PRIMORSKI DNEVNIK i« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. fnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
C©0«1 650 lir - Leto XLII. št. 171 (12.496)
Trst, torek, 22. julija T,
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
igio i -85723
O
VI	20

Takoj po odpovedi demokrščanskega kandidata Andreotti
Predsednik Cossiga poveril sinoči Craxi ponoven mandat za oblikovanje nove vlade
SANDOR TENCE
nočf™	k republike Cossiga je
Predvidenem neuspehu Andreottijeve poskusa, poveril mandat za sestavo nove vla dosedanjemu ministrskemu predsedniku, soc
lističnemu voditelju Bettinu Craxiju, ki je sprejel mandat. Štiriindvajset dni potem, ko so poslanci zavrnili dekret o krajevni financi in prisilili predsednika vlade k odstopu, se vladna kriza, politično gledano, sedaj začenja znova in zadobiva nove scenarije, ki jih je bilo še včeraj zjutraj težko napovedati. Socialističnega tajnika čaka zelo težka naloga, tudi zato, ker so iz demokristjanskih vrst že sinoči prišle prve ostre reakcije proti temu mandatu, ki mu je De Mita do zadnjega nasprotoval ter baje to jasno provedal tudi predsedniku republike.
Craxi pa je, sodeč po prvih izjavah, videti zelo odločen in prepričan v uspeh svojega poskusa ter za dosego cilja (sestava nove vlade) računa tudi na razhajanja, ki se že pojavljajo znotraj Krščanske demokracije, kjer je Andreotti mnenja, da sekretar PSI lahko ostane v palači Chigi do februarja. Tedaj naj odstopi in preda predsedniško krmilo demokristjanu, po možnosti dosedanjemu zunanjemu ministru, ki bi lahko nato vodil vlado do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do leta 1988. Vprašanje je, ali se bo s tem scenarijem strinjal Crasijev nasprotnik De Mita, ki sinoči še ni komentiral Cossigove izbire.
Poverjeni predsednik, ki je po srečanju s predsednikom republike s težavo skrival zadovoljstvo, se je zahvalil Cossigi za zaupanje in napovedal, da bo vložil vse svoje sile za sestavo vlade, v imenu stabilnosti in učinkovitosti, ki sta označevali delo prejšnje vlade.
Podčrtal je, da mora Italija izkoristiti pozitivne učinke notranje in mednarodne gospodarske konjunkture. Tudi na podlagi prestiža, ki si ga je zaslužila vlada v zadnjih treh letih. Mandatar je torej precej optimistično razpoložen in je v uradni izjavi na Kvirinalu skoraj spregledal huda trenja in globoka nesoglasja v petstrankarski koaliciji, zlasti pa m' povedal kako in na kakšni podlagi misli utišati polemike in spet navezati trenutno zelo skrhane odnose z demokristjani. Craxi za dosego svojega cilja očitno računa na podporo laičnih sil (posebno socialdemokratov) in pa, kar je morda v tem trenutku najvažnejše, na
podporo javnega mnenja, ki si ne želi predčasnih volitev in hoče stabilno vlado.
Naloga socialističnega tajnika je, kot že omenjeno, zelo težka, ne pa nemogoča. De Mita odločno noče in si tudi ne more privoščiti Cra-»jcve brezpogojne vrnitve v palačo Chigi. Ne more pa v teh razmerah do skrajnosti nategovati loka, ker bi v tem primeru tvegal dokončni razkroj petstrankarske večine. Zlasti ne, če nima pri tem za sabo večjega dela svoje stranke. Mandat, ki ga je predsednik republike Cossiga sinoči poveril voditelju PSI, je vsekakor skrajni poskus, da se preprečijo predčasne parlamentarne volitve.
Reagan pripravlja
WASHINGTON — Amerilki predsednik Reagan je baje pripravljen na odložitev operativnosti vesoljskega ščita, to je ukrepov za preprečitev jedrskega napada, če bi Sovjetska zveza pristala na 50 odstotno znižanje svojega jedrskega potenciala. To naj bi bila vsebina pisma, ki ga namerava Reagan poslati Gorbačovu in katerega je objavil ugledni dnevnik Washington post. Po mnenju tega dnevnika je pismo sestavljeno v spravljivem tonu in vsebuje tudi nekatere druge »nove predloge«. Pismo, ki naj bi ga Reagan odposlal pred koncem meseca, naj bi vsebovalo poživitev medseboj-
pismo Gorbačovu
nega sporazuma o protiraketnih napravah in odložitev vesoljskega ščita predvidoma preko leta 2000. Baje pa Reagan ni pripravljen sprejeti omejitev raziskav o vesoljskem ščitu, s katerimi bi morali ameriški strokovnjaki vsekakor nadaljevati. Uradne potrditve o tem pismu pa vsaj zaenkrat še ni, saj glasnik Bele hiše informacije ni hotel komentirati.
Posebni Reaganov odposlanec za ženevska pogajanja Paul Nitze pa, je včeraj nadaljeval s krogom obiskov pri zahodnih zaveznikih. Včeraj je bil v Italiji, kjer se je sestal s Cossigo, z Andreottijem in s Spadolinijem.
Kako si Bobo tolmači »vprašanje manjšin«
tnHMoHAlč enf
jvc Mof/o a (W(2e il PRoBctmm^

ptzoufčRmorJe p* T,|pre g MVeTT^e Jt<9 f)l\/č/\ffAMVO
_SV hlhloM/JTA
» • ■ . Seveda mi je pri srcu vprašanje manjšin... s tem širjenjem diet ln telovadnic postajam manjšina tudi jaz,« je v šaljivem tonu povedal Robo, protagonist vinjet znanega italijanskega karikaturista Sergia Staina, novinarju, ki ga je vprašal za njegov odnos do vprašanja manjšin.
Sergio Staino, urednik ponedeljkove satirične priloge komunističnega glasila Unitd Tango se jo v nedeljo predstavil tržaškemu občinstvu na krajevnem festivalu komunističnega tiska. Obrazložil je zakaj in kako jc priloga lahko nastala, v pogovor vpletel nekaj anekdot in^ tudi odgovoril i}a številna vprašanja prisotnih. Ob koncu smo ga vprašali za vinjeto, lTi v pičlih dveh minutah je Bobo ustregel naši želji.
Bombni atentat tudi pred sedežem OECD v Parizu
Teroristi z granatami napadli obrambno ministrstvo v Madridu
MADRID, PARIZ — Teden dni po bombnem atentatu, s katerim je vojaško krilo ETA pokončalo 10 mladih agentov »guardie civil« in ranilo več kot 50 oseb, in dan pred umestitvijo Fehpeja Gonzaleza za predsednika vlade, so teroristi včeraj okrog desetih zjutraj ■'izstrelili šest protitankovskih granat v poslopje obrambnega ministrstva. Brž nato je blizu ministrstva razneslo dva avtomobila. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo.
Atentatorji so v avtomobil francoske izdelave, parkiran v Ul. Manuel de Falla nasproti ministrstva, namestili sedem granat in jih izstrelili na daljavo. Ministrsko poslopje je zadelo pet granat: ena je padla v pisarno kontraadmirala Carlosa Vile Mirande (8. nadstropje), ki je bil laže ranjen, druga je prebila okno pisarne kapetana San Joseja (5. nadstropje), ki je na oddihu, tretja je poškodovala urad ministra Narcisa Serre (4. nadstropje), ki je tisti hip bil v drugem krilu palače, ostali dve pa sta se razpočili na pročelju, šesta granata je eksplodirala na peronu avtobusne postaje ob najvažnejši sevemomadridski prometnici Paseo de la Castellana (šest oseb ranjenih), sedma pa je počila že v avtomobilu, ki ga je razneslo, tako da je zračni pritisk poškodoval podružnico Katalonske banke, avtomobilski salon, restavracijo in nekaj trgovin.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mladim Američanom španski mundobasket
BRANKO LAKOVIČ
MADRID - španski mundobasket se je v nedeljo končal v Madridu s slavjem mladega moštva ZDA, ki je sicer le z dvema točkama, toda povsem zasluženo premagalo izkušenejšo in tudi favorizirano reprezentanco Sovjetske zveze (87:85). V ne preveč kakovostnem srečanju, ki so ga Američani trdno »držali« V svojih rokah do
pet minut pred koncem, so Sovjeti, s Sabonisom na čelu, pokazali svojo pravo moč le v sklepnih minutah. Bilo pa je prepozno, da bi lahko preprečili svojemu tekmecu, da osvoji zmago in zlato kolajno. Američani so predvsem zmagali zaradi boljše obrambe in sploh zaradi dobre skupne igre, medtem ko je »zbomaja« delovala kot neuigrana celota.
Jugoslovani se vračajo v domovino z bronasto kolajno. Pred tem SP bi se verjetno brona tudi zelo veselili, z igro, ki so jo pokazali v pomembnejših srečanjih, pa bi si zaslužili gotovo kaj več. »Plavi« tudi na sklepni slovesnosti so bili deležni burnih žvižgov španskega občinstva, ki jim
ni prizaneslo nešportnega obnašanja, predvsem na tekmi s Kanado. Posebno pa se je zopet zneslo nad Draženom Petrovičem, ki pa je imel to zadoščenje, da so ga prisotni časnikarji izbrali za najboljšega košarkarja tega mundobasketa.
Itabjam so osvojili šesto mesto. V nedeljo so izgubili proti Španiji. Kot je bilo pričakovati, je bila pomoč občinstva in sodnikov odločilna
Prihodnje SP bo leta 1990 v Argentini. Jugoslavija in Itabja sta gotovo z nastopom v Španiji bogatejši z izkušnjami. V obeh reprezentancah je pričakovati nekaj sprememb. Obe reprezentanci čaka že prihodnje leto nova preizkušnja — EP v Grčiji.
MUNDOBASKET
ESPANA86
• Teroristi
Prizadevanja za odpravo
rasnih diskriminacij v Jušni Afriki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Ko so četrt ure pozneje prihitele varnostne sile, je razneslo še eno vozilo, ki so ga teroristi natrpali z razstrelivom, da bi pobili čimveč policistov. Eksplozija pa je povzročila le zažig kakih 10 avtomobilov in ranitev agenta ter pešca. Pozneje so nedaleč odkrili še eno »avtobombo« in jo demontirali. Na pročelju ministrstva škoda ni huda, ker so ga nedavno ojačili in okna opremili z neprebojnimi šipami. Način, ki so ga uporabili teroristi za izstrelitev granat, je podoben onemu, s katerim je vojaško krilo ETA 8. maja v Madridu s tremi granatami skušalo ubiti predsednika glavnega sodnega sveta Antonia Hemandeza Gila.
Le nekaj ur pred madridskim atentatom je samozvana »bojna enota G-ro Rizzato - Action directe« razstrelila avto pred poslopjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD v Parizu, ki združuje 34 najbolj bogatih držav Zahoda. Atentat je povzročil le gmotno škodo. Značilno je, da je ta mestni predel močno zastražen, saj se tu nahajajo številna diplomatska predstavništva. I-stočasno je požar povzročil za 2,5 milijona mark škode v cementarni pri Schvvandorfu (ZRN),
Nadškof Tutu seje sestal s premierom Botho Howe prične jutri svojo drugo afriško misijo
PRETORIA — Tomnopolti anglikanski nadškof Desmond Tutu je na včerajšnjem sestanku s predsednikom vlade Pietrom Botho zahteval takojšnji preklic izrednega stanja, ki traja že pet tednov, in izpustitev črnskih političnih jetnikov. Tutu se je posebej zavzel za duhovnike, ki so bili zaprti brez procesa: Botha mu je obljubil, da ga bo povezal s »pristojnimi« ministri. T^itu, ki z izidom sestanka ni bil zadovoljen, je apeliral, naj bi zvonovi vseh cerkva na svetu ob nedeljah opoldne zvonili vse dotlej, dokler bo v veljavi apartheid. Odpravo slednjega odločno zahteva tudi delegacija mednarodnega sindikata CISL, ki se mudi v Pretorii in ki je v pogovorih s predstavniki treh največjih južnoafriških sindikatov zatrdila, da je treba Bothov rasistični režim gospodarsko bojkotirati. Poziv h gospodarskim sankcijam je prišel še iz Adis Abebe, kjer je etiopski državni poglavar Men-gistu odprl ministrsko konferenco Or-
ganizacije afriške enotnosti (OAE) kot pripravo na 22. vrh včlanjenih državnikov.
Nov pritisk na pretorijski režim bo te dni spet izvajal tudi britanski zunanji minister Geoffrey Howe, ki jutri v imenu ministrskega sveta EGS odpotuje v Afriko, da bi nadaljeval razgovore s predstavniki držav »fronte proti apartheidu«. Šel bo seveda tudi v Južno Afriko in se sestal s premierom Botho ter zunanjim ministrom Pikom Botho, pa tudi z zastopniki vseh črnskih organizacij, ki bodo v to privolile. Gre za prvi del druge Hovrove afriške misije (vnovič se na Črno celino vrne 29. julija), potem ko se je prva odvila ob koncu junija. Z rezultati slednje je Howe včeraj seznanil kolege dvanajsterice (na sliki), ki jim je tudi obrazložil izid pogovorov z a-meriškim državnim sekretarjem Shult-zom in poudaril, da so pri krojenju politike do Južne Afrike nujni stalni posveti med ZDA in Evropo.
Zaradi dolgotrajne vladne krize
»Nove lire« verjetno ne bodo uvedli januarja
RIM — Zaradi vladne krize bo verjetno sklep o »novi liri« začel veljati znatno kasneje, kot je bilo doslej predvideno. Doslej je namreč minilo že 40 dni, ne da bi parlament sploh vzel v pretres novi zakonski osnutek, ki nosi naslov »Določitev nove denarne enote imenovane ”nova lira” (L.N.)«. Zaradi tega je zelo malo verjetno, da bi z začetkom prihodnjega leta v žepih italijanskih državljanov novi enolirski kovanec zamenjal sedanji tisočlirski bankovec.
Sam zakladni minister Goria je včleraj poudaril, da ima »dolgo trajanje vladne krize« kot posledico tudi kopičenje zakonskih osnutkov v parlamentu v prihodnjih mesecih, to je v obdobju po poletnih počitnicah.
Kot je znano, predvideva zakonski osnutek, ki ga je odobrila vlada 3. junija letos, določitev »nove lire«, ki bo vredna 1.000 lir. Besedilo določa, da bodo novi bankovci v celoti enaki prejšnjim, tako da se bodo državljani lažje privadili spremembi. Zakonsko besedilo sicer ne določa, da bo sklep začel veljati s 1. januarjem, ampak prepušča predsedniku republike nalogo, da to odloči s svojim odlokom, vendar je bil od vsega začetka govor, da bo novost začela veljati s prihodnjim januarjem.
Genscher na obisku v SZ
Zahodnonemški zunanji minister Genscher je včeraj začel štiridnevni uradni obisk v SZ s pogovori z generalnim tajnikom sovjetske partije Gorbačovom in sovjetskim kolegom ševardnadzejem, ki so zadevali mednarodne razmere in odnose med obema državama.	(Telefoto AP)
Pred vrhom neuvrščenih držav v Harareju
Sodelovanje na ravni Jug-Jug ena osrednjih tem v razpravi
Sodelovanje na ravni Jug-Jug je ena najbolj pogostih tem, o kateri slišimo in razpravljamo v zadnjem času deloma zavoljo bližnje konference neuvrščenih »na vrhu« v Harareju, kjer bo med poglavitnimi problematikami, deloma pa zavoljo njene objektivne nujnosti, ki je vsak dan bolj na dlani. Problem Jug-Jug, se pravi potrebo po bolj intenzivnem medsebojnem sodelovanju med državami v razvoju v luči večje naslombe na lastne sile, so načeli že na beograjski konferenci neuvrščenih pred 25 leti, posebej pa so ga obravnavali na konferenci v Lu-saki, glavnem mestu Zambije; ta je bila že leta 1970, prav tako prve dnj septembra, kot bo tudi letošnji shod v Harareju.
Vse več je sestankov o tej temi, pri kateri pa je roko na srce čas, da se preide iz deklaracij ali pa iz raznih sicer ne povsem oblikovanih teorij in načrtov, kako sodelovati, tudi v prakso. Zanimiv posvet z mednarodno udeležbo je bil te dni na Brdu pri Kranju; na njem so prvič celoviteje obravnavali to materijo skozi posamezne tako rekoč področne študije, ki zadevajo na primer energetiko, surovine, družbene dejavnosti v državah v razvoju, turizem in druge panoge. Gradivo bo do sestanka v glavnem mestu Zimbabveja kajpak dopolnjeno, tam pa ga bodo spet posodobili z ugotovitvami, predlogi in priporočili, sprejetimi na sami konferenci.
Kateri so pomembnejši sklepi na posvetih, kot je bil na Brdu pri Kranju ali pa na drugih podobnih srečanjih? Daleč prevladuje ugotovitev, da dežele v razvoju žal še zmeraj nimajo zastavljene strategije o tem, kako utrditi vzajemno kajpak predvsem gospodarsko sodelovanje, se pravi, da še nimajo programa razvoja. Samo po sebi je, med drugim, umevno, da bodo trdnejši medsebojni gospodarski stiki med deželami v razvoju tudi pogoj in jamstvo za enakopravnejše sodelovanje na ravni Sever-Jug, ki je v bistvu zastalo. Zastalo pa je zategadelj, ker še niso premoščene na primer teorije, da je nadaljnji napredek razvitih držav tako rekoč »lokomotiva« tudi za premik nerazvitih.
Med ugotovitvami o pomanjkljivem sodelovanju na črti Jug-Jug je tista, da je pri posameznih deželah premalo napora, da bi se seznanjale z gospodarskimi izkušnjami drugih nerazvitih dežel, čeprav so te mestoma še kako zanimive in bi lahko bile nemalo koristne. Dejstvo je namreč, da imajo šte-
vilne nerazvite dežele še zmeraj raje stike z nekdanjimi metropolami kot nadaljevanje in posledica kolonialne politike, ali z novimi gospodarskimi središči, ki pa mnogokrat ne varčujejo z neokolonialnimi posegi. Seveda politikom in gospodarstvenikom dežel v razvoju ne gre za to, da bi te dežele prekinile stike, kj jih imajo z razvitimi, pač pa, da bi jih nekako dopolnile s svojimi in jih s tem bolj usmerili v bilateralno korist. Od maja lani do maja letos se je trgovina med nerazvitimi žal povečala le za 0,6 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom in še zmerom ne presega 20 odstotkov vse blagovne menjave dežel v razvoju. To pa je, razumljivo, sila skromno.
In takšno stanje je resnično težko dojemljivo, če upoštevamo na primer dvoje: da razvite, tako rekoč bogate dežele, še vedno domala enotno vodijo na žalost neperspektivno politiko največje obstrukcije na rovaš dofti v razvoju, s tem, da nočejo pomagati pri razvozlavanju problema dolgov, da ne dopuščajo realnih cen surovin in da krepijo svoje protekcionistične pregrade. Drugi vidik pa je, da pa imajo nerazvite dežele na razpolago navsezadnje vse tako rekoč glavno orodje, da bi lahko začele rezati globljo brazdo v medsebojnih gospodarskih stikih, pa tudi seveda v stikih z bogatimi: imajo namreč surovine, delovno silo, vsaj del potrebnih financ, pričele pa so se prav tako opremljati s sodobno tehnologijo.
Razprave in gradivo, ki se nanaša na problem Jug-Jug in ki med drugim svari tudi pred namerno ali nenamerno počasnostjo raznih mednarodnih institucij tako do tega problema kot do vprašanja Sever-Jug (na primer zadnje zasedanje GATT), bodo kajpak dragoceni za bližnji »vrh« v Harareju, pa tudi, den:mo, za tako imenovano »Skupino 77«, ki v Združenih narodih predstavlja države v razvoju. Ta bo imela prihodnji mesec sestanek v Kairu, kjer bodo lahko prav tako oblikovali zanimiva priporočila za sfero Jug-Jug.
Med temi pa bije na vrata zlasti tisto, ki opozarja, da bi morale nerazvite in neuvrščene dežele kot pričetek izvajanja dolgoročnega programa sodelovanja sprejeti niz olajšav za pospešitev vzajemne blagovne menjave. Tako na multilateralni, kot tudi na dvostranski osnovi.
MIRO KOCJAN
Jesenske volitve za senat ZDA pomemben izpit za konservativce
NEW YORK — V kampanjo za delne jesenske volitve v senat, ki je v vse večjem zamahu, se je v zadnjih dneh osebno vključil tudi ameriški predsednik Reagan. V naslednjih dneh bo obiskal kar 14 držav in govoril na zborovanjih republikanske stranke.
Popularnost predsednika Reagana je eden izmed najmočnejših adutov, na katerega igrajo v predvolilni kampanji kandidati, ki se potegujejo za članstvo v senatu na listi republikanske stranke. Novembra bodo Američani volili 34 od 100 članom senata. V tem domu ameriškega kongresa, v katerem imajo republikanci večino samo 3 glasov, bo jeseni izpraznjenih 12 demokratskih in 22 republikanskih sedežev.
Glede na tesno večino, ki jo imajo republikanci v kongresu ter na dejstvo, da se bo jeseni potegovalo za ponovno izvolitev kar 10 republikancev več .kot demokratov ni izključeno, da utegnejo demokrati znova dobiti večino v senatu, ki so jo izgubili ob zadnjih predsedniških volitvah. Zato ni naključno vodstvo republikanske stranke v predvolilni boj vključilo vse najtežje adute, med njimi tudi predsednika Reagana. Od izida jesenskih delnih volitev v senat bo po drugi stra-
ni v veliki meri odvisna tudi usoda tako imenovane Reaganove »konservativne revolucije«.
Bela hiša in ameriški konservativci si namreč prizadevajo, da bi sedanji konservativen val preživel Reaganovo predsedništvo. O tem bodo v veliki meri odločale nadomestne volitve v senat, saj je omenjeno kongresno telo, ki ima po ameriški ustavi v nekaterih pogledih večje pristojnosti kot predstavniški dom, doslej dajalo pod poro večini Reaganovih akcij.
Kot kažejo raziskave javnega mnenja vodijo demokratski kandidati trenutno v 14 tako imenovanih tipičnih državah, kar pomeni, da bi republikanci, če bi bile sedaj volitve v senat izgubili večino v tem domu ameriškega kongresa. S tem, ko bi demokratska stranka do konca Reaganovega predsedniškega mandata nadzorovala
oba doma kongresa, bi bile blokirane tudi nekatere najpomembnejše prvine Reaganove politike.
Na zadnjem glasovanju v predstavniškem domu o vojaški pomoči anti-sandimstičnim silam je Reaganu na primer šele po izrednem osebnem pritisku na člane predstavniškega doma in veliki javni kampanji, uspelo zbrati tanko večino za izglasovanje pomoči. Kot izjavljajo nekateri izmed 12 demokratov, ki so glasovali za Reagana, se za ta korak niso odlo čili zato, ker bi sodili, da ima Reagan prav, temveč predvsem zaradi njegove osebne popularnosti.
Kljub temu, da ima republikanska stranka v Beli hiši trenutno predsednika, ki je po popularnosti v drugem mandatu enak samo bivšemu demokratskemu predsedniku Franklinu Rooseveltu, niti vodstvo stranke niti pred-
sednik Reagan zaenkrat še nista uspela izbrati novega republikanskega predsedniškega kandidata.
Predsedniško kandidaturo napoveduje vrsta približno enako močnih prvakov republikanske stranke, od sedanjega podpredsednika Georgea Busha, Reaganovega osebnega prijatelja senatorja Paula Lazalta iz Nevade, voditelja republikanske večine v senatu Boba Bola. Do enega izmed ideologov novega konservativizma Jacka Kempa, člana predstavniškega doma iz države New York.
Tudi iz vrst demokratske stranke se še ni izkristalizirala neka osebnost, ki bi imela podporo vseh struj zelo neenotne demokratske koalicije. Za predsedniško nominacijo se trenutno potegujejo tako senator Garry Hart iz Colorada, ki je pogorel na zadnji demokratski predsedniški konvenciji.
Mario Cuomo vplivni guverner države Nem York in prvi Američan italijanskega porekla, ki se poteguje za najvišje mesto v ZDA, ter predsednik avtomobilske korporacije Chrgsler Lee lacocea, za katerega pa ni povsem jasno ali je v demokratski ali v republikanski stranki. Lee lacocca, ki je vodil obnovo Kipa svobode, je po zadnjih raziskavah javnega mnenja poleg predsednika Reagana najvplivnejši Američan.
Do konca Reaganovega predsedniškega mandata je sicer še dobri dve leti in pol, vendar se je boj za to, kdo ga bo nasledil, že vnel. Izid jesenskih volitev v senat bo posebej pomemben tudi zato, ker bo odločil ali bodo konservativci uspeli zadržati večino v senatu, ki jim omogoča praktično izvajanje najpomembnejših ciljev Reaganove »konservativne revolucije«. Njihov izid pa bo v marsičem odločal tudi o tem, ali bosta obe glavni ameriški stranki za svoje bodoče predsedniške kandidate imenovale bolj konservativno ali bolj liberalno usmerjene osebnosti. V prenesenem smislu bodo senatne volitve odločale torej o Reaganovi »politični dediščini«.
UROŠ LIPUŠČEK
V nedeljo v Cerknem
Počastili dan vstaje slovenskega naroda
Po sklepih deželnega odbora FJK
Več sredstev turizmu, zdravstvu in stanovanjski politiki v Furlaniji
TRST — Turistična sezona, ki se vztrajno približuje višku, še vedno ne more zadostiti pričakovanju turističnih delavcev, ki so bili zaradi letošnjega ugodnega začetka poletja mogoče preveč daljnovidni.Da bi stvari v bodoče bolje stekle, seveda ne zaradi vremena, je te dni poskrbel deželni odbor, ki je turističnemu razvoju namenil precejšnjo finančno podporo.
Na predlog odbornika Vespasiana in na podlagi raznih deželnih zakonov ]e deželni odbor namenil 21 milijard hr, s katerimi bo mogoče preurediti, posodobiti in na novo zgraditi številne turistične objekte v deželi, zlasti v obmorskih krajih pa tudi druge, namenjene zimskemu turizmu. Odbornik Vespasiano je poudaril pomen turizma v naši deželi, ki se lahko ponaša z enkratnimi naravnimi lepotami.
Cilj drugega ukrepa deželne vlade if tU . l-nritnrialna poživitev vendar v drugačnem pomenu. 34 milijard lir je namreč namenila javnim delom in stanovanjski politiki na potresnem področju, natančneje enajstim občinam, ki so bile pred desetimi leti najbolj prizadete.Denar bo omogočil nadaljevanje del v posameznih občinah in dokončanje že začetih del. V glavnem pa gre za prvi finančni obrok, kajti v teku letošnjega leta bo Dežela razdeli-la posameznim občinam nekaj več kot '0 milijard lir.Nadalje je deželni od-
bor odobril vrsto načrtov za posege na področju javnih del, ki so jih predstavile številne občine predvsem v Na-diških dolinah, med temi tudi Dreka, Bardo, Neme, Podbonesec, Srednje in druge.
Pred poletnim premorom je Dežela odobrila nadaljnjih 52 milijard lir za velika higiensko-sanitarna dela na ob-
močju posameznih pokrajin in nekaterih večjih občin, medtem ko bodo manjše občine prišle na svoj račun pozneje, vsekakor pa pred iztekom triletja 1986-88.Tržaška občina bo tako končno prišla do novega vodovodnega omrežja, za katero bo poskrbelo mestno podjetje ACEGA, Gorica in Tržič pa bosta pridobila nove greznice in zbiralnike odplak.
CERKNO - V nedeljo je bila v nekdanji prestolnici osvobojene Primorske osrednja primorska proslava v počastitev 45-obletnice vstaje slovenskega naroda.
Slavnostni govornik Marjan Tavčar, predsednik medobčinskega sveta za severno Primorsko, je govoril o NOB na Primorskem in o vlogi znane partizanske bolnišnice Franja.
Pod arkadami tamkajšnjega muzeja je v imenu Franjevcev dr. Branko Stangl - Peter odkril doprsni kip le-
gendarni primorski partizanski zdravnici dr. Franji Bojc - Bidovec.
Cerkljanski muzej, ki je oddelek mestnega muzeja v Idriji, pa so poimenovali po bližnji partizanski bolnišnici Franja in v njem odprli že dolgo pričakovano razstavo o delovanju te znane bolnišnice, ki lepo dopolnjuje že obstoječo razstavo o partizanski saniteti v Sloveniji.
Sledilo je tradicionalno srečaje Franjevcev, tako ranjencev in bolnikov, do osebja, ki je zanj skrbelo. Srečanja se je udeležil tudi dr. Antonio Ciccarelli, upokojeni sanitetni general italijanske armade.
Ob tej priložnosti je bila tudi skupščina aktivistov OF severnoprimorskega okrožja, na kateri so pregledali svoje delo in sprejeli program dela do leta 1990, v kateri je na prvo mesto postavljena naloga pripraviti monografijo o razvoju odborov OF in ljudske oblasti v severnoprimorskem okrožju. Znanega primorskega revolucionarja in člana sveta federacije dr. Jožo Vilfana so proglasili za častnega člana severnoprimorskega okrožja OF.
Veliko slavje v Cerknem je svojevrstno popestrila vožnja do muzeja skoraj 2.000 kolesarjev, udeležencev že 5. tradiciolnalenga kolesarskega maratona Franja.
JOŽE OBLAK
Za zaposlitev in
VIDEM— "Od zaposlitve do delovnih pogodb": to je bila glavna tematika deželnega aktiva Fillea CGIL (Italijanska federacija lesnih in gradbenih delavcev), ki je potekal v petek na sedežu videmske Trgovinske zbornice.
Gre za kategorijo, ki s svojimi 20 tisoč delavci predstavlja enega bistvenih sektorjev deželnega gospodarstva, je poudaril deželni tajnik Gino Dorigo. Fillea, ki združuje večino delavcev, predstavlja s svojimi 12 tisoč vpisanimi tretjo moč v CGIL po upokojencih in kovinarjih. Dorigo je v svojem poročilu predstavil splošno sliko sektorja, ki ga označuje globoka kriza, saj se je v zadnjih letih delovna sila zmanjšala za 10 tisoč enot. Kriza, ki se je začela z drastičnimi ukrepi v Manzanu in ki se je nadaljevala v največjih deželnih podjetjih.
Pa tudi gradbeni sektor je s koncem rekonstrukcije v Furlaniji prizadela močna redukcija organika. "Možnosti razvoja so", je poudaril Dorigo, "predvsem če bo Dežela
delovne pogodbe
opustila dosedanjo politiko intervencij. Dežela bo morala 3.500 milijard, ki jih ima na razpolago, programsko investirati v področje infrastruktur, za podporo obnovitvenih programov in modernizacijo industrije tega področja". Ob tem je vsedržavni tajnik Roberto Tonini naglasil, da ima Furlanija—Julijska krajina veliko možnosti, ki jih predstavlja deželni center za informatiko. Ta bi lahko nudil priložnost za razvoj informatizacijskega načrta za vso deželo, s tem pa bi zagotovil nova delovna mesta ter nove strukture v industriji-
Dorigo in Tonini sta se v zaključkih dotaknila tudi vprašanja prisotnosti tujih delavcev v deželi. Fenomen je dosegel zaskrbljujoče obrise med obnovo in še sedaj je na Tržaškem veliko takih delavcev, če pomislimo, da veliko tvrdk sestavljajo izključno jugoslovanski delavci. Tudi tem je treba nuditi vse garancije, saj ne moremo ločiti delavcev na A in B ligo.
Kmalu nadaljevanje del na obalni cesti
ščir, K?PER ~ Po besedah predsednika komiteja za družbeno planiranje skup-teh e,skuPnosti obalnih občin Branka Magajne, bi morali delavci Slovenija ceste nreiSru6 že ,v ,tem tednu začeti z nadaljevanjem gradnje obalne ceste. Konec hnrinh33!-'1113 50 se namret predstavniki treh obalnih občin dogovorili, da obalne ceste>°trel:>nRl 2b° milijonov dinarjev, kot obvezni delež za dograjevanje
ocenr>kwlcf* -f ceste Slovenije (to pa je potrdila tudi republiška komisija za le namon i lC1V u namreč že pred tedni odločila, da bo letos in prihodnje leto ceste	denar' in sicer najprej za nekaj kilometrski odsek obalne
mjij- , knzišca za Dvore nad Izolo do Jagodja. Naložbo so ocenili na 1,7 da hi eu Tdrjev' ndsek naj bi dogradili do spomladi leta 1987, kar pomeni, hi Prihodnjo sezono ta del ceste lahko že uporabljali kot obvoznico, s katero se lahko vsaj del prometa izognil Izoli.
Jeseni naj bi namenili tudi 250 milijonov dinarjev za ureditev podhoda za Pešce pri koprskem križišču Slavček in za razširitev nekaj sto metrov dolgega odseka ceste ob tem križišču. V tem srednjeročnem obdobju bi obalna cesta na eni strani morala počasi prilezli do Valete nad Portorožem, na drugi pa bi morali najprej razširiti cesto med Koprom in križiščem Ankaran in narediti vsaj nekaj retjega pasu na črnokalskem klancu.
Ankaransko križišče urejeno
_ , KOPER — Delavci koprskega cestnega podjetja so v petek končali še z 7 4on1'Z™ deE Pr* rekonstrukciji ankaranskega križišča, kjer so sanirali okrog del U i/V' me*;rov ceste, pred dnevi pa so opravili tudi najnujnejša vzdrževalna ar ki so jih kanili opraviti cestarji še pred "pravo" turistično sezono.
Na ankaranskem križišču oziroma nadvozu pri bencinski črpalki so delo Driae i1' k'er bi ob hkratni sanaciji povzročili prevelike zastoje v prometu. Prvič, P 1 sanaciji asfaltne površine na mostu, brez zastojev ni šlo, drugič, pri sanaciji , ,la Površin ankaranskega križišča, pa je promet potekal nemoteno tudi zaradi n-datne pomoči milice.
in Sicer pa je cestno podjetje Koper za nujna vzdrževalna dela na magistralnih regionalnih cestah letos dobilo 115 milijonov din in poleg omenjenih saniralo e ceste med Koprom in Šmarjami.
Aretirali so razpečevalce mamil
,. BENETKE — V okviru preiskav v zvezi z razpečevanjem mamil v obmor-,Kih turističnih in letoviščarskih krajih Veneta, je operativna enota karabinjerjev z Benetk v sodelovanju s karabinjerji v Portogruaru aretirala štiri osebe. Gre za Judi, ki so doma iz Vidma in so delovali predvsem v Jesolu, Caorlu in Bibioneju.
. , Karabinjerji so četverico (dva druga so prijavili sodnim oblastem) zasačili tako rekoč na "delu" ko so skušali prodati kilogram hašiša v Morteglianu. Vred-°st mamila naj bi presegala 20 milijonov.
pred odhodom na dopust v alpino po popust
veliko sezonsko znižanje cen obutve
od 20 do 50%
od 14. 7. do 30. 8. 86 v vseh prodajalnah
fft alpizia,
Philipp Vandenberg -
Hetera
Ogovorjeni je premeril Sikina od nog do glave, s ,nal sužnja po kratko postriženih laseh in rekel z gren 0 v glasu: »Kot suženj pač ne veš, da Heleni uspeh ftčuspeh svojega poslanstva že od daleč signaliziraj Svojimi jadri.« Sikinos si je z dlanjo zastri oči pred blei lrn soncem in si ogledovali bližajoče se ladje. »Vidiš!< bre^ <^rug’' >>razPeH 80 črna jadra. To ne pomeni nič
Ko je prva triera, ladja navarha, pristala in so jo j ezofjj obali, so prinesli Miltiada na nosilih z ladje. 18k se je razširila novica o žalostnem porazu.
Miltiad je s tridesetimi ladjami obkolil sovražni o aros in pred obzidjem prestolnice ujel nekaj sovražnih Qrno obzidje pa se je izkazalo kot nepremagljivo, in ti Se /e vojskovodja odločil, da bo otok oblegal in ga izs al- 26 dni se ni zgodilo nič. To pomeni, da so zah Porabili, vsaj na strani oblegajočih Atencev. Za zmago\ a pri Maratonu, ki je strah vzbujajoče barbare pogna e9t se je pripravljala neverjetna sramota: Perzijce z nji
vimi 600 ladjami je pregnal, pred Parijci pa je moral kapitulirati.
Zato je Miltiad posegel po zadnji slamici. Med ujetimi otočani je bila tudi Demetrina svečenica. Atenskemu voj-kovodji je prerokovala, da Parosa tako dolgo ne bo zavzel, dokler bodo svete posode svetišča v posestvi otočanov. Če pa bi jim vzel te posode, bi padel tudi otok. Poznala je pot čez obzidje.
Ponoči se je Miltiad pustil voditi čez utrdbo, plazil se je za svečenico vse do vhoda v svetišče, ki so mu ga prostovoljno odprli tedaj pa je vojskovodjo prevzel dvom, ali ga svečenica ni pripeljala v past. Kakor hitro so ga nesle noge, je stekel nazaj proti obzidju, ga preplezal na istem kraju in pri spuščanju padel v globino, pri tem pa se je hudo poškodoval. Naslednji dan so Atenci opustili obleganje in se napotili proti domu.
Njegov sin Kimon je jokal, ko so starega Miltiada nesli z ladje. Namesto sočutja so Atenci pokazali do neuspešnega vojskovodje zgolj prezir in zasmeh. Ksantipos, ki od vsega začetka ni pripisoval temu načrtu nikakršne možnosti za uspeh, je zdaj prijel Miltiada za besedo in obtožil vojkovodjo zaradi zavajanja ljudskega zbora. Za to je bila predvidena smrtna kazen.
Ko so sodniki na aeropagu izrekli sodbo, je Miltiad že umiral. Nesrečni vojskovodja je moral stroške ekspedicije na Paros plačati iz svojega žepa: 50 talentov ali 300.000 drahem. Naslednji dan je Miltiad umrl.
Ko je Glaukias priredil eno svojih ateljejskih praznovanj, je prihitelo vse, kar je v Atenah kaj pomenilo. Celo z
otokov in daleč čez morje so pripotovali pesniki, filozofi, naravoslovci, politiki, govorniki, športniki, jasnovidci in lepe ženske. Čitrar Epikles iz Hermiona je ubiral strune svojega instrumenta k Homerjevim verzom in požel navdušeno odobravanje. Simonid, duhoviti pesnik z otoka Keosa, je recitiral veselo ironične pesmi o bitki pri Maratonu, in nihče ni videl kaj slabega v tem, če je kateri od gostov neopazno podaril pesniku kakšno drahmo. Njegov strah, da bo ob svoji umetnosti umrl od lakote, je bil pregovoren in se je že davno izrodil v čisto pohlepnost. Anak-reon, njegov prijatelj iz jonskega Teosa, kot vedno pijan in v spremstvu dveh pocestnic cenene vrste, je recitiral napihnjeno grobe ljubezenske pesmi, ki so se večinoma obračale na majhna dekleta. Pogled na njegovo golo glavo in slabe zobe ni bil prav nič prijeten.
Kjerkoli se je pojavil Temistoklov prijatelj Frinikos, je bil takoj v središču pogovora. Po mnenju Atencev je bilo drzno že to, da sta pesnik in igralec ter njegov učitelj Tespis potovala po deželi z dvema igralcema, s svojo dramo »Padec Mileta« pa je povzročil pravi škandal ko je vpeljal ženske vloge. In Aishil iz Elevzine, čigar brat Kine-geiros je tako tragično izgubil življenje pri Maratonu se zdaj menda prav tako ukvarja z dramo o vojni proti Perzijcem. Večjega uspeha do zdaj ni dosegel, čeprav je večkrat sodeloval na tekmovanjih tragikov ob velikih dionizijah.
Glaukias, oblečen v dolg škrlatni hiton, je poplesaval sem in tja med uglednimi gosti, ploskal z rokami sužnjem, da naj prinesejo vode in vina, ponujal prepolne skodelice s sadjem in seznanjal posamezne goste med seboj.
Nakazuje 45 milijard za obrate na Tržaškem in Goriškem
KPI za hitro odobritev zakona
za razvoj industrijskih sektorjev
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je včeraj sklicala tiskovno konferenco poleg številnih svetovalcev je bil na njej prisoten tudi deželni tajnik Roberto Viezzi’— na kateri je obrazložila svoje stališče v zvezi z zakonskim osnutkom deželnega odbora, ki nakazuje 45 milijard lir za izredne posege v korist razvoja nekaterih industrijskih sektorjev na Tržaškem in na Goriškem, pri katerem imajo posebno vlogo prav državne soudeležbe. O tem zakonskem osnutku bo danes razpravljala četrta svetovalska komisija, istočasno pa bo v razpravi tudi zakonski osnutek KPI, s katerim stranka daje svoje predloge za uporabo tega visokega finančnega nakazila. Predvsem gre povedati, da je namen tega deželnega finančnega posega uravno-vešenje julijskega področja preko posegov državnih soudeležb.
Na tiskovni konferenci je bilo predvsem poudarjeno,da se KPI zavzema za čimprejšnjo odobritev tega zakonskega osnutka. V prejšnjih dneh je namreč socialistični svetovalec Zanfag-nini uradno zahteval, da bi deželni svet odložil odobritev tega zakonskega osnutka na poznejši datum, ker bi ga bilo po mnenju PSI treba še poglobiti. Predsednik deželnega odbora demokristjan Biasutti pa se je že pred časom zavzel, da bi ga deželna skup-
ščina čim prej sprejela; vendar pa je treba pri tem dodati, da tudi v demok-ristjanskih krogih obstajajo določena nesoglasja, ki jih predsednik odbora skuša ugladiti; zelo zgovorno je tudi dejstvo, da je prvotni poročevalec od-borovega zakonskega osnutka, predstavnik KD iz Furlanije, odklonil to nalogo, ki jo je sedaj sprejel tržaški demokristjan Vigini. So mar ta nesoglasja v vrstah KD odvisna od teritorialnega momenta? Se kaj takega dogaja tudi v socialističnih vrstah? Svoj predlog po odložitvi tega zakonskega osnutka je PSI uradno utemeljil z zahtevo, da bi ga deželna skupščina morala poglobiti po konferenci o državnih soudeležbah, ki pa je bila — kot je bilo včeraj ugotovljeno — že večkrat odložena.	,
Na tiskovni konferenci je bilo tudi ugotovljeno, da so svetovalske skupine v deželnem svetu prejele omenjeni odborov zakonski osnutek z veliko zamudo in imajo za njegovo proučitev •pred današnjo sejo četrte svetovalske komisije zelo malo časa na razpolago. Kljub vsem tem težavam so komunisti odločno potrdili, da je treba odborov zakonski osnutek seveda z določenimi spremembami odobriti pred poletnimi počitnicami skupščine.
Komunistični predstavniki so na tiskovni konferenci med drugim obrazlo-
žili, da zakonski osnutek KPI vinkuli-ra deželni poseg za utrjevanje, obrambo in razvoj zaposlitvene ravni, za raziskovanje in tehnološke inovacije in za uporabo novih tehnik upravljanja podjetij. Komunistični predlog tudi točno vinkulira deželne posege na točne in konkretne posege s strani podjetij ali javnih skupin; po mnenju KPI morajo torej biti deželni posegi le dodatni, nikoli pa nadomestilni prevladujočim in odločilnim posegom IRI in njegovih finančnih družb.
Na zadnji razpravi v komisiji je vsekakor prišla do izraza volja predstavnikov deželnega odbora, da se odkrito soočajo s predlogi komunistične skupine.
Zastopniki KPI so med tiskovno konferenco tudi izrazili mnenje, da je po poglobljeni razpravi možno sprejeti tudi skupne pobude v zvezi z zakonskim osnutkom, ki ga predlaga deželna večina in to z namenom, da bi prišlo do odobritve najprimernejšega teksta, ki naj bi postal instrument za nadaljnja pogajanja med deželno upravo, družbo IRI in osrednjo vlado, da bi le—ta sprejela točne obveze za nove pobude na julijskem območju in za utrditev že obstoječih javnih podjetij.
V priredbi domače sekcije KPI
Festival komunističnega tiska v Repnu
Prva izvedba festivala komunističnega tiska v Repnu, ki so ga v soboto in nedeljo priredili požrtvovalni člani sekcije KPI iz repentabrske občine, je kljub vetrovnemu vremenu doživela lep uspeh.
Nedeljsko popoldne je najprej poživila mladinska mešana pevska skupina Pinko Tomažič, ki jo sestavljajo predstavniki slovenske in italijanske narodnosti.
Sledil je politični del programa. Sen. Jelka Gerbec je v glavnem obravnavala težak vsedržavni politični položaj. Vladno krizo je ocenila kot nerešljivo institucionalno krizo "gnile" petstrankarske koalicije, ki ni po oceni KPI sposobna reševati tolikih žgočih socialnih, ekonomskih in političnih problemov. Gerb-čeva je zavrnila vse doslej nakazane rešitve vladne krize in je nakazala kot edino sprejemljivo izhodišče sestavo široke večine (vključno s KPI, ki ne bo podpirala vlade od zunaj) z močnim političnim programom. Le taka vlada bi bila kos zahtevnim nalogam in bi lahko uspešno dokončno rešila slovensko vprašanje. Po tako dolgem sramotnem zavlačevanju je treba vse Slovence od Milj do Trbiža zaščititi z globalnim zakonom in KPI pripravlja nov poseg, ki naj bi naletel na čimširšo podporo vse slovenske javnosti.
Pokrajinski tajnik Ugo Poli pa se je prvenstveno zaustavil pri tržaškem vprašanju. Trst je zašel v slepo ulico po krivdi čedalje bolj konservativno in nazadnjaško usmerjenih političnih krogov, zato je treba čimprej vzpostaviti principe demokracije in postaviti temelje mirnega sožitja med tu živečima narodoma. (B. S.)
Na pobudo ministrstva za industrijo
Tržaški trgovci predstavili akcijo »Nakupi pod streho«
S tiskovne konference Tovarniškega sveta
Napor za rešitev krize Tržaškega arzenala
CAMPA6NA NAZKMiALE D« AUTOOtSaPUNA DEIPREUI
Fai
la spesa 2______v_4k
SOTTOIL TETTO
MINISTERO DELL INOUSTR1A, DEL COMMERCIO E OELL ARTIGIANATO in collaborazion« con TUnloncamer«, 1'OaMrvatorio dei Prezzi
V	"košari" imamo: eno vrsto testenin, eno škatlo riža, kilogram moke tipa 00, konfekcijo čajnega peciva, dve različni vrsti mesa, surov pršut (star najmanj 8 mesecev), mortadelo, sir vrste grana (star najmanj 14 mesecev), liter dolgotrajnega polmastnega mleka, 250 gr masla, liter olivnega olja, konfekcijo šestih jajc tipa A (55-60 gr), 400 gr konzerviranih olupljenih paradižnikov, tuno v olivnem olju, liter na-
- miznega vina, 250 gr mlete kave, zaboj praška za pralni stroj, steklenico tekočega detergenta za pomivanje posode ter toaletno milo večjega formata.
Ne, to ni ena izmed nagrad rajonske tombole, kot ste (smo) vsi mislili, pač pa ponudba v okviru vsedržavne promocije Ministrstva za industrijo, trgovino in obrtništvo za uvedbo samodiscipline v cenah.
V	nedvomno veselje italijanskih gospodinj je z geslom "Tvoji nakupi pod streho" stekla ta ministrska akcija, ki so jo podprle tudi organizacije Confcommercio, Confcooperative, Confesercenti, Faid, Federcom in Fe-dergruppi. Resnici na ljubo je akcija stekla s približno šestmesečno zamudo, saj so "pogodbo" v Rimu podpisali proti koncu lanskega leta. Že lani so se torej pripadniki posameznih kategorij domenili za samoomejevanje cen nekaterih prehrambenih artiklov in gospodinjskih potrebščin vsakdanje uporabe.
Tako so izbrali 20 različnih artiklov, za katere bo vsakdo, od lastnika veleblagovnice do najmanjšega trgovca določil vrsto, težo, embalažo itd. in seveda primerno (beri: nespremenljivo, stalno, lansko) ceno, ki pa je ne bo (bi) smel "popraviti" do 31. decembra 1986. Neko podobno akcijo so sprožili sicer že lani (imenovali so jo "Akcija polž"), ta pa ni popolnoma uspela, predvsem zaradi neustreznega spiska "popustov". Letos so prepustili trgovcem proste roke pri izbiri artiklov in verjetno so prav zaradi svobode prodajalci sprejeli letošnjo varianto z večjim veseljem. Po podatkih Trgovinske zbornice je v tržaški pokrajini sprejelo to gospodarsko akcijo kar 90 odstotkov vseh trgovcev.
Gospodinje se ob tem prav gotovo upravičeno sprašujejo, kdaj bodo lahko konkretno preizkusile učinke ministrske akcije, oz. v grobih besedah, kdaj jih bo, kljub inflaciji, 10 dkg parmezana stalo enako kot decembra lani. Po predpisih bi morala akcija stopiti v veljavo v trenutku, ko trgovec razobesi "svoj" seznam z znižanimi ce-
Zaradi obnove vodoravnih cestnih znakov bo danes prepovedan postanek na velikem trgu v Sesljan-skem zalivu.
nami. Razobesi ga lahko kjerkoli, na vratih svoje trgovine, ali na kaki drugi vidni točki pa mora obvezno zalepiti posebno nalepko s "hranilnikom pod streho".
Novi ceniki bi morali stopiti v veljavo že danes, čeprav so trgovcem zagotovili dva tedna časa, da speljejo akcijo. Kdor je že zalepil nalepko in izdelal svoj cenik, pa mora nuditi kupcu vseh dvajset artiklov po "stalni" ceni.
Gospodinja pa mora tudi vedeti, da cene "pod streho" le niso vedno in večno "pokrite". Lahko jih tudi povišajo, sicer do največ 6 odstotkov, " v primeru poplave", kot je nekdo rekel včeraj med tiskovno konferenco v Trgovinski zbornici.
Naj torej, kljub počitnicam in Černobilu (kdo bi si drznil "ustaviti" cen-mleka?) akcija steče, da bomo lahko v čimkrajšem času odkrili:
a)	ali je ta pobuda res nastala izključno iz želje po vzpostavljanju boljših odnosov s kupci;
b)	ali lahko akcijo "uporabijo" za odpravo zanemarjene zaloge;
c)	ali bomo res kupovali neko toaletno milo, samo zato, ker je v naši trgovini bolj poceni;
č) ali bo res vseh 90 odstotkov trgovcev nalepilo hranilnike in razobesilo cenike, ob tem pa imelo stalno vse obljubljene artikle pri roki.
Uspeh tako zasnovane akcije merimo namreč bolj po tem, kot po denarju, ki smo ga zares prihranili.
Po tiskovni konferenci so si gostje ogledali Arzenal...
Tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka je včeraj povabil predstavnike tiska in predvsem krajevnih oblasti in političnih strank na tiskovno konferenco, da bi jih še enkrat opozoril na težave, s katerimi se Arzenal zadnja leta spoprijema, ne da bi jim bil kos, predvsem pa, da bi napovedal in utemeljil Konferenco o produkciji, ki bo septembra skušala do potankosti analizirati probleme in možnosti tega tržaškega kompleksa. Tiskovne konfe-
rence so se tukajšnji politiki udeležili polnoštevilno in v svojih posegih tudi dokazali, da jim je usoda Arzenala pri srcu kljub temu da se zdijo v tem trenutku krajevne uprave precej nemočne glede reševanja problema, ki ogroža ne samo zaposlene delavce, temveč gospodarstvo celotnega mesta.
Oris stanja Tržaškega arzenala sloni na podrobni analizi opravljenih delovnih ur in prejetih oz. neprejetih naročil, vendar lahko obnovimo preprosto
tako: Arzenal zaposluje približno 900 delavcev, od teh je približno 100 v dopolnilni blagajni, vodstvo zahteva od konca tega meseca še šest mesecev dopolnilne blagajne za približno 100 delavcev iz sektorja za popravila, kar pomeni konkretno Arzenal sv. Marka; Tržaški arzenal nosi edini v Italiji v naslovu napis "za popravljanje, spreminjanje in posebne gradnje", o teh "posebnih gradnjah" pa ni sledu že nekaj let, saj Arzenal pripravlja samo dele, ki jih potem posreduje drugim ladjedelnicam; stanje "otežuje" državno finansiranje, ki je v primerjavi z deleži, ki jih IRI in Fincantieri nudita drugim ladjedelnicam, naravnost smešno (nekaj čez 2 milijardi za Trst, istočasno 38 oz. 50 milijard v dveh različnih možnostih za Sestri). Prihodnje leto grozi predčasna upokojitev kakim 200 do 300 osebam.
Našteli smo samo nekatere razloge, ki ne dovoljujejo Arzenalu, da bi se izkopal iz krize, temveč še zaostrujejo položaj, pospešujejo padec profesionalnosti in istočasno izgubljanje tržnih možnosti. Prisotni predstavniki političnih strank in krajevnih oblasti so v nadaljnji diskusiji uokvirili problem v širšo krizo ladjedelništva v Italiji in v Evropi. Senatorka Gerbčeva je tudi omenila možnost, da bi Tržaški arzenal iskal sodelovanje z Jugoslavijo in si skušal pridobiti pogodbo vsaj za katero od 28 plovil, ki jih misli Jugoslavija graditi v tujini (drugih 25 misli graditi v domačih ladjedelnicah).
Ostali bodo dva tedna v Dijaškem domu
Otroci iz Beneške Slovenije na letovanju v Trstu
Otroci iz Beneške Slovenije so se že vključili v življenje v Dijaškem domu
"Kar v Kulturnem domu nas počakajte, ker pridemo tja na ogled."
Tako smo se včeraj dopoldne srečali z otroki iz Beneške Slovenije, ki bodo tokrat pri nas preživeli svoje počitnice, prav v tem hramu naše kulture, ki so ga udeleženci že trinajstega kulturno-rekreacijskega letovanja "Mlada brieza", vključili na prvo mesto med ustanovami in znamenitostmi, ki si jih bodo v času svojega bivanja v Trstu ogledali.
Okrog 55 jih je prišlo v Kulturni dom, skupno s spremljevalkami, oziroma animatorkami; vodila jih je Živa Gruden.
"Nič kaj lepo vreme se nam ni obetalo v jutranjih urah", nam je dejala, "pa smo se odpravili peš po Ul. Ros-setti, mimo hipodroma, da so otroci videli, kje potekajo konjske dirke, vse do našega gledališča."
To našo gledališko hišo so si nato kar temeljito ogledali. Glavno razlago o tem, kaj nam pomeni ta kulturni dom in kaj vse se v njem odvija, je seveda povedala Živa, nekaj pa sem pristavila tudi sama in takoj ugotovila, da so mladi gostje željni izvedeti čim več, da jih vse zanima, da so nekatere predstave, kot "Mali princ",
tudi sami videli in da so zadovoljni, da imamo Slovenci tak dom.
Največ so se seveda zaustavili v veliki dvorani, kjer so se hoteli izkazati tudi z nastopom. No, pesmico "Mi se imamo radi" so res tudi odpeli na odru, za drugo ni bilo časa, ker se jim je že mudilo dalje, na ogled stavbe. Vse so si ogledali, veliko spraševali, vse jim je bilo všeč, posebno oder in lestenci.
Kam po ogledu? Spremljevalke so jih najprej okrepčale s sokovi, nato so se odločili še za obisk Odseka za zgodovino pri NŠK. Tudi tu je bilo ^kaj videti. Zanimale so jih stare noše, pa stari predmeti, zbirka starih harmonik itd. Najbolj radovedni so bili najmlajši, ki so si želeli, poleg ogleda predmetov tudi razlage. Takšne obleke so včasih nosile ženske in dekleta in takšne čevlje, so se čudili. Ja, to so bile narodne noše - v teh so se poročevalk v teh so bili oblečeni za praznike, v teh oblekah so jih tudi pokopavali, je bil odgovor.
Od tod so odšli še na kratek sprehod po glavnih tržaških ulicah, nato pa na prvo kosilo v Dijaški dom, kjer bodo preživeli dva tedna. 62 je torej otrok, predvsem iz Nadiških dolin, ki so se v nedeljo, skupno s svojimi spremljevalkami, pripeljali z avtobusom iz Čedada v Trst.
Sedem je čisto majhnih - od treh do petih let (ti so včeraj ostali kar v Dijaškem domu), ostali obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo. Mlajši
so prvič na skupnem letovanju, ostali sp že bili na skupnih počitnicah. Jaz, pa tudi zaj in še jaz, so mi hitro povedali, smo bili tudi v Žabnicah v Kanalski dolini.
Najprej se jih je vpisalo za letovanje v Trstu okrog 50 otrok, so mi povedale spremljevalke in vodička. Potem se jih je vpisalo še več. V nedeljo pred odhodom jih je prišlo še sedem, tako, da smo morali takoj po prihodu v Trst v domu še urejati nova ležišča, so pristavile.
Ste zadovoljni, da ste v Trstu in zakaj, sem jih vprašala.
'Ker bomo videli morje in se bomo kopali... ker bomo videli akvarij... ker bomo' jedli dober sladoled", se je oglasil majhen navihanec...
Vzgojiteljic in animatork imajo kar dovolj: Marina in Vilma, ki sta tudi nekakšni koordinatorki, nato še Flavta, Isabella, Sabina, Albina in kar tri Antonelle.
Popoldne imajo v Dijaškem domu pouk slovenščine, risanja, glasbeno vzgojo, predvsem pa zbirajo gradivo, ki ga bodo otroci sproti pripravljali o svojih vtisih in doživljajih in ga bodo tudi dnevno objavljali na stenčasu; potem pa bodo ob koncu združili vse v poseben časopis, ki bo ostal kot spomin na tokratno bivanje v Trstu.
Ker imajo v načrtu veliko izletov, pa tudi kopanje, jim iz srca želimo prijetno bivanje. "Pa nas še obiščite, predvsem pa pridite na našo zaključno prireditev"...Bomo!	(N. L.)
Na četrtkovem zasedanju
Skupščina tržaške KZE odobrila izvršilni načrt za obdobje 1985-87
Pogovor z odličnjakinjo z znanstvenega liceja Irene Pechiar
»Za šestdesetico ni čudežnega napitka Edini recept je - celoletno delo«
Skupščina tržaške KZE je v četrtek izglasovala izvršilni načrt, ki ga za leto 1985-87 predvideva deželni zdravstveni načrt. S to odobritvijo se zaključuje zapletena faza delovanja in dogovorov med KZE in političnimi silami. Novoizglasovani načrt predvideva ureditev in preustroj tržaških zdravstvenih ustanov, predvsem pa vsestransko izboljšanje sedanjega stanja v bolnici na Katinari, glavni bolnišnici in sanatoriju pod Obeliskom. Obenem kaže, da bo po odobritvi omenjenega načrta kmalu prišlo v naši pokrajini do ustanovitve socialno-zdravstvenih okrajev.
Za nov izvršilni načrt KZE so se izrekle naslednje stranke: KD, PSDI, PRI, SSk, Mestna lista, načrtu pa so nasprotovale: KPT, PSI in PR. Predstavniki liste za Trst niso glasovali enotno. Socialisti in komunisti so svoj odklon natančno obraz lužili. Omenjeni stranki sta namreč skupščini KZE predstavili svojo resolucijo, ki pa ni bila odobrena zaradi prenizkega števila predstavnikov obeh strank. V svoji resoluciji opozarjata KPI in PSI na pomanjkljivosti v zdravstveni oskrbi ostarelih, obenem pa še na dejstvo, da je načrt za preosnovo glavne tržaške bolnišnice neprimeren stanju, v katerem se bolnišnica nahaja. Stranki sta opozorili tudi na slabo delovanje pediatričnega in nezgodnega oddelka, česar odobreni izvršilni načrt KZE ne bo mogel rešiti.
Sindikalne organizacije uslužbencev v zdravstvenem sektorju so na odobritev načrta odgovorile s točno določenimi zahtevami, ki izražajo predvsem zahtevo po tesnem razmerju med skrajšanjem delavnega časa ter
Manjši promet v pristanišču
Skupni promet v tržaškem pristanišču je bil v prvem polletju pogojen z deli na petrolejskem terminalu. V obdobju januar-junij so pretovorili 2,8 milijona ton surovin za rafinerije, kar je za 27 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Do zmanjšanja je prišlo zaradi manjših naročil podjetja Čez-alpski naftovod in rafinerije Aquila.
Celotni pristaniški promet je v tem času znašal 11,3 milijona ton — v primerjavi z istim lanskim obdobjem je to za 19 odstotkov manj.
Ugodnejše podatke nudi pregled komercialnega področja. Iztovorjenega in natovorjenega blaga je bilo kar 2,8 milijona ton, kar pomeni, da je tovrstni promet naraste! za 14 odstotkov v primerjavi z lani. Za to gre zasluga zlasti premogu za jadranske termo-centrale ter drugim vrstam blaga. Nazadovalo pa je natovarjanje, delno zaradi krize Tržaškega Lloyda, delno zaradi zmanjšanih pošiljk lesa in železnih polizdelkov.
Povečal se je tudi specializirani Promet kontejnerjev in na ladjah Ro-Ro.
novo ureditvijo dela, zaposlenostjo ter boljšo produktivnostjo. Nadalje zahtevajo jasen pogodbeni predlog, ki bi lahko v tej novi sanitarni reformi upošteval zahteve delavcev.
Skupščina KZE je na četrtkovi seji odobrila dve resoluciji. Prvo je v imenu večine predstavil predsednik Scarpa. Ta resolucija potrjuje ustaljeno sanitarno programsko politiko in podčrtuje neoporečno potrebo po postopni izvršitvi novoodobrenega načrta. Hitra sprememba bi namreč po njegovem mnenju ogrožala dosedanjo kvalitetno raven zdravstvenih uslug. Večinske stranke opozarjajo na potrebo, da bi se izvršilni načrt dopolnjeval s programom, ki ga predvidevajo Znanstveni inštitut bolnišnice Burlo Garofolo ter novi dogovori s tržaško univerzo. Resolucija zahteva obenem zagotovilo odgovornih organov za primemo denarno podporo zdravstvenim ustanovam.
Odobrena je bila tudi resolucija, ki jo je predstavil Gambassini v imenu Liste za Trst. Ta opominja vse politične sile, naj složno pripomorejo k dobri izvršitvi načrta KZE.
Izglasovani izvršilni načrt bo sedaj »pregledal« občinski odbor, ki ima možnost, da odločitev pobtičnih sil odobri ali zavrne. V slednjem primeru bo morala KZE svoj načrt ponovno spremeniti.
Zadnji dan pouka ali konec izpitov je kot vse kaže znak za množični pobeg »na lepše«. Pojav sicer ni tako razširjen, kot so selitve v avgustu, a vendar kar precej izprazni mesta, kjer se zbirajo mladi. Zato pravzaprav ni nič čudnega, če so na zaslužene počitnice odšli tudi naši maturantje. Z najboljšimi med njimi smo se hoteli pogovoriti, a jih, žal, ni več dama.
Letos je z odliko maturiralo pet dijakov — Dean Zobec na trgovskem tehničnem zavodu, na znanstvenem liceju pa Marko De Luisa, Valentina Beorchia, Tanja Legiša in Irene Pechiar. Vsem čestitamo in želimo prijetne počitnice!
Irene Pechiar je za uspeh pri maturi izvedela v Makedoniji, kjer so bili na izletu najboljši dijaki. Pravi, da šestdesetice ni pričakovala, čeprav je vedela, da je dobro odgovarjala. Zadnji tedni pred maturo so bili zanjo precej naporni, saj se je kljub temu, da je bila vedno med najboljšimi, veliko učila. Po slovenskem spisu in matematični pisni nalogi jo je čakalo še 25 minut spraševanja, ki na koncu ni bilo tako hudo, kot se je bila bala. Trema je bila velika, a kot kaže, brez potre-
be, saj je šlo vse kot po maslu. Za tak uspeh, pravi, ni nobenega čudežnega napitka. Edini recept je — celoletno delo.
In kakšna je njena ocena znanstvenega liceja? — »Nanj sem se vpisala, da bi dobila splošno znanje in mislim, da sem uspela. Naučila sem se precej, zlasti pomembna pridobitev zame so metode učenja — navadila sem se odbirati glavne stvari od manj pomembnih, se sistematično učiti. Če bi me kdo izprašal za nasvet, bi mu svetovala realko; tudi zato, ker v predmetniku ni velike razlike v primerjavi z nižjo srednjo šolo.
Lepo je bilo, ker nas je bilo le 18 v razredu, pol fantov in pol deklet. S profesorji smo se dobro razumeli, kljub nekaterim krivicam, ki so se zgodile, kot se dogajajo povsod, saj je tudi profesorjem težko biti popolnoma pravičen. Šola je dovolj sodobna, saj se učimo o vseh novih dosežkih, še bolje pa bi bilo, če bi uvedli v program tudi informatiko.
Moja najljubša predmeta sta bila matematika in slovenščina. Čeprav sta si nasprotna, sta me privlačevala vsak na svoj način — matematika je
Deželno tajništvo sindikalne organizacije CISL je ponovno proučilo vprašanje gradnje termoelektrarne na premog, ki naj bi jo zgradib v tržaški pokrajini. Razpravljalo je v sedanji fazi, ko se napoveduje, da bodo pristojne oblasti v kratkem dokončno odločile o lokaciji te strukture v naši pokrajini. Znano je, da je CISL že večkrat izrazila pozitivno mnenje za gradnjo termoelektrarne na premog pod določenimi garancijami, ki zadevajo probleme zaščite okolja in pa posledice, ki jih bo ta struktura imela na gospodarsko stvarnost.
V dokumentu, ki ga je CISL objavila po seji tajništva med drugim navaja razloge, zaradi katerih se zavzema za gradnjo termoelektrarne, »konkretne priložnosti velikega pomena, ki je Trst ne sme zapraviti.«
CISL pa vsekakor dodaja, da je v zvezi z gradnjo termoelektrarne treba rešiti še nekatera vprašanja, ki so predvsem povezana z zdravstveno problematiko.
Na osnovi vseh teh razlogov je deželno tajništvo CISL mnenja, da obstajajo vsi bistveni pogoji, da bi deželna uprava in vse zainteresirane institucionalne in družbene sile lahko sprejele pozitivno odločitev za gradnjo termoelektrarne. Obenem pa
kot kviz postavljala predme nove in nove probleme, slovenščina pa me je očarala z literaturo.«
Po šoli, pravi Irene, je našla čas za vse — za branje, gledališče, kino, glasbo, šport — za zabavo vseh vrst. In tudi za pisanje pesmi.
Komaj je končala, že znova začenja — vpisala se je na biologijo, saj bi rada delala v laboratoriju. Učenja je ni strah, boji se le italijanščine kot učnega jezika. S službo bodo verjetno težave, a si vseeno želi na fakulteto, ki jo veseli.
Do tedaj pa jo čakajo še štiri dolga leta. Sedaj uživa zasluženi počitek, v načrtu pa ima še letovanje v Splitu. Našla si je tudi že počitniško zaposlitev, ki ji bo prinesla nekaj sredstev za študij. Pravi, da noče biti preveč »na grbi« staršev. Zrelo razmišljanje, mar ne?
•	Zaradi vzdrževalnih del na prezračevalnem sistemu bo Galerija Monte-bello zaprta za ves promet jutri od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj naslednjega dne, ter v četrtek od 23. ure pa do 5. ure zjutraj.
•	Danes ob 18.30 se bo v sejni dvorani v Ul. Macelli 1 odvijala letna skupščina transportnega podjetja ACT.
CISL dodaja, da z zaskrbljenostjo sledi razvoju pobud v Trstu, ki so sicer po njenem mnenju vse manj vezane na vsebinsko in resno poglabljanje vprašanja in s katerimi se razne organizacije, stranke in ustanove postavljajo proti gradnji termoelektrarne. CISL še dodaja, da nekatere politične sile na nesprejemljiv način postavljajo križne vete in da se na tak način vedejo le iz opor-tunosti ter da skušajo nekorektno vključiti prebivalstvo (s predlogi o referendumu) v zvezi z možnostjo gradnje termoelektrarne. Vedno po mnenju CISL naj bi se te politične sile tako obračale na prebivalstvo le z delnimi informacijami, ki lahko privedejo le do tega, da mesto zavrne termoelektrarne.
Deželna CISL na koncu tiskovnega poročila dodaja tudi, da si morajo vsi pristojni organi, politične sile, krajevne ustanove in predvsem deželna uprava, ki mora formalno odločati o tem vprašanju, prevzeti svoje odgovornosti. Zaradi tega se obrača na deželno upravo in jo poziva, da bi čimprej sprejela sklep o dokončni lo-. kači ji termoelektrarne in se obvezuje, da bo začela vrsto posvetovanj s tajništvi strank za soočanje o tem problemu.
V režiji Inštituta za ljudska stanovanja IACP
Nov dom za ostarele v Ul. Marcliesetti: za prenovo poslopja bo poskrbela Dežela
Včeraj so v Trstu začeli gradbena dela in popravila bivšega begunskega doma Gianni Bartoli v Ul. Mar-chesetti, Gradnjo begunskega doma je pred tolikimi leti začela sicer Vsedržavna zveza beguncev, ki je imela v svojih načrtih realizacijo doma za starejše begunce in delavce ob povratku iz tujine. Vsedržavno zvezo pa so, kot nepotrebno ustanovo, ukinili in načrt doma, poimenovanega po bivšem tržaškem župan, je ostal nedokončan.
Prevzela ga je Dežela; ki ga je mislila uporabiti v podobne namene, pa čeprav je bilo izhodišče deželne u-prave diametralno različno od izhodišč Zveze beguncev. Dežela je namreč namenila zgradbo Doma beguncev domu ostarelih. V našem mestu, kjer so problemi starejših in večkrat ondmoglih oseb, na dnevnem redu, je podvig deželne uprave še posebnega pomena. Uprava si je prevzela finančno breme pobude in je predala izvedbo celotnega načrta Inštitutu za ljudska stanovanja IACP, ki je včeraj formalno izročil praktično izvedbo dela izbranemu gradbenemu podjetju.
V Ul. Marchesetti bodo torej odprli javni dom za ostarele in onemogle,
kjer bodo lahko sprejeli do 150 oseb. Inštitut IACP bo poskrbel tudi za povezovanje bodočega doma z že obstoječo strukturo doma »Časa Sere-na«. Izvedba celotnega načrta bo stala Deželo prek štiri milijarde lir. Zaenkrat bodo za 2 milijardi in 75 milijonov lir popravili del osrednjega poslopja, preuredili vse notranje prostore, opremili spalnice, skupne sobane in ambulante.
Cristina Zardi podlegla smrti
V katinarski bolnišnici je včeraj popoldne prenehalo biti srce 28-letne poštne uradnice z Opčin Cristine Giordano vd. Zardi. Umrla je za posledicami hude prometne nesreče, ki se je pripetila 12. julija na cesti med Por-torožom in Sečovljami in v kateri je izgubil življenje njen 29-Ietni mož Fa-bio. Cristino so najprej zdravili v izolski, od preteklega petka pa v katinarski bolnišnici. Takoj po nesreči je padla v komo in se kljub vsej zdravniški nemoči ni več prebudila.
Deželna CISL se zavzema za gradnjo termoelektrarne
Požar v Aquili: sindikati obtožujejo vodstvo podjetja, da zanemarja varnost
Nevami plameni so včeraj izbruhali v naftni čistilnici Aquila pri Miljah. Zgodilo se je kmalu potem, ko J'e ura odbila poldne. Ogenj je zajel vode, po katerih se pretaka »črno zlato« ter električne žice, in sicer na območju čistilnice, ki ima konvencionalno oznako PLA 2.
Miljski gasilci so dobili poziv ob 12.46; ko so nekaj minut pozneje Prišli na kraj požara, pa je najhujše 2e minilo. Plamene je namreč med ‘-em že ukrotila notranja gasilska služba rafinerije. Miljskim gasilcem z vodjem skupine Venturinijem ni Preostalo drugega, kot da so s svoji-uu hidranti pomagali ohlajevatd vo-ue. Vzroke požara še preiskujejo, u-gotovili pa so že, da je njegov izvor “Tuba iskati v puščanju nafte iz neke cevi.
V požaru ni bil nihče ranjen in ?uri gmotna škoda ni posebno huda. r°godek pa je pomenljiv z drugega, ln sicer sindikalnega vidika. Plame-ui so izbruhnili prav v trenutku, ko Je delegacija delavcev skušala prepričati vodstvo rafinerije, naj iz var-Uostnih razlogov odloži začasno vključitev strojev. Po incidentu so sindikati CGIL, CISL in UIL izročili tržaškemu prefektu protestno noto, v ka-teri obtožujejo vodstvo Aquile, da neodgovorno Mti z operacijami za zaprtje rafinerije. Vodstvo jih bi noteJo opraviti do 31. julija, kot je sklenila družba Total, pri tem pa se ne ozira na varnostne aspekte.
Rešila ga je obvezna čelada
Dvaindvajsetletni Edoardo Tilizza iz Grego 36 v Trstu je prvi moto-dist iz naše pokrajine, ki se mora hvaliti uvedbi obvezne čelade, da utrpel hujših poškodb v prometni sreči. Ko je v nedeljo popoldne ehiteval avtomobU na Cesti za La-ret pri Miljah, mu je zadnje kolo nadno počilo. Vrglo ga je na cesti-e in nato v zidek ob cesti, v kate-ga je udaril z gornjim delom telesa. Na kraj nesreče je takoj prihitel šileč miljskega Rdečega križa, k ponesrečenega mladeniča prepeljal tržaško glavno bolnišnico. Zdravni-so ugotovib, da si je zlamil levo jučno kost. Kot rečeno, pa ga je ijšega rešilo dejstvo, da je imel za-rovano glavo: vdolbine na njegovi ladi zgovorno kažejo, kaj bi ga hko doletelo, če je Edoardo Tilizza , nedelje imel kak pomislek glede vezne čelade, ga zdaj prav gotovo ma več.
• Zaradi del na napeljavi vode, plina in elektrike na področju Trga Giu-sepplno in Čampi Elisi, bosta za ves promet, z izjemo stanovalcev, delno zaprti ulici S. Giustina in Šalita al Promontorio. Prepoved velja do zaključka del.
Dva požara v noči med nedeljo in ponedeljkom
Ogenj uničil skladišče usnjenih oblačil
Pogled na ožgano skladišče usnjenih oblačil v Ul. Valmaura
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah sta v našem mestu nastala dva požara.
V pritličju večnadstropnega stanovanjskega bloka na križišču med Ulico Valmaura in Ulico Carpineto je včeraj zjutraj nekaj pred 4. uro požar uničil skladišče z usnjenim blagom. Po prvih cenitvah je požar povzročil približno milijardo lir škode. Pred nekaj dnevi je namreč lastnica skladišča, Cristina Mihalič, ki stanuje v petem nadstropju istega poslopja, prejela pošiljko usnjenih oblačil in torbic za 900
milijonov lir. S pre(jetim blagom je do stropa napolnila pohce v svojem skladišču, nato pustila prižgano luč. Gasilci domnevajo, da je požar izbruh-nih prav zaradi stika med usnjem in prižgano neonsko svetilno cevjo na stropu skladišča.
Gasilci so na kraj nesreče prihiteli okrog 4. ure in so morah najprej prerezati navojnico, ki sa je blokirala zaradi prevelike toplote. Nato so pričeli gasiti požar, a za blago ni bilo več pomoči. Pred dnevi prejeta pošiljka
v vrednosti 900 milijonov lir je bila popolnoma uničena, lastnica pa je bila zavarovana le za 500 milijonov.
Druga stanovanja niso utrpela večje škode. Le v bližnji pralnici je dim očrnil nekaj oblačil. Gasilci so iz varnostnih razlogov izselili družino, ki stanuje nad skladiščem. Ko pa so požar dokončno pogasili v poznih jutranjih urah, so se izseljeni stanovalci lahko vrnili med domače zidove.
Drugi požar je nastal v razpadajoči trinadstropni hiši v starem mestu, v Ulici Monacha. V poslopju, ki je bilo že dalj časa zapuščeno, brez vode, elektrike in plina, so se običajno zbirali brezdomci in potepuhi. Okrog 3.30 so ljudje, ki stanujejo v bližini, zaslišali pok in nato so se med zapuščenimi zidovi razširili plameni. Hiša je, kljub večurnemu trudu gasilcev, popolnoma pogorela. Vzroki požara niso znani.
Odborniki in člani SK Devin izrekajo globoko sožalje članu Viktorju Stoparju ob nenadni smrti očeta Viktorja.
Godba na pihala Viktor Parma iz Trebč izreka globoko sožalje predsedniku godbenega društva Prosek ob izgubi drage žene.
Obisk pri ribičih, ki vsakodnevno zalagajo Trst z ribami
Na tržaški ribji tržnici ribe za vse okuse (tudi za najbolj prefinjene sladokusce)
Ribiči med jutranjim sortiranjem rib, ki so jih polovili ponoči
Obraz razpokan od burje, morske soli in preslanih neviht, ožgan od sonca, z neločljivo čepico povešeno na čelu, v črtasti bombažni majici, mogoče s kodrasto, kratko pristriženo sivo brado in pipo v ustih, in neskončnim morjem v očeh - to je gotovo najbolj pogosta podoba, ki nam jo v mislih pričara beseda »ribič«. Čez dan šiva in pripravlja mreže, leže k zasluženemu počitku, pokramlja s svojimi tovariši o vremenu in težavah svojega poklica. V poznih večernih urah pa se s svojo ribolovko in svojimi sodelavci odpravi v svoj drugi dom, med valove in piš vetra.
Na odprtem morju nastavi svoje mreže, prižge močne ribolovske svetilke in čaka, da bi svetloba privabila kar največje število morskih prebivalcev v njegove spretno nastavljene mreže. Včasih, posebno ko na zvezdnatem nebu sije polna luna in ribolovske svetilke postanejo neučinkovite, ali ko mu burja onemogoči uporabo ribiških mrež, je ves vloženi trud zaman. Ko pa se mu nasmehne ribiška sreča, so vse neprespane noči bogato poplačane. Ob zori zadovoljno pripluje do ribje tržnice, kjer ga čaka še nehvaležno sortiranje in raztovarjanje bolj ali manj zvrhanih zabojev rib. Težaki nato prepeljejo zaboje na tržnico, kjer jih pregleda veterinar, ki določi, katere ribe niso primerne za prodajo. Sveže in zdrave ribe nadaljujejo potem svojo pot do mestnih in okoliških ribarnic in ribjih gostiln, kjer jih gospodinje in katerikoli drugi odjemalec običajno »slano« plača.
Na podoben način poteka trgovanje z ribami tudi v našem mestu. Okrog pete ure se začnejo vračati v pristanišče ribolovke tržaških, jugoslovanskih in okoliških ribičev. Ze večer prej, v poznih večernih urah pa prihajajo pred ribjo tržnico tovornjaki, ki dovažajo zmrznjene ribe iz drugih krajev Italije ali iz tujine, pretežno iz Danske, Nizozemske, Norveške, Španije in tudi iz Argentine. Domača ponudba namreč krije le 20 odstotkov celotnega povpraševanja.
Na tržaški ribji tržnici lahko tudi še tako prefinjeni sladokusec najde ribo po svojem okusu: od ogromnih sicilskih mečaric preko krvavo rdečih jastogov, nevarno prežečih morskih psov
Na Proseku se je v nedeljo zvečer zaključil dvodnevni vaški praznik, ki sta ga priredila Godbeno društvo Prosek in Športno društvo Primorje. Praznik se je začel v soboto popoldne na prireditvenem prostoru na Balancu. Ta dan je potekal v znamenju glasbe in plesa. Najprej se je domača godba na pihala, ki jo vodi kapelnik Slavko Lukša, predstavila občinstvu s koncertom koračnic, narodnih, simfoničnih in zabavnih skladb, vmes pa je ženska plesna skupina iz Kontovela zaplesala nekaj plesov ob zvokih disko glasbe.
Osrednja nedeljska prireditev je bila prav gotovo tradicionalna nogometna tekma med Starimi in Mladimi. Na stadionu Velika Rouna sta se ekipi Rogarjev (Stari) in Žagarjev (Mladi) predstavili še kar številnemu občinstvu s sledečima postavama:
Stari: Guerna, Fula, Brvinc 1., Bar-ba, Puš, Gudla, Peljer, Tino, Bosanc, Žžk, Ruco, Brvinc 2., Uelka, Pineka.
Mladi: Bonči, Pištola, Gudlca, Pixo, Kucjo, Trebunačtov, Brkin, Bildo, Nono Pompa, Tuanček, Macola, Pu-žek, Sisero, Diki, Naso.
Mladi so stopili na igrišče z dokaj pomlajeno ekipo, kar so Stari spretno izkoristili in že po 20 minutah mestoma zelo 'vroče" igre povedli z Rucom in Tinom z 2:0. Zatem so Mladi prevzeli vajeti igre v svoje roke in malo pred koncem polčasa znižali z Nonetom Pompo, čigar strel je s pomočjo burje končal v mreži.
V drugem polčasu so Žagarji še krepkeje pritisnili Stare v kazenski prostor, a jim ni uspelo izenačiti. Izid
in skatov do nordijskih lososov in raznovrstnih školjk. Žadovolji pa se lahko tudi povprečna gospodinja s preprostimi sardelami, inčuni, sipami, oradami, ražami, škampi ali sladkovodnimi postrvmi. Svoji ljubljeni (razvajeni) mački pa lahko skrbni lastniki postrežejo z riboni, papalinami ali drugim ribjim drobižem. Ob vsakem primeru pa se mora kupec psihično pripraviti na globlji seg v lastno že-pnico. Ribe so, kot je že splošno znano, drage. Njihova cena je namreč po zakonu svobodna in si zato lahko vsak ribič oziroma ribar kar sam prikroji lasten zaslužek. Sicer pa je zanimivo, da se še veliko Tržačanov drži starega običaja, ki pravi, da se ob petkih ne je mesa. Zato kljub razmeroma visokim cenam prodajo ribarnice največ rib prav ob petkih.
Kot večina drugih tržišč je tudi ribje uravnano po sezonah. Največ ponudbe je v zgodnjih pomladanskih mesecih, ko se ribe drstijo. Najslabša meseca pa sta januar in februar. Sipe so najboljše v marcu in aprilu, inčuni so izvrstni maja, junija in julija meseca, medtem ko je okrog božiča čas za mole in morske plošče. V severnem predelu Jadranskega morja so se v zadnjih dvajsetih letih zelo razvile papaline zaradi
je ostal tako neizpremenjen, pa čeprav so Stari še dvakrat zatresli mrežo: sodnik Faggin jim je namreč obakrat razveljavil gol.
Po tekmi je čakala Mlade še ena težka preiskušnja: zmagovalce so morali prepeljati na okinčanem vozu v vas do Kržade in nato do Balanca.
Tu je godba na pihala, ki je že pred, med in po tekmi zaigrala nekaj skladb, razvedrila občinstvo s koračnicami, zvečer pa je, kot dan prej, poskrbel za veselo zabavo ansambel Taims.
Cepljenje psov proti steklini
Tržaška KZE sporoča, da se bo letno cepljenje psov proti steklini, začelo jutri, 3. julija, in se zaključilo 2. avgusta. V ta namen je KZE usposobilo v tržaški pokrajini sedem živinozdravni-ških središč: v Trstu - Občinski pesjak, Ul. Orsera 8 (odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure); na Proseku - v klavnici nasproti "Elio Mobili" (ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure); v Miljah - avtobusni občinski park (ob torkih in sobotah od 9. do 10. ure); v Dolini - na Občini (vsak torek in soboto od 11. do 12. ure); v Nabrežini - v občinski klavnici (ob ponedeljkih in sredah od 15. do 16. ure); v Zgoniku - na Občini (ob torkih in petkih od 15. do 16. ure) in v Repnu - na Občini (vsak četrtek od 15. do 16. ure). KZE naprošča vse lastnike psov, naj prinesejo s seboj nagobčnik.
odsotnosti njihovega naravnega sovražnika, tune. Sicer pa, kot razlaga ži-vinozdravnik Kralj, ki pregleduje ribe na tržaški ribji tržnici za Krajevno zdravstveno enoto, na vse vrste rib gotovo negativno vpliva vedno močnejše onesnaženje našega morja, čeprav nihče ne vodi natančnih in poglobljenih statistik o vplivih tega nadvse zaskrbljujočega ekološkega problema na življenje in razvoj morskih organizmov našega Jadrana.	L.G.
• V štivanski cerkvi bo drevi ob 21. uri koncert tržaškega violinista Mas-sima Bellija. Koncert prireja Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova ob sodelovanju Devinsko-nabrežinske občine. Belli bo izvajal Bachove, Paganinijeve in Prokolijeve skladbe.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini Trg Vittorio Veneto 4 bo v četrtek, 24. t. m., ob 18.30 otvoritev Mednarodne poletne umetniške razstave z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Razstava bo odprta do 19. avgusta. Urnik: 19.00 -22.00, prazniki: 11.00 - 13.00.
čestitke
V Mavhinjah praznuje gospa ANGELA 80 let. Še na mnoga leta ji želi družina Milič.
Danes praznuje v Mavhinjah svojo 80-letnico rojstva ANGELA PAHOR-FURLAN. Ob tem okroglem jubileju ji Livija, Stojan in Virgil iskreno čestitajo in želijo, da bi bila še mnogo let čila in zdrava v njihovem krogu.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 22. julija
MAJDA
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.46 — Dolžina dneva 15.12 — Luna vzide ob 21.27 in zatone ob 4.53
Jutri, SREDA, 23. julija
BRIGITA
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.59 najnižje -71 cm, ob 11.46 najvišje 42 cm, ob 17.12 najnižje -14 cm, ob 22.43 najvišje 45 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, veter 16 kilometrov na uro severo-zahodnik, burja 28 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giacomo Vianello, Erika Ghersin, Federico Malattia, Fran-cesca Močnik, Roberto Crosilla, Marzio Tala
UMRLI SO: 85-letna Maria Furian, 66-letni Carlo Gracogna, 73-letni Lucio Hanslich, 80-letni Vittorio Reduce, 91-letna Ernesta Godina, 65-letna Bruna Ca-sali, 84-letni Emilio Colombo, 80-letna Aurelia Marcusa, 72-letna Luigia Spada-vecchia, 89-letni Antonio Sciarrone, 56-letna Rina Marchetti, 74-letna Noemi Da Fomo.	_________
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. julija 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
MILJE — Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
Lungomare Venezia 3 - MILJE.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Na Proseku dvodnevni vaški praznik Godbenega društva in ŠD Primorje
Proseška godba na pihala je nastopila v soboto s samostojnim koncertom
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bosta na sporedu: LA ČASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVAL-LINO BIANCO.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
kino
ARISTON - 21.30 Cocoon - L'energia delTuniverso, fant., ZDA 1985; r. Ron Howard; i. Tahnee Welch, Steve Gut-tenberg.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Perfect, dram., ZDA 1985; r. James Bridges; i. Jannie Lee Curtis, John Travolta.
NAZIONALE I - Erotic Animals' Story,
pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Canarie... isola del piacere, porn., □ □
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Phenome-na, srh., It. 1985, 109'; r. Dario Argento; i. Jennifer Connelly, Daria Nicolodi, □ .
FENICE - 18.30, 22.15 Blade Runner, ZDA 1982,114'; r. Ridley Scott; i. Harri-son Ford, Rutger Hauer.
MIGNON - 17.00, 22.15 L’inquieta, dram.; Braz. 1985, 100'; r. Neville D A1-meida; i. Sonia Braga.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Fletch, un colpo da prima pagina, kom., ZDA 1985, 105'; r. Michael Ritchie; i. Chavy Chase, Tim Matheson.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Commando, dram., ZDA 1985, 88'; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 16.00, 22.00 The great roc-k'nToll svvindle, VB 1980, r. Julian Temple.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Porcellini in colle-gio, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Primorsko vabi na ŠAGRO v borovem gozdiču v Mačkoljah 25., 26., 27. in 28. julija. V petek in soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom Taims, v nedeljo ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ric-manj, ob 19.30 nastop kotalkarjev ŠD Polet, nato ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek ples z ansamblom Pomlad. Kioski odprti vsak dan od 17., ure dalje, v nedeljo od 10. ure dalje. Vabljeni!
prispevki
Namesto cvetja na grob drage Etke darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Valerijo Mahnič vd. Preši darujeta Milena in Danila Poženel 15.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Ob 15. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Hermana Miliča darujejo žena in otroci 20.000 lir za KD Rdeča zvezda in 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Viktorja Stoparja darujeta Giorgio in Marta Bevk 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Viktorja Stoparja darujeta družini Kalan in Peterlin 60.000 za SZ Sloga.
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da je zaprta do 17. avgusta. Ponovno bo poslovala od ponedeljka, 18. avgusta, z umikom: 8.00 - 16.00.
50-letniki dolinske občine. Pohitite z vpisovanjem za skupno praznovanje, ki bo v nedeljo, 7. septembra. Za informacije: Giusto Žerjal — Dolina 425 — Tel. 228254 od 18. do 20, ure.
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 z Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 — tel. 61011.
mali oglasi
NUDIM LEKCIJE iz klavirja. Tel. 0481/83592 ali 81631.
UGODNO PRODAM rabljeno peč na nafto z gorilnikom Riello in rezervoar 220 1. Tel. 040/60713.
PRODAM počitniško prikolico Elnagh, dolžina 4,35 m, letnik '78, z verando, hladilnikom in ostalo opremo, v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEMO V NAJEM prostor na Opčinah (30 kv. m) primeren za garažo ali skladišče. Telefonirati ob uri kosila na št. 225320.
ŠTUDENTKA z opravljeno maturo na zavodu Združenega sveta nudi inštruk-cije iz angleščine od 1. avgusta dalje. Tel. 302748.
GARELLI CICLONE, prevoženih 5.000 km, letnik '85, za 800.000 lir prodam. Tel. 302748.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran, prodaja tudi sortirana ustekleničena vina.
PRODAM vespo PX 125, letnik '83, po ugodni ceni. Telefonirati od 19. do 20.30 na št. 225860.
TOMOS, CIAO ALI DRUGI MOPED kupim takoj v gotovini. Tel. 52277 ali 61702.
ŠTUDENT z opravljeno maturo išče kakršnokoli delo, od inštrukcij do fizičnega dela, tudi za nekaj dni. Tel. 911433 od 13. do 15. ure.
ODSTOPAM LICENCO za prodajo najrazličnejšega pohištva, elektrogospo-dinjskih strojev, televizorjev, radijskih aparatov. Telefonirati na št. 211831 od 13. do 14. ure ali od 20. do 22. ure.
TUDI 50-ODSTOTNI POPUSTI v Nabrežini v trgovini manufakture Ivane Per-tot.
PRODAM land rover, letnik '79, nove gume, motor 30.000 km. Tel. 766649.
MENITE, da je prišel čas za obnovo stanovanja ali za hišna notranja in zunanja popravila, obnovo strehe, barvanje ali celo za novo gradnjo? Hočete kvalitetno delo in ugodno prihraniti? Informacije po telefonu od 8. do 9. ure in od 18.30 do 19.30 na št. 823636.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv. m, v Ul. Frausin. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Ricmanjih v zelo slabem stanju, 110 kv. m. Tel. 228390.
ZEMLJIŠČE primerno za športno igrišče ali obdelavo, pri hipodromu v Trstu prodam. Tel. 228390.
VOJNI INVALID išče pošteno žensko za opravljanje hišnih del. Tel. 575436.
PRODAM ape 150. Tel. 0481/882020.
PROFESIONIST išče za svoj urad diplomirano tajnico z delovno izkušnjo in sposobno za stike z javnostjo. Poslati curriculum vitae (v rokopisu) s priporočili na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Agencija".
VIDEOREGISTRATORJI po 595.000 lir
z dodatnim daljinskim upravljanjem
30 mesecev garancije
UNIVERSALTECNICA
SEZONSKA RAZPRODAJA
pri
vergoni pelletferie
Trg sv. Jakoba 6
TORBICE - TORBE ZA NA PLAŽO - POTOVALKE - MOŠKE IN ŽENSKE DENARNICE
POPUSTI DO 70%
MOŠKI IN ŽENSKI PASOVI po 10.000 lir.
>
Obv. občini 4/7/86
	
menjalnica	NAKUPNI TEČAJI 21. 7. 1986
Ameriški dolar		..	1.448, -	Japonski jen		8 —
Nemška marka 		684.—	Švicarski frank 		844 —
Francoski frank		209.	Avstrijski šiling		97 —
Holandski florint 		606,	Norveška krona 		194,—
Belgijski frank		31,	Švedska krona		206 —
Funt šterling		..	2.155,—	Portugalski eskudo		9,25
Irski šterling		.. 2.020.	Španska peseta		10 —
Danska krona		181.—	Avstralski dolar 		880,—
Grška drahma 		9.—	Debeli dinar		3,15
Kanadski dolar 		..	1.040.—	Drobni dinar		3,20
			
			
V Portorožu pred številnim občinstvom
Odpeli so melodije morja in sonca
Končan je tudi 9. festival melodij morja in sonca, ki je tokrat prvič potekal tri večere, po vzoru Sanrema in nekaterih drugih festivalov.
Prva nagrada občinstva pripada skupini Gu-Gu, strokovna žirija pa je najbolje ocenila pesmico "Vječnost jedne ljubavi", ki sta jo zapela Rosana Brajko in Slavko Ivančič. V Avditoriju si je festival ogledalo preko 5.000 poslušalcev...
Na 9. festivalu melodij morja in sonca smo slišali 16 novih pesmi, ki naj bi nas spremljale v teh vročih poletnih dneh. Organizatorji so se tudi tokrat odločili za play-back, kar naj bi omogočilo sproščenejši nastop na sceni, vendar tega, razen redkih izjem (Jonatan - Jon, Gu-Gu, Big Ben), izvajalci niso izkoristili.
V treh večerih se je v portoroškem avditoriju zbralo preko 5.000 obiskovalcev, ki so svoje glasove dali skupini Gu-Gu, za pesem "Mango banana". Gu-Gu so v Sloveniji že dalj časa najpopularnejši ansambel s svojimi lahkotnimi pesmicami (taka je tudi Mango banana), ki so resnici na ljubo obrtniško dobro narejene, in s scenskimi vložki razbijajo "klasiko" slovenske podscene. Nagrada strokovne žirije je v pravih rokah dua Rosana Brajko -Slavko Ivančič, ki sta zapela "Vječnost jedne ljubavi". Pesem je nagrajena še za najboljši aranžma, Rosana in Slavko pa sta dobila tudi drugo na-grado občinstva. Tržaški kantavtor Gino d'Eliso, ki je na festivalu sodeloval v spremljajoči skupini Elia Pisaca, ]e nagrajen dvakrat, za besedilo in interpretacijo pesmi "Magari šara do-tnani". Skupina Big Ben so najboljši debitanje na festivalu, nagrado za scenski nastop so dobili Jonatan -Jon, najboljši izvajalci so skupina Joker iz Celja, tretjo nagrado občinstva Pa je dobil Darko Tomjan za pesem Addio Lucia".
Toliko o nagradah. Festival se tako dviga iz leta v leto, predvsem na račun močnejše konkurence iz Italije (letos Goran Kuzminac in Gino d'Eli-so), ki naj bi potegnila za seboj tudi naše izvajalce zabavne glasbe. Če bo do tega prišlo, potem se za prihodnost festivala ni bati. Voditelja Miša Moljk in Sandro Damiani, sta vsak večer, poleg nastopajočih v konkurenci, predstavila še goste in ti so posebno-
poglavje 9. festivala MMS. V četrtek je občinstvo zabavala "večna" Tereza Kesovija, v petek smo se smejali in ploskali Gigiju Sabaniju, festival pa sta zaključila Pupo in Toto Cutugno.
Zastor je spuščen, popevke bomo še večkrat poslušali, tja do jubilejnega 10. festivala melodij morja in sonca prihodnje leto...
Iztok Jelačin
filmi na tv zaslonu kinoateije
MOBY DICK, LA BALENA BIANCA - MOBY DICK, 1956.
Režija: John Huston.
Igrajo: Gregory Pečk, Orson Welles, Leo Genn. RAI 2, ob 20.30.
Že Lloyd Bacon je leta 30 zrežiral film po romanu Hermana Melvilleja Moby Dick. Hustonova je torej druga ekranizacija tega pomembnega romana ameriške literature. Poleg dobre igralske zasedbe je avtor uporabil kar dve snemalni ekipi, ki sta ju vodila direktorja fotografije Oswald Morris in Freddie Francis. Moby Dick je ogromen kit, ki ga kapetan Achab že vdrugič skuša ujeti. Tudi tokrat mu ne bo lov uspel, ampak mu bo celo usoden, saj bo na smrt ranjeni kit razbil ladjo in odnesel s sabo v morske globine kapetana Achaba. TRAPPOLA PER UN LUPO - Docteur Popaui - Doktor Popaul, 1972.
Režija: Claude Chabrol.
Igrajo: Jean Paul Belmondo, Mia Farrow, Laura Antonelli.
Chabrolov opus sestavljajo predvsem kriminalke, saj se avtor stalno zgleduje po Hitchcocku in ga ima za duhovnega učitelja. Tu pa tam se tudi ukvarja s komedijo, katere primer je Docteur Popaul. Sicer film stalno niha med policijsko dramo in komedijo. Gre za zgodbo ženskarja, ki je vedno osvajal grde dame, ko pa sreča lepotico, mu vsa zapeljivost propade in volk postane ovčka. Njegova žena pa načrtuje maščevanje...
PriPrav,'a:	nedelja ob 11.
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Tokrat smo se še nekako izognili najnovejšim melodijam na morju in soncu, kmalu pa bodo seveda prišle v poštev vsaj nekatere izmed šestnajstih popevk. Naša lestvica se kar dobro upira vročini in spet smo priče precejšnjim spremembam ...
prejšnji teden	ta teden		
4	2	1.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
.7	12	2.	David Bowie - Absolute Beginners
5	8	3.	Bungles - Manic Monday
2	7	4.	Madonna - Live To Tell
		—	5.	Cock Robin - The Premise You Made
		—	6.	Big Ben - Ljubim te Mateja
10	9	7.	Doris Dragovič - Željo moja
		—	8.	Alphaville - Dance With Me
3	3	9.	Bazar - Sabina
	 •	—	10.	Whitney Houston - Greatest Love Of Ali
V	prvem stolpcu, kjer so napisane čudne številke o prisotnosti (tedenski) na lestvici, lahko vidimo ekstremne položaje, od že kar »staroselcev« Bowia, Bungles, Madonne, Doris, do štirih čisto svežih popevk. Tudi Krpani so še sveži, šele drugi teden, pa že »najvročejši« komad! Da se jim ne bi slučajno zavrtelo od vrha lestvice ... David Bowie se še ne da, tudi Bunglice so dve mesti više ... Na petem in šestem mestu imamo novosti, Cocka Robina in goriški Big Ben. Novost še na osmem mestu s skupino Alphaville in na desetem z Whitney Houston ...
V	nedeljo smo vam vrteli še najnovejše reči iz naše diskoteke, Lou Reeda s komadom Don’t Hurt A Woman, Petra Gabriela Red Rain in Stinga z Down So Long. Trije mušketirji so se spet spravili k delu in izdali tri izjemno dobre plošče, ki nam bodo lajšale poletno vročino.
Pišite, pošljite glasovnice, uživajte! ...
Z nagradami sodelujejo še:
©s
x------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
P L	J -il			iiiiiiiiiiliiiiiiiiili	'iliii:! illll	današnji televizijski in radijski	sporedi	1
□L RAI 1						nr rai 2	J»k rai 3	JjT RTV Ljubljana	| W TV Koper	
13.00	Baletna predstava: Poletni maraton
13.30	Dnevnik
13.45 Film: Le spose di Dracula (Grozljivka, G.B., 1960, r. Terence Fis-her, i. Peter Cushing, Freda Jac-kson, Yvonne Monlaur)
15.10 Dokumentarec: II planeta acgua - Una goccia, la vita :®-10 Risanka: L orso smokey in n Nanizanka: Giovani ribelli rjr-vO Torino: Lahka atletika lo.40 Sfogliando le pagine di un vari-eta: dogodki, aktualnosti, oseb-nosti in glasba
19 so	jutrišnjega dne
olj „ Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
40.30	Dokumentarna oddaja: Quark speciale - II risveglio dell isola
„ sperduta
22 45 ^a<^aI)®vanka: Mozart (5. del)
22.55 W. A. Mozart: Simfonia concer-tante in mi emolle maggiore KV
22"35 Torino: Lahka atletika u-15 Dnevnik
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi - II giorno delTamicizia
14.10 Zabavni spored: L avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta doro in nanizanka Folly Foot
16.40	Film: Zazie nel metro (Kom., Fr., 1960, r. Louis Malle, i. C. De-mongeot, P. Noiret, A. Robot)
18.15	Iz parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.30	Nanizanka: Un caso per due
19.40	Vremenska napoved
19.45 Dnevnik
20.20	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Moby Dick, la balena bi-anca (Pust., USA, 1956, r. John Huston, i. Gregory Pečk, Orson Wells, Richard Basehart)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Primo piano - dogodki in problemi današnjega časa
23.25 Dnevnik - zadnje vesti
23.35 Film: Trappola per un lupo (Krim., Fr., 1972, r. C. Chabrol, i. J.-P. Belmondo, M. Farrow, L. Antonelli)
19.00	Dnevnik 19.20 Deželne vesti
20.00	A volte non amo mia madre 20.30 Aids... dentro la paura
22.00	Dnevnik
22.25 Film: Sgomento (Dram., USA, 1949, r. Max Ophuls, i. Joan Ber-nett, James Mason)
Iz filma Zazie nel metrb, RAI 2, 16.40
8.35 Delavski pihalni orkester iz Zagorja
9.05 Gledališka predstava: Solza polna smeha
9.50 Kapitan Horatio Hornblower -ameriški film
11.45	Poročila
17.10	Poročila
17.15	Glasbena oddaja:
Slovenski venček
17.45	Dokumentarec: Živi planet -Džungla (4. del)
18.40 Dokumentarna oddaja: čas, ki živi - vražji vrtec	<
19.10	Risanka
19.24 TV nocoj
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50 Iz gozdov je pesem vstala
20.15	Čez tri gore: Z mešanim zborom "Akord"
20.45	Reportaža: Gora in simbol
21.30	Dnevnik
21.55 Vremenska napoved
21.58 TV nocoj in jutri
22.05 TV drama: M. Kranjec - O grehu stare Jakovce
18.00	Nadalj.: Ljubezen in oblast 18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
Nocojšnjo Odprto mejo je pripravila koprska ekipa; na sporedu bo daljša reportaža o Primorskem dnevniku, od njegovega začetka pa do današnjih dni, ko je v teku uvajanje v novo tehnologijo.
19.30	TVD Stičišče
19.50 Dan vstaje v Sloveniji
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.30	Nanizanka: Kavalirji neba
22.00	TVD Vsedanes 22.10 Poletna noč
Nanizanka Automan je na sporedu ob 19. uri, Italia 1
CANA
8.25 Nanizanki ler Moore 9;15 Dali
Una famii „ na
11 00 Nadalj ev
»■« n1S3
12.40 Lou
«■» !£vi
il mond
co ] ro delli Dalle' i que,
adalje do (6. df Nadalje |ippi (5.
c®
New Y
amore
- - i^auai
9-40 Nani ,„„ Show 10-00 Film mamn
IM« Nani: 12.45 O troj ciao,
Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-ra.
14.15 Nadaljevanka: Marina
15.00	Nanizanki: Con affetto Sidney, 15.30 Charles-ton
15.50	Film: Un militare e mezzo
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d -amore
20.30	Film: Le braghe del padrone (Kom., 1978, r. F. Mogherini, i. E. Montesano, A. Celi, M. Vukotic)
22.30	Nanizanke: La legge di McClain, 23.20 Vidni troppo vicini, 23.50 I Ropers
0.20 Film: Strada senza nome (Krim., 1948, r. W. Keygley, i. M. Ste-vens, R. Widmark, B. Lawrence)
[iyr~iTAUAi	i
8.30	Naniz.: Daniel Boone
9.30	Film: La legge del fu-cile (Western, 1958, r. H. Keller, i. F. McMur-ray, J. Weldon)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker
14.15 Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cu-ore
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Nanizanka: Automan
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Nanizanka: Simon & Simon
21.30	Film: 1999: conguista della terra (Fantastični, 1972, r. J.L. Thjom-pson, i. R. McDowall, D. Murray)
22.45	Nanizanke: Serpico, 0.30 Bonacek, 1.45 Ka-zinsky
TELEPAPOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.45	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Otroški spored: Tivu-landia, vmes nanizanka Viaggio in fondo al mare in risanka Kimba
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Nanizanka: Ouattro in amore
20.30	Film: La tomba insan-guinata (Krim., 1964, r.
F.J. Gottlieb, i. H. Le-ipniz, K. Kinski)
22.30	Nanizanka: La saga del padrino
23.30	Dokumentarna oddaja: II Leonardo
24.00	Film: Le strabilianti avventure di Super Asso
1.30 Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIULI
13.00	Film: Daniele nella gabbia dellorso (Kom., r. Edmund Sec-han i. Renato Rascel)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Brothers and sisters
19.30	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja
22.00	Dnevnik
22.30	Film: Nel buio del ter-rore (dram., r. Jose Antonio Nieves Conde, i. Marisa Mell, Sylva Koscina)
24.30	Newsdalmondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Morje, zibelka človeštva; 8.30-10.00 Glasbeni almanah; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00 - Dramska vetrovnica; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Slovenka; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Posebna oddaja -Milka Lužnik: Igra; 8.35 Zapojmo pesem kot le mladost jo zna; 10.05 Posebna oddaja; 11.05 Proti morju; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Koncert mladih glasbenikov; 14.35 Nova zvezda milanske Scale; 15.45 Z godbo Ljudske milice; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Posebna oddaja: literarna "Prebujenje"; 17.40 Z ansamblom Slovenija; 18.00 Sotočja; 18.45 S plesnim orkestrom RTV Ljubljal-na;19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kitarist Bojan Dro-bež; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Morda vohun; 22.20 Lepe melodije; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Vodomet melodij; 0.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 9.30-17.00 Praznični program Radia Koper: 9.35 Posnetki iz Roča; 10.10 Reportaža; 11.00 Rado Bordon: Sipine; 11.45 Čestitka; 12.00-12.30 Glasba po željah; 13.00 Reportaža: Ferdinand Bogatec-Gigi iz Križa pri Trstu; 14.00 Glasbena oddaja;
15.00	Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Glasba; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Fiorella Mannoia; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Glasba; 16.33 Blitz; 17.45 Metal healt; 18.00-
18.30	Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Fiorella Mannoia; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranja matineja, vodi Majda;
18.00	Oddaja tabornikov; 19.00 Informativna oddaja za ital. poslušalce; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Pomembna vloga podjetja Primorje-export
Po zastojih v prvi polovici leta spet naraščanje blagovne izmenjave
Ob jugoslovansko-italijanski meji odsevajo tudi vse gospodarske težave in drugi problemi v obeh sosednih državah. Tako so v prvih mesecih leta upadle blagovne izmenjave, bodisi v okviru generalnih sporazumnov med Jugoslavijo in Italijo, kot tudi v sklopu tako imenovanih avtonomnih računov, ki urejajo trgovanje oziroma izmenjave med obmejnimi območji. Kljub gospodarski krizi, ki v Jugoslaviji še traja, so izmenjave ponovno oživele. Osrednja vlada v Beogradu je namreč sprejela razne ukrepe, ki naj spodbujajo izvoz blaga in storitev v tujino.
Sadovi takšnih usmeritev in novih ukrepov se že kažejo. Izvozno-uvozna organizacija Primorje-export v Rožni dolini pri Novi Gorici je v mesecu juniju imela za okoli 86 odstotkov večji promet kot pa denimo v maju. Porast se v juliju nadaljuje in zato kaže, da bo ta delovna organizacija, ki sodi k največjim slovenskim izvoznikom izpolnila letošji načrt. Slednji predvideva za sto milijard lir izvoza v Italijo in v druge zahodne države in za 100 mi-
lijard lir vrednosti uvoza iz teh dežel v Jugoslavijo.
Direktor podjetja v Rožni dolini Aleksander Lovec je tudi v svojstvu predsednika Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, v pogovoru za Primorski dnevnik, naštel naložbe in posege, ki jih opravlja Primorje-export za ovrednotenje gospodarskih in drugih možnosti obmejnega območja na Goriškem.
V sklopu blagovno-manipulativnega terminala pri Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi bodo te dni začeli graditi drugo halo, ki se bo raztezala na površini 10 tisoč kvadratnih metrov. Skupaj s prvo halo, ki že obratuje, bo nov objekt tvoril zasnovo prihodnje carinske cone na Goriškem. Nova investicija bo veljala okoli 120 milijard starih dinarjev. Pri kritju stroškov bodo poleg Primorje-exporta sodelovala tudi druga podjetja s širšega območja Nove Gorice, iz Kopra in preostale Slovenije, kot tudi iz drugih republik v Jugoslaviji. Direktor Lovec poudarja, da se za proizvodnjo in predelavo blaga v obratih na prehodu
v Vrtojbi zanimajo tudi razna italijanska in zahodnonemška podjetja.
Interes jugoslovanskih in tujih poslovnih krogov je seveda trajne in dolgoročne narave. Proizvajalna in trgovska podjetja namreč ugotavljajo, da bo z raznimi dejavnostmi, ki bodo služile bodisi izvozu v Italijo ali pa uvozu v Jugoslavijo, mogoče pridobivati dohodek in zaslužek, zlasti še v perspektivi ustanovitve proste cone in zgraditve avtocestne povezave med sosednjima državama. Tudi glede slednje je opaziti napredek, saj pričakujejo, da bodo prihodnje leto začeli graditi prve odseke v okviru tako imenovanih osimskih cest med Jugoslavijo in Italijo.
Primorje-export se za svojo vlogo v prihodnosti, tudi upoštevajoč možnosti zaradi svoje lokacije ob meji z Italijo, na razne načine pripravlja in usposablja. Tako je v zadnjem času podjetje odprlo prenovljeno in razširjeno predstavništvo v Beogradu, letos pa bo ustanovilo še trgovinska predstavništva v Zagrebu, Sarajevu in v Skopju. Izvozno-uvozne tokove v Italiji pa usmerja predstavništvo Primorje-exporta v Bologniji.
MARJAN DROBEŽ
Na današnji seji občinskega sveta
V Doberdobu bodo sklepali o šolskih vprašanjih
V Doberdobu bo danes popoldne, ob 16.uri, seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu bodo svetovalci imeli kar precej vprašanj. Poslušali bodo poročila župana, zatem bodo potrdili nekatere sklepe, ki jih je sprejel ožji odbor.
Svetovalci bodo preučili tudi vprašanje spremembe uporabe posojila v znesku 100 milijonov lir za dela pri razširitvi županstva. Govor bo tudi o spremembah v proračunu kar sledi iz podelitve prispevka 150.000.000 od Kraške gorske skupnosti za izvršilna dela na stavbišču slovenske nižje srednje šole. Govor bo o delih na tem šolskem poslopju ter tudi o nakupu opreme. Ker smo že pri šolah povejmo, da bodo preučili tudi načrt za poenotenje centralnega ogrevanja v sklopu ureditve in vzdrževanja šolskih stavb v vasi. Govor bo tudi o nakupu šolskega avtobusa.
Na prejšnji seji so v doberdobskem občinskem svetu sklepali tudi o odškodnini županu ter o sejnini svetovalcem. Sklepa nista bila pravilna, ker bi bilo treba upoštevati nova zakonska določila. Zaradi tega sta bila prvotna sklepa razveljavljena. Danes bodo svetovalci sklepali o odškodnini županu, odbornikom ter sejnini svetovalcem, upoštevajoč najnovejša določila.
Negodovanje SSk s stališči Scarana
Vodstvo SSk je poslalo pismo dnevniku II Piccolo v katerem izjavlja, da ne soglaša s stališči goriškega župana Scarana v zvezi z vprašanjem šolskih stavb v Gorici.. »SSk izraža svoje negodovanje zaradi skrivnostnega načina s katerim je goriški župan vodil pogajanja s Tržaško univerzo za odkup nekdanjega semenišča v Ulici Alviano«, ne da bi istočasno rešil položaj slovenskih šol, ki domujejo v tej stavbi.
SSk je od vedno zagovarjala pobudo župana Scarana, da je treba zgraditi nov center za potrebe slovenskega šolstva. V tem trenutku pa je to vprašanje še vedno daleč od rešitve. Ker je medtem prišlo do zagotovitve finačnih sredstev, ki so potrebna za nakup stavbe nekdanjega semenišča, je SSk mnenja, da je treba narediti vse, da slovenskih šol ne bodo preselili iz Ulice Alviano drugam, dokler ne bo zgrajen nov šolski center.
Prodi, IRI in tržiške tovarne
Tržiški župan Porciani se je konec-prejšnjega tedna pogovarjal s predsednikom IRI Prodijem. Obrazložil mu je potrebe Tržiča v zvezi s tovarnami z državno udeležbo. Prodi pa je potrdil že znana stališča IRI. Ovrednotiti nameravajo ladjedelnico in tovarno Ansaldo, vendar z zmanjšanim številom zaposlenih. IRI pa namerava prodati tovarno SBE.
IRI namerava posvetiti več pozornosti novim pobudam. Prodi je povedal, da bodo povečali kapacitete tovarne Meteor v Ronkah. Polovica kapitala te tovarn je zasebnega.
V nedeljo na planini Razor
Slavje primorskih planincev ob 90-letnici Soške podružnice
Planina Razor, več kakor tisočtristo metrov visoko nad Tolminom, obdana od venca tolminsko-bohinjskih gora in obrnjena proti sončnemu jugozahodu, je v nedeljo sprejela nekaj sto planincev in ljubiteljev gora, iz raznih krajev Primorske, iz osrednje Slovenije in zamejstva. Pri planinski koči je bila namreč osrednja slovesnost ob pomenljivem jubileju: 90-letnici Soške podružnice SPD v Tolminu, ki je nastala v začetku leta 1896 kot četrta na Slovenskem in ki dejansko pomeni začetek organiziranega planinskega delovanja na Primorskem. Soška podružnica SPD je pomenila zametek za ustanavljanje planinskih društev, zlasti ob prelomu in v prvih letih novega stoletja, v vseh večjih krajih na Primorskem.
Proslavo, ki jo je pripravilo planinsko društvo Tolmin, kot neposredni dedič stare (in menda že leta 1919 razpuščene) Soške podružnice SPD, ne gre razumeti kot pretežno folklorno obarvan dogodek, usmerjen v poveličevanje neke, zdaj časovno že zelo odmaknjene in slavne preteklosti.
Prireditev, ki ima izhodišče v kulturnem in zgodovinskem dogodku ob koncu prejšnjega stoletja, ima svoj poseben pomen v današnjih družbenih in življenjskih razmerah, pa tudi za uravnavanje razvoja v prihodnjih letih in desetletjih. Planinstvo ni več pojav, ki bi zadeval ožjo skupino ljudi, ampak je zadobilo v Sloveniji družbeno razsežnost. Planinci združeni v planin-
skih organizacijah imajo danes veliko skrb in obveznost, kako ohraniti prihodnjim rodovom kar najbolj neokrnjeno gorsko naravo pa tudi zdravo življenjsko okolje v dolini. Prav o teh vprašanjih je govoril na nedeljski slavnosti dr. Matjaž Kmecl, ki je uvodoma omenil dragoceno delo tolminskih planincev in narodnjakov z dr. Trillerjem in Gruntarjem na čelu, v tistih težkih časih napredujoče germanizacije in italijanizacije slovenskih gora in prisilnega potujčevanja primorskih ljudi, v času fašizma. "Fašizem je bil en sam in nikakor ni za primorskega človeka predstavljal tisto
srečo ob spoznavanju velike italijanske kulture, kakor skuša žal po svoje oceniti obdobje med vojnama vidni jugoslovanski pisatelj," je dejal dr. Kmecl in pri tem očitno mislil na kandidata za predsednika zveze jugoslovanskih pisateljev.
Na nedeljski slovesnosti je o nastanku Soške podružnice SPD govoril tudi predsednik PD Tolmin Žarko Rovšček. Za priložnostni kulturni spored so poskrbeli pevci s Kneže, mladi recitatorji in člani folklorne skupine iz Ravni. Škoda, da je lepo prireditev motilo nekoliko muhasto vetrovno in hladno
Javni posvet na pobudo CGIL-CISL-UIL
Organik in avtomatizacija predpogoja za delo v uradu za zaposlovanje
Opravlja pokrajinski urad za delo in zaposlovanje tisto vlogo, ki bi jo moral opravljati? O tem, nekoliko provokativnem vprašanju je tekla beseda na včerajšnjem javnem posvetu, ki ga je pripravila sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL za Goriško, skupaj s sindikatom državnih uslužbencev, pa tudi z uslužbenci samega urada. Pokrajinski urad za delo in zaposlovanje je danes v takem položaju, da ni kos niti tekočemu delu. Razlogov za tako stanje je precej. Na prvem mestu je neustrezen organik, saj je nezasedenih kar dvaindvajset mest. Delo se v glavnem odvija tako kakor pred nekaj leti in avtomatizacija, oziroma modernizacija še
nadaljuje se izredna prodaja ob koncu sezone
//' |
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
ni uspela prodreti semkaj. V dobrih šestih letih se je na odgovornem mestu ravnatelja zvrstilo šest funkcionarjev... To so podatki iz uvodnega poročila pokrajinskega tajnika sindikalne zveze CGIL Luciana Pinija, na včerajšnjem posvetu. Odgovor, če urad za delo in zaposlovanje v takih pogojih lahko sploh opravlja statutarne naloge je na dlani.
Vendar je bil posvet sklican z namenom, da se sedanje kritično stanje , na katerega sindikati sicer že dolgo opozarjajo, premosti, ne da bi čakali na sicer že napovedano reformo. Treba je hitrih in konkretnih ukrepov, je v svojem posegu poudaril Pini, ki je obenem izrekel priznanje uslužbencem, ki svojo dolžnost, kljub vsemu opravljajo izredno požrtvovalno.
Kaj predlagajo sindikati? Predvsem, da se nemudoma dopolni organik — menda je v kratkem pričakovati, da bodo goriški uradi dobili ojačitev — da se izvede točen popis nezaposlenih, v sodelovanju s krajevnimi upravami, da se skuša, v odnosu na teritorij izvesti nekakšno reorganizacijo. Nujna je po ugotovitvah sindikatov, takojšnja avtomatizacija uradov. V vsaki občini pa naj bi ustanovili še posebno odborništvo za delo.
Je recept pravilen? Odgovora seveda še ne moremo pričakovati. Eno pa je gotovo: položaj v kakršnem je urad za delo in službe, ki sodijo v njegovo pristojnost, ne more trajati. To so poudarili tudi v razpravi, ki je sledila uvodnemu posegu. Posvet je vodil namestnik tajnika sindikalne zveze UIL, Domenico Barone.
Vrsta prometnih nesreč
Avtomobilist iz Gradišča povozil kolesarja in zbežal
Ob zadnjem koncu tedna se je na cestah goriške pokrajine pripetilo več prometnih nezgod.
Podobno kot pred tednom dni, ko je avtomobilist povzročil smrt mladega dijaka iz Tržiča in nato zbežal ne da bi mu nudil prve pomoči, je storil tudi 48-letni Eligio Fabbro iz Gradišča. Na cesti med Pierisom in Foglianom je Fabbro s svojim avtomobilom citroen CX v nedeljo kasno zvečer povozil 18-letnega kolesarja Giannija Bragagno-la, ki se je v spremstvu štirih prijateljev vračal proti domu. Ponesrečenca so najprej sprejeli v tržiški splošni bolnišnici in ga kmalu zatem prepeljali v glavno bolnišnico v Trst, saj je Gianni Bragagnola utrpel pri padcu kompliciran zlom leve stegnenice,. zlom leve noge in komolca ter zadobil številne udarce po celem telesu in se bo moral zdraviti najmanj dva meseca.
Orožniki so kmalu zatem sprožili preiskavo, saj je avtomobilist pri trčenju poškodoval prednjo luč in so jim prijatelji ponesrečenca nudili opis avtomobila, ki je povzročil nezgodo. Organi javne varnosti so zasledili avtomobil, ki je ustrezal opisu fantov, v Gradišču in so lastnika, ker ni nudil prve pomoči, prijavili sodnim oblastem.
Spolzko cestišče in verjetno tudi visoka hitrost sta bili vzrok prometne nesreče, ki se je v noči med soboto in nedeljo pripetila pri Koprivnem. Okorg 1.30 je 20-letni Walter Tesolin iz Gorice, Ulica Laonardo da Vinci 2, peljal s svojim avtomobilom alfa ro-
meo alfetta proti Krminu in na nekem ovinku pred Koprivnim izgubil nadzorstvo nad vozilom ter se zaletel v renault 5, last 27-letnega Goričana Gi-uliana Nikolavčiča, ki je ravno takrat prihajal iz nasprotne smeri.
Trčenje je bilo silovito, zato je bila tudi gmotna škoda obilna, veliko dela pa so imeli tudi v goriški splošni bolnišnici, kamor so pripeljali ponesrečence. Nikolavčič se bo moral zaradi lažjega možganskega pretresa, zloma levega komolca in leve noge zdraviti mesec dni, Tesolin pa bo okreval v 20 dneh; zadobil je močan udarec v glavo in si zlomil mezinec na levi nogi. V goriški bolnišnici so tudi sprejeli sopotnico Nikolavčiča, 21-letno Tiziano Terrazer iz Gorice, Ulica Boschetto 29. Tiziana Terrazer je utrpela zlom čeljusti in številne udarce po celem telesu in bo okrevala v poldrugem mesecu. Po zdravniško nego v bolnišnico sta se morala zateči tudi sopotnika v alfetti, 38-letni Vojko Klanjšček in 18-letni Davorin Bensa, oba z Oslavja. Imela pa sta oba več sreče, saj so ju v bolnišnici le »pokrpali« in nato odslovili.
V goriško bolnišnico so v nedeljo popoldne prepeljali tudi 24-letnega Luigija Srebrnica iz Gorice, Ulica Tor-riani. Malo pred tem se je mladenič s svojim avtomobilom zaletel v hišno ograjo v Ulici Bellavista na Oslavju. V bolnišnici so mu nudili le prvo zdravniško pomoč, saj bo ponovno čil v osmih dneh.
Na dnevnem redu seje je tudi odobritev načrta za prvi izvršilni del -opremljeno lopo, v okviru načrta za zaščito okolja ob Doberdobskem in Sabeljskem jezeru.
Prav tako bodo svetovalci razpravljali o spremembah pravilnika, ki ureja delovanje skupine prostovoljnih gasilcev.
Tudi v Sovodnjah
Možnost zaposlitve za brezposelne
Tudi na območju sovodenjske občine bodo v prihodnjem letu predvidoma ustanovili delovno skupino za občane brez stalne zaposlitve. Zaposlili naj bi deset brezposelnih za dobo 76 dni. Občina je v tem smislu sestavila prošnjo. Pretežni del stroškov za osebne dohodke je v breme države, občina pa bo udeležencem akcije izplačala dodatek.
Omeniti velja, da je bilo po podatkih pokrajinskega urada za zaposlovanje, na območju sovodenjske občine, ob koncu maja, 32 ljudi vpisanih v seznam brezposelnih. Začasno zaposleni delavci bodo, v kolikor bo ministrstvo odobrilo prošnjo, čistili robove občinskih poti in opravljali druga podobna dela.
Srečanje upokojencev Vrtojbe in Medeje
Upokojenci iz Medeje bodo v soboto, 26. t. m., imeli v gosteh upokojence iz pobratene Vrtojbe. Zvečer (ob 19.30) bo goste sprejel tudi župan Stacul. Sledila bo družabnost na vrtu zavoda Villa Santa Maria della Pace. Upokojenci iz Medeje so bili pred kratkim na obisku v Vrtojbi.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 17.30—22.00 »Rabbiosamente femmine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rf v \s
Trzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Ronke
EXCELSIOR 21.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Režija Woody Allen.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 »Osvajalci džungle«. DESKLE 19.30 »Bojevniki Bronksa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 849-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 723-40.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Maria Policar-do iz splošne bolnišnice v cerkev na Roj-cah in na glavno pokopališče, ob 11.00 Alojz Sfiligoj iz glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo, ob 12.30 Armando Sartori iz mrliške veže glavne bolnišnice na glavno pokopališče.
VOZNI RED VLAKOV
Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE ODHODI
V	Trst : 0.03 L(e), 0.17 avtobusna vožnja, 5.34 L(a), 6.17 L, 7.15 D(b), 7.47 L, 8.25 D, 9.29 D, 10.40 R(c), 10.46 L, 13.44 D, 14.26 L, 16.03 D, 16.55 L, 18.29 L, 19.02 E, 20.13 L, 21.55 D, 22.33 L
V	Novo Gorico : 8.10, 17.05.
V	Videm : 0.04 L, 6.04 L (za Trbiž), 6.49 D, 7.04 L, 8.02 D (za Dunaj), 11.13 L,
13.00	D(d) (za Trbiž), 13.16 D, 14.12 L,
14.39	D, 15.25 L, 17.45 L (za Trbiž), 18.15 R(c), 18.28 D(b), 19.03 L, 20.02 D, 20.58 L(e), 21.18(b) avtobusna vožnja, 21.43 D (za Miinchen).
PRIHODI
Iz Trsta : 0.01 L, 6.02 L, 6.47 D, 7.03 L,
8.00	D, 11.12 L, 12.58 D(d), 13.14 D, 14.10 L, 14.38 D, 15.23 L, 17.42 L, 18.14 R(c),18.27 D(b), 18.58 L, 20.00 D, 20.57 L(e), 21.17(b) avtobusna vožnja, 21.42 D.
Iz Nove Gorice : 10.00, 18.47.
Iz Vidma : 0.02 L(e), 0.16 avtobusna vožnja, 5.33 L(a), 6.15 L, 7.14 D(b). 7.45 L, 8.24 D (z Dunaja), 9.28 D, 10.34 L,
10.39	R(c), 13.42 D, 14.25 L, 16.02 D, 16.54 L, 18.25 L, 19.00 E (iz Trbiža), 20.12 L, 21.53 D (iz Miinchna), 22.31 L-Legenda
L- lokalni D- direktni E- ekspresni R- brzi
a.	ne vozi ob nedeljah in praznikih ter med 2. in 18. avgustom.
b.	vozi samo ob delavnikih.
c.	samo 1. razred, ne vozi dne 15. avgusta.
d.	vozi samo ob petkih.
e.	vozi samo ob praznikih.
Dve pomembni publikaciji naše založniške hiše
Poklon ZTT ob 400-letnici smrti
očeta slovenske knjige Trubarja
Menda je primerno, da se lotimo kar dveh knjig hkrati, ker se v tem Primeru dopolnjujeta, saj gre za deli o Primožu Trubarju, njegovih spisih in času, v katerem je živel. Obe knjigi sta izšli letos, tako TRUBARJEV SVET (dvanajsta knjiga zbirke Eseji) izpod peresa Jožeta Rajhmana kot TRUBARJEVO BERILO (zbirka Slovenca), ki ga je sestavil Jože Javoršek; obe deli sta izšli pri Založništvu tržaškega tiska, Berilo pa je sad plodnega sodelovanja s celovško založbo Drava.
TRUBARJEV SVET Jožeta Rajhma-na je ključ, da bi res razumeli Trubarjeva hotenja in dejanja, je srečanje s tem človekom in z njegovim 16. stoletjem. To je stoletje slovenske reformacije, protestantizma in kmečkih uporov; miselna revolucija je spremenila dotakratna težišča in zakoličena prepričanja: z Zemlje se je središče vsega Premaknilo drugam, človek, tudi majhen človek, je postal važen. In Cerkev ni bila več ustanova, ki bi bila brez napak. Trubar se je tega zavedel in s svojo kritiko prekoračil do takrat svete meje, kar je bilo zanj, in končno za slovenski narod, usodno. Ta človek se je znašel na pragu nove dobe in s svojo predrznostjo učinkovito posegel v usodo majhnega, a zato nič manj
spoštovanja in dostojanstva vrednega naroda. Tolikšna predrznost pa je izhajala, vsaj na začetku, ne iz pomanjkanja čuta za cerkveno disciplino, temveč iz intelektualnega poguma, želje po svobodi in pomanjkanja čuta za osebno varnost; to ga je nenehno spremljalo in mu naložilo vrsto nevšečnosti. O tem, o njegovi in drugih "ideologijah", o težavah z jezikom, o potovanjih in izgnanstvu, o Trubarjevih delih in še o marsičem teče beseda v Rajhmanovem delu. In prav zara-
di tega je tale knjiga neobhoden "pen-dant" drugi knjigi, Trubarjevemu berilu.
TRUBARJEVO BERILO je sestavljeno iz odlomkov izvirnih spisov, iz uvodov h knjigam, ki jih je izdal, in iz odlomkov iz pisem. Nekaj tekstov je prevedenih iz nemščine, le-ti pa so v današnji slovenščini; druga, slovenska besedila pa so le tiskana v današnji pisavi, ohranila pa vso arhaično lepoto jezika in sporočilnost; obenem pa je mogoče iz njih razbrati vse težave in dvome, s katerimi se je oče slovenske pisane besede srečeval in jih tankočutno, genialno reševal. Ne moremo namreč mimo ugotovitve, da je bil Trubar slovenski genij. In "slovenski" je omejitev, le začasna (delovna) hipoteza. Pa tudi oznaka "oče slovenske književnosti" ne more biti kaj drugega kot podredna oznaka, ker bi na prvo mesto sodila oznaka "oče slovenstva", saj v ta pojem vključujemo vse druge. Trubar je do danes še toliko neraziskan, da pravzaprav nismo izrekli še zdaleč zadnje, totalne sodbe o njem.
Skratka gre za deli, ki bi nujno morali biti na knjižni polici slehernega Slovenca.	(—sch—)
Sonce za bodečo žico
(foto Magajna)
Blišč in pasti tehnološkega razvoja
Ekologija se še posebej posveča jedrski energiji
V zvezi z jedrsko energijo, ki je prav gotovo znanilka nove, "atomske" dobe, se t.zv. kulturološko vprašanje postavlja v še posebej izostreni luči: gre namreč za odgovornost znanosti, ko se odpirajo kritična Vprašanja človekovega razvoja in prihodnosti. Seveda pa je nujno na tem mestu vprašanje pojasniti tako, kot se v svetu sicer ne javlja. Dejstvo je namreč, da gre (racionalni) razvoj neustavljivo naprej, razum v smislu osvajanja stvarstva ne pozna meja in je — kot smo že omenili — pravzaprav P°sedovalen, do narave ima lastniški odnos, v tako cekoč vsej naravi vidi kar obvezno priložnost za človekovo nadvlado.
. Kulturno izhodišče, ki ga bo morda nujno vse intenzivneje upoštevati, pa sledi drugačnemu nače-fn^noče se a priori postaviti v položaj močnejšega, vživlja’ se v naravo in v svet, do vsega stopa z neke vrste ljubeznijo, ki ji je v čistem smislu tuja nadvlada, podrejanje in posedovanje. Z vidika omenjenih kategorij je prav gotovo svetohlinsko obtoži-11 znanstvenike za nastalo svetovno situacijo, ki se Po čudni razvojni logiki vali naprej točno po spreje-uh in celo oaobravanih načelih. Tudi ko bi n.pr. kulturo obtožili za nasilje iztirjencev, potem ko za .amo kulturo — kot vemo — nikoli ni ne splošnega interesa, niti ne sredstev, bi bilo takšno stališče pe-sekv oči resnični situaciji.
Za situacijo v zvezi z jedrsko energijo je treba na vsak način poklicati na odgovornost poleg znan-^enikov tudi mnogo drugih, verjetno mnogo bolj m ii-nih faktorjev. Herbert Kitschelt v svojem razmišljanju o jedrskih elektrarnah namreč ugotavlja elo vrsto nerazrešenih problemov, ki jih je katas-rola v Černobilu zgolj potrdila: čeprav je v svetu
nekaj sto elektrarn, ni dovolj proučen problem sevanja, kakor tudi problem shranjevanja odpadkov. Povsod namreč najdemo med elementi stroncij 90 in vsota zgolj tega elementa na vsak način ogroža svet in človeka. Odpadki so zvezani z najostrejšimi državnimi tajnostmi, kar pogojuje stopnjevanje policijskih držav in posebnih strokovnih "varuhov", pri čemer se postavlja vprašanje, kdo bo "čuval varuhe". Jedrske elektrarne ustvarjajo v povprečju le nekaj več kot 60% časovnega izkoristka, kar je razmeroma skromno dejstvo. Že teh nekaj podatkov je euforijo ob prvih jedrskih elektrarnah močno utišalo tam po letu 1970. Protiargumenti sicer citirajo, da umre letno za posledicami prometnih nesreč tudi 'tja do sto tisoč ljudi, toda za takšnim zatrjevanjem se po vsej verjetnosti skriva nevaren cinizem, ki kar vnaprej predvideva tudi žrtve jedrskih objektov in jedrskega sevanja. Nihče še ni do kraja proučil posledic ekološklega onesnaževanja, ki ga povzroča jedrsko sevanje, tako da je černobilski primer pravzaprav zelo srhljiva generalka za morda še hujše primere? Zanimivo je, da študije v knjigi "Pasti razvoja" sploh ne odpirajo tega vprašanja, verjetno zaradi grozljivih in mestoma tudi nepopravljivih dimenzij, ki bi jih takšne katastrofe lahko obsegale.
Nemara pa bi takšno razmišljanje, ki smo ga morali opraviti v zvezi z realnimi posledicami okvirno predvidljive jedrske nesreče, odprlo vprašanje jedrske energije usmerjene v vojaške namene, kjer pa vsak izračun preprosto odpade in postane' absolutno absurden in brez vsakršnega tehtnejšega smotra. Z eno besedo, odpori raznih ekoloških gibanj zoper vojaško in miroljubno uporabo jedrske
energije so prav gotovo sumljivi in tudi upravičeni in v tem vprašanju bi prav gotovo lahko obtožili "operativno" znanost kakor tudi državno - politične aparate, da uvajajo v prakso proizvodnje in tehnologijo, ki je — vsaj v tej fazi — do kraja in stoodstotno še ne obvladamo. Znotraj te neprijetne resnice pa se je pokazala dirka tehnološkega napredka v toliko bolj razvidni luči: tako rekoč ni bilo države, vštete so tudi najrevnejše, ki na ta način uvajajo uvoženo tehnologijo in kar precejšnjo odvisnost od velikih držav, ni bilo torej skorajda nikogar, ki ne bi želel postaviti na svojem ozemlju jedrske elektrarne; takšen dosežek naj bi po eni strani pomenil prestižno zmago, po drugi strani pa naj bi rešil vse večji problem energetskega razvoja, ki se ga s klasičnimi izvori praktično ne da več zadovoljivo rešiti v vse bolj zahtevni prihodnosti — vse to ob podatkih, da so izkoristki teh strašansko dragih objektov pravzaprav komaj srednje zadovoljivi.
Jedrska energija je morda tista, ki v največji meri sili človeštvo, da aktivno vzame svojo usodo v roke in da prične ukrepati, kakor pač velevajo podatki: minimiziranje problema ne vodi posebno daleč, po vsej verjetnosti smo vsi skupaj prisiljeni dodobra premisliti t.zv. "kulturno" stališče, ki nam bo pomagalo odpreti druge in drugačne vidike življenja. Znotraj močnejše uresničenega sožitja bi najbrž morali vendarle ugotoviti vprasljivost stanja tehnološkega razvoja, ki se hariva v sedanjost s kar sto leti industrijske revolucije. V smislu nekoliko utopičnega "bi" bi morali premisliti svojo skupno vlogo v luči tehtnejših in nemara srečnejših življenjskih gibal in smernic.
Janez Povše
revije — revije
Problemi 3
Zadnja številka Problemov (oddelek literatura) nadaljuje s svojim pregledom in problematizacijo tistih tem, ki neposredno zadevajo sodobno slovensko književnost. Tako so tokrat pod naslovom Postretro objavljeni prispevki Tadeja Zupančiča, Luke Novaka, Denisa Poniža in Tineta Hribarja, ki razmišljajo o vprašanjih postmodernizma, retrogardizma in novi slovenski umetnosti.
Jasno, da v številki ne manjka literarnih prispevkov. Svoje pesmi objavljajo Peter Kolšek, Matjaž Kocbek in Tomo Rebolj, prozo pa kar šest piscev. Zanimiva so tudi "pisma bralcev". V tej rubriki naj opozorimo na zafrkljive, polemične in ostre pesmice Frančka Rudolfa, ki jih je naslovil Slowenische umetnost.
REGISTRATORJI HI-FI
registratorji z dvojnim kasetnikom DOLBV BEC 250.000 lir 30 mesecev garancije
UNIVERSALTECNICA
33. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju
Projekcija prvih filmov
Areni. Od v nedeljo
Čez vikend smo si ogledali štiri filme v tekmovalnem sporedu v -h dva slovenska: v soboto Tomšičevega in Cavazzevega Kormorana a Mlakarjev Christophoros.
Christophoros je bil pri nas že prikazan in smo ga lahko še enkrat predstavi-
•	Tu naj povemo le, da smo po njegovem ponovnem gledanju še bolj prepričani, aJe to dovršen film, ki nedvomno kaže na svojstven avtorski pristop. Tudi °bra in nadpovprečna igra Milene Zupančičeve, Radka Poliča in Borisa Juha r'speva svoje k uspehu dela.
Obeta se možnost nagrade	c.,
Kormoran je scenarijski prvenec igralca Borisa Cavazze, ki nastopa v ritmu Jdi kot protagnost. To je zgodba-portret mornarja srednjih let, osamljenega m spraznjenega v jalovih pustolovščinah ter drugih življenjskih izkustvih Ko ga okončno odslovijo iz službe, se vrne domov v zaključen krog družine. A tu ne °bi opore. To je stereotipen in preveč skrajen vzorec sodobne dezmtegrirane fužine, med člani katere prevladuje medsebojno nerazumevanje: nemočna stara ati, ki le moralizira, nevrotična sestra, ki ga stalno napada m sin, i ga ne nzna za očeta. Edini pozitivni lik v tej pesimistični družinski psihodrami je lorda mali sestrin sinček, ki skuša s stricem vzpostaviti normalne afektivne dnose. Film naj bi bil družbena metafora, vendar, če je to res, se nam zdi JfPova vizija neustrezna in preskrajna. Raje slutimo v liku mornarja z galebom . kletki neke individualne kakovosti, pričevanje o njegovem zavoženem zivlje-Jb. spoznanja in resignacijo, da je tega klateškega življenja konec, da je čas, da
Pred pričetkom festiva^je Jovan Ačin veljal za enega izmed outsiderjev, ki
*	iahko	Trv mrioTvio io hPDf
^ ___________č,ČL IZ. UCLUiiU ovj v	----j
"ovajali samo enkrat, nakar sefe avtor izselil v Francijo, kjer je dobrih deset
?,k,bS“„,rs
K oblikovalni plati filma je nemalo prispeval Tomislav Pinter, ki je s svojo ’j° m učinkovito kamero ustvaril vzdušje, ki spominja na ameriške filme iz 'dobja, v katerega je pomaknjeno dogajanje. Po delno avtobiografskih sporni-
vPr^P°veduje režiser zgodbo doraščanja mladeničev in dekleta iz e g J
banskih družin: pripoved se odvija skozi njihovo tovariško življenje v šoli, °rtu, kjer sestavljajo strnjen team veslaškega četverca s krmarko m v glasbr f* skupaj igrajo v ansamblu. Vmes je seveda ljubezen neločljive četverke do 'kupne Ester, ki pa se bo predala nekemu petemu, bolj robatemu a tudi
oči in otožnega spominjanja.
petemu, .. . vojni prevzel oblast, tankočutno. Skozi dvojno tančico mla-
(dad)
Slovenski film in videokasete
Ljubljanski Vibi film, edinemu slovenskemu producentu, je uspel lanski podvig: tudi letos pošilja v Pulj rekordno število 5 celovečernih filmov. V uradni tekmovalni spored je žirija sprejela 3 filme: Kormorana (Tomašič), Christophoros (Mlakar) in Doktorja (Duletič). V informativnem sporedu pa bodo na ogled še Štigličev Poletje v školjki in Hladnikov Čas brez pravljic.
Mlakarjev in Duletičev film sta poznana naši zamejski publiki, oba sta bila predstavljena na goriškem 1. Film Video Monitorju in tudi v tržaškem pregledu slovenskega filma v Boljuncu. Zlasti Christophoros je dobro sprejela mlajša in starejša generacija gledalcev, zaradi "novega" in nekonformističnega gledanja na slovensko zgodovino. Doktor pa je filmski potret policijskega funkcionarja, ki je v zasedeni Ljubljani sodeloval s partizani; to je rigorozen apolog o osnovni potrebi posameznika po svobodi, ki ga je z zanimanjem ocenila tudi italijanska kritika, prisotna na goriškem "FVM".
Tretji slovenski film v konkurenci, Tomašičev Kormoran, je prvenec, za katerega je napisal scenarij in je nosilec glavne vloge Boris Cavazza.
Vse tri zgodbe so nekam komorno ubrane, nič kaj spektakularne. Ubadajo se z družbenimi problemi, a težišče filmske pripovedi temelji na vidiku posameznika, na intimi in abstrakciji, na njegovem notranjem razmerju do zunanje stvarnosti. Zato ne vemo, kako bosta sprejeli kritika in večtisočglava množica v areni slovenske zahtevnejše filmske proizvode.
Lahko samo ugibamo, ali bodo reakcije tradicionalno odklonilne in kritične, češ da je naš film preveč hermetičen, aristokratski in oddaljen ljudski občutljivosti. Ali pa lahko upamo (z velikim optimizmom!) v zrel pristop do slovenske kinematografije, v zavestno sprejemanje njene specifike v jugoslovanskem filmskem sistemu: to da je kot ostala slovenska kultura bolj obrnjena proti zahodnoevropskemu prostoru, da zato išče svoje estetske vzore in izrazne reference v "avtorskem filmu" (Klopčič, Duletič, Hladnik, Slak) in ji je čisto tuje "balkansko" vzdušje srbske komedije ali prefinjeni humor in sarkazem režiserjev praške šole.
O ostalih dveh filmih v informativni sekciji povejmo le, da sta to mladinska filma. Poletje v školjki je postavljeno v sodobno počitniško okolje v Piranu, Čas brez pravljic pa v obdobje NOB. O obeh filmih se je že marsikdo izrekel negativno, a ostaja dejstvo, da je Poletje v školjki Tuga Štiglica daleč najbolj gledan slovenski film zadnjih let. V sami Ljubljani si ga je ogledalo v maju-juniju nad 50.000 gledalcev, v Mariboru pa rekordno število 15.000!
Tik pred začetkom festivala smo obiskali v Ljubljani šefa komercialnega oddelka Vibe film, Mira Polanka, da bi izvedeli in povzeli neposredno, kaj si pričakujejo in obetajo v ljubljanski produkcijski hiši od letošnjega 33. FJIF oziroma kakšna bo njihova propagandna in promocijska dejavnost v Pulju.
Polanko je ocenil proizvodnjo Vibe kot "raznoliko in na dovolj kvalitetni ravni", k temu je dodal, da je zasledil mnenje tudi v jugoslovanskih filmskih krogih izven Slovenije, "da je v trenutno stagnirajoči jugoslovanski filmski proizvodnji (razen redkih izjem kot npr. Kusturica in redki drugi) Viba film edina svetla točka, s svojim osmišljenim in dosledno izpeljanim programom".
Kar pa je absolutna novost, je napoved, da bo Viba film skupno z Mladinsko knjigo promocijsko predstavila na festivalu prvi paket videokaset 13 najbolj gledanih slovenskih filmov. So bile že posamezne izkušnje, toda to se prvič dogaja v jugoslovanskem prostoru, da se domača filmska hiša loti samostojno tako dalekosežnega projekta. Viba in MK sta dali preprisati kasete v Miinchenu, ker zaenkrat ne obstaja ustrezne snemalne tehnologije v Jugoslaviji. V tej prvi fazi so natisnili 800 videokaset (vsak komad stane 20.000 ND) za razpoložljivih 13 naslovov: Povest o dobrih ljudeh, Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, Kekec, Ne joči Peter, Ko zorijo jagode, Pastirci, Poletje v školjki, Maškarada, To so gadi, Deseti brat, Ljubezen in Idealist. Če se bo ta prvi poskus posrečil, zagotavljajo pri Vibi, da bodo v naslednjih letih prepisali na videokasete še ostale filme celotne slovenske filmske produkcije.
Davorin Devetak
Mladi Američani v velikem finalu premagali favorizirane Sovjete
ZDA - s skupinsko igro do zlate kolajne
ZDA — SZ 87:85 (48:38)
ZDA: Bogues, Amaker 9 (0:1), K. Smith 23 (2:2), Elliot 2 (0:1) McKey 6 (2:4), Robinson 20 (4:6), C. Smith 17 (1:3), Shaw 2, Seikaly, Hammonds,
Gilliam 8.
SZ: Volkov 8 (2:4), Tarakanov 13 (0:1), Sokk, Grišajev, Ekabsons, Ti-honenko 16 (2:2), Valters 2, Tkačenko, Kurtinajtis 6, Homičus 17 (2:2), Be-lostenij 7 (1:1), Sabonis 16 (4:7).
SODNIKA: Rigaš (Grč.) in Mainini (Fr.); PM: ZDA 10:16, SZ 9:17;
PON: Volkov (38); TRI TOČKE: K. Smith 1:3, Amaker 1:1, Tarakanov 1:2,
Tihonenko 2:5, Kurtinajtis 2:6, Homičus 3:8.
MADRID — Mlada (niti en košarkar ni starejši od 21 let) ameriška reprezentanca je 10. svetovni prvak. In to zasluženo. Mladi Američani so v velikem finalu premagali favorizirano Sovjetsko zvezo, ki pa je, razen v zadnjih minutah srečanja, razočarala. Bronasto kolajno so osvojili Jugoslovani, ki so verjetno pokazali najkakovostnejšo košarko na tem mundo-basketu.
Ameriška košarkarska šola je torej prevladala nad evropsko, čeprav reprezentanca ZDA gotovo ni dopotovala v Španijo s svojimi najboljšimi silami. Bilo je tudi slavje obrambe (ameriške) nad napadom (sovjetskim in jugoslovanskim).
Olsonovo moštvo je proti Sovjetom zopet dobro igralo v obrambi, predvsem bolj disciplinirano od sovjetskega. S takim potencialom, kot ga ima na razpolago trener Obukov, je skoraj neverjetno, da je SZ zgubila proti sicer perspektivni ekipi, ki pa je še zelo neizkušena, kar se je tudi jasno
videlo v zadnjih minutah srečanja, ko so Američani tvegali, da srečanje izgubijo. Kot že običajno je bilo tudi na tem SP na dlani, da Sovjeti razpolagajo z odličnim »človeškim materialom«, niso pa dovolj zagrizeni, da bi lahko tudi proti močnemu nasprotniku uveljavili svojo moč. In »skoraj« simbol te reprezentantee je Arvidas Sabonis, verjetno najboljši košarkar amater na svetu, ki pa svojega neizmernega talenta, zaradi pomanjkanja zagrizenosti, volje do zmage, bojevitosti, v Španiji ni znal pokazati. In zanimivo je, da je »zbornaja« igrala skoraj
bolje (taktično pa gotovo), ko veli-kegja Sabonisa na igrišču ni bilo.
Tako je slevilo mlado ameriško moštvo, ki sicer ni pokazalo nič posebnega, je pa dokazalo, da je pri košarki najpomembnejši element skupna igra.
In ko smo gledali finalno tekmo, smo zopet pomislili, kako veliko priložnost je zamudila Jugoslavija ...
Špansko občinstvo ni prizaneslo »plavim« niti na sklepni slovesnosti. Zopet jih je burno izžvižgalo, predvsem pa Dražena Petroviča, ki pa je imel to zadoščenje, da so ga časnikarji mun-
dobasketa zanesljivo izbrali za najboljšega košarkarja tega SP. Resnici na ljubo se španska publika ni »izkazala« na sklepni slovesnosti samo zaradi žvižgov proti »plavim«, Španci so pošteno izžvižgali tudi predstavnika FI BA Busnela. Pač taki so Španci...
Sovraštvo ali kaj ?
Človek zares ne more verjeti: so Španci res naivni ali pa njihovo »sovraštvo« do jugoslovanske reprezentance je že postalo bolezen. Zgodilo se je namreč, da je bilo v uradnem biltenu munkobasketa objavljeno, da je vest o »posilstvu« utemeljena. To je kar razkačilo jugoslovanski tabor, ki je ostro protestiral pri organizatorju. Intervenirali so najvišji funkcionarji FIBA, s Stankovičem na čelu, da bi organizator takoj popravil to hudo napako. Do »popravka« je sicer prišlo, s tem pa organizator gotovo ni tudi »popravil« nove velike škode na račun Jugoslovanov.
Najboljši na SP
Po anketi časnikarjev je zanesljivo najboljši košarkar 10. SP Jugoslovan Dražen Petrovič, ki je prejel 197 glasov. Sledijo: Oscar (Brazilija) 185, Sabonis (SZ) 74, Tihonenko (SZ) 57,
Najboljši strelci
1. Gallis (Gr.) 337 točk (2 točki 125: 217, 3 točke 14:24, PM 73:98); 2. Oscar (Braz.) 310; 3. D. Petrovič (Jug.) 248 ; 4. Riva (It.) 190; 5. Tihonenko (SZ) 180; 13. Dalipagič (Jug.) 162; 26. Magnifico (It.) 135; 31.
Najboljši v skoku
1. Gerson (Braz.) 102 (66 v obrambi in 36 v napadu); 2. Wiltjer (Kan.) 92 (57, 35); 3. Oscar (Braz.) 89 (61, 28); 4. Israel (Braz.) 80 (41, 39); 5. Sabonis (SZ) 76 (62, 14); 13. Magnifico (It.) 62 (34, 28); 14. Vran-kovič (Jug.) 60 (49, 11); 22. Pole-sello (It.) 48 (29, 19); 24. Villalta (It.) 45 (28, 17);	28. Radovanovič
(Jug.) 39 (27, 12).
Asistence
Cortijo (Arg.) 47, Valters (SZ) 35, D. Petrovič (Jug.) 29, Bogues (ZDA) 21, Viannakis (Gr.) 20,
Laskave ocene za »plave«
Italija - tudi šesto mesto uspeh
MADRID — »Jugoslavija je pokazala zelo dobro igro,« meni trener »az-zurrov« Bianchini. »Nedvomno ima Jugoslavija najbolj homogeno ekipo, v kateri so sami odlični košarkarji,« pravi ameriški selektor Lute Olson. »Kar užitek je gledati Jugoslovane,« je mnenje kanadskega trenerja Jacka Donohuea.
Za Jugoslovane torej same laskave ocene. Pa vendarle se je marala Jugoslavija zadovoljiti s tretjim mestom. Da je bron za »plave« prelahek, so
KONČNI VRSTNI RED 1. ZDA, 2. ZSSR, 3. Jugoslavija, 4. Brazilija, 5. Španija, 6. Italija, 7. Izrael, 8. Kanada, 9. Kitajska, 10. Grčija, 11. Kuba, 12. Argentina.
dokazali tudi v malem finalu proti Braziliji,
Vsaj za bližnjo bodočnost se torej jugoslovanskim košarkarskim privržencem ni kaj bati. Dražen Petrovič, Čutura, Radovič, Vrankovič, Divac in še nekateri drugi že tvorijo solidno okostje za nadaljnje boje v evropski in svetovni areni. Dražen Dalipagič se je poslovil od reprezentance in skoraj gotovo bo enako storil tudi Radovanovič, Aca Petrovič pa naj bi se kaj kmalu posvetil trenerstvu (pri Giboni?).
Če je plava reprezentanca z igro
povsem zadovoljila, pa si nedvomno glede obnašanja zasluži negativno o-ceno. Pri tem ne mislimo le na nešportno gesto Dražena Petroviča po tekmi s Kanado v Tenerifeju, ki je toliko razburila špansko javnost. Tu mislimo predvsem na odnos med igralci samimi in do trenerja čosiča.
Nedopustno je namreč, da se igralci kar na terenu prepirajo, da ne poslušajo svojega trenerja, da celo nočejo na igrišče. Da je čosič napravil nekaj napak na tem prvenstvu, o tem ni dvoma, toliko pa je kot igralec dal za jugoslovansko košarko, da si takega odnosa ne zasluži.
Bolj kot pomanjkanja novih talentov (v Jugoslaviji pa tega vprašanja že nekaj časa ni) se je bati takih odnosov v reprezentanci. Strokovno vodstvo in košarkarska zveza bi marala, po našem, takoj ukrepati. Tako bi imela Jugoslavija ne samo dobre košarkarje, temveč tudi zgledne športnike. (bi)
Jugoslavija v številkah
Skupno točk 989 (229:348 v raketi, 84:195 izven rakete, 74:177 za tri točke, PM 141:210), 290 skokov (210 v obrambi, 80 v napadu). Asistenc 75. Najboljši strelec D. Petrovič 248 točk (2 točki 60:108, 3 točke 25:59, PM 47:60). Skok: Vrankovič 60 (49 obramba, 11 napad in kar 37 blokad). Asistence: D. Petrovič 29.
Španija — Italija 87:69 (43:36)
ŠPANIJA: Villacampa 23 (4:4), Costa 2 (2:2), Sibilio 4, Margall 10, Ji-menez 5 (3:6), Ramay, Martin 18 (4:6), Arcega, Solozabal 12 (4:4), De La Cruz, Creus, Epi 13 (3:4).
ITALIJA: Premier 16 (3:3), Costa, Magnifico 4 (2:2), Gilardi 6 (4:4), Po-lesello 3 (1:2), Brunamonti 6, Villalta 18 (2:2), Binelli, Riva 12 (4:6), Del-TAgnello 4 (2:2), Marzorati, Sacchetti.
SODNIKA: Gregorjen (SZ) in Virow-nick (Izrael). PM: Španija 20:26, Italija 18:21. ON: Španija 25, Italija 28. 3 TOČKE: Villacampa 1:3, Costa 0:1, Sibilio 0:1, Margall 2:5, Solozabal 2:5, Epi 2:2. GLEDALCEV: 11.000.
MADRID — Italijani so izgubili s Španijo in so se tako morali zadovoljiti s šestim mestom na tem SP. Kot je bilo pričakovati, bi lahko »azzurri« premagali domačine le z vrhunsko predstavo. Srečanje pa se je kaj kmalu spremenilo v pravo korido, v kateri so sodnika in občinstvo odločilno pomagali Miguelovi četi. Španska reprezentanca, kljub temu da je visoko premagala italijansko, je tudi v tem srečanju pokazala poprečno igro. S tako postavo je lahko Diaz - Miguel sploh zadovoljen, da je osvojil peto mesto. Razen Martina ni igralca v tej ekipi, ki bi sodil med boljše v Evropi, kaj šele na svetu. Drugi talent tega moš-
tva Epi pa je na tem mundoRasketu povsem odpovedal.
»V takem okolju je bilo težko zmagati,« je po tekmi dejal trener »azzur-rov« Valerio Bianchini. In nadaljeval: »Mislim, da smo svoj cilj na tem prvenstvu dosegli. Želeli smo uveljaviti Magnifica na mednarodni sceni in fant je odlično opravil svojo nalogo. Costa je imel smolo, pred poškodbo pa je igral v velikem slogu. Tudi Riva, ki so ga stalno pestile poškodbe, je dobil zaupanje v lastne sposobnosti. Moram pa pohvaliti tudi vse ostale za disciplino in požrtvovalnost, ki so ju pokazali na tem prvenstvu. Ta manifestacija je bila za nas predvsem dobra šola za nadaljnje delo, ki nas čaka. Že prihodnje leto bomo zopet pred težko izkušnjo: igrali bomo na evropskem prvenstvu v Grčiji. Z organiziranim in temeljitim delom ter s potrebnimi spremembami lahko sestavimo dobro reprezentanco.«
Italija v številkah
Skupno točk 835 (217:420 v raketi, 78:199 izven rakete, 35:89 za tri točke; PM: 140:204 ; 284 skokov (171 v o-brambi, 113 v napadu); asistenc 36. Najboljši strelec: Riva (2 točki: 57:112, 3 točke: 15:39, PM 27:41). Skok: Mar gnifico 62 (34 obramba, 28 napad); asistence: Brunamonti 7.
NBA liga buri duhove med amaterji
Prav ob sklepu SP je počila nova žolčna polemika med vodstvom itali-lijanske reprezentance in predstavniki ameriške profesionalne lige NBA. Bianchini je namreč izjavil, da je trener moštva Atlanta Hawks Fratello kontak-tiral košarkarja Binellija in Magnifica in ju povabil na camp v bližini Toronta, na katerem bodo izbrali nove igralce za letošnjo sezono. Trener NBA moštva Atlanta Hawks se je v Španiji mudil v vlogi TV komentatorja. Italijanski selektor je ožigosal ravnanje Fratella z nespodobnim in neetičnim in pristavil, da se zaradi pogovorov s profesionalci Magnifico ni predstavil na igrišče proti Španiji ustrezno zbran. S svoje strani sta Magnifico in Binelli izjavila, da bosta že danes odpotovala v Toronto. Predsednik italijanske košarkarske zveze Vinci jima je grozil, da v tem primeru ju ne bodo nikoli več sprejeli med amaterje.
Medtem poročajo, da sta Španec Martin in Jugoslovan Dražen Petrovič včeraj zjutraj že odpotovala v ZDA na camp društva Portland Trail Blazers. Vsaj kar se tiče Petroviča pa vest ni resnična, saj se nahaja v Zagrebu ...
Triestina začela s pripravami
Francoski »tour« je čedalje bolj privlačen
Lemond-Hinault: kakšen dvoboj!
L’ALPE D’HUEZ (Francija) — Dirka po Franciji oziroma fantastičen dvoboj med klubskima tovarišema Le-mondom in Hinaultom. Francoski as se po dramatičnem zaostanku v nedeljski etapi (9’47”), ki je pomenila predajo rumene majice, ni predal. Včerajšnjo 18. etapo, ki je bila kar se da razburljiva s številnimi težkimi vzponi in vrtoglavim kolesarjenjem navzdol, je spet osvojil, njegov ritem pa je »držal« le Lemond. Oba sta tretjeuvrščenemu Švicarju Zimmermannu zadala 5’15” zaostanka in ga praktično izločila iz boja za končno zmago. Dobro se je včeraj odrezal tudi Jugoslovan Čerin, ki je na cilj pri-
spel kot 26. z več kot 12’ zaostanka, vendar takšni časovni handikap za dirko, kakršna je tour, sploh ni sramoten.
VRSTNI RED 17. ETAPE: 1. Chozas (šp.); 2. Zimmermann (Švi.) po 6’26”; 3. Lemond (ZDA), 4. Cabrera (Kol.); 5. Delgado (Šp.); 11. Hinualt (Fr.) po 9’47”.
VRSTNI RED 18. ETAPE: 1. Hinault (Fr.) 5.03’03”; 2. Lemond (ZDA); 3. Zimmermann (Švi.) po 5’15”; 4. Montoya (Kol.) po 6’06”; Madiot (Fr.) po 6’21”; 6. Hampsten (ZDA) po 6’22”; 26. Čerin (Jug.) po 12T5”.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Lemond (ZDA) 86.27’H”; 2. Hinault (Fr.) po 2’45”; 3. Zimmermann (Švi.) po 7’41”;
4. Hampsten (ZDA) po 16’46”; 5. Pen-sec (Fr.) po 21’34”; 6. Criquielion (Fr.) po 22’27”,
Danes bodo kolesarji počivali; končno.
Ženske so počivale
COL DU GRANON — Po nedeljskem potresu je bil na ženskem »tou-ru« včerajšnji dan namenjen počitku. Italijanka Canins je praktično že zmagala dirko, saj je v nedeljo osvojila etapo z več kot 5’ prednosti pred Francozinjo Longo in skoraj 10’ naskoka pred Američanklo Thompson. Vrstni red: 1. Canins, 2. Longo po H’23”; 3. Thompson po 12’17”.
Brez uradne predstavitve so nogometaši Triestine začeli s pripravami na novo sezono v (najverjetneje) B ligi. Upati je, da Triestine sodniki na procesu o črnih stavah ne bodo pe-nalizirali, glede na igralski kader pa bi bilo tudi dobro, če bi Triestine ne doletela sreča, da se po krivdi Vicen-ze in Brescie, znajde v A ligi. Ekipa je namreč praktično nespremenjena, le Gandini bo v vratih zamenjal Bi-stazzonija. Že od včeraj se Ferrarije-vi varovanci potijo v Asiagu, od koder se bodo v Trst vrnili 8. avgusta, 17. pa jih čaka prijateljska tekma z brazilskim Botafogom.
Marko Černe svetovni prvak
SPITTAL — Novogoričan Marko Černe je osvojil naslov svetovnega mla-
dinskega prvaka med kajakaši. V kategoriji C-l je Boštjan Žitnik osvojil bron, Tomaž Štokelj pa je izbojeval bron v K-l.
Atletsko DP v Turinu
Danes se bo v Turinu začelo člansko državno atletsko prvenstvo. Trajalo bo do četrtka.
Pogreb Binde
CITTIGLIO (Varese) — Velika množica ljudi se je včeraj udeležila pogreba nekdanjega kolesarskega asa Alfreda Binde, ki je v soboto ponoči podlegel bolezni v 83. letu starosti. V 20. in 30. letih je bil trikrat svetovni prvak, osvojil je pet »girov«.
Teniški Davisov pokal v končni fazi
Znani vsi polfinalisti
Motociklizem za SP: v razredu do 500 ccm
Lawson pred Mamolo (oba ZDA)
Čehoslovaška, Švedska, ZDA in Avstralija so polfinalisti letošnje izvedbe teniškega Davisovega pokala. Po predvidevanjih so Švedi gladko pre-magali Italijane s 5:0. V zadnjih dvobojih posameznikov je Edberg premagala Caneja s 6:3, 2:6 in 6:0, Wilan-der pa Panatto s 6:4, 6:3. Edberg je v zadnjem hipu zamenjal obolelega Ny-stroma. V sarajevski dvorani Zetra, kjer sta se pomerili reprezentanci ČS SR in Jugoslavije je Šrejber s 8:10,
6:2 in 15:13 premagal Živojinoviča, Mečic pa s 6:2 in 7:5 Flega. Kot rečeno je tretji polfinalist Avstralija, ki je sredi Wimbledona odpravila Veliko Britanijo s 4:1. ZDA so že v prvem dvoboju zadnjega dne, ko je bilo stanje 2:1 zanje, odpravile Mehiko. Odločilno točko za Američane je o-svojil Tim Mayotte. Premagal je La-valleja s 7:5, 4:6, 0:6, 6:4, 9:7. Polfinalna para sta naslednja: Švedska -Čehoslovaška in ZDA - Avstralija.
LE CASTELLET (Francija) — Glavni motiv na nedeljski motociklistični dirki za SP je bil dvoboj med ameriškima asoma Lawsonam in Mamolo, ki se potegujeta za naslov prvaka v razredu do 500 ccm. V Franciji je bil boljši Lawson, ki je prepričljivo premagal svojega običajnega tekmeca. Resnici na ljubo je treba pristaviti, da je Mamola takoj po startu zaostal zaradi okvare sklopke,
Vrstni red do 125 ccm: 1. Cadalora
(It. - garelli); 2. Gresini (It. - ga-relli) po 1”; 3. Auinger (Av. - LCR-MBA) po 1”43; do 250 ccm: 1. Lava-do (Ven. - yamaha); 2. Poms (Šp. -honda) po 1”83; 3. Sarron (Fr. - honda) po 5”03; do 500 ccm: 1: Lawson (ZDA - yamaha) 2. Mamola (ZDA -yamaha) po 12”53; 3. Sarron (Fr. -yamaha) po 14”46; SKUPNI VRSTNI RED: do 125 ccm: L Cadalora; do 250 ccm: 1. Lavado; do 500 ccm: 1. Lawson.
totip
1.	— 1.	Damara San	1
2.	Dankeum	1
2.	— 1.	Boronin	X
2.	Baschino	1
3.	— 1.	Dione del Pino	2
2.	Delicia Bell	2
4.	— 1.	—
2.	—
5.	— 1.	Scaccomatto	X
2.	Dardanide	2
6.	— 1.	Birichin	1
2.	Buvieda	X
KVOTE
10 (122 dobitnikov) — 12.200.000 lir
Odbornik za šport Devetak o športu v sovodenjski občini
Večnamenska telovadnica pridobitev za celotno sovodenjsko skupnost
Tako kot v Doberdobu in Števerja-nu. je tudi v sovodenjski občini teles-nokulturna dejavnost eden najpomembnejših činiteljev družbenega življenja. Več je skupin in društev, ki se ukvarjajo s športnimi panogami, predvsem nogometom in odbojko, tako da lahko rečemo, da je prav ta občina, (°d treh slovenskih na Goriškem), najbolj bogata s to dejavnostjo. Odločilen korak v to smer so Sovodenj ci opravili Pred nekaj leti, ko je občinska uprava zgradila telovadnico, tako da tudi s tega vidika so Sovodnje prve postavile svoji skupnosti pokriti telovadni Prostor.
O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Purinom Devetakom z Vrha, sicer občinskim odbornikom za šport pri sovodenjski upravi. Devetak ni nov funkciji, ki jo opravlja na občini, saj je od dolgo let predsednik kulturnega društva Danica na Vrhu, ki je v svoje delovanje vključevalo tudi šport in rekreacijo.
»Kako ocenjujete telesnokulturno dejavnost v občini?«
»Povedati moram, da je stanje kar zadovoljivo, saj imamo več ekip, ki se ukvarjajo z odbojko, nogometom in Kotalkanjem. Kakovostni skok pa so naša društva opravila po odprtju telovadnice, saj je bilo do takrat delo v zimskih mesecih skoraj nemogoče. Ve-»etl ie namreč treba, da je za nekatere sP°Pne panoge potreba po pokritih vadbenih prostorih brezpogojna. To smo opazili tudi v naši občini, saj se je predvsem odbojka toliko razvila, da smo nanjo lahko ponosni. Z odprtjem elovadnice pa smo veliko prispevali
tudi k delovanju kotalkarskega društva s Peči, ki je prav v zimskem času imelo veliko težav z vadbo. Mislim, da so naši kotalkarji pokazali, da je njihovo prizadevanje rodilo zaželene sadove, saj imajo več posameznic, ki tekmujejo celo v državnem merilu.«
»Brez dvoma je občinska uprava pokazala veliko posluha za to dejavnost, ko se je odločila za gradnjo telovadnice. Zanima nas, kako drugače Občina Sovodnje skrbi za telesnokulturno gibanje ?«
»Mislim, da je že dejstvo, da smo vedno ob strani vsem, ki želijo nekaj organizirati oziroma popestriti športno življenje v vasi, zadosten dokaz o naši pripravljenosti k sodelovanju. Ob tem je treba povedati, da je naša skrb, da tudi s podporami, čeprav niso izredne, pomagamo polniti prazne blagajne na-
ših društev. Ob vsem tem pa mislim, da je treba na to gibanje gledati s posebno pozornostjo, saj je zanimivo predvsem za naše najmlajše. Mislim, da bi kazalo v bodoče , tudi na ravni srečanj slovenskih občin, konkretneje spregovoriti o vprašanjih športnega dogajanja in poiskati, če so le možne, skupne rešitve, da bi telesnokulturno gibanje kakovostno napredovalo.«
»Vrnimo se za trenutek k telovadnici. Kako poteka življenje v njej?«
»Moram reči, da pokriti prostor zadostuje vsem potrebam domačih društev, ki v njem vadijo in tekmujejo. Proste ure pa dajemo na razpolago drugim skupinam, ki prihajajo iz krajev zunaj občine, to pa seveda dokler se ne bo v občini povečalo povpraševanje po uporabi telovadnice. Ob tem pa moram reči, da pomeni telovadnica veliko pridobitev za vso našo skupnost, saj je s svojo večnamenskostjo potrdila, da je bila izbira občinske uprave povsem pravilna in utemeljena.«
»V občini, poleg telovadnice, imate še nogometno Igrišče, na Vrhu se izteka gradnja kulturno-športnega središča, na Peči pa je betonska plošča za kotalkanje. Ima občinska uprava v načrtu kaj novega?«
»Že to, kar ste našteli, priča, da je v občini več športnih objektov. Zato bi v tem trenutku, tudi zaradi pomanjkanja sredstev, težko mislili na kak nov objekt. Edino, kar bi lahko uresničili ob pomoči tudi drugih sredin, pa je ureditev betonske plošče na Peči, ki je dotrajana in jo je včasih težko uporabljati za določene prireditve in tekmovanja.« (pr)
Na državnem kotalkarskem prvenstvu UISP pri Pizi
Nastop Barbare Kovic (Vipava)
Mladinskega državnega prvenstva kotalkanju v okviru UISP, ki je bilo petek v Pontederi blizu Pize, se j udeležila tudi članica KŠD Vipava Petl Barbara Kovic.
Mlada Pečanka, ki je osvojila na de 6ulem kvalifikacijskem prvenstvi rugo mesto, je tukaj naletela na zeli ugo konkurenco in tudi sama se n predvsem zaradi utrujenosti po napor em potovanju, ravno najboljše odre u a, tako da je pristala na končnen k«, mestu.
.	delnemu neuspehu, saj sta s
.•r^°, trenerki kot Barbara sama nade J 1 uGljšo uvrstitev, pa predstavlja ži v .. °P na samem državnem prvenstvi u.sPeli, na katerega so lahko pr 5>D Vipava vsi ponosni.
MAL
V priredbi TPK Sirena
Zaradi burje ukinili regato °ptimistov
r ray° selekcijsko regato 11. cone v jflHredu optimist za tekmovanje Primo n i0' Ki bi morala biti na sporedu v etjo v priredbi Tržaškega pomor-ega kluba Sirena, so morali, žal, uki-hal Z?r.ac*i burje. Veter je namreč pi-do S hUrosti° deset metrov na sekun-' s sunki do 15 metrov na sekundo, čo Travdih FIV je regata izvedljiva le, 8m/Ve,;er piha s hitrostjo največ krirj- 9r9anizatorji s° si na vse v P Je Prizadevah, da bi tekmovanje arle izpeljali, saj se je prijavilo
kar 41 mladih tekmovalcev do dvanajstega leta starosti (od teh trije člani Sirene in štirje člani Čupe). Start bi bil moral biti ob 10. uri. Najprej so počakali do poldneva, nato pa so začetek tekmovanja odložili še za dve uri, a so se morali na koncu sprijazniti z ukinitvjo. Zaradi natrpanosti sporeda pa TPK Sirena regate ne bo ponovil, da je njena izvedba sploh vprašljiva.
Že prihodnji konec tedna pa bosta na sporedu kar dve tekmovanji v priredbi naših dveh klubov. Sirena bo
priredila tekmovanja v razredih FINN, europa in laser, Cupa pa v razredu optimist.
Danes 8. trofeja Mimosa
Na odprtem igrišču v Skednju, v primeru slabega vremena pa v telovadnici SGT, se bo danes zvečer pričel mednarodni ženski košarkarski turnir za 8. trofejo Profumeria Mimosa. Današnji spored: 20.00 Beac Budimpešta - News Release Los Angeles; 21.30 SGT - KPS Brno. Jutri finalne tekme ob istih urah.
Skrb za telesno vzgojo najmlajših
Pri ŠK Kras so v minuli sezoni veliko pozornost namenili najmlajšim, ki se šele uvajajo v športno aktivnost. Posnetek je s »treninga« v igri med dvema ognjema pred izvedbo tekmovanja za 6. kraški pokal
Odprava na Aconcaguo je bila velika, kar petnajst članov vsega skupaj, kar najbrž nikomur ni bilo všeč, toda vsi smo želeli na pot. Z nami je bil tudi zdravnik iz Nove Gorice, doktor Jože Andlovič. Na letalo smo se vkrcali v Zagrebu, že naslednji dan po novem letu in preko Švice poleteli v Buenos Aires. Zrak, ki nas je tam pričakal, ni bil ravno najboljši. Sončno, vroče in soparno poletje, saj so zaradi južne poloble zamenjani letni časi. V Domu Triglav smo deležni srčnega in prijaznega sprejema slovenskih izseljencev. Gostijo nas z vso mogočo hrano, nobenih težav nimamo pri navezovanju stikov, ljudje, povečini so ti izseljenci kar Primorci, so odprti in zgovorni, počutimo se skoraj domače.
Tudi oni so veseli, tega ne morejo skriti, da jih obiščejo narodnjaki iz domovine. Ob domu je tudi ličen bazen, kjer se z veseljem osvežimo, saj nismo vajeni vročega sonca. Proti večeru se eni odpravijo na sprehod po mestu, drugi, bolj razvratniško razpoloženi, že vsiljivo navezujejo stike z dekleti, ki pa bolj slabo obvladajo slovenščino. To za naše samozavestne fante ni nikakršna ovira. S Slavcem, doma z Idrijskega, smo potem, na koncu odprave, ko je bil čas za povratek domov, imeli še velike težave. Spletla se je namreč prava ljubezenska zveza.
Zvečer imamo pravcati kulturni večer, Tamara pokaže nekaj diapozitivov iz domačih gora, Julijcev, Slovenci, med katerimi mnogi že desetletja niso videli domovine, ne morejo prikriti navdušenja in ganjenosti.
□ □ □
Naslednji dan so nas gostitelji, slovenski izseljenci, z avtomobili popeljali po vsem Buenos Airesu. To je ogromno mesto, po površini eno največjih na svetu. Ne moremo se načuditi širokim cestam, enosmernim de-setpasovnicam. Širina reke River de la Plata presega nekaj desetin kilometrov. Toda nič kaj preveč turistično nismo razpoloženi, radi bi čimprej odpotovali naprej, proti naši gori, Acon-cagui, proti našemu cilju. Že zvečer se vkrcamo na letalo in preko mesta Cordoba letimo na zahod, v Mendozo. Pod nami so neskončne pampe, travnata ravnina in obdelana polja.
Zvečer, ob sončnem zahodu, se nam prikažejo Andi. Prvič vidim takšno, veliko, izvenevropsko gorovje, prvič sem v daljnih deželah in obdaja me občutek doživetja. Vse pred nami je odprto. V Mendozi nas po dogovoru pričaka Alberto Luis Parra, s katerim smo že doma vzpostavili stik in ki nam bo pomagal z vsem, kar alpinistična odprava na Aconcaguo potrebuje.
Pozno je že, ko se namestimo v skromnem, a še kar prijetnem hotelu. V Argentini kajpak še vlada vojaška hunta, in tudi mi ne moremo mimo
tega. Na policijski postaji dobimo dovoljenje za vzpon na goro, kar nas nekoliko skrbi, saj je Aconcaguo blizu meje z Čilom, poleg tega pa prihajamo iz Jugoslavije, kar za te desne režime ni ravno okusno. Vendar Žarko, ki je vodja, in Janez, izkušen v teh poslih, že naslednji dan vse potrebno uredita. Mi, ki imamo bolj ali manj status mularije, ali pa »kanon iutra«, smo ves dan prosti in pohajamo po mestecu.
Mendoza je velika za tri Trste, vendar človek sploh nima občutka, da bi bil v velikem mestu. Ni govora o kakem živčnem prometu, veliko pa je v mestu zelenja, številni so drevoredi.
Ob opoldanski vročini mesto zamre, ljudje so na tako imenovani siesti. Popoldne pa ulice zaživijo. Radovednost pasemo po številnih trgovinah, spet
so med nami pogumneži, ki se obregnejo ob vsako lepo dekle, teh pa je tu toliko, da je že kar malo hudo. Zlate, naš dolgolasi predstavnik hippyjev-ske kulture, tudi on doma seveda iz Idrije, si ne da miru. Zvečer opravimo še zadnje nakupe, hrane predvsem, saj je Mendoza naše zadnje večje naselje na poti.
Z avtobusom, ki ga najamemo za našo odpravo, se odpravimo še dlje proti zahodu. V veliki zalogi hrane, ki jo imamo s sabo, pa ni bilo prostora za pivo, kajti brata Podgornik sta strogo proti vsakemu alkoholu. S Slavcem in Zlatkom se moramo pač vdati močnejšim, čeprav je na naši strani bil tudi sam zdravnik. Urbanizirani kraji v trenutku izginejo in vozimo se preko golih planjav, nobenih gozdov ni, niti posameznega drevja ne, na vsaki strani se razpira suha puščava. Pojavijo se prvi gorski grebeni, vse je nekako čudno, v nenavadnih barvah in z ogromnimi melišči.
Kakih tristo kilometrov prevozimo po taki opustošeni pokrajini, ki za naš okus ni lepa. Sredi popoldneva prispemo v Cruz de Canio, manjšo vas že v neposredni bližini meje s Čilom, resnično zadnje naselje na naši poti, ki nas vodi v dolino pod Aconcaguo. Namestimo se pri Fernandu, možakarju, ki nam bo omogočil prenos krame
Bogdan Biščak, soplezalec iz Postojne
v bazo z mulami. Fernando ima posluh za italijanščino, njegova žena je iz Francije in kar dobro se razumeva. Preko njega gredo vse odprave, ki so namenjene na Aconcaguo. Tudi sam je bil nekoč alpinist in kar razume se na stvar, Jugoslovani pa so tu prvič, pravi. No, sicer nismo Jugoslovani, ampak naj bo.
Razlaga nam, da je Aconcaguo zahtevna gora, da kljub svoji ne ravno izredni višini (meri okrog sedem tisoč metrov), ohranja vtis mogočne visoke gore. Močmo izstopa nad vsemi ostalimi vrhovi v okolici, ki so bistveno nižji, zaradi viharjev, ki pogosto divjajo okoli nje, tako da je že navaden dostop zahtevna naloga. Ko mu povemo, da imamo namen splezati tudi novo smer, nas ima že skoraj za norca. Peter si kaj takega ne more dovoliti in Fernandu hitro objasni, da nam je glede alpinističnih stvari popolnoma jasno, kaj delamo. Toda Fernando je še kar nejeveren in se smehlja, bomo videli, bomo videli... očitno se mu res nismo zdeli preveč resni.
Lotimo se pakiranja tovorov, ki nam jih bodo v bazo znosile mule. Zunaj močno piha in nosi pesek po zraku, kot v puščavi. Pa saj je tudi ta pokrajina ena sama velika, gorata puščava. Na koncu doline se dviguje Tolosa, 5300 metrov visok vrh, na katerem je nekaj snega. Zdi se mi strašansko visoka gora, tako da si ne morem predstavjati, kakšna je šele Aa-concagua.
Prijateljsko nogometno srečanje Primorski dnevnik - Sevastopol
Tekma in družabnost s sovjetskimi mornarji
rišč nedeli° sta se na nogometnem ig-sta U na st;abionu »1. maj« pomerili po-drin1 nov^narjev in tiskarjev našega Sp Vni^a *n sovjetskih mornarjev iz v ^astopola, ki so pred dnevi pripluli liv H165*-0 na ladji »Tanganaski za-dnVi b°vieti bodo v Trstu še nekaj dni, v &6r k°do potekala popravila ladje zrir -zenalu' Srečanje je omogočilo ja Uz®nie za kulturne izmenjave Itali-taši n S^' tokrat so slavili »nogome-se h rimorS^e9a dnevnika, ki pa so ob tej priložnosti ojačili z nogome-v ania Gaje Walterjem Kalcem in n;5,sa Robertom Vidalijem ter z zgo--p . ltT1 županom Milošem Budinom. Dr- ma. I® bila vseskozi korektna in stavnati ie treba, da so novinarji in nriiC" zma!Jali predvsem po zaslugi
Priložnostnih okrepitev.
drvr uekrni sta bili postavi na skupni zabnosti. Urednik Dušan Kalc je (jn 1 .kfm gostom predstavil naš vnik in njegovo vlogo v zamejstvu
ter jim poklonil nekaj publikacij Založništva tržaškega tiska. Spremljevalec Sovjetov Miljevski se je zahvalil za gostoljubnost in izročil našim priložnostna darila in spominke na nedeljsko srečanje. Oboji so izrazili željo, da bi do podobnih srečanj še prišlo. Priložnosti pa bo več, saj prihajajo sovjetske ladje zelo pogosto v našo luko.
PRIMORSKI DNEVNIK —
SEVASTOPOL	3:1 (0:0)
PRIMORSKI DNEVNIK: Škerk, Ses-tan, Kalc, Vidali, Canciani, Jančar, Čuk, Budin, Furlan, Koren, Gruden, Tuli, Kemperle, Volk.
SEVASTOPOL: Repčuk, Muratov, Pajarkov, Tjemnikov, Pidžari, Gorzin-kov, Kovaljov, Kabaluk, Grunjin, Čer-nih, Stasjuk, Panansinkov, Pilipenko, Gostkin.
STRELCA: Kalc (2), Kabaluk, Budin.
SODNIK: Vascotto.
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v BŠC, telefon 51733.
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
PLANINSKI ODSEK
SK DEVIN
Beljak na praznik piva in folklore, kjer bodo delovali dobro založeni kioski z domačimi specialitetami. Cena izleta 15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz Sesljana. Prijave tel. št. 200236 in 910327.
AVTORADIO
Vse ugodnosti trgovine UNIVERSALTECNICA, pa še brezplačna montaža. Ul. Machiavelli 3
3-letna garancija
UNIVERSALTECNICA
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. julija 1986
Pluralizem interesov v kitajskem socializmu
PEKING — Po gospodarski reformi se na Kitajskem odločajo za spremembo političnega sistema, za ločitev nalog in pristojnosti partije in vlade.
Pobudnik takšne delitve odgovornosti je sama partija, na oblasti 27 let po revoluciji.
Strogo nadzorstvo partije nad delovanjem vlade je po besedah šefa za propagando Zhua Houzea "v nasprotju s socialistično demokracijo", zato se pojavljajo "pokroviteljstvo, avtokracija in birokracija".
O reformi političnega sistema so govorili na posvetu, ki so ga v začetku meseca sklicali na podlagi javnega zagovora takšne opredelitve, očeta sedanjega novega kitajskega kurza, Dewnga Xiaopinga.
Na posvetu je velika večina razpravljavcev o ločitvi partije od vlade videla zdravilo za odpravljanje nezdravih teženj, ki so se v obliki piodkupovanja, pro-tekcij in vsakovrstne zlorabe oblasti pojavljale kot "stranski izdelek" gospodarske reforme.
»Samo z zakonsko opredelitvijo pravic in dolžnosti javnih funkcionarjev in izdelavo sistema za njihov izbor, nadzorstvo in napredovanje bomo odpravili zlorabo oblasti«, je izjavil dekan pekinške pravne fakultete.
V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da nameravajo Kitajci doseči vzajemno nadzorstvo nad partijo in državnimi telesi. Mi bi dodali, da gre za nov, izviren način izpovedovanja pluralizma interesov v socializmu.
Nauk dogovora med Liberijo in Sierro Leone
»Ozkim državnim koristim« so sklenili narediti konec
DAKAR — Na dvodnevnem sestanku v Kanakriju (Gvineja) predsednikov Liberije in Sierre Leone, Levvonea Samuela Doa in Josefa Momoha so se dogovorili, da pozabijo nesporazume, ki so privedli do zaostritve med dvema državama, in odločitev Liberije, da zapre mejo s Sierro Leone. Mejo so po tem dogovoru takoj odprli, kar dokazuje željo obeh držav, da končno pozabijo na epizodo okoli neuspelega poskusa udara v Liberiji lanskega novembra, čemur je sledila obtožba, da je Sierra Leone podpirala zarotnike.
Tako so na splošno zadovoljstvo vseh udeležencev, neposrednih in posrednih, pa še posrednikov povrhu,
odpravili še en spor v tem delu Afrike. Seveda je zaslugo za takšno poravnavo spora najprej potrebno pripisati predsednikoma Dou in Momohu in posredniku, gvinejskemu predsedniku Lansaniju Conteju. Veliko zaslugo pa ima tudi ekonomska skupnost držav Zahodne Afrike (ECOWAS-CEDEAO), ki je pobudila sestanek v Konakriju.
Sporazum Doe-Momoh je dejansko prvi stvaren rezultat nedavnega "vrha" ECOWAS, na katerem so šefi držav ali vlad 16 držav, članic skupnosti, med katerimi so tudi Liberija, Sierra Leone in Gvineja, priporočili
takšen način odstranjevanja nesoglasij med dvema državama in sklenili, da sporazum prične veljati takoj.
Kot zagotavljajo pri ECOWAS, je pomiritev med Liberijo in Sierro Leone ponoven dokaz širšega gibanja v Zahodni Afriki in na celini na splošno. Ob takšnih razmerah, ki jih komentatorji imenujejo "ozki državni egoizmi" in jih podpihujejo s konflikti iz kolonialnih in tudi pokolonialnih časov, so spori na tem prostoru pogost pojav. Njihovo urejevanje je bilo za udeležence v sporu prej škodljivo kot pa koristno in so najpogosteje prevladali izvenafriške koristi.
Zaradi Južne Afrike
Širi se bojkot olimpijskih iger Commonwealtha
NEW DELHI — Indija je prešla od besed k dejanjem. V četrtek je zagrozila, da bo odpovedala svojo udeležbo na športnih igrah, nekakšni olimpiadi Commonvvealtha, ki bo še ta mesec v Veliki Britaniji, včeraj pa je uradno in dokončno potrdila svoj bojkot.
Po odpovedi članic Antigua in Do-minica v Karaibih se je na 24 povzpelo število članov krone, ki so izbrali bojkot za način protesta proti trdovratnemu nasprotovanju britanske predsednice vlade Thatcherjeve sprejetju sankcij proti južnoafriški trdnjavi rasnega ločevanja.
Za bojkot se je doslej izreklo 24 na 48 članic, njihovo število pa se bo še zvišalo. Bangladeš je že napovedal, da bo sledil indijskemu vzgledu; to bo storila tudi Sri Lanka.
Z »Alvinom« v potopljenem Titanicu: blagajna se sveti v vsem svojem sijaju
NEW YORK — S pomočjo sodobne tehnike in človekove neugnanosti, da prodre čimgloblje in čimvišje, skratka do skrajne meje zmogljivosti, nastajajo novice, kakršna je te dni obšla svet in šokirala televizijske gledalce. Z mini-podmornico Al vin, ki so jo v ZDA zgradili v sodelovanju z obrambnim ministrstvom (očitno bo kasneje služila vojski), so prvič prodrli do čezoceanke Titanic, ki se je 12. aprila leta 1912 na prvem potovanju iz Evrope v Ameriko potopila, ker je trčila ob ledeno goro, s 1.513 potniki na krovu, najbogatejšimi in tudi najuglednejšimi ljudmi takratnega sveta, ki so v iskanju užitka želeli doživeti plovbo čez Atlantik na "največjem in nepotopljivem plovnem objektu".
Trije člani posadke so z Alvinom pripluli v skrivnostni svet na boku ležeče ladje, kjer so s presenečenjem ugotovili, da so nekatere stvari na ladji, kot sta denimo ogromen kristalni lestenec in ogromna blagajna, povsem nedotaknjena, takšna kot bi "ju včeraj položili tjakaj".
»Na ladji je na tisoče in tisoče predmetov, in občutek imamo, kot da bi bili v muzeju«, je po radiotelefonu ves evforičen sporočal na površje Robert Ballard, radiotelegra-
fist in vodja odprave. »Vse je na svojem mestu, vštevši steklenice šampanjca s še nedotaknjenimi zamaški«.
Ostankov ljudi ni opazil, niti njihovih kosti: do zadnjega so jih uničili morska favna in mikrobi.
Blagajna, v kateri naj bi bilo pravo bogastvo, ki so ga s seboj na potovanje ponesli magnati, zlasti Asator in Gug-genheim, stoji tam v vsem svojem sijaju. Ročica za odpiranje vrat blesti, kot bi jo ravnokar nekdo očistil. Ballard se ni mogel izogniti skušnjavi in se je je dotaknil z umetno roko male podmornice. »Nisem je mogel odpreti«, je sporočil na površje. Zato pa jo je fotografiral in poslal na površje še druge slike iz tega skrivnostnega sveta, ki je desetletja buril duhove in domišljijo mnogih ustvarjalcev.
V tej ekspediciji se je za koristno še najbolj izkazala televizijska kamera jason junior, ki je s svojim 60 cm dolgim premičnim objektivom segla razmeroma daleč proč od podmornice.
Raziskave bodo nadaljevali do 24. julija, ko bi se po statistikah morali pojaviti uragani.
V zadnjem času so se stvari bistveno spremenile, kar dokazuje tudi sestanek v Konakriju. Tudi vojno med FSO in Malijem, za mnoge nesmiselna škoda za dve od dvajsetih najrevnejših držav na svetu, so prenehali z akcijo neke druge regionalne afriške skupnosti, organizacije ANAD (dogovor o nenapadanju in sodelovanju v obrambi), kateri pripadata obe sporni državi. Tako sta ANAD v januarju, ECOWAS pa v juliju uspeli preprečiti slabšanje odnosov med dvema afriškima državama in odstraniti nevarnost, da bi se zaostrilo stanje v tem delu sveta.
Naključje ali novi časi v reševanju sporov in zaostrenih razmer v tem delu Afrike? Čeprav dve lastovki še ne prineseta pomladi, tako tudi na podlagi navedenih dveh primerov še ni mogoče govoriti o popolni vzajemnosti afriških držav. Navzlic vsemu pa se opazovalcem vendarle zdi, da gre za novosti v odnosih med državami v tem delu Afrike, novosti, ki jih velja še posebej in z zadovoljstvom osvetliti, ker (kljub vsej počasnosti) vendarle dokazujejo zorenje teh narodov, predvsem pa uveljavljanje njihovega spoznanja, da se morajo nasloniti na lastne sile.
Po 11 letih spet doma
PRAGA — Martina Navratilova, češkoslovaška teniška igralka, ki je postala najboljša igralka tega športa na svetu, je ameriška državljanka in je prejšnji dan kot članica ameriške teniške reprezentance prvič po 11 letih odsotnosti prišla v svojo domovino. Na sliki je v družbi svojih staršev v kraju Ravnice v bližini češkega glavnega mesta.
• BOVEC — Če vas je volja naveslati se po bistri Soči, vam bo Dušan Stergulc v Kajak kanu centru v Bovcu lahko posodil enega izmed svojih 24 kanujev, če pa ste začetnik, tudi svoje vaditelje za enodnevne pa tudi tedenske individualne in skupinske tečaje.
Italijani odkrili borzo in skupne fonde
MILAN — Uspeh pri skupnih fondih in na borzi je potrdil važno vlogo družinskega varčevanja na italijanskem finančnem tržišču. V letu 1984 so investicije družin dosegle 2 milijona milijard lir, danes pa 2 milijona 330 milijard lir.
Raziskava z naslovom "Prihranki in naložbe delniške družbe Družina", ki sta jo izvedli družbi Censis in Prog-ramma Italia pri približno 3000 družinah, potrjuje družinsko finančno aktivnost in dinamičnost v investicijah in različnih oblikah varčevanja, ki se ne omejuje le na tekoči račun v najbližji banki. V letu 1985 se je znižal na polovico odstotek družin, ki imajo svoje prihranke samo v banki na hranilni vlogi. Vzporedno je zrasel odstotek lastnikov delnic, zavarovalnih polic ipd.
Kljub temu, da družinske investicije niso redne, se opažajo razlike pri oblikah varčevanja. Družina se počasi otresa strahu pred svetom financ. Vanj ni stopala zaradi premajhne informiranosti. V ta svet in v vsa tveganja, ki jih prinaša, jo je v zadnjem času pahnila tudi skrb, da bi zavarovala svoje prihranke, ki jih najeda neusmiljen pohod inflacije. Današnje družine so bolj zainteresirane in dejavnejše na tem področju, zato je vidno boljše poznavanje finančnih poti in možnosti.
LINB/i
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
moških, ženskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80%
TRST - ULICA CARDUCCI4 - Telefon 631188
Obv. občini 19/6/86
SPRAŠUJETE ZA TAHIJA ? ČUTIMO NJEGOV BIČ CD KRVI NAŠ JE RANIL.
( VI GA BOSTE PA ŠE (NAPREJ UBOGALI !
KAJ VEMO
TJE! VAŠ JE ZAKON, VAŠE JE SOI7IŠČE. BOMO VII7ELI, KAJ BO REKLO___________________
KMET, KOT SO DRUGI. PAMETEN MOŽ Sl. K VRAGU SODIŠČE, ČE TEČE KRI 1
POIŠČITE SVOJO PRAVICO I VELIKO VAS JE. DtrsTi imatv vnsr PiiHvir unaoiTP'
PRAV, PRELIVALI BOMO KRI ZA VAŠO PRAVDO, MILOSTIVi GOSPODAR .
KAKO ZA NAŠO? ZA VAŠA MATIJA '