Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2008 070(497.12 Ilirska Bistrica) SE 3n ^$18-3656 2001203,216 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si COBISS e Ilirska Bistrica, letnik XVII - št. 216. - september 2008 - cena 1,50 € A V zr 771318 365006 k Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica OB TEDNU OTROKA VABI NA ZIV-Z V ATRIJU OSNOVNE SOLE ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA V SOBOTO, 11.10.2008 OD 15.00 DO VEČERA. Geslo letošnjega Tedna otroka je »Nekoga moraš imeti rad« PONUDILI BOMO USTARJALNICE ZA STARE IN MLADE, NASTOPIL BO ČAROVNIK IN PRIPRAVILI BOMO VELIKO PRESENEČENJ ZA MALE IN VELIKE V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PRIREDITEV V VEČNAMENSKEM PROSTORU ŠOLE, ZATO PRINESITE COPATE. V imenu prihodnosti • •••••••«•••• ČESTITAMO 9 Adriani BAN iz Vrbova čestita starša Maks in • Helena z bližnjim • sorodstvom ob e uspešnem zaključku študija in zagovora diplome. s e e • ••9®eeoese#eeese GSM CENTER ! VABLJENI NA PRIREDITEV 20. let MeCePZ Podgrad NA OŠ “Rudolf Ukovič” Podgrad 11.10.2008 ORGANIZATOR: KD Podgrad PASJA som Vsako nedeljo mali psi ob 10.00 uri veliki psi ob 11.00 uri Vabljeni! di e e • s Čestitke DIPLOMIRANEC 0 0 debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 $ e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ *N0VI PAKET “ITAK” - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket *S0S ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski PONEDEUEK-PETEK 8™ -12” in 15”-19™ SOBOTA 8™- 12” iB [U]@®[D)raiB VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UMU 5 ;Tig*V;?.-t/7 >nežni& NE PREZRITE: VOLILNIH REZULTATOV DELA DRUŠTEV NOVIC IZ ŠOL POLITIKE KULTURE RAZPISOV CERKVENIK NA F* LAC U * sveže ribe " zamrznj * školjkešiafti * tt ribe 'mž) baca/Mm blar0a> * konj ISTRTCA kšrjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ^ ILIRSKA BISTRICA SPOŠTOVANI Pred nami je novo šolsko leto 2008/2009, polno novih izzivov, novih druženj s starimi in novimi znanci in prijatelji, v različnih skupinah. Upam, da boste vsi tisti, ki ste že do sedaj obiskovali katero od skupin, z delom nadaljevali in povabili k sodelovanju še nove člane. V svoje vrste jih bomo z veseljem sprejeli. Prvo srečanje vseh novih in starih članov bo v petek, 26. septembra 2008, ob 18,00 uri v dvorani Doma starejših občanov, Kidričeva 15, Ilirska Bistrica Srečanje bo obogatila gospa prof psih. in ped. Katarina Lavš s predavanjem Kako ravnamo s čustvi (svojimi in s čustvi drugih). Pred pričetkom srečanja boste lahko opravili vpis za šolsko leto 2008/2009. V prilogi vam pošiljamo razpis programov in urnik srečanj. Šolsko leto bomo pričeli 1. oktobra 2008,. Veselim se srečanja z vami in vas prav prisrčno pozdravljam! Predsednica: Marija ŠLENC ZVER KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/ 7200 330 fax:02/ 7200 340 www.interles.si info@interles.si gf. ] interlesl LENART F Stoven^a Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart Celoviti izvajalski Inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE A mum 1 \ DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Tekst in foto: Petar Nil uvodne besede »V TRT JE GRE RADO, V ČETRO PA NE ODFALI» Ste brali v časopisih, da v Cernu - tam nekje na meji med Švico in Francijo znanstveniki poizkušajo ustvariti pogoje, ki so bili na začetku vesolja in našega nastanka, da jih zanima kako so nastale črne luknje in vse takšne in drugačne podobne reči. Za drugo ne vem, kako so pa nastale črne luknje pa naj pridejo kar k nam pogledat. Najprej je bil črn madež, nato majhna pika, danes, pa bi rekli Primorci prava »buža«. Okrog nas se nazirajo majhni svetli poki in nastajajo nove zvezde, mi pa imamo le svetle trenutke, ki pa hitro zbledijo. Občasno dobimo kakšen satelit, nas pa v večini primerov obkrožajo le kometi in za njimi vidimo le dolg in svetleč rep. V vlogi opazovalcev nam je vesolje okrog nas čudovito, sami pa z našim osončjem ne vemo kaj. Tudi po tokratnih volitvah se nam obeta dolga ledena doba, ki jo bodo preživeli le najbolj trdoživi. Glede na zgodovino lahko predvidevamo, da jo bodo preživeli le najbolj vztrajni in trdoživi - na primer podgane. Avvesoljujetako, da se zvezde rojevajo in umirajo, da se združujejo in rastejo, da nobena stvar ni za večno, ampak je kljub temu neskončna in neuničljiva - tudi iz črnih lukenj nastajajo novi svetovi in nove zvezde, samo trenutek mora biti pravi in dovolj energije morajo imeti. Žal smo mi svoje svetle trenutke zamudili in bomo morali zato v sistem dovajati novo energijo. Kdo bo naše novo sonce in luna in planeti pa je na nas da se v bližnji prihodnosti odločimo in prenehamo z eksperimenti, ki so kot prvo dolgotrajni in kot drugo tudi veliko stanejo. Obstajajo boljše rešitve - izgradimo svoj pospeševalnik delcev, ki pa se ne bodo trkali med seboj, ampak bodo potovali vsi v eno smer - dokler se bomo trkali med seboj in potovali s hitrostjo, ki je le tri metre na sekundo manjša od svetlobne hitrosti in bomo dosegali fantastično energijo sedem tisoč milijard elektronvoltov ne bo nič. Poizkusimo v obratno smer in potem lahko pričakujemo tudi mi, da bomo v plazmi, ki bo nastala, lahko odkrili še neznane delce in njihove antidelce, ki bodo povzročili veliki pok in nas izstrelili v vesolje. mag. Milena Urh AMERIČANI NA POROČNEM POTOVANJU Vrbica- Na tridnevnem tranzitnem postanku v vasi Vrbica, nedaleč od Ilirske Bistrice sta bila mladoporočenca Ann in Mike Batista iz Los Angelesa. V tem kratkem času pa je mladoporočencema uspelo obiskati Bled, Bohinjsko Belo, Kobarid, Trento nista pa izpustila niti znamenite Postonjske jame in grad Snežnik. Posebna želja dospe Ann pa je bila da bi videla kako se ročno molze krave. Ta želja se ji je tudi uresničila i sicer pri družini »carovih« ki se vedno ukvarja z živinorejo in več gospa Batista seje tudi sama preizkusila v molži krav, kar ji je tudi uspelo dokler je Ann molzla pa jo je Mike pozorno opazoval. Srečanje s kravami j e bilo zanimivo pa tudi smeha ni manjkalo. Mleko, ki ga je Ann namolzita pa sta zakonca tudi spila. Po vsem sodeč pa sta se imela mladoporočenca na poročnem potovanju lepo. MEDENI DAN V petek 12. in v soboto 13. septembra je domače čebelarsko društvo Antona Žnideršiča izpeljalo izredno zanimivo in zelo dobro obiskano prireditev, ki je potekala na »placu«. Prireditev medeni dan v domačem kraju je svoj namen v celoti dosegla in ga tudi presegla. Slabo vreme v soboto, pa tudi dvomi o tem ali smo sploh sposobni izpeljati takšno prireditev, oziroma če je ta sploh potrebna so bili nepotrebni. Svoj namen smo opravili večinoma že v petek, ko smo v sodelovanju z osnovnimi šolami pripravili predstavitev slovenske čebele in čebelarstva najmlajšim. To je tista prava promocija, ko vidiš zanimanje pri otrocih, to je prava naložba. Veseli smo, da smo se na željo osnovnih šol dogovorili za vsakoletno ponovno druženje. Ostal mi je v spominu stavek nekega učitelja: »Šele zadaj vemo kako malo vemo o čebelarstvu«. V soboto nas je pregnalo vreme, ampak nič zato, upali smo, da se bomo lahko še skupaj poveselili- pa drugo leto. Naj dodam tudi, da je bil v petek med otroci tudi predsednik Čebelarske Zveze Slovenije, v soboto pa je bila z nami tudi vnukinja Antona Žnideršiča ga. Marija MikačičTurnšek, domači podžupan, ter člani občinskega sveta pa tudi predsedniki in člani sosednjih društev. Na prireditvi smo s pomočjo domačega Foto kluba Sušeč tudi izpeljali foto natečaj na temo čebele. Nagrade za prva tri mesta so si razdelili avtorji Bergoč, Spetič in Baša. Komisija v sestavi Rajko Kranjec, Ana Zorko Šahe c Zadkovič in Stanislav Vatovec pa so podelili nagrade za izdelke, ki so jih otroci OŠ D. Kette izdelovali na tehničnem dnevu. Za poslikave panjskih končnic so nagrade prejeli: Lea Kezič, Matjaž Tomšič in Maja Jenko, za sveče iz voska so nagrado prejeli vsi, nagrade za slike učencev iz podaljšanega bivanja pa si sledijo tako: Nik Kirn, Berisha Arnisa in Polona Zadnik. Želja vseh nas čebelarjev je, da prireditev postane tradicionalna in sam bom po svojih močeh poskrbel da tudi bo. Komentar ILIRSKA BISTRICA JE PONOVNO IZGUBILA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA NEURADNI DELNI IZIDI VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 21.9.2008 22.09.2008 Štev. kraj GLASOVALI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 VOLILNI IMENIK s» SDS N.I ZELENI SLS AKA- CIJE LDS KDS LPR SNS D.SUS ZARES ZA ČISTO SSN UTA ZELENA VOl. volišče Glasovalo ss neveljavne veljavne ROK JENKO dr.DIMITRIJ RUPEL ROBERT ŠIRCELJ MUJAGA BEGANOVIČ VLADIMIR ČELIGOJ ARIANA MARKUČIČ 1 ti 02 02 BREDA KRAŠNA PAVEL REBERC DANIJEL JOVANOVIČ MILENA URH KRISTJAN ZADEL IGOR ŠTEMBERGER VITAN MAJDIČ SMILJANA PISK STANISLAV PROSEN BOJAN BABIC , KS Il.Bistr. 756 411 54 3 408 166 90 1 0 20 0 7 6 0 22 25 53 1 0 10 7 2 Levstikova 730 426 58 6 420 171 118 4 0 7 0 6 3 0 28 37 37 1 0 2 6 3 OŠ D.K.11.B. 782 419 54 11 408 186 75 6 1 17 1 9 10 1 22 34 43 1 0 1 1 4 Glas. Š.11.B. 693 423 61 6 417 136 119 27 1 29 0 9 7 0 13 27 44 0 0 5 0 5 Gasilski dom 795 417 52 7 410 162 120 1 0 28 0 4 5 0 23 21 33 4 1 2 6 6 Jasen 223 139 62 2 137 17 66 0 2 16 0 3 0 0 13 8 9 0 0 1 2 7 Vrbovo 271 127 47 3 124 23 51 1 0 9 0 0 1 0 11 18 10 0 0 0 0 8 Vrbica 130 77 59 5 72 20 14 2 0 4 0 1 0 0 20 7 1 0 1 1 1 9 Jablanica 141 81 57 1 80 22 34 0 0 0 0 0 0 0 9 7 8 0 0 0 0 10 Kuteževo 224 123 55 2 121 25 47 2 0 6 0 2 1 0 14 9 10 0 0 5 0 11 Trpčane 118 74 63 0 74 21 35 2 0 5 0 0 0 0 5 5 1 0 0 0 0 12 Zabiče 271 120 44 6 114 28 56 0 1 6 0 4 1 0 3 3 9 0 0 3 0 13 Podgrajc 238 144 61 2 142 30 69 2 0 2 1 i 2 1 22 9 2 0 1 0 0 14 Sušak 83 52 63 0 52 15 16 1 0 4 0 0 0 0 5 4 6 1 0 0 0 15 Novokračine 207 121 58 3 118 30 13 0 2 3 0 2 0 0 8 18 41 0 1 0 0 16 Jelšane 258 153 59 3 150 50 36 3 0 4 0 8 4 0 10 13 18 0 1 2 1 17 Dolenje 175 83 47 5 78 24 30 3 1 4 0 3 1 0 7 0 3 1 0 0 1 18 Veliko Brdo 95 86 91 7 79 23 22 0 0 0 0 0 l 0 15 8 10 0 0 0 0 19 M. Bukovica 139 82 59 3 79 17 26 3 0 7 1 4 2 0 7 8 4 0 0 0 0 20 Koseze 314 193 61 6 187 41 59 3 0 38 0 2 0 0 13 14 16 1 0 0 0 21 V. Bukovica 190 103 54 0 103 25 54 1 0 4 0 0 2 0 5 8 1 0 0 3 0 22 Dol.Zemon 412 230 56 8 222 82 56 0 0 17 0 7 0 0 13 18 25 1 2 I 0 23 Gor.Zcmon 105 50 48 1 49 14 6 0 0 8 0 0 3 0 7 4 7 0 0 0 0 24 Pavlica 42 41 98 0 41 4 17 5 1 0 0 0 3 0 7 4 0 0 0 0 0 25 Starod 45 31 69 0 31 6 18 0 0 0 0 0 0 1 4 i i 0 0 0 0 26 Podgrad 513 275 54 3 272 77 85 2 l 14 1 7 3 1 19 32 23 0 1 5 1 27 Podbeže 84 58 69 2 56 n 22 2 0 5 1 1 1 0 3 4 6 0 0 0 0 28 Račiče 131 61 47 4 57 13 19 0 0 6 0 2 3 0 7 3 4 0 0 0 0 29 Sabonje 77 48 62 4 44 8 26 0 0 4 0 0 0 0 0 1 5 0 0 0 0 30 Hrušica 248 133 54 2 131 26 54 1 0 1 0 1 3 0 21 14 9 0 0 1 0 31 Progarje 322 180 56 6 174 60 55 2 0 5 0 2 0 0 22 21 6 1 0 0 0 32 Prelože 60 36 60 1 35 13 12 0 0 0 0 0 0 0 6 2 1 0 0 1 0 33 Zajelšje 51 49 96 1 48 9 21 0 0 1 0 0 2 0 7 3 5 0 0 0 0 34 Tominje 97 45 46 3 42 12 13 0 0 0 0 0 0 0 16 0 1 0 0 0 0 35 Harije 258 137 53 9 128 30 55 4 0 13 0 1 3 0 10 3 8 1 0 0 0 36 Rečica 401 204 51 3 201 48 83 10 1 14 0 6 3 0 16 6 9 0 1 3 1 37 Ost. Brdo 85 54 64 0 54 8 33 0 0 3 0 0 1 0 1 7 0 1 0 0 0 38 Jan. Brdo 20 20 100 0 20 3 10 0 0 1 0 0 0 0 2 2 0 0 0 2 0 39 Kilovče 48 39 81 5 34 10 14 0 1 0 0 0 0 0 0 5 4 0 0 0 0 40 D.in G.Bitnja 104 101 97 13 88 19 17 0 0 10 0 2 2 0 23 6 5 0 0 1 3 41 Rat. Brdo 32 31 97 0 31 11 14 0 0 0 0 0 1 0 2 2 0 0 0 0 1 42 Prem 138 97 70 2 95 29 24 2 0 9 Oj 3 0 0 8 9 11 0 0 0 0 43 Čclje 50 42 84 5 37 6 10 1 1 4 1 1 2 0 3 5 3 0 0 0 0 44 Smrje 102 56 55 3 53 8 14 0 0 22 0 3 0 0 4 0 1 0 0 1 0 45 Topole 292 163 56 9 154 38 47 1 1 21 0 5 1 0 9 11 18 1 0 ' 1 0 46 Mereče 66 50 76 2 48 12 18 3 0 5 0 2 0 0 4 1 3 0 0 0 0 47 Podstenjc 61 46 75 0 46 8 10 0 0 16 0 0 0 0 8 2 2 0 0 0 0 48 Šembije 226 152 67 6 146 40 43 3 0 13 0 0 0 2 11 22 n 0 0 1 0 49 Knežak 425 265 62 7 258 81 74 6 0 17 0 8 3 1 9 28 25 0 2 2 2 50 Bač 384 252 66 12 240 49 103 4 1 25 0 6 3 1 14 18 13 1 1 0 1 51 Koritnice 150 76 51 4 72 22 16 0 0 13 0 2 1 0 7 9 1 1 0 0 0 901 Predčasno v. 165 1 164 74 37 0 0 4 0 2 2 0 7 13 20 2 2 0 1 997 Pošta-SLO 26 0 26 8 4 3 0 1 0 1 1 0 0 5 3 0 0 0 0 950 Invalidi 970 OMNIA 0 998 POŠTA TUJINA 0 999 Posebni imenik 1321 SKUPAJ 13.183 7.067 53,6 197 6.870 2.071 2.180 111 15 465 6 127 87 8 545 544 589 19 14 54 35 30,1 31,7 1,6 0, 2 6,8 0 ,1 1, 8 1,3 0, 1 7,9 7,9 8,6 0, 3 0, 2 0, 8 0,5 Pa so za nami. 5. državnozborske volitve namreč. Če na ravni države govorijo o velikih spremembah in zasuku v levo, je v Ilirski Bistrici vse po starem. Ponovno smo izgubili na celi črti. Z vso intenzivnostjo so privrele na plan vse bistriške vrline, kot so že pregovorna »fovšija », lenoba, posiljeni politiki, kito niso ipd. In spet smo dobro tretjino glasov oddali kandidatom od drugod, za katere se že v naprej ve, da za naš kraj ne bodo naredili nič. To seveda ni bilo prvič. Začelo se je že pred 16 leti, ko je bil relativni zmagovalec kandidat tedanje Slovenske kmečke zveze. Nič se nismo naučili niti pred štirimi leti, ko je v Ilirski Bistrici zmagal Zver, pa ni za naš kraj nič naredil. Ponovno smo največ glasov oddali nekomu, ki se ni potrudil niti toliko, da bi vedel, kaj njegov predhodnik ni naredil (trdil je namreč, da je gimnazijo naredil Zver, kar je laž). Ker pregovor »osel gre samo enkrat na led«!, za nas ne drži, saj gremo mi vsakokrat na led, se resno sprašujem, ali res želimo, da bi se v tej občini kaj spremenilo? Predvsem zaradi dejstva, ker bi bilo z spremembami potrebno spremeniti tudi naše navade, predvsem delavne. Pa še glavno temo, ki jo ob vseh mogočih priložnostih prežvekujemo, kaj vse država ne naredi, bi izgubili. Pa poglejmo, kako so bili uspešni kandidati in predvsem občinski odbori strank, ki so za posameznimi kandidati stali. Velik skok naprej je nedvomno naredila SD. Poleg splošne klime, ki je podpirala SD, je velik del pripomogel mlad svež kandidat na državnozborski ravni. Poleg tega so pobrali dobršen del bivših LDs-ovih volilcev. Zmagovalec je tudi Dimitrij Rupel, kije še povečal procent svojega predhodnika Zvera. Lep rezultat je dosegla tudi stranka Zares, čeprav ostaja priokus, da bi stranka lahko dobila več z primernejšim svežim kandidatom, saj bistričani nismo Pozabili, da je Štemberger že bil poslanec in kaj je oziroma ni naredil. Še najbližji državnemu zboru, je bil kandidat DESUS-a. Tudi tu se pojavlja vprašanje, kje gonilna sila DESUS-a Bergoč, jemlje kandidate za poslance, saj je med upokojenci veliko primernejših in predvsem sposobnejših kandidatov, kot jih v zadnjem desetletju kandidira ta stranka. Spodoben rezultat je dosegla tudi stranka SNS z kandidatko Urhovo. Vsi ostali so veliki poraženci volitev. Verjetno največji poraženec je občinski odbor SDS, saj so te volitve prikovale članstvo na nivo raznašalcev plakatov. Žalostno je, da med člani iz Ilirske Bistrice ni Primernega kandidata za kakršno koli kandidaturo. Na lokalnih volitvah skrijejo politično nesposobnost za formalno izobrazbo Tomšiča, ki pa je tudi sam politično bos. Čas kaže, da je bila ta stranka največji poraženec tudi lokalnih volitev, saj kljub relativni zmagi in 4 svetnikom , ne vedo kaj bi z njimi, razen da prejemajo sejnine. Velik poraženec je tudi LDS. Za razliko od SDS, ki so marljivo raznašali plakate in po svojih sposobnostih vodili volilno tekmo, se LDS ni na- prezal in ni praktično nič naredil za promocijo, sicer neprimerne kandidatke. Batista vodi stranko tako, kot je že vodil Socialistično stranko pred 12 leti - v propad. Tudi SLS in njen kandidat Čeligoj so poraženci teh volitev. Vprašanje je kdaj bo ta večni kandidat in slamnati podžupan občine Ilirska Bistrica spoznal, da večina prebivalcev naše občine meni, da ni primeren in sposoben za poslanca. S silo se pač ne da in čas bi bil, da pusti, da stranka zadiha, saj jo s svojo vztrajnostjo dobesedno duši. Vsi ostali so igrali obrobno vlogo. Skratka, obnašamo se kot Janez z Gorenjske. Namreč, Janez je dvajset let molil in prosil boga, da bi zadel na srečki. Po dvajsetih letih se bog naveliča in v sanjah Janezu naroči, naj vendar kupi srečko, če hoče dobiti. Takšni kot Janez smo tudi mi, saj ne kupimo srečke in pričakujemo, da bomo brez našega vložka, truda in dela, nekaj dobili. Da nam bo padlo z neba. Pa ne bo, saj si niti ne zaslužimo. Vojko Tomšič DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJEŽIVUENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA RAZPISUJE V šolskem letu 2008/2009 naslednje: ■aa»xw,. • ..ms*-■ Vse informacije na tel: 040 848 940 e-mail: sebastijan.logar@gmail.com www.kovastvo-logar.si Koalicija za Volovjo reber SPOROČILO ZA JAVNOST 28. september 2007 Okoljsko ministrstvo je DOPPSu dokončno priznalo položajstranke v postopku v primeru Volovja reber Včeraj so na DOPPSu prejeli Odločbo MOP, ki jim dokončno priznava položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku izdajanja okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno Volovja reber. Zdaj ni več ovir, da DOPPS zahteva obnovitev postopka. Konec julija je Agencija RS za okolje (ARSO) DOPPSu že tretjič zavrnila pravico do udeležbe v postopku. To je bila nerazumljiva, kar nekoliko pobalinska poteza agencije, saj je ignorirala sodbo Upravnega sodišča in je bila v nasprotju z jasnim navodilom iz odločbe okoljskega ministrstva. Ministrstvo, ki je pritožbena inštanca, tokrat primera ni več vračalo agenciji v ponovno odločanje, pač pa je odločilo samo. Odločba MOP je zdaj dokončna in izvršljiva, kar pomeni, da so DOPPSu odprta vrata za vložitev zahteve za obnovitev upravnega postopka izdajanja okoljevarstvenega soglasja. DOPPS bo zahtevo vložil najkasneje v 30 dneh. Elektro Primorska sicer lahko proti odločbi vloži tožbo na Upravnem sodišču, vendar to ne zadrži njene izvršljivosti. »V DOPPSu smo izjemno veseli odločitve okoljskega ministrstva, saj je s tem poplačana triletna trnova pot, ki smo jo morali prehoditi, da smo si izborili pravico, da lahko v tem nesrečnem postopku branimo interese ohranjanja narave. Pozdravljamo odločitev ministrstva. Hkrati zagotavljamo, da bomo v obnovljenem postopku naše pravice uveljavljali odgovorno in da bomo konstruktivno poskušali pomagati pri premeščanju družbenega konflikta umeščanja vetrnic v prostor.« poudarja direktor DOPPS Andrej Medved. Naj spomnimo, da je veljavno okoljevarstveno soglasje pogoj za veljavnost gradbenega dovoljenja. Investitor Elektro primorska zdaj sicer ima gradbeno dovoljenje, ki pa bo prenehalo veljati, ko bo razveljavljeno okoljevarstveno soglasje. O slednjem na DOPPSu ne dvomimo, saj imamo vrsto trdnih pravnih in naravovarstvenih argumentov. Zdaj bomo končno imeli možnost, da te argumente v obnovljenem postopku enakopravno predstavimo in zagovarjamo. Dr. Primož Kmecl, vodja varstveno omitološkega sektorja pri DOPPS pravi: »Pretekla tri leta, ko nismo mogli sodelovati v postopkih, sicer nismo stali križem rok. Na Volovji rebri smo izvedli več poglobljenih raziskav ptic. Ravno zdaj zaključujemo dvomesečni monitoring jesenske selitve ujed preko grebenov Volovje rebri. Rezultati naših raziskav, ki jih bomo predložili v obnovljeni postopek, kažejo, da so ugotovitve iz investitorjevega poročila o vplivih vetrnic na ptice, zelo pomanjkljive. Zbrali smo naprimer dokaze, da v času selitve greben Volovje rebri vsako leto preleti več sto osebkov različnih vrst ujed. Zelo pomembno je tudi odkritje, da planinski orel gnezdi praktično na samem grebenu Volovje rebri, vsega dobrih 200 m od najbližjih načrtovanih vetrnih turbin. Odkritja smo tudi dokumentirali z več 100 fotografijami mnogih vrst ujed, ki smo jih zabeležili pri preletu, posedanju ali pri lovu.« Verjamemo, da bo zaradi zbranega gradiva v obnovljenem postopku odločitev ARSO veliko lažja in da bo pod težo dokazov okoljevarstveno soglasje odpravljeno. Na DOPPSu želimo prispevati k pozitivnemu vzdušju, ki gaje prinesla odločitev okoljskega ministrstva. V naslednjih dneh bomo na ministrstvo poslali predlagali, da podpre izvedbo projekta, ki bo identificiral za ptice občutljiva območja na Primorskem. Projekt bomo izvedli po vzoru Britanskega kraljevega društva za varstvo ptic RSPB. Rezultat bo zemljevid območij, kjer je zaradi prisotnosti ogroženih vrst ptic postavitev vetrnih elektrarn nesprejemljiva, in na drugi strani takšnih, kjer tovrstnih zadržkov ni. S tem bodo investitorji dobili dragoceno orodje, ki jim bo v veliko pomoč pri izbiri območij, kamor bodo lahko usmerjali projekte vetrnih elektrarn. IRENA KOŽMAN ,.p. 6250 IL BISTRICA, Cankarjeve 8 tel/faic 05771-45-059 Spomladanske majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “diha bolje od bombaža”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno NOVO Nakit BROSWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom ter z naravnimi diamanti, s posebnim poudarkom na detaljih NOVO # # recenzija # # Misel o knjigi.... 0'Connor Peter, Prvi sončni žarek Nova Gorica, Založba Eno, 2006 (prevedla Breda Novak) »...a resnično ti bo spodletelo le, če boš dovolil, da te odvrne od namere, da bi sploh poskusil. Če ničesar ne tvegaš, ničesar ne dobiš. Bolje je poskusiti in ne uspeti kot živeti z zavedanjem, da si se bal poskusiti.« Tiste mesece, ko mi je oče umiral, se je moje življenje spremenilo. Spreminjalo se je že prej, tako ali tako, pa vendar. Baje nam smrt visi vedno na koncu leve roke. Vedno je tam, prisotna in božajoča. Človek se spremeni ob umirajočem v pogledih na življenje, na svet, nase. Iznenada se ti zazdi, da si z ljubljeno osebo preživel veliko premalo skupnega časa. Da si si pozabil povedati toliko in toliko stvari. Da si se pozabljal objemati in si reči vsak dan desetkrat ali več, da imaš rad, močno in zelo. In skušaš nadomestiti vse v enem dnevu ali mesecu ali pač nekaj mesecih, ki te ločijo od slovesa. Tistega »nezavedno«, saj veste. Velikokrat več bi lahko hodili na sprehode. Velikokrat več bi lahko posedeli pred televizijo, naslonjeni drug drugemu na rame, ali z nogami v naročju masirali akupresurne točke, češ saj bo bolje. Do zadnjega diha sem verjela vanj, ga spodbujala in mu dajala pogum, da bi ga ne bilo strah pred tistim neznanim, od koder pridemo in kamor gremo. Pa ne bi vam pisala o tem, če me knjiga ne bi asocirala na to. Prvi sončni žarek piše o zadnjih željah človeka, ki umira. Pogumno. Z dvignjeno glavo. Izčrpan starec, ki leži vdano in zaprtih oči. Ne boji se umreti. Za razliko od mojega očeta. Za razliko od vseh, zbranih okrog njega. Za razliko od marsikoga, ki je v nas, izven nas. Starec v zgodbi si je želel izživeti zadnjo dogodivščino. Sovražil je bolnišnice. Imel je vnukinjo, ki je ravno tako sovražila bolnišnice. Vonj čistil. Sterilnost in belino. Zgodba na 126-ih straneh govori o njunem odnosu. O poslednjih pozornostih in neskončnosti ljubezni. O spodbudi in pogumu. O zavedanju, da nekega dne pač vsi umremo in tisto, kar šteje, ni kako dolgo, marveč kako bogato živimo. Pa to, da bi naj ne ničesar obžalovali. O tem, da ima vsakdo v sebi moč, da spremeni svoje življenje in da nam nihče ne more ukazovati, kako naj živimo. Z vnukinjo sta se čez celotno Avstralijo odpravila gledat sončni mrk. Naj bi se. Bilo mu je preveč slabo, da bi zmogel tako dolgo pot. Ne bom vam razkrila vsega, saj sicer nima smisla, da vam pišem o določeni knjigi in vas spodbujam k branju. Baje je danes življenje drugačno od nekoč. Vsaj pametujemo o tem tako. Starec pa pravi, da si danes ljudje samo izmišljajo bolj zapletene izgovore, da se jim nikamor ne bi bilo treba odpraviti ali narediti česa iz sebe in svojega življenja. Trdi, da bi morali v življenju početi delo, ki ga imamo radi in ne tistega, ki nas ne zadovoljuje. Seveda, ni jamstev. Kar večino ljudi ustavi, pa vendar, kaj lahko izgubimo? Če ne naredimo ničesar, bomo čez pet let ravno tam, kjer smo danes. Sprememb se ne bi smeli bati. Spremembe osmišljajo naše življenje. Bolj bi se morali bati, če jih ni. Knjiga je odlična spodbuda ljudem, ki iščejo pogum. Najsi bo tistim, ki so zaradi bolezni otopeli, najsi bo tistim, ki s tem, ali ob tem (ali brez tega) živijo. Avtor skozi starčeve besede nakazuje, da ti lahko spodleti le, če boš dovolil, da te odvrne od namere, da bi sploh poskusil. Če ničesar ne tvegaš, ničesar ne dobiš. In trdi tudi, da je bolje poskusiti in ne uspeti kot živeti z zavedanjem, da si se bal poskusiti. Peter 0’Connor je Avstralec, rojen v Oueenslandu. Je ljubitelj astronomije in divjine. Živi v Perthu in piše zgodbe. Tako kot marsikdo od nas piše svoje zgodbe. Ali nam jih pišeta življenje in smrt. Vzporedno in velikokrat z roko v roki. Rekli boste, da je lažje govoriti, kot to živeti ali storiti. Pa naj zaključim z mislijo, s katero sem tokratno pisanje začela. Ko je oče zbolel in zelo hitro prehajal na drugo stran, mi nikakor ni bilo jasno (in še dandanes mi ni), zakaj ravno on. Bil je delaven, pošten, še mladosten, dobrosrčen, razumevajoč in še in še bi lahko naštevala. V zadnjih letih je začel telovaditi, gledati na to, kaj je, in sploh vse finte v levo, ki naj bi nam podaljšale življenje ali prepetnajstile smrt. Pa ni nič pomagalo. Zdi se, da imamo zares vsak svojo zgodbo s tolikim rokom trajanja in nič več. Ne da se pogajati. Potrebno je le sprejeti. In najti v sebi zatočišče, kjer izgube najmanj bolijo. Če šoto knjigice, kot je ta, dobrodošle. Če je to človek, ki nam stoji ob strani, prisrčno in iskreno, dobrodošel. Če smo to sami, naj bo naša potrpežljivost v razumevanju železna. In morda je prav tu in tam tudi česa ne razumeti. Se sprijazniti. In imeti rad. In izreči to. Čeprav tu in tam prepozno. Prijetno branje in naj vas bolečina, če je prisotna, preobrazi v moč, da si začrtate pravo pot in se odločite za prave stvari. Dedek v zgodbi pravi »...ne sanjaj, da ne boš pozabila živeti!«, jaz si pa mislim, da brez sanj ne gre. Pa brez življenja tudi ne. Srečno do naslednjič. trojna dioptrija $ » KAJ GA OHIO UZJET. (politična veseloigra iz kmečkega življenja...) Moja stara mama je zelo fejst žjnska...predvojni letnik 31, zadnja u seriji. Takšnih dandanes ne delajo vječ. Ma v življenju nej nikdar imela kej preveč sreče., na raznih področjih. To gre ponavadi vedno v obratnem razmerju. Že pol stoletja živi na eni srednje veliki kmetiji sredi Brkinov, kjer se je tudi začela današnja poučna in zanimljiva zgodba... &&&&&& Nobjena kmetija ni prava kmetija...če pr bajti nimajo normalnega PSA !!! Mačke so pač za miši, pujsi so za klobase, kokoši so za jajca...pes je pa za...hm...pač, da čuva bajto in preganja mačke in kokoši po borjači... da ne serjejo vnemar. In kar jaz pomnem, se je na njeni kmetiji zvrstilo že šest,sedem generacij psov...a noben pes razen prvega ni umrl naravne smrti. In vsi psi so se imenovali MEDO. Vsak naslednji ,ki je nanovo prišel k bajti in nasledil pokojnega Medota, je po njem prevzel tudi ime, dokumente in hišno številko...tak da tu neke posebne filozofije in otroških izvirnih predlogov ni nikoli bilo in se ježe vnaprej vedelo, kaj bo pisalo v krstni knjigi...MEDO je pa vsak pes izdihnil zaradi različnih dejavnikov tveganja PREDČASNO...kot srn že omenil...Al ga je traktor strl , al ga je neregistriran avto na njivi popeštal, al je zajahal kakšno napačno psico, pa ga je drugi ljubosumen pes ugriznil...itd...zmeraj je blo kej...zmeraj... da so zapuščali svet... Ta predzadnji Medo je imel še posebno smolo v svojem kratkem pasjem življenju...in je bil pri bajti še posebno kratkega veka. Nekega lepega sončnega dne, ko je moja stara mama gnala krave iz paše. ..seje nebodigatreba zaganjal vanje na borjaču, in ga je ena breja telica užgala s kopitom naravnost v kosmato glavo. Tisti dan je bil malo slab in je precej kompas pomešal , naslednji dan pa sva ga z bratrancem našla trdega in mrzlega v jarku.Jezik mu je molel iz gobca, pa tudi ponečedil se je precej v predsmrtnih krčih. Predvidevali smo, da je verjetno dobil krvni strdek v možgane zaradi udarca...a obdukcija ni bila nikoli napravljena niti potrjena, tak da se nikoli ne bo vedelo zagotovo, zakaj je nadloga pasja odšel na oni svet tako kmalu...stara mama pa tudi ni posebno jokala za njim, kajti bil je bolj lovske pasme in je stalno lazil naokrog in...preganjal srne in... No, pravijo da se o pokojnem ne sme grdo govoriti...pač...ni ga bilo več zavoljo možganske kapi...in amen... V našem hišnem proračunu pa tudi ni bilo nikoli posebnega rezervnega fonda za take izredne primere...sej zato pa smo imeli zmeraj same »baštarde« pr hiši . Kakorkoli, treba je bilo takrat nabavit novega psa...da ne bo uta prazna in mačke vesele. In tule se šele začne zares naša poučna zgodba... &&&&&&& Tisti teden je moj bratranec dobil zlato informacijo, da je v Vrbovem en pes opičil eno psico kar skozi ograjo in da...no, sej ste vsi že veliki in vam ni potrebe naprej razlagat stvari v detajle. Kaznivo dejanje je bilo dokazano... storilec neznan. Čeprav se mi dozdeva, da se tudi psica nej branla preveč, če jo je lahko kar skozi ograjo prtisnu.. hm.. Ja,ja...ljubezen dela zmeraj čudeže. Kakorkoli, pr tisti bajti so se hoteli čimprej znebit izvenzakonskega cucka.. .a nam je to v tisti žalostni situaciji glih prav pršlo, ker smo pa našega glih pokopali . Tak da niti sveča še nej dogorela do polovice. ..ko sva midva z bratrancem že sedla v njegovega starega Tipota in šibala proti Vrbovem pogledat. ..kaj daje. ..Gospodinja naju je lepo sprejela, in zavedajoč se situacije, sploh ni komplicirala z doto...še litr vina nama je ponujala, samo da ji odpeljeva cucka in da se znebi nebodigatreba sramote. »Kaj ga črno uzjet«, je bil bratranc skeptičen . Za rodovnik nisem niti vprašal, ki je blu že na sto metrov videt, daje menda tudi hišni maček imel kaj »prste vmes©«. Bil je grd,visok, umazan, opraskan, suh...skratka...ni-kakvi črno-beli pes... Pol ure sva se umišljevala.Jn ga na koncu menda samo zaradi tistega obljubljenega vina vzela. Daje na poti domov splezal iz škatle in bratrancu posral cel prtljažnik...ne bomo niti omenjali. In ko sva ga pripeljala domov, je stara mama najprej rekla:«Ma kaj ste mi tu prvlekla?!«..in se prijela za glavo.. Ko je pozneje bratranec čistil prtljažnik in smo cucka lovili čez pol vasi, ker si ni in ni hotel zapomnit ,kje je nanovo doma...potem nama je skoraj postalo žal, da sva ga vzela...res..hm. Adanes?!DANES!!!Hm, danes ga pa ne da od bajte za vse na svetu, čeprav mu je en mandat že potekel in o njem stara mama vse govori le v superlativih. Ubogljiv, pameten,ubogljiv, ne pohaja, poslušen,u-bogljiv, snažen,pozoren.. .skratka.. .takega psa da baje še ni imela pri hiši. Če bi pa ta Medo umrl, bi ji bilo pa res žaL.pravi danes...tistikrat pa »kaj sta mi tu prvlekla?!« Res da karpunu pesjan poje in popije...ma jebiga...vse pa tudi ne more bit idealno.In psice rad preganja...tak da je danes pol vaških cuckov črnobelih. Seveda pa se naš ne sekira zaradi alimentov. In treba ga je cepit in...eh, pstmo drugu pr miru...prou idealn pa res ni nihče... &&&&&& Eko, vidite dragi bralci...in tole poučno zgodbico lahko kaj hitro prenesemo iz pasjega...v naš človeški svet.. .sej ste razumeli, kaj sem vam tokrat želel povedat. Morda ste se tudi malo nasmejali in spoznali...marsikaj... Predvsem pa, da mnogokrat videz vara in nikoli ne po prvem vtisu ocenit človeka...lahko daje kdo na prvi pogled »baštardo«, a morda ima več kvalitet kot ostali čistokrvni in modrokrvni kandidati(člani, poslanci in predsedniki).. .tudi moja stara mama bi se verjetno tokrat strinjala z mano...čeprav ČISTOKRVNEGA še nikoli nej imela pr bajti ...in ga tudi ne bo....©©...psa srn mislu... Pa nasvidenje do prihodnjič in... LP MV Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. SPLOSNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Patricija 000glasba 0 0 0 DRUŽENJI MLADIH IN RAZVIJANJA NJIHOVIH POTENCIALOV! V Ilirski Bistrici že od leta 1996 deluje neprofitno društvo pod imenom mladinski Klub Nade Žagar. Klub večino pozornosti posveča mladim:razvijanju njihovih potencialov pa vendar tudi zabavi. Društvo izvaja tako kulturne kot družabne dejavnosti, v katere se lahko vključi prav vsak. Med vikendi v klubu odvijajo predvsem glasbene prireditve. Katere so ime Bistriškega kluba ponesle tudi v mnoge druge države. V klubu nudijo prostor za vaje glasbenikom. Tako članom kot tudi drugim pa je dovoljen brezplačen dostop do interneta. Tu možnost za razvijanje potencialov najdejo tudi »umetniške dušice«. Zahvala gre vsem klubovcem ki pomagajo mladim, in velikokrat popestrijo dogajanje v Ilirski Bistrici. Sara Šabec SS dogodek S S MALA JUŽNA V društvu Studenec iz Gornjega Zemona smo se letos že tretjič udeležili prireditve Mala Južna, ki jo pripravijo sosedje iz Dolnjega Zemona. Za »južno« smo pripravili krompirvzevnici in palačinke. Hkrati, pa so si obiskovalci v obnovljenem vaškem domu v središču vasi Gornji Zemon ogledali razstavo starih predmetov in slik v. Razstavo so omogočili sovaščani, ki so stare predmete prijazno odstopili za ogled. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za izkazano podporo in upamo, da bomo kaj podobnega lahko naslednje leto ponovili. >mczire PIŠITE NAM sneznik@kubelnet.net dvojna dioptrija DNEVI, KI JIH NE POZABIŠ h.m M. Letošnji 24. avgust se je kar iz dveh razlogov zapisal z zlatimi črkami v zgodovino premske cerkve in župnije. Prvi je bila ponovitev zlate maše našega nekdanjega dolgoletnega župnika Janeza Premrla, drugi pa zaključek obsežnih in zahtevnih obnovitvenih del pri naši cerkvi. Taje ravno do praznika svoje zavetnice sv. Helene, katere god (shod) smo tisto nedeljo slovesno obhajali, dobila novo streho ter obnovljeno in na novo prebarvano fasado. Pogleda, ki seje nudil nanjo tistega prazničnega nedeljskega jutra, je bilo v njeni 140 letni zgodovini (cerkev bila tedaj sezidana) deležno zelo malo župnikov, ker so se vsi po vrsti otepali z velikimi težavami pri njenem vzdrževanju. Najhujše čase je cerkev doživela ob zadnjem prekrivanju pred dobrimi štiridesetimi leti, ko je bilo zaradi dolgotrajnega zamakanja v notranjost močno poškodovanih večina poslikav Toneta Kralja. Od teh so sedaj nekatere restavrirane in tako rešene nadaljnjega propadanja. Ob tistem nesrečnem prekrivanju je cerkev utrpela tudi nekaj arhitektonskih ran na svoji zunanjosti, saj sta ji bila spremenjena oblika in naklon strehe ter odstranjene nekatere okrasne zidne obrobe. Takrat je spomeniško varstvo očitno spalo ali pa imelo drugačna merila kot danes, ko za vsak neznaten poseg zahteva kup soglasij ter elaboratov in dokler ni zadoščeno vsem njihovim zahtevam, ni možno začeti z deli. No ta so, kar se tiče zunanjščine, vsaj upamo, za našo generacijo, bila res zadnja! Znotraj pa, bogsiga-vedi, kdaj bo priromal sveti Metod iz ateljeja nazaj na svoje staro mesto na steni, kakor tudi ali se bodo dela nadaljevala na nasprotni strani cerkvene ladje pri Marijinem oznanenju. Obljube, oziroma želje zanesenjakov so eno, finančno kritje astronomsko visokih stroškov restavriranja pa drugo. Znano je, daje neprimerno dražje, kot če bi vse poslikali na novo... Človek lahko samo občuduje zagnanost prednikov, ki so tako rekoč z golimi rokami postavili pokonci tako ogromno stavbo. O tem njihovem podvigu priča kronika zidave cerkve, ki jo je v digitalno obliko spravil ravno naš zlatomašnik Janez in jo tako naredil dostopno širši javnosti. V njej med drugim piše (odlomki): Novo cerkev s. Helene na Premu smo začeli zidati 6. dan septembra 1866. Žalostne okoliščine niso dopustile, da bi se bilo delo pomladi že začeti moglo. Veselo priterkovanje zvonov je naznanilo, da padla je per-va skala v fundament. Fundament, okoli 4 čevlje globok,- povsod do rastoče skale skopan,-bil je zapolnjen v 14 dneh,-potreboval je-65 zidarjev in 46 manualov. Kvaterno nedeljo-23 sept.-bil je odločen dan za blagoslovljenje glav- nega kamna, kterega je postavil p.n. gospod dekan iz Loke,-moj nepozabljivi prijatel-Franc Kramar-sorojak iz Dolenje vasi pri Ribnici, med obilno asistencijo. V glavni kamen smo vzidali - vpričo neštevilnega ljudstva v trdo za-perti stekleni posodi-sedanjih trojih poglavitnih časnikov slovenskih ^»Danice, Novice in Slovenca«-vsacega zadnji list, in ljubljanski šematizem. Do 4. oktobra so zidarji še delali - potem ko je bil cerkven zid okoli in okoli polovng seženj visok,-se je potrebno zdelo-za to leto odnehati. Stara cerkev je še čez zimo stala-notri v (nastavljeni) novi.. Velikonočne praznike 1867 smo še praznovali v stari cerkvi. Velikonočni ponedeljek-22.aprila-je bilo pri slovesni božji službi-zahvalnica »Te Deum«-s primerno pridigo za slovo. Drug dan dan (23. aprila) smo po sveti maši prenesli ss. Zakramente v grajščinsko kapelo,-ter cerkev obropano vsega-poderati začeli.- Pri podiranju smo našli v lončeni posodi 520 srebrnih denarčkov z napisom Mainhard Comes Ti rol. (Mainhard je umrl I. 1295). Druziga starinskega spominka nismo nič našli, dasiravno smo do dna iz fundamentov kam-nje pobrali... Kdor pa od sedanjih prečudnih časov in o zgodovini premske cerkve še kaj več zvediti želi: naj se pri podpisanih (tehmal - ko boste cerkev zopet poderali-in novo zidali. ..že v večnosti) oglasi, ki so bili z neštevilno množico vred pričujoči pri slovesni stavbi glavnega kamna : Anton Grašič, dekan izTernova, France Kramar, dekan iz Stare Loke, Matevž Frelih, farman prem-ski, Janez Bilc, zgodnikTernovski, Jak. Jevšek, učitelj premski, Jože Žnidaršič, župan, Jul. Murgelj k.k. Aktnar.. Na Premu 23. septembra 1866.- pod papežem Pijem IX. in vikšim pastirjem-knezoško-fom ljubljanskem Jernejem Vidmarjem. Ni kaj dodati, tudi ne kaj kopati ob morebitnem podiranju, ker poleg žuljev graditeljev ni v temeljih vzidanega nič takega, kar bi privlačilo sodobne iskalce starin... Boh do prihodnjič Jožko Stegu KOMUNALNO PODJETJE ’«t') ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica ŠE ENKRAT 0 ZRAKU, KI GA DIHATE Zadnjič smo vam napovedali, da bomo v tem članku pisali o koristnem vplivu rastlin na stres in hrup v prostorih, vendar smo v nekaterih odzivih na prejšnji članek (KAKO ČIST JE ZRAK KI GA DIHATE IN KAKO VAM PRI TEM POMAGAJO RASTLINE) neverjetno nejevero, češ kako lahko rastline čistijo zrak ali pa spet nam hočejo nekaj vsiljevati. Zato vam tokrat predočamo še nekaj podatkov. Zrak, v katerem je približno 23 odstotkov, je za človeka glavni vir kisika. Zrak nenehno vdihujemo v pljuča, zato je njegova čistost izrednega pomena za človekovo zdravje. Zunanji atmosferski zrak je izpostavljen številnim onesnaževalcem, ki so posledica civilizacijskih pridobitev, toda tudi zrak, ki ga vdihujemo v zaprtih prostorih, je pogosto zaskrbljujoče onesnažen. Zrak, ki ga dihamo doma in na delovnem mestu, je zelo onesnažen, kar za sodobno družbo pomeni velik problem. Pred energetsko krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, stanovanja, hiše in pisarne niso bili tako pogosto zaklenjeni, kot so zdaj. Zračenje v teh prostorih je bilo razmeroma pogosto in ljudje so vdihovali dokaj kakovosten zrak. Zaradi varčevanja z energijo in čedalje boljše zatesnjenosti so zdajšnji bivalni in delovni prostori prave pasti, polne onesnaževalcev. Človek, ki vse manj časa preživi v naravi, vse več pa v zaprtih prostorih, večino časa vdihuje slab zrak, ki vsebuje dim, kemične onesnaževalce, bakterije, viruse, pršice, plesen, prhljaj, glivice, pelod in radioaktivni radon. Človek v eni sami uri vdiha več kot pol kubičnega metra zraka, polnega bakterij in virusov. Plesen (glivice) Povsod kjer je vlaga, pa naj izvira iz sten ali pa je posledica izparevanja, likanja, kuhanja, čiščenja, kopanja in podobno, tam so tudi plesni (glivice). Ugodne razmere za razvoj glivičnih spor ustvarjajo tudi sistemi gretja in hlajenja, kopalnice, pritličja in kleti. Plesen spada med najnevarnejše onesnaževalce zraka v zaprtih prostorih, zlasti jeseni, pozimi in spomladi. Plesen in njene spore lahko povzročijo alergije, sinusne glavobole, revmatoidni artritis, utrujenost, razdraženost in depresijo. Bakterije in virusi Samo deset odstotkov vseh prehladov povzroči zunanji zrak, medtem ko v 90 odstotkih primerov povzročitelj izhaja iz zaprtega prostora. Bakterije in virusi so lahko vsepovsod, doma in na delovnem mestu. Obstaja več tisoč mikroorganizmov, ki se lahko iz zraka prenesejo na človeka. Bakterije in virusi lahko povzročijo prehlade, gripo, druge virusne bolezni, vnetja dihal in oči... Pršice V enem gramu prahu živi od 2000 do 20.000 pršic. Ta prah je navadno neviden, saj na svetlobi viden del prahu pomeni samo približno odstotek vsega prahu. Pršice so vzrok za večji del hišnega prahu. Živijo in hranijo se z odmrlimi celicami človeške, a tudi živalske kože (prhljaj). Številne alergije pri ljudeh so posledica vdihovanja prahu z izločki pršic in drugih celic. Prah v zraku ne ustvarja samo zadušljivega zraka, temveč je odgovoren tudi za razdražene oči, vnetja oči, ušesa, grla in nosu, napade astme, alergije, utrujenost in depresijo. Kajenje Cigarete vsebujejo več kot 4000 znanih strupenih snovi. Toda tem strupom niso izpostavljeni samo kadilci, temveč tudi pasivni kadilci oziroma ljudje, ki se zadržujejo v prostoru, kjer se kadi. Zdaj je znano, da 20 odstotkov ljudi, ki zbolijo za pljučnim rakom, spada prav v skupino pasivnih kadilcev, če številnih drugih boleznih dihal (pljučnice, bronhitis, astma), ki so posledica pasivnega kajenja, niti ne omenjamo. Nikotinski dim lahko povzroči glavobol in težave s sinusi, astmo in druge bolezni dihal, raka dihalnih poti, razdražene oči, vnetja ušes, kožne alergije ... Kemikalije Tudi izpostavljanje kemičnim param iz peči, plinskih naprav, barv, tapet, čistil, razpršil, oblačil in pisarniške opreme lahko povzroči glavobole in alergične reakcije. Kljub nenehnemu zunanjemu onesnaževanju zraka je ta pogosto kakovostnejši od zraka v zaprtih prostorih, saj zunanji zrak nenehno čisti narava. Formaldehid je ena najbolj uporabni kemikalij, zato jo je najti v večini domov, v sestavinah montažnih hiš, pohištvu, talnih oblogah, izolacijskih materialih in v celi vrsti kozmetičnih preparatov, kot so šamponi, šminke in zobna pasta, nadalje v hišnih razkužilih, papirnih brisačah in raznovrstni embalaži. Že koncentracija 0,1 ppm povzroča zdravstvene težave v obliki težav pri dihanju, draženja sluznice, glavobola, slabosti in razbijanja srca. povečane koncentracije povzročajo rakava obolenja. Toda, bodimo pozorni! celih 20 % prebivalstva, ljudi, ki spadajo med občutljivejši del človeške populacije, dobi zdravstvene težave že pri koncentraciji formaldehida pod 0,1 ppm, torej pri “uradno” nenevarni koncentraciji. Formaldehid je izjemno nevaren predvsem našim najmlajšim, saj ga dolže krivde za nenadno smrt dojenčkov. V stanovanjih, ki so opremljena s pohištvom iz iveric, lahko koncentracija formaldehida preseže vrednost 0,3 ppm. Naslednji hudodelec je po študiji prof. dr. Tove Fjelda (Agricultural Uni-versity of Norvey) Benzen. Pogosto je uporabljan v vsakdanjih stvareh, kot so benzin, oljih, črnilih, barvah, plastiki, gumi, uporabljajo pa ga tudi detergentih in farmacevtski industriji. Stranski učinki benzena povzročajo draženje kože in oči. Daljše izpostavljanje pa glavobole, izgubo apetita, zaspanost, nervozo in bolezni krvnega sistema. Med večje onesnaževalce, ki ju najdemo v zaprtih prostorih spadata še trikloretilen in ogljikov monoksid, vendar imamo premalo prostora, da bi razpredali o učinkih vseh škodljivih snovi, (več si lahko preberete na www, cvetlica, coml. Čiščenje zraka Tako kot vodo sestavljajo pozitivno nabiti minerali (bazična, oz. trda voda) in negativno nabiti minerali (kisla oz. mehka voda), tudi pri zraku delimo delce na pozitivno nabite ione (katione) in negativno nabite ione (anione). Negativni ioni so molekule z dodanim elektronom, pozitivni ioni pa so molekule, ki jim elektroni manjkajo. Pozitivni ioni nas naredijo nerazpoložene in brezvoljne, negativni ioni pa nas poživljajo in osvežujejo. V onesnaženih urbanih okoljih kozmični žarki na žalost ne morejo prodreti do tal, se pravi do našega življenjskega prostora, to jim preprečuje vse debelejša plast onesnaženega zraka. To ustvarja zaprti krog. Premalo negativnih ionov v zraku vodi v še hujše onesnaženje našega okolja, ne samo zraka. V gorah ali gozdu ter ob morju ali ob slapovih in deročih rekah, kmalu začutimo prijeten občutek po-življenosti. To je zaradi tega, ker nas obkrožajo velike količine anionov. V zraku ob deroči reki ali v gozdu je med 800 in 2,000 anionov na kubični centimeter zraka, medtem ko v onesnaženem in suhem zraku prevladujejo predvsem kationi. Škodljive spojine, kakršni so sajasti dim, smog, onesnažen zrak v prostorih, elektromagnetno sevanje električnih naprav in z dioksinom onesnažen zrak, so v glavnem kationi. Anioni nevtralizirajo ali odpravijo škodljivost takšnih onesnaževalcev, ki obstajajo v obliki kationov, in učinkujejo na prečiščevanje krvi, pospešujejo telesno presnovo, čistijo zrak, odstranjujejo prah, zrak sterilizirajo, itd. V naravi nastajajo anioni, ko drevesa vsrkavajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik, ter ob gibanju vode v slapu, deroči reki, valovanju morja (potencialna energija). Ione delimo po velikosti na majhne, srednje in velike. Prostor Število anionov Ob slapu 50.000 V gorah 8.000 Ob morju 4.000 V gozdu 3.000 Na deželi 1.200 V mestu 200 V pisarni 20 V avtu 14 V zaprtih prostorih ni ravnovesja med večjim deležem pozitivnih in manjšim deležem negativnih ionov. Gretje in klimatizacija skupaj z drugimi dejavniki onemogočajo regeneracijo (vnovično ionizacijo) zraka. Zelo pomembno si je zapomniti, da pozitivni ioni slabo vplivajo na zrak, negativni ioni pa so zraku koristni. Rastline s pomočjo fotosinteze oddajajo velike količine negativnih ionov v zrak in nam tako ustvarjajo okolje podobno zunanjem. Zato je v sobah z rastlinami 50 do 60 % manj zračnih mikrobov, kot so spore plesni in druge bakterije. Prav tako so rastline odlični uravnalci vlage v prostoru. Vlago namreč zadržujejo na okoli 40 do 60% kar je najugodnejše tako za človeka kot za rastline same. Toliko za sedaj, naslednjič pa res o vplivu rastlin na stres in hrup. Cvetlica.com Areca palm ali Zlatolistna palma nam lahko odda v zrak tudi liter vlage v 24 urah Zdravnik za živali svetuje ZDRAVJE ZOB IN USTNE VOTLINE PRI PSEH IN MAČKAH Tako, kot je zobozdravstvo (stomatologija) pomembna veja v človeški medicini, je problematika v zvezi z obolenji zob in obzobnih tkiv pomembna tudi pri naših hišnih ljubljencih. Vzroki za bolezni zob in ustne votline so različni. Eden najpomembnejših je način prehranjevanja. V glavnem živali jedo kuhano in industrijsko pripravljeno hrano, ki prav gotovo ni primerljiva z njihovo prvobitno prehrano. A tako je. Tempo življenja se spreminja in z industrijsko hrano najlažje in najhitreje zadostimo vsem potrebam živalim. V pimerjavi z naravnim prehranjevanjem pa je ta hrana takšna, daje žival ne žveči dovolj. Zato tudi ni naravnega čiščenja zob in masaže dlesni, česar posledica je nastajanje zobnih oblog. Tem težavam so najbolj podvržene manjše pasme psov. K težavam pripomorejo še ostale nepravilnosti, kot so nepravilen ugriz (predgrizavost, podgrizavost) ali pa prekoštevilni zobje. Mehka lepljiva hrana in bakterije, ki ustvarjajo film na površini zob povzročijo nastajanje mehkih zobnih oblog. Te zobne obloge v povezavi s slino mineralizirajo in nastajajo trdne zobne obloge- zobni kamen, ki še poslabša stanje v ustni votlini. Zobni kamen namreč draži dlesni in posledično nastaja vnetje dlesni. Dlesni postanejo zažarjene (pordele), predvsem na meji, kjer je stik med dlesnijo in zobom. Zobni kamen se postopoma nalaga tudi globje proti korenini zoba. Posledica tega je odrivanje dlesni od površine zoba in nastanek žepov, kjer so idealni pogoji za rast in razvoj bakterij. Iz tega se razvije tako imenovana parodon-talna bolezen (obolenje obzobnih tkiv). To stanje je lahko zelo boleče in vodi v izgubo zob. Zaradi vnetja in delovanja bakterij pride do uničenja tkiva, ki pritrjuje zob v čeljusti in zob izpade. Vnetje predstavlja tudi rezervoar več vrst bakterij, ki se s tega mesta lahko preko krvi zanesejo po telesu živali in lahko povzročijo vnetje srčnih zaklopk, jeter, ledvic,... Zato je zelo pomembno, da skrbimo za higieno zob in ustne votline. S čiščenjem začnemo že pri mladiču. S tem preprečimo nastanek oblog, žival pa se se postopoma navadi samega procesa čiščenja zob. S ščetkanjem in čiščenjem odstranjujemo mehke zobne obloge in tako preprečujemo nastanek trdnih oblog in parodontalne bolezni. Obstajajo razni priboljški, ki jih živali žvečijo in si s tem čistijo zobe. Na trgu je tudi hrana, briketi, ki imajo lastnost, da se ob ugrizu ne zdrobijo ampak se zobje zadrejo globoko v košček. Med žvečenjem tako naravna rastlinska vlakna v hrani odstranjujejo obloge s površine zob (podobno kot učinek žvečilnega pri ljudeh). V primeru, da žival že ima zobni kamen, je le tega treba odstraniti. Zobni kamen se odstranjuje s pomočjo ultrazvočnega odstranjevalca zobnega kamna. Žival je v narkozi. Pri tem posegu se prav tako odstrani zobe, pri katerih je proces preveč napredoval. Priporočljivo je, da živalim redno preglejujemo zobe in tako pravočasno zajezimo škodljive procese. Živali ne znajo povedati, da jih bolijo zobje, zato naj naštejemo nekaj najpogostejših znakov, ki lahko kažejo na obolenja ustne votline: * neprijeten zadah iz ust * občutljivost na dotik v področju gobčka, žival se boji odpreti, zapreti gobček * težave pri hranjenju, nezmožnost jemanja hrane, grizenja, apetit ohranjen * žival je samo mehko hrano, trde ne more-bolečina ,ob ugrizu se stresejo in le to pustijo * slinjenje * zmanjšan apetit * obarvanost zob (zobne obloge) * krvavitve iz ust, dlesni * majavi zobje, izpadanje zob * otekline v področju čeljusti * boleči zobje in dlesni * škripanje z zobmi * hujšanje, izgubljanje telesne teže V kolikor opazite kakršne koli spremembe je priporočljiv obisk pri veterinarju. Poznamo rek, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Držimo se ga! Lep in zdrav nasmeh! Ivan Amon dr. vet. med, Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica d. o. o SNEŽNIŠKI GOZDOVI NISO GOTENICA L XXX Beia voda POZOR! DRŽAVNA MEJA y|§f\\ 7 Pl* sili A- <8 *. ^ ____ J K pisanju me je spodbudilo politično dogajanje v zadnjih tednih in malomaren odnos naših oblastnikov do naših gozdov. Objavljam karto meje med Narodno republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, ki poteka po Snežniških gozdovih - revir Gomanci - oddelek Jarmovec avtorja Selana iz leta 1957. Tu je potekala Rapalska meja med Jugoslavijo in Italijo in mejni kamni stojijo še danes. Na soočenju kandidatov za DZ, ki je potekalo v Domu na Vidmu, sem postavil vprašanje tudi našemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Rup-Iju, ki pa je izjavil, da ni seznanjen s tem, da je Rapalska meja potekala preko tega območja. Ti naši gozdovi so za vse nas zaprti, razen za določene osebe, ki imajo ključe zapornic. Odprti so tudi za posameznike - nap. Za g. Bavčarja, ki ima tam lovišče. Ni prav, da so sledeče ceste, ki so prehodne in povezovalne: 1. Sviščaki Mašun preko Pekla; 2. Jarmovec - Mezališče- Le-škova dolina in 3. Mirin - Železna vrata - Go-Ijak zaradi volje države ti državni gozdovi zaprti. Naš občinski svet je sprejel od- postanejo naši gozdovi prehodni in da niso vsi ostali drugorazredni državljani. Škoda, da naš zunanji minister o tem nima pojma niti o tem ni želel razpravljati. Ostali dve fotografiji sta fotografiji gozdov, ki so jih Hrvati m 98 8Š ločitev, da se zapornice ukinejo, a kljub temu še vedno ostajajo. Žal me je naš občinski svetnik Igor Štemberger opozoril naj bom vendarle tiho, saj da imam ključ. A ključ ni rešitev. Rešitev je vtem, da LXXXH1 ^LXXXV , z. \ixxxvf~ j 6oV 'H69 *.CsOO 180 520 S takšnim odnosom tem, da so si Hrvati prisvojili tudi ‘t.S-- 4, 'X*'- naših državnikov in pri- naše gojitveno območje, saj je vilegiranih posamez- meja prestavljena za dobrih 250 ni kov se ne strinjam, metrov. Tukaj bi morala naša država ukrepati in zaščititi naše interese. Vse zapornice, ko bom hodil po naših gozdovih bom zato iz protesta pustil odklenjene. Opozarjam tudi na naš občinski svet, ki je bil o tem obveš- posekali in les prevažali po naših čen in seznanjen a ni naredil nič. cestah, kljub opozorilu direktorja Ti gozdovi spadajo v občino llir-GG TOZD Ilirska Bistrica Jožeta Ma- ^ Bistrica in o tem odločamo mi, Ijevca, ki pa sem ga o tem tudi sam zat0 sem še toliko bolj prizadet, ko obvestil. Izsekali so 3.500 kubikov vidim_ da jih te stvari ne tangirajo. visoko kvalitetne smrekovine. Obstaja tudi problem, ki je v Matija Valenčič Gregorčičeva 1 a, II. Bistrica Rnzmišljnje Razpisi KOPALNI AVTOBUS. Kakršn koli že je bil poletni čas, je nepreklicno mimo. Kot bi mignil smo svoje dejavnosti zanihali v običajno in vsakdanju rutino, ki nam jih le te narekujejo. Potovali smo v tuje dežele, kopali smo se v daljnih morjih, osvajali smo gore in doline. Nič koliko slik in filmov smo prinesi domov in jih z veseljem razkazujemo tistim, ki jim ta polet ni uspel. Ali pa so si svoj čas organizirali drugače, glede na svoje potrebe in finančne zmogljivosti. Nič zato, saj količina in dolžina ni pomembna, važno je, da nam je bilo lepo, in smo to lepo in dobro delili z drugimi. Namen tega kar tu pišem je predvsem vtem, da se želim zahvaliti vsem, ki so nam omogočili čudovito kopanje v Moščeniški Dragi. No seveda se ne zahvaljujem samo v svojem imenu. Kje pa, saj sem bila le nekajkrat koristnik te izjemne kopališke dogodivščine. Opla tudi drugam nisem šla. Grem na potep v bližnjo Italijo nikakor pa ne na njihovo morje. Bistvo je v tem, da so kopalci bili večinoma tisti, ki nimajo drugih možnosti zaradi njim znanih razlogov. Kar je res je res ni ga čez Moščeniško drago. Navidez še tako preprosta organizacija ima svoje zakonitosti, če naj služi svojemu namenu. Skratka ideja in izvedaje enkratna in resnično hvala vsem, ki ste nam omogočili brezskrbno in poceni vožnjo v ta prelepi primorski kraj. Tu pa tam se tudi v naši Bistrici zgodi kak čudež in dobro delo, le prepoznati ga moramo kot to kar je, dobro, ki služi skupnosti katere del smo. Neta Slovenski podjetniški sklad je v petek 12.09.2008 objavil: Produkt P4 - Sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009 za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 249 zaposlenimi Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Namen javnega razpisa je spodbuditi podjetja v investicijska vlaganja za proizvodnjo/izvajanje novih ali temeljito izboljšanih proizvodov/storitev ali procesov, kar se bo odražalo v večji konkurenčnosti podjetij merjeno z večjo rastjo in produktivnostjo ter konkurenčnejšem nastopu na trgu ter večji dodani vrednosti na zaposlenega. Vrednost razpisa: Okvirna višina nepovratnih sredstev v letu 2009 po tem razpisu znaša 18.780.00-0,00 EUR. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo Rok: Rok za oddajo vlog je 17.10.2008. V kolikor želite pridobiti dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki: 05 73 44 362 ali preko elektronske pošte: info@ora.si. S spoštovanjem, OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV vikend šport košarka ] ZAKUUCNA PRIREDITEV VIKEND ŠPORT V soboto, 30. avgusta je bila v Ilirski Bistrici, v Parku Nade Žagar zaključna prireditev Projekta Vikend Šport, ki ga je letos skozi poletje organizirala Zveza športnih društev Ilirska Bistrica. Kot zagotavljajo organizatorji, je bil poglavitni cilj projekta ta, da se skozi strokovno vodene športne prireditve širi krog stalno aktivnih mladostnikov v športu s poudarkom na tistih, ki so v športu manj dejavni. Mladim je namreč potrebno zagotoviti primerno športno aktivnost tudi izven rednih šolskih dejavnosti, torej v prostem času, v času poletnih počitnic. organizacijo so organizatorji na turnir uspeli privabiti številne ljubitelje tega športa. Že skoraj pozabljeno odbojkarsko igrišče v športnem parku Trnovo je z omenjenim turnirjem ponovno zaživelo in na mivko privabilo osem ekip. Slavila je gostujoča ekipa Debeli Rtič, drugo mesto so si priigrali domačini Čakalaka, tretje mesto pa zasedla postojnska ekipa Tvvrbarji. Tudi zaključna prireditev v parku Nade Žagar, kjer so potekale spretnostna igra, tekmovanje v trojkah, na- in veselje organizatorjev do dela z mladimi. Vsekakor so organizatorji s svojim zanimanjem in interesom za ureditev ter pripravo športnih površin in izvedbo športnih dogodkov dokazali svoj športen duh ter vzbudili pri mladih upanje za pozornost, ki jo v našem kraju, glede športnih udejstvovanj vsekakor primanjkuje. Športno dogajanje v okviru projekta Vikend šport je torej z izpeljanimi prireditvami sicer doseglo svoj poglavitni namen, vendar organi- V letošnjih poletnih počitnicah je bilo zatorej v okviru tega projekta načrtovanih kar nekaj športnih vikendov. Čeprav je bil kolesarski vikend zaradi slabega vremena odpovedan, so košarkarski turnir, turnir v malem nogometu ter turnir trojk v odbojki na mivki dosegla svoj namen in na igrišča privabila lepo število športnih nadobudnežev. Prva tri mesta med ljubitelji nogometa so dosegle naslednje ekipe: zlato ekipa Odpad Bistre, srebro Ac Milan, bron pa ekipa Dva gluha, tretji brez posluha. Posebnega poudarka si zagotovo zasluži turnir v odboji na mivki. Z velikimi prizadevanji in s svojo dobro tančno streljanje na gol in pa seveda glavno dejanje, podelitev medalj, je glede na energijo in zadovoljstvo prisotnih vsekakor dobro uspela. Kot udeleženka nekaterih športnih dogodkov lahko pohvalim organizacijo samega projekta ter zagnanost zatorji vendarle pozivajo mladino in tudi ostale občane, da v bodoče pogosteje zberejo voljo ter pogum za udeležbo na podobnih prireditvah, ki zagotovo pripomorejo h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa. DORIS KOMEN mali nogomet MALI NOGOMET V DVORANI OŠ Al Ustanovili smo malonogomet-no ekipo igralcev starih do 21 let in bomo nastopali v zvezni ligi zahod. S treningi smo pričeli v začetku meseca septembra, treniramo v telovadnici OŠ Podgora in na zunanjih igriščih.V ekipi je 17 fantov starih od 16 do 21 let, ki se želijo preizkusiti v tej igri z najboljšimi v naši domovini. Da so nam omogočili na- stopanje v elitnem tekmovanju se zahvaljujemo: NK Ilirska Bistrica Klubu študentov Ilirska Bistrica, Splošna gradbena dela, avto-prevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo HUBERT ŠLOSAR in Grafični atelje ZEJNULOVIČ Vabimo k sodelovanju vse, ki smatrajo, da na kakršenkoli na- čin pripomorejo v delovanju te ekipe! Vabljeni vsi, ki želite vzpodbujati naše mlade upe na prvo domačo tekmo, ki bo »predvidoma« v soboto 11.10.2008 ob 15h v dvorani OŠ AŽ. Ustanovitelja: Kalc Vojko in Brozina Roman KOŠARKARJI NABIRALI MOČI ZA NOVO SEZONO Zakorakali smo že skoraj v mesec oktober in pred nami je zanimiva košarkarska sezona, v kateri bodo zagotovo najpomembnejši akter na našem koncu članska ekipa KK Piama pur. Čeprav je za košarkarji v mesecu septembru že kar nekaj prijateljskih tekem, na katerih so pokazali svojo pripravljenost in željo po bojeviti sezoni, so se le ti, konec avgusta s povsem prenovljeno ekipo udeležili kondicijskih priprav v Kamni Gorici na Gorenjskem. Priprave so bile pomembne predvsem s tega vidika, da se ekipa, ki vstopa v novo sezono spozna, nabere novih moči ter začne z intenzivnimi priprava- mi in treningi. Priprav v starem fužinarskem naselju se je udeležilo petnajst članov ter trije kadeti. Dnevi, ki so jih košarkarji preživeli na Gorenjskem, so bili vse prej kot dopustniško obarvani. Košarkarji so trikrat dnevno trenirali, imeli pohod na Begunjščico ter si ob koncu napornih dni energijo nabirali v bazenu ter na masažah. Priprave so bile vsekakor zelo pomembno dejanje pred naporno sezono, ki čaka naše košarkarje. ' ‘ " ~ ' :: Pričakujem in verjamem, da se že s tem mesecem začenjajo zanimive tekme, vredne ogleda. Prva tekma znotraj skupine, v kateri igra domači klub, čaka naše košarkarje 4. oktobra in sicer v Portorožu. Prva tekma sezone na domačem terenu pa bo teden kasneje in sicer 11. oktobra, ko se bodo domačini pomerili s košarkarji Krka mladi. Vabljeni torej na uvodno dejanje nove košarkarske sezone. Košarkarji bodo zagotovo veseli spodbud občinstva in energije, ki jo znamo pričarati Bistričani. DORIS KOMEN jahanje Tekmovanje v spretnostnem jahanju MLAKE2008 ■■ ttt Sredi avgusta smo letos na Mlakah na Mali Bukovici organizirali tekmovanje v spretnostnem jahanju. Kljub slabi vremenski napovedi se je zbralo presenetljivo veliko ljubiteljev konj in zabavnih iger. Na tekmovanje se je prijavilo petnajst tekmovalcev. Večina jih je prijezdilo iz bližnje okoli- ce, nekaj pa se jih je pripeljalo tudi iz drugih občin. Sodeloval je celo jahač iz Slovaške. Po prijavah tekmovalcev se je žrebalo vrstni red predtekmova- nj bilo skoraj nič diskvalifikacij. Za konec vsake tekme smo organizatorji poskrbeli za malo osvežitve, kajti na koncu je bilo potrebno s palico predreti vodni balon, ki je visel tik nad glavo jahača. Med predtekmovanjem in četrtfinalom je dež poskrbel za majhno pavzico, da so si konji malo odpočili. Takoj, ko je spet posijalo sonce, pa smo nadaljevali. V finalu sta se pomerila najboljša dva jahača in dobili smo zmagovalca (šlo je za konjsko žimo). Prvo mesto je zasedel Borut Delost iz Šembij, drugi je bil Primož Jereb iz Cerknice, tretje mesto pa je pripadlo domov. Tisti najbolj zagrizem pa smo še popili in pojedli, kar je ostalo in polni vtisov in idej za drugo leto zaključili družabno srečanje. Letos smo bili organizatorji malce skeptični kako bo vse skupaj izpadlo, zato nismo tekmovanja nikjer javno napovedali. Vsem, ki bi radi prišli na prireditev, pa niste vedeli za njo, se opravičujemo in vas vabimo, da se nam pridružite naslednje leto. Takrat bomo naredili malo več reklame. nja. Na ravnem pokošenem travniku je bil postavljen poligon z raznimi ovirami (labirint, slalom, tunel,..), ki so jih morali tekmovalci premagovati po določenem vrstnem redu. So- Marjanu Benigar-ju iz Trnovega. Po slav- časno sta tekmovala dva jahača, vsak na svoji progi, ki sta bili zrcalno Postavljeni. Naštartu sta tekmovalca najprej morala potešiti žejo z izbrano Pijačo, šele po tem sta lahko nadaljevala do naslednje ovire. Tekmovalci so se izvrstno odrezali, kajti dobro so vodili svoje konjičke čez ovire, zato nostni podelitvi so jaha-či počasi odjahali in odpeljali konjičke košarka KK Piama pur - mladinci MLADINSKI TURNIR Pred začetkom rednega dela tekmovanja, ki se začenja z mesecem oktobrom in v katerem ekipa mladincev KK Piama pur tekmuje znotraj 2. slovenske košarkarske lige zahod, je bil 21. septembra v Ilirski Bistrici organiziran prijateljski turnir treh mladinskih selekcij. Svoje košarkarsko znanje so na igrišču preizkušali domači KK Piama pur, KK Pingvini in KK Postojna, '/treh tekmah, ki so se odvijale v nedeljskem popoldnevu, smo imeli priložnost videti odlično pripravljene košarkarje mladinskih ekip. Čeprav je bil omenjeni mladinski turnir šele uvod in niso bili rezultati prvotnega pomena, velja omeniti uigranost, borbenost in predvsem dobro organizirano domačo ekipo mladincev, ki je na turnirju prepričljivo premagala oba nasprotnika. Domačini so s svojo igro zagotovo napovedali zanimivo sezono, ki jo bodo začeli v gosteh in sicer 27. septembra v Cerknici. Prvo tekmo v rednem delu tekmovanja pa bo mladinska ekipa doma odigrala 5. oktobra proti ekipi iz Žirov. Mladinci glede na pokazano igro ciljajo v letošnji sezoni v sam vrh. Tekme bodo zatorej vredne ogleda in spodbuda s tribun, bo poleg košarkarskega znanja naših košarkarjev, zagotovo tisti ključni dejavnik za uresničitev teh velikih želja. REZULTATI MLADINSKEGA TURNIRJA KK Piama pur: KK Pingvini (99 : 74) KK Postojna : KK Pingvini (74 : 71) KK Piama pur: KK Postojna (88 : 61) 1. mesto; KK Piama pur 2. mesto; KK Postojna 3. mesto; KK Pingvini DORIS KOMEN Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK *®§1©1L9E]11 IH HI Prihodnost je obnovljiva! —EME S toplotnimi črpalkami cTc prihranite do 70% kurjave! TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (V0DA)/V0DA OGREVANJE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI CENTRALNI SESALNI SISTEMI PREZRAČEVANJE IN VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 ORATORIJ 2008 »ODPRI OČI!« V župniji Ilirska Bistrica se je od 25,-31.08.20-08 odvijal oratorij za otroke. Oratorija, z geslom »Odpri oči!«, se je udeležilo 41 otrok od 6,- 11. leta starosti. Projekt je letos, že četrtič za- pored, izpeljala skupina petnajstih zagnanih animatorjev pod vodstvom gospoda kaplana Mira Mariniča. Vsak dan smo pričeli z dvigom oratorijske zastave in oratorijsko himno, sledila je jutranja molitev, nato pa igrica. Rdečo nit oratorija je letos predstavljala zgodba o sv. Pavlu, ki so jo vsak dan uprizarjali animatorji. Za tem je sledila katehe-za, nato delavnice na temo kateheze, potem ustvarjalne delavnice, kjer so otroci izdelovali: svečke, sv. Pavla na kuhovnici, obeske za ključe, knjižna kazala, piškote, sončnice, okrasne vazice, ropotulje, risali so na kamenje ipd. Pošteno lačne želodčke je okrog 12.30 razveselila kuharica z okusnim kosilom. Po kosilu so imeli udeleženci nekoliko prostega časa, ki so ga zapolnili s porisovanjem župnijskega dvorišča, z igrami z žogo, s pogovorom. Za tem pa je vsak dan sledila velika igra. V enem izmed dnevov smo priredili celo karaoke, v enem pa vodne igre. Dan smo zaključevali z molitvijo, spustom zastave, oratorijsko himno in posladkom. Med dnevom ni manjkalo smeha, veselja, petja. V četrtek, 28,08.2008 smo se s sv. Pavlom odpravili na izlet v Lipico. Tam smo si ogledali prave lipicance in razstavo kočij. Peš smo se podali tudi do votline lurške Marije, ki se nahaja v bližini kobilarne. Ker je bil četrtkov dan na oratoriju posvečen papežu, smo tam še posebej molili prav zanj. Otroci so domov poslali razglednice, ki so jih sami izdelali. Oddali smo jih upravnici na pošti v Sežani in ji dan polepšali z zapeto himno oratorija Odpri oči. V soboto, 30.08.2008 smo v naši sredi gostili oratorij iz Križa pri Trstu. Ob koncu moramo izreči iskren hvala sponzorjem, ki so se s finančnimi in materialnimi sredstvi požrtvovalno odzvali na našo prošnjo. S to gesto so pokazali, da jim ni vseeno, ko gre za prispevek, ki je namenjen kakovostnemu, zdravemu preživljanju počitniških dni otrok iz naše občine. Zahvala gre: Banki Koper, Pecivu Ljubica, Liljani Primc, Mesarstvu Puc, Tredi, Čebelarstvu Jože Boštjančič-Zalči, Marku Šenkincu, Perutnini Pivka, Papirnici DZS, Pizze-riji Maestro, Trgovini Kirn in Marsen, Šiviljstvu Edes Prešeren- Rakek, Pekarni Jure, Tiskarni Alma Zejnulovič, družini Volk iz Prešernove 16, družini Benigar iz Vodnikove 4, družini Hrvatin iz Jurčičeve 3, družini Vrh iz Dolnjega Zemona. Poseben hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu II. Bistrica za pomoč pri postavitvi in pospravljanju šotora in za izposojo klopi, kuharici Teji Vidojevič, gospe Ireni Vidojevič za narisano sceno, novinarjema Tomu Šajnu za objavljen članek v Primorskih novicah in Katji Kirn za članek v Bistriških odmevih, vsem staršem in prizadevnim gospodinjam za sladka presenečenja, vsem vernikom, ki so naše delo podprli z molitvijo, gospodu kaplanu Miru Mariniču, gospodu župniku Gabrijelu Vidrihu ter neimenovanim dobrotnikom. Nenazadnje pa gre zahvala Bogu, ki nam je poklonil najlepše darilo- teden sonca in skupino čudovitih otrok. Upamo, da se ponovno srečamo med letom na dveh oratorijskih dneh in prihodnje poletje na oratoriju 2009. Do takrat pa imejmo odprte oči za vse lepe stvari, ki se skrivajo globoko v nas in okoli nas! Pomočnica voditelja oratorija Helena Boštjančič Oratorij smo zaključili s slovesno nedeljsko sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Petra. Udeleženci oratorija so pridno sodelovali s petjem in prošnjami. Po maši so dobili v spomin skupinsko fotografijo ter svečko. Pred cerkvijo smo zapeli še himno oratorija in nekaj bansov, nato pa smo se posladkali s slastnimi piškoti, ki so jih pripravili otroci, v eni izmed oratorijskih ustvarjalnih delavnic. Zadovoljstvo na obrazih udeležencev oratorija, staršev in zbranih vernikov je dalo poseben pečat zaključku veselega tedna. PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.ši >■ (7^-..... lili ft OKREPČEVALNICA TRNOVO REiTiEK VABIMO i- OKiTlOBERFdE>ST Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 etoBifl&ujipi nlgmpod m onjejofi/op 8£T - GZS - TPO WJlsig ‘"Mouao + ooiod -‘iiQ3uyi vn vrvaodd - s/Avas u/ efupej^A ‘ efepojd J3doyi 0009 d/Z BAapa/gag tfiuzoAn lij mudojsez MJŠeU BiUjPI BUBO ®3flSfpžjw II A JBSIAJOS Ul JB1UOIH Kronika POROČA NJE0 DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.08.2008 DO 15.09.2008 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 16 kaznivih dejanj in sicer 2 kaznivi dejanji velike tatvine, 8 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje ponarejanja denarja, 1 kaznivo dejanje goljufije in 1 primer preprečitve dokazovanja. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 22 oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so na nedovoljen način prestopile državno mejo oziroma so jo hotele prestopiti. Tujcem so bile izrečene globe in so bili po končanem postopku izročeni hrvaškim mejnim organom ali pa izpuščeni, saj je šlo za državljane evropske unije. Poleg omenjenega so policisti obravnavali še 10 kršitev javnega reda in miru od tega 4 kršitve v zasebnem prostoru in 6 kršitev na javnem kraju. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi, v enem primeru pa opozorilo. Na območju naše policijske postaje se je v navedenem obdobju pripetilo tudi 17 prometnih nesreč, v enem primeru je prišlo do hudih telesnih poškodb, v treh primerih do lahkih telesnih poškodb, v ostalih prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo še 2 primera poškodovanj vozil na parkirnem prostoru in 4 primere povoženja divjadi Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo do streznitve pridržali 11 voznikov. V navedenem obdobju smo obravnavali še eno delovno nesrečo v gozdu, en požar na kontejnerju ter en primer ugriza psa. Najdeno in zavarovano je bilo eno neeksplodirano eksplozivno telo, za uničenje katerega je poskrbel pirotehnik. Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III IZPEUANE DVE DELAVNICE DRUŠTVA ZA RAZVOJ P0DEŽEUA V okviru Kmetijske tržnice v II.Bistrici je Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom poleg strokovnega posveta na Premu pripravilo še dve delavnici, ki sta potekali v petek, 19. septembra in ponedeljek 22. septembra 2008. Prva delavnica je bila namenjena predstavitvi Študije izvedljivosti projekta »Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje infrastrukture za trženje kmetijskih proizvodov«, ki jo je društvo izvedlo v začetku leta. Delavnice se je udeležilo 13 zainteresiranih za sodelovanje na kmečki tržnici, ki naj bi po ugotovitvah študije potekala vsaj enkrat mesečno v vsakem mestu na področju delovanja društva, torej v II.Bistrici, Pivki in Postojni. Študija namreč potrjuje željo tako proizvajalcev kmetijskih proizvodov - prodajalcev kot kupcev po organizirani ponudbi kvalitetne domače hrane, za kar pa je potrebno izpolniti kar nekaj pogojev oziroma izpeljati določene aktivnosti - od podpornega okolja za uvedbo tržnic do prostorskih in upravljavskih pogojev. Projekt tržnic se sedaj nadaljuje v skladu z akcijskim načrtom, ki ga je pripravila skupina, ki vodi ta projekt, predviden začetek obratovanja tržnic pa naj bi bil april 2009. Vtem času je pripravljenih veliko aktivnosti (predvsem izobraževalnih), tako da bo delo na tem projektu zelo pestro. Že na tej - prvi predstavitveni delavnici, so udeleženci pričeli z razpravo o skupni podobi tržnic, na osnovi katere se bodo izdelali promocijski materiali in predstavitveni artikli. V vsakem primeru pa se že sedaj oblikuje skupina resnih in odgovornih posameznikov - prodajalcev, ki naj bi sodelovali na tržnici, saj se že v naslednjem mesecu načrtujejo nove delavnice na temo kmečke tržnice. Naj bo ta zapis še povabilo morebitnimi zainteresiranim za sodelovanje na tržnici. Druga delavnica pa je bila izvedena v prostorih Turistične kmetije Pri Malnarjevih v Slavini je bila namenjena lastnikom turističnih kmetij. Kljub malce slabši udeležbi - 6 udeležencev, je delavnica uspela, saj je bila predstavljena zanimiva tema - izdelava in predstavitev spletne strani za turistične kmetije. Klemen Vičič - avtor omenjene spletne strani, je namreč predstavil vse podrobnosti v zvezi z spletno stranjo, udeleženci pa so s svojimi vprašanji in predlogi oblikovali ponujeno stran po svoji meri. Dogovor delavnice je bil, da se stran in ponudba predstavi še ostalim kmetijam na našem področju, nato pa pripravi projekt v okviru društva v smislu promocije turističnih kmetij. Tudi tu še vedno velja povabilo zainteresiranim k sodelovanju, saj gre za zanimivo promocijo, ki bo sofinancirana v okviru programa Leader. Potrebno je še poudariti, da spletna stran ni namenjena ozko samo turističnim kmetijam ampak tudi ostalim kmetijam, ki bi želele predstaviti svojo dejavnost in pri tem tudi kaj tržiti. mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat-za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko Ini za objavo). V NOVOKRAČINAH PRODAM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE VELIKOSTI OKROG 3 ha (24a njiv, 100a travnikov, 175a gozda). Informacije na tel. 041 739 829 Brezposelna vzgojiteljica, poročena, mati treh odraslih otrok, nudim varstvo otrok na domu in pomoč starejšim osebam. Info: 041/952-944. PRODAM trisobno stanovanje v Trnovem, tel. 040/507-322 Prodam motorno kolo Tomos - fle-xer - po OOP ni potrebno čelade ne registracije; info: 71 45 554 Za interno uporabo, hitro in vestno ter po konkurenčni ceni lektoriram in urejam slovenska besedila člankov ali šolskih nalog - osnovne, srednj ali viš- je stopnje-zaželen dogovor vsaj en teden prej; info: 040 640 429; V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53. Oddamo mlade mucke, info: 71 00 320 Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700 - 1330 tel. 711 21 36, 711 21 40© --—■' Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°- 2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© INSTALACIJE Kovačič Stojan s p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS ''ostojtv* Kjer vam OPEL za vaš rabljen avtomobil katerekoli znamke ponuja: i do 6.000 € prihranka kasko zavarovanje Vaš Opel trgovec: ISTRA AVTO Koper tel.: 05/ 66 82 433, 66 82 444,66 82 451 AVTOCENTER TAVČAR Sežana tel.: 05/73 01 440 ISTRA AVTO IN KALISTER Jelšane tel.: 05/78 86 009 Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje. Popust je odvisen od posameznega modela in opreme. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4r5 do 10,51/100 km. Emisije C02 za vse modele: od 119 do 250 g/km. PRAZNOVANJE MALEGA ŠMARNA NA SOZAH Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 5 T d e? c c e? ep e e Siri e') c e e v v Sr C j C 0 ep i ti ti p) P ti ti ti (ti % (p K f j ti p) A p Vilh arjev a ces tel./ OIC ta 4 fax: Trr 7,62 05/7 ovo 50 11 1-10- irska 242 Bis rica ■j) ti pi C/ 1 ti p) (? Č) (P p) te GZ ti p) ti p ti č' Široko se je razprlo nebo nad septembersko nedeljo, ko so Soze gostile množico vernikov, ki so se zbrali na dan shoda pri sveti maši v čast Marije Pomagaj. Letošnje praznovanje malega šmarna ali praznovanje Marijinega rojstva je na Sozah potekalo tudi ob spominskem praznovanju 70. obletnice prihoda podobe Marije Pomagaj v tem kraju. Še vedno živi spomin na 8.september 1938, ko je iz Harij na Soze krenila nepopisna množica romarjev s podobo Marije Pomagaj, ki je sedaj postavljena na oltarju te podružnične cerkve. Soze, majhna in nekoliko odmaknjena vas, je s tem , ko je takratnemu duhovniku Milanu Grlju uspelo sezidati cerkev in jo posvetili Mariji Pomagaj, postala dekanijsko romarsko središče. S postavitvijo takratne meje seje izkazalo, da verniki iz naših krajev ne morejo več romati k Mariji, naj si bo na Trsat ali Brezje, saj so se ti kraji pojavili na drugi strani takratne državne meje. Ravno to je vodilo pokojnega duhovnika Milana Grlja , da je dal sezidati cerkev na Sozah in iz Jugoslavije preko rapalske meje pretihotapil sedanjo sliko Marije Pomagaj, skrito pod želežniškim vagonom, zato se jo je prijel kar vzdevek » MARIJA PRI-BEŽNICA »> Praznik Marijinega rojstva ali mali šmaren je za vernike praznik veselja in upanja. Marija je tako velika in vredna našega čaščenja, ker je mati Božja. Ga.Alenka Penko že vrsto let s člani KETŠD Alojz Mihelčič iz Harij ob pomoči ilirskobistriške dekanije sodeluje pri pripravi Marijinega praznika. V krščanskem izročilu se je na trpljenje vedno gledalo kot na duhovni izziv. Duhovnost v njegovem najboljšem pomenu pa nam pomaga, da lažje premagujemo svoje težave, obenem pa tudi iščemo smisel za naše nadaljnje življenje . Ko nas doleti trpljenje, ga sprejemamo kot križ svojemu svetniku in mu zaupajo nakopičene težave. Po tako odpravljeni » božjepoti »je teža njihovega bremena postala lažja ali pa je celo popolnoma izginila, zato ni čudno, da se še vedno odpravljamo po pomoč k svojemu zavetniku. Mnogi se iz takih poti domov vračajo domov sproščeni, napolnjeni z novo močjo, da lažje sprejemajo življenjske težave. Opaziti je, da se tudi vedno več vernikov zateka po ta duhovni eliksir med drugim tudi k Mariji Pomagaj na Tako poje odpev znamenite pesmi v čast Marije Pomagaj, ki se nam je prirasla v dušo tako močno, dajo velikokrat zapojemo tudi sami, zato je zapisana kot vodilo na spominski podobici, izdani priložnostno ob praznovanju 70. obletnice prihoda Marije Pomagaj na Soze. Za praznično vzdušje so po maši poskrbeli člani KETŠD Alojz Mihelčič iz Harij. Kot se za shod spodobi, so za prvi ples zaigrali na harmoniko Dejan Iskra , Matej Dolgan in Nadja Čebokli. Tonjo Janežič 70 - LETNICA PRIHODA MARIJINE PODOBE NA SOZE Soška cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu, ki ga praznujemo 8. septembra na mali šmaren. Letošnje praznovanje je bilo še toliko bolj slovesno, saj smo v nedeljo po malem šmarnu počastili spomin na 70-letnico prihoda Marijine podobe na Soze. Za to je zaslužen pokojni duhovnik Milan G rij, velik domoljub in zelo zaveden Slovenec, ki mu je v najhujših časih fašizma uspelo pretihotapiti Marijino podobo v Harije. Od tam je krenila procesija na Soze, kjer je našla svoje domovanje. V spomin na ta dogodek so se tudi na letošnji soški shod, v nedeljo po malem šmarnu, nekateri podali peš na Soze. Shodno mašo je daroval duhovnik Janez Premrl. S petjem jo je polepšal Cerkveni pevski zbor iz Harij. Po končanem mašnem obredu, blagoslovu zeliščnih šopkov in »ofru«, so člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, v sodelovanju z vaščani Soz, pripravili kulturni program. Program sta vodili Andreja Boštjančič in Alenka Dolgan. Nekaj veselih so zapeli in zaigrali člani Brštulin bande iz Harij. Harmoniko je razpotegnil Matej Dolgan. Anja in Blaž Dolgan pa sta predstavila vas Soze. Za posebno poslastico je poskrbela Jadranka Boštjančič, ki je tokrat nastopila v vlogi uboge strine, odlomku iz večkrat nagrajene komedije Sami problemi in ponovno navdušila. Družbo ji je delala Andreja Boštjančič. Ob tej priložnosti so se organizatorji posebej zahvalili Toniju Janežiču iz Zarečja, ki je bil pobudnik in organizator jubilejnega praznovanja in je zaslužen, da so Soze bogatejše za dve novi razglednici in spominsko podobico ter Nedeljku Dolganu, ki ima velike zasluge pri prenovi in vzdrževanju cerkve. Program, ki je bil pripravljen kot prepletanje zgodb o delu in življenju pokojnega duhovnika Grlja in običajih ob shodu, smo zaključili z besedami :« S shodom je povezanih nešteto običajev in navad. Žal je sodoben način življenja številne izbrisal, shodna maša in prvi ples pa sta se ohranila do današnjih dni.« Zatem so družno zaigrali harmonikarji Matej Dolgan, Dejan Iskra in Nadja Čebokli. Nekateri so zaplesali, nekateri pa so se odpravili v goste k bližnjim Malobukovčanovim in Kranjčevim na »pršut«, kajti na shod se veže tudi prav posebna kulinarika in pravega shoda brez »pršuta« ni. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali. Posebej: Toniju Janežiču, Nedeljku Dolganu, Kranjčevim, Malobukovčanovim, duhovniku, voditeljicama Alenki in Andreji, MŠD Harije, Jerneji in Jerneju Boštjančiču, Domu starejših občanov iz Ilirske Bistrice, jasenskim pevcem: Magdi, Stanku, Jožetu in Sašu ter ostalim pevkam, ki so priskočile na pomoč: Nadji Čebokli, Silvi Šajn, Karmen Gombač. Hvala Olgi in Klavdiju, ki sta se še posebej potrudila, deklicam, ki so si nadele noše in mamam, ki so poskrbele za to ter vsem tistim, ki ste veliko pomagali in prispevali, pa niste želeli biti imenovani. Alenka Penko Foto: Roman Sanabor usode, ki nam gaje naložil Bog. Že ob našem rojstvu so se starši zavedali, da nam lahko marsikaj izberejo ali podarijo, le življenjskega križa si ne moremo izbirati sami. Prav ta »križ« se na naši življenjski poti na nek nevsiljiv način obesi čez naše rame. Da postane nošenje te teže bremena znosnejše, si verujoči pomagajo tako, da se odpravijo k Soze. Romarskega kraja ne določi papež ali škofje, oblikujejo ga verniki sami. Le- ti prihajajo na Soze od vsepovsod. Koliko prazničnega občutja in zaobljub se je v teh dolgih letih dogodilo na tem prelepem nekoliko odmaknjenem kraju. Prav ta množični prihod ljudi na Soze daje pomen samemu praznovanju, obenem pa se ohranjajo stare romarske navade in poti. Še enkrat zakličem in prosim na glas : » Nikar ne zapusti, Marija ti nas. Marija, vse k tebi na Soze hiti, Marija , Pomagaj nam Ti!« I LIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. KO IMA HUDIČ MLADE,.. ... jih ima veliko. Težko bi na bolj slikovit način prikazali razmere na borznih trgih v zadnjem mesecu. Potem, ko so se slednji pričeli posedati v drugi polovici lanskega leta, je večina analitikov pričakovala umiritev v prvi, kasneje pa v drugi polovici letošnjega leta. Vendar padcem nikakor ni videti konca. Na trenutke sicer zgleda, da se bo turbolentno vzdušje umirilo, vendar kaj kmalu na trg zaplavajo nove negativne informacije, ki ponovno zamajejo borzne tečaje. Za kikse poskrbijo predvsem Američani, ki svojega finančnega sistema nikakor ne uspejo ozdraviti. Zmanjšana likvidnost ter izpostavljenost do manj kvalitetnih vrednostnih papirjev je nazadnje odnesla eno večjih investicijskih bank Lehman Brothers, kar je ponovno nagubalo čela glavnine investitorjev ter poskrbela za neprespano noč marsikomu med tistimi, ki so svoj denar investirali v nakup delnic iz finančne panoge. Novica je kratkoročno zamajala vse svetovne trge, pod težo katerih je klecnila tudi Ljubljanska borza. Indeks SBI20 seje sredi septembra celo približal 6.000 indeksnim točkam, kar je polovico manj glede na najvišje ravni. Čeprav je pričetek kotacije Zavarovalnice Triglav povečal promet na domačem borznem parketu, je delničarjem zaenkrat prinesel več škode kot koristi. Čas uvrstitve delnic na borzo vsekakor ni pravi, poleg tega pa obstaja še precej nejasnosti glede izplačila škode, ki jo bo naša največja zavarovalnica morala odšteti za škodni primer na Slovaškem. Zaradi naštetega je cena iz 60 evrov, po kateri se je z delnicami trgovalo na sivem trgu, spustila celo na okrog 40 evrov. Čeprav so razmere na glavnini borznih trgov trenutno še negotove, pa se nekateri pozitivni koraki pri vzpostavljanju ugodnejših pogojev za investitorje vendarle dogajajo v nam bližnji Srbiji. Po dolgotrajnih sprenevedanjih je srbski parlament ratificiral sporazum z Evropsko Unijo ter nekatere druge pomembne dokumente. Novica bi v drugačnih časih gotovo prinesla na trg svež denar ter rast tečajev, čemur pa zaradi aktualnih dogodkov trenutno ni tako. Indeks BELEX 15 tako ostaja na ravni septembra 2006, kar je 60 odstotkov nižje od vrhov. Pod prodajnim pritiskom je tudi celotni hrvaški trg, ki je že tradicionalno precej odziven na gibanja evropskih borz. Izjema med delnicami je zgolj Ina, za katero je madžarski MOL pred časom dal prevzemno ponudbo po 2.800 kun. Čeprav se je z Ino v preteklosti trgovalo že na višjih nivojih, se zdi sprejem prevzemne ponudbe v teh časih precej logična poteza. Pri spremljanju gibanj trgov se analitiki sprašujejo, kdaj so investitorji pretiravali - pred časom, ko so potisnili tečaje delnic previsoko glede na uspešnost poslovanja, ali danes, ko se zdijo tečaji številnih delnic glede na poslovanje precej ugodni. Po vsej verjetnosti je resnica nekje vmes, vendar pa podobno kot ni bilo moč pred dobrim letom predvideti obrata navzdol, je težko danes točno napovedati, kdaj lahko pričakujemo obrat tečajev navzgor. ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. mag. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja Danes trgati v vinogradih Vinakoper začenjajo z delom Koper, 8.9.2008 - V vinogradih največjega slovenskega vinarja, kleti Vinakoper, muhasto vreme in nepredvidljivi vremenski pojavi niso povzročili količinskega izpada pridelka. S strojnim obiranjem najzgodnejših sort smo začeli že v prejšnjem tednu, danes pa je z delom pričelo še približno 150 trgačev, ki ročno obirajo grozdje za pridelavo vrhunskih vin. Od začetka avgusta smo v laboratoriju kleti Vinakoper opravljali meritve vzorcev grozdja - različnih sort iz različnih vinogradov, ki so kazale, da poteka dozorevanje po pričakovanjih. Zadnje meritve pa so potrdile, da so najzgodnejše sorte že skoraj dozorele. Tako so prvi stroji za obiranje grozdja zabrneli že v torek, 2. septembra, v vinogradu Sečovlje, kjer so pričeli z obiranjem sort beli pinot, sauvignon, chardonnay in sivi pinot, katerih del bo namenjen osnovi za čedalje bolj uveljavljena peneča vina blagovne znamke Capris. Danes so z delom začeli tudi na 50-ih hektarih velikem vinogradu Purissima pri Ankaranu, kjer je približno 150 trgačev (zaposlenih v kleti, nekdanjih zaposlenih in priložnostnih delavcev) pričelo z obiranjem sorte sivi pinot, ki je že tradicionalno tista sorta, iz katere v kleti iztisnejo tudi prvi mošt. Tega bodo občankam in občanom Mestne občine Koper, kot že tradicionalno, v brezplačno pokušino ponudili to soboto, 13.9., ob 10.00 uri v centru Kopra, nasproti mestne tržnice na Pristaniški ulici. Trgači bodo nato začeli z obiranjem avtohtonega cipra v vinogradniški legi Purissima in Debeli rtič, nadaljevali pa s prvo malvazijo iz Debelega rtiča in Sečovelj ter prvimi zanimivimi kvalitetami modrega pinota. Vse naštete sorte se že ponašajo z odličnim razmerjem med sladkorji in kislino, dodatni sončni dnevi pa bodo še dobrodošli. V kleti načrtujemo, da bomo z obiranjem rdečih sort pričeli v sredini meseca septembra. Poudarek bo na avtohtoni sorti refošk ter na merlotu. Cabernet sauvignon in shiraz pa običajno svoje zrelostne parametre dosežeta nekoliko kasneje, zato bo tudi trgatev teh sort predvidoma v mesecu oktobru. Zaradi velike količine zasajenih vinogradov predstavljajo rdeče sorte kar dvotretjinski delež vseh obranih sort, zato bo trgatev zagotovo trajala vsaj do sredine meseca oktobra. Kar se tiče nabranih količin ocenjujemo, da bo letošnji pridelek količinsko običajen, vendar pa glede na letini 2006 in 2007 večji za približno 30%. Povečane količine lahko pripišemo dejstvu, da sta bili zadnji dve letini količinsko skromnejši predvsem zaradi pomanjkanja dežja. V kleti Vinakoper ocenjujemo, da bomo v lastnih vinogradih natrgali med 4.200 in 4.500 tonami grozdja, približno 600 - 800 ton pa naj bi ga v klet pripeljali kooperanti, ki jih je približno 150. Iztok Klenar, glavni enolog in član uprave: »Za istrske razmere je letnik 2008 nekoliko drugačen, predvsem zaradi obilnejših padavin, ki pa so bile razporejene - kar je zelo pomembno za vinsko trto - ravno v pravih obdobjih fenofaz. Nekaj težav so padavine povzročile ob cvetenju malvazije, vendar se je kasneje izkazalo, da so nastavki ugodni. Odločilno vlogo je vtem primeru odigrala prava izbira zaščite, ki se je izkazala za uspešno. Letnik je bil ob pogostejših padavinah zaznamovan tudi z večjo količino toče, ki pa nas je k sreči obšla. Nekaj škode bi lahko omenili le v naših legah v notranjosti istrskih gričev (Labor), vendar so te količine zanemarljive. Glede na kontrolo in prevzem grozdja lahko ocenimo, da trgatev zamuja za 2 do 3 tedne glede na lanski letnik, tako pri belih, kot rdečih sortah, zdravstveno stanje jagod pa je zelo dobro. Za tehnologije predelave kleti Vinakoper je razmerje med kislinami in sladkorji zelo ugodno. Vsebnost antocianov in taninov pri rdečih sortah pospešeno napreduje, tako da si želimo samo še več sončnih dni in hladnih noči.« Ob začetku trgatve smo predstavili tudi investicijo v nov degustacijski prostor na vinogradniški legi Purissima. Nekdanji pomožni objekt, ki je svojčas služil kot zaščita zaposlenim pred neugodnimi vremenskimi vplivi ter garderoba s sanitarijami, smo popolnoma prenovili. Na 160 kvadratnih metrih uporabne površine je sedaj urejen degustacijski prostor. Preuredili smo tudi sanitarije, za zaposlene pa na novo uredili čajno kuhinjo, pisarno, garderobo in sanitarije. Notranjost objekta je zasnovana v istrskem slogu (glavni degustacijski prostor krasi kamin), zunanjost pa je urejena v skladu z barvami Hiše Refoška, prodajno-degustacijskega objekta, ki se nahaja pred kletjo. V kleti smo tako pridobili dodatne kapacitete za izvajanje dejavnosti vinskega turizma, po kateri povpraševanje iz leta v leto narašča. Predvsem pa se povečuje povpraševanje po organiziranih degustacijah v vinogradu, z ureditvijo objekta na Purissimi smo tako bogatejši za nov turistični produkt. Celotna vrednost zaključene investicije bo znašala pribl. 100.000,00 EUR. RODI MODA, NOVO V To je blagovna znamka ženskih in moških oblačil (za večno mlade)zdžin-som in tren-dovsko modo ter nudi široko paleto modernih oblačil za vse starostne skupine. Namenjena je tistim, ki cenijo modo, a niso modna žrtev dragih blagovnih znamk, ampak kupujejo oblačila, v katerih se počutijo sproščeno, udobno in cenijo dober dizajn ter kakovostne materiale po zelo sprejemljivi ceni. Poleg otvoritvene ponudbe je za popestritev poskrbel eden naboljših slovenskih zabavnoglasbenih vokalistov Slavko Ivančič ter odigral svoje uspešnice iz časa Bazarjev, Faraonov in svoje solo kariere. ILIRSKI BISTRICI V ponedeljek 8. septembra je v trgovskem centru Mikoza v Ilirski Bistrici odprla vrata trgovina Rodi moda. Blagovna znamka Rodi je prisotna že v 29. državah in je pri nas novost. mo SKLEDA PLUS/"'' ^^^■a***™**®- Trgovina In storitve d.o.o. mmmm—mm Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/7110-400, 05/7110-402, 05/7110-406 , faks: 05/7110-404, e-mall: info@kledaplus.si Nudimo vam veliko izbiro: - darilnega programa - vse za dom in gospodinjstvo - barv in lakov - orodja - elektro, vodovodnega in inštalacijskega materiala - bele tehnike - malih gospodinjskih aparatov - čistil - svetil in lestencev - toplih podov, tepihov in tekačev, - skratka vse za dom in podjetja! Obiščete nas lahko vsak dan od ponedeljka do petka med 7.00 in 19.00 uro, ter ob sobotah med 7.00 in 17.00 uro. NOVO: VELIKA PONUDBA ORODJA »HITACHI«; NOVI PROGRAM ORODJA »VVALTER« Sončna in športna očala tudi z dioptrijo Okulistični pregledi GreioAlčeva 9, ILIRSKA BESTELK ' Tol • ECŽfflk PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Obveščamo vas o objavi Javnega razpisa za ukrep 311-diverzifilkad ja v nekmetijske dejavnosti Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa skupne kmetijske politike Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: PRP 2007-2013) za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah To bo omogočilo začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijske dejavnosti, spodbudilo ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kmetijah. Hkrati bo prispevalo k izboljšanju socialnih in ekonomskih razmer na kmetiji. Predmet podpore so naložbe v: 1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (objavljene na spletni strani: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si), 2. proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov izven Priloge I k Pogodbi (objavljene na spletni strani: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp. gov.si) in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji (po Standardni klasifikaciji dejavnost 2008 (v nadaljevanju: SKD 2008) oddelek 13, 14, 15, 16 (razen 16.1), 17, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 32, 33 in razred 30.99), 3. pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov (biomasa, sončni, vetrni in vodni vir), 4. prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi na kmetiji (prodaja lastnih proizvodov in prodaja proizvodov drugih kmetij), 5. storitvene dejavnosti na kmetijah: - turizem (gostinske nastanitvene dejavnosti (po SKD 2008 oddelek 55) in strežba jedi (po SKD 2008 oddelek 56) in druge negostinske dejavnosti (definirane v Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji), - postavljanje ostrešij in krovska dela (po SKD 2008 razred 43.91; pri uporabi tradicionalnih materialov lesa in slame), - računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (po SKD 2008 oddelek 62), - druge informacijske dejavnosti (po SKD 2008 oddelek 63), - računovodske, knjigovodske dejavnosti; davčno svetovanje (po SKD 2008 skupina 69.2), - podjetniško in poslovno svetovanje (po SKD 2008 razred 70.22), - veterinarstvo (po SKD 2008 oddelek 75), - izobraževanje (po SKD 2008 razred 85.10, 85.52, 85.59), - zdravstvo in socialno varstvo (po SKD 2008 razred 86.21, 86.22, 86.23, 86.90, oddelek 87 in 88), - popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo (po SKD 2008 oddelek 95), - čuvanje, oskrba in nega hišnih živali (po SKD 2008 podrazred 96.090). Vrednost razpisa: Višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, z možnostjo koriščenja do 31. 12. 2011, je 10.000.000,00 EUR, od tega: - namenska sredstva EU-EKSRP: 7.500.000,00 EUR, - slovenska soudeležba: 2.500.000,00 EUR. Sredstva bremenijo proračunski postavki 9200 in 9201 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do objave o zaprtju javnega razpisa na spletnih straneh: www.mkgp. gov.si in www.arsktrp.gov.si. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Rok: Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www. mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. V kolikor želite pridobiti dodatne informacije nas pokličite na tel. št.: 05 73 44 362 ali pišite na: info@ora.si S spoštovanjem, OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV Tam odprte knjige so, v njih vsa dela se bero, vsaka ura in vsak dan, vsaki človek in vsak stan. Tam izgovor ne velja, nič vtajiti se ne da, kar je človek tu sejal, bo sodnik mu tamkaj dal. DOMINIK LOGAR (1935 - 2008) Jesenski veter je zapihal. Ustje je zašelestelo. Enega je izbral in ga odpihnil. Tiho in nepričakovano nas je zapustil dolgoletni društveni član Dominik Logar, človek velikega in plemenitega srca. Dominik se je rad pošalil. Bil je dober plesalec, odličen igralec, najraje pa je prepeval. Društvu se je pridružil v osemdesetih letih, ko je delovalo še izključno kot mešani pevski zbor, v Cerkvenem pevskem zboru Harije pa je prepeval od samega začetka. Redno je prihajal k mašnemu bogoslužju in na vaje, skrbel za arhiviranje notnega gradiva, asistenco, kurjavo, blagajno in nešteto drobnih stvari, brez katerih zbor ne bi funkcioniral tako dobro kot je. Vrsto let je skrbel za pokopališki red, urejanje pokopališča in okolice. V mladih letih je bil član igralske skupine v rodnem Vrbovu. Harijskim igralcem se je priključil pred šestimi leti. V modri poštarski obleki, z veliko poštno torbo, obvezno »ščipavko« na hlačnici in kolesom, je pozvonil pri Žjefinih vratih in tako postal naš »Poštar«. Širšemu slovenskemu prostoru, zamejcem in zdomcem, pa bo ostal v spominu po dostavi podokničarja v ogromnem paketu. Šest let je dolga doba in vedno res ni bilo vse tako lepo kot kažejo slike, a Dominik se ni nikoli pritoževal. Nikoli ni povzdignil glasu. Nasprotno, zaupane mu naloge je sprejemal z odprtimi rokami ter jih opravljal vestno in dosledno. Življenje se ne meri s številom vzdihov, ki jih naredimo, temveč s trenutki, ki nam dih vzamejo. Tega se je še kako zavedal Dominik, izšolan fotograf. Z izostrenim fotografskim očesom in smislom za estetiko, je v fotografski objektiv ujel neštete žalostne in vesele dogodke, zanimive ljudi in utrinke iz narave. Vsako leto znova je poskrbel za praznične razglednice Harij in zapustil obsežno fotografsko dediščino, ki bo v pomoč tudi bodočim rodovom. Seveda bomo vse to pogrešali in potrebovali kar nekaj časa, da se bomo znašli brez njegove pomoči. A delo in življenje teče dalje in te sili, da se lotiš opravil, za katera je še do včeraj skrbel nekdo drugi. Dominika se bomo spominjali kot skrbnega moža, ljubečega očeta, ponosnega starega očeta, nesebičnega prijatelja in velikega človeka. Cenjeni ženi, spoštovanim otrokom, vnukom, svaku Rudiju in ostalemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje. Člani Cerkvenega pevskega zbora Harije in KETŠD Alojzij Mihelčič Harije Skupina LIV KOLESA razpisuje sledeča prosta delovna mesta: LIV HIDRAVLIKA, d.o.o. Področni vodja prodaje (2 delovni mesti) Kandidat bo odgovoren za prodajo proizvodnega programa na izbranih tujih trgih za katere bo zadolžen. To obsega delo s ključnimi in potencialnimi kupci ter pridobivanje novih, izterjavo, reševanje reklamacijskih zahtevkov in organizacijo marketinških aktivnosti (sejmi, pospeševanje prodaje, promocija). Aktivno bo sodeloval pri novih razvojnih in drugih projektih ter pri oblikovanju cenovne politike za posamezno tržišče. Od kandidata se pričakuje: - najmanj visoka izobrazba tehnične in/ali ekonomske ali druge ustrezne smeri, - znanje angleškega in ruskega ali angleškega in nemškega jezika, - izkušnje iz podobnih del bodo prednost, - usmerjenost k rezultatom ter obvladovanje načrtovanja in organizacije, - odlične komunikacijske veščine in močne pogajalske sposobnosti, - poznavanje dela z osebnim računalnikom, - sposobnost timskega dela, - vozniški izpit 8 kategorije. Kandidat bo delo opravljal na sedežu podjetja v Postojni. Prvo pogodbo sklenemo za določen čas enega leta. LIV KOLESA, d.o.o. Strokovni sodelavec za področje trženja izdelkov in storitev iz področja preoblikovanja pločevine (1 delovno mesto) Kandidat bo odgovoren za prodajo proizvodnega programa. To obsega delo s ključnimi in potencialnimi kupci ter pridobivanje novih, izterjavo, reševanje reklamacijskih zahtevkov. Aktivno bo sodeloval pri novih razvojnih in drugih projektih ter pri oblikovanju cenovne politike. Od kandidata se pričakuje: - najmanj visoka izobrazba tehnične in/ali ekonomske ali druge ustrezne smeri, - znanje angleškega jezika, - izkušnje iz podobnih del bodo prednost, - usmerjenost k rezultatom ter obvladovanje načrtovanja in organizacije, - odlične komunikacijske veščine in močne pogajalske sposobnosti, - poznavanje dela z osebnim računalnikom (word, excel, avtocad), - sposobnost timskega dela, - vozniški izpit B kategorije. Kandidat bo delo opravljal na sedežu podjetja v Postojni. Prvo pogodbo sklenemo za določen čas enega leta. LIV KOLESA, d.o.o. Komercialist na terenu (1 delovno mesto) Kandidat bo odgovoren za prodajo na področju Slovenije in Hrvaške. To delo obsega delo z maloprodajami, direktnimi kupci, pridobivanje novih, izterjavo, reševanje reklamacijskih zahtevkov. Aktivno bo sodeloval pri opremi prodajnih mest, izobraževanju ciljnih skupin in obiskoval poslovne partnerje na terenu. Od kandidata se pričakuje: - najmanj srednje šolska izobrazba tehnične in/ali ekonomske ali druge ustrezne smeri, - znanje hrvaškega jezika, - izkušnje iz podobnih del bodo prednost, - usmerjenost k rezultatom ter obvladovanje načrtovanja in organizacije, - odlične komunikacijske veščine in močne pogajalske sposobnosti, - poznavanje dela z osebnim računalnikom(word, excel), - sposobnost timskega dela, - vozniški izpit B kategorije. Kandidat bo delo opravljal na terenu, po potrebi na sedežu podjetja v Postojni. Prvo pogodbo sklenemo za določen čas enega leta. LIV KOLESA, d.o.o. Skladiščnik (1 delovno mesto) Kandidat bo odgovoren za odpremo blaga. To delo obsega prevzem, skladiščenje, pripravo, odpremo blaga in vodenje skladiščne dokumentacije. Od kandidata se pričakuje: - najmanj poklicna izobrazba tehnične smeri, - izkušnje iz podobnih del bodo prednost, - natančnost in dobra organizacija dela, - poznavanje dela z osebnim računalnikom, - sposobnost timskega dela, - izpit za viličar. Kandidat bo delo opravljal na sedežu podjetja v Postojni. Prvo pogodbo sklenemo za določen čas 6 mesecev. Prijave s CV-jem in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na e-naslov: damijan.magajna@livkolesa.si CENIK nežsik CENIK OBJAV: Družinske skupine AL-ANON 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski od- OSMRTNICA: zivnik 01 251 3000, 1/8 strani brez slike: (5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si e p GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05 / 71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volja.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10%popust na določene artikle VIRTULUS Prevajanje in druge jezikovne storitve tel: 05-920-89-81 e-pošta: info@virtiilus.eu DOSTAVA NA DOM Javni razpis za dodelitev kreditov za spodbujanje malega gospodarstva, obrti in turizma v Občini Ilirska Bistrica in subvencioniranje obrestne mere Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2008 (Uradni list Republike Slovenije, št. 117/07), Odloka o rebalansu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2008 (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/08), 6. člena Pravilnika o dodeljevanju kreditov na podlagi subvencioniranja obrestnih mer v Občini Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 74/02 in 70/04), Komisija za malo gospodarstvo, obrt in turizem objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev kreditov za spodbujanje malega gospodarstva, obrti in turizma v Občini Ilirska Bistrica in subvencioniranje obrestne mere ki ga Občina Ilirska Bistrica dodeljuje v sodelovanju z Banko Koper d.d., Poslovno enoto Ilirska Bistrica in Zavarovalnico Triglav, Območno enoto Postojna. 1. Skupna vrednost razpisanega kredita znaša 417.290 evrov. 2. Krediti bodo dodeljeni za naslednje namene: nakup, urejanje in opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov za mala in srednja podjetja, - nakup in graditev poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, nakup opreme, nakup opreme za turistične sobe, nakup opreme za gostinsko dejavnost, ureditev okolice gostinskih in drugih poslovnih objektov. 3. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki Gospodarske družbe morajo izpolnjevati pogoje za majhna in srednje velika podjetja Ti pogoji se smiselno uporabljajo tudi pri podjetnikih posameznikih. - komitenti Banke Koper d.d. oziroma drugi prosilci, ki pri Banki Koper d.d. odprejo transakcijski račun preko katerega morajo usmeriti najmanj 50% plačilnega prometa. Sedež obratovalnice oziroma podjetja, poslovni prostori in lokacija objekta oziroma zemljišča mora biti na območju Občine Ilirska Bistrica. Do sredstev oziroma pomoči po tem razpisu niso upravičena podjetja in samostojni podjetniki, ki delujejo na področjih ribištva in ribogoj-stva po opredelitvi Uredbe sveta (ES) št. 104/2000, premogovništva po opredelitvi Uredbe (ES) št. 1407/2002, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Prosilec, ki uveljavlja subvencijo obrestne mere pri zavarovalnici, mora za dobo kreditiranja skleniti naslednja zavarovanja: premoženjsko zavarovanje (požarno zavarovanje stanovanja, hiše, poslovnega objekta ali podobno), - enkratno naložbeno zavarovanje v višini 1.700 evrov ali eno od kapitalskih zavarovanj z mesečno premijo najmanj v višini 40 evrov, - ustrezno zavarovanje osnovnega sredstva (gradbeni objekt ali oprema), ki se z odobrenim kreditom kupuje. Zgoraj navedena zavarovanja morajo biti sklenjena najmanj za dobo trajanja kredita. 4. Prosilci lahko pridobijo kredit pod naslednjimi pogoji: ugotavljanje bonitete in odplačilne sposobnosti posojilojemalca: v skladu s pogoji banke, - doba vračanja posojila: do 5 let, - obrestna mera: šestmesečni EURIBOR+1,35 odstotna točka pribitka letno. Občina Ilirska Bistrica subvencionira obrestno mero v višini 2,50 odstotne točke na letni ravni, Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Postojna v višini 1,00 odstotne točke na letni ravni, razliko obrestne mere krije kreditojemalec. Kreditojemalec se lahko odloči le za subvencioniranje obrestne mere s strani občine brez subvencioniranja zavarovalnice, zavarovanje in stroški kredita: v skladu s pogoji banke, - odplačevanje kredita: glavnica v mesečnih obrokih. 5. Višina kredita za spodbujanje malega gospodarstva, obrti in turizma je lahko največ 55% vrednosti investicije oziroma upravičenih stroškov, oziroma največ 41.729 evrov. Do sredstev niso upravičeni prosilci, ki so že pridobili sredstva za isti namen. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo investicije, ki povečajo število zaposlenih. 6. Izpolnjeni vlogi za kredit, ki jo prosilci dobijo na Banki Koper d.d., Poslovna enota Ilirska Bistrica in Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, mora biti priložena še naslednja dokumentacija: - opis investicije do 20.865 evrov višine kredita, poslovni načrt nad 41.729 evrov višine kredita, - izjava, da dodeljena sredstva pomenijo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna, - fotokopija sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi naknadno vpisanimi spremembami (za nekomitente banke in sicer staro največ 90 dni), - fotokopija obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (AJPES) in davčno številko, - računovodske izkaze za zadnja tri leta (AJPES), podatke o poslovanju v tekočem letu, plan denarnega toka, informacija o boniteti poslovanja družbe oziroma BON2 (star največ 7 dni) - za družbe, ki niso komitenti Banke Koper d.d., - fotokopija priglasitvenega lista/obrtnega dovoljenja/ sklepa o vpisu v obrtni register/sklep o vpisu v poslovni register Slovenije (v odvisnosti od časa registracije) - samostojni podjetniki (za nekomitente banke), - potrdilo DURS o plačanih prispevkih in davkih, staro največ 3 dni - samostojni podjetniki, - kopija davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za preteklo in predpreteklo leto s prilogami (bilanca stanja in podatki iz izkaza poslovnega izida) - samostojni podjetnik, - predračun oz. ponudbo ali kupoprodajno pogodbo, drugi ustrezen dokument, upravno dovoljenje za namene gradnje objektov v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi, - dokumentacijo za zavarovanje kredita, - v odvisnosti od vrste posla še dodatna dokumentacija po dogovoru z banko. 7. Rok za prijavo je od dneva objave razpisa do dneva porabe sredstev. Občina Ilirska Bistrica bo javno objavila datum porabe sredstev. 8. Prosilci dostavijo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Banka Koper d.d.,Koper, Poslovna enota Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 18, 6250 Ilirska Bistrica. 9. Vlogo prouči banka in svoje mnenje poda Komisiji za malo gospodarstvo, obrt in turizem Občine Ilirska Bistrica. Sklep o dodelitvi kredita oziroma subvencioniranju obresti sprejme župan Občine Ilirska Bistrica, na podlagi predloga občinske komisije. Sklep sprejme najpozneje v roku 8 dni od prejema predloga oziroma po preveritvi podatkov iz evidence »de minimis«ter ga prosilcu oziroma banki posreduje v roku 8 dni od sprejema odločitve. 10. Prosilec lahko začne črpati kredit takoj po podpisu kreditne pogodbe in ga mora porabiti najkasneje v treh mesecih. Če ga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izkoristiti v predvidenem roku, mora v 15 dneh pred iztekom roka obvestiti banko in navesti razloge za podaljšanje roka koriščenja kredita. 11. Sredstva, pridobljena na podlagi tega kredita se lahko porabijo samo za namene, za katere so bila odobrena. Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu in izpolnitev obveznosti iz pogodbe o kreditu, lahko preverijo pristojni organi Občine Ilirska Bistrica, Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Postojna in BankaKoperd.d., Koper, Poslovna enota Ilirska Bistrica. V primeru, daje ugotovljena nenamenska poraba sredstevkredita, ali da je bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ali daje kreditojemalec prenehal z dejavnostjo ali odtujil sredstva pridobljena s tem kreditom pred potekom petih let, mora kreditojemalec takoj vrniti kredit ali neodplačan del kredita z obrestmi po zakonsko določeni zamudni obrestni meri za obdobje od dneva nakazila dalje. Kreditojemalec mora vrniti tudi prejeta sredstva subvencije za obresti z obrestmi z zakonsko določeni zamudni obrestni meri za obdobje od dneva plačila dalje. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Spoštovane volivke iN volivci, IskRENO SE VAM ZAltVAljujEM ZA izkAZANO ZALI p AN j E il\l podpORO VSEM, ki ste odfkli qUs za SNS. Moji pRioRiiEri Bosta še naprej' dobRobiT iN ZACjovARjANje [interesov vseh obČANk In oBčanov občiNE IliRskA BisTRicA. MACj. MHena UrIh _^Qbm pekariuiN SLAVA/ VILHARJEVA 4a, 6250 IL. BISTRICA tel. 05/71 44 236 Smo pekarna s 40-letno tradicijo. Že od samega začetka izdelujemo različne vrste slaščic, kruha in pekovskega peciva, naša posebnost pa je orehova potica. Leta 1990 smo začeli z izdelovanjem TORT. Veliko damo na inovativnost in kakovost, saj lahko izbirate med številnimi kremami za torte (vanilijeva, lešnikova, čokoladna, rafaelo, karamel, krema limete, gozdni sadeži, borovnica, jagoda, kavna, sadna z vanilijevo kremo ter whisky krema, krema piškotek in nutela). Nahajamo se v Trnovem v Ilirski Bistrici, poleg pošte oz. nasproti Istrabenz bencinskega servisa. AGROSERVIS tel: 01/563-93-20 www.agroservis-vode.si W WJJ It Osredke 44,1262 Dol pri Ljubljani Traktorji labinprogres - Tuber 40, primerni za vsa dela in za vse terene pa akcijskih cenah do konca oktobra 2008.lzkorlstite enkratno priložnost Zastopa: AGROSERVIS Vode, Dol pri Ljubljani, tel: 01 / 563 93 20 1 1 SVETOVANJE/SERVIS/PRODAJA vseh vrst motokultivatorjev, bencinskih ali diselskih, z ročnim ali akumulatorskim zagonom in z različnimi priključki (prikolice, freze, kosilnice, plugi, drobilci vej,...) ! | Na zalogi imamo tudi rezervne motorje za motokultivatorje, i-S kosilnice, agregate in rezervne dele od A do Ž AGROSERVIS Vode, Osredke 44,1262 Dol pri Ljubljani tel: 01 / 563 93 20, e-mail: agroservis.vode@siol.net S \f O« imczir* PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net S s Krajevna skupnost Ilirska Bistrica mail: ksilb@primorska.com Datum: 24.09.2008 OBVESTILO Kot je bilo pred časom že javno objavljeno je državno pravobranilstvo RS na osnovi sprejetega zakona in podzakonskih predpisov pripravilo PORAVNAVO o vračilu vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja v Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica v letih 1988 in 1991-1992. Za vlaganje v letih 1981-1982 pa zaradi manjše vrednosti posameznega vložka kot je določena s predpisi poravnava ni poračunana in priznana. Postopek realizacije vračil sredstev je v zaključni fazi in je kot prvo potrebno dokončno uskladiti seznam dejanskih vlagateljev - upravičencev do vračila. Zato obveščamo vse vlagatelje v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, ki je bilo izvedeno v organizaciji Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica v letih 1988 in 1991-92, da bo razgrnitev seznama upravičencev, ki smo ga obdelali in pripravili na osnovi znanih dokumentov v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica potekala: • v sejni sobi Krajevne skupnosti Bazoviška cesta 12, (provizorij), Ilirska Bistrica • v času od 6.10.2008 do 18.10. 2008 • ogled seznama je možen vsak delovni dan od 9h do 15h • v soboto (11. in 18 10.2008) od 8h do 12h Upravičenci do sorazmernega vračila vloženih sredstev (direktni vlagatelji ali dediči) morajo pri pregledu seznama ugotoviti: • ali so vključeni v spisek kot direktni vlagatelji; • ali so vključeni v spisek kot dediči po vlagatelju; • ali so navedeni pravilni podatki • ali so že, ali še niso izpolnili vlogo za vračilo sredstev Vse morebitne pripombe morajo posamezniki podati pisno s prilogami ustreznih dokumentov, ki so smiselno potrebni za obravnavo in sprejem pripomb. Predvsem to velja za morebitne vlagatelje, ki niso vpisani v seznam in vlagatelje ali dediče, ki so spremenili svoje osebne podatke oziroma naslov bivališča. Upravičenci, ki še niso izpolnili vloge za vračilo v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, oziroma so podali neažurne podatke, bodo lahko to opravili na sedežu Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, ob predložitvi ustreznih osebnih dokumentov (osebno izkaznico, davčno številko, številko transakcijskega računa, potrdila oz. dokazila o vlaganju). Na osnovi vseh morebitnih pripomb, bo po njihovi obravnavi in obdelavi, sestavljen dokončen seznam vseh upravičencev do vračila sredstev ter izpeljan postopek za čimprejšnje vračilo. Lep pozdrav. Krajevna skupnost Ilirska Bistrica 80.LET IVANKE PUGEU - DVA JUBILEJA V ISTEM DNEVU Zemonska vaga- Pred kratkim j e gospa Ivanka Pugelj (21.8.1928) iz Trnovega praznovala visoki življenski jubilej. Namreč 80. rojstni dan je čila in zdrava v krogu svojih naj dražjih praznovala na Zemonski vagi. Vnukinje in vnuki so slavljenki pripravili kar nekaj prijetnih presenečenj. Poleg obvezne torte so ji vnuki podarili velik šopek cvetja. Naj večje priznanje zakonskem paru Milan Šuc in Ivanki Pugelj pa je bilo priznanje na katerem je bilo z zlatimi črkmi napisano : »Najboljši stari mami na svetu.« Veselim gostom in zakonskemu paru, kateri je istočasno slavil 30. obletnico skupnega življenja, so delale družbo članice pevske skupine »Škorke« ter Jože Šembic na diatonični harmoniki. Podgrad 31, 6244 PODGRAD 040/731 411 Tekst in foto: Petar Nikolič susec r TV GALEJA l*U*NA IN ZANESLJIVA NALOŽBA SREDSTE^ ZA ZASEBNIKE IN PODJETJA Okvirni depozit na odpoklic okvirni depozit na odpoklic vezava sredstev za nedoločen čas možnost večkratnih vplačil in izplačil Banica Koper IN ZANESLJIVA NALOŽBA SREDSTVI ZA OBČANE kratkoročni in dolgoročni depoziti stimulativna obrestna mera zagotovljen donos Veselimo se vašega obiska. u Banka Koper objava Javnega razpisa za spodbujanje zaposlovanja pri realizatiji investicij in razvojnih projektov (št. 1/2008) Namen razpisa: namen razpisa je spodbuditi podjetja k odpiranju novih, dodatnih delovnih mest v letih 2008 in 2009, ki so povezana z realizacijami investicij in razvojnih projektov Cilj razpisa: podpreti podjetja pri odpiranju do 600 novih delovnih mest, ki so povezana z realizacijami investicij in razvojnih projektov, podprtih v okviru javnih razpisov za spodbujanje investicij in razvojnih projektov v letih 2006, 2007 in 2008. Predmet razpisa: predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov za odpiranje novih, dodatnih delovnih mest v okviru izvajanih investicij in razvojnih projektov. Na vsako novo odprto delovno mesto se prijavitelju lahko dodelijo sredstva v višini 2.500 EUR. Posamezni prijavitelj lahko prejme sredstva v višini najmanj od 2.50-0,00 EUR do največ 25.000,00 EUR. Upravičeni prejemniki sredstev: upravičeni prejemniki sredstev razpisa so gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki (v neftaljevanju: podjetja), registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDZ-B, 33/07 - ZSReg-B in 67/07 - ZTFI, 10/08, 68/08) - v nadaljevanju ZGD-1B, ki spadajo v skupino mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji. V kolikor potrebujete dodatne informacije o razpisu ali bi želeli pridobiti razpisno dokumentacijo, nas, prosimo, pokličite na telefonsko številko: 05 73 44 362. S spoštovanjem, OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV iperSiSI Brezplačna številka društva Kala & 0801816 i vsak torek med 14. in 16. uro . štvu in cepiinih mestih najdete a novih spletnih straneh društva WWW.kala.si. esimits fea[hm©D©gE7 CcgeroficoGi Bm pcpoflasecSrnga d]«®,,©« ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA SPOŠTOVANI! Pričeli smo z izgradnjo I. Faze vodovoda Visoki kras v vaseh Novokračine, Sušak in Nova vas. Potrudili se bomo, da bodo dela čimmanj vplivala na življenje občanov. V kolikor bo kljub temu prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov, nas prosim pokličite. 041/682 549 (Marjan) ali 041/652 769 (Franci) DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski. Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE TELEFON: 05/720-1-720 Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine namenijo v dobrodelne namene. Če do sedaj nimate izbrane dobrodelne ustanove, se lahko odločite, da del dohodnine namenite Društvu Tvoj telefon. Društvo je upravičeno do prejemanja takšne podpore in je na seznamu upravičencev DURS-a, kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Ime: Društvo Tvoj telefon, Prečna 2, 6230 Postojna Davčna številka: 29993407 TELES TELEVIZIJA INTERNET že od 12 € na mesec TELEFONIJA že od 4 € na mesec TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica ,__7___,,_~ ..... [PDCDCEtMLD^ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9-22 URE Geacomm d.o.o., ljubljanska cesta Za, Koper http://www.geacomm.sl nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20 Tel: 031 734 851, Fax: 05 71 00 485 e_mail: dario.trebec@neacomm.si S1B Inštalacije d.o.o, Jablanica 12 62SO Ilirska Bistrica teL 05 714 85 E, fax: 05 714 BS 16. GSM: 041 714 394 e-mall: slblst@sloinft www.instaladje-sib.sl ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija VjADftLG vveishaupt vie|mann Eurotherm {jiRIEUO Unica! I S Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 UJEŠ msm 0®» a®®® ‘METRAŽN0 BLAGO . r i / z ‘ČIPKA I ‘IZBRANE BRISAČE od del^ ‘P0STEUNINA d(gy ‘OKRASNE BLAZINE ‘PRI NAKUPU PREŠITE ODEJE DOBITE VZGLAVNIK PO POLOVIČNI CENI BREZPLAČNO SIVANJE ZAVES!!! VELIKA IZBIRA PLASTIFICIRANIH PRTOV PO UGODNI CENI DARILNI PROGRAM ■ kozarci, šalice, krožniki, okvirji za slike, vaze PRI NAS DOBITE TUDI DARILNI BON REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO Tematika o posledicah po neurju s točo, ki je Ilirsko Bistrico in Brkine zajelo 8. avgusta 2008, dobiva po dobrem mesecu in pol nove razsežnosti. sporoča da so se pričela grabena dela za izgradnjo vaškega doma. Ker gre za finančno zelo zahteven projekt, npršamo vse, ki želijo prispevati finančna sredstva, da to lahko storijo z nakazilom na transacijski račun krajevne skupnosti št. 01238-6450869-37 s pripisom “za izgradnjo doma". Na Območnem združenju Rdečega križa Ilirska Bistrica so tem času v namreč zbrali visok znesek pomoči, namenjene prizadetim v ujmi. Iz Rdečega križa Slovenije je Območno združenje j RK Ilirska Bistrica v ta namen I uspelo pridobiti kar 212.000 evrov ! pomoči. Vsekakor ob tej priložnosti izrekajo omenjeni organizacije j prisrčne zahvale in se zahvaljujejo | za njihov solidarnostni občutek ter i razumevanje okoliščin izrednega dogodka. Poleg tega so se s svojim tem •» , v . Vsem ki se boste vabilu odzvali, se Krajevna skupnost Jasen v naprej zahvaljuje garancije humanitarne pomoči prizadetim in sicer v vas Huje, Gabrk, Bregarje in .j* j!j Celje. Skupaj je bilo Žjjf omenjene pomoči deležno 150 upravi-■ / čencev. Nekaterim -r najbolj prizadetim /• ■ družinam so naka- J " zali najvišje zneske v 1 : višini 3.200 evrov. brine ter se vaščanom potrudili pomagati po najboljših močeh. Ljudem v Brkinih so tako zagotovili odeje, posteljnino, pohištvo, gospodinjske aparate, vzmetnice, obleko pa tudi hrano. Ravno zaradi velikega povpraševanja po hrani, je OZRK Rdeči križ Slovenije zaprosil za dodatne količine hrane. Hrano in pa novo obutev, ki jo je darovala trgovina La scarpa in podjetje Liburnia, so med prizadete vaščane razdeljevali 18. septembra na Osnovni šoli Pregarje. V akciji so sodelovale prostovoljke Območnega združenja Rdečega križa. Pozivu se je odzvalo lepo število ljudi, ki so bili hvaležni za razdeljeno pomoč. ZA iVAJJo MMiAŠl BLT O.O.O. IDRIJA Uuoa a v, 8»no*sr «, »31BO I SUMA tzutssiss;;; ;s:s -- E-mail: bl.ti$b><_t.s:> www.«lt.»i Kljub velikim zneskom, ki so jih na ilirskobistriškem Rdečem križu uspeli zbrati s pomočjo različnih virov, je šla njihova želja po pomoči vsem prizadetim še mmm barabi*, nkm m zmote?#* vrata PORAVNAVA www.poravnava.si darovanjem za prizadete v neurju s točo zelo izkazali tudi domači posamezniki in organizacije, ki so v ta namen prispevali približno 4.000 evrov. rUKAVNAVA, d.o.o.. Odgovarja: Vprašanje: Poškodovan sem bil v prometni nezgodi, sedaj bi želel uveljavljati odškodnino, zato me zanima, kje je vaša najbljižja poslovalnica, sem namreč iz okolice Ilirske Bistrice. Zelo ponosni so na Ob- I močnem združenju Rdečega HH križa Ilirska Bistrica predvsem na to, da so v sredini septembra že uspeli nakazati prva nakazila veliko dlje. Imeli so posluh za ljudi, ki so potrebovali razne stvari in do- Čeprav je bil prvotni namen akcije predvsem zagotovitev osnovnih do-e*ejHgg brin vaščanom, pa je akcija pP*H| prerasla v pravo druženje, 1 ® Kjer je igrala harmonika, kjer se te veselo pomenkovalo M6h| ter posladkalo s pecivom !■ pekarne Jure. Odgovor: Vam najbližja poslovalnica je v Postojni, Novi trg 6 (PTC Primorka). Lahko pa se dogovorite za obisk na vašem domu, in sicer na brezplačni tel. št. 080 13 14. Vsekakor gredo našemu Rdečemu križu vse pohvale za ažurnost in nesebično pomoč, ki jo je nudil ljudem v stiski. Čeprav bodo nekatere posledice neurja s točo ostale nepopravljive se lahko veselimo dejstva, da bo zagotovljena pomoč vsekakor zacelila nekatere rane in osnovne potrebe prizadetih vaščanov. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 08013 14. DORIS KOMEN Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hermann Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgrain), dimenzije: 2375 x 2000, 2375 x 2125,2500 x 2000 in 2500 x 2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja do 31.10.2008! STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, il. Bistrica, gsm: osi 685 872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314 ! m jj i 1 sSS*«*.-«.-" E iSL BajS V s m rr s r 'i i Svet krajevne skupnosti Jasen OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA OSKRBELO BRKINE S KAR 216.000 EVROV DENARNE POMOČI