V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 6 for. 20 kr. i>	pol leta	.	3	„	30	*
n	četert leta	.	1	„	70	„
,	mesec .	.	—	„	60	„
Po pošti:
Za celo leto . 7 for. 60 kr. »	pol leta	.	3	„	80	„
»	četert leta	.	2	„	—	„
n mesec . . — „ 70 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!"	Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več« ’H.smenke plačujejo po prostoru
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Št. Sl.
V Celovcu v sredo 10. oktobra 1866.	TCCRj II.
Naš program po vojski.
vm.
(Konec.)
Odperl je „Slovenec" prosto pot, po kterej naj. .sljTvenski rodoljubi svetu nazna-njajo program, kterega se bomo Slovenci deržali po vojski. Naša beseda, naša prošnja hi ostala glas vpijočega v puščavi, oglašali so se sloveči možje iz vseh krajin, po kterih prebiva narod slovenski. Ti sestavki torej še niso donašali našega političnega' programa, kakor so nekteri časniki napak Po svetu trobili in vpili, da so Slovenci svoj lanski program in zgodovinsko pravo popustili pa nov program si osnovali na podlagi Narodnega prava. To so bili glasovi veljavnih, pa vendar le posamnih rodoljubov. Tudi to, kar „Slovenec" danes o tej reči pove, hi noben občno poterjen in veljaven program, timveč to so le samo misli, ktere »Slovenec" bralcem svojim podaja, naj si jih poterdijo ali zaveržejo. Prosto pot so hodili uui slovenski rodoljubi, ki so nam dotične sestavke pošiljali; prosta pot naj so brez vse zamere tudi dovoli „Slovencu."
Narodnost, avtonomija ali samouprava in ravnopravnost, te tri svetinje so in ostanejo nam podlaga in jedro našega programa. Da politične svobodo in političnih Pravic v misel ne jemljemo, izhaja odtod, ker so zastran teh možje vseh narodov enake misli, vsi so za pravo, demokratično in vesoljno svobodo na vse strani, vsi jo tir-Jajo, vsi stojijo za enega in vsak za vse. Kdor nas torej dolži, da smo reakcijouarji Pa sužnjega duha navzeti, ta je ali neved-hež ah lažnik pa hudobnež.
Podlaga našega programa je narod-ho st.
Zatorej hočemo in tajamo svoj slovenski jezik po vseh naših ljudskih, srednjih in vi-ših šolali; dalej ga hočemo in tirjamo po vseh političnih in soduijskih uradnijah. Kar in kakor imajo Nemci, to hočemo imeti in tirjamo tudi mi Slovenci!
Podlaga našega programa je samouprava.
Geslo nam velja to-le: Kar ljudje sami morejo brez plačila opravljati, naj jim vlada prepusti: birokracija nam mošnje kolje, vso misel za svobodo mori, ustavno življenje tlači, ves napredek zavira in tako ljudstvo iu deržavo v čeruo jamo tišči.
Upravni organizem naj bode torej ta-le:
a)	Soseska, ki obsega vasi in hiše, ki imajo skupej eno cerkev ali kakor pravimo, ki spadajo pod en zvou.
b)	Občina, ki obsega več sosesk in najbolje vse soseske ene fare.
c)	Županija, ki obsega vse občine enega okraja in ki naj bi prevzela politično in sodno upravo perve stopinje.
d)	Dežela, ki obsega vse županije kake kraljevine, vojvodine, grofije itd...
Tretja podlaga našega programa je ravnopravnost.
Zatorej hočemo iu tirjamo, naj se slovenskemu narodu poverne in ohrani narodna in deželna celota. V ta namen naj se združijo vse dežele, po kterili Slovenci prebivajo, v eno deželno skupino, ki bo imela za skupne dežele en občen zbor in pri cesarskem prestolu enega dvornega kancelarja. To imajo Madjari, Hervatje iu Sedmogra-čani, to tirjajo Cehi in Poljaci, to tirjamo tudi mi ravnopravni Slovenci. — Do sem lč smo menda vsi slovenski rodoljubi enih mi?
sli, kakor nam tudi pričajo v našem programu poslani sestavki. Ali prašanje: „Po kterih mejah si bomo napravili to deželno skupino ?“ dela razpotje, tu se križajo pota iu misli. Ako glasovi ne lažejo, tudi naša vlada misli, nekaj deželnih vlad odpraviti iu tako našej prazuej mošnji precej stroškov prihraniti. Misli namreč združiti Krajnsko, Goriško in Primorsko, dalje Štajersko in Koroško. Vse je pametno in hvalevredno, vendar naj stopi še en korak dalej in združi celo notranjo Avstrijo ali še bolje ilirsko kraljestvo in južno Štajersko.
Ta skupina bi leliko in po pravici nosila starodavno iu preslavno ime „Ilirija." V tej skupini bojo prebivali trije narodi in vživaii ene in iste pravice na vse strani, lies, da bi bilo najbolje, ako so osnujejo take skupine, po kterih stanuje le eu sam narod. Pa ne zabimo, da najboljše večkrat brani, da se ne doseže, kar je dobro; kdor preveč tirja, temu rado spodleti in na-doseže ničesar. In prašamo, ali so narodne skupine, da bi se namreč stare dežele rezale po mejah in narejale nove, le mo-goče?	-k
Narodnim skupinam bode nasprotovala in mora nasprotovati visoka vlada, ker to načelo terga, slabi in ruši celo cesarevino. Nasprotovali bodo Nemci, ki se terdno deržijo zdanjib mej posamnih dežel; — ne sprotovali bodo Madjari, ki gorijo za celoto vseh dežel ogerske krone; — nasprotovali bodo Slovani, ki na češkem tirjajo celoto vseh dežel Svetovacslavske krone, na Poljskem pa celoto poljske iu gališke dežele ; — nasprotovali bodo Slovenci sami, ki so tudi vsi zaljubljeni v svojo koroško, štajersko, primorsko deželo; — nasproto-
Besednik.
Potopisne in druge črtice.
Iz Haloz.
Predno Ljutomeru damo slovo, treba jo 0|Heniti, da se nezmerna potrebščina kaže tl1 ustanoviti nižo realsko gimnazijo ne samo štirske Slovence, nego tudi za Prekmurce, Kteri nimajo v svoji okrajini niti četrtega j’azreda, toliko menje kakega srednjega uči-*l&ča in so prisiljeni botč svoje sinove učiti "ati, pošiljati jih v madjarske gimnazije, da Se pomadjarijo (kako zvito!), ali pa daleč v Varaždin, in za Medjimurce, ki tudi nimajo ^kakega učnega zavoda. Vlada, kako ®*ačehinski si skrbela in pičlo odmerila ^ovenom potrebna učilišča!
Proti jugu in jugo-zapadu od Ljutomera ?e vzdigujejo prekrasni hribovje ovenčani, 'a opleteni z vinsko rozgo, ktera daje najokusnejšo in najsilnejšo srago na vsem Štir-tem brežnatim panogam se priklepajo Proti jugo vzhodu medjimurske gorice iste uobrote kapljico rodeče. Medjimurje počenše 8e uro niže Ljutomera na desnem murskem pobrežji povse slovensko se sedaj spet računi v politiškem obziru k Ogrskemu. Kamor
Prekmursko, tamo Medjimurje ima pravico na jugoslovanstvo, toda kakor povsod indi nas tudi tukaj kosajo in podlagajo tuji peti kljubu narodnemu načelu 19. stoletja. V dušnem pogledu je Medjimurje del velike vladikovine zagrebške. Hrvaški duhovniki imajo tedaj oskrbljevati dušno vodbo in nadzirati učilnice, kar je velika sreča za narod, da se ne pomadjari; samo da jim je narodnih duhovnikov! Ker pa žalibog uzoriti stožernilc menda sami vlečejo na arpadsko stran, malo je najti pravih hrvaških duhovnikov, toliko več pa madjaronov. Prvo selo od štirskega kraja v Medjimurji je Razkrž, ali v polni obliki Razkrižje ; prva oblika je primerjena ležejšemu izgovoru, kakor n. pr. prnesti, Pobrž vrh Središča, poleg Ptuja in takraj Maribora; i in celo č se večkrat opušča v ljudskem govoru. Razkrižje zato, ker ondi so se križale ceste na četiri krajeve. Nesloveni temu selcu pravijo Rackaniža, nikakor, kot se ondi trdi in štridavski letopis resni, od Racev, kteri so ondi bivajoči govorili grški in imeli v božji službi svoje obrede, nego zato, ker Madjarje imenujejo Srbe = Slovene po-sprdno in zaničevalno Race, nikakor Grke ; morebiti da so ondešnji Sloveni nekdaj imeli slovensko bogoslužje, tedaj svoje obrede. če je res po letopisu štridavskem, da je nek Grand de Diez ondi učil grški jezik
pri ugledni rodovini, ni dokaz, da bi ondi bili Grke Race imenovali, kajti pojedina rodovina imajoča vzgojitelja, kteri zna grški jezik, nima toliko upliva, da bi se po njem selo imenovalo in pomen besede Rac spremenil. Rackaniža == slovenska Kaniža se veli na razložek od velike Kaniže, ktera ni več slovenska ; slovenska Kaniža je nasproti prekmurskim Madjarjem, kakor Slovenska ves v Štefanovcih na Prekmurskem ravno na meji slovenskega jezika. Beseda Kaniža je sestavljena iz predstavka k a in niža, Kaniža se zove ptujsko predmestje, ker je razmerno niže, nego mesto samo; Kaniža je ves više pesniškega kolodvora; ker poznejši tujci, pa tudi našinci niso poznali pomena tej besedi, niso ji mogli prestave dati, kar se je z mnogimi mestopis-nimi in zemljepisnimi imeni zgodilo. Nižava je res ondi tako glede na okolne hribe kakor proti Ljutomeru. Oblika Kaniža oziroma na sestavo se opravičuje po priličnostih ka-luža, ka-vran, ka-vrnka, stsl. ka-grličišč; dalje ko-mar, Ha-loze, ta-bor, kakor po razmernikih: potok, pa-met, spoln = dolev. Razkrž ima več senmov (sejmov), kjer se shajajo štirski Slovenci, Medjimurci, ogrski Slovenci in Madjarji: platno in sešita robenina se najbolje prodaja in kupuje.V Belčevi pivnici v breg skopani, velike dolžine, v križni podobi, najti je taka kapljica medjimurca, ki se sme ne
vala bode cela Evropa, ker po tem pravilu ne ostane skorej nobena deržava več cela, timveč treba je napraviti vse nove deržave po novih narodnih mejah. Pa pri vsem tem, akoravno predeneš meje vseh deržav in prekucneš vse dežele, vendar ne boš napravil in skoval še ene deržave ne, v kterej bi prebival le en sam narod in bi se govoril le en sam jezik: Narodne skupine so nemogoče. —
K sreči jih pa tudi ni neobhodno potreba, da seyizpelje narodna ravnopravnost. Poglejmo v Švajco, kjer živijo med seboj mirno in srečno trije raslični narodi: Nemci, Francosi in Italijani; ti vsi živijo tako mirno in tako srečno, da Nemcem ne hodi na misel, da bi se pridružili veliki Nemčiji, ali Francozom, da bi se udeleževali francoske slave, ali Italijanom, da bi pomagali kovati „Italijo združeno11, da, še celo grozili so švajcarski Italijani svojini bratom, ki so nekaj kvasili tudo o njih, naj si te muhe iz glave zbijejo in jih v Tesinu pri pokoju puste. Da ljudje mirno in srečno žive, ni neobhodno treba narodnih skupin, treba je le pravičnosti pri vladi in pri ljudeh!
Pravična vlada bode mož — beseda in dala bode narodom, kar jim je obljubila: narodna ravnopravnost pa je oklicana za glavno podlago cele deržave. Kar je naša vlada dala in dovolila vsem trem narodnostim, ktere žive na Sedmograškem, kar je dala in dovolila bratom Cehom, ravno in vse to bode tudi dala in dovolila vsem trem narodnostim, ktere bivajo v notranji Avstriji.
Pa tudi narodi se bodo ohladili in zmo-drili. Ako se šole tako osnujejo, da se mladi človek nauči dveh ali treh deželnih jezikov, gotovo se pomiri tudi serce, vleže jeza in sovraštvo do drugih narodnosti in tujih jezikov. Dozdeva se nam, da vsa ta jeza in vse to ropotanje zoper Slovence in zoper slovenski jezik izhaja od tod, ker se jih veliko boji zgubiti svojo službo in priti ob svoj kruhek. Naj vsi uradniki, poslanci, učitelji, duhovniki, fužinarji, kratko vsa omikana gospoda danes zna vse tri deželne jezike, pri tej priči je vsa jezična pravda pri kraju!
Sto in sto let smo vsi vkup v enej istej deželi živeli, vživali veselje, prestali tudi grenke ure: mi Slovenci hočemo tudi zana-prej živeti v starodavnej zvezi, pa ne v starodavnejpodložnosti ali suž-nosti. Po ustavi našej nosimo vsi enaka
bremena pa naj vživamo tudi enake pravice, — mi nismo več volje služiti ptujčevej peti!
„Slovenec11 ponavlja svoje že stare besede: Mi Slovenci pričakujemo od vlade, da nam bode pravična in vsem narodom merila po enej meri; mi Slovenci od svojih sosedov pričakujemo, da nas bojo spoznali in imeli za ravnopravne brate: zatorej se ne bojimo nobene skupine, da bomo le vsi Slovenci vkup v enem občnem zboru, naj že bode ta skupina ali notranja Avstrija ali ilirska kraljevina z južnim Štajeijem.
Da bodemo ne le mi Slovenci, ampak vsi Nemci na Koroškem in Štajerskem, da cela naša Avstrija — vsi bomo svoje oči in serce obračali proti jutru, kjer prebivajo sami “Slovani, tega ne more nihče podirati, komur blagostanje, moč, slava, da! obstanek avstrijanske deržave na sercu leži. Tj e nam kažejo naše železnice in reke, naša kupčija in obertnija, tje nas kliče kerščanska ljubezen, tje nas zavrača samolastna sreča in slava pa zdrava pamet. —
To je načert „Slovenčevega" programa, naj ga svet presoja in popravlja! —
Avstrijansko cesarstvo.
t/Ha Uiuii^ju. (Beust; program centralistov: dunajski listi in kristjani na Turškem; češke zadeve; žalostno za Slovane na Ogerskem.) .Že večkrat smo se pritožili, da visoka vlada preveč in skorej izključljivo posluša centralistične posebno pa dunajske časnike. Ti, kterim je za Avstrijo malo ali pa nič, vse pa mar za veliko Nemčijo, ti časniki od veselja poskakujejo, da bode Beust, bivši Saksonski minister, pri nas prevzel ministerstvo zunanjih zadev. Ako se to res zgodi, tako kaže naša vlada, da jej glava in serce še vedno visi v Nemčijo ; da s Prusko noče v miru in za-stopnosti živeti; da jej je malo mar za 18 milijonov Slovanov in da malo porajta, kaj se pripravlja in že godi na Jutro vem v Turčiji. Naj torej vlada dobro dobro premisli, preden to reč dokončno reši, pa tako, kakor se najbolje kaže Avstriji, ne pa Nemčiji: Avstrijanskej vladi naj na pervern mestu stoji avstrijanska deržava! — Nemški centralisti, večidel nekdanji deržavni poslanci, zbrali so se 4. t. m na Dunaju, da bi napravili svoj nemški program. Pa sko-
vali so takega, da se ž njimi nikakor ni pogovarjati in sporazumeti mogoče. Deržijo se svojega februarnega patenta in svojega deržavnega zbora, kar so pa vsi Slovani in Romani že davno in očitno zavergli. Slo-j vani in Romani so svoj program tako napravili, daje prosta pot za pogajanje; nemški centralisti in Madjari se pa ne ganejo za las in kažejo, da jim le gre za dualizem in hegemonijo. Pa upamo na Nemce po češkem, ki niso prišli, — na tiste Nemce na Dunaju, ki so se za federalizem oglasili: tudi to y je dobro znamnje, da avtonomistov iz Štajerskega in zgornje Avstrije ni; bilo zraven, liog daj, da ostanejo ti prenapeti Nemci s svojim programom na cedilu ! — Kakšnega duha so pa ti centralistični Nemci, pričajo njih listi posebno na Dunaju. Oni nimajo besedice za uboge kristjane na Turškem, ki so zdaj na nog« stopili, da bi se otresli turškega jarma. Le puntarje jih zmerjajo in čemijo, pa sosednje vlade šuntajo, naj pomagajo kervoloč-nemu Turku. To je lepa svobodomiseljnost in bratovska ljubezen! — Ravno tako obirajo ti listi Čehe. Dobro je, da svitli cesar sam pojde na Moravsko, Češko in Šlesko, da vidi, kaj so te dežele terpele in kaka se jim po tolikej nesreči godi. Birokracija spet tam svoj greben visoko povzdiguje, deržava jim le po malem pod ramo sega, davki se stirjujejo, posestva na boben postavljajo, — naj le cesar sam gre in pogleda, gotovo bo usmiljen oče svojim nesrečnim otrokom. — Kaj pa še le porečemo od naših slovanskih bratov na Ogerskem? Tam je skorej za nje hujši, kakor pod krutim Turkom! Madjari vsacega, ki le po slovansko kihne, natolcujejo in ovajajo za panslavista in tirjajo od vlade, naj ga kot iz-dajavca in puntarja prime. In to delajo ravno tisti Madjari, ki nosijo liberalnost in ustavnost vedno na jeziku! Že smo stokrat rekli, in danes spet pravimo, da se na Ogerskem pripravljajo žalostne dogodbe, kakor so se godile 1. 1848, ko so Madjari in dunajski Nemci pokopali vsem narodom ker-vavo pridobljeno ustavo in svobodo. S takimi prenapetneži ni mogoče spraviti in pogajati sel ■/ Starosta Stratimirovičeve rodbine naznanja, da gre Jur ju Stratimiro-viču, generalu in poslancu na ogerskem zboru, vsa čast in slava, ne pa Danielu, ki je z Madjari potegnil. Tako je prav!
Da vam tudi kaj veselega povem, naznanjam, da se je kupčijska pogodba, ki se je 1. 1851
samo meriti, nego še prekosi ljutomerščana po svojem posebno ugodnem okusu, cvetu in nenavadni jakosti, kar so pokusivši jo haloški gospodje kot sposobni sodniki tudi »oglasno spoznali; nek završki pretresnik je celo velel, da še ni pokusil tako izvrstnega soka rozginega razve vina, imenovanega „lacryma Christi,,. V veliki in prostorni podružni crkvi sv. Ivana krstnika se vidi znamenit križ v podobi velikega latinskega T, ponarejen po indijskem, kteri poslednji je bil po priliki pred dve sto leti zarobljen v Indiji in prinesen v Beč,— po tem je raz-krški napravljen, lesen, znotraj votel in skoro ves posipan z biseri. Na južno — večerni strani odtod prek vinskega brega jevod treh krajev z goricami okroženi trg Štridava, kamor tudi štirski Slovenci radi zahajajo na senem, razve drugih opravil, vrtanjakov in pečenj jest. Za Bahove dobe je bil tudi tu okrajni nemško-hervaški urad, sedaj še je ostal neugodni spomin in nemški napis na hramu, kjer so črni kavrani se naduvali in gnjezdili. Tu nahajaš društvo, ki se navadama shaja po večerili, in prebira „Hon“, „Pester Loyd“, „Presse« itd., domačega pa ničesar. To so vam čudni ljudje, po vsem sezajo, samo za domače ne marajo nič! Narodnemu življenju ni duha ne sluha, knjižna hrvaščina se črti, ker je ne znajo, naših časnikov in knjig pa tudi ne prebirajo. Madjaronsko
duhovništvo malo mara za dušno povzdigo priprostega ljudstva, narod je nedopovedljivo zapuščen, učilnice v zibeli, razumništva za narod delati hotečega in narodno zavest budečega ni!
(Konec pride.)
Listi iz bele Ljubljane.
vi.
(Tri veselice:	čitalnica kranjsku, beseda 27. p. m.,;
čitalnica v št. Vidu, lep izgled vsem mestom in trgom domoljub g. Jož. Gorup; vesela novica iz Ljubljane.)
Tri lepe, krasne narodne veselice v treh raznih čitalnicah komaj 3 milje saksebi, vse to v enem tednu, ali ni to za rodoljubno srce veselja čez in čez? In res je bilo takč, živo se bode vtisnil v spomin nam zadnji teden preteklega meseca! Najbolji dokaz nam je, da se vkljub vsem oviram naša reč lepo razširja in da mora napredovati. Čitalnice v Kranji, Ljubljani in najmlajša novorojena sestrica v št. Vidu nad Ljubljano osnovale so zadnje dni septembra besede, pri kterih je bil besedničar sam nazoč , in tedaj današnji listi ne bodo povedali tolikanj
iz Ljubljane, kakor od teh dveh zabav-Kranjska čitalnica, dobro znana že sicer od poprej, nas je navdihnila zopet z novim veseljem, kajti v njej veje krepek in zdrav naroden duh, kterega bi privoščili marsi-kteri njenih sestric. Beseda, v kterej ste se predstavljale dve gledisčini igri, vršila se je tako lepo in gladko, kakor si le človek želeti more. Igrali so vsi prav izvrstno, najbolj pa se nam je vendarle prikupila ljubeznjiva „potinja11 s svojim ljubkim iu milim petjem. Po besedi rajalo se je de zgodnjega jutra in radovali smo se pri kupici in veselem petju. Sploh moram omeniti, da	se narodno	življenje v	prijazneuj
Kranji prav dobro utrjuje, kajti tudi „Južn< Sokol11 ima med vsemi mesti in trgi na Slovenskem skorej le v Kranji krepko podporo in	celo	svojo	poddružnico.	Zatorej:
Živih!	J	...
Drugi veseli in spomina vredni dan bu je 27. m. seča septembra. Iz vseh krajev mile nam slovenske domovine prihiteli s° najiskrenejsi	njeni	sinovi skupaj	v bel°
Ljubljano, poslavit drugi god slovensko Ma' tiče. Tu ko smo gledali vsem tem iskrenio* veljakom v obraz, prešinila nas je z' vse močjo misel: Dokler ima Slovenija še tacib mož, ne bode je konec, naj pride čez nas, karkoli hoče! Kaka radost nam je b»a baviti z možmi, kteri le plamtijo za blagot
med Avstrijo in Sardinijo sklenila, v Flo-rencyi spet oživila in ponovila ter se bode raztegnila na celo Italijo. Potem torej bode za našo umirajočo kupčijo in obrtnijo sko-rej boljše!
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Celovea. (Zahvala; šole; društvo za svilorejo;železnice;zdrav-je in vreme). Z veliko serčno radostjo naznanjamo svojim bralcem, da se je „več ljubljanskih rodoljubov4' združilo v ta blagi in hvalevredni namen, da bi podpirali našega „Slovenca44. Napravili in. izdali so posebno vabilno pismo, v kterem se kaj lepo in točno razlaga, da je največe važnosti za narode politika, zlasti pa za naš slovenski narod, ki je bil žalibog skozi toliko stoletij zapuščen in posebno vnemaren in neveden v političnih rečeh; da je politika os, o kteri se verti vse drugo deržavno življenje; da o njej visi deržave moč, blagostanje in deržavljanska svoboda; da ona dela deržavo veliko in mogočno, pa jo tudi, če je napačna, razdene, ouboža in uniči. — S tem prekrasnim pismom so sklenili ober-niti se do vseh rodoljubnih gospodov s prošnjo, naj bi si „Slovenca44 blagovoljno sami naročili in ga tudi po svoji moči v okolici razširjati pomagali, da bi se tako čedalje bolj uterdil in povzdignil ter nam postal izobrazilo, pa tudi primerno glasilo vseh naših potreb in željd. — To sporočilo je za vredništvo „Slovenca44 in za vse njegove dozdanje prijatle in pomagalce kaj veselo in tolaživno, ker kaže, da se „Slov.44 vkljub vsem sitnostim in oviram čedalje bolj pri-kupuje in da so cel6 rodoljubi z združeno močjo pripravljeni podpirati ga in razširjati. Zatorej izrekamo njim in še posebej g. Horaku, ki je ta oklic na svoje stroške založil , serčno zahvalo za to domoljubno početje z obljubo, da si bomo zanaprej še bolj prizadevali vstrezati svojim bralcem, karkoli nam bo le mogoče. Še enkrat tedaj serčna hvala in slava vsem ljubljanskim rodoljubom! — Sole na tukajšni realki se začno 17. t. m. s slovesnim duhovnim opravilom zjutraj ob osmih. 15. in 16. dopoldne od 8. do 12. se vpisujejo učenci v vodjevi pisarnici, popoldne pa je izpraševanje godnosti, 17. popoldne pa za tiste učence, ki ga imajo ponoviti. — Na nor-m alki se začne novo šolsko leto 16. t. m. zjutraj ob sedmih. 11., 12. in 13. so vpisu-
svojega tako dolgo tlačenega in podjarmljenega naroda ! Res to je bil pravi občni zbor slovenskih rodoljubov! In da je bil razgovor živahen, preverjen je lehko vsakdo tega, kajti domoljubje nima nobenih tako tesnih pravil, kakor jih ima — Matica slovenska. Toda prosim, da se to ne razume napak! Gostoljubno je povabila zvečer čitalnica vse goste in razveseljevali so nas, vrli in izvrstni naši igralci, pevke in pevci z milimi glasovi domačega umotvora. Gotovo se še marsikteri radostno spominja svetio-oke, ljubeznjive varvanke in prijazne njene hišne!
Saj bi so pa tudi ne bilo čuditi temu, kajti kaj tako ljubkega in izvrstnega tudi mi ne vidimo vsaki dan! Kje bi vzel pero, da bi popisal domorodnega duha puhteče življenje, ktero je vladalo po končanej besedi v sobanah „der čitalnica-Restauration41 ? Le sam mora zraven biti, kdor hoče vedeti, kaj je prava, čista radost, ktera prihaja iz srca in zopet do srca sega. Vi pa vrli rodoljubi, ki ste prezgodaj nas zapustili, sprejmite še enkrat naš presrčni pozdrav.
(Konec pride.)
jejo novi šolarji zjutraj ob 8 —12. Priva-tisti naj se oglasč 14., pripravniki pa 11. t. m. v vodjevi pisarnici. — Na gimaziji se vpisujejo učenci 15. in 16. t. m. od 8—12 zj. — Veseli nas, da moremo naznaniti, da se koroško svilorejno društvo vkljub vsem zaprekam čedalje bolj uterja in razširja. Za 6. dec. t. 1. je napovedan občni zbor, ki bode najberže tukaj v dvorani deželne hiše. Gotovo bode društvu tudi v velik prid, če bo, kakor slišimo, tudi slovenska naznanila razpošiljalo in tedaj tudi Slovence s svojim koristnim delovanjem seznanjalo. Pod tem pogojem je menda tudi g. Dobaj nikar, župnik v Svečah, okrajno opravništvo tega društva za spodnji Rož prevzel. Naj bi ta zgled tudi vodstvo kmetijske družbe in novo ustanovljene kmetijske šole posnemalo! — Od Rudolfove železnice je spet vse tiho, ravno tako tudi od ljubljansko-beljaške. Kaj dobro pa bi bilo za vse, da bi se skorej pričele delati, kor so zdanji časi tako slabi in druzega zaslužka tako malo ali skorej nič. Ne nehajmo tedaj ter-kati in prositi! — Vreme je bilo do zdaj kaj ugodno in prijazno. Kmetom je to na vse strani kaj dobro služilo. Tudi zastran zdravja se nimamo, hvala Bogu, nič pritožiti, ker nam je kolera še popolnoma prizanesla. Sliši so sicer semtertje od griže kaj, pa nadjamo se, da ne bo nič hudega.
Iz Borovelj. V. L. (Opravičevanj e) Nek za slovensko omiko vnet dopisovalec Boroveljska duhovnika, šolo in učitelja v št. 75 „Slovenca44 v misel jemlje in pravi, da sta v Borovljah dva duhovnika, pa vendar ni šolske maše, kakor je pri drugih učenikih bilo, kar bi se pa po njegovih mislih lahko uravnalo. Tu moramo opomniti, da eden izmed teh dveh duhovnikov je star, bolehen gospod v pokoju, kteri nima nobene zaveze in tudi ne dolžnosti niti do fare niti do šole. Smemo torej upati, da bo dopisovalec tega pomilostil; ali drugi bo revež, in ta je sedanji župnik sam, ki je ob enem tudi kateket. G. župnik ima pravico in dolžnost, red božje službe določevati, on nosi tedaj celo butaro pregrehe ! — Če so kdaj fardni kako reč v cerkvi želeli vpeljano imeti, šli so ali sami k župniku, ali pa poslali k njemu cerkvene ključarje, da so se prijazno pogovorili. Naj bi se bil tudi sedaj dopisovalec v župnikovo stanovanje potrudil, saj dobro ve, kje da je in gotovo bi bil zvedel, zakaj da je tako in ne drugači. Zdaj pa pride učitelj na versto, češ, da ne podučuje po postavi! G. dopisovalec! če so vsi učenci brali in pisali lepo po slovensko in tudi dobro slovenski raj tali, ali vam ena sama napačna pismenka daje pravični vzrok, učitelja pred vsem svetom grajati? Če se v višem razredu nemški spisi delajo, ali ni to po postavi ? Ali ne tirjajo tega tudi posebne (?) zadeve Boroveljske fare? Boroveljski otroci gredč eni v Celovške nemške šole, vsi drugi pa postanejo obertniki, gre-d6 križem sveta in imajo posebno z nemškimi kupčevalci govoriti in jim dopisovati; prosimo vas tedaj odpuščanja, če mislimo, da ni nikakor potrata, če se naši učenci v domači šoli ne s ptujim, temuč z drugim deželskim jezikom seznanjajo. Zraven tega se pa slovenščina ni zanemarjala, kar pričajo lepo spisane slovenske hišne naloge, ktere so bilo tudi na pregled očitno razpostavljene. Slednjič se je tudi slovensko pelo, in čudimo se, da je g. dopisatelj to omeniti pozabil. Zatorej le vse in vselej po pravici in resnici!
Ik I’llbc'i'ka. (Našega pevskega društva prvi in poslednji koncert v P 1 i b e r c e.) Vendar je enkrat naše pevsko društvo, ali bolje: Gesangs-verein, že tam po zimi po pl. g. Košakarju vzbujen, dal znamenje od sebe, da je na tihem nekoliko životaril. Napravil nam je v nedeljo 30. septembra, zvečer v dokaj prostornih Raškovih sobah lepo veselico, kjer
se je na povabilo mnogo domače in sosednje gospode zbralo, in so se je tudi do 1. t. m. tu bivajoči gg. častniki II. polka udeležili. Pelo se je 7 čveterospevov, ki so sploh vsi zelo dopadli, nekteri se na ploskanje celo morali ponoviti. Da pa s tem mlademu društvu ne bom preostre kritike pisal, rečem le, da je že s prvega in tako vseskozi kaj na šibkih nogah stalo. Štelo je 11, na zadnje pa 7 pevcev udov, toraj vse premalo za kak zbor, kakoršnega, post. Romankapitel v. Engelsberg prav za prav potrebuje, da bi se dal po godu izpeljati. Tudi se je pri ne-kterih glasih, morebiti po primerljeju, v vi-sočini prave čistosti, sploh pa živosti, potisa in prave okroglosti sem ter tje pogreševalo. Vendar pa te dovršene živahnosti ne bo nihče od njih zahteval, kdor pomisli, da so ne le darovi mnogoteri, temuč se v tem kratkem času nihče ne more za virtuoza izuriti. To smo toraj toliko ložej potrpeli, zlasti ker so med njimi nekteri prav izvrstni glasovi, kakor 1. in 2. bas, ki bi se bila v vsakem koncertu na slavo odlikovala. Škoda pa, da se pri nas povsod na enakopravnost rado tako malo ozir jemlje. Med sedmerimi čveterospevi bilje en s a m slovenski, namreč „Prošnja44, ki jo je g. Dr. iz Ljubljane enemu tukajšnjih svojih prijatlov poslal. Sicer smo tudi za to trohico hvaležni. Vendar, gospodje ! ali ni bilo to malo premalo, ker še pri tem edinem se je zamogel (ker jih več niso prejeli,) le en od stavek £>eti, in menda po n e s r e č i so se ravno pri tem slovenskem čveterospevu že zdavnej poprej od dveh glasov note — zgubile?! Ne vem, zakaj se gospodje niso naučili „Jenkovega Napreja44, ki so ga iz ljubljanske čitavnice dobili, ali si preskrbeli „Ipavčevega oratorja,44 in druzih, ki bi bili gotovo prvikrat tu slišani več vtisa imeli, nego „prošnja44, dasiravno se je tudi ta morala dvakrat peti. Pa — sedaj so vse tožbe pri kraju, ker po odhodu pevovodja g. Brakerja v Kapljo bode tudi društvo zaspalo, kakor sploh pri nas te in enake naprave, ne vem zakaj, nimajo obstanka, ali so pri repu ob-sedlane, ali duh, ki po naši dolini veje, zanje ni ugoden? Bodi si pa, kakor hoče, žal vendar nam je mnogim, da smo prijeten večer prvi — in zadnjikrat vživali, ker sčasoma bi bili gotovo gg. pevci še z več slovenskimi stopili na oder, ter ž njimi pokazali, da imata tudi slovenska beseda in slovenski duh navdušeno, ogromno moč. Žalostna majka Slava!
■z rožne doline. (Nova cerkev.) Kdor se je 28. sept. po spodnjej rožnej dolini vozil, videl je celo dolino praznično oblečeno in okinčano. Zelenje je stalo ob cesti, hiše in križi so bili ovenčani, slavoloki so stali razpeti, zvonovi so peli in mož-narji pokali. Vse na čest in slavo našemu premilostljivemu knezoškofu, ki so se peljali na visoke rovte (rute) v Zaverh, novo cerkvico posvečevat. Že tisti den zvečer so se podali peš na stermo in daljno pot v Zaverh. Na den sv. Mihela zjutrej so se sv. obredi ali ceremonije začele in ob pol dvanajstih je bilo vse končano; tudi sv. birmo je prejelo okoli 180 otrok. Kar Rute stoje, takega duhovnega veselja ni bilo v teh romantičnih višinah. Rutarjani imajo zdaj novo, prelepo cerkvico na kaj prijaznem hom-cu, — in da jo imajo, prizadevali so si posebno c. k. okrajni predstojnik, g. A. žl. Steinberg, g. lajmošter S. Dobajnikar pa fužinski oskerbnik g. G. Kazettl. Poslednji gospod je jasno dokazal, koliko se da v kratkem času in za majhen denar prekrasnega storiti. Slava in hvala njemu in nje-govej blagej družini, ki si je toliko trudila in toliko darovala, da se je ta reč tako srečno dognala! Pa tudi drugih dobrotnikov ne smemo pozabiti. Svitli cesar Ferdinand je daroval 500 gld., rajna Lesjakinja 300 gld., Jan. Obilčnik — Žnidar 200 gld. in Mat. Obilčnik-Plavec 50 gld., Baumgartner-Šte-fanec pa je zastonj prepustil velikodušno ves potrebni prostor. Bog jim to poplačaj,
kajti veliko dobroto bo tej ubogej dolinici storili. 70 let je tekla pravda, ali in kje si bodo postavili novo cerkev ; tako dalječ je že prišlo, da se je stara cerkvica morala zapreti, ker se ni mogla v njej brez nevarnosti božja služba opravljati. Dolgo ni bilo navadne božje službe, to so bili žalostni časi za pobožne Rutarjane; zdaj jo spet imajo, torej je vse židaDe volje. Govoril sem z več ljudmi, pa vsi bo mi veselje svoje naznanjali s solznimi očmi, in marsikdo je pristavil še to, da še ni slišal nobenega svojega škofa tako lepo po slovenski moliti in prijazno podravljati vse. Rutarjani ne bojo tako hitro pozabili tega preveselega dne in premilostljivega svojega škofa. — Pri obedu je bilo vse živo in veselo, in napivale so se napitnice nemške in slovensko; ob treh smo se spet podali na pot v Bistrico.
■z zpodnje Zilj«*. (Vojaki; letina; zdravje; kmetijska šola.) Veliko so naši ubogi kmetje o času laške vojske ter-peli. Vojakov je bilo po hišah nastanovljenih toliko, da so bili natlačeni vsi prostori. Poslednjič so bili tukaj „Deutschmeistri11, kteri so ljudem veliko sitnost napravljali. O nemškej omiki, ktero so po mislih naše-a prijatla dr. Issleiba razširjali, ni bilo ne uha ne sluha! Druge ndposti so vganjali, zavoljo kterih so naši kmetje, naši očetje in mat^e naše britko tožili. Pa ne bomo tega natanko po svetu trobili, saj je vse že minulo in zapustili so našo dolino ti nemški omikonosci. Tega pa niso dognali, o čem je „Klagenfurterica** enkrat čenčala, da bojo namreč vse Slovence ziljske doline ponemčili. Mi Ziljani smo zvesti Slovenci, ljubimo nemške brate in spoštujemo nemški jezik, — pa mi smo mi in ostanemo Slovenci, zvesto se deržimo starodavne slovenske noše, špogamo si slovenske lipe in pod njimi imamo po starej navadi svoje plese in veselice, pa rajamo slovensko kolo. In pri tem tudi ostanemo ! — Letina je bila pri nas precej dobra. Po naših razširnih senožetih smo prav veliko sena in otave na-sekli, tudi žita se je precej pridelalo. Bali smo se le samo za sirk, da bi zavoljo mokrote in mraza ne dozorel; pa zdaj je vreme kaj ugodno in toplo, zatorej bomo tudi sirka, ki je za našo dolino kaj imeniten sadež, obilno pridobili. Pa tudi treba je, da bomo živeti mogli in zraven še visoke davke plačevati. — Zdravje pri nas je še dobro, pa v bližnjem Podkloštruje že en uradnik, g. Konštantin Rabič, za kolero umeri. Naj bi se ljudje pač dobro varovali in ravnali po danem poduku, da se ta strašna bolezen tudi med nas ne priklati! — V Celovcu se napravlja nova kmetijska šola; to je res potrebno in hvalevredno, le to želimo, da bi se ta šola osnovala po potrebah naše debele. Mi Ziljani pa se posebno pečamo s konjerejo; zatorej želimo, da se fantje v tej šoli tudi učijo živino ozdravljati in konje podkovati. Za take ljudi nam tukaj kaj terda hodi, daleč okoli ni človeka, ki bi nam v sili kaj vedel in mogel svetovati in pomagati. Pa ne vsiljujte nam ptuj-cev in terdih Nemcev, izučujte nam Slovence in pošiljajte nam take ljudi, ki so bojo mogli z našimi slovenskimi kmeti po domače pogovarjati! Saj bomo k tej šoli tudi mi Slovenci plačevali!
V Mariboru 2. oktobra. P.— (Prvi /slov. telegram. O d v e d n i k, ki slov. uraduje, in drug ki noče!) Naznanjam dve sicer majhni ali vendar za nas Slovence nekoliko važni reči. Danes popoldne gre nek naših iskrenih rodoljubov v telegrafično uradnijo in reče uradniku, da želi slovensk telegram v Celje poslati. Na to mu roče uradnik, da prej hoče v Celje poprašati, ali sprejmč slovenski telegram? In glejte čuda, iz Celja dojde odgovor „da.“ Tako je danes šel prvi slovenski telegram v Celje! — Cinili smo zatorej tudi v tem korak naprej, če ravno zelo zelo majhen;
vendar pa nas bo peljal k ravnopravnosti ; — le tako iu srčno naprej !
Danes nas je tudi obiskal domoljubni odvetnik dr. S , ki je prav iskren in delaven rodoljub in se mnogo trudi, da bi se slovenščina vpeljala tudi v uradnije ; dopisuje zatorej na vse slovenske uradnije in sodnije vselej slovenski, in je že tudi javno pri sodniji marsiktero kaj lepo slovensko besedico sprožil. Ta gospod pa se nam je pritožil, da je tudi nekemu odvetniku v Ljubljani že večkrat slovenski pisal, da muy je pa ta vsegdar nemški odgovoril!! — Žal je njemu in nam vsem, da se gospod v Ljubljani r.oče prav slovenščine poprijeti, posebno najbolj zatorej, ker ga veči del Slovencev, kot dobrega domoljuba visoko čisla. — Tako pa gotovo ne bodemo napredovali, kajti samo lepe besede nam ne bodo nič koristile, temoč čini in dela in spet čini so nam potrebni, posebno zdaj! — Ce taki ne začenjajo, kdo pa bo začel ?!
Izpod Pohorja. 2. okt. J—(Občni zbor sl. matice v Ljubljani. G. tajnik. Neprijetni in veseli spomini. Spet smo preživeli prav veselih dni v beli Ljubljani. Kakor lani, zbralo se je tudi letos mnogo matičnih udov in živahno debatiranje pri občnem zboru nam je priča, da vsem jako na srcu leži vspešno napredovanje slov. matice. Tudi letos se je pomenkovanje večidel sukalo okoli tajnikove plače. Se se vsi spominjamo, da je lanski zbor izrekel željo, naj se tajnikova služba opravlja brez plače, in res so se ponudili gg. Lesar, Marn in Vavrd, da jo radi opravljajo brez plače zgolj rodoljubja. Kako smo se tedaj začudili, ko letos na na enkrat slišimo od g. predsednika, da g. Lesar dobi po sklepu odbora 150 gld. za svoj trud. Čudili smo se, da večina odbora tako malo mara za želje občnega zbora; pa še bolj smo se čudili, kako da je iz brezplačnega domoljuba naenkrat postal plačan tajnik. Tudi se nam je čudno zdelo, da le g. Lesar dobi to denarno zahvalo za svoje delovanje, gg. Marn in VavrčL pa morata zadovoljevati se z jima izrečeno zahvalo in z zavestjo, da sta se trudila kot prava domoljuba! Pa pustimo to neprijetno stvar in obrnimo se do veselejših. Veselo pa je bilo videti, kako se je v Ljubljani zadnja leta razširil narodni duh, kako izvrstno se odlikuje tamošnja čitavnica, itd. Zares, ko smo slišali skoz in skoz originalno, prelepo opereto „Tičnik“ našega mojstra v muziki, g. Benj. Ipavca, od tako izurjenih pevcev in pevkinj peti, želeli smo si skorej slišati opero, ki jo neki zdaj spisuje ljubljeni naš rojak. Veselili smo se, da smo priliko imeli, seznaniti se s prvaki goriških in tržaških Slovencev in se prepričati, da tudi njim goreče plamti srce za povzdigo in blagor slovenske domovine. Se enkrat Vam pošljemo prija,telski pozdrav jz Štajerskega in Vam kličemo:	Slava! Živili gg. Černe , prof.
Marušič, dr. Lavrič, dr. Tonkli, g. Gorup in vsi drugi! G. Gorup, kteri je nam še po svojem bivanji v Mariboru v dragem spominu in kteri je bil med prvimi mariborskimi ustanovniki matice, je spet djansko pokazal svoje domoljubje, kajti kakor sem slišal, naročil je na svoje stroške 50 iztisov „Slovenca** za uboge učitelje , posebno na Istrskem. Slava mu za to velikodušnost! — Ali ne bo mogoče, že od novega leta „Slovenca1* trikrat na teden izdavati? Na noge domorodci in nabirajte naročnike!
Iz	ubijali e.	(K u pč i j s k a zbor-
nica. jS-1 o v. t e 1 e g r a m.) Kakov razloček je, ali se pri volitvah volijo narodni možje ali nemškutarji, imamo spet živ dokaz pri ljubljanski kupčijski zbornici ali komori. Pred kratkim je namreč zastop kranjskega mesta sklenil prošnjo, naj bi se tudi v Kra-nji telegraf na postaja naredila, ter se je obrnil tudi do kupčijske zbornice ljubljanske, naj bi to prošnjo podprla. Dopis pride 1, t. m. v Ljubljano, po nemško spi-
san. G. kranjski župan, ki je drugači vrli domorodec, bil je menda pozabil, da ni več g. Lukman komore predsednik. Že precej 2. t. ra. se je dopis pri ljubljanski komori, to se ve, Kranjcem po želji, rešil, in poslal v Kranj slovenski odpis. Slišimo, daje sedanjega predsednika, g. V. C. Zupana energičnega rodoljuba, trdna volja, vse dopise, kar jih gre na deželo, v slovenskem jeziku pošiljati. Drži se načela, da je komora deželna naprava, od dežele plačevana, ih zato, da mora deželni jezik in njegove pravice spoštovati. Tako je prav ! Naj pred moramo sami v djanji poprijeti se ravnopravnosti načela. Deželne naprave morajo biti zgled. Potlej bomo tudi od cesarskih uradov vspešneje zahtevati mogli. Da bi komoro- skorej začel posnemati naš deželni odbor! — Naj pristavim tej veseli novici še drugo, namreč, da smo 3. t. m. dobili prvi slovenski telegram. Prišel je iz Tržiča (Monfalkona) od znanega rodoljuba g. Kavčiča. Jaz sem ga sam videl, in sem se čudil, kako razločno je bil pisan. Kar se je pred kratkim še nemogoče zdelo, to je storil resni ministerski ukaz v hipu mogoče. Prepričan sem, da bi ravno tako šlo v šolah in uradnijah, ko bi ministerstvo 1 e hotelo!
Iz Kamnika 27. sept. —n— (Mil. škof. — VojaciinK. Pop p. — Na- j rodnost in slov. čitalnica.) Naj tudi jaz nekaj iz naše okolice pišem. Obiskali so nas 9. pr. m. prem. knezoškof Ljubljanski, da bi tu delili zakrament sv. birme. Pri vhodu v mesto je bil napravljen slavolok iz vposebnih vzrokov z latinskem napisom (Čudno!). Pred sv. mašo so se premil, knezoškof podali na lečo ter so v lepi čisto slovenski besedi prav izvrstno blizo celo uro pridigovali. Po opravljeni sv. maši so podelili 1148 otrokom, med kterimi je bilo tudi nekaj vojakov, zakrament sv. birme. V pondeljek 10. t. m. so se podali proti Tuhinju, kjer so, opoldne kosili, in potem dalje naprej v Špitalič , ker so 11. sept. cerkev posvečevali in 372 otrok birmali. —■ Vojakov je prav veliko tukaj v mestu in okolici nastanovljenih, večidel so verli Cehi. Med njimi je tukaj v Kamniku nadlajtnant Karol Popp, ki je kaj lep spominek od bitve pri Kustoci seboj prinesel. Ta spominek pa je njegov plajšč, ki ima 23 lukenj. Oba rokava sta bila večkrat prestreljena in v sprednjem in zadnjem delu plajša je na vse kraje veliko lukenj. V zastavin drog, ki ga je v rokah deržal, ste 2 krogli zadele in precej lesa odbile. Ali ni to velik čudež, da pri vsem tem on sam ni bil zadet? Pa kaj mislite, da je dobil ta hrabri rešitelj zastave in vseh štirih kompanij za to svoje hrabro in pogumno obnašanje? Nič druzega, kot „križ za vojaške zasluge1* (Militširverdienstkreuz). Pa kaj hočemo tožiti, saj se sam lepo tolaži, ker vsakemu pravi, da je le svojo dolžnost storil, in da druzega ničesar ne potrebuje. —• Prašal me bodeš nemara tudi „Slovenec1*, kako pa je kaj narodno življenje tukaj? Naj ti za danes le toliko omenim, da, predno se bode 1867 pisalo, imeli bomo že gotovo „narodno či-talnico**, dasiravno imamo še veliko število tako imenovanih nemškutarjev tukaj. Zdaj se je tega dela eden izmed najveljav-niših mož poprijel, torej smo si svesti, da ga bode tudi doveršel. „Lesevereinu** že metvaški zvon klenka, komaj šteje še ka-cih 6 udov; tedaj ni upanja, da bi si še kaj prida opomogel, čeravno mu je tukajšni vse hvale vredni okrajni zdravnik g. dr-G. (avster) za predsednika. Res dolgo časa smo že zdihovali po čitalnici, ali ko se enkrat ustanovi, smo si svesti, da bode n» terdnih nogah stala. Fiat!
Blizo Itailolice. V (Kerčmi T Novi vasi. Letina. Pretepi in umo-ri). V 68. listu „Slovenca** piše nek dopisnik iz tega kraja, da ne morejo on in tudi drugi prav spreumeti, zakaj da ste se
V tako majhni vasici, kakor je Nova vas blizo Radolice, naenkrat dve kerčmi ali oštariji odperli, med tem ko vendar živa duša nobene ne pomni. Zraven pa tudi še on nekako na odgovor klice okrajno pa srenjsko predstojništvo, zakaj da ju je dovolila, ko se vendar drugod ne prigodi z lepo kaj tacega. — Naj mi dovoli ,,Slov.“, da mu povem, kako in kaj; če tudi ni nič posebnega, pa bi se vendar kdo lahko po krivem dolžil.
Spomladi ali po zimi, že ne vem prav, je vzel nek mizar (tišljer) v vasi kmečko hišo v najem s tem pogojem, da tudi zana-prej sme točiti. Gosposka ni nič zoper to rekla, ker je že imel poprej pravico točiti. Drugi oštir pa je domač tovornik ali kakor mu tukaj pravijo „bajmon“ , in posestnik, ki že zdavnej z vinom kupčuje. Ker tudi pri tem ni bilo nobenega zader-žeka, dala se je tudi njemu pravica vino točiti, dasiravno bi se ve da lahko še kdo vprašal, zakaj da se to poprej ni zgodilo. Toliko o tem. — Kar vreme zadeva, je pri nas, hvala Bogu, še dosti prijetno in gorko, dežja tudi za potrebo. Letina bo tudi še koj dobra, ker jesenski pridelki dobro kažejo, — da bi nam le slana prizanesla! Ne vem pa, da še to h koncu omenim, kaj je to, da se tu v našem okraju kaj zelo od pretepov sliši, in sicer veči ko je praznik, raji se kaj tacega dogodi. Zakaj ni gosposka tacih gerdunov na vojsko poslala? Zankaj jim tudi bolj terdo na pete ne stopa?
' Bi hotel vedeti, kdo bi prej jenjal, gospčska ali taki neurneži in razuzdanci, če bi šiba dobro pela! Kakor po zimi pri Begnah, ubili so neki tudi 9. t. m. po noči pri Fari v Bohinju razberzdani tantje ondotnega kerčmarja, zato ker jih je pomiriti hotel. Ali ni to silovito ? Kako se nam hoče potem dobro goditi?
Oti Soče. (Kako naj se z a n a p r e j Avstrija v lada^Tu se svet živo zanima za meje, ktere se imajo ustanoviti med avstrijsko in talijansko državo in marsikteri, želeči skorej svojo osodo poznati, se že pritožuje, da se dotične razprave zavoljo miru preveč na dolgo potezajo.
Ni čuda, da se med tem tukajšnji Lahi nadepolno proti zapadu, in Slovenci ravno tako željno proti izhodu ozirajo
Mi Slovenci, kteri smo do sedaj po na-ključbi sovražnih nam okoliščin bili na lastni zemlji ptujci, želimo namreč, da se koneč no znebimo takega nepovoljnega, nenaravnega in nepostavnega položaja ali stanja; želimo, da se nam v tej nameri že tolikokrat brez vspeha obljubljena narodna ravnopravnost popolnoma podeli, in slednjič da se z našimi enokrvnimi brati na Savi in na Dravi v politično skupino zedinimo.
Odkar so laške tik slovenskih ležeče pokrajine italijanskemu kraljestvu odstopljene in je poprejšnja nemška zveza, ktera je tudi nas brez naše krivnje obsegala, razpadla, — odzvonilo je italijanščini in nemščini za vselaj na slovenskem Primorju.
Dokler bode italijanski ali nemški upljiv na naši zemlji obveljal, dotlč nam bodo dotične sile nevarne in sovražne, in kdor koli bi pri nas ptuji upljiv gojil ali podpiral, ta bi sovražnikom in ne naši domovini koristil.
Avstrija sama nas veže in zanima, ker ona sama različne svoje narode od propasti brani. Naša dolžnost je tedaj ne nje in ne protivnih jej držav podpirati; zategavoljo nam gre samo tiste naredbe zagovarjati, ktere nji basnijo, ne pa takih, ktere so jej škodljive.
Nemci, ki bi radi takraj Litave, kakor Madjari unkraj (Litave) čez Slovane in druge narode gospodovali in si jih s časom prisvojili, vsilujejo nam dvalizem, češ, da je ta najprimerniša vladarska oblika, da se ras-drmana Avstrija vzdrži in prenovi. Ker nas
pa zgodovina dovolj uči, da je dvalizem za našo državo nevarniši ko centralizem, pod kte-rim je Avstrija tako zelo opešala, hočemo mi Slovenci v trdnejšo zavezo z vsemi drugimi avstrijskimi narodi stopiti in ž njihovim porazumljenjem in zedinjenimi močmi Avstrijo ne samo edino in mogočno ohraniti, ampak ji tudi ono mesto med velikimi evropejskimi oblastmi zagotoviti, ktera ji po njeni važni legi in po Božji previdnosti na srečo tlačenih nam sorodnih narodov v iztoku pripada.
Da pa ta namen dosežemo, mora imenovana zaveza dobrovoljna in vsem narodom enako blaga biti, ona ne sme nikogar stiskati in mora vsakemu, kteri svoje dolžnosti proti celi državi izpolnjuje, dopustiti, da se glede vseh lastnih opravil svobodno na svojem domu vede.
Taka zaveza stoji na trdni podlagi narodne in politične ravnopravnosti in se imenuje federalizem.
Mi stojimo zanj in ga na blagor naše občne domovine visokej vladi kakor tudi našim bratom različnega narečja skrbno priporočamo; protivnike naših načel, zlasti pa one, kteri nam tako sramotno in drzovito „nemško omiko“ vrivajo, spominjamo na znani privogor: „Kar nočeš, da bi se tebi zgodilo, tudi ti drugim ne delaj.!
I* Topolovcu v Istriji. "-— (Napredek tukajšnjih kmetov; prašanj e). Vas Topolovae obsega6 vasi: Žrnovac, Belvedur, Topolovac , Harvoje , Kučjibreg in Dugobrdo. V Topolovcu je le 96 posestnikov, vendar so v malo letih veliko reči dovršili. Postavili so kaplanu lepo gospodarsko poslopje (kakor je bilo v listu 77. „Slovenca omenjeno), popravili crkev, zvonik in pokopališče. Toliko za božjo čast vneti g. kaplan, A, Lavriha, le komaj željo izrečejo, naj se napravijo tudi postaje sv. križevega pota v cerkvi, in koj zvrže 96 kmetov blizo 100 gld., da se pripravi. Faranom gre lepa hvala, ki so v malo letih toliko za cerkvene reči darovali, pa tudi marljivemu gosp. kaplanu gre vsa čast, ker tolikanj skrbe za čast božjo in za zveličanje sebi izročenih ovčic. — Istrski Slovenci! ali že dobivate v svojem jeziku dopise iz pisarnice? Povem vara, da morajo vsi tu-kajšni uradniki slovenske dopise dajati, ker se drugači nihče zanje ne zmeni! Če se v drugih krajih v dveh jezikih more opravljati, zakaj bi pri Vas ne bilo mogoče le v enem jeziku? Tirjajte, kar Vam po cesarjevi volji in zapovedi gre, pa nikar ne bodite plašni zajci, naj bi tudi nektere „mu-štace“ gromele; dolžnosti svoje izpolnujte in ničesar se ne bojte. Tako misli na meji vaš rodoljub
Jaka.
1¥» Mirni vodi (Stillwater) v Minesoti 8. sept. A. P. (N o v a služba. Čehi. Pol i-tika naša. Mehiko. Letina. Vreme,. Kako je s Slovenci). Naj vam zopet nekoliko vrstic pošljem. V malo tednih se bom preselil iz dozdanje župnije, ker prevzamem drugo, ki se imenje „Nova Praga" (New Prague), kjer Čehi in Nemci stanujejo. Prosili so namreč Čehi že dalj časa vladika, naj bi mene k njim poslal, ker že leto in dan nimajo duhovna. Kedar tje pridem, boin kaj več o njih naznanil. — Čehov je že precej veliko veliko v Ameriki, posebno v (Jhicagi. Ravno včeraj sem bral telegram od ontod, da so se 4 slovanska društva udeleževala neke svetkovine, namreč 1.) češko slovansko društvo. 2.) Slavjanska Lipa, 3.) Slavjanskivbratje in 4.) Društvo prot. sv. Vacslava. Žalibog pa da moram reči, da so družniki večidel odpadniki od naše sv. Cerkve!
Posebnega na političnem polju se v kratkem ni druzega zgodilo kakor to, da so se 14., 15. je .16. avgusta demokrati in zmerni republicanci iz vseh deržav v Filadelfiji zbrali in pogovorili, kako bi nesramnim radi-
calcem njih krive poti prekrižali. Ker so pa po tem zboru (radikalci) veliko družnikov zgubili, sklicali so tudi oni hitro zbor (convention) v Filadelfiji na 3. septembra. Mislim pa, da so malo opravili. „Človek obrača, Bog pa obrne," — so moje misli. Zdaj so se začelo volitve za poglavarje (governerje), zastopnike (reprezentante) in starešine ali senatorje, ki trajajo do decembra v različnih deržavah velike ljudovlade.
Maks v Mehiki res na kaj slabih nogah stoji. Liberalci ali republikanci postajajo zmiraj močnejši, in tudi zedinjene dcržave se začenjajo, kakor se kaže, v to reč mešati. Pred nekoliko tedni je oklical cesar Maks blokado v nekterili lukah, naš prvosednik Johnson pa je rekel: Quod non ! (To pa ne!). Ako Maks proti temu ravna, ima v zedinjenih državah velicega sovražnika; če jo pa prekliče, je pa slabo zanj. Tukaj sploh ne verjamemo, da bi Napoleon še kaj pomagal.
Komaj smo se malo ogreii, se že nam zima napoveduje; skorej bo treba peči v izbe postaviti. Naši kmetje imajo zdaj dosti opraviti, ker spravljajo blagoslov božji, kteri je bil letos neizmerno obilen, v svoje hrame.
Zadnji teden je zopet nekoliko Slovencev priromalo v Minesoto. V št. Pavlu sem jih srečal. Jako so bili veseli, ko sem jih slovensko nagovoril. Eden iz Breznice je bil za sto tolerjev okraden in je brez vsega denarja s svojo družino do št. Pavla prišel.
O Slovencih vam bodem več pisal, ko jih bodem v dveh tednih obiskal, še preden svojo novo faro nastopim.
Ptiije dežele.
Pruska. V Berolinu imajo menda še vedno veliko piko na Avstrijo, ker jo ha-noveranski kralj iz Dunaja protestoval zoper to, da so ga Prusi iz dežele spodili; potem tudi, ker se zelo govori, da bode Beust avstrijsko ministerstvo zunanjih zadev prevzel; če se to zgodi, žugajo celo, da bodo poslanca nazaj poklicali. Kar se pervega tiče, ostane rop res rop, mislimo pa tudi, da je vse protestovanje zdaj prepozno in zastonj ; zastran Beusta smo pa na drugem kraju v smislu vseh resničnih avstrijskih domoljubov svoje misli razodeli in bi jako obžalovali, če bi se res to zgodilo, česar pa vendar še nc moremo nikakor verjeti. — S Saksonci bo tudi javeljne prej mir sklenjen, predno da se pruska vlada popolnoma Saksonije ne zagotovi.
Eastran iztočnega vprašanja pa stojč Prusi na strani turških kristjanov, kar jim bo gotovo prej ali slej v prid. — Bismark še vedno boleha. ■— Vlada misli svetinje v spomin letošnje vojske tudi med laške veljake razdeliti.
talija. 4. t. m. se je Italijanom slovesno naznanjal sklenjeni mir. V Florenciji se je ustrelilo 101 krat. Lahko si mislimo, da je bilo povsod veliko veselje, ker so dobili, kar so tolikanj želeli in za kar je tolikanj kervi teklo. Vendar pa se mora tudi reči, da ta cena, ki je v miru postavljena, ni velika in da so Italijani tedaj s primerno majhnim plačilom Benečijo v roke dobili. Ker znaša ves avstrijski deržavni dolg 1637 milijonov gld., spadalo bi prav za prav na Benečijo dolgč, 184 milijonov 840.000 gld.; tako pa prevzame Italija samo deželni dolg in plača 35 mil. gld. v 20 obrokih, kar res ni nobena strahota! Tudi so zasebno premoženje nekdanjim laškim vladarjem nazaj da. — Terdnjave zapustč koj avstrijski vojaki. — Sliši se, da se tudi italijanska vlada zelo (če tudi zdaj še bolj na tihem) z izhodnjim vprašanjem peča in da namerja na Egipt. Tudi rimsko Tnjrasanje bo treba kmalo kako dognati. To vse pa ni kar si bodi!
Rusija. Ne vese še nič prav za terdno, kaj in kako misli ruska vlada iztočno vprašanje reševati, ker se cel6 slišijo glasi, da je tudi zoper punt, kar se nam pa ne zdi verjetno. — Tudi na Romanskem se ni vse v redu, zlasti kar se tiče novega kneza. — Amerikansko brodovje gre zdaj iz severnega v sredozemsko morje. — Kar je kaj veselo iz Rusije slišati, je to, da se ondukaj ustavno življenje kaj lepo širi, da se povsod vpeljujej o porote in mirivni sodniki itd. — Pri nas par!
Turška. Skorej vsa porodila iz Kan-dije nam naznanjajo, da so bili kristjani večidel srečni v boju zoper turško-egiptov-sko vojsko in da ni viši poveljnik Muštafa paša od 23. do 30. septembra nič opravil. Tako so se 22. in 23. sept. hudo tepli med Malakso in Keramijo. Naposled so bili premagani Turki, ki so tudi 3000 vjetnikov zgubili. Ravno tako se je godilo na drugih krajih. — V Atenah je veliko veselje. Gerki nabirajo povsod denarje za Kretence, da bi lože shajali. — Turška vlada zahteva, naj se gerški minister vojaških zadev odstavi, zato ker je Kretcnec. Tudi angleški in francoski konzuli so se izrekli zoper puntarje.
—	Če te proteste in vnemarnost nekterih druzih vlad v misel vzamemo, res nas zelo skerbi, da bi si tamošnji nesrečni kristjani kaj prida pomagati mogli; vendar obupati ne gre. Turški jarm se mora tako ali tako razbiti!
Francoska. Diplomati so si premislili in ne bodo neki romali za Napoleonom v biariške toplice. •— Vlada je resno v Flo-renciji zaukazala, naj se septemberska pogodba tudi glede rimskega deržavnega dolga točno izpolni, — poroda se za gotovo, da je sedanji minister zunanjih zadev, markiz de Moustier, za ohranjenje zdanjega papeževega posestva in da naj se tedaj drugo Francosko kardelo prostovoljcev tje pošlje, in de bi v Rimu kake homatije nastale, ne sme laška vlada nijednega vojaka tje poslati.
—	Od cesarja Maksa se piše, da ostane po vsaki ceni v Mehiki.
Amerika. Od velike severno - ameri-kanske ljudovlade nam ne dohajajo nič kaj mirna in vesela naznanila. Da se je tudi tam stranka radikalcev ali po naše centralistov močno uterdila in da čedalje huji razgraja, poroča sežalibogza gotovo. Johnson je te baže ljuddm „izdajavec44 in zasluži smert! In zakaj ? Zato ker je s premaganimi jugovci kakor brat z bratom ravnati hotel, terdč, da po puntu niso zgubili ustavnih pravic, tedaj da se gre ž njimi mirno in svobodno porazumeti, ravno tako, kakor pri nas federalisti zahtevajo, da se ima na „prostej poti“ postopati. Imel je tudi per-vosednik, kakor je bilo slišati, dosti dolgo veliko večino ljudstva za seboj. Da bi svojo politiko še bolj uterdil, obiskal je one dni vsa imenitniša mesta cele obširne lju-dovlade. Koj v začetku je bil v več mestih Bijajno sprejeman, potem pa se je vse nekako zasukalo in bil je v nekterih krajih pozdravljen kot izdajavec itd., tako da se je moral kmalo domu verni ti in da ni dosegel zaželenega namena. Menda je zgubil še celo veliko svojih prijatlov in da ni upanja, da bi se dalje obderžati mogel. Vendar pa bodo še le prihodnje volitve pokazale, kaj in kako. Ne mislimo sicer, da bi se spet kaka vojska vnela, ali vendar bi za-mogli radikalci, de bi enkrat deržavno ker-milo v roke dobili, velike zmešnjave in ko-dercije napraviti in federalno ustavo zelo spremeniti. — Centralisti se vendar povsod enacega kopita deržd — nepoboljšljivi so kakor pri nas 1
Razpne novice.
*** Iz Ljubljane: Po sporočilu zdra-vilstvene komisije je zbolelo do 6. oktobra vseh skupaj v mestu 110 oseb, ozdravelo jih
- 328 —
je 37, umrlo 54, bolnih je bilo ta dan še 19 oseb.
Konkurs za razpisano mesto čital-ničinega pevovodja traja do 20. oktobra; ponudbe se adresirajo, s potrebnimi prilogami vsestranske muzikalne zmožnosti pre-videne, na odbor čitalnice.
*** Vojakov odhaja še vedno mnogo na dopust, posebno od domačega polka Hoheniohe smo jih videli kaj dosti; kakor čujemo došel je tudi 19. lovski bataljon v Ljubljano.
Število Matičinih udov veselo narašča; tako jih je pristopilo že po natisnjenem imeniku 74 novih. Ker je koledarjev le 1500 natisnjenih, naj se tedaj podviza, kdor ga hoče dobiti, ker jih utegne kmalu zmanjkati, prodalo se jih bode gotovo tudi kaj.
*	V mali skupščini zagrebške županije je bilo 21. sept. sklenjeno, da so za naprej vsi prebivalci v občini — izvzemši župnike — odgovorni za hudodelstva raz-bojstva in tatv.ne. Kaj žalostno se menda godi na Slavonskem, zlasti v daruvarskem, pakrašken in požeškem okraju. V Daruvaru so v zadetku m. sept. 3, v Požegi pa 4, tedaj 7 razbojnikov obesili, — ali vse nič ne pomaga. Čudno! Udmaniča tudi še nimajo. Kaj bo še le po zimi ? Zatorej na noge !
*	V št. 269 „Pozora“ beremo žalostno novico, da sta naš rojak in reški profesor g. Jan. Trdina in verli namestni gimn. profesor Jož. Jelačič iz vojaške Krajine iz dozdaj nam še neznanih vzrokov od učiteljske službe odstavljena. Tožil ju je menda gimn. vodja sam, — kmalo se mora zvedeti, zakaj ?
*	Za časa obsednega stana je na Dunaju in v okolici njegovi 1300 ljudi vojaški sodniji v roke prišlo. Menda jih je med njimi še zdaj veliko, ki niso obsojeni.
*	Pruska vojska jev požonski (Press-burg) županiji na Ogerskem več ko 140.000 gld. škode naredila.
*	Na otoku, Kerka imenovanem, so nedavno premog našli.
*	Ker zgubi Avstrija zanaprej orožnico v Benetkah, nainerjajo zdaj napraviti novo ali na Reki, v Bakru ali pa v Muji.
*	(Čudno!) Gablenz, eden naših najve-ljavniših generalov, ki je edini na severnem bojišču z nekakim pridom se vojskoval, je disponibel; Tegethof, slavni zmagovalec pri Visu in po spnčevanju ne le domačih, ampak tudi tujih mornarjev eden izmed pervih evropskih admiralov, je nagloma od svoje slušbe odstavljen, pa ne zavolj tega, kakor „Triester Ztg.“ piše, kakor da bi bil sam prosil in bi namen imel zdaj v tuje kraje
potovati,------— Persano, laški admiral,
pa je v preiskovanju.— Ali ni res to čudno ?
*	Slovaška ali „slovenski" matica šteje zdaj premoženja 57.682 gld. 84 kr., ker daje na leto 3273 gld. 94 kr. obresti. 12. pr. m. je bila 4. glavna seja, h kteri se je okoli 300 slovaških domoljubov snidlo. O tej pa prihodnjič kaj več.
*	Naša „Celovčanka4* je one dni posnela iz svoje pritjatlice „Tagespošte44 sestavek o bodoči kmetijski šoli v Celovcu. Nihče ne bo tajil, da take šole treba ni, in da bi bilo tudi prav koristno, če bi se zraven še podko-vijska in živinozdravilska šola ob enem vpeljati mogla, dasiravno bi človek lahko mislil, da take šole treba ni, ker se po dr. Burgerjevih besedah Slovenci lahko kakor neumna živina ozdravijo, koliko manj je treba kacega živinozdraviiskega znanja ? Čudimo se le, da oni učenjak, ki je to pisal, nič ne ve, da je v Ljubljani že dolga leta izverstna živinozdravilska in kovaška šola, ki deleč po svetu slovi, in se mu tudi čudno zdi, zakaj da že več let nobenega učenca v Gradec ni. Tepec 1
*	Po najnovejših uradnih naznanilih je štela severna armada 7.395 mertvih, 17.945 ranjenih in 30,656 vjetih vojakov. — Dosti lepo število !
*	Unidan Se je na vrat na nos raznašala novica, da se je glasoviti hervaški razbojnik Ud man i č sam končal, — potlejšna naznanila nam pa povedč, da to ni res in da jo je menda le na drug kraj odtegnil, pravijo da na Štajersko. — Kaj bo, če ga skorej v roke ne dobč? Koliko morajo deželani pred takim človekom terpeti!
V tergu Admontu na zgornjem Štajerskem je 1, okt. t. 1. spet nekaj hiš pogorelo.
*	Voznina za prevažanje bojne odškodnine (30 milijonov) po železnici na Prusko znaša od Dunaja do Bogumina 11.150 gld. in od tod do Opolskega 5420 srebernih tolarjev. Ves ta denar je tehtal 7192 centov. I 2000 tolarjev se je preveč pripeljalo ; tedaj so se hitro narodni banki nazaj odrajtali. — Avstrijanci smo pač radodarni, da še več damo, kakor smo dolžni; pa saj imamo
—	ali šteti bi pa vendar morali znati!
*	Na Gorenskem, zlasti v Bledu, dobro znani zdravnik Rikli, ki že več let z merzlo vodo tamkaj ozdravlja (ne vemo pa, ali tudi s pridom ?) ima navado v Terstu, kjer menda zdaj prebiva, vsak lep den na 1000 čevljev visoki hrib bos potovati in si tako krepčati noge, zavolj kterih neki po njegovih mislih mnogo bolezni nastaja, če se ne ravna prav ž njimi in se dobro ne uterdijo. Piše se, da je vnedavno na 10.000 čevljev visoko goro v Švajci tudi bos koračil. Terdi, da je to za glavo kaj dobro.
—	Dvomimo, da bi jih kaj prida njegov izgled nasledovalo.
*	V Idriji je s pomočjo blagih rodoljubov ustanovljena slovenska čitalnica, — le pravila še niso poterjena.
*	One dni so se za armado kupljeni v61i v Beljaku po dražbi prodajali. Nekdo je zračunil, da funt mesd ou teh volov stane 1 gld. 80 kr., ker se je toliko izdajalo za nakupovanje, prevažanje, rejo itd. — Če tudi morebiti ta račun ni natančen, vendar nam vzbuja mnogo misli.
*	V trojedni kraljevini se je kolera v 2. polovici septembra, kakor piše „Gosp; List44, prikazala le v Vukovar u, kjer jih je 13 zbolelo in 7 umerlo. — „Celovčanki44 se iz Ljubljane piše, da je v Radolici, Novi vasi, na Zgoši in Gorici na Gorenskem precej hudo pritegnila. Najberže so jo vojaki tje zatrosili. —
*	Znani dr. Brinz, nekaj let praški vseučiliščni profesor, bivši deržavni poslanec in Šmerlingovec od nog do glave (tujec), ( zapustil je te dni Avstrijo ter šel v Štutt- ' gart, kamor je bil za profesorja rimskega prava poklican. Kakor je iž njegovih pisem videti, s kterimi od prijatlov svojih slovč jemlje, žal mu je zelo po nekdanji centralistični slavi in rad bi beržkone spet iz egiptovskih lčncov jedel. Mi mu iz celega serca voščimo enkrat za vselaj : Srečni pot! Ob enem pa tudi pravimo, da nam tudi Beusta ni treba za ministra, če nočemo še enkrat h Kralj. Gradcu priti!
Loterija.
Terst, 6. oktobra:
&	69	30	33	*#.
Prihodnje srečkanje je 17. oktobra 1866.
Danajska borsa 8. oktobra 1866.
6% metalike....................61.80
6°/, nacijonal ...... 67.16
1860 derž. posoj...............79.95
Bankine akcije................ 720.—
Kreditne ....... 161.70
London ....... 127.80
Novi zlati......................6.00
Srebro.................'	126 60

lartnlk A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerj a odgovorni vodnik R, Bertschingsr.