— 152 —
V zarji mladosti.
?> g^J tara navada je železna srajca", veli pregovor. if ^F Še na Oreharjevi Lenici se je poznalo, da J|b)^f     je res tako.
|»L S>f           Že pred pustom je izpolnila šesto leto,
^te^K treba bo na jesen v šolo, a še vedno: ippŽJSp   punca, punca in punca — od jutra do ve-
TjčŠSKfip           §e zdaj   punčiko!   Zdaj,   ko   bo  treba
~lfy*3%®n" vzeti v roko abecednik, pisalo in tablico! No, za prej ne rečemo nič, če je v tretjem, četrtem, petem letu pestovala svojo Pepico, dajala ]o polju-bovat mačicam in psičkom, jo nosila po vrtu in ji dajala duhat cvetice in duhteča jabolka, za takrat ne rečemo nič. Ali zdaj, ko so ji mati prinesli iz podstrešne sobe tako iepo knjigo s podobami, zdaj, ko ji mati že zaupajo, da je ne raztrga in ne pomaže, o zdaj pa, Lenica, s punčiko le proč!
Toda te dneve naj še bo! Ko te pa vpišemo enkrat v šolo, potem bo pa že morala Pepica spat za vedno. Potem boš prenašala in pestovala svojo torbico s knjigami in tablico.
Zarja tvoje mladosti bo pa obledela pred vzha-jajočim solncem ...                                             F. G.