REPORTAŽNI ZAPIS O MINERALU
Diamantne žage režejo marmor
Industrija naravnega in umetnega kamna MINERAL je bilo eno prvih podjetij, ki jih je razvoj mesta prisilil, da so se umaknila na periferijo, v tako iemnovano industrijsko cono. Sedaj pa ga že kar težko najdemo med drugimi industrijskimi objekti, ki so zrasli mnogo kasneje, pa so ga uklenili medse. Veliki bloki sivega in belega bleščečega kamna ter manjši marmorni odpadki so tistemu, ki išče na Industrijski cesti to podjetje,edini,a pravi usmerjevalci do uprave in proizvodnih objektov.
Mineral sega s svojo proizvodnjo na tri področja: v podjetju prido-bivajo, predelujejo in montirajo marmor, izdelujejo teraco plošče ter proizvajajo umctni kamen. Podjetje ima svoje rudnike oziroma kamno-Iome, kjerdobiva osnovno surovino; razcn tega pa material kupuje tudi drugod. Pomanjkanjc sredstev za ustiezno strojno opremo kamnolo-mov pa je vzrok, da ima podjetje trenutno odprta le dva, in sjcer Dre-nov grič, kjer lomijo le manjše koli-čine večjih blokov, sicer pa pridobi-vajo velike bloke, ki jih ali obdelu-jejo v centralnih obratili v Mostah ali pa jih prodajajo. Dva kamnoloma pa sta zaprta zaradi pomanjkljive opremljenosti, ki ne omogoča izko-riščanje vseh kapacitet, torej porabo ostalega materiala (ki ga je okoli 80 %), kar bi omogočalo, da bi bila tudi ta dva kamnoloma rentabilna. Poleg teh rudnikov ima Mineral še obrat na Skofljici (bivši Barit), kjer drobijo dolomitski pesek, ki ga dcl-no potrebujejo pri izdelavi teraco plošč; v glavnem pa služi za malte. Vsi ti obrati - "razem Škofljice -nimajo niti elekttične energije, tako da so vezani na naftni pogon.
Drugft vrste marmora, ki jih rabijo za predelovanje, kupujejo po vsej dižavi. Kljub temu da je Jugoslavija izredno bogata s kamnom, pa se pri nakupovanju teh blokov srečujejo z več težavami, predvsem z visokimi eenami, ker podjetja taje - in ugod-neje — prodajajo neobdelan kamen v inozcmstvo.
Pred nekaj leti je Mineral z cnim gatrom razrezal in spoliral 7000 kvadr. metrov maimornih plošč; kasneje so kupili še dva klasična stroja, lansko leto tudi stroj z dia-mantnimi žagami in sedaj proizvede-jo letno 45.000 kvad. metrov mar-mornih plošč.
V proizvodnji teraco plošč je Mi-neral najstarejši proizvajalec v Jugo-slaviji. Do leta 1953, ko so bili še na prostoru sedanjega gospodsrskega razstavišča, so delali samo teraco, nato pa so pričeli tudi obdelavo na-ravnega kamna, katerega lažje obli-kujejo. Teraco delajo sedaj na dveh kompletno avtomatiziranih sttojih in se giblje proizvodnja okoli 150.000 kvad. metrov. Kapacitete stiojev pa so še večje, vendar neka-teri zaviralni momenti, kot so ce-nejši in malenkostno kvalitetnejši uvoz iz Italije ter modna preorienta-cija na keramiko, ne zagotavljajo najugodnejše prodaje. Precej velik delež pii tem ima tudi slaba zaščitna politika naše državc, saj so carine za uvoz plošč in tudi keramike iz so-sedne Italije zelo nizke.
Mineral zaposluje trenutno 180 liudi, včasih pa jih je bilo tudi nad 200. Fluktuacija je bila pred leti ve-lika zaradi težjih pogojev dela. Sedaj je opazna fluktuacija samo še pri diobilcih, kjer delovni pogoji še niso najboljši. Večina delavcev je u kam-noseštva, med njimi je precej Dalma-tincev. Ker za to vrrsto industrije ni poklicne šole, kadre kai sami pri-učijo, vendar je to priučitev za ozek profil.
,,V resni krizi, ki bi se kazala v nelikvidnosti itn., nismo bili nikoli. Pri nizkih plačah in z jedrom starih delavcev smo se še vedno pretolkli. Naši osebni dohodki so bili do lan-
skega leta pod občinskim popreč-jem, čeprav so bili v panogi naj-višji," je direktor tovanš Jamnik Jancz komentiral poslovno oziroma finančno politiko, ki se kaže v 16 milijonih bruto dohodka in 6 milijo-nUi dohodka.
,,Lansko leto smo dosegli popreč-je 1450 din osebnih dohodkov, ven-dai nam spet grozi, da bomo zdrsnili navzdol zaradi vrste podražitev na področjih, ki nas najbolj prizade-nejo. Približne kalkulacije nam ka-žejo, da se nam bo dohodek zmanj-šal za okoli 15 %, koliko bomo mo-rali obdržati sedanjc cene.
Prav gotovo imamo interes za po-dražitev proizvodov. Tega interesa 1969. leta nismo imcli in smo zato izgubili milijon, kar predstavlja nov stroj, kakršnega potrebujemo na vsa-kem vogalu."
Zanimalo nas je, kakšni so nadalj-nji načrti Minerala in kje bodo nale-teli na težave. Povedali so, da si predvsem prizadevajo oprcmiti in usposobiti osnovne surovinske obia-te, to je kamnolome in jih rentabil-no izkoriščati. Izgradnja maltarne s silosi na Škofljici, ki bi gradbiščem dostavljala gotovo malto je vsekakor napor v tej smeri. Lani so zgradili novo halo s 1200 kvad. metri površi-ne in jo polovico že opremili s stroji, za predelavo marmorja, drugo polo-vico pa za sedaj uporabljajo za skla-dišča. V teracerstvu se bodo v per-spcktivi preorientiiali v proizvodnjo plošč, za katere je velik interese v Zvezni republiki Nemčiji, ter pred-vsem v izdelovanje stopnic iz umet-nega kamna, kar bo gradbenikom, ki sedaj delajo stopnice na gradbiščih, mnogo olajšalo delo. Eden izmed ve-likih načrtov"je kompletno prevze-manje del v inozcmstvu, kar bo Mi-neralu omogočilo, da bo z devizami za delo, ki v celoti ostanejo pod-jetju, in s skopo retencijsko kvoto za uporabljeni material kupil novo stroje za izdelavo stopnic v vied-nosti  120-130 milijonov dinarjev.
,,V čem se bodo kazali pro-blemi? " smo vprašali.
.Jnvesticije v letu 1969 do 1970 za teraco stroje in za proizvodnjo maimoia so znašale 450 milijonov.
Banka je siccr pokazala interes, saj nam je dala 200 milijonov kredita za petletno dobo, vendar se vedno po-stavi problem lastne participacije; predvsem pa tako povečana proiz-vodnja veže tudi mnogo obratnih sredstev. Če računamo, da je treba kupce često kieditirati, take investi-cije vsaj v prvih letih niso nič zavid-ljive.
Težave imamo tudi s predpisi,pri-zadevamo pa jih odstraniti v okviru poslovnega jugoslovanskega zdru-ženja. Predvsem bi nam bilo treba zagotoviti uvoz boljših surovin,npr. kvalitetnega belega cementa, ki ga polrebujemo pri izdelavi teraca, ter višjo zaščito naše panoge oz. indu-strije. Ta zaščila gre v Italiji cclo tako daleč, da je z zakonom dolo-čeno, koliko mannorja mora biti vgrajenega na kvad. mcter stanova-nja. Tudi razlika med izvoznim in uvoznim tečajem hromi našo izvoz-no orientacijo, tako da smo rentabil-ni le tam, kjer dobimo skupno z na-ročilom za material tudi naročilo za izvedbo del. Kljub tem neugodno-stim pa bomo vztrajali na vseh tistih dejavnostih, ki nam zagotavljajo večji dohodek; seveda pa bomo vest-no in čim hitreje izvajali tudi vsa diobna naiočila zasebnikov, ki jih dosedaj nismo niti omenili."
Ko smo se zanimali & za položaj samoupiave in položaj delavca, smo zvedeli za popiečje teh odnosov in prizadevanj, značnilno za skoraj vso slovensko industrijo, Stanovanjski problemi okoli 30 samskih delavcev so delno rešeni s tem, da so kupili ustrezna stanovanja. Pred 3, 4 leti so pričeli dodeljavati tudi kredite za stanovanjsko gradnjo.Prehrano ima-jo dorbo oiganiziiano. Nekaj let nazaj še niso dajali regresov za do-puste, sedaj to redno teče. Zaposle-ne izobražujejo prek internega izo-braževanja.
Veijetno komentarji niso po-trebni. Vsakdo se pokrije tako, kot mu dopušča odeja. V spominu pa so nam ostale točke nekakšnega akcij-skega programa razvoja in trdne be-sede da njihov izvoz sicer ni velik, vendar težijo za tem, da bi se inten-zivneje vključili v menjavo!
P.P.
Mineralova razglednica: kupi zrezanega in že spoliranega kanuia čakajo na transport