NOVAK 1553 E.30 ST CITY Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni NEODVISEN DNEVr VOLUME XXV. - LETO XXV. CLEVELAND, Oi Sarajevski nadškof Šarič blagoslavlja morilca Paveliča K« - ezoskof imenuje terorista Paveliča "zlato sunce Hrvatske" in "ponižnega služabnika božjega." — Katoliški kr°gi Jugoslavije protestirajo proti tej blasfemiji. ^LONDON, l. februarja. (O-Jugoslovanski orto- iT A L I T Y SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FQSLPEFENSE Slovene Daily in $11 BUY Ohio \Mfi UNITED KSaal STATES MMTf SAVINGS Best »J* E»®ANDSTMJi>» Advertising JhM\ Medium P 'm vrinnij»>M^otestirajo proti javnemu Wovu, katerega je dal sa-t^Z nadšk«f Ivan šarič liču lzdaJalcu Ante Pave-lutjflingu in "poglavniku" Iila:'7 države Hrvatske. Sodov v "Novi Hrvatski" iav!jeetlJ'eni blagoslov je bil ob-stu v v.vna Prominentnem mega wZlČne številke zagrebške-kopj. a "Nova Hrvatska,"« čije Lo«LSOt>Pravkar PrisPele v javit Blagoslov je bil ob-ku" n V °bliki "Ode poglavni- ske MčiOSlov' ki je bil poln po- sw./^ia Paveliča, glavarja j vrnejo nadškofovo izjavo kot iz-^^teroristične organizaci-1 javo katoliške hierarhije." zlato sunce Hrvat- — in služabnik božjir Jjagor' je • "Ustašev," je podpisan po Ivanu Šaricu, knezoškofu mesta Sarajeva. Blagoslov imenuje Paveliča "zlato sunce Hrvatske" in knezoškof izreka nad njim "blagoslov Vsemogočnega, ker je Pavelič ponižen služabnik božji."* Nadškof posnema Nerona To knezoškofovo akcijo so odločno obsodili tukajšnji jugoslovanski krogi, ki pravijo, da je knezoškof Šarič kakor "Neron, ki je užival nad trpljenjem kristjanov". Ti krogi obtožujejo nadškofa, češ, da odobrava s to akcijo sistematičen pokolj in deportacijo tisoče Srbov iz Hrvatske." Katoliški krogi pozivajo katoličane vsega sveta, naj za- Mala deklica žrtev pohotne človeške zveri Fant od fare neieljo bo v SND velik shod, zvečer ^ banket v Hollenden hotelu v mestu 1,1 Neki nepoznan moški je odpeljal šestletno deklico na svojem kolesu, nato pa jo posilil in umoril. SAN BERNARDINO, Cal., 3. februarja. — Sledovi koles bi-ciklja, na katerem se je peljal neki nepoznan mož, kateri je izvabil k sebi na kolo 6 let staro deklico Shirley Marie Bell, so privedli danes iskalce do plitko izkopanega groba, v katerem je ležalo truplo deklice. Nesrečni otrok je imel okoli vratu zadrgnjeno vrvico, kakršno rabijo otroci za skakanje, tako zvani "jumping rope." — Zdravnik je ugotovil, da je bila deklica, preden je bila umorjena, kriminalno napadena. Policija je izjavila, da je neki neznan mož, ki se je peljal naj kolesu, ponudil deklici mesto na kolesu. Deklica je z veseljem sedla pred lopovom na kolo, nakar jo je oni odpeljal. Ker ni bilo deklice ob času iz šole domov, so deklični starši poklicali šolo, nakar se je pri-j čelo iskanje otroka, ki je končalo s žalostno najdbo. Položaj Irske postaja vedno bolj kočljiv Ministrski predsednik pravi, da bi morala imeti Irska 500,000 mož močno armado, ker je njena nevtralnost v vedno večji nevarnosti. Angleški vojak v Libiji si je ovil naboje zavrete strojnice okoli svoje jeklene čelade, kjer mu služijo za okrk$je. De Gaulle je smatran za odre-šenika Francije Po vsej Evropi vre proti kvizlingom. — Generala de Gaulle-a bi spr e j e 1 i Francozje kot svojega od-rešnika. 1; se bo vršil na čast jugoslovanskemu ministru 'f ranču Snoju. — Vstopnice k banketu dobite tudi V ttašem uradu. 'Di i. ■ smo že poročali v na-1 banket, h kateremu prav tako 'Pold U' Se ko vršil v nedelio j prijazno vabimo vse naše ljudi, en, ^ v Slovenskem narod- j Na banketu bo nastopilo več 1 slovmu na St. Clair Ave., ve- j odličnih govornikov, med njimi j Uta < tlski shod oziroma skup- tudi naš župan g. Frank J. i ifti' a kateri bo kot glavni injLausche. Udeležimo se shoda in: ik g. Franc Snoj, banketa, da naredimo vtis med Oti^ Jugoslovanske vlade v j Amerikanci, da se res zanima- \ ga oa o T M ^o"- I ovojn, u£oslaviji ter o njenih | Vstopnice k banketu so po ^ o1 Prilikah, zato bi žele- j $2.50 za osebo. Banket se bo G- minister bo pove-jmo za bodočo usodo naše rojst-a „ „ a3 zanimivega in važ- j ne domovine. aV(jit Venska javnost napol-0rij do zadnjega kotič- \H UP®čina se bo pričela ob , p0Poldne. <5v< pričel ob sedmih zvečer in se bo vršil, kakor že omenjeno, v Hollenden hotelu. Sezite nemu-! doma po vstopnicah, da se ve, ecer koliko se mora vsega pripravi- li fPa Se b° VrŠil na ČaSt' fci za g°ste- Vstopnice kupite ru v Hollenden hotelu j lahko tudi v našem uradu. petain bo vzpostavil monarhijo? LONDON, 1. februarja. (ON-A). — Reynolds News poroča danes, da namerava maršal Pe-tain restorirati francosko monarhijo ter poklicati na prestol Pariškega grofa. Rečeno je, da podpirajo ta načrt Pierre Laval, Marcel Deat in vplivni katoličani. Kakor se poroča, živi grof v nezasedeni Franciji. maček je interniran v nemčiji A). 1. februarja. (O- 1, ^ O dr. Vladimiru Mač-\ 0(1?lgar bivališče se ni ve- biti izjavil, da ne ma- i, !Utka a Nemčije v Hrvat-v poroča, da se naha-Vj>> ern koncentracijskem u v Nemčiji. 4 (Pariški grof, sin pokojnega vojvode de Guise, je živel v zadnjem času s svojo ženo in o-troci v Maroku. Pretendentu za francoski prestol je bilo namreč z zakonom prepovedano bivanje v Franciji). Dr. Vladimir Maček, voditelj hrvatske kmečke stranke in j podpredsednik zadnje jugoslo-1 vanske vlade v Beogradu, je bil že dvakrat aretiran in izpuščen zopet na svobodo v prizadevanju, da bi se dobilo- njegovo podporo za Paveličev režim. ^\C°MERSTOWN, 3. fe | Miller, ki je bil tam uslužben, »t. t ej*1' rsK* ,Čite je otroci vpričo staršev zgoreli tfjje Tukaj so danes zgo-1 so se rešili. . °troci, ki so se nahaja- „ ... , . . , > _______i Roditelja sta z enim otrokom Število vard, ki jih je zdaj 33, bo znižano na 29 Mesto bo redistriktirano še pred prihodnjimi council-iranskimi volitvami. — Pobudo za to je dal councilman Crown. LONDON, 1. februarja. (ON-A). — Neka osebnost zapadne Evrope, katere ime mora stati tajno, je izjavila poročevalcu Overseas News Agencije: "Sovraštvo okupirane Evrope proti njenim Kvizlingom bo eksplodiralo kakor smodnišnica, ko bo napočil dan rešitve." Župan nekega .konservativnega kraja v južni Franciji je izjavil: "Ob glavnem bulevardu ni dovolj dreves, na katera bi lahko pobesili vse naše izdajalce." Župan je dalje izjavil, da Če bi se general de Gaulle, voditelj svobodne Francije, izkrcal danes na francoski obali, bi ga ljudstvo sprejelo kot svojega odrešenika. "Vlada v Vichyju je popolnoma diskreditirana, je pripomnil župan. "Sedeč v kavarni boste imeli poleg sebe vedno nezaželjene o-sebe, ki vlečejo na ušesa, kaj boste rekli; istotako je na ulicah, v tržnicah in v hišah." DUBLIN, Irska,, 3. februarja. — Irski premier Eamon De Valera je danes izjavil, da mora Irska nemudoma izvežbati armado 500,000 mož. Kompetentni krogi v Irski so mnenja, da je v nevarnosti nevtralnost Irske po navzočnosti a-meriških čet v deželi. Ta nevarnost more priti od nemške "zaščitne" invazije ali pa od potrebe, da se izroči irske baze Ze-dinjenim državam in Angliji, s čemer bi postala tudi Irska po-zorišče bojev. Informirani krogi pravijo, da je v Irski mnogo ljudi, ki bi želeli, da zmaga Nemčija, dasi ne žele, da bi Nemčija zavladala tudi nad Irsko. Za nemške simpatije se navaja troje vzrokov: Staro in zakoreninjeno sovraštvo do Angležev. — Mnenje, da če bo Anglija zmagovita v tej vojni, bo pričela izvajati močnejši pritisk nad Irsko. — Mnenje, da če Nemčija zmaga, utegne dobiti Irska nazaj severno Irsko, ki je zdaj pod angleško vlado. ''vem _ , , . . Koauena sta z enim otroKom nadstropju svojega . , m,.*. j v. .... st ^ dmr,., ru. • , • {?• spala v pritličju, docim so bili \\ -U01na. Otroci, ki so bi- ... J,L.„ , Ok U o ; a i i. , trije otroci in Miller v prvem, z 4-> » in 6 let, so bili o-: J 0ncev Alva Pierce, Ro- nadstropju. Miller je končno I ^t ^ ^eki njih riadaljni o- skočil skozi okno iz goreče hi- stari Clarence, še, v kateri so otroci zgoreli. manj >isalnih strojev k Odbor za vojno produkcijo je naročil industriji za izdelovanje pisalnih strojev, ki je izdelala lansko leto 1,000,000 novih pisalnih strojev, naj okrnje to produkcijo in posveti svojo pozornost obrambni produkciji. l8ceta brata ^ pavel Novak, doma iz w. 'IS kt9rje pri Scžani-želita ' VAjj'~ Se nahaja njiju brat kOv' ko sam to čita, ali pa 0 0. L ^ j Za njegov naslov, je ) Ck Sporoči Mariji Ben-^ ^al Las Mercedes, El-^Itin ls'°nes, Buenos Aires, V Zadnja čast ^ društva "Carniola 493 T. M., so prošene, y ^ .noc°j na sejo, po se- C°v uPno podajo v Za-zaVod- da iz_ čast sestri Jože- T Napredne Slovenke Članice društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ so vabljene, da se udeležijo seje v četrtek večer, dine <5. februarja. Še posebno je vabljen veselični odbor, da bo pregledal račune zadnje veselice. Po seji bo malo prigrizka. Zavednost članstva Članstvo društva Glas Cleve-landskih Delavcev št. 9 S. D. Z. je odobrilo sklep, da se daruje $10.00 za Rdeči križ in $10.00 za Slovensko pomožno akcijo ter da se kupi za $300 obrambnih bondov. Mesto Cleveland bo dobilo, in sicer še pred prihodnjimi coun-cilmanskimi volitvami, 29 vard, dočim jih ima danes 33. Tozadevno izjavo je podal councilman Crown, demokrat in hrvatski rojak, novi predsednik Council Redistricting komiteja. V odboru redistrikcije vard se nahajajo sledeči councilmani: Thomas J. Gunning, Thomas F. McCafferty, Victor Cohen, Joseph F. Krizek, Howard Ernst, Edward J. Kovacic, Augustus! G. Parker in Michael M. Lucak. Z redistrikcijo mesta bodo odpravljene štiri varde, med njimi tudi 31, varda councilma-na Crowna. Mestna zbornica je tekom ' svoje seje v ponedeljek večer o-dobrila nujno vojnodobno odredbo, da se uvede v Clevelandu "vojni čas," ko se bo pomaknilo čas za eno uro naprej. ČAS POMAKNJEN ZA 1 URO NAPREJ WASHINGTON, 3. februarja. — V ponedeljek se bo pomaknilo po vsej Ameriki čas za eno uro naprej. Tozadevna odredba bo prihranila mnogo električne in druge energije, ki je potrebna, da se bo čim uspešneje izvajal obrambni program dežele. MORNARIŠKI BATALJON OS STRANI GEN. MACARTHDRJA Sijajna borba ameriškega in filipinskega vojaštva, ki se uspešno upira ogromni japonski premoči. velika bitka v soju polnega meseca WASHINGTON, 3. februar- bili nemudoma pognani v za-ja. — Mornariški department' sede in pokončani, je danes naznanil, da se bori ob j Ta okraj trebijo zdaj filipin-strani težko preizkušenih mož ski skavti, ki so mojstri v bo-generala MacArthurja. tudi ba-1 jevanju v džunglah, taljen ameriških marinov in j Bitka se je vršila pod sijaj-mornarjev. Bataljon šteje 500 no sijajočim polnim mesecem. do 800 mož. Dalje naznanja mornariški department, da je neka mala ameriška torpedov-ka pribrzela v Manila zaliv, kjer je torpedirala neko japonsko jDojno ladjo. Razbitje nameravane invazije Z ameriško armado na Batan otoku, 3. februarja. — Ameriške pomorske, zračne in kopne sile so razbile danes poizkus Japoncev, da bi se? izkrcali na ameriškem levem krilu. Pod izstrelki ameriških topov, strojnic in letalskih bomb je bilo pogreznjenih mnogo bark z japonskim vojaštvom. Prav tako je bilo pobitih mnogo japonskih vojakov; nekaterim maloštevilnim Japoncem se je posrečilo izkrcanje, toda so Bitke na Malajskem polotoku Včeraj je 26 japonskih bombnikov in bojnih letal bombardiralo veliko holandsko bazo Soerabajo. Singapore. — Japonci stoje mirno onkraj Johore ožine, dočim se pomikajo preko Malajskega- polotoka japonska oja-čenja, da se pridružijo japonski armadi, ki bo napadla Singapore. Velik konvoj v kitajskih vodah Kitajska. — Južno od Amoya plove 69 japonskih ladij, med katerimi je 41 bojnih ladij. Kitajci dalje poročajo, da je bilo tisoče nadaljnih japonskih vojakov pozvanih iz Kitajske; to vojaštvo bo premeščeno na malajske fronte. skorajšnji prelom med hitlerjem in francom LONDON, 1. februarja. (O-NA). — Časopis People napoveduje danes v skorajšnji bodočnosti prelom med Hitlerjem in španskim generalom Fran-com. Časopis pravi, da se Franco dobro zaveda, da so v Hitlerjevih načrtih tajni napadi napram njegovi paroplovbi, da bi izzval na ta načirf Hitler vojno med Anglijo in Španijo. Poroča se, da so se španskemu diktatorju približali voditelji španskih republikancev z namero, da stvorijo edinstvo v deželi, da se bo slednja laglje upirala pritisku osišča. PARNIK ZADEL DVOJE PODMORNIC Neko kanadsko pristanišče, 3. februarja. — Danes je pri-plul semkaj neki angleški tovorni parnik, čigar rilec je bil ves zvit in poškodovan. Moštvo parnika pravi, da je njihov parnik zadel na Atlantiku dvoje podmornic, in sicer je morala večja podmornica zalagati manj šo s kurivom in drugimi potrebščinami. Kolizija se je za-vršila ponoči. NEMŠKE REZERVE NE MOREJO ZAUSTAVIT! RUSKIH ARMAD \ Rusi prodirajo proti Smoljensku ter se razlivajo po Ukrajini. Nemci zmrzujejo v mrazu 40 stopinj pod ničlo. nemški generali zahtevajo od hitlerja nemudoma 20 novih divizij MOSKVA, 4. februarja. — dili velikih tarč, in od tam stre-Nemškim rezervam se ni posre-1 ljali. Toda kmalu je prenehalo čilo zadržati napredovanja Ru-1 vse streljanje Nemcev. Ko so sov, ki lomastijo danes preko1 prišli Rusi bliže, so ugotovili, da nacijskih kolon proti silno važ-1 je vseh 26 Nemcev zmrznilo v nemu mestu Smoljensku, 230 j fantastične oblike, milj od Moskve, kjer je zasidra- j na vsa nemška obramba, in Rusi se izlivajo v Ukrajino med Doneč in Dnjeper reko. I Obupni boji Nemcev v Ukrajini Direktorska seja AJTD Nocoj ob 8. uri se vrši seja novega in starega direktorija Ameriško-Jugoslovanske tiskovne družbe. Opozarja se vse direktorje, da seje gotovo udeležijo. Nadebudno dekle Pretekli teden je graduirala iz Glenville višje šole Miss Jean Shirley Sternisha. Ob tej priliki je imela poslovilen govor, katere časti je deležen najboljši učenec ali učenka. Te dni je vstopila v Cleveland College, pod pogoji Cleveland College Trustee Scholarship! Miss Sternisha, ki je stara 18 let ter živi na 1098 E. 143 St., je drugo dekle iz Glenville šole, ki je dobilo prosto šolnino od Bausch-Lomb Optical Co. Deležna bo eno-letne proste šolnine v znesku $265 in dobila bo priliko zaslužiti si za šolnino za ostali termin v kolegiju. Mlademu nadebudnemu dekletu čestitamo in želimo mnogo uspeha! Rusko letalstvo uničuje komunikacije Rusko letalstvo je daleč v zaledju udarilo na komunikacijske črte, po katerih dobiva Hitler svoje rezerve iz gladne in zasužnjene Evrope. Ruski letalci so bombardirali življensko važna nemška železniška središča, kjer so uničili najmanj tri vlake s potrebščinami, sestoje-če iz 100 vagonov. Prodiranje v silnem mrazu Na centralni fronti prodirajo Rusi proti Smoljensku iz Kirov okraja. V bojih, ki se vrše v temperaturi 40 stopinj pod nič-!^ velikimi tmnsnortnimi"letališ ki lo, toplo oblečeni Rusi komaj pa jih prestrezajo na potu rus- dohajajo umikajoče se Nemce. Rusi prodirajo tudi od smeri Kozelska, kjer je bilo nekdaj bi- j vališče slavnega ruskega pisa-j telja in misleca Tolstoja. Rusko; prodiranje v tej smeri se vrši s j ka bojna letala ter sestreljujejo iz zraka. Denarnica izgubljena Neki rojak se je zadnjo sobo-tako naglico, da ie padlo Ru-jto popoldne mudil v Sam Hard-som v roke mnogo neporušenih! ware trgovini na E. 69 St. in St. in nepožganih vasi, ker jih J Clair Ave., ko mu je iz žepa Nemci na svojem naglem umiku: padla denarnica. V trgovini sta niso utegnili požgati. i se ob istem času nahajala tudi Strašno trpljenje Nemcev j dva poznana fanta, ki sta de-Ruska poročila s fronte na- narnico pobrala in odšla. Proše- znanjajo, da je mnogo Nemcev zmrznilo. V nekem sektorju za Moščov na sta, da isto vrneta trgovcu, da jo bo vrnil lastniku. V njej je bilo nekaj denarja, unijska skom so ruski četniki obkrožili ] karta in nekaj naslovov za delo. v nekem gozdu 26 Nemcev, ka- Ne gleda se na denar, pač pa tere so s svojimi streli prisilili, da so legli na tla, da ne bi nu- lastnik želi dobiti nazaj denarnico in drugo vsebino. Na ukrajinski fronti mečejo Nemci v boj tanke in rezerve v obupnem prizadevanju, da bix zadržali čete maršala Timošen-ka, ki so oddaljene samo še dvajset milj od Dnjepropetrov-ska. Angleški radio poroča, da so bile nemške izgube tako strašne, da zahtevajo nemški generali cd Hitlerja nemudoma 20 novih divizij iz okupiranih dežel. Nemški generali so izjavili, da bo težko ali celo nemogoče preprečiti ruski preboj, ako nemudoma ne dospejo nove divizije. Časopis Rdeča zvezla poroča, da prihajajo nemška ojačenja z BTŠtAfl I BNSKOEKSVNOSS 3. februarja, IS UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$200 Za Zedinjene države, za celo leto.......................................................................i...........$4-50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Srebrni jubilej št. S. N. P. J. ITALIJA NA ROBU PREPADA Evropski in ameriški časnikarji poročajo iz Italije: Ko se razgrne v Italiji noč na zemljo, zaodnijo po vseh italijanskih mestih in vaseh koraki nočnih straž, ki so bile na ukaz Heinricha Himmlerja, načelnika nemškega gestapa, silno ojačene, odkar je prišlo do prvih spopadov med italijanskim prebivalstvom in nemškim vojaštvom. Nič ni morda bolj značilnega za pomen, kako zelo je postala Italija odvisna od Nemčije, kot sestav teh nočnih patrulj. Te patrulje obstojajo namreč iz dveh uniformiranih fašistov in iz enega gestapovskega agenta, ki je oblečen v eivilu. Ta gestapovski agent, ki ima ob levem in desnem boku po enega italijanskega fašista, je danes simbol nemškega gospodstva nad Italijo, ki se čedalje bolj razširja. S strahom in grozo so Italijani spoznali, da so izgubili svojo neodvisnost in da so pričeli Nemci postopati z Italijo kot s svojo kolonijo. Nek verodostojni časnikar, ki je ptišel nedavno iz Italije, je izrazil svoj vtis s sledečimi besedami: "Položaj gladu, revščine in terorja, v katerem živi italijansko ljudstvo, mora vzbujati usmiljenje nad Italijani." Mussolini je popolnoma umolknil; vsi danes vedo, da se on popolnoma dobro zaveda, da je vse izgubljeno. On ni že davno več enakopravni partner osišča, temveč enostaven Hitlerjev jetnik, brez vsake volje in moči. Vsak opazovalec razmer vidi in čuti, da se Italijani sramujejo svojega ponižanja in da je nastala zadrega celo med visokimi fašističnimi uradniki. Nemški politični in gospodarski strokovnjaki, ki so bili dodeljen vsem italjanskim ministrstvom, so na svojem vplivu silno pridobili, zato delajo oni vse važnejše odločitve Italije. Italija je postala zdaj čisto navaden delavski arzenal Nemčije in njeno živilsko skladišče. Italijansko južno sadje ne prihaja več na mize Italijanov, temveč gre v Nemčijo, kjer je za poslastico "ljudstva gospodov." V nemške tovarne se pošilja cele vlake italijanskih delavcev; nemški strokovnjaki razpisujejo zbiranje kovin, ki se odpošljejo nemudoma v Nemčijo, čim je zbiranje končano. Italijanski industrijci se morajo pokoriti nemškim organizacijam, ki so predpisale italijanskim delavcem 72-urni delovni teden. Proti tem ociredbam, ki se izvajajo z največjo brezobzirnostjo, raste vedno jačja opozicija, katere posledica pa je samo ta, da je bilo že več italijanskih industrijcev kaznovanih z občutnimi zapornimi kaznimi. Osemnajst tisoč italijanskih delavcev, zaposlenih v Hermann Goering Werke v Linzu na Zgornjem Avstrijskem, je pisalo domov pisma, v katerih so se pritožili nad nezadostno hrano in slabim postopanjem. Ti delavci so celo zahtevali, da se jih pošlje nazaj v domovino., Kdor pozna skromnost italijanskega delavstva, ki je zmožno živeti ob vodi in kosu polete, si lahko misli, v kakšnih razmerah je to delavstvo živelo. Italijanske oblasti so poslale v Linz italijanskega komisarja Lombrassa, ki naj se prepriča na licu mesta o stanju stvari. Ta komisar pa ni mogel seveda nuditi delavcem ničesar drugega kot "ognjevit" govor. Vodstvo Goeringovih naprav v Linzu je pokazalo italijanskemu komisarju svoje zaničevanje s tem, da ga je prisililo, da se bo smel zadržati med italijanskimi delavci natančno petnajst minut. Po svojem končanem govoru pa je moral oditi še na pokopališče, kjer sta pokopana Hitlerjeva roditelja, kjer je moral položiti venec na njiju grob. Po vsem tem ni torej nobeno čudo, če je v Italiji vedno večje nezadovoljstvo. V novejšem času prihajajo od raznih poročevalcev poročila, da ljudje pljujejo na ulicah na nemško vojaštvo. Tako ne bo mogel, na primer, nihče podvomiti o verodostojnosti poročil, ki jih je dal poslanec države Bolivije pri Vatikanu in bivši predsednik republke Bolivije, genera1 Quintanilla, ki pripoveduje v časopisu "E1 Dia," izhajajočem v Montevideu, o prepirih in pretepih med nemškim vojaštvom in italijanskim ljudstvom. Dne 11. avgusta 1941 je padel na ruskem bojišču prvi italijanski vojak. Mussolinijev nagovor ob odhodu italijanskega vojaštva v Rusijo in oficijelni komentarji prvih spopadov z ruskimi četami, vse to ni moglo iz-premeniti ničesar na trpkem naziranju italijanskega ljudstva, da morajo Italijani krvaveti za Nemčijo na bojiščih dežele, do katere nimajo niti naimanjših interesov. ^ Najhujše pri vsem pa je dejstvo, da Italijani čutijo svojo nemoč. Maršal Badoglio, v katerega je italijansko Canton, Ohio. — Sporočam, da društvo Canton št. 315 S. N. P. J. priredi veselico, dne 7. februarja, ob priliki 25. letnice našega društva. Vabljena so vsa društva od blizu in daleč, kot tudi prijatelji in znanci, da se udeleže naše proslave. Vršila se bo v poljski dvorani na 1752 11th St., N. E. in vstopnina bo le 30c. Začetek ob 7. uri zvečer. Igrala nam bo dobro znana Church Hrenova godba iz New Philadelphije, O., ki ugaja starim in mladim. Posebno vabljeni to vsi ustanovitelji našega društva. Imen ne bom navajala, ker istih vseh ne vem, razen Johna Prijatelja, sedaj živečega v Conne-aut, Ohio, v čigar domu je bilo društvo ustanovljeno. Nekatere pa že črna zemlja krije. Naj še to omenim, da je naše društvo kupilo za $200 obrambnih bondov in prispevalo je $10 Ameriškemu rlečemu križu, kar je dokaz, da nismo ne za Hitlerja in ne za Mussolinija, pač za Ameriko, kjer je naš kruh. "Enakopravnosti" želimo mno 315 tžem je kdo stopil na svobodna ameriška tla. Vsi smo uživali i-sto svobodo. Danes je naša sveta dolžnost, da smo ji vsi lojalni in zvesti. Naredimo kar je v naši moči za narodno obrambo naši Ameriki, ker s tem bomo tudi "indirektno" pomagali rojstni domovini Jugoslaviji. Opazujem — berem — a prišla sem do zaželjenega sklepa — upam, da ni srca med nami, ki bi ne imelo sedaj sočutja z našo rojstno domovino Jugoslavijo Kolikokrat me je bolelo srce, ko sem slišala od naših Slovencev in Slovenk, ali pa brala poniževalne opazke o naši domovini Jugoslaviji, o bratih Srbih, itd. — Obisk v Barbertonu Cleveland, Ohio. — Kakor je bilo naznanjeno, se je vršila slikovna predstava v soboto večer dne 31. januarja, v dvorani 1 "Domovina". Z menoj tja so potovali trije kameradi: Mr. Rudman, ki je glavni agitator ter ves navdušen za kampanje. Njemu se mora marsikatero društvo zahvaliti za naraščaj. On ne gleda koliko. ga stane, kako daleč je treba iti in koliko je treba govoriti, da se člani za društva dobe. Tudi omenjeni večer je nastopil v govoru. Poleg Mr. Rudmana sta se odzvala še dva filmska pomočnika: William Mramor in Jože Grdina mlajši. Kar sem ves čas pričakoval, to se je tudi dogodilo, namreč da je v tem času posegla vmes starka "zima". Ves teden poprej tako lepo, tisti njih drugi strani, namreč o cerkvi. To storim radi tega, ker sem v soboto videl v domu prav tiste ljudi, tiste pionirje, kot sem jih videl pri vsaki cerkveni prireditvi, kadar sem se mudil v Barbertonu, radi tega vem, da so eni in isti ljudje, ki so si vzeli na svoje rame eno in drugo, namreč narodno in versko ustanovo — hišo za social-no-narodno življenje in hišo za bogoslužje. Barbertončanje, čast vam! O-boje je potrebno! Rojaki v Barbertonu, veliko ste doprinesli za oboje, za narodnost in za verstvo. Mi v Clevelandu moramo vam dati vse priznanje. Če bi se šlo na število rojakov po odstotkih, vi nas daleč nadkriljujete! Kdo je kdaj računal na vas, da se boste v 1. Malo pomislimo, da so danes bratje Srbi, ki delijo skromno! popoldan je pa prerok poslal z skorjico kruha našim beguncem Slovencem. Pomislimo — mogoče so naši sorodniki med njimi? Takrat, ko je bila mogočna Jugoslavija, naša mati domovina, na srhuncu, je bila dostikrat zaničevana in zasmehovana od lastnih otrok. Danes ko je razmesarjena in poteptana, jo pomiljujemo. No, INIUlUIIUilllMmiOlllllMIIIIUIIlIllimilClIHIMlIlffl!^ NOTARJEV NO Humoreska mJ V iiiiicjiiiniiiiinrjiiiiKaiiiraiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiawflB (Nadaljevanje) —Pomislite je dejal, $ ta imenitni gospod da , ■ v.. , ,. _ I izprašaimo si vest. Ali sem mo- go uspeha in. citateljem pa po-,. v šiliam najlepše pozdrave ! goče tudi jaz zadal kakšno rano Na svidenje v soboto/7. fe><^ domovini Jugosla bniaria. viji? Ali sem mogoče tudi jaz J ! izdajica lastnega naroda? Ali Josephine Odarj gem M sem ge sramovai do_ narocnica, odkar list izhaja. movine; ^ ker je bUa revna? Obudimo spomine! Ali smo kri-Komu naj toži ona j vi? Ali nas ne gloda črv v duši, Cleveland, Ohio. - Naša UJ ko vidimo in slišimo kako danes boga domovina Jugoslavija, ko trpi naša mati domovina? Malo pa ne sme govoriti? V teh groz-' pomislimo - nič hinavscine. dežjem tudi snega, tako je bila poprej lepa cesta spremenjena v prid fantalinom, ki se radi sankajo, za nas pa, ki vozimo avtomobile, taka cesta sploh ni in jo odklanjamo, če je le mogoče. Do Barbertona je še šlo O. K. toda tam se je med slikovno predstavo pozimilo z viharjem in snegom. Rekli smo: V takem vremenu se pa že ne bomo peljali v Cleveland, da bi se kje v kakšen grabenj prekucnili. Tako smo zaprosili za "jer-perge" in tudi dobili, vsak je bil rade volje nas sprejeti pod streho. Z menoj je šel vest. Vztrajajte v zavesti, ste imeli najboljši namen. Živ ljenje hitro teče, naši rojaki le 1941 tako sijajno odzvali! Vse . ., * JU ,. : je ta imenitni gospoa to je storila vaša dobra volja, | J J s po* vasa narodna in pa verska za-i^ nekega Auvergnčana- žuš, kakšen je bil ta Al' čan! Najbolj neumen, * , . , , neroden in najbolj umaZf gajo z vsakim dnem v grobove,| ^ A ne,J Prav nic naj ne bo niti najmanjšega časa Q \ kar sem f __ ----- ------- „i. jjj Ji1 tf iv4 if. Dl\ za medsebojni prepir ali neso- dal, če bi videli zaplato, glas je, kar ni v korist vseh, naj s '. „,.„<« r r , . „ . .' mi je prodal. Aj, žara® if7Adfnnn o orr»Qm Mnnrimiro C^ o o. • izostane na strani. Poprimite se le tega, kar šteje vsakomur za srečo že tukaj. Bog vas živi! Moška zveza naj tudi v temu kozla sem imel ma: grenko četrt ure! Pos' rsils1 nih dneh, ko njeni otroci hra bre smrti umirajo pod kruto roko sovražnika, ameriški Slovenci čutimo njeno* bol. V duhu vidimo tvoje ranjene srce, iz katerega teče nedolžna kri, žrtev, s katero napajaš ono našo sveto slovensko zemljo, katero slovenski izseljenci še vedno zvesto ljubimo. Če.ravno si izčrpana, o mati| domovina, vseeno se junaško bojuješ, uverjena bodi, da bo tudi tebi zasijalo solnce svobode, po kateri' boš zopet vstala. Lepa bo zgodovina, katera se bo pisala s srčno krvjo padlih žrtev tvojih otrok! Sedaj si revna, o mati domovina, toda bo- uličnih voglih so v pnl , . . ... , njim gizdalini. Pa hvala duhu napreduje! Castitam! i , v rr s r . , j * da sem ga resen. Ko 3 Anton Grdma , v , . , , vrM plačal in mu pokazal vid1 se globoko oddahnil. Velik boj Zadrugaric! j se je .pisal; lepo ime! Jj« Cleveland, Ohio — Kadar gre, varjajte ga nikdar vpri®J dobro, gre dobro na vse stra-;ne! Molčite mi o M* ni. Tako je izgledalo včeraj, ko če hočete, da me ne mlajši! smo dobivali novice, kako so Romagne!!! Jože Grdina, k Mr. in Mrs. | Amerikanci premikastili pritli- Naredimo trdni sklep — pomagajmo, da bo zopet vstala mogočna in večja Jugoslavija, ker le v nji je rešitev Slovencev. Več o trpljenju našega naroda vam bo osebno povedal minister Franc Snoj v nedeljo, dne 8. februarja, ob 2. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. On je zastopnik naše lepe Solvenije, katera je sedaj ppustošena od sovražnika in dolžnost ameriških Slovencev je, da mu pomagamo osvoboditi vse Slovence izpod tujega jarma. Torej, v nedeljo bo velika narodna "manifestacija" v korist naše nove domovine Amerike, gata — bogata v ljubezni, ker j kakor tudi ne smemo in ne bo-zvesta ljubezen do rojstne gru-!mo pozabili tebe, naša rojstna de, ti bo priborila zmago, da I domovina Jugoslavija, boš zopet zmagoslavno vstala. Crow, (poprej Bertoncelj) na njihovo zelo lepo stanovanje. Hvala jima lepa za tako udobno poslugo. Mr. Rudman in pa Mramor sta se pa tudi zelo pohvalno izrazila, da je bilo v hiši Mr. in Mrs. Opeka dokaj lušt-no in z postrežbo vse preskrbljeno. Prav tako lepa hvala O-pekovim za naklonjenost. Mogoče bo kedaj prilika vam vrniti, če vas bo sneg v Clevelandu kedaj zalotil. Zdaj pa malo c napredku barbertonskih kar sem tam videl sem naravnost občudoval. Sploh nisem mogel verjeti, da je ta napredek njihova lastnina. To kar so v tem času od lanskega leta izboljšali z ozirom doma "Domovina", je velik napredek v gospodarskem oziru. To pomeni, da je tam nekaj gospodarskih Gospodična Viktorija painova junaku ni zadnj3 ■■i kave Japonce. Enako je bilo v^ Slovenskem delavskem domu vjtala. Ayvaz-Bey jo je kegljaški tekmi deklet pod Za-! zapustil in ji dal štiri^ družno zastavo. Malo bolj sre-! denarja, kakor ga je t» če, pa bi porazile prijazne in! na. Lepi notar se je P dobre kegljarice, katere igrajo i pram nji prijaznega ^ 21] pod firmo "Olga's Beauty Par-j lor". Te niso take kot oni, ki igrajo pod imenom Fish Meat Market. ga. — Nič nisem hud na še Turka ne sovražim-samega sovražnika svetu; Auvergnčan je, "Moj Romagne!" va jii Besedo Romagne je s tako intonacijo, da Je ii Takrat bo zasijalo solnce sreče, sedaj, trpečemu "troimenskemu narodu"! Zvečer ob 7. uri bo slavnostni banket v Hollenden hotelu, v počast ministru Franc Snoju, ki teh gc je pred kratkim prišel iz domo- šanje stalo ali bo stalo, ko bo V tem upu glejmo vsi ame- vine, in katerega je semkaj po-j vse do kraja vrejeno okrog 60,- riški Slovenci, oziroma Jugo-Jslala mati domovina, da nam v Slovani, da smo vsi pripravljeni njenem imenu potoži njeno ž tvovati vse, za zmago naše d )bre domovine Amerike. Saj tudi ona ni nič izbirala takrat, ko smo se k nji zatekali za boljšo bodočnost, kot izgubljeni sinovi in hčere — nič nas ni ločila s kakšnim made- 000 dolarjev ali še več. To je za tako naselbino zelo veliko in strašno gorje. Komu naj "toži! jaz ne bi nikdar pričakoval tečna kot tebi, narod jugoslovanski? — Pridi, da olajšal domovini boš gorje! No ja, bitka je bila brezkrvna, padale so same tiste pine. Naša dekleta so imela dober Slovencev. To, I ZgubUe S° P5V° ^ d°"! ^ fj bile drugo m pri koncu so se danes ^ ^ malo utrudile, ali kaj je ze bilo, pa so zaostale. Ob tisti priči so napovedale nanovo boj, in kakor hitro izberejo datum, zapisali bomo z velikimi črkami. Ako ne bo zadosti moči, pripeljemo našo težko artilerijo, našo rezervo in vse s kraja po-„ . . v , , metli po tistih "bowling alleys!" Kaj mislite, da naše gospodinje niso sposobne? Kar pridite jih gledat ob sredah od 7. do 9. u-re zvečer. To vam jih mečejo, da je kaj! Zadrugarji ima;'o to lepo na-ijali so k njemu Pri3f vado, da se držijo svojih vrst j tudi prijateljice. Igrali S lojalno. Kegljiščna galerija ja tu različne kmetiške bila vsa polna prijateljskih gledalcev — vse je ploskalo kadar so padle pod "strike" pine, časa. Pri tem je pa narod, ki jim zaupa in v gospodarskem o-ziru podpira. Kakor sem slišal je to izbolj- kadar govori o svojem "Mjo Romagne!" Minili so trije meSeC| poletni meseci. Sezona J lepa. Lci malo ljudi Je^ Parizu. Opero so zasedaj ljudje iz province. GosP' bert ni hodil več tak° tja. v, Skoraj vsak dan od ^ slekel notarsko resnob0 tel v Maisons-Laffitte - je bil najei majhno vil"' kega napredka ali take korajze. S tem pa ni rečeno, da so se ki jih ^ p0(Jr[0 naše dekle/Kot zadolžili pod zadolžnicami najdobri §porti> ploskali so tu da bomQ gtaU za vami( veselili in plesali, da se je v -;e i snrrHai ni varnn ti. ; vrtelo do ene ure zjutraj. Ob I takih prilikah se človek takoj poglobi v socialne dobrine, da ' ga drugi dan glava boli. ! Sedaj, ko je predpust je to že neka taka stara navada. Kr^k-lu bo sledil postni čas, in takrat bodo imeli barbertonski rojaki I nanovo pozidano cerkev. Naj mi i barbertonski rojaki oproste, da k temu dor'.r^ dodajam še o jemite, da tudi gugal čivala lni<* {Nadaljevanje^J s OGLAŠAJTE V - * "ENAKOPRAVNI Zakrajsek FT1 Home, Ifl^ 6016 ST. CLAIR Tel: ENdicott JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdlc°' Avtomobili ir( bolniški voz redno in ob vsaki uri na raZ™ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152ntl Street Tel.: itEnm«"* Pf 1 izdelo- Prizori v Singaporu r< j '' videno prostor v tovarni, kjer so prej izdelovali avtomobile, poslej pa bodo . /fo topove. Na gornji sliki je General Motors tovarna v Syracuse, N. Y. PAVE THE WAY 4. febru; arja, 1942. ISXEOBRXVaOII STRAN a innniunmmiiniiuiiinuiiiiitiuiinmiiiunnuinuiiuiHiM PROCES | PROTI RUSKIM ZAROTNIKOM 1 iiirauiiiiiii[]icai]iiiiiiiiiicaiiiiiiiiifiiEaiiiniiiiiiic3fiiiiMifC3iHiiiiiiiiiEa)iiiitiiiiiic2i(iiiiiiiiiicaiiiiiiiiii9iE3iiiiiiiiiiiiEa9iiiiii^ Višinski: Ali bo pravilno ali\ Rikov: Tukaj bo dovolj, če »e, če se reče, da se je 1. 1932-organizirala skupina, katero »ore imenovati desničarsko-tr°ckistični protisovjetski blok? Rikov: Faktično je obstajal, ^ganizatorično se je od 1. ^«—34 dalje izrazil v tako-^anem kontaktnem centru. Višinski: In ta blok si je za- al nalogo, brate? . kako jo formu- bi ukov: Si je zadal nalogo, da gasilno strmoglavil sovjetski Potom izdajstva in potom „. Zlffiia s fašističnimi silami m°zemstvu. naštejem Rekaj faktov. Obstajanje vojaške skupine s Tuha,-čevskim na čelu, katera je bila zvezana z našim centrom in ki si je stavila namen, da izkoristi vojno za strmoglavljenje vlade — to je/bila priprava za resnično intervenco. Naši odno-šaji z Nemci, katere smo na vse načine jačali, so morali vsestransko vzpodbujati k vojaš- Buharin: To pomeni veleiz-dajo. Predsednik sodišča Ulrih: Obtoženec Rikov, vi ste v svoji izpovedi o delovanju desničarjev v Belorusiiji omenili, da je vaša desničarska organizacija v Be-lorusiji postala faktično ekspozitura poljskega generalnega štaba. Ali je to res? Rikov: Da. Preds. sod. Ulrih: Vi ste v ovojih izpovedbah omenili "Naše direktive so se vjemale z direktivami poljskega generalnega štaba." Ali je tukaj treba razumevati direktive centra — Buharina, Rikova, Tomskega? Rikov: Ko sem to pisal, sem imel namen, da označim konč-noveljavne politične rezultate. Preds.: Rezultat je bil ta, da kemu napadu, ker je zarotniška j so se vaše organizacije v Belo-organizacija vstopala v izdajal- rusiji pretvorile v ekspozituro sko razmerje z njimi. Višinski: Vi ste se naravnost i spravili na tak izdajalski čin, ..Višinski: Pod kakšnimi pogo- kakor je odtrganje Belorusije čenejšega Rlkov: Razkosanje ZSSR, od- poljskega generalnega štaba. Rikov: To je formulacija političnega rezultata, ne pa dolo- lrga: narodnostnih republik. Bte i: Ta blok Je ^stojal, j, rekli, iz desničarjev. Kdo je 7 v njem? ^ov: Desničarji, trockisti in Viši jevci. serji? Hik, črnski: Ali so bili tudi e- °V: V posameznih zade- %5ki: v bloku so bili tudi jviki, s pomočjo katerih 8kitn!« Povezani z Nikolajev-' Ju »z Danom v inozemstvu. rK;?i ''.f^nje so bile v narod-W republikah posamezne E azno - nacionalistične sku- *alivi |Yv-i , T"'J SeC buharin glede tega po r 06 stališče? ^ Ali skupaj z Buharinom, ali organizatoričnega od ZSSR k Poljski? razmerja« Rikov: Nameravali smo ne- Preds.. Ali so vaše desničar-odvisnost. Belorusija naj bi bila j ske organizacije v Belorusiji vr-pod poljskim protektoratom. ' j šile škodljivsko delo v kmetij-Višinski (Buharinu): Vi ste skem gospodarstvu in v gradbi se, kakor Rikov, držali defeti-stičnega stališča? Buharin: Ne, ali odgovoren sem za to stvar. Višinski: Da ste odgovorni, to je druga stvar. Meni je treba dognati fakt, ali ste govorili z Rikovim in Tomskim o odprtju; fronte. Buharin: Govoril, ampak ne z Rikovim, temveč s Tomskim. Višinski: O čem? Buharin: Govoril sem s Tom- države. cest po nalogah poljskega generalnega štaba? Rikov: Vem za dva slučaja, o katerih mi je pripovedoval Go-loded — prvi se tiče števila konj, drugi pa krav. Preds.: Zakaj je bilo treba poljski poizvedovalni službi nalagati škodljivstvo v gradbi cest? Eikov: Oči vidno zato, da bi otežkočala premikanja naše vojske pri obrambi mej sovjetske ste smer na poraz dr- -skim, on je govoril o ideji odprtja fronte. Višinski: Govorili ste s Tom- *ik0v .. ftujjj^Uharin vpričo mene for- ttekof t/ SP°mirljam se> da 3C vprašanje o odprtju dalj^ki: Ali nam ne bi pove-^.^m podrobneje? nili, da ste imeli opravka z belo-gardistično kozaško organizacijo? Rikov: Tukaj sem pozabil o-meniti o kozaški desničarski organizaciji, ki se je bila tam u-stanovila. K njeni ustanovitvi smo pristopili v periodi 1930— 31. V nadaljnem me je o organizaciji dela v kozaški organizaciji informiral Pivovarov. V organizaciji so bili razun koza-kov tudi reemigranti, ki so o-stali kakor je pravil Pivovarov, še vedno povezani z ostanki kozaških belih armad, ki so bile o-stale v inozemstvu in ki so pri svojem delovanju dobivali pomoč od teh kozaških belih armad. Potom njih in z njimi so se vršili pogovori o sledečem: če bo prišlo do vstaje v Srednji Aziji, so nam ti ostanki kozaških armad v inozemstvu celo obljubovali pomoč potom de-santa. To je, kar sem vedel od Pivovarova glede kozaških organizacij. I want. .. FIGHTING DOLLARS Urednikova pošta America mus* be strong. J Every man and »J"~ian must ■! contribute their strength to flit strength of America at war. Some are carrying guns— some are flying planes—some are giving their blood on ships at sea. YOU on the home front must buy those guns—those planes— those ships. That must be your contribution to freedom under fire! BUY DEFENSE STAMPS AND BONDS TODAY—buy them with every penny you have to spare! (Dalje na 2. strani) stimi težkimi "kugljami". verjene bodite, da je to dobro, da ljudje radi to gledajo, in da boste imele vse skupaj z nami vred velik užitek. Boj je napovedan, torej vsi na "Return Match", ko je o-znanjen. Joseph A. Siskovich, tajnik Slovan, na dan! Eueiid, O. — Koncert, ki ga bo podal občeznani moški zbor "Slovan", v nedeljo dne 8. fe- dev, špijonskih in drugih važnejših. Po nalogu Slowinskega Preds.: Koga pa so namera- sem ga informiral o bistvu teh vali izkrcati — bele emigrante? zadev in o osebah, ki so bile v Rikov: Rekel sem, ostanke njih prizadete, kozaških belih armad v inozemstvu. ZASLIŠANJE OBTOŽENCA ŠARANGOVIČA Predsednik sodišča Ulrih: Obtoženec Šarangovič, ali potrjujete, kar ste izpovedali v preiskavi ? Začetkom 1926 sem odpotoval iz Belorusije v Sibirijo in! moje vezi s poljsko poizvedovalno službo so se za nekaj časa potrgale. Ostal sem seveda agent poljske poizvedovalne službe, ali kakih konkretnih nalog nisem dobival. Obnovila se je ta vez — ki je bila aktivnejša nego prej-Šfcrangovič: Popolnoma potr-jšnja — koncem 1932 ali začet-jujem. Dovolite mi, da povem ; kom 1933 leta — konkretno s vse po vrsti. Izdajalec domovi-; konzulom neke tuje države, ki ne sem postal v avgustu 1921 in; meji na Belorusijo. To je bilo sem ostal to do aretacije. V j potem, ko sem, bil že vstopil v avgustu 1921 sem se po sklenje- j nacional - fašistično protisov-nem miru s Poljsko vračal iz jetsko organizacijo v Belorusiji. skhn o odprtju fronte? Komu ste hoteli odpreti fronto? Buharin: Zoper ZSSR . . . Višinski: Komu ste hoteli odpreti fronto? Buharin: Nemčiji . . . Preds.: Ali je fakt, ali ni, da je desničarska organizacija na ozemlju Zapadne Belorusije pošiljala provokaterje v zamejne komunistične organizacije ? Rikov: Res je. Preds.: Povejte, obtoženec Rikov. Ko ste izpovedali o delovanju desničarskih organizacij Višinski: Kaj pa to pomeni? na Severnem Kavkazu ste ome- UrlaUvnnla vnlnann mrs+«»r!n « poljskega zapora vsled izmenjave kot talec s skupino obso V nacionalno-fašistično organizacijo sta me pridobila Golo- jencev. Ustavil sem se v Var- ded in černiševič začetkom le-šavi. V Varšavi so nas klica-j ta 1932. Goloded me je podrob-li po vrsti v sovjetsko poslaniš-1 no informiral o sestavi te orga-tvo, da bi ugotovili osebnost1 nizacije in o tem, da je ta naci-vsakogar posebej. V sovjetskem | onalno - fašistična organizaci-poslaništvu je bil tedaj na služ- ja zvezana z moskovskim desni-bi neki Wnorowski. Wnorowski čarskim centrom in dobiva da mi je izjavil, da me Poljaki no- j 0d tam direktive, osebno od Ri-čejo odpustiti in da morejo to kova in Buharina. Glavne na-storiti le tedaj, če pristanem, da mene nacionalno - fašistične or- bom delal za poljsko poizvedovalno službo. Pristal sem na to, nakar me je poljska poizvedo- ganizacije v Belorusiji mi je Goloded nakratko formuliral takole: strmoglavljenje sovjetske o- bruarja ob 3. uri popoldne Slovenskem društvenem domu1 na Recher Ave. bo izredno bogat in zanimiv. Otvorjen bo z Aljaževo, "Slovan na dan" ob spremljevanju žive slike. Ta navdušena skladba izraža upanje v lepšo bodočnost Slovanov. Njej sledijo: "Oblaček" (Dr. G. Ipavec) Dvospev "Domovini" (Dr. B. Ipavec); dvospev "Slovenski smo fantje" (narodna), "Deklici" (T. Glavnik), "Lahko noč" (J. Leharnar), "Pred mojo kajžico" (Koroška narodna). Solospev "Sonce moje in Tam kjer beli so snežniki", solospev "Sem Slovenska deklica in Slišala s&m ptičko peti. "Jaz bi rad rudečih rož" (V. Vodopivec). — Zaključna točka prvega dela programa bo pa večno lepa in pomembna "Svoboda". V zborovih točkah nastopi zbor "Slovan", ki se vežba pod spretnim vodstvom priznanega pevovodja Mr. John Ivanuscha. V dvospevih in solospevih pa nastopijo kot gostinje: Mrs. Jeanette Perdan -Cahill, Mrs. Mary Ivanusch in mala Bertha Novak. V drugem delu sporeda bo podan Prešernov kuplet "Železna cesta", ki ga bodeta strokov-njaško proizvajala A. Plesničar in Mary Ivanusch. Za zaključek koncerta bo pa vprizorjena burka v treh slikah "Smukova ženitev". Priredil J. Stebla j. Za' tiste, ki se radi smejajo bo s to burko v polni meri ustreženo, kajti, kmet Smuk ga bo lomil po Ljubljani, da bo veselje. Ker gre v svojih rovtarskih manirah že nekoliko predaleč, se končno znajde na slavnem žabjeku, kjer otepa ri-čet in misli na svojo Jero in Čoho. V burki nastopijo: A. Ogrin, F. Česen, F. Požar in C. žig-man. Pevske točke spremlja Mrs. J. Perdan (Cahill). Zvečer se vrši ples za katerega igrajo Krištof bratje. Ker ne bo v nedeljo nobene druge priredbe, se pričakuje obilne udeležbe' iz clevelandskega okrožja! Član "Slovana". Tbs Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This Buy Defense BONDS—STAMPS Now! valna služba izpustila v Sov- j blasti in obnovitev kapitalizma, jetsko Zvezo. Ko sem dospel v odtrganje Belorusije od So v je t-Minsk, me je isti Wnorowski ske Zveze v slučaju vojne s fa-spravil v zvezo z odgovornim šističnimi državami. Kar se ti-j rezidentom poljske poizvedoval-1 če metod in sredstev, je bilo I ne službe Boguckim, ki je tedaj tukaj škodljivstvo, diverzije in imel odgovorno državno službo teror. j v Belorusiji. Bogucki je odpo-l Posebno je Goloded poudar-toval iz Belorusije leta 1923 in jai; da je treba v svrho izvršit-me je pred odpotovanjem spojil j ve teh nalog stopiti v tesne ve-s tozadevnim poljskim reziden- j zi s poljskim generalnim šta-tom, ki je tedaj tudi imel do-: bom. kaj odgovorno državno službo j — to je bil Slawinski. ! (Dalje prihodnjič) i Tedaj sem služboval v Beloru-1---- siji od sredine 1923 do sredine mwmwwwftwww 1924 1. kot prvi namestnik dr- j oglašajte v-- žavnega pravdnika Belorusije. j Poverjeno mi je bilo mnogo za- "ENAKOPRAVNOSTI" WWVAVAWVV'.WWi'.VVV KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! * Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, ■osebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite "privmštvu. ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik V ROKAH VSAKEGA SLOVENCA V AMERIKI BI MORALA BITI - knjiga našega slavnega rojaka Louis Adamiča: "Two-Way Passage" Cena $2-50 (Po pošti 10c več) Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," ,.. pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. lcvi na siiki je general Wavell, ki pregleduje četo angleških vojakov v Singaporu,- na ie prizor s singaporske ulice. STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije JOHN TOMPKINS^ 3979 W. 25 St., SHadyside 3689 STRAN 4 enakopravnost 4. februarja, pogledavale izza pahljač, ko-j jo. Toda čas, v katerem smo saje se z bleskom zrcal, širok; živeli, je bil čas preizkušenj; v prehod se mi je odprl skozi j tistih letih je razen mene še množico. Louis mi je prišel na-, mnogo drugih, starejših ljudi proti do vrat, markiza do sre-! po dvakrat in trikrat izpreme-de salona. To zmagoslavje se mi nilo svoje nazore in marsikdo je zdelo kar nemogoče in ne-j je dolgo okleval, katero kokar-' pomljivo — vse dokler nisem' do naj si pripne, belo, črno, rde-zvedel, da so besede, s katerimi sem bil zavrnil odposlanca, pri- ozračja je bil nalezljiv. Z nape-. "Zakaj ne? Ali si morate mi-j bili prostodušno uverjeni, tostjo sem poslušal markizo, kclsliti kaj drugega?" je odvrnila j more dve ali tri sto takih v n\ "Ali, gospod baron," sem dejal ves zmeden, jahaje dalje, kakor me je bil povabil z mah-Ijajem roke, med tem ko je on peš krevsal pokraj mene. — "Prav nič vas ne razumem, kaj hočete reči." "Ne razumete me?" "Bogme, ne!" "Jelite, niste se nadejali, da nam bo tako kmalu prišlo do u-šes," je povzel s prekanjenim obrazom. "Toda verujte mi, da smo dobro poučeni o vsem. Odpor se je pričel in naša poizve dovalna služba ne počiva. Nič dolgo ne bo trajalo, da spravimo te malopridneže k pameti. A tisto reč je izblebetal Doury sam, ta satanski lopov. Videti je, da ste jima povedali, kar jima, gre? Komitet! Pred našimi očmi! Toda poslali ste jih k vragu, kakor se spodobi. Če bi se jim bili pridružili, ob tej u-ri . . . " Premolknil je. Nekdo, ki je šel preko ulice, je bil nehote zadel obenj s komolcem. Stari plemič je takoj vzrojil in s srdito kletvijo zavihtil palico. Neznanec se je umaknil, opravičujoč se na vse pretege; toda gospod de Gontaut se ni dal pomiriti. "Aha, nepridiprav," je krik-nil z glasom, tresočim se od to-gote, "spet si me hotel podreti na tla, jeli? Le čakaj, kmalu te naučimo manire! Tako mi duše, ko sem bil mlajši ..." "Gospod baron," sem ga vprašal, da bi odvrnil njegovo pozornost, zakaj okolica naju je že po strani gledala in čutil sem da ne bi bilo treba velikega vzroka za nov spopad, "ali ste trdno uverjeni, da smo jim kos?" Stari plemič je še drgetal; ko pa je začul to vprašanje, je s kretnjo stratnega poguma vzravnal svoj stas. "Videli boste!" je vzkliknil. "Videli boste, gospod, kadar pride čas! . . . Toda evo naju, kamor sva bila namenjena: vidite, na balkonu ^stoji gospa de Saint-Alair sredi svoje telesne straže." Ustavil se je in ji s kavalir-sko gracijoznostjo poslal poljub. "Tu gori boste videli, kaj vas čaka, vikont," je nadaljeval. "Še jaz bom dvakrat dobro došel, ker vas privedem s seboj." Zdelo se mi je, da sanjam. Pred štirinajstimi dnevi so me bili sramotno spodili iz dvorca ter mi zabičili, naj se več ne pokažem v njem. Zdaj pa so se klanjali s tega balkona proti meni ljubki obrazki in napudra-ne glave in rutice so mi vihrale v pozdrav. Na vrhu stopnic, ki so bile polne služabnikov in lakajev, me je sprejelo pohvalno mrmranje. Z vseh strani so trepljali po tobačnicah in mahali s palicami; dražestne oči so čo ali trobojnico. Siser se pa laskanje vsako-spele semkaj v deseterno in mur prileže, in jaz sem bil mlad; stoterno pretirani obliki, tako;mimo tega mi je bila na umu da so ustrezale tudi najbolj sr-! Deniza in nič ni moglo1 biti za-' ditim željam; vsi, tudi najmi-1 me tako dragoceno kakor na-roljubnejši in najrazumnejši, so j klonjenost njene matere. Mislim, j bili presrečni, ker so videli v mo-1 da me je imela zaradi mojega ji solidarnosti tisti preobrat I nedavnega upora v še večji ča- Nova naprava na nacijskem letalu mišljenja, ki ga je stranka ro-jalistov pričakovala že od kraja nemirov. Ni čudo, da me je kadilo o-mamilo in da sem se predal temu razpoloženju. Med to družbo, zlasti pa še pod dojmom ljubeznivosti gospe de Saint-Alais bi bil moral biti smelejši, nego sem bil, da bi se bil upal reči: "Nisem se vam prišel pridružit, ampak svarit, in moj namen, ko sem zavrnil ponudbo odposlancev, nikakor ni bil ta, da bi nasprotoval ljudski stvari." Bil sem pač igrača okornosti. Po pravici bi mi lahko kdo očital, da sem se izkazal šibkega v odločilnem trenutku in sem ve-trnjaško omahoval med neodločnostjo in prenapeto strogost- sti in se je radovala mojega poboljšanja le tem bolj, čim več trme sem bil takrat pokazal. "Govoriva malo, a dobro, gospod vikont," je rekla z dostojanstvom, ki je bilo meni prav tako v odliko kakor njej sami. "Odkar sem vas zadnjič videla se je zgodilo marsikaj. Oba veva, da nisva povsem enakih nazorov. Oprostite mi. Rana, ki jo zada ženski jezik, ne onečasti moža nič bolj od rane, ki je pri-zadejana z mečem." Naklonil sem se in zardel od veselja. Po štirinajstih dneh, ki sem jih bil prebil v samoti, mi je segal ves ta svetski vrvež klanjajočih in smehljajočih se ljudi, ki so polglasno in resno j govorili o svojem skupnem namenu, globoko do živega. Duh mi je razlagala kako in kaj. "Kralj ..." (vladar je bil zanjo začetek in konec vsega) "bo čez teden dni ali dva pokazal svojo moč. Doslej so zlorabljali njegovo zaupanje. Teh dogodkov mora biti konec. Dotlej pa je treba, da stopimo na mesto, ki se nam spodobi. Oborožiti moramo svoje služabnike in čuvaje, potlačiti nerede in se postaviti vsem samolastim v bran." "A kmitet, madame?" Udarila me je s konci drobnih prstov in se poredno nasmehnila. ter ponosno spustila oči okoli j čev ukrotiti celo pokrajin0' sebe. "Ozrite se po tej dvorani, j Vendar pa nisem videl v gospod vikont, in povejte mi, hovi nameri ničesar neifl® če morete dvomiti." vega: brez velikega odp9n "Toda Fracnija?" sem dejal, kakor tudi brez posebnega "Francija smo mi!" je odre- vdušenja — sem si pnPel zala z oholim zamahom roke. In res je sijaj množice, ki je polnila sobane gospe de Saint Alais, malone potrjeval njene besede. Redkokdaj sem videl podoben zbor zalih mož in lepih žena. Vse, še puder in mušice, svila, baršun in ostalo lepotič-je tistih dni je dajalo družbi iz-j raz moči in dostojanstva. kokardo. Odrekel sem se misli na takojšnjo reform' priznal, da je red edina potreba dežele. V tem so se vsi string vsi so bili polni nad. Nihče & ražal kake bojazni, pač P bilo slišati veliko širokoi^ I ki se ga je udeleževal tu®' "Nasproti komitetu bomo u-birali vaše strune, " je dejala. "Ali mislite, da boste dovolj močni?" i "Boste?" je zategnila. gi gospod de Gontaut vzbc ji kostenici. Nihče ni Čeprav so bili vojniki v manj- preteče nevarnosti obče P° šini, so vendar vsi nosili meč in'seljakov. Tudi meni sta " so ga tudi umeli rabiti. Tedanji ■ čutje in strah pred osme^ plemiči še niso vedeli, da je'zapirala usta. Videč, gibki meč, čeprav zadaja v dvo-j posmehovali, če bi izrekel bojih smrtonosne rane, le klavr-; do, zaradi katere sem bil j* "Nu, mi vsi," sem popravil v;no orožje zoper tolpo, oborože- sem se tolažil, češ da jebl1 zadregi. no s kamenjem in poleni. Vsi so strah nemara pretiran, 'fl ' molčal. Šele potlej, ko sem se P vil z obljubo, da se jutri in sem na pragu srečal ^ se mi je razvezal jezik' tavljajočim se glasom ^ vprašal, ali meni, da je sestra v Sait-AIaisu I z n P P ti n f Panameriški državniki Let Your Answer to Bombs Be—BONDS! " \ We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon It. It doesI V nem„ "Kako naj bi dvomil o* je vprašal neprisiljeno položil roko na ramo. "Razburjenje se širi iz na kmete," sem rekel ! je i tu. tam položaj še resnej^1 fNadaljevanje) .so* Mi see se j žensko za pomivanje P® ? ! Dobra plača. — Vpraša , MARBLE BAR, 18800 Ave. Srednji na sliki je Sumner Welles, ameriški državni pod-{ tajnik, na levi poleg njega je Jefferson Caffery, ameriški poslanik v Braziliji, na desni pa je Oswald Aranha, zunanji minister, Brazilije. Državniki so se posvetovali tekom nedavne panameriške konference v Rio de Janeiro. Triie alavarji civilne obrambe Na gornji sliki vidimo sestreljeno nacijsko letalo, ki ima v ospredju pripravo, ki naj preteže žice, s katerimi so privezani angleški baloni, ki ščitijo London. I lil* fJOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno Proda se Ford Convertible 194J — GUSTAV ŠEPETAŠ Myron Ave. V najem j se odda 4 sobe zgo™\ daj pa kuhinjo in sobo ša se na 14809 Thames Soba v naje^ za enega fanta; p ohišij kota in svoj vhod. poizve v uradu "Enak011 sti." ' J Išče se žens^ ki bi oskrbovala bolno^ opravljala le lahka Vpr^a se na 1185 £• \ I ali pokličite KEn. 381& uri zvečer. Jai lfQf< h] ior i, h .h i Na sliki so Mrs. Roosevelt, newyorški župan LaGuardia in James M. Landis, ravnatelji civilne obrambe. Komandos pregledujejo zaplenjeni top Dohodninski Letos mora vsak grocerist, mesar, saluner'; 3 vrator, lastnik slaščic«^ k sploh vsak trgovec ter P., ■ -nalec izpolniti pole ® skega davka. — Za no in zanesljivo posluj' jj nite na MR. MARIA^ LEVICH, 6424 St. CW-sleherni dan od 9. lU"e do 7. ure zvečer. Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair . v . ..iil&^ž*. L« .. -i .M.--': i, i- ,..»» Ameriški in filipinski vojaki gradijo takoj za vojnimi Na sliki so angleški vojaki, pripadajoči tako zveznim Co-linijami lazaret, kjer bodo dobili ranjeni ameriški in filipinski mandos, ki pregledujejo top, katerega so vzeli Nemcem v vojaki prvo pomoč. Norveški. | Oblak M Se priporoča, da ga te vsak čas, podnevi ^ noči. Delo garantiraj i tra postrežba. Obrni^ vsem zaupanjem J1? starega znanca JohnObl^ 1126 E. 61 st ^ 6122 St. Clair A HE 2730