Splošne vesti ALI JE POTREBNO ZOPET ZANAŠATI RAZDOR V JUU? Učiteljstvo se upTavičcno aprašuje. ali je potrebno zopetno zanašanje prepirov in irazdora v JUU. Ali ni bilo dovolj teh preipirov v 15 letih? Ali se ni v zadnjih dveh letih ,pokazalo, kako blagadejno deluje na učiteljstvo, če je složno, tovarisko in združeno, da dela skupno za svoj stan, v dobro in ne v zlo šolj in stanu? Ali nista obe zadnji glavni skupščini JUU v Sarajevu in Novem Sadu pokazali prave slike tovarištva, dostojnosti učiteljskega stanu, naj'boljše volje za delo v korist šole, stanu in domovine? Ali nista ti dve skupščini zelo povzdignili ugleda učiteljstva v javnosti in popravili slalbih vtisov iz preteklosti? Ali more ikdo trditi, da niso program in načela JUU, ki si jih je udruženje začrtalo s sarajevsko skupščino v deklaraciji, poštena, koristna in neobhodno potrebna, ne samo za učiteljski stan, šolo in prosveto, temveč tudi za izboljšanje razmer v javnosti? Ali more kdo trditi, da niso osnovna načela personalne prosvetne politike, ki si jih je osvojilo JUU v korist šole, prosvete in učiteljstva? Neobhodno je potrebno, da se jih izvede in se s tem enkra/t že urede šolske razmere, da bo lahko ik>la mirno delovala in napredovala. Ali more kdo trditi, da niso cilji JUU, ki si jih je začlrtalo z novimi pravili, idealni, v korist šoli, prosveti, učiteljskemu stanu in obči javnosti? Ali more kdo asporiti dejstvo, da so se s poslovnikom za skurpščinc in zborovanja JUU uvedla najdemokratičnejša in parlamentanna načela, da vsak član iahko svobodno pove svoj« mišljenje in nam tudi praksa zadnjih dveh skupščin kaže lep napredek v čast in doforo učiteljstvu, šoli, prcsveti, narodu in drižavi? Ali more kdo osporiti dejstvo, da se hoče s stanovskimi častnimi Tazsodišči, ki so nezavisna od vsakega vplivanja, dvigniti tovarištvo, značajnost in moralo učiteljstva, kar bo v kouist mladini, nairodu in državi? Ali more kdo osporiti resno delo sedanje uprave JUU, ki se častno, možato in dostoj- no bori za učiteljske socialne piravice, za zaščito učiteljstva, njegovih (pravic in svobode? Zakaj torej zopotno zanašanje irazdora v JUU. Ali učiteljstvo ne sme neodvisno služiti šali in svojemu stanu? Ali res ne sme odkrito povedati, kaj je v škodo šoli in stanu? Zakaj vsa gonja proti uipravi JUU, ki skuša iz^boljšati prosvetne prilike in pomagati ustvariti znosljive razmere, da bo učiteljstvo lahko mimo delalo za šolo in stan in za povzdigo prosvete in gospodanstva v narodu? Zakaj se ovira tudi ta uprava JUU in se začenja ista osebna gonja, kakor proti prejšnjim upravam JUU? Ali je to potrcbno irčiteljstvu in je to v niegovo korist? Ne! Komu je torej potrebno? Ako je to ipotrebno gruipici beograjskih učiteljev zaradi užaljenega samoljubja, grupici, ki pozna samo osebno gonjo in intrige ter razdiranje, ne pa stvarnega dela, je to nepotrebno učiteljstvu iz notranjosti države. Oblasti to ni potrebno, ker učiteljstvo stremi za ucaditvijo prosvetnih razmer in šole in jo samo podpira v njenih nalogah. Če je pof.ebno to vsakokratnim režimskim strankam, učiteljstvu ni potrebno, da se zanaša razdor v stanovsko organizacijo in se skuša rušiti uprave, ki delajo za intures stanu, šole in prosvete. Zato mora učiteljstvo odkloniti inbrige od zunaj in od znotraj in padlpreti uprave, ki se bore za stanovske pravice in koristi, v prid šoli in naflodu, ter tie dopustiti, da se dela škoda stanu in šoli! Zastopamo stanovsko korist in ne stranlcarskih! UEItelj, ki prodaja svoj značaj za službeno mesto in ponujane udobnosti, ne more biti vzor mladini in narodu. — Zopet politično-strankarska opozicija proti centralni upravi JUU. »Slovenec« od 3. oktobra 1936., št. 227, str. 2.,_ prmaša sledeoo senzacijonalno vest: »Opozicija v JULJ. Ponovno smo imeli že priliko apozoriti našo javnost na stanovsko, politično in svetovno nazorsko smer sedanjega vodstva »Jugoslov. učiteljske^a združenja«, ki mu stoji na čelu g. Ivan Dimnik in ki jo ipodpira tudi večina slovenskega učiteljstva. Resnici na Ijubo mo- lamo ugatoviti, da je tlel proti sedanjemu delu im vodstvu JUU v prav znatni meri učiteljstva hud odpor, ki se pa iz raznib vzrokov doslej ni mogel primerno uveljaviti. Tudi velik del slovenskega učiteljstva, in to najboljši del, je dosedanje delo JUU, kakor se je izražalo v Sloveniji v prafcsi, boi.j alil marai odiočno odklanjal. Po zadnjem zborovanju JUU v Novom Sadu pa to nezadovoljstvo še hitreje in glasneje narašča, zlasti ker se nezadovoljnežj tudi nimajo več bati preganjanja od strani oblasti, kakor se je to godilo v prejšnjih letih. V par ofcrajnih učiteljskih društvih je ^pri sedanjih rednih občnih zborih že zmagala opozicija, ki je začela sedaj izdajati tudi svoje glasilo »U č i t e 1 j s k i g 1 a s n i k«. List kaže odlaono borbenost in prinaša prav zanimive jpodatke iz delovanja dosedanjega vodstva JUU.« — Smola je samo ta, da so pri tej opoziciji glavni in odločilni »maherji« oni, ki so z vsakim režimom ter so nagrajeni s službenimi mesti od vsakega režima, če so v »opoziciji v JUU« ali če ga vodijo. Smola je tudi v tem, da je te »opozicionalce« učiiteljstvo vedno odklanjalo ter so le na dirugi strani upoštevani — kolikor koristijo proti učiteljstvu. — Na katero opozicijo v JUU se sklicuje »Slovenec«? »Slovenec« se je zelo razveselil »opozicije« JUU v Beogradu. Pozabil ma je, da tvorijo to »opozicijo v Beogradu« oni privTŽenci, k} so v Ljubljani ob priliki glavne skupščine poizkušali ustanoviti učiteljiske politične klube JNS po vsej državi in centralni tak klub. Proti takim kliubom so nastopili ipri*staši sedanje uprave JUU. Kaj bi delali danes ti klubi, ko bi jih »Slovenčeva« opozicija zapustila, ker poizkuša sedaj ustanavljati druge klube, a ne za vzdržavanje svoje oblasti v JUU — temveč za razbijanje JUU, ker mu niso oni na čelu. Interesantno bi bilo dobiti knjigo članov-učiteljev khilba JNS iz Beograda, ki so jo izročili lepo vezano tedai generalnemu sekretarijatu JNS, in pogledati njihovo »zvestobo« in pripadnost danes. — Ironijai. »Slovenec« od 3. X. t. 1. piše o opoziciji v JUU sledeče: »Po.skupščini JUU v Novem Sadu nezadovoljstvo še hitreje in glasneje narašča, zlasti ker se nezadovoljneži nimajo več bati preganjania od strani oblaSti, kakor se je to godilo v prejšnjih letih.« — Ali ni to ironija? Srbski in hrvatski tovariši naglašajo prav v obrambi stanovskib pravic in članstva veliko razliko med prejšnjo in sedanjo upravo JUU. V Sfoveniji je ,pa Dosebno vidno, kateri del učitelistva je vedno ščitil učiteljstvo in njega pravice in pred katenm delom učiteljstva se je bati preganjanja. Ako bi sedanja uprava pomagala preganjati učiteljstvo — bi ne imela nikaikih nepfilik, temveč bi se ji godilo dobro, kakor se godi »opoziciji JUU«, ki je bila plačana v Beogradu z dobrimi službenimi mesti. — Zmage opozicije JUU. »Slovenec« piše 3. t. m.: »V par okrajih učiteljskih društev je pri sedanjih rednih občnih zborih že zmagala oipozicija.« — Do objave notice v »Slovencu« so izvršene volitvi le v sreskih društvih Ptuj, Golubac in Trstenik in to povsod z zmago strogo stanovske učiteljske linije JUU, proti zanašanju partizanstva v JUU, za kar se bori tudt sedanja uprava JUU. Zmag opozicije JUU na terenu ni in narn ni znano, odkod jih je vzel »Slovenec«. Sedanja uprava JUU si niti ne želi nemega odobravanja vsega. Naj povedo člani tudi, če jim kaj ni všeč in naj bodo, če se jim zdi potrebno, gotova društva v »opoziciji«, če jim to dopade. "Glavna skupščina bo presodila, čigavo delo je bilo pravilno. Sedanja uprava JUU je že ponovno pokazala, da se v nobenem primeru noče držati s silo, kakor so se prejšnje. — Jedro opozicije JUU. Samo to, da je v jedrru »opozicije JUU« gospod Damijan Rašič, j,e za učiteljstvo dovolj, da ,se opreideli za opozicijo alj proti njej. — Zm«ga stanovske lilnije JUU y Ptuju. Pri zadnjem zborovanju ptujskega učiteljskega društva je članstvo zopet enodušno izvoHlo za predfeednika Dušana Šestana, v odlbor pa Josipa Jurančiča ter je s tem pokazalo, da zna ceruiti žrtve za stanovsko svobodo in pravice. Dnuštvo je sklenllo, da v smishi pravil osnuje svoj podlporni fond. Zborovalci so odobrili stališče glavne skupščine v Novem Sadu, o kateri je bilo rečeno, »da je bila kot še nifcdar dosedaj impozantna in ehtna, izraz prave naše stanovske zavesti in manifestaoija dela za narod; zborovalo se je z neomejeno svobodo, o čemur so ravno nekateri časopisi napačno poročall« Težko je bilo zborovalcem za tovarišema Šestanom in Jurančičem, ki odhajata. Toda ravno iz tega se je tokrat vzbudila stanovska zavest celo v tistih, v katerih je do s-edaj dremala. To se je čutilo na tem prvem letašnjem zborovanju in «e nekaj: u5iteljstvo dobiva trde hrbteniice. MVideti krivice pa molčati ob njih znači toliko, kakor jih sam delati." Jean Jaques Russeau — Učitelji v moravski banovini so odločno za stanovsko nestrankarsko linijo JUU. Poleg sreskega društva JUU v Ptuju so izvršene dosedaj edino še volitve novih upravnih odborov v sreskih društvih Gollibac in Trstenik. V obeh društvih je zmagala stanovska učiteljska lrnija in strogo stanovska lista. V Trsteniku soglasno, a v Golubcu z glasovanjem. Obe društvi sta enodušno Ddobriii stališče glavne skupščine v Novem Sadu in so nasprotni temu, da bi se organizacija zopet vpregala v strankarske namene in cilje. — PojasnUo in popTavek. Z ozirom na notice v »Učiteljskem tovarišu« od 24. sept. in 1. okt. t. 1. glede skleipa, naj se konkretni primeri prestopka rešujejo pred stanovskim častnim razsodiščem in tovariši, ki so se na decembrskem zborovanju »Slomškove družbe« pregrešili napram JUU se naj pozovejo pred razsodišče, ugotavljamo na prošnjo tov. Frana Kokalja, da je on ta predlog iznesel pred skupščiniski plenum le kot poročevalec zapisnikar in polmopravni član stanovsko političnega odseka, v katerem je bil ta predlog soglasno sprejet. Pripominjamo, da je bil predlog tudi v plenumu skupščine soglasno sprejet. — »Učiteljski glasnik« — list opozicije JUU. »Slovenec« prinaša od 3. t. m.: »Opozioija je začela sedaj izdajati tudi svoje glasilo »Učiteljski glasnik«. List kaže odločno borbenost in prinaša prav zanimive podatke iz delbvanja vodstva JUU.« — Ista opozicija iz Beograda je že ob nastopu sedanje uprave JUU dzdajala svoj list »Učiteljska misao«. Pa je učiteljstvo uvidelo njega »učiteljsko nesmisao« in list je moral po štirih številkah z veliko naduho in moralnim prezirom učiteljstva prenehati. Ze pred glavno skupščino v Novem Sadu so zopet naipovedovali nov list, a mesto njega eo izdali pamfletsko bnošuro v 10.000 izvodih, ki so jo na skupščini vsiljevali delegatom, ki pa so ostro obsodili intrige v njej in po skupščini šli s prezirom pTeko nje. In kakšna je bila »borbenost« in »zanimivi podatki« te opozicije v dosedanjih listih: Čisto navadno osebno napadanje, intrige i>n izmišljotine, demagogija in — javno denunciantstvo. To so bila sredstva te »opoziicije«, to jo je upropastilo in to jo bo uipropastilo v bodoče, ker je taka! — Slabi preroki. »Slovenec« od 3. okt. 1.1. napoveduje opozicijo v JUU. Pred glavno skupščino JUU v Novem Sadu sta »Slovenec« in »Slovenski dom« napovedovala v duetu padec upir/ave JUU. Prijatelji nestrankarske, strogo stanovske učiteljske linije JUU so trepetali in res mislili, da bo organizacija zopet padla v roke ljudem, ki so vedno priprega vsakokratnim vladajočim strankam in režimom ter za osebne in strankarske koxisti izdajo stanovske in šolske interese. A želje teh prerokov, »prijateljev šole in učiteljstva«, so se razbile ob učiteljski stanovski zavesti in njihovih kremenitih značajih ter je pri volitvah ostalo na strani sedanje uprave 320 glasov, napovedovalci apozicije in konca sedanje uprave JUU in stanovske oičiteljske linije so pa vkljub hidravličnemu pritisku z vsemi sredstvi dobili — 26 glasov, t. j. 4 manj, kakor jim je podpisalo listo! — Za hrbtom. »Slovenec« piše 3. t. m.: »Tudi velik del slovenskega učitelistva, in to najboljši del, je dosedanje delo JUU. kakor se je izražalo v Slovenijj v praksi, boli ali manj odločno odklanial.« — Vpnašamo samokje je »Stovenec« ddbil te podatke, ko učiteljisitvo vendar ve, da ni bilo takih ugovorov na nobenem zborovanjiu, da pa je banovinska skupščina sekcije JUU v Ljubljani odobrila delo sekcije in je stanovsko ipolitični odsek predlagal, maj se pozovejo na odgovor vsi oni, ki so se pregrešili proti JUU. To je odobrila. skuipščina enodušno, brez enega glasu proti. Kje je torej oni »najboljši del«. Kvečjemu — za hTbtom, kar pa se ne imenuje »odločno odklanjanje«, temveč pravi narod temu — obrekovanje in intrige. — »Iz splošno političnega vidika bi le to pripomnili. da bi tudi nam bilo 1 jubše, da imamo opravka v javnem življenju z načelnim nasprotnikom, o katerem vemo, kaj hoče, kakor pa s kameleoni in pikapoloncami, ki vsak čas kažejo druge barve in nikoli ne veš, kam jih bo prihodnji trenutek pognalo.« Slovenec z dne 4. oktobra 1936. »Čast učiteljeva zahteva, da bodi danes bel in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Nadalje še zahteva, da imej glavo na voljnem konopcu, zato, da se lahko s pridom priklanja na vse štiri strani in tudi zahteva, da bodi koleno ne od kosti, temveč od testa, zato, da klekne sredi ceste v blato, če je prillka in ukaz. In naposled še zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta, ključ do ključavnice pa obešen na žolske duri." Ivan Cankar, Zbrani spisi, 14. zvezek, str. 257. — Samoizobraževanje vodi k zaželenemu cilju in trajnemu uspehu. Najbolj pa samega sebe izobraziš z lepimi knjigami. Žal, da so tako dirage. Toda Vodnikova družba da za 20 Din štiri knjige, ki vsaka zase pomeni dogodek na našem književnem trgu. — Vsem rojakom svobodne Jugoslavije in Neodrešene domovine! Dne 24. novembra 1936.'poteče 30 let, kar je izdihnil največji sin Neodrešene domovine pesnik-prerok Simon Gregorčič. »Sočani« mii postavijo skromen spomenik v prestolnici Slovenije v beli Ljubljani še letos, da počastijo 30 letnioo njegove smrti in prosijo za prispevek vsakogar, ki je radi njegovih diviniih pesmi vzljubil svojio veliko domovino in ki želi. da bi postale resndca iproroške pestiikove besede, s katerimi je tolažil svoj revni teptani rod: »Tvoj je vstajenja danl« — Vse priprave za odkritje spomenika so dovršetie. Pesnikov kip je uistvaril nas nadarjeni kiipar Kalin Zdenko in čakamo le še, da se nam določi prostor za spomenik. Vse prispevke prosimo na naslov: Društvo Soča - Matica Ljiibljana, Kralja Petra I. O. trg št. 8, potom pošt. hran. čeka računa št. 12.727 in naše uredništvo. Kip je vlilo iz brona domače podijetje livarna Mostar na Galjevici. — Povest »Zarečani« Ivana Albrehta, ki bo koncem oktobra izšla v Vodnikovi družbi, se godi v polpretekli dobi na našem Krasu, kjer se v borbi za zemljo in ljubezen krešejo značaji. Knjiga je pisana izredno živo in je nedvomno najboljše pisateljevo delo. Ljiibitelji lepe knjige včlanite se v naši ljudski knjižni družbi!