<1 x "'4* > Zadnje dejanje: Odkritje doprsnega kipa M. Mikuža loto AP 38 policistov odslej na Gorenjski cesti loto AP Pogovor: Hubert Kosler loto AP SEM TER TIA SEM TER TIA IMEJTE VEČ OTROK IN POROK, PA BO PRIDIGA KRAJŠA OB MESECU KULTURE Prireditve 4. februar, ob 19. uri, dvorana Ideal: baletna predstava COPPELLIJA (org. SLKD Ribnica) 7. februar, ob 19. uri, dvorana Ideal: recital Jerce Mrzel 7. februar: položitev venca na spominsko ploščo na "Štekličkovi hiši" v Ribnici 9. februar, ob 18. uri, dvorana Ideal: "Prešernovo otroštvo", , prireditev OŠ Ribnica O smrti namreč odloča Bog, o otrocih in porokah pa vi, je zbrane vernike pri nedeljski maši nagovoril župnik Maks Ipavec, ki je navajal vrsto statističnih podatkov o tem, kako župnija s 6000 dušami živi. Ribničani smo res še vedno nad slovenskim poprečjem po številu rojstev, toda številka nenehno upada, kar navsezadnje dokazujejo tudi krsti. V letu ‘99 jih je bilo po navedbah župnijskega urada le 46, medtem ko jih je bilo leto poprej še 64, v zadnjih dvanajstih letih pa tudi do 100. Število krstov in cerkvenih pogrebov je skoraj izenačeno, saj je bilo slednjih kar 43. Naj- Imeli smo rekorderja s 3, 45 promila alkohola v krvi, 51 Ribničanom pa je bil lani odvzet tudi vozniški izpit. Sodražani so pili manj ali pa imajo več sreče, saj jih je policijska kontrola ulovila le 5, v Loškem pogostejši vzroki smrti so srčna in možganska kap ter rakasta obolenja. Življenja so se lani najbolj veselili Romi, ki so tik pred sončnim mrkom hiteli k Novi Štifti in v cerkev sv. Štefana krstit svojih 42 otrok, saj so želeli blagoslovljeni pričakati konec sveta. Nikoli v 920 - letni zgodovini ribniške župnije pa se še ni zgodilo, da bi bilo v domači cerkvi poročenih le 6 parov, kot je bilo lani, navaja župnijski urad, ne glede na to, da si jih je kar 13 za mesto sklenitev zakona raje izbralo Novo Štifto, ker so večinoma menili, daje "tamkajšnji ambient lepši in pater tako fejst". Potoku pa 6. Upravna enota Ribnica, ki registrira prenehanje veljavnosti vozniškega izpita za navedene občine, je torej obravnavala 62 primerov. AP OB VOZNIŠKI IZPIT! RIBNICA P0IE, PLESE IN IGRA Pričakovano dober koncert, bi lahko rekli za božično-novoletnega, ki je bil že dvanajsto leto po vrsti, tematsko obarvan pa s prihodom novega tisočletja. Radostno, slavnostno in tokrat sta bili vsebinsko primerno uravnoteženi tudi božična in novoletna nota. Novost, ki sta jo uvedla organizatorja, območna izpostava SLKD in KUD Gallus, je bila v združenju pevskih sposobnosti ribniških zborov in solistov z instrumentalisti ribniške pihalne godbe. Oder poln, odziv Ribničanov pa - pričakovano zelo dober, kar kaže na to, daje koncert tradicionalen ne samo po letih obstoja, marveč seje zasidral tudi v zavesti ljudi, ki ga sprejemajo kot kulturni obred, ki se mu pred koncem leta nikakor ne smejo izogniti. Mnogi so bili presenečeni nad nad tem, koliko ribni: zapisati na račun dvorane.Vsem je še kako jasno, dt izživeti skoraj ves ustvarjalni potencial, da v športno nakupi! material, ki bi za vrsto takih priložnosti prekril st ' urišvoj glas pri strokovnjakih in ob dobrem ozvočenju bi bilo treba ponovno nekaj arne prireditve primerna le zaradi prostornosti, medtem ko morajo oblikovalci scene ufre^pricajajo neki estetski videz. Delo bi jim lahko olajšali s tem, da bi lastnik ali upravljalec ektam in ogromnih oken ter v prostor vnesel kanček elegantnosti. Zahvala y? Refraktometer več kot dobrodošel Julija lani je Lions klub Ribnica podaril Okulistični ambulanti Zdravstvenega doma Ribnica refraktometer. Sredstva zanj (cena je bila skoraj 1.600.000 SIT) je s pomočjo številnih darovalcev, tako posameznikov kot podjetij, zbral na dobrodelnem plesu, kije bil majav Kočevju. Refraktometer je naprava, s pomočjo katere lahko določimo stopnjo okvare vida oziroma dioptrijo. To aparaturo imajo v skoraj vsaki okulistični ambulanti, saj omogoča natančnejši pregled pacienta. Ker Zdravstveni dom Ribnica glede na število prebivalcev po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje ne dosega normativa, da bi lahko upali na pridobitev finančnih sredstev iz tega naslova, je bila zgoraj omenjena akcija več kot dobrodošla. Glede na številne potrebe po posodabljanju osnovnih medicinskih aparatur bi na ta nakup verjetno čakali kar še nekaj let. Z aparatom smo zelo zadovoljni, uporaba je enostavna, pacientov ne obremenjuje, omogoča pa natančnejšo diagnostiko inje v veliko pomoč okulistki. Zato se Lions klubu Ribnica in vsem, ki so prispevali sredstva za to napravo, v našem imenu in v imenu pacientov še enkrat najlepše zahvaljujemo, klubu pa želimo še naprej veliko uspeha in naklonjenosti občanov pri njihovih nadaljnjih dobrodelnih akcijah! Peter Rus, dr. med. Majda Govže Kumelj, dr. med. IZ VSEBINE: JANUAR 2000 ŽELIMO PUSTNI KARNEVAL ALI NE? Treba je dati denar in pokazati dobro voljo Bomo videli, ali karneval v Ribnici letos 5. marca sploh bo, in če bo, kakšen bo. Štirje entuziasti Pustnega društva Goriča vas, s Cvetom Marinškom na čelu, namrečneželijo več sami skrbeti za vso organizacijo, povrh vsega pa še prosjačiti za denar, da bi karneval, kije eden največjih vSIoveniji, lahko izpeljali še četrto leto zapored. Takoj po njegovem lanskem koncu so zagotavljali, da karneval tudi leta 2000 vsekakor bo, zdaj pa kaže, da je začetno navdušenje 80 članov društva pošlo, ker je organizacijsko in finančno breme karnevala za mali krog dejavnih zanesenjakov le postalo preveliko. Zdaj pustni dnevi poberejo že preko 4 milijone tolarjev, in predsednik društva Marinšek meni, da se mora Ribnica dokončno odločiti, ali karneval sploh želi ali ne. Vodje organizacije so čakali (in pred kratkim dočakali), da se bo z občinske strani vsaj kdo pozanimal, kaj bo z letošnjim karnevalom, ker se Ribnica z njim ponaša v vseh promocijskih brošurah. Pustno društvo želi tudi več denarja, saj mu je lani uspelo na našem trgu zbrati preko 800 etnografskih mask, kar pomeni, daje treba kriti potne stroške in hrano. Lani so stroške pokrili še pred začetkom karnevala, Občina kot generalna pokroviteljica pa je prispevala 1 mio SIT. Zdaj si društvo od nje želi vsaj 1,5 mio SIT in po Marinškovem mnenju bi bila prava škoda odpovedati se karnevalu, ki je že toliko dovršen in močno uveljavljen. Pripravljeni so ga preseliti tudi v Ljubljano, ker je tamkaj sponzorska ponudba širša, pri nas pa bi tako ostalo le pustno rajanje v športni dvorani, na katerega bi povabili glavne pustne skupine. Za karneval bi se morali obrisati pod nosom. Ga sploh hočemo? Vprašanje obstoja in razvoja je sicer stalnica pri vrsti prireditev, ki vzniknejo v ribniškem prostoru in se začnejo širiti izven njega. Teh je vse več in več in ker vlečnemu konju nekaj posameznikov kaj kmalu zmanjka diha, denarja in vznesenosti nad pogostim prostovoljnim delom, je kot po pravilu Občina tista, v katero se kaj kmalu uprejo vse oči. Zaradi majhnega finančnega manevrskega prostora in vzdrževanja "dobrega glasu", mora Občina določiti prednostne prireditve, takšne, ki so se dokazale, ki so kakovostne in lahko dajo pomemben pečat kraju in dolini. Si torej karneval zasluži biti med njimi? A. Pahulje IZ VSEBINE: RIBNICA PRAZNUJE SKUBIČEVO LETO Njegovo je znamenito delo ZGODOVINA RIBNICE IN RIBNIŠKE POKRAJINE, nepogrešljiv vir preučevanja naše preteklosti. Anton Pad. Skubic 4 SAMO, DA JE BIL OGNJEMET Pogovor z Markom Modrejem..............................6 - 7 Odmevi na praznovanje Novega leta.......................21 S FEBRUARJEM PODJETNIŠKA INFORMACIJSKA PISARNA..................8 ISO 9001 ZA M OTO MAN ROBOTEC in RISTRO Pogovor s Hubertom Koslerjem................. RIBNIŠKE MEGA JASLICE........................ ŠPORTNI UTRINKI.............................. ETNO KOTIČEK Obujanje tradicije na vasi.......................................30 Ribničan prejel priznanje za znanstvenoraziskovalno delo Na tradicionalni, že šesti prireditvi" Generacije znanosti", so 21. januarja v Slovenskem mladinskem gledališču podelili nagrade in priznanja Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU za leto 1999. Med dobitniki zlatega znaka ZRC je tudi Ribničan dr. Matjaž Vesel (na fotografiji v sredini), ki gaje prejel za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved z naslovom "Učena nevednost" Nikolaja Kuzanskegav luči teoretske psihoanalize. Preostala dobitnika sta še dr. BorutTelban in dr. Tomo Virk. (Vir: Delo, 22. januar 2000) 10-11 ...25 28-29 KULTURNI DOGODKI "Znanost je ena sama. Ena sama znanost in ta znanost mora služiti samo resnici in ničemur drugemu. Pustimo linijo pri miru. Delajmo tako, kot nam veleva pamei," je dejal prof dr. Metod Mikuž v svojem zadnjem javnem nastopu leta 1981 na znanstvenem posvetovanju. SLOVO OD MIKUZEVEGA LETA Zadnje dejanje ob letu, ki gaje Ribnica posvetilazgodovinarju Metodu Mikužu, prepoznavnem tudi potem, daje s svojim preučevanjem postavil temelje novejši zgodovini, je 22. decembra zaznamovalo dvoje slovesnosti. Svoje častno mesto je M. Mikuž 17 let po smrti našel vzborniku, ki nosi njegovo ime, v njem pajezbranih 33 člankov. Najobsežnejši del izmed 430 strani zajema 19 razprav Mikuževihštudentovali kolegov, ki osvetljujejo sodobni čas, kronološko pa raznolike vsebine celotnega Mikuževega zbornika obravnavajo čas od pomladi narodov (1848) do osamosvojitve Slovenije. Predstojnik znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (FF) Dušan Nečak je na predstavitvi zbornika v Miklovi hiši le-tega imenoval kot vrhunec serije del iz humanistike in družboslov- Od leve proti desni: Brane Kozina, Dušan Nečak, Božo Repe. Vsi so intenzivno sodelovali pri nastajanju zbornika in izvedbi celotnega projekta "Mikuž”. ja Historia, medtem ko je predstojnik Oddelka za zgodovino na FF Božo Repe vsa spominska dejanja dojel kot rezultat zelo dobrega sodelovanja med oddelkom in ribniško občino, "ne glede na politične in ideološke razlike, ki nas delijo," Župan Jože Tanko je bil zaradi struje, ki je nasprotovala obeleževanju Mikuževega leta, tik pred koncem leta precej podvržen pritiskom tega dela javnosti. Kljub vsemu je v svojem govoru Mikuža imenoval kot nesporno avtoriteto na področju novejše zgodovine; povojni čas, v katerem je deloval, pa obdobje, ko so bili zastrti številni dogodki, katerih daljnosežne posledice so ostale do danes. "Zato je čas, da se dokumentira tudi ta del zgodovine in da teme zgodovinarji obdelajo z občutkom, preudarkom in strpno; ko ne bo pomembna barva preteklosti, ampak vsebina napisanega." Mikuža kot osebnosti in zapisovanja njegovega dela so se dejansko lotili le 4 pisci, med njimi je tudi Janez Debeljak, čigar članek objavljamo pri nas kot podlistek, ter npr. Bogdan Kolar, ki je obelodanil odnos med M. Mikužem in ljubljanskim škofom Rožmanom. Precejšen del zbornika se nanaša tudi na našo domačo zgodovino, na kočevski okraj, katerega del je bila nekdaj Ribnica, na agrarno reformo, ribniško šolstvo in sodstvo, telesno kulturo, družino in razvoj muzeja. Brane Kozina, kije vseskozi sodeloval pri pripravi in izvedbi prireditev, je, kljub dvomu, ki seje v njem porodil ob začetku, saj ni vedel, kdo se je ukvarjal z arhiviranjem domače zgodovine, vendarle izrazil upanje, da bodo opravljeni zapisi nekoč postali tudi del monografije Ribnice. Alenka Pahulje SLOVENIJA PRAZNUJE PREŠERNOVO, RIBNICA PA SKUBIČEVO LETO Leto 2000 je jubilejno leto vvseh ozirih, in tako kot se je država odločila leto posvetiti svojemu največjemu poetu dr. Francetu Prešernu, tako bo tudi Ribnica nadaljevala z obeleževanjem imen ljudi, ki so s svojim delom zaznamovali njeno preteklost. Leto 2000 bo tako Skubičevo leto. Pravkar minulo je bilo Mikuževo, leto poprej Škrabče-vo in še prej Goršetovo. Umetnik, jezikoslovec, zgodovinar, tokrat pa duhovnik, izjemen pridigar in duhovni vodja kraja dekan Anton Skubic. V Ribnici je deloval kot kaplan od leta 1903-1907, se vanjo zopet vrnil kot župnik leta 1914 in v njej ostal kot dekan do svoje smrti leta 1940. Ukvarjal seje tudi s povsem posvetnimi zadevami, celo s posojilnico, predvsem pa je dekan Skubic ves svoj prosti čas posvetil raziskovanju in zapisovanju dokumentov o ribniški župniji. Njegovo je znamenito delo Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, ki sojo v petih izvodih pretipkali na oni strani luže, v Argentini. Predstavlja eno najobširnejših lokalnih zgodovin župnij Ljubljanske škofije, in tudi zgodovinarji jo pojmujejo kot zgodovinsko dejstvo, čeprav je pisana s stališča duhovnika in študija ni popolna. Pripravljalni odbor, ki bo koordiniral Skubičevo leto in brskal po obširnih arhivih, da bo zbral gradivo za razstavo ter raziskoval dekanovo življenje in delo, je pretežno sestavljen iz zgodovinarjev in muzealcev. Raziskovanje preteklosti in obelo-danjanje dejstev ali pričevanj bo potekalo podobno kot pri M. Mikužu, kjer je ob koncu nastal tudi obsežen zbornik, pri katerem je sodelovalo precej avtorjev z raznolikimi vsebinami. Na podoben način bi lahko predstavili tudi Antona Skubica in obdobje, v katerem je živel - čim bolj raznoliko, a verodostojno, so se strinjali v organizacijskem odboru. Vsi projekti, ki leto posvetijo kakšnemu rojaku, so namenjeni ravno raziskovanju ribniške preteklosti, meni Vesna Horžen, direktorica Miklove hiše, tako da bi bilo smiselno ob tej priložnosti obelodaniti tudi tiste duhovnike, ki so kdajkoli s svojim delom dali kraju poseben pečat. Predlog o Skubičevem letu pa je bil po njenem mnenju v številnih ožjih interesnih skupinah dobro sprejet. ŠE 0 PREŠERNOVEM LETU Vanj bo Ribnica vtkala svoj delež na podoben način, kot ga je vanjo vnesel poet France Prešeren. Država je namreč v svoj program vključila vse občine, kjer seje Prešeren rodil, živel, deloval in umrl. Ribnica bo v njem seveda udeležena z znamenito Zlato knjigo in orisom časa Prešernovega šolanja pri nas, pri izvedbi projekta pa se bodo morali bolj ali manj izkazati osnovnošolci. Prve prireditve bodo že februarja, navedene pa so na strani 2. A. Pahulje Sedež policije je odslej na Gorenjski cesti PO 36 LETIH V NOVI POLICIJSKI STAVBI 42 delavcev se je, sicerzenoletno zamudo, preselilo v prostorno stavbo nekdanjega ribniškega zdravstvenega doma, ki ga je zanje uredil podjetnik Edo Gorše in jim ga v celoti predal v dolgoročni najem. Glede na to, da si je ministrstvo za notranje zadeve v letu 1999 precej prizadevalo tehnično in materialno posodobiti slovensko policijo in daje Ribnica "svetel" zgled v nizu pridobitev, seje odprtja, kijebilo28. decembra, udeležil tudi sam minister Borut Šuklje. 750 m2 obsegajo prostori, kjer sedaj uraduje in deluje kar 38 policistov in 4 civilisti, kolikor jih je zaposlenih na ribniški P P, ki pokriva območje treh občin: Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Stavba je predelana v vrsto majhnih sob in pisarn za administrativno in strokovno policijsko delo. Sodobno urejen objekt pa je, po mnenju generalnega direktorja policije Andreja Podvršiča in Branka Slaka, načelnika policijske uprave Ljubljane, kamor sodi tudi ribniška postaja, končno primeren za delo policistov na tako zahtevnem področju, kot je naše, ki pokriva dobršen del meje s Hrvaško in tudi meddržavni prehod Podpianina. Delo ribniških policistov naj bi po trditvi ministra Šukljeta postalo še bolj naporno, saj bo Slovenija na svoji južni meji "čuvala vstop v združeno Evropo." To namreč zahteva schengenski sporazum, priprava nanj in njegova izvedba pa bo eden največjih projektov ministrstva po osamosvojitvi, je dodal. Čast slovesnega odprtja’je pripadla komandirju policijske postaje Mirku Ješelniku, policisti pa se bodo morali, v skladu z reorganizacijo dela in po navedbah ministra, približati okolju, v katerem delajo, s tem da poznajo krajane in rešujejo njihove težave. A. Pahulje Neprimerni prostori, prostorske stiske ter večkratne selitve policistom PP Ribnica v zadnjih 55 letih niso bili prijazen spremljevalec pri njihovem zahtevnem delu, je bilo slišati na odprtju. Selih so se iz stavbe na Gorenjski c. v Ribnici 1.1947 v Gorenjo vas 1, leta 1950 v stavbo na Poljski ulici, 1954. ponovno na Gorenjsko c. v stavbo stare občine, 1957. na Gorenjsko c. v stavbo nove občine in nazadnje leta 1963 v stavbo na Škrabčevem trgu, kjer so delovali do danes. Po 36 letih nestalnosti so torej na isti ulici, kjer so začeli. POLICIJA VEN, KDO NOTER? Župan: Stavba, v kateri je bil do novega leta sedež policije, je v občinski lasti. Glede na to, daje bilo v njej že do sedaj več stanovanj, imamo za najprimernejše, da se tudi prostori policijske postaje preuredijo v stanovanjske enote. Možno bo pridobiti 2-3 nova stanovanja, odvisno od možnosti preureditve, pa tudi potreb po posameznih vrstah stanovanj. Trenutno so na socialni listi še 3 prosilci. Pripravljamo pa nov razpis za socialna stanovanja in pričakujemo, da bo število prosilcev bistveno porast- lo. Zavedamo se, da potreb po stanovanjih ni malo, zato bomo verjetno še letos pripravili razpis za izgradnjo stanovanjskega bloka (in garažne hiše), s čimer bi lahko pokrili večino potreb po socialnih in lastniških stanovanjih. Prav tako pa potekajo razgovori o možnosti odkupa nekdanjih enot socialnih stanovanj z nekaterimi lastniki v Lončarski ulici 26 in Kolodvorski ulici 18, ki so ta stanovanja pridobili v postopku denacionalizacije. Teh stanovanj je 13 in čeprav so nekatera v zelo slabem stanju, bi jih bilo možno relativno hitro prenoviti. VOJSKA ŠE VEDNO LASTNIK VEČINE "JLA" OBJEKTOV Na območju občine Ribnica razpolaga Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) z več lokacijami, od katerih večina ne služi več opravljanju osnovne dejavnosti MORS, predstavljajo pa primerne lokacije za razvoj drugih, za občino pomembnih programov, meni župan. "Prav zato si že več let prizadevamo, da bi z MORS uredili medsebojna premoženjska razmerja. Pred leti je bilo interesentom, predvsem najemnikom, omogočeno, da so odkupili večino objektov v delu Kasarne (»obrtna cona«) in v njih razvili številne dejavnosti." Ob koncu lanskega leta je Občina odkupila stavbišče bivšega vo- jaškega bloka (za SC), ker ga bo potrebovala za rekonstrukcijo športne dvorane, vse ostale lokacije (Ideal, objekt Ministrstva za obrambo na Gorenjski c. 7) pa so ostale nerešene. "Dogovorili smo se, da se 17. decembra 1999 v Ribnici ob ogledu teh za MORS neperspektivnih lokacij opravi tudi razgovor z ministrom dr. Francijem Demšarjem in njegovimi najodgovornejšimi sodelavci. Do tega razgovora ni prišlo, saj se je ravno v tistih dneh zgodil incident v postojnski kasarni, in obisk je bil odpovedan. Načrtujemo nov sestanek v začetku tega leta." 30 lastnikov objektov v Kasarni želi sedaj odkupiti tudi funkcionalna zemljišča, ker bi le na ta način lahko celostno uredili obrtno cono Ugar. Odkup se bo zavlekel, saj ga želijo izvesti s pomočjo Občine, ki ima na zemljišča predkupno pravico, le-ta pa bi rada nerešene lastniške zadeve glede vojaških objektov reševala kompleksno. Obrtnikom je župan zagotovil, da se bo tudi za njihovo težavo iskala najugodnejša rešitev, najslabše pa bi se jim godilo, če bi zemljišča prišla na licitacijo, saj bi bila veliko večja verjetnost, da bi prišlo do nepotrebnega višanja cen iz enega samega namena: izigravanja. (Op. ured.) AKTUALNO Pogovor z Markom Modrejem PONOVOLETNA DILEMA: NERGATI V ŠOTORSKI GNEČI ALI ZMRZOVATI PRI-10° C Šotorje izbil sodu dno. Kateri nebodigatreba seje pa domislil šotora in to pred kulturnim hramom, ribniškim ponosom, sejezaslišalo naValu 202. Kot da nikomur od občinskih organizatorjev ni šinilo vgla-vo pravnic pametnejšega od ogrevane"plastenke ", ki vase spravi komaj 400 ljudi in potem na njihove glave zaradi kondenza kaplja in curlja. Redkim je šla v nos celo polnočna maša, ker seje organizatorju zdela omembe vredna tudi v novoletnem programu, češ da to priča o pomanjkanju idej v občinskih glavah. A tak in njemu podobne manipulativne poskuse, kako blatiti drugega, sam pa životariti s svojo lažno prepotentno pametjo, jetreba pozabljati. Kljub temu, da se gremo generale, ki se jim je domišljija razbohotila šele po bitki,jetreba zapisati, da je bila elegantna rešitev vseskozi na dlani, le pogruntal ali izvesti je ni hotel nihče: silvestrovanje na prostem, kjer ni klavstrofobičnega strahu in kjer novoletno rajanje res zaživi; vse ostale prireditve Veselega decembra pa pripraviti vdovolj prostorni in pred vremenskimi nevšečnostmi zaščiteni športni dvorani. Tako pa je bilo v prvih dneh postavljanja šotora nešteto ostrih besed, veliko slabe volje in prerekanj s sosednjimi lastniki ali najemniki hiš, organizatorji in sodelujočimi. Takrat in potem, ko seje že začelo pisati 2000, je bila marsikatera gorka izrečena tudi v breme župana, ki seje odločil tisočletje obeležiti s 5-milijonskim stroškom. Kolikormestinžupanovsije letos privoščilo veliko praznovanje, jih bi moralo zaradi takih negodovanj, kot jih je bilo sem ter tja slišati tudi pri nas, kar precej zgoreti na volilni grmadi ali pas stolčka sestopiti s sklonjeno glavo. Toda večini ljudstva se ni zdelo, površno gledano, navsezadnje prav nič narobe, čeprav vsi po vrsti ugotavljamo, daje Ribničane pričakovani burni prihod novega leta obšel. Nekaj tiči v ribniški duši, nekaj je morda v ribniškem zraku, nekaj pa morda v načinu organizacije. Za Občino kotfinancerja in Marka Modreja kotvodjo organizacije so določene pohvale dobrodošle, a večina je le bila kritik in te so zavezujoče, še posebej zato, ker naj bi se tudi drugo leto osorej ponovila podobna velika novoletna zgodba. Se res nikomur ni utrnila ideja, da bi Ribničani ob veliki prelomnici silvestrovali na prostem, prireditve pa bi se odvijale v večjem prostoru, kot ga premore šotor? "Silvestrovanje mora biti v centru in tako je povsod, od New Yorka do Spodnjega Dupleka. Šotor je bil najbolj smiseln ravno zaradi nizkih stroškov, saj je zasebni najemnik plačal ne samo šotor, temveč tudi elektriko, vodo in oder. Tudi iz leta v leto se pojavlja več krajev, ki se poslužujejo ogrevanega šotora zaradi vremenskih neprilik. Nam bližnja sta bila tako tudi Novo mesto in Metlika." Toda Ribnica je tako majhno mesto, daje njen trg ali center le simbolično prepoznaven in je kaj zlahka moč najti kakšno drugo, mogoče celo bolj impozantno, vsekakor pa bolj prostorno lokacijo, kot je npr. Marof, ki je to nalogo že večkrat dobro upravičil. "Marof je že na začetku izpadel, ker bi bilo zaradi varnostnih pogojev treba zapreti kakšno izmed bližnjih prometnic in bi stanovalcem onemogočili dostop do doma. Škrabčev trg pa lahko zapremo, ker se obvoz lahko uredi." Ostane še ŠC. "Ne, ker za silvestrovanje ne moreš biti v dvorani. Na tisti dan je najpomembnejši ognjemet. Nič drugega ljudje bolj ne pričakujejo. Edina varianta bi bila res: silvestrovanje brez šotora, a lokacija bi bila ista -Škrabčev trg in parkirišče pred Miklovo hišo. Ognjemet v Gradu, kjer je tudi bil, vse ostale prireditve pa v športni dvorani." Koliko višji pa bi dejansko bili stroški, če bi ubrali to pot? "Veliko višji, ker bi morala občina plačati oder, elektriko, vodo....recimo za 2 mio SIT." Menda je bil tudi novoletni sejem eden izmed razlogov, da ste šotor namestili pred Miklovo hišo. Kljub dobremu namenu pa se sploh ni obnesel... "Ne, ni se, kot nikjer drugod, razen v Ljubljani in Novi Gorici.Povsod je bilo enako." V čem je bil razlog pri nas? "Ni tradicije tovrstnih sejmov. Vse rabi svoj čas, da se vsidra v zavest ljudi. Malo je kriva tudi neprilagodljivost prodajalcev. V enem dnevu so želeli prodati toliko kot na ribniškem sejmu in niso bili pripravljeni potrpeti vsaj nekaj dni. Na začetku se jih je namreč za stojnice prijavilo 10, ostali pa so le 4." Kot je bilo doslej povedano s strani Občine, naj bi bilo podobno praznovanje tudi ob letu 2001? Zvenelo je tako, da bo tudi izvedba podobna letošnji- "Pričakuje se in ideja je, da bi tako obeležili tudi drugo novo leto; kar se programa tiče, naj bi bil zelo podoben letošnjemu. Glede lokacije pa je sedaj težko govoriti. Silvestrovanje bo na trgu, pokrito s streho ali brez nje." Šotoru se torej kljub pričevanjem, da ni funkcionalen, ne nameravate odpovedati? "Prezgodaj je karkoli obljubiti." In sejmu? "Sam bi ga odpisal. Če vendarle bo, mora biti že pred ribniškim sejmom jasno, da bo Turistično društvo lahko vsem svojim sodelujočim poslalo vabilo tudi za udeležbo tri mesece kasneje. Vsekakor bo do letnih dopustov, v prvi polovici leta, že jasno, kakšno praznovanje se pripravlja za leto 2001." Naj bi se torej to praznovanje prelevilo v tradicionalno ali gre le za ponovno pričakovanje menda uradnega vstopa v tretje tisočletje? "Delno to, delno pa okrogla letnica december 2000. Za ti dve leti je načrtovano večje praznovanje, samo silvestrovanje pa bi bilo smiselno vsako leto." Koliko se vasje letos odzvalo Racionalno porabljen denar, to je bil motiv za decembrsko in novoletno praznovanje, a 1.3 mio SIT za 10-minutni ognjemet? Kolikorsmoseže razburjali ob tej neznansko visoki cifri, vsaj imeli smo ga, in, roko na srce, edini je lahko pompozno in veličastno naznanil tisočletje. Zmrdovati se nad tem, karsi je privoščil cel svet, bogat ali reven, je jalovo delo, zato tudi ribniškemu županu ni moč očitati neke moralne šibkosti, ker-tako kot v obmorskem mestu - denarja ni raje namenil za humanitarne namene, ali pretirane samoljubnosti, ker nam je privoščil tako slikovit ognjemet. Bil je še najboljši od vsega pripravljenega. Bil je zato tudi drago plačan, kerso ga profesionalno izvedli pirotehniki Kemične industrije Kamnik. Tudi nobenih poškodb lastnine ali ljudi ni bilo, saj j e bil Grad v tistem času najstrožje varovan prostor, kamornihče ni imel dostopa. s ponudbo za organizacijo novoletnih praznovanj? "Univoxje zato, ker je bil organizator Veselega decembra v Kočevju, odstopil, tako da sva ostala le R-kanal in jaz, ki sem bil tudi izbran." Celomesečno praznovanje potegne za seboj tudi kopico računov. Kolikšna je realna in dejanska številka stroškov? "5 mio SIT bruto. Znesek je dejansko še nižji, ker so se precej dobro odzvali tudi sponzorji. Lahko rečem, da so bili stroški res minimalni in marsikomu smo celo znižali prvotno postavljeno ceno. praznovanje. Ravno zaradi takih kombinacij so bili stroški nizki. Enako je bilo pri ozvočenju in oglaševanju." A ste tako malo oglaševali ali ste dobili tako cenovno ugodne variante? "Cenovno ugodne. Preko Rešeta, teleteksta, RTV Slovenija, Uni-voxa, vseh nacionalnih medijev." Koliko ste torej zapravili? Nič. Bilo je zastonj. Tudi zato, ker ima občina z nekaterimi že vzpostavljeno sodelovanje. Oglaševali pa so tudi posamezniki, a na lastne stroške." In kaj meni župan? Pestrost programa, predvsem pa veliko zanimanje in obisk so pokazali, da takih prireditev primanjkuje. Tudi program je bil očitno zanimiv, saj je bilo mnogo obiskovalcev tudi iz sosednjih občin. Morda bi bilo smiselno dati večji poudarek programu za otroke. Nekako naravno je, da se največje prireditve zgodijo v centrih naselij in prav zato smo se odločili za parkirišče pred Gradom. Ker smo želeli ponuditi prireditve tudi ob slabših vremenskih pogojih (dež, sneg, mraz, megla), smo se odločili za ogrevan šotor. Menim, daje bila odločitev pravilna, saj zagotovo ni prijetno zmrzovati na prireditvah ob tako nizkih decembrskih in silvestrskih temperaturah, prav tako pa je dogajanje v šotoru bistveno manj motilo nočni mir stanovalcev, kot bi jih prireditev na prostem. Stroški decembrskih prireditev znašajo približno 5,4 mio SIT, od tega ognjemet, ki ga je izvedel proizvajalec in dobavitelj KIK Kamnik, približno 1,3 mio SIT. Sponzorji so do sedaj prispevali 950.000,00 SIT in za njihovo podporo se jim najlepšezahvaljujem. Taktični smo bili tudi pri izboru nastopajočih za Športnika leta in Ribniški pušeljc, saj smo k sodelovanju povabili domača društva, ostali nastopajoči glasbeniki pa so bili plačani samo za novoletno Pravite, da naj bi se bilo na Silvestrovo v šotoru in zunaj na Škrabčevem trgu zvrstilo okrog 2000 Ribničanov, kar zveni pretirano glede na to, koliko jih je bilo po polnoči videti tamkaj. Kolikšno Program se zaradi tega, ker je bilo 12 prireditev raztegnjenih preko celega meseca, niti ni prekrival, a dovolj je bilo enkrat, da seje vznemirila kopica članov VED Hrovača. Namesto da bi množica romala na eno izmed 5 predstav Živih jaslic, ki so bile letos še bolj domiselne in scensko bolj bogate kot lani (le petje bi bilo treba po mnenju večine nekoliko dodelati), je raje oblegala šotor in koncert Romane Kranjčan. Vzrok prekrivanja terminov po trditvi organizatorja ni bila malomarnost, ampak dejstvo, da Romana ni imela prostega nobenega drugega termina. To, da sta tako Občina kot VED Hrovača in še kdo, hodila od vrat do vrat pri istih sponzorjih, pa je gola tekma na trgu. Kljub temu, da naj bi jim občina "po nepotrebnem skakala" še v to vrečo, ko ima pa že svojo proračunsko malho, je boj Davida z Goljatom modro rešila usoda: sponzorji so 1 mio SIT dali za VED in 1 mio SIT Občini. vsakdan stanujočih, delujočih v bližnji okolici? So se res, redki sicer, upravičeno zgražali ali jezili? "Zgražali so se bolj zaradi svojih predsodkov, če seje sploh kdo, ker fizično nismo nikogar motili. Hrup je bil le za Silvestrovo od 24. do 2. ure in s 1. na 2. januar, od 21. do pol dveh." Šotor pa je, resnici na ljubo, kazil okolico. "Kar se šotora tiče, je bil zgleden. Tistim, ki jim tak način ni všeč, ne bi ustrezal niti na Zalužju. Razumevajočim in strpnim pa ni bil toliko odveč." Se vam sploh kakšne kritike zdijo upravičene ali vse skupaj dojemate bolj kot sojenje generalom po bitki? "Nekatere so popolnoma neupravičene. Da je šotor moteč npr., in tudi glede motenja javnega reda in miru, ker smo vseh 10 dni, razen zgoraj omenjenih, utihnili med 21. in 22. uro. Petard seveda ni bilo moč zajeziti niti se jim ne moreš ogniti. Na Silvestrovo je bilo pravo osje gnezdo, še huje pa je bilo menda v Kočevju.” Organizatorji ste torej zadovoljni? "Ja. Praznovanje smo pripravili prvič v takem obsegu. Videli smo pomanjkljivosti in uvideli, kaj lahko izboljšamo. Sicer pa vsakdo lahko poskusi." Pogovarjala sem se Alenka Pahulje množico vam je potemtakem uspelo pritegniti na ves Veseli december in: ali ste pričakovali večji obisk? "Okrog 6 - do 7.000 si jih je ogledalo vse prireditve, kar je dober obisk, in, splošno gledano, precej večji, kot smo pričakovali." ...ker ste si postavili tako nizko mejo? "Ker smo tako praznovanje organizirali prvič. Res je, da so Hro-vačani pričakovali večji obisk Živih jaslic, a resje tudi, da so se letos ponovile kar 5 - krat in so se ljudje vrstili več dni zapored. Preveč obiska pa je bilo pri otroških prireditvah, tako da se nam je zalomilo celo pri programu. Na koncertu Romane Kranjčan ni bilo prostora ne za mažoretke ne za show dance." To bi kaj lahko predvideli. Edino, kar ima garancijo za uspeh, so dandanes očitno ravno tovrstne prireditve, ko otroci nagovorijo starše, da jih popeljejo tjakaj. "Saj smo predvideli, a množice preprosto nismo mogli obvladati. Šotor bi morali zapreti, ko je bil poln, a s tem bi mnogo gledalcev ostalo zunaj." Prostora pa je bilo le za 400 ljudi, kar je pol manj kot bi jih glede na svojo kapaciteto mogel sprejeti, in ne nazadnje, komaj kaj več prostora je bilo kot v dvorani Ideal. "Po površini sodeč, bi moral sprejeti 800 ljudi, a polovico prostora je zasedla gostinska ponudba. Lahko bi bil šotor malo večji, a s tem bi že posegli v zasebno lastnino in ovirali promet." Ste s hrupom kalili nočni mir, s postavitvijo šotora ovirali gibanje in Pogovor z Markom Modrejem GOSPODARSTVO 1N FO-IN FO-IN FO-IN FO-IN FO-INFO-1NFO Področni center za razvoj gospodarstva S FEBRUARJEM TUDI INFORMACIJSKA PISARNA Področni centerza razvoj gospodarstva, d.o.o,, ki ima svoj sedežv Ribnici, je začel delovati 1. januarja 2000. Soustanoviteljica je tudi Občina Ribnica. Vse zainteresirane obveščamo, da bo s 1. februarjem odprta tudi informacijska pisarna na sedežu podjetja -Škrabčevtrg40, z uradnimi urami vsaktorekod 9. do 14. ure. Predvidene so naslednje osnovne dejavnosti: • splošno svetovanje in informiranje za podjetnike • svetovanje, informiranje in pomoč brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve • gospodarski razvoj (priprava projekcij, koordinacija in izvajanje lokalnih razvojnih programov, iskanje in širjenje perspektivnih programov, pomoč pri ustanavljanju novih družb in odpiranju novih delovnih mest, iskanje in aktiviranje razvojnih potencialov, modernizacija poslovanja) • poslovno povezovanje (enotni nastopi področij, dejavnosti in podjetij, pospeševanje kooperative, skupne marketinške akcije, vključevanje v projekte lokalnih zaposlitvenih iniciativ, pomoč pri razvoju blagovnih znamk in njihovem trženju) • koordinacija, pomoč pri izvajanju skupnih regionalnih ali medobčinskih projektov • izobraževanje in usposabljanje (organiziranje izobraževanja, učne delavnice) • informacijska podpora okolju (seznanjanje podjetnikov s podpornimi aktivnostmi EIC, kadrovski, finančni, prostorski, proizvodni in drugi viri) • dvig kakovosti poslovanja (svetovanje, informatika, izdelava poslovnih načrtov, inovativni procesi, pridobivanje standardov kakovosti, raziskovanje) • ostale dejavnosti glede na lokalne potrebe občine Vse, ki se srečujete s problemi ali različnimi vprašanji s področja gospodarstva, podjetništva, zaposlovanja, razvoja ipd. vabimo, da nas obiščete v prostorih informacijske pisarne, da Vam pomagamo poiskati odgovore in rešiti probleme. Ustanovitev in delovanje Področnega centra za razvoj gospodarstva, d.o.o. odpira možnost za še celovitejši razvoj območja, in le skupaj, s pokritostjo vseh lokalnih razvojnih virov in potencialov, bomo lahko naredili še kvalitetnejše premike v razvoju občine in področja. Janez Mate Proslavljanje minulih 20 let 00Z Ribnica Območna obrtna zbornica Ribnica je 18. decembra zaključila praznovanj e 20-letnice delovanja s proslavo v dvorani Ideal centra in s prednovoletnim srečanjem aktivnih in upokojenih obrtnikovtervabljenih gostov. V avli Ideal centra je bila na ogled razstava suhe robe in lončarstva, ki sojo pripravili učenci OŠ izRibnice, in kratka zgodovina razvoja zbornice. Osrednja točka proslave je bila predstavitev raziskovalne naloge mladih raziskovalcev zgodovine iz OŠ dr. F. Prešerna Ribnica, z naslovom SUHA ROBA V RIBNIŠKI DOLINI.Na proslavi je Zbornica podelila priznanja in nagrade vsem zaslužnim za njen uspešen razvoj. Priznanje in sliko na platnu z ribniškim motivom sta prejela predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah in priznani etnolog in prof. dr. Janez Bogataj. Priznanje in monografijo Mojstrovine Slovenije so prejeli dosedanji predsedniki Zbornice, in sicer: Ludvik Zajc, Anton Henigman, Zdenko Mohar, Jože Adamič in Tomaž Šulentič. Zahvalo in darilo, ki so ga izdelali ribniški obrtniki domače in umetne obrti, pa so za delo v Zbornici prejeli: Danica Polovič - prva tajnica Zbornice, Marija Joras, Franc Lešnjak, Janez Arko, Anton Govže, Franc Oberstar, Jože Henigman, Milan Zobec in Ludvik Oražem. Z nastopom so proslavo popestrili Kvartet Inles, Glasbena šola Ribnica in Saša Mlakar. Beseda obrtnik je bila pred 70 leti malodane kletvica, in še nikoli dosedaj našemu članu država ni odpisala dolgov, je dejal predsednik OZ Slovenije Miha Grah, ki je naši območni Zbornici podelil jubilejno priznanje za delo. Slovenska zbornica se bo letos intenzivno pogovarjala s sindikati o zakonu o delovnih razmerjih in socialnem sporazumu ter jim skušala predočiti, da slovensko gospodarstvo zanje daje preveč od svoje dodane vrednosti. "Dragi sindikati, kje boste pa zaposlili srnje visoko zaščitene delavce?" se je spraševal Grah. Ribniška zbornica si je po besedah predsedniku Tomaža Sulentiča v bližnji prihodnosti začrtala bolj lokalno obravane smernice: uveljavitev blagovne znamke "suha roba " in Zbornico usposobiti kot učinkovit servis svojih 500 članov. (Op.ured.) V govorih gospoda Mihe Graha, Tomaža Šulen-tiča in Janeza Bogataja je bila poudarjena osnovna vloga Zbornice kot stanovske organizacije obrtnikov, ki predstavljajo najbolj vitalen del gospodarstva, pa se v poslovanju srečujejo z mnogimi problemi in težavami. Podporno okolje za malo gospodarstvo mora v bodoče še hitreje reševati obrtniške probleme, saj bo tako s povratnimi učinki dobrih obrtnikov največ pridobilo. Zbornica je ob svojem jubileju izdala bilten, ki opisuje razvoj ribniške Zbornice, svoj komentar pa so prispevali tudi župani občin Ribnica, Loš- ki Potok in Sodražica, na področju katerih Zbornica tudi deluje. Slovesnost ob 20-letnici so s svojo prisotnostjo počastili vsi trije župani, poslanec DZ Benjamin Henigman in sekretar ministrstva za kmetijstvo Franc But. Po končani proslavi je ob pogostitvi v restavraciji Krona stekel sproščen pogovor o različnih temah, prisotni pa so se ob prijetni glasbi veselili pozno v noč. Pavel Hočevar RIBNIŠKA ZBORNICA TUDI ORGANIZATORKA SEJMOV V TUJINI Območna obrtna zbornica Ribnica je v zadnjem letu že drugič predstavljala slovensko domačo in umetnostno obrt na sejmu v tujini, tokrat v Milanu, od 4. do 12. decembra 1999. V razstavnem paviljonu, v velikosti 32 m2, ki gaje uredilo ribniško podjetje R. Contact Design, je bilo predstavljeno pet sklopov domače in umetne obrti: replike na steklu, vitraž in tiffany tehnika, panjske končnice, suha roba in lončarstvo. tudi za ostale izdelke. Ta sejem je ponoven dokaz, da je potrebno svoje izdelke pokazati v tujini, se ustrezno opremiti s prospektnimi materiali in aktivirati ustrezne ljudi, ki obvladajo tuji jezik in so dobri komercialisti. Obrtna zbornica Slovenije, ki je generalni pokrovitelj sejmov v tujini, je ribniško Zbornico uvrstila kot organizatorko tudi v letni plan sejmov v tujini za leto 2000, zato pričakujemo, da bodo ribniški Sejem v Milanu je eden največjih v Evropi, saj ga je tokrat obiskalo 1.200.000 ljudi. Naš paviljon je bil zelo obiskan, zanimanje pa je bilo izredno predvsem za suho robo, a izdelovalci domače in umetne obrti v bodoče na sejmih še bolj konkretno sodelovali. Pavel Hočevar "Febrciaraka Številka ReSeta bo izšla V ßone&eljek, 2.8. /z roda v rod: oče Jakob, najprej kolar; sin Jakob, najprej ključavničar; sin Aleš s srednjo trgovsko šolo, zet Adi - vsi prepuščajo svoje roke in delo glini. Celo štiriletni vnuk Nik je v njej našel svojo prvo priljubljeno igro. IZ PRIG0RIŠKE HIŠE V DUNAJSKO GALERIJO Desetdnevna decembrska razstava prigoriške lončarske družine Nosan je tokrat svoj prostor našla tudi pod avstrijskim soncem, na Dunaju. V slovenskem kulturnem centru Korotan (ki ga vodi Anton Levstek), si je Mojstrovine družine Nosan ogledalo preko 100 povabljencev, med njimi vrsta direktorjev bank, zavarovalnic in galerij ter tudi slovenski veleposlanik na Dunaju. Pomembno vrednost in mesto v slovenski umetni in domači obrti je družini namenil tudi prof. dr. Janez Bogataj, ki je razstavo izdelkov, za katere sam meni, da so pogosto "duhovite, celo ironične interpretacije kulture in načinov življenj", tudi odprl. Srečanje je bilo dobra priložnost za pridobivanje novih naročil in tudi promocijo lončarije, svoje mojstrovine pa bodo Nosanovi letos najverjetneje ponudili na ogled tudi na Japonskem in v Kanadi. PO SLEDEH NAJBOLJŠIH Pet ribniških osnovnošolcev je na osnovi preučevanja razvoja suhe robe v Ribniški dolini in tipične rešetarske vasi, Sajevca, lani dobilo laskavo pohvalo: Zlato priznanje na 30. srečanju mladih zgodovinarjev. Izkazati so se morali ne le v zbiranju gradiva, temveč so ga morali primerno pripraviti tudi za razstavo ter ga ustno predstaviti komisiji v Škofji Loki. Letos bo naloga, ki jo je zastavila Zveza prijateljev mladine, posvečena pustu, in mladi raziskovalci (a tokrat druga osnovnošolska ekipa), že napenja male sive celice o Pustovanju v Ribniški dolini. Pripravljajo odrsko predstavitev in se izpopolnjujejo v kulinaričnih spretnostih. (Op.ured.) Obrt in podjetništvo Pogovor s Hubertom Koslerj MOTOMAN ROBOTEC / RISTRO V EVROPO Z ZNANJEM, KONKURENČNOSTJO IN Z ISO 9001 Podjetji, ki imata večinskega tujega lastnika, sta v svojem delu (D in razmišljanju v bistvu eno, ker 3 sta usmerjeni v isti cilj: svoje kapacitete na področju robotizacije in avtomatizacije strojev za avtomobilsko industrijo ponujati evropskemu trgu. Tja želijo prodajati znanje svojih Motomanovih inženirjevterznjim prevzemati evropske projekte in konkurirati s kakovostnimi in cenovno ugodnimi proizvodi, ki jih izdelujejo proizvodni delavci v Ristru. Hubert Koslerje leta 1996 sprejel izziv, ki mu je bil ponujen s strani Motomana Roboteca iz Nemčije, le enega izmed členovv svetovni japonski korporacijski mreži, da se za potrebe evropske Motomanove skupine ustanovi še dodatna proizvodna firma. Prišel jev Ribnico, kjerima svoje rodne korenine, videl Rikovo halo in potencialne dobavitelje praznih rok, in tako pri svojih poslovnih partnerjih, s katerimi sodeluje že 10 let, takoj uspel zzamislijo, da v pogorišču postavi temelje sodobnemu podjetju. Nenehen porast naročil je pogojeval tudi selitev sedeža iz prestolnice v provincialno središče, od decembra '96paje bil razvoj in dvig podjetij, ki se dopolnjujeta s samostojno projektno in proizvodno enoto, opazen. Potrjuje ga tudi dejstvo, da sta po štirih letih dela prejeli tudi ISO 9001. Kosler, ki je s svojim profesionalnim odnosom do dela in zaposlenih vzpostavil potrebno raven zaupanja in sodelovanja, hoče s svojo malo, z znanjem močno inženirsko ekipo praktično pionirsko vzpostavljati strojni projektivni biro. Vzgojiti ekipo, ki bi znala svoje znanje in storitvetržitinatrgu.ki ga v Sloveniji poprej skorajda niti ni bilo. V komaj štirih letih se je o družbi že razširil dober renome o uspešnem delu, visokem prihodku, posodabljanju proizvodnje, vlaganju v razvoj in evropski usmerjenosti v organizaciji in miselnosti. Upravičeno? "Vlagamo v znanje, v proizvodnji pa izdelujemo robotske aplikacije na strojih za avtoindustrijo in avto podobaviteljsko industrijo. Seveda je res, da smo v zadnjih dveh letih uspeli postaviti zelo močno inženirsko ekipo. V njej imamo doktorja znanosti, ki je vodja razvoja, in še štiri inženirje, vključno z mano nas je 5. Tudi sam sem namreč še vedno močno aktiven v strokovnem delu in pri snovanju projektov. V zadnjih dveh letih smo izvedli 3 zelo kompleksne projekte: enega smo že večkrat omenjali, to je TPV-Arsed. Z lastnim znanjem smo izvedli prvi velik projekt v smislu robotizacije proizvodnje sedežev za vozilo Clio, ki ga proizvaja Renault, torej Revoz v Novem mestu. Dva druga projekta, na katera smo zelo ponosni, pa sta v Gorenju: projekt za varjenje rešetk za plinske štedilnike, kjer smo izdelali napravo na osnovi motoman robota in prigradili sistem za vpen-jalne priprave za varjenje rešetk. Aprila lani smo ga uspešno predali v obratovanje, nakar smo dobili ekološki projekt, ki je izredno inovativen in precej visoke težavnostne stopnje. Ročno delo s stekleno volno smo nadomestili s posebno napravo, v kateri je integriran tudi robot motoman. Izdelek smo predali v redno proizvodnjo tik pred novim letom in po trenutnih izsledkih se dobro obnese. Seveda brez porodnih krčev ne gre, ker gre istočasno za prototip in industrijski proizvod, a tega smo se skupaj s kupcem zavedali že na začetku." Pravzaprav ste podjetje, ki mora že v svojem bistvu biti inovativno, ne samo da velik delež dela ali sredstev vlaga v inovacije? "V bistvu smo firma, ki se preživlja s projekti. Lahko rečem, da je slovenski trg težavnejši od evrop- skega, ker moramo nanj prodajati vedno le specialne aplikacije in imamo izredno malo ponovitev. Naša moč je zato v parcialnem poznavanju področij in obvladovanju posameznih tehnologij in v bistvu z znanjem gradimo sistem. Koliko delavcev imate torej zaposlenih v obeh podjetjih? "Skupno 28, od tega 4 v Motoman Robotecu, 24 jih je pav Ristru." ...in štirje v inženirski ekipi? "Tako je, s tem da nameravamo letos ojačati tudi inženiring na področju konstruiranja in prodajnega inženiringa. Načrtujemo zaposliti še dva človeka, dodatne ljudi pa tudi v proizvodnji, ker glede na trenutno rast ugotavljamo, da bo nujno potrebno dopolnjevanje kadrov tako na elektro kot na mon-tažerskem področju." Ali dobite ustrezni kader tudi na ribniškem področju? Večinoma se namreč direktorji tukajšnjih podjetij pritožujejo, da kljub primerni izobrazbi in tolikšni brezposelnosti le s težavo koga pridobijo za delo. "Za zdaj lahko rečem, da so vsi iz ribniške regije. Jaz jo razumem malo širše, od Velikih Lašč npr., Sodražice, vse do Kočevja. Na proizvodnem področju za zdaj nimamo težav, dobivamo zelo korektne ljudi, ki so delavni in strokovno na dovolj solidnem nivoju. S tem ko smo uvajali sistem ISO, smo seveda dosegli bistveno povečanje kakovosti in vsak se zaveda svoje odgovornosti. Na področju inženirskega kadra pa, lahko rečem, da so težave. Izbira ni ravno pestra, vendar dlje časa, ko smo v tem okolju, več ko se sliši o tem, da dosegamo neke pozitivne rezultate, lažje je tudi dobivanje kadrov." Podporno ribniško okolje vam tudi ustreza glede na nagel razvoj? Tehnično podporo oz. dobavitelje ste doslej imeli pri nas, predvsem v bivšem Rikovem kompleksu, a je bilo sem ter tja slišati, da imate z njimi že določene težave, ker vas, vsaj v smislu zadostne kakovosti, ne dohajajo. " V tem okolju smo startali in že sam start je bil odvisen predvsem od tega, ali nam bo okolje sledilo. Tega je bilo tudi mene, če rečem osebno, najbolj strah: ali bomo v tem okolju izpeljali tak program, ga postavili na noge. Ni vse v tem, da imaš lepo halo. Pomembna je infrastruktura in tega sem se močno zavedal. Lahko rečem, da so nam v bistvu firme stale ob strani, naše zahteve pa seveda stalno rastejo kot tudi zahteve evropskega trga. Že od samega začetka smo si želeli, da bi pridobili certifikat ISO 9001, ki ga sedaj tudi imamo. Po hudih naporih, ki smo jih skupaj z vsemi zaposlenimi vlagali, in po dveh letih krepkega dela na vseh nivojih: v proizvodnji, razvoju, nabavi. Skratka, prevetriti smo morali celo firmo, daje ta poslovnik kakovosti lahko zaživel, obenem pa nam je ta proces omogočil, da smo postali bolj zahtevni. Mislim, da je to zelo pozitivno za to okolje in je že obrodilo pozitivne sadove. Tudi od naših dobaviteljev pričakujemo, da bodo začeli razmišljati o ISU ." Naglemu razvoju sledi tudi hitra prihodkovna rast. Za mala ribniška podjetja je bila lani značilna kar 25%, kolikšna je bila vaša? "Motoman Robotec Slovenija je firma, ki je zadolžena, da sama dobi posle, in rast variira glede na velikost pridobljenega posla. V Mo-tomanu smo zabeležili med 1,7 mio in 2,5 mio DEM prihodka letno. V Ristru, ki je proizvodna firma in ima neka stalna naročila iz Evrope, pa je bila rast 10% višja kot leto poprej in bomo beležili 3,6 mio DEM realizacije. Torej skupno se bližamo šestim milijonom... To sicer ne pove veliko, važna je dodana vrednost. Lahko je projekt cenovno, nominalno manjši, pa ima več dodane vrednosti. Delamo na tem, da bo vse večja, tako tudi celoten Software, ki ga delamo za evropski trg, razvijemo z lastnim znanjem. Bistvo je, da naše kapacitete uporabimo na evropskem trgu." Morda opažate, da imate kje konstantno šibko točko, kjer bo potrebnih največ vlaganj? "Težko je govoriti konstantna, ker imamo projektno vodenje. Vsak projekt posebej analiziramo in težko rečem, da bi se kakšna slabost redno pojavljala. Mislim, daje treba predvsem izgrajevati inženirsko skupino, vlagati v znanje, v organizacijo, biti moramo fleksibilni, odzivni. V tem smislu moramo še marsikaj narediti." Imate dela in naročil preko celega leta ali se znajdete bolj pogosto tudi v bolj mrtvi sezoni? "Tržna niša, v kateri delamo, ni najbolj prijazna. Ima nihanja in gre celo za sezonske posle. V letu '99 smo bili zasuti z delom od januarja do marca, potem je sledil upad naročil vse do junija, poleti je bil ponoven porast in od septembra smo dobesedno spet zasuti z delom, vse do junija 2000. Lahko pa pride do recesije na avtomobilskem trgu in takoj bodo investicije manjše." Se morda že sluti kakšne upad? "Recesija ravno ne... Rezultati avto- mobilske industrije so taki: fenomenalni v letu 1999, po študijah, ki jih prebiram, se za letos napoveduje rahlo nazadovanje, vendar še vedno odlično poslovanje. Glede na naročila, kijih imamo trenutno, pa lahko rečem, da se nam izredno povečujejo." Jih zato sploh zmorete obdelati v primernem času ? "Glavna "svetinjica", ki seji podrejamo, je seveda rok. Če je vse odvisno samo od nas, potem od decembra '96, ko smo startali, pa do danes nismo zamudili nobene dobave. A robote in najrazličnejše specialne materiale dobivamo iz Nemčije, kjer je centralno skladišče opreme, ki prihaja iz Japonske. servisiranju in certifikat ISO." Verjetno Motomanu pri nas, v Sloveniji, ustreza tudi nizka cena delovne sile. Za koliko manj denarja opravljajo naši delavci isto delo kot v ostalih Motomanovih podružnicah po svetu? "Cena delovne sile je relativna zadeva. V tem trenutku smo absolutno konkurenčni v vseh pogledih, ne samo v ceni ure. Naša prednost pa je vendarle bolj v zmožnosti izpolnjevanja kratkih dobavnih rokov ravno zaradi organizacije in infrastrukture, ki jo imamo na ribniškem koncu. Postavljamo tudi močno inženiring ekipo in osebno sem prepričan, da bo ura slovenskega inženirja z Z ISO 9001 POTRDILI PRAVO POT RISTRO, podjetje za razvoj in prodajo obdelovalnih strojev in robotskih sistemov, ter MOTOMAN ROBOTEC, ki skrbi za projektiranje in trženje le-teh, sta svojo kakovost dela uspela potrditi tudi s certifikatom ISO 9001, ki sta ga prejela tik pred božičem. Že od vsega začetka je bil cilj družbe ravno pridobitev certifikata, ki bi ji olajšal delo na evropskem trgu, kamor proda 80 odstotkov svojih izdelkov. V dveh letih, kolikor je trajal proces usklajevanja proizvodnje, informacijskega sistema, nabavne in prodajne službe, je podjetje Ristro izzačetnih 3 delavcev naraslo na 24 zaposlenih, precej močna pa je postala tudi 4-članska Motomanova projektna ekipa. Ali je sistem v resnici zaživel, bo pokazal september2000, ko bo redno preverjanje veljavnosti, že sedaj pa direktor Hubert Koslermeni.dajevdveh letih ta sodobna usmeritev dozorela tudi med delavci, o čemer priča ocena certifikacijske komisije, da delavci obvladujejo proizvodnjo. "S tem je vse povedano." n 3 Sicer pa je mesec dni in pol do dva pri nas že komfortni dobavni rok." Koliko ste pa obremenjeni z reklamacijami glede na to, da mora biti vaše delo izjemno natančno opravljeno? "Reklamacije so zanemarljive. Je pa treba ločiti med projektom, kot je bil "Gorenje", kije bil prototip in končni industrijski proizvod obenem, ter standardnimi izdelki. Pri prvem je normalno, da je treba v treh mesecih po zagonu narediti softwarske spremembe in manjše dodelave, kar niti ne štejem kot reklamacijo. Naš koncept dela je tudi sicer tak, da 24 ur testiramo robotsko celico in s tem jamčimo, da bo pri končnem kupcu delovala." Procentualno gledano, kateri je vaš najmočnejši prodajni trg in koliko ste prisotni na slovenskem trgu? "Najmočnejši je ves evropski trg, ker delamo za Motoman grupo. Od nje dobivamo naročila. Glavnino robotskih celic delamo za nemški trg, precej gre tudi v Južno Afriko in v zadnjem času na Portugalsko...Francijo, celo za Ameriko. V Sloveniji pa je naš trg na področju robotike relativno majhen, zato poskušamo konkurirati pri vsaki investiciji v robotizaciji. Za zdaj smo relativno uspešni v firmah, ki cenijo odzivnost v dobrim "outputom" še dolgo konkurenčna na evropskem trgu. To je glavni adut. Tudi če bomo ceno na proizvodnem področju višali, bomo v celoti še vedno dovolj konkurenčno zanimivi." Kakšno smer razvoja bosta v prihodnje ubrala Motoman in Ristro -popolno evropeiziranost, tako v trženju kot sistemu dela? Na kateri nivo želite prispeti, ali je razvojni načrt bolj odvisen od vaše japonske korporacije, kije lastnik? "ISO je bil plod lastne ideje, naš partner te zahteve ni postavljal. Vemo, kaj pomeni ISO v Evropi. Načrt? Postati partner Motoman grupacije ter partnerji Gorenja, TPV-Arsed, Cimos Koper, želimo pa tudi ponovno priti v Revoz. Tudi sicer je firma Yascawa Motoman izredno inovativna, po prodaji najboljša na japonskem trgu in zelo visoko kotira na evropskem. Pomembno je, da ima izredno močen razvoj, saj vsakih pet let v celoti zamenja robotske krmilnike in konfiguracije roke in se tudi cenovno zelo prilagaja. Dolgoročno gledano pomeni zelo zanesljivega partnerja in tudi načrti Motomana v Evropi so izredno veliki, vanje pa smo neposredno vključeni tudi mi." Tekst in foto Alenka Pahulje Pogovor s Hubertom Koslerj IZ NAŠIH VASI O*0 sv^ BERI TAKO, KOT PIŠE Tiče se male notice o krivolovu, ki smo jo za prejšnjo številko kratkomalo prekopirali iz časnika Delo. V njem so navedene inicialke našega občana, pripisano pa je tudi: iz Ribnice. Tako mora biti in tudi mi smo morali ustreči črki zakona: dokler ti krivda ni dokazana, nisi kriv, zatorej se molči o polnem imenu. Toda nekateri Ribničani, ali bolje Dolenjevaščani, so si to resnico prikrojili na svojo kožo (čeprav so pravo dobro poznali) in začeli o tem, kako bo sedaj moral izstopiti iz lovske družine Dolenja vas, katere član je, provocirati Ivana Lovšina iz Lipovca. On, nič kriv, nič dolžen, se vendarle čuti prizadet. Mi, sicer nič krivi, pase čutimo dolžne, da naše vrle občane opozorimo, da se s takimi stvarmi res ne gre šaliti. Niso se vsi ljudje rodili z "debelo kožo". ZELENA ALI ČRNA BRATOVŠČINA? Nečesa tudi ni mogoče več spregledati in ne preslišati. Ribniška zelena bratovščina (in še marsikatera blizu nje) je postala pretirano razrahljana, saj ima v svojih vrstah vsakodnevno vse več članov, ki so jim pravila in lovska etika postali nepotrebna birokratska navlaka. Tako celo streljajo srnjad domala na dvorišču in vpričo ljudi (pred nedavnim), svoje žrtve pa po gozdu ali izven njega lovijo celo z avtomobili, kar je nagnusen šport. Da ne bi sploh kdo omenil primera izpred komaj nekaj let, ko je tisti lovec uplenil jelena, odrezal njegovo rogovje, ga privezal na prednji del džipa in ga s ponosom prevažal po Ribnici, ko je od rogovja še kapljala sveža kri. Zelena bratovščina ima že tako obsežen dosje, da ji bo javnost, ki se z razliko od ubogih živali lahko brani vsaj z ostrim jezikom, nadela ime: črna bratovščina. Takšna, ki vzgaja rod krvoločnežev namesto LOVCEV. Človeška neumnost presegla vse razumne meje MRHOVIŠČE SREDI LJUDSKIH BIVALIŠČ Primer, ki ga navajamo, je sicer na oni strani meje, na Travni gori, a njemu podobne neetične in neodgovorne poskuse, ali lovcev ali občanov, smo zasledili prav v vsakem okolju. Na začetku vikend naselja na Travni gori (za hlevi v bližini lovske koče) namreč nek lovec celo zimo samovoljno ustvarja mrhovišče, na katerega sedaj že prihajajo medvedi in ogrožajo varnost tamkaj živečih in mimoidočih. Oseba, ki nas je nanj opozorila, je tudi dejala, daje o pripetljaju že obvestila lovsko družino, a tam vse tiho je bilo... Bo sploh kdo zagnal vik in krik? Še ne pozabljen grozovit napad medveda na vaščana iz Zlatega repa naj bi bilo le nepričakovano srečanje človeka z zverjo, v tem primeru pa bi se sodraškim lovcem zaradi neodgovornosti, nepremišljenosti in kršenju pravil na glavi stopilo preveč masla. AP Ribniški Božiček potem, ko mu je veličastni zapravljivček, še preden bi ga naložil kot glavnega gosta, "ušel" v Šibenik. Se zgodi, se zgodi... A dobra volja je najbolja, in te Božiček premore zvrhan koš, pa še delil jo je. Ujeli smo ga v Amadeusu (na naslovnici) in na trgu. Grajskega nadzornika bo treba, da bo lovil lumpe, ki si upajo vsakih nekaj mesecev omadeževati zidove ati kipe v parku. Od zadnjih grafitov je minilo borih 5 mesecev. "Oni" ne vedo, da stane občino vsakokratno čiščenje kar nekaj tisočakov. Bi si pa še kako zapomnili, če bi jim nekje, nekoč, nekdo postal vabilo k sodniku za prekrške, ker jih je nekoč, nekdo, nekje pri tem početju opazoval. Skrita kamera, recimo. Dan državnosti -god sv. Štefana 26. december je bil cmerav, pust dan. Na Velikih Poljanah je na skoraj 30-metrskem drogu vihrala zastava - slovenska zastava - v čast dnevu državnosti, budila v nas slovensko samozavest (ki le počasi prodira v našo zavest), priporočala sta jo v novoletnem voščilu oba predsednika vlade in države, pa tudi dekan Univerze dr. Jože Mencinger. Zastava, simbol svobodne države, je letos sramežljivo visela le na nekaterih javnih stavbah. Na Poljanah pa je zastava ponosno vihrala v sivo jutro. V cerkvi je odmevalo od lepih ljudskih in umetnih cerkvenih pesmi. Na malem dvorišču pred njo se je trlo konj in gledalcev, ki so sijočih oči in nasmejanih obrazov pričakovali verski obred »žegnanje« konj, saj je sv. Štefan njihov zavetnik in je 26. december njegov godovni dan. Duhovnik je vsakega konja blagoslovil z žegnano vodo, najprej žive, nato pa še »jeklene«. Sprevod konj seje nato napotil proti gasilnemu domu. Vodil ga je sodobni »Martin Krpan«, pokrit s širokokrajnim klobukom, na čudovitem konju (ne na Levstikovi kobilici), v njegovih visoko dvignjenih rokah je nihala slovenska zastava. Za njimi so se vrstili jezdeci. Name je poseben vtis napravila dvojica na prelepih »sercih« -Betičava dva: stric Janez na velikem in sedemletni Nejc, njegov nečak, na manjšem konjiču. Manjkali nista tudi dve dekleti, ki sta se uspešno kosali z moškimi jezdeci, pa družina na še ohranjenem »zapravljivčku« (kako lepo ime). Tri generacije sta vozila dva čila konjiča, ded je v rokah držal veliko razpelo. »Procesija« je ob spremstvu vaščanov in gostov krenila proti domu, ki ga krasi freska sv. Florijana. Tu so se poveselili sodelujoči in gostje, izbrana ljudska pesem je odmevala v turoben, siv dan. »Kdor poje, zlo ne misli«, je znan ljudski rek, ki še kako drži za Poljance. V zadnjem času se družijo ob pesmi. Nov veter je zavel s prihodom g. župnika, ki zelo ljubi petje. Naj tako ostane v letu 2000, pa bodo obrazi vaščanov kljub tegobam svetli, prijateljski. To iskreno želi dežurna kronistka Sonja O DRŽAVNEM PRORAČUNU in POKOJNINSKI REFORMI piše poslanec DZ, Benjamin Henigman K proračunu pa sem, ko vsako leto, predlagal spremembe, ki se nanašajo na domače okolje, saj po izkušnjah vem, da, tudi če so zavrnjeni, pridejo kot upravičeni predlogi v izvedbo naslednje leto, včasih pa že med letom, ko se prerazporejajo investicije. • za modernizacijo ceste Žlebič-Sodražica novih 100 milijonov, • za "ribniško obvoznico"40milijonov, • za križišče v Hrovači 110 milijonov in • za športno dvorano Ribnica 50 milijonov tolarjev. Premikati seje pričelo tudi pri izgradnji trafo postaje Ugar in izgradnji policijske postaje v Ribnici. Zaključeni so Plečnikovi zvoniki, Gorenjska cesta, semaforizacija križišč in prehodov je v teku, obnavljajo se mostovi, na kar sem pri proračunski razpravi spominjal več let. Ni zanemarljivo tudi to, da občine po novem sistemi lokalne samouprave pridobivajo v deležu več sredstev za občinske investicije, kakor je bilo to pred reorganizacijo v letu 1993. Učinki so toliko večji v na novo nastalih občinah. Proračun zaleto2000jetikpred koncem sprejemanja, novi pokojninski zakon paževeljaod 1. januarja. Seveda bi lahko omenil še na mnogo drugih odločitev DZ v zadnjih dveh mesecih, od volilne zakonodaje do preiskovalnih komisij, ki zelo zanimajo novinarje in javnost. Vendaročitno ne pomagajo dosti k boljšim pogojem življenja in dela. Razdelitev več kot 1000 milijard davkoplačevalskega denarja in vprašanji, kdaj v tretje življenjsko obdobje in s kakšno pokojnino sta dve pomembni in dolgoročni odločitvi, ki presegata vsakodnevne teme in jih bo občutil sleherni državljan. 0 proračunu V svoji razpravi na odboru za finance in pred celotnim zborom sem opozoril na prekomerno, že podivjano rast državne porabe, ki z več kot 1060 milijardami SIT raste z 9,5%-hitreje od inflacije 6,5% in gospodarske rasti 3%. Zadnja tri leta je potrošnja v državi prešla vse meje zdrave ekonomske politike. To je najbolj očitno pri zadolževanju države, ki je skokovito naraslo, in pri letnem primanjkljaju, ki ga v času Demosove vlade in do leta 1997 ni bilo. Torej vsako leto porabimo več kot naše gospodarstvo ustvari. Glavni krivec za to so odločitve vlade, ki ob podpori LDS in SLS predlaga vsako leto višji proračun. Letošnji primanjkljaj bo tako že 40 milijard, v nekaj letih pa se je nabralo že za 900 milijard javnega dolga. Nenasitnost ima posledice, da vlada mesečno dviguje ceno elektrike, telefonije, bencina in si izmišlja nove davke. Istočasno smo priča odprodaje državnega imetja v podjetjih, bankah, skladih za tekočo potrošnjo, torej gospodarjenje iz rok v usta. Razlogov zadosti, da takšnega pro-račua niti sam niti SKD ne podpiramo. Res pa je, da posamezna razvojna poraba enostavno ne more biti nižja. Velja za kritje primanjkljaja pri izplačilu pokojnin, pomoč podeželju in regionalni razvoj, kmetijstvu - če ga želimo ohraniti in zagotoviti kulturno krajino ipd. Previsoki pa so vložki v več let propadajoča podjetja brez perspektive, drago zagotavljanje energetike, predrage avtoceste, razsipavanje denarja za obrambo in v preštevilni državni upravi. Na to opozarjajo tudi makroekonomski, nevladni eksperti, npr. dr. Arhar, dr. Kovač, dr. Savin in pred- vsem direktorji večjih nemonopol-nih podjetij, pa tudi pravzaprav sleherni podjetnik, ki se mu nalagajo nova in nova bremena. Zanimivo, kako malo se o tem pišev dnevnem časopisju, razen v strokovnih revijah, ki pa niso namenjene povprečnemu bralcu. Prav očitno se je potuhnila tudi Gospodarska zbornica, ki -začuda-kot zastopnica podjetij nima tehtnih pripomb. Morda ji je bolj v interesu pobiranje OBVEZNE članarine podjetij kot nižji davki in varčna država, in se boji zameriti vladni večini, ki prav sedaj kroji novi Zakon o GZS. Pokojninska reforma Slovenija je po večletnem odlašanju sprejela popravljeni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. SKD seje zelo trudila pri oblikovanju evropsko primerljivega zakona, upoštevaje slovenske razmere. Pričetek je bil obetaven, saj je Ropovo ministrstvo pripravilo v Beli knjigi dobro analizo in potrebne spremembe, od katerih pa je po barantanju v vladi s stranko DESUS in socialnimi partnerji bistveno odstopilo. Prav grozljivo je, kako so se reformi uprli v sindikatih, ki bi morali biti prvi poklicani za zagotavljanje varne starosti sedanji aktivni generaciji. Tako o sistemski reformi ni govora, sprejete so le nekatere spremembe na kratek rok. Razlogi za celovito reformo pa ostajajo na podlagi porušene demografske slike, zaradi praktično polovico manj zaposlenih v zadnjih desetih letih, in s tem polovico manj tistih, ki polnijo pokojninski sklad. Tudi število rojstev se je v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo na polovico, leta 1998 seje tako pri nas rodilo le še 17200 otrok. Torej v bodoče tudi zadostnega števila vlagateljev v sklad ne bo. SKD zagovarja tako imenovani drugi steber, ki pomeni, da bi vsaj eno četrtino prispevkov vsakdo obvezno nalagal na svoj osebni račun, kot j e bilo zastavljeno na začetku. Hkrati smo se zavzeli za ugodnejši položaj invalidov in mladih številčnejših družin. Glavna stebra pokojninskega sistema kjerkoli v svetu sta predvsem razvito, stabilno gospodarstvo in vedno nove generacije mladih, ki prevzemajo breme pokojninskega sistema z medgeneracijsko solidarnostjo. Delno so bile naše zahteve z uvedbo prostovoljnega pokojninskega varčevanja le upoštevane, napaka pa je v dejstvu, da si ga socialno šibkejši - kot neobveznega - težko privoščijo. Da gre za politično taktiziranje vlade, kaže že to, da zakon še naprej ohranja nekatere privilegije skupin ljudi, ki niso pokojnine zaslužili z vplačevanjem v pokojninski fond. Določili pa smo tudi nekatere nove pravice, vdovske in državne pokojnine. Na predlog SKD pa so po novem do pokojnine upravičeni tisti, ki do leta 1983 niso smeli vplačevati v pokojninski sklad, v glavnem duhovniki, redovnice ter redovniki in druge verske skupnosti. Lahko povzamemo, da je pokojninski zakon le bleda senca potreb po zagotovitvi mirne starosti srednji in mlajši generaciji, brez zagotovil, da bo sistem vzdržal dlje časa. Minister Rop pa je že napovedal, da bo čez tri do pet let potrebna korenitejša reforma, ki bo tudi bolj kruta. O nekaterih podrobnostih in postopnosti uvajanja pa naslednjič. 1990 - 2000 10 LET SKD RIBNICA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Vse občanke in občane, člane SKD, simpatizerje in ljudi dobre volje vabimo na slavnostno počastitev 10. obletnice ustanovitve SKD Ribnica v soboto, 12. februarja, ob 19.00 uri v dvorani TVD Partizan v Ribnici. SKD Ribnica SKD Loški Potok SKD Sodražica Še posebej povabljeni vsi ustanovitelji in navzoči na ustanovnem zboru pred desetimi leti, 30. januarja 1990. NOVICE IZ PARLAMENTA • Industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov • Nizkotlačno peskanje d.o.o. RIBNICA naravnega m umetnega kamna puMej PODJETJE zn TBGOUinO m STORITVE Goriča uas 18,131Ü Ribnica tel./fax: (061) 862-272 gsm: 041 B42-713 Pisarna: Rlerharjeva 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. ČBillM SE8VB - SLUOriESliESTVO ^ PL: 061/861-S81, MOB.: 060W188, GSM: M1/64M88 v Nudimo vam: - polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, plula, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov - globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV Maj ni kova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Majnikova 1, (YPTIK (pole9 SANC Tel, 861,28 NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. od 8h - 12h in od 15h - 20h tor., čet. od 8h - 12h in od 16h - 18h sre., pet. od 8h - 14h in od 16h - 18h V/C 'ztvajle [/ ‘>V/7//^ oAšM/m sen - boo PRGU/UALNA - Š15ČK.GVA S 1 /1 /9 z-y C/ - TRGOVINA! ZA VSE O RUSE Pooblaščena trgovina v Ribnici 'Si tehnounion MARIJA MARKEU, S.p. Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica Nižje cene od 17. januarja do 18. februarja vam nudimo 10% popust za gotovino ali 5% popust in plačilo na 5 obrokov za pralne, sušilne, pomivalne stroje, pečice, hladilnike, nape ter ostale gospodinjske aparate CAHDY, TEHM0GAS, posodo KEL0MAT. Za TV, videorekorderje, glas. stolpe ter ostalo akustiko SONY, SHARP pa 8% popust. Sesalniki HOOVER 15% popust. Izkoristite enkratno priložnost nižjih cen in obiščite trgovino Tehnounion v Ribnici ali pokličite na tel.: 861-714 SONY, SHARP BLANCO Miele CJandif/ ©Husqvarna Čtfp&iia KELOmat H Casco Nobel Nobel Industrier O "S ST 55 O ?«r CT5 Dl O "O =3 O) V) O p. S'5 st sl aal. e ” tj. S" m ° o o ^ ^ o. -J. t£> CD ZT CL ČkT O >c IG S ^ S cr> co cr> co B3MBIÄ NEPREMIČNINE Franc tanko s p Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM,: 041 643 004 PRODAMO HIŠE • HMci • Grič, dTO$tmm*ia hlii, im. 12,5 x 8,5 m, «1 pire. 880 m, dn gvti, CK, SAT. TEL EU «odi, kompletno dognjm, oprimi po dogovora, ceni 24.180.000,00 SIT li 240.000 DEM Možne zunenievi ahioei *md 1 km od morje ne hnniki obei - Kočevje - certer, torija tononnjda hto Kti, doniniwld ničin gndnje z zinetivo opneno, «kupni povrüra 380 m, ml kat pr c* 1.000 m, primerne a reprezentančni objeti «4 podori prodor, cera 24.400.000.00 SIT, M 240.000 OEM. - Sofrtike - carrtr, tinpi tonem^ii Mia, primerni a podori prodor, mL pire. 1668 ni. «L, vodi. ceni 7254DOO.OO SIT il 74.000 DEM. - RHxia - certer, torompti hrii 9 c 7 m, vd. prt a 460m, d. vodi CK ceni 14.100.000 SIT M 141.000 DEM - Hria - Sajevec, «trovmpki «Mi n detirki. brez teade, KT, CK d, vodi, vd. prede 2343m', kmet preda kt gozd a 14 ki. cene 25 Rio SIT d 250.000 DEM. - Uubdn - Ddgl mod, pori. ■ ton. Mb, 3 etaži, vd. 10 x 11 m, vd. parale a. 500m, ra nt«drian, ceni 43.000.000 SIT d 430.000 DEM. - Ljtidini - SndBče, din. «avtu. 1 prut la, vd pr. 1339 m', 23 mia SIT il 230.000 DEM. - Bina - Goriča ra, dan. liti ob vod, obno*em, 8112 m, ra itidniln, tia ogrmnje, 900 m , tdaj nefn. ceni 13 trto SIT d 130.000 DEM. - RHxia • Gornje Lepovče, novejb dm. hto. 1019 m. neddeončn [TV. gnd. tal 800 m. ceni 18,5 ne SIT d 1853)00 001 WDtt - Kdpi - Bodhn Lola, prjetii liria, dn 15 W, 80m od Kot*, tdc^ rat, SAT. td, d, vodi, tis. ogrmrje, ceni 8,5 Rio SIT d 85.000 DEM, vd. pande 518m. - Ortnek - trnki «fand 514 m 'n gradbena panda a 1342 m z začeto novogradnjo (prvi plota 10x12ml i popolno mdbeno dolaimertr*, lepi tio*, možni zmenjm zi enosobno ton. v U*ri. oni 9.950000 SIT d 99.500 DEM. - Vrivki • Ziptira, imnjč vikend dr d tki objetii (eden novogndno, prve ptotal n lepi Uaci. vd. pr. 1200 n, d. mrd, ceni 12 mio SIT dl 120JXX} 008. - Ig - ort», dd tirwinya hm z rtom (1/3 vd. a 30 m'L vetod pande a 125 m, pomožii prostor, potrebna adaptadja. ceni 4.6 mio SIT d 463)00 DEM. POSLOVNI PROSTO» • fibnea - certer, godktsid tokd, 399 m: tononrjsti del a 150m, potreben idaptocte mnogo pomaži* objektov a 300 m, tetri pridni prodor 1200 m. zderia 600 ra, vrt a 160 m; d, vodAkte-ogrmrk ceni 58 n* SIT dl 580.000 DEM. - Tužertert - center, poslovno risi obj. obnovam gasili z no dokumenticio, teh piridni prostor, CK td, SAT, prali 1276e z lepim potfedom ne reke Krtu, ara 20 trio SIT d 200.000 DEM. PARCHE - P|rn Goria - rad gorilno Čet, godbeni parali vri 1298 ra, dokimertr* detio trejena. cena zim'7.500SITdi75DEM. • Podtdxr- gozd 3, vd. 7 hi 93 a 85 m tl Pottobor, cena po dogovoru. DOAM0YKAJEM POSLOV* PROSTO» - Rhia - certer, postori prostor 45 m, CK voda. d, Id, dofaimertii* delno urejena, cena po - ftibcia - strogi ceder, postori prostor 35m2 z vso kiraslutiiro v radtiropju oddamo, dok. urejeni, oni 40.100 SIT d 400 DEM mesečno, reif« takoj. KUPIMO STANOVANJA • Rhia - PriKeJn h. n zranegi kupa kupkno enosobno str, gotovinsko ptičk. - Rhia - certer, več dvasctx* strovri □ zranegi kna kupimo, gol ptičk. Pokličite nas In nam zaupajte svoje želje! DOBRODOŠLI V LETU 2000 Preživeli smo računalniškega hrošča, kometi so odleteli mimo Zemlje, usodnih katastrof ni bilo. To bi lahko rekli za prvi mesec letošnjega leta. Seveda pa ne kličimo nesreče, saj še kako lahko potrka na naša vrata. Pa kljub temu, jasnovidci in astrologi so se, hvala bogu, še enkrat zmotili. Preživeli pa smo tudi šotor, ki je kljub mrazu in zimi dvigal veliko prahu in nerganja. In če smo samokritični, določene stvari bi v okviru Veselega decembra res lahko bile boljše in bolj pravljične. Toda potem se bi dvigal prah okrog stroškov, ki bi bili nekajkrat višji. Ja, čas udarništva je za nami in dandanes se računajo vsaka beseda in dejanja. Pa še vnaprejšnje plačilo je vedno bolj v modi. In če bi mi objavili vse" kritike na račun šotora, pa še kaj bi se lahko našlo, in objave tudi honorirali, bi marsikdo prelom tisočletja pričakal bogatejši. Sicer pa, kdor samo govori, ne greši... Včasih zagrešimo oz. zgrešimo kakšno stvar tudi na teh straneh. Trudimo se, da bi bilo tega čim manj in, če boste kakšno napako zasledili v letu 2000, se opravičujemo vnaprej. Zgrešiti pa nimamo kaj glede nagradnega kviza in akcije Ribniški pušeljc. Odziv in odmev tako akcije kot kviza nam vlivata dodatnih moči, da tako nadaljujemo tudi letos. Seveda bomo marsikaj nadgradili, poskrbeli za presenečenja, skratka, trudili se bomo ostati v čim tesnejšem stiku z vami. Ribniški pušeljc bomo za nekaj mesecev dali na razstavo in nanj pripenjali nove plodove dela, v nekoliko spremenjeni obliki v drugi polovici leta. S kvizom in ostalimi rečmi pa začenjamo oz. nadaljujemo zdaj ali takoj. Pa dober odziv! HCXX>0 (NB)BBSNO Novoletni ognjemet se je ob velikem poku slišal precej daleč in tudi iskrice so padale daleč naokrog. Zato so si nekateri domišljali, da skozi to pompoznost puhti v zrak tudi denar ribniških davkoplačevalcev. In ker smo pač Ribničani, so to pomnožili celo z 2000 in huda krije bila tu. * * * Kot vodja organizacije sem se v novoletnem šotoru najbolje počutil pri osrednji kuhinji. Vedno so me pozdravile pečene odojkove glave, ki so edine poslušale moje mnenje in niso imele pripomb. * * * Šport je v Ribnici številka 1. Edina občina smo, ki ima kar dve podelitvi priznanj, pa še njihovo število je zavidanja vredno. Ime se je rodilo v Ribnici. Guinnesova knjiga, prihajamo! Pripravil in uredil Marko Modrej k «'po ni KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel.: V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. februarja 2000. Izžrebanci na prireditvi Ribniški pušeljc 1. - potovanje v Benetke za 1 osebo, poklon TURISTIČNE AG ENAČI J E ALTER TU RIST iz Kočevja, - darilni paket ZAVAROVALNICE TRIGLAV, - božično zvezdo, poklon CVETLIČARN E POŽAR, je prejel: STANKO LOVŠIN, Gašpinovo 3,1316 ORTNEK. 2. - karton sladkih dobrot, je poklonilo ŽITO LJUBLJANA, PEKARNA RIBNICA, -darilni paket ZAVAROVALNICE TRIGLAV, - božično zvezdo, poklon CVETLIČARNAE POŽAR, je prejel: ČRT ABRAHAMSBERG, Gornje Lepovče24, 1310 RIBNICA. 3. - praktično nagrado v vrednosti 5.000,00 SIT, ki jo je poklonila DOLENJSKA BANKA, -darilni paket ZAVAROVALNICETRIGLAV, - božično zvezdo, poklon CVETLIČARN E POŽAR, je prejela: METKA LESAR, Gorenjska cesta 69,1310 RIBNICA. 4. - kosilo za 2 osebi, poklon RESTAVRACIJE KRONA, Ideal center, - darilni paket ZAVAROVALNICETRIGLAV, -božičnozvezdo, poklon CVETLIČARNE POŽAR, je prejela: IRIS KLUN, Lepovče 7a, 1310 RIBNICA. 5. - 2 pizzi, poklon PIZZERIJE HARLEKIN, - darilni paket ZAVAROVALNICE TRIGLAV, -božično zvezdo, poklon CVETLIČARNE POŽAR, je prejela: MARINA MERHAR, Prigorica 106, 1331 DOLENJA VAS. Kupone za prevzem nagrad so izžrebanci prejeli po pošti. Vsem iskreno čestitamo, zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so te nagrade prispevali! ZABAVNE STRANI ZABAVNE STRANI MAORAWl k\>l2, 2.000 Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v lik na kuponu, da boste dobili pravilno rešitev, povezano z uspešno akcijo, ki smo jo vodili lani. 1. Občina Ribnica ima... R-9.150 prebivalcev A -10.510 prebivalcev 0-7.015 prebivalcev 2. Najvišje športno priznanje Športne zveze Ribnica za leto 1999, plaketo za življenjsko delo, je decembra prejel... L' - Dejan Šenk I - Nikola Radič B-Janez Stanovnik 3. Površina občine Ribnica meri natanko... B-152 km 2 S-125 km2 Č-215km2 Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. februarja2000. 1 s 3 4 Z s e a 7 & s B 10 3.1 IZ 4. 1. januarja je na novoletni zabavi v Ribnici poleg skupine Botri, nastopil še... T - Bojan Križaj N - Vili Resnik D - Damijan Kromar 5. Ribniške jaslice, kijih izdeluje prof. Jamez Debeljak, so med najlepšimi na svetu. V mesecu decembru so bile tudi na svetovni razstavi jaslic v... K - Budimpešti 1 - Sodražici Š-Trstu 6. Občina Ribnica obsega... K-64 naselij V-46 naselij H -182 naselij Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad. Pravilna rešitev 12. številke Rešeta je: DR. ALENKA NADLER ŽAGAR. Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo je poklonil radio UN1VOX, prejme: NINA MAROLT, Gornje Lepovče 123, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, šolski kalkulator znamke SHARP, poklon TEHNOUNION trgovina, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: NEVA HENIGMAN, Grčarice 25, 1331 DOLENJA VAS. 7. Športna zveza Ribnica je 25. novembra 1999 dobila novega predsednika. To je... P- Benjamin Henigman J-Janez Janša K - Tomaž Domicelj 8. Zmagovalna ekipa prvenstva v malem nogometu v medobčinski ligi, je za leto 1999 ekipa... M - Leva noga O-Zmedeni tekači U-Tornado-Agaton 3. nagrado, 3 vstopnice za katerokoli rokometno tekmo, ki jo igra INLES R1K0 v pomladnem delu prvenstva v dvorani ŠC Ribnica, poklon Rokometnega kluba INLES RIKO, prejme: TINA LOVŠIN. Otavice 16, 1310 RIBNICA. 4. nagrado, 2 color filma, ki ju je poklonil FOTO TONI Ribnica, prejme: IVANA LOVŠIN, Sajevec 17, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklon KINO RIBNICA, prejme: JAN PUCELJ, Opekarska cesta 30, 1310 RIBNICA. 9. v Ribnici imamo kar nekaj predstavnikov uglednih in velikih slovenskih Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za pre-trgovskih podjetij. Med njimi je tudi... vzem nagrad boste prejeli po pošti. E-Tehnounion A - Emona U -TUŠ 10. Na fotografiji je znana in priznana pevka, kije v Ribnici nastopila na prireditvah Ribniški veseli december. To je... H - Helena Blagne Zaman L-Nataša Mihelič O- Madonna 11. Gospa Ana Virant s Praproč je najstarejša v naši občini. Letos bo dopolnila... mali »«LASI V okolici Ribnice najamem hišo, lahko manjša pomoč v gospodinjstvu. Do 200 DEM. Tel : 041 268 496. Š-101. leto E-89 let J-98 let Po ugodni ceni prodam lesen silos. Tel.: 061 860 354. 12. Glasilo Rešeto letos izhaja že... C-4. leto F - 6. leto G-3. leto Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije: 861-295 (Tatjana) ZA MOIE ZDRAVJE GRIPA je na pohodu Gripa jeakutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi influence. Bolezen se pojavlja lahko posamezno ali pa v epidemijah. Posebno jev spominu ti. španska epidemija, kije bila prva v našem stoletju, zaradi nje je umrlo verjetno več kot 20 milijonov ljudi. Pojavlja se v zimskem času, zlasti če so vremenske razmere primerne (nizke temperature, velika vlaga). Zboli približno polovica oseb, izpostavljenih virusu. Okužba je precej pogostejša pri predšolskih in šolskih otrocih kot pri odraslih osebah, sicer pa se lahko pojavi v vseh starostnih skupinah. Pri manjšem delu zbolelih so znaki blagi - kot lažji prehlad. Največ bolnikov pa ima težjo obliko. Bolezen se začne nenadoma z mrazenjem, povišano temperaturo do 40 st. C, utrujenostjo, glavobolom in bolečinami v mišicah in sklepih. Pojavljajo se pekoče bolečine v očeh, hripavost, suh kašelj. To traja približno tri do štiri dni; teden do 14 dni pa je potrebno, da se bolnik pozdravi. Pri kroničnih bolnikih in starejših ljudeh lahko povzroči tudi hujše zaplete (poslabšanje pljučnih, srčnih bolezni) in poveča umrljivost (zlasti zaradi pljučnice). Zanemarljiv ni niti ekonomski učinek bolezni, saj se med zaposlenim prebivalstvom močno poveča odsotnost z dela. Cepljenje proti gripi je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred boleznijo in njenimi posledicami. Zaščita traja približno eno leto. Cepljenje je učinkovito za preprečevanje gripe, ne preprečuje pa prehladnih obolenj, ki jih povzročajo drugi virusi. Cepivo je navadno na voljo v oktobru oz. novembru, takrat v Zdravstvenem domu Ribnica tudi sprejemamo prijave za cepljenje, dobite pa tudi vse informacije oz. odgovore na vaša morebitna vprašanja. Glede na podatke z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani je trenutno na pohodu gripa, ki jo povzroča virus influence A (Sydney) (t.i. "avstralski"), katerega pa je vsebovalo letošnje cepivo. Ce- pljenje sedaj ni več smiselno, saj se bo verjetno bolezen v tem času pri nas že pojavila. Potrebno se je izogibati prostorom, kjer se zbira večje število ljudi in je večja nevarnost okužbe (bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem ah kihanjem). In kaj storiti, če zbolimo? Potreben je počitek, piti moramo veliko tekočine, uživati lahko hrano, sadje, lahko dodajamo vitamin C (napitki, tablete), ob povišani temperaturi lahko vzamemo sredstva, ki jo znižujejo (napr. Panadon, Lekadol, Naprosyn, Aspirin - ni za otroke!, če nimate bolezni, kjer so ta zdravila odsvetovana- - opisana v priloženem listku kot kontraindikacije). Če po nekaj dneh ni izboljšanja in se pojavljajo še nove težave - napr: težko dihanje, kašelj z gnojnim izpljunkom, izcedek iz ušes, močne bolečine v področju obnosnih votlin, težave s srcem itd.), pa je potreben obisk pri zdravniku. Majda Govže Kumelj, dr.med. ISKRENA ZAHVALA VSEM POKROVITELJEM VAŠKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA HROVAČA, KI STE PRIPOMOGLI, DA SMO UDEJANJILI SVOJE NAČRTE: Občina Ribnica, Fegro, d.o.o., Riko Ribnica, d.o.o..Trgovina Elmat, Žito-Grajske pekarne, SDS-Občinski odbor, Pales, d.o.o., Grafit, d.o.o., SKD-Občinski odbor, Maboles, d.o.o., Propaganda! d.o.o, AS Dejak, d.o.o., Gid les, d.o.o., Trgovina Mak, Last Sl, d.o.o., Peskokop Rigler, Andotehna, d.o.o., Leokom, d.o.o., Pezin, d.o.o., Mesarija Ambrožič, Linear, s.p., Vintar Matej, s.p., A-Peterlin, d.o.o., Fragmat, d.o.o., Pizzerija Harlekin, H KS Ribnica, M-KGZ, z.o.o., Arles- Arko Janez, s.p., Hranilnica in posojilnica KG P Kočevje, Prevozništvo Alojz Ambrožič, s.p., Kuss, d.o.o., Češarek Boštjan, s.p., Maxiles, d.o.o., Vulkanizer-stvo Jože Osvald, s.p., Interfur, d.o.o., Ml-koving, d.o.o., Meles žaga, R-kanal, Les, d.o.o., Dimnikarstvo Čatič, Butkovič Zdravomir, s.p., Cvetličarna Lokvanj, Delikatesa Zlati klas, Foto Toni. Na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem ( Ur.l.RS, št. 70/95,44/98 in 68/99), 21. člena Statuta Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 44/95 in 41/96) ter Statutarnega sklepa Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 23/99) je Občinski svet Občine Ribnica na seji dne 09.12.1999 sprejel SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH VIŠINE IZKLICNIH NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE, S KATERIMI RAZPOLAGA OBČINA RIBNICA 1. Spremeni in dopolni se Sklep o določitvi višine izklicnih najemnin za poslovne prostore, s katerimi razpolaga Občina Ribnica. 2. Spremeni in dopolni se 2. člen sklepa, točka č), ki se na novo glasi: č) Športni center Ribnica - bazen - uporaba bazena: 9.400 SIT/uro. Plačila za uporabo bazena pa so v naprej dogovorjenih terminih oproščeni člani Plavalnega kluba Ribnica, do vključno osmega razreda, in tekmovalci Triatlon kluba Ribnica. 3. Ta sklep začne veljati dan po objavi v občinskem glasilu Rešeto. Številka: 01-DB-361-01-2/98 Datum: 09.12.1999 Občinski svet Občine Ribnica Jože Tanko,župan REPUBLIKA StoVENDA DRŽAVNI ZBOR „Witsldtui »A «m*i- titstr-k*' Slanih 0 Obveščamo vas, da bo JANEZ JANŠA, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ribnici v: ponedeljek, 28. februarja ponedeljek, 27. marca ponedeljek, 17. aprila Obiščete ga lahko v prostorih OO SDS Ribnica, Škrabčev trg 40, od 9.30'‘ do 12. ure. Vljudno vabljeni. REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR iMvaskih krHar.iki» iietr.vkrutin. m BENJAMIN HENIGMAN vas vabi v svojo poslansko pisarno na Škrabčevem trgu 40: ob ponedeljkih, 7. in 28. februarja ter 13. in 27. marca od 10. do 12. ure V tem času vam je za vprašanja na voljo tudi odprti tel.: 860 - 854. Vabljeni. IZOBRAŽEVANJE V SEZONI 2000 Ena izmed glavnih nalog kmetijske svetovalneslužbejeizobraževanje kmetov, članov njihovih družin in ostalih, kijih zanimajo naše aktivnosti. Naš prvenstveni cilj je izboljšati status pridelovalcev hrane in ohraniti našo lepo pokrajino. Pritemnamjevvelikopomočobčin-ska uprava v Ribnici, s katero usklajujemo delo na področju kmetijstva. Z izobraževanjem smo v letošnjem letu začeli že v mesecu novembru s tridnevnim seminarjem ekološkega kmetovanja. Tečaj je bil namenjen tudi sosednjim občinam Kočevje, Ve- like Lašče, Sodražica, Loški Potok in Dobrepolje. Udeležilo se ga je preko 80 kandidatov. Seznanili smo jih s smernicami ekološkega kmetovanja in pogoji, ki so potrebni za vključitev v ekološko kmetovanje. Osnovno pravilo pa je kmetovanje brez sintetičnih gnojil in uporabe kemičnih sredstev proti plevelom, boleznim in škodljivcem. Predstavili smo tudi delovanje Kmetijsko-gozdarske zbor- nice, kar bo tudi tema vseh seminarjev vtem letu. V decembru smo organizirali enodnevni seminar iz govedoreje. Tudi tega seje udeležilo preko 70 slušateljev. Udeležili so se ga tudi kmetje iz občine Kočevja. Tečaj je bil namenjen še vedno aktualni problematiki higienskega pridobivanja mleka. Kvaliteta mleka se iz leta v leto izboljšuje in ponekod že dosegamo kakovost, ki ga določajo evropski standardi. Upam, da se bomo samo še letos intenzivno ukvarjali z izboljševanjem higiene pri proizvodnji mleka in se ob koncu leta lahko pohvalili, da zaradi nečistoče ali prevelike želje po zaslužku ni bila izdana nobena prepoved oddajanja mleka pri kmetih ali za zbiralnico mleka, ko so prizadeti tudi proizvajalci, ki pravilno delajo. V januarju imamo občni zbor strojnega krožka »URBAN«. Poleg obveznih volitev v upravni odbor se bomo seznanili tudi s pravilnikom o osemenjevanju krav. 2. februarja imamo občni zbor govedorejskega društva, na katerem se bomo seznanili z novostmi pri prehrani krav. 11. februarja organiziramo enodnevni seminar iz poljedelstva. Največ časa bomo namenili tehnologiji pridelovanja krompirja. Predstavili bomo rezultate poskusov z novimi sortami krompirja v letu 1999. Opažam, daje potrebno več storiti za zaščito krompirja proti krompirjevi plesni, zaradi katere se nam krompir predčasno posuši. V marcu bom imela predavanje na temo talni škodljivci, kot so strune, sovke in bramor. Predstavila bom tu- di smernice ekološkega kmetovanja. Ti dve predavanji bosta verjetno pri Svetem Gregorju ali na Velikih Poljanah. Tudi letos bomo dali poudarek pridelovanju vrtnin v občini Ribnica. Od lani je število zainteresiranih od štirih naraslo na deset. V poskus bomo vključili naslednje kulture: • solato • čebulo • zelje in ostale kapustnice • plodovke, kot so paprika, kumare in paradižnik • korenovke, kot so korenček, koleraba in rdeča pesa ter • krompir Pridelava vrtnin je bila do sedaj vezana le na lastno porabo. Nekateri pridelovalci so se prepričali, da je lahko zelenjava tudi vir dodatnega zaslužka. Kar nekaj kmetov bo moralo prenehati s pridelavo mleka. Mogoče je tudi zelenjava zanimiva zamenjava za krave. Poraba oziroma povpraševanje po zelenjavi je večje, kot pridelek, zato bomo nadaljevali s pospeševanjem te dejavnosti. Marec in april bosta namenjena tudi obrezovanju sadja. Kot novo storitev v strojnem krožku »URBAN« smo uvedli obrezovanje sadnega drevja, ki ga izvajata Alojz Novak in Stane Oblak, diplomirani inženir agronomije. Za vse informacije, ki vas zanimajo, se lahko obrnete na sedež kmetijske svetovalne službe na telefon 861-927. Irena Šilc, kmetijska svetovalka DVE SAMICI JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL IZ RIBNIŠKE DOLINE PREJELI NAZIV ŠAMPION RAZSTAVE 14. državna razstava južnoameriških činčil z mednarodno udeležbo v Šmartnem pri Litiji sta se udeležili tudi rej ki Društva gojiteljev malih živali iz Ribnice. Razstavljene živali so ocenjevali sodniki iz Avstrije, Češke in Slovenije, glavni sodnik je bil g. Egon Moeslacher iz Avstrije, eden največjih strovnjakov za činčile v svetu. Tatjana Češarek je razstavljala 20 činčil. V skupini standard v konkurenci 318 živali je dosegla 5 prvih, 2 drugi in 4 tretja mesta. Samica, stara 8 mesecev, je prejela najprej naziv 1. BARVNI ZMAGOVALEC -TEMNI, kasneje, v finalu, pa je bila proglašena za II.ŠAMPION STANDARD. Maja Češarek je razstavljala pet mladičev v starosti 3 - 5 mesecev in v konkurenci 106 živali dosegla 2 prvi mesti in 3 tretja mesta. Samička, stara 4 mesece, pa je bila proglašena za naj lepšo žival in dobila nazivi. ŠAMPION BABY. Na prehodu v novo leto - leto priložnosti 2000, nas v januarju čaka Super pokal za kunce v Kranju. Glede na odpoved državne razstave v Radgoni bo to največja razstava za kunce v Sloveniji. V letu 2000 bo evropska razstava v Avstriji, na kateri bodo razstavljali tudi člani našega društva v konkurenci južnoameriških činčil in kuncev. K sodelovanju vabimo rejce, ki imajo veselje do reje malih živali, še posebej rejce perutnine, okrasne perutnine in golobov. Ob strokovni pomoči društva ter velikem staležu malih živali povezava z večjim številom rejcev pomeni večjo kvaliteto živali, večje rejske uspehe na državnem nivoju. Zahvaliti se moramo Občini Ribnica, ki nam vsakoletno dodeljuje sredstva, izrednega pomena za obstoj društva. DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH PASEMSKIH ŽIVALI Tekst in foto Tone Češarek, predsednik društva kozmetični studio Nina Tanko Bojc, s.p. Hrovača 59a, 1310 Ribnica tel.: 061/861-560 Del. čas.: pon, sre., čet. od 13h- 20h, tor., pet., od 8h- 15h sob. od 9h-12h PERMANENTNI MAKE UP Omogoča nam lepo oblikovane obrvi, obrobljene oči in ustnice. Permanentni make up drži 3 do 5 let. Z vnosom pigmenta v zgornjo plast kože poudarimo lepoto obraza in si olajšamo delo pri jutranjem ličenju. ISO TEMPTOO je nova metoda poslikave telesa, ki z leti zbledi. Poslikavo lahko obnovimo ali pa prekrijemo s pigmentom kožne barve. OB SOBOTAH ORGANIZIRAMO DNEVE ODPRTIH VRAT. VABLJENI. MENJALNICA ^ ■ ' ■ Kolodvorska 9a, Ribnica • l»SlUE#Ä# tel./fax: (061) 860-657 $ odkup in prodaja deviz $ non - stop 800 - 1800 $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popust na večje količine Borzno posredovanje odkup in prodaja delnic in PID-ov nizke provizije, hitra izplačila svetovanje o vrednostnih papirjih (KRKA, LEK, MERCATOR, ZVON I, NED ...) $ DEM CHF ATS 1TL Rešeto tJuj . ■ 'J . '' ._ Peter Bojc,S4>. r Humec 24, 1331 Dolenja vas, .. T: . tel.: 061 864 -533 GSM: 041 >12 103 IVIOINITAŽA - AIMDOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! Hrovača 8 1310 RIBNICA Mb!.: (041) 647 226 * RIGIPS Tel: (061) 883 089 KHAUf ^Vmstrong Ribniški veseli december gg «»RIKO ® RISTRO d.o.o. x--Z RIBNICA d.o.o. MOTOMAN ROBOTEC d.o.o. SMASiVNA '-iKasg M o RIKO RIKO HIŠE d.o.o BLESK d.o.o. GRAFIT d.o.o. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana AVANT-GE0 d.o.o. GRADIŠČE Cerknica SPL d.d. Ljubljana KOŠIR d.o.o. SKB d.d. CVETLIČARNA POŽAR PREVOZNIŠTVO PUCER DNEVNI BAR LORENA § |x P:v« j|^;: /> ^GRADBENO TEHNIČNA ' ” * . GO VINA v NOVI VASI 8 BJLiOKLAH : 798-075 ali 866-234 IZOLACIJE V GRADBENIŠTVU ž* LESOCEMENTNE plošče - - r^v V# L* KOMBI plošče - Kombipor L. —Kombivol STIROPOR • Novotit -Akuterm KONTROAlOMCNOSn: različnih gostot • • NOVOTAL (lesnocementna plošča - stiropor) NOVOGIPS (gips plošča - stiropor) I ss j HM Nova vas 56 1385 Nova vas na Blokah K Tel:061/866-234; Fax:798-011 E-mail: novolit@slol.net 'ŠSSSSSB Web: http://www.novolit.si J5^podjetje za proizvodnjo * izolacijskih izdelkov d.d.%* t' s mmA ^ 1 '^■L j & . r w m s, h.. / I KINO IDEAL FEBRUAR 2000 SOBOTA, 5. februar, ob 21. uri Woi -ponatJ, ameriška romantična komedija SOBOTA, 12. februar, ob 21. uri OČKA po Siu, ameriška komedija - uspešnica SOBOTA, 19. februar, ob 21. uri 13. poiBxwik, ameriški akcijski pustolovski film-uspešnica SOBOTA, 26. februar, ob 21. uri ŠESTI ČUT, ameriški akcijski psihološki triler - uspešnica Ob novem letu in po njem Rada bi napisala, kako sem doživela zabavo za otroke z Romano Kranjčan, 29. decembra, v šotoru pred Miklovo hišo, ki sem si jo ogledala s svojima vnukoma in bila nad organizacijo raočara-na. Že ob vstopu v šotor smo mnogi onemeli. Namesto prijetnega prednovoletnega vzdušja nasje pozdravil na ražnju pečen pujs, na pultu zložene posode s pre-brancem, zakajen prostorinvonj po klobasah. Navadna cenena gostilna torej, ne pa prostor, kjer naj bi se odvijal kulturni program! Obiskovalci smo se nagnetli po sredini šotora, tam kjerje bil pač prostor. Nekateri starši so z otroki odšli, še preden seje prireditev začela, nekateri potem, ko nasje povezovalec programa g. Modrej pozval, naj se vendar umaknemo ssredine, kerdajeta prostorna-menjen nastopu mažoretk! Kaj takega! Kam pa naj bi'se umaknili? Vsaj tam, kjersem stala jazzvnukoma, se gostje, ki so sedeli ob mizah, niso premaknili niti za ped! Sicer pa, se vam ne zdi, da mora prostorza nastopajoče in obiskovalce zagotoviti prireditelj? Reklamajebilaza to prireditev velika, organizatorpa je moral vedeti, da bo prišlo veliko otrok in njihovih staršev-seveda tudi staršev - majhni otroci ne morejo biti sami brez spremstva. Prostora bi bilo dovolj, če bi se odstavile mize, pa še nekdo bi se moral najti, da bi prezračil prostor. Kertega ni bilo, je pevka pelavzakajenem inzadušljivem prostoru. Kljub vsemu ji je uspelo otroke navdušiti, peli so z njo, se veselili, zabavali, ploskali. Najbolj vztrajni so si celo izborili prostor na stolih in mizah, da so bolje videli. Zataknilo pa seje pri nagradah. Pevka je petim otrokom, ki soji pomagali peti, obljubila nagrade. Pajih je pozabila vavtu! Mislim pa, daje bila iskrena, ko je rekla, da se ne bo vrnila, če gre nagrade iskat. Kdo pa bi sevrnilvtak prostor? Zataknilo pa se ježe dvakrat. Ker zaradi premalo prostora mažoretke niso mogle nastopiti v šotoru, nas jeg. povezovalec programa potolažil, da bodo po končanem nastopu Romane Kranjčan nastopile v domu TVD na Kolodvorski. Naj gremo tja, je rekel, tam nas čaka še ena lepa predstava. To zagotovilo smo slišali dvakrat. Na začetku in na koncu koncerta. Res smo šli potem ševTVD, vendartam ni bilo niti sledu o kakšni predstavi. Kar nekaj se nas je tam zbralo, potem pa smo zvedeli, da so mažoretke svoj nastop že opravile, medtem ko smo mi poslušali Romano Kranjčan pod šotorom. Mislilasem,dasanjam! Komu, lepo prosim, pa so brhka dekleta plesala? Kdo je sploh vedel, da so tam? Organizatorje tudi vsem otrokom obljubil darilca. Vendar po mojem teh darilc ni dobila večina otrok. Ob izhodu iz šotora je stal moški in delil čokoladice-tistim, ki so ga videli in pravi čas stegnili ročico. Tisti, ki ga zaradi gneče niso mogli videti, niso dobili nič. Teh pajebilovečod onih drugih. Če bi darilca delil dedek Mraz, medved ali kakšno drugo pravljično bitje, bi ga otroci opazili in tudi vzdušje bi bilo lepo, praznično. Tako pa je bilo, kot je bilo. Sprašujem prireditelje, ali bi bil res prevelik strošek, če bi prireditev organizirali vdvorani TVD ali v Ideal centru? Pričakovali smo leto 2000, ne nekaj desetletij manj, prosim! In take prireditve ne sodijo vgostilne! Mislim, da se vsi še dobro spomnite, kje so bile pred leti razne prireditve, ob koncu šolskega leta na primer, pa razne pevske prireditve in še kaj. Zakaj zdaj ni tako? Naslednji dan ješotorgostil manekenke, ki naj bi predstavile modo za novo tisočletje. Prireditve si nisem ogledala, slišala pa sem od mladih ljudi, da so manekenke zardevale od sramu in da niso mogleverjeti, kje bodo nastopile. Vse, ki ste imeli tu kaj zraven, posebno paTuristično društvo, sprašujem, ali mislite, daje bila to dobra reklama za naš kraj? Pozdrav! Jožica Blagojevič, Ribnica ODGOVOR: Marko Modrej, vodja organizacije ribniški Veseli december '99 Kot nevtralni opazovalec dogajanja v šotoru in okrog njega bi marsikateri trditvi pritrdil. O vsem je bilo povedanega že veliko, ni pa odveč še enkrat odgovoriti na zastavljena vprašanja. Glede šotora je bilo dejstvo, daje njegov najemnik, Dejan Djuričič, postavil šotor na lastne stroške, plačal elektriko in vodo, in zato tudi razporedil mize, kuhinjo, oder po svojem okusu. O prostorskih stiskah in neprijetnostih vem jaz največ; dnevno sem koordiniral vse sodelujoče in med njimi delal kompromise. Žalostno ob vse tem je, da ljudje vidijo le sebe in se niso pripravljeni pogovoriti oz. dogovoriti. Razumem Djuričiča, daje moral kot najemnik šotora pokriti svoje stroške in stoje ljudje pač ne bi mogli jesti. Kar se hrane tiče, pa je bila vsak dan sveža in dobro pripravljena, cena za to pa vonj v šotoru. Vendar, če bi bile temperature vsaj okrog 0 ali nekaj nad 0 stop. C, teh problemov ne bi bilo, ker bi lahko šotor s strani odprli. Romana Kranjčan in manekenke se tako zmrdovale niso ali pa so bile neodkrite, saj imam sam drugačne podatke. Glede nastopa mažoretk pa bi navedel sledeče: pogoji za nastop mažoretk so bili, roko na srce, slabi, to vem in kot ste navedli, se tisti, ki so udobno sedeli, niso premaknili niti za ped. Še enkrat: vsak pač hoče biti prvi, videti, imeti največ ali vse (Darwinov nauk o preživetju). Ob dejstvu, da so bili pozivi preko mikrofona in prošnje redarjev jalovo početje, je bilo treba stvar hitro urediti. Upam, da se strinjate s tem, daje bilo tako bolje, kot da bi še naprej prosili obiskovalce, naj se umaknejo, in moledovali, kaj storiti. Da bodo mažoretke nastopile v TVD Partizan, pa sem dobil sporočilo od vodstva šole za mažoretke. O tem, kdaj točno bodo svoj nastop opravile, nisem bil obveščen. Mislim pa, da bi bila ob vstopnini za novoletne predstave marsikatera pikra na račun pomanjkanja prostora prihranjena. STROŠEK MIKUŽEVEGA LETA JE?, sprašuje Stanka H. Hočevar Občina Ribnica je v proračunu za leto 1999 zagotovila 3 mio SIT sredstev. Bila so namenjena za postavitev spominske plošče in spomenika ter za protokolarne stroške ob obeh dogodkih. Porabljena so bila za naslednje postavke: -spominska plošča 200.000 -spomenik - kipar 470.000 -odlivanje 1.300.000 - protokolarni stroški 250.000 skupaj: 2.220.000 Ta program sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo (1 mio SIT) in Ministrstvo za šolstvo in šport (100.000 SIT) tako, da znaša prispevek občine ca 1.100.000 SIT, je dejal župan. Vse ostale stroške, povezane s pripravo in izdajo zbornika, sta prevzela Inštitut za novejšo zgodovino in Filozofska fakulteta. PISMA BRALCEV ODGOVORI BRALCEV Iz uredništva: Mikuževo leto je končano, zato se tudi razmišljanja, ki so po pričakovanju bolj kot ne razdelila javnost, v Rešetu nagibajo k svojemu zapisanemu koncu. Objavljamo še odgovor Stanke Hitij Hočevar, do katerega je upravičena, a mu v prejšnji številki zaradi pomanjkanja prostora ni bilo usojeno zagledati dne. Za obeleževanje Mikuževega imena in dela nam je preostal le še podlistek Janeza Debeljaka, njegovi zadnji dve nadaljevanji. NIČ NI SAMO PO SEBI DOBRO AU SLABO, TO NAREDI ŠELE MISEL SAMA« (W.. Shakespeare) NEVARNOST REVOLUCIJE, KI SE BO ZAČELA S SEŽIGANIEM KNJIG? Ustvarjalna misel je vodila g. Miha Kluna (pravnika po stroki), občinskega svetnika in aktivnega člana SDS, da je na dva sestavka (dve zapisanijavni mnenji) in na stališča občinskega odbora SKD o »Mikuževem letu« odgovoril s svojimi pogledi. Zelo spodbudno za mladega politika, da se pri oblikovanju svojih nazorov in pogledov na omenjeno dogajanje oglasi javno in napiše svoja razmišljanja. V preteklem času in okoliščinah bi lahko bilo njegovo pisanje odobravano, danes pa je po mojem mnenju nepravilno in slabo. Pisecvsvojem pisanju med drugim navaja: »Za takšne sem nekje slišal nekoliko ironičen izraz: invalidno vsevedni«. Pričakovala in s spoštovanjem bi sprejela karkoli drugega. Navedeno pisanje pa si razlagam kot namig o neprištevnosti, splošen napad, ki ga na žalost razumem kot ustrahovanje odkritih notranjih sovražnikov. Zavedam se svojih pomanjkljivosti, zato jih pri piscu ne želim iskati ali očitati, tuje pa mi je njegovo razmišljanje. Navedla bom le nekaj citatov iz članka g. Kluna (Rešeto, št. 11,1999 -str. 10-11),kerse nanašajonamoj članek in izhajajo iz napačnega razumevanja in prikazovanja vrste norm in pojmov, kot so svoboda, demokracija, pozitivne ali negativne vrednote itd. 1. Že na samem začetku g. Klun navaja: »Človek je svobodno bitje... Stori tisto, kar meni, da je v določenem trenutku najbolje.« Poudarjam, da sem svoj članek napisala prav po tem načelu, ker menim, daje prav, da svoje mnenje povem javno in odkrito! Z vidika g. Kluna je moj članek slab in ga »odprta, civilizirana in strpna družba nikakor ne prenese«,? To pomeni lahko tudi, da bi civilizirana in odprta družba določene kriminalce in zločince ali pa vse oprostila vsakega preganjanja in krivde, ker so storili zločin v prepričanju, da je bilo v tistem trenutku za njih to najbolje. S tem se ne bo strinjal skoraj nihče. To pomeni, da ni pomembno, v kakšnem prepričanju in danem trenutku je nekaj storjeno; pomembno je, kar je storjeno: dobro ali slabo. 2. Človek je tudi precej egoistično bitje..., bo najprej vedno delal zase, za svoje dobro.« Trdno sem prepričana, da se večina človeštva ne strinja s to trditvijo in tudi ne živi po tem načelu! Človek je med drugim tudi socialno bitje, saj sam in samo zase in za svoje dobro sploh ne more preživeti. Menim, da se v primeru, ko posameznik dela in ima močan čut za skupnost, on in skupnost bolje razvijata in napredujeta in tudi posamezniku je bolje. Tisti pa, ki v skupnosti -družbi dela predvsem in vedno zase in za svoje dobro, v bistvu izrablja skupnost - družbo.. Posledica je razvoj negativnih osebnosti, skupnost - družba - je manj razvita ali se slabše razvija. 3. Nadalje piše g. Klun: »Močno me moti in skrbi očitna sumničavost in nezaupanje do vsega, kar ni nastalo v njihovih predstavah in svetu.« To razumem tako, da je pisec na eni, in to na dobri -pravi strani, mi pa na drugi, slabi -nepravi - strani. Na tej drugi, recimo slabi, strani in na osnovi objavljenih člankov lahko določim sebe in g. F. Mihiča (pisca prvih dveh člankov v Rešetu št. 10,t.l.)in delno občinski odbor SKD. Ljudje delamo pogosto isto napako, da soljudi štejemo za razumarska bitja, v resnici pa so tudi čustvena bitja, podvržena čustvenim muham in predsodkom in polna ponosa in nečimrnosti (kot je zapisal Dale Carnegie). In zato je kritika Klu-nove vrste nevarna iskra; iskra , ki lahko zažge smodnik samoljubja in sovraštva. 4. »Ker ne verjamejo več zgodovinarjem, poskušajo sedaj sami študirati in naštudirati zgodovino«. Zakaj pa ne? Kaj naj si mislim o trditvi mag. B. Kozine, ki v istem časopisu (REŠETO, št. 11, na str. 10) piše: »dr. Mikuž ... Nikoli se ni ukvarjal s politiko«. Deset listov naprej v istem časopisu na str. 31 pod sliko dr. M. Mikuža pa piše: ».... Bilje član vrhovnega plenuma OF in predsedstva AVNOJ«. V Enciklopediji Slovenije Vil. zv., str.140 (o dr. M. Mikužu seveda): .... »Po osvoboditvi je bil izvoljen za zveznega poslanca«. V Vlil zv. ES, str. 199 piše: »OF, politična organizacija in ...« Veliki splošni leksikon (DZS) na strani 2609 navaja: »M. Mikuž ... 43-45 verski refer- ent sl. glavnega štaba in opravljal še vrsto političnih funkcij....« Komu naj verjamem, (čeprav se zavedam, da iz enega primera stvari ne gre posploševati)? Pripravljena sem sprejemati različne razlage, moja odločitev pa je, kateri zaupam (bom zaupala) in verjamem (verjela) - (»človek je svobodno bitje«!). O zgodovini v našem prostoru od 1940 dalje pa imam tudi svoje mnenje. Če zgodovinarji zaradi določenih okoliščin v določenem času pozabijo ali spregledajo napisati in dokumentirati kakšna dejstva ali če so iz ideoloških ter drugih razlogov določeni dogodki prikazani napačno, postanejo taki zgodovinski dokumenti čez čas edina možna resnica. Po mojem - v tem primeru nestrokovnem - mnenju v takih primerih uveljavljena trditev, da mora preteči določen - čim daljši -čas, za realno vrednotenje preteklih zgodovinskih dogodkov, tudi ne drži. Lahko je ravno nasprotno. Čim več časa preteče, tem manj je možnosti odkriti dokaze in prava dejstva. 5. »Od tu pa do sežiganja knjig pa je le še korak. Spreleti me srh, saj se dobro zavedam, da seje vsaka revolucija začela prav s tovrstnim sežiganjem.« Torej napoved nevarnosti revolucije? Menim, da večina človeštva vsaj približno ve in pozna, kje in kako so se začele revolucije in od kod izvirajo. Naj omenim, da so v Evropi v zadnjih dveh stoletjih uspele le tri družbene revolucije: francoska v prejšnjem stoletju, ruska med prvo svetovno vojno ter jugoslovanska med drugo svetovno vojno. 6. »To je nova diktatura, le da tokrat po vaši meri.« Zopet se tu pojavi pojem razdvajanja: jaz - vi. Menim, da diktaturo lahko izvaja samo oblast! Ne znam si predstavljati, kako lahko moj kratki spis, ki postavlja predvsem vprašanja upravičenosti porabe javnega denarja, napelje na misel o diktaturi!? Strinjam se s člankom M. Jakliča v 11. št. Rešeta, da postavitev spomenika za demokratično državo na javnem mestu ni primerna! Stanka Hitij Hočevar, Ribnica RAZMIŠLJANJA ZA PRIHODNOST! V novembrskem in decembrskem REŠETU je mag. Franc But, izobraženec in javni delavec, podal svoja razmišljanja ob prelomu tisočletja. Podobna razmišljanja na Slovenskem zelo redko zasledimo, zlasti to velja za javno izraženo besedo. Pogosteje slišimo in beremo o vrednotah, »kaj se splača in kaj se ne splača«, kar naj bi bila »moderna in naravna« drža slovenskega občana, ki poleg tega meni, da mu je občestvo - skupnost, država dolžna dajati glede na njegove potrebe, sicer pa ga skupnost, država ne brigata, »saj tako in tako ni dosti vredna«!? Zato menim, da je ob prihajajočem kulturnem prazniku umestno pozdraviti in ponoviti nekatere misli g. Buta. »Zgodovino pišemo ljudje, ki nam je dano, da živimo na nekem prostoru, v nekem času in ki smo poklicani, da prispevamo po svojih zmožnostih k napredku, blaginji in razvoju...« »Več kot si prejel, več moraš dajati, pa če govorimo o materialnih ali intelektualnih zmožnostih...« »Kaj bomo storili za državo, je osnovno vprašanje razvoja, gospodarske uspešnosti in perspektive demokratičnih družb, držav...« »Ljudje so poklicani za dela razvoja, poklicani, da v celoti izkoristijo svoje talente. Saj so te talente prejeli, zanje nimajo nobenih zaslug, zato so dolžni izpolniti svoje poslanstvo.« Poslanstvo, prejeti talenti, dajanje, dolžnosti... .odgovornost, besede, katerih se tako radi izogibamo, a hkrati od nekje pričakujemo svetlo bodočnost, predvsem zase in na račun nekoga drugega. Pričakujemo pa osebni ugled in tudi uspeh in ugled skupnosti, ki jo tako gradimo. To naj bi bil zdravi pragmatizem, ki pa žal daje pičel rezultat: dva in dva je samo tri. G. But pa poziva na izgubljeni idealizem s ciljem dva in dva je pet. Menim, da ima g. But prav in daje samo to lahko kultura prihajajočega tisočletja, h kateri nas je pozval že France Prešeren. Franc Mihič, Ribnica "To zimsko sezono smučanje v Danah odpade!" Na navedeni članek dajem odgovor, da bomo ugotovili pravi vzrok za le-galiziranje smučišča. Za tak postopek je kriv sam SK Ribnica, ker seje zelo oblastno lastil svojih pravic kljub prepovedi, kar je v glavnem korist nekaj posameznikov. Naj pojasnim samo nekaj stvari. Na parceli št.135/1 k.o. Dane, kije moja last, sem jim večkrat pismeno prepovedal, a se za prepoved sploh niso zmenili. L. 1998, ko sem imel največ dela v košnji, so kosili parcelo brez moje vednosti. Poklical sem predsednika SK, da mi seno spravijo domov. Dobil sem odgovor, da je nedelja in da ta dan ne bodo grabili sena. Nastalo je deževno vreme in seno je segnilo, kot je bilo pokošeno. Občinski organ je naročil geometra, da bo postavil uničena mejna znamenja, ki so bila uničena pri planiranju zemljišča. Geometer mi je hotel zožati parcelo po celi dolžini ca 6m, po širini pa ca 15 m, tako da bi lahko smučali po moji parceli brez mojega soglasja. Med priloženo dokumentacijo za izdajo dovoljenja sem odkril podpisano soglasje za mojo parcelo št.135/1 k.o. Dane, kije bilo podtaknjeno drugi osebi, da bi bilo vse legalno. Fotokopijo dokumenta imam in vam ga lahko tudi pokažem, za to je tudi prijavljeno v postopek pri pristojnem organu. Poleg tega sem prejel telefonske grožnje, poleg drugega tudi, da sem "fašist" in "garjev pes", zato pri meni ni nikake možnosti več za soglasje. Prejšnji teptalec za sneg je SK prodal za 100 DEM, ne da bi objavili javno prodajo, saj bi pri Dinosu dobili več. Ker je navedeno, da seje lansko zimo zbralo po 100 ljudi, bi bilo mogoče, če bi vsak človeški ud šteli za celo osebo. Tudi za tekaške proge SK nima nikakega pristanka lastnikov, kar bi morali imeti. Proge tudi niso urejene celih 8 km, ampak je neki zelo zapleten labirint, kjer se ne spozna še tako vpeljan tekač. Ratrag naj pa občinski organ premakne v tak kraj, kjer bo služil svojemu namenu. Anton Zobec, Dane PREKLIC NERESNIČNIH NAVEDB IN OPRAVIČILO AMZS, d.d. PE KOČEVJE, IN ANTONU ZBAČNIKU V mesecu avgustu sem v časopisu Rešeto, v glasniku Občine Ribnica, št. 8/111, na strani 23 pod naslovom »V AMZS d.d. PE KOČEVJE NIKOLI VEČ« napisal, da seje ANTON ZBAČNIK kot vaš pooblaščeni delavec dne 5.7.1999 pri opravljanju tehničnega pregleda tovornega vozila renault trafic T 1400 D grobo vedel domene. NAVEDENE OBTOŽBE NA RAČUN DELAVCA ANTONAZBAŠNIKA IN POSLEDIČNO NA NESTROKOVNO IZVAJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV V AMZS d.d. PE KOČEVJE SO V CELOTI IZMIŠLJENE IN NERESNIČNE IN JIH IZRECNO PREKLICUJEM. ZA NAVAJANJE NERESNIČNIH TRDITEV SE ANTONU ZBAČNIKU IN PODJETJU AMZS d.d. PE KOČEVJE ISKRENO OPRAVIČUJEM. Anton Perovšek, Hudi Konec Iz Uredništva: Vprašanja, ki so se porodila našemu braku in krajanu Marjanu iz Ribnice, so se zastavila marsikomu, ko je prvič prebral informacijo o tem, da si je država izvolila Ortnek za eno izmed 6 strateško pomembnih lokacij in skladišč naftnih deriva-tovvSloveniji. Ekološko nesrečo pred letom dni smo ljudje in vodni živelj po ugotovitvah strokovnih služb preživeli skorajda neomadeževani. Gospodu Marjanu pa so se ob novembrskem članku o razširitvi skladišča odprla še določena vprašanja, ki jih je zastavil županu ložetu Tanku: • Zakaj Občina ne pogojuje izdajo gradbenega dovoljenja z ureditvijo ŽELEZNIŠKIH PREHODOV(NPR. SVETLOBNO SIGNALIZACIJO IN ZAPORNICE), n Ali ima Občina trdna zagotovila, da bo šlo vse gorivo na transport po ŽELEZNICI? • Kaj bo, po županovih besedah, kraj Ortneksploh pridobil? Po naravi SICER NISEM ČRNOGLED, PA VENDAR MISLIM, DA POPOLNOMA NIČ. • Ali ima Občina zagotovilo, da se bo obnovilaželezniška proga Grosu-pue-Ortnek? To je namreč tudi za Ribnico velika pridobitev. V Dolenjskem LISTU JE BILO NAMREČ ZAPISANO, DA TRENUTNO NI ZAGOTOVLJENEGA DENARJA NITI ZA IZGRADNJO REZERVOARJEV, KAJ ŠELE ČESA DRUGEGA. Odgovor župana: Bivše vojaško skladišče derivatov v Ortneku je eno od sedmih v Sloveniji, ki se bodo uredila za potrebe blagovnih rezerv Republike Slovenije. Slovenija mora namreč zagotoviti 90 - dnevne rezerve naftnih derivatov, če hoče izpolniti enega od pogojev za vključitev v Evropsko skupnost. Lokacija Ortnek je ena primernejših, saj že ima, čeprav ne povsem zadovoljivo, urejeno prometno infrastrukturo pa tudi del obstoječih rezervoarjev je možno uporabiti za požarno zaščito. Predvsem pa je pomembno, da se bo ob razširitvi skladišča izvedla tudi temeljita rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav (cevovodi...), ki so dotrajani in ki ob nadaljnji uporabi predstavljajo stalno nevarnost. Skladišče naj bi se gradilo fazno, dograjeno bi bilo v treh do petih letih. Pristojni inštituti in pooblaščena podjetja so izdelala potrebne podlage in študije - pomembna je predvsem študija »Presoja vpliva na okolje«, ki so potrebne tako za izpeljavo lokacijskega postopka kot tudi kasneje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi predvideni soglasodajalci v lokacijskem postopku so dali svoje pripombe, ki jih bo potrebno upoštevati pri izdelavi projektov. Tudi Občina je pismeno posredovala nekaj pripomb. Te se nanašajo predvsem na področje varnosti -cestne in železniške, tudi požarne in pa na preureditev komunalne infrastrukture. Kaj se bo lahko upoštevalo, bo pokazal nadaljnji postopek, vendar pa želimo, da se naše pripombe upoštevajo v celoti. Predvideno je, da bo velika večina prometa potekala po železnici in ceste ne bodo dodatno obremenjene. Ta projekt je za naše okolje zelo pomemben, saj daje našemu področju pomembno, drugačno težo, kot bi ga imelo sicer, in bo možno, če ne takoj pa v bližnji prihodnosti, pridobiti pomembne investicije, predvsem na področju cestnega in železniškega prometa. Zagotovo pa se bo odprlo tudi kar nekaj kvalitetnih in zanesljivih delovnih mest, ki jih naše okolje še kako potrebuje. Gradivo za objavo zbiramo do 10. februarja v uredništvu Rešeta, Oddelek za družbene dejavnosti (Občina, Gorenjska cesta 3). SPREMENJENA TEL.ŠT.H! 8372023 Fax: 861 091 E-mail: Obcina.Ribnica@siol.net (s pripisom: Rešeto). Zaželene so diskete (uporaba urejevalnika besedil WORD 6.0, pisava Times New Roman CE, velikost črk = 12 pik) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja. Gradivo oddajajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina naj ne presega 30 vrstic (1 vrstica=60 znakov). 2. Odgovori Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je podan odgovor. 3. Ostali teksti: Dolžina ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po predhodnem dogovoru z uredništvom. Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Anonimnih vsebin ne objavljamo! Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja. ODGOVORI IN PISMA IZ UREDNIŠTVA ZA BRALCE ETNO KOTIČEK ŽIVOPISNOST LJUDSKEGA IZROČILA Variacije na temo: JASLICE Ribniške so bile celo največje v Sloveniji, ogledale pa si jih lahko samo še do svečnice, 2. februarja. Več o njih piše na naslednji strani naš dekan. Foto Foto Toni Žive jaslice so vzbudile največ pozornosti in zanimanja, a ker se svet vrti v stilu izreka "kovačeva kobila je zmeraj bosa", so se za ribniškimi pastirji, sv. Jožefom in Marijo na osličku in še 50 - timi Hrovačani, ki so se odpravili na gostovanje s svojimi jaslicami, najbolj ozirali Novogoričani. Foto Boštjan Kojek In imeli smo tudi lončene jaslice, ki jih je izdelala Ana Češarek iz Dolenje vasi in jih podarila domači cerkvi in župljanom. Male glinene figurice so osvojile tudi komisijo, ki jih je na ljubljanskem magistratu razglasila za druge najlepše izdelane jaslice. Podobne je Češarkova ustvarila tudi za cerkev v Kočevski Reki, zaradi njenega prefinjenega kiparskega čuta pa so jo povabili na razstavljanje tudi v Avstrijo. Foto in tekst A P Delo, pomen In načrti Ce hočemo, da bo Muzej spremenil svojo podobo in privlačil različne obiskovalce, gaje potrebno revitalizirati s stalnimi muzejskimi postavitvami, občasnimi kratkimi razstavami in mu pridati didaktični nadih. Sširoko ponudbo, z usposobljenim, zadostnim in delovnim kadrom, ustreznimi in zadostnimi prostori, naklonjenostjo odgovornih za ohranjanje dediščine in s široko notranjo pobudo vsakega posameznika bo delo Muzeja Podoba Ribniške doline nastajalo hitreje in uspešneje. Do danes pomanjkljivo in nedokončano delo je postavitev muzejskih zbirk. V okviru stalnih muzejskih predstavitev je bil izdelan Idejni načrt za postavitev muzejske zbirke v gradu Ribnica in Priprave stalnih muzejskih razstav v Ribnici. Za postavitev je bilo predlaganih 9 jeder: 1. Prvotni prebivalci Ribniške doline, 2. Prva omemba Ribnice in plemstvo, 3. Vojne, lakote, črna smrt, TURŠKI VPADI, 4. Ribničani pričnejo s KROŠNJARJENJEM, 5. Boj za staro pravdo, 6. Zadnja čarovnica na grmadi, j. Ribničani zapuščajo svojo dolino, 8. Stoletje vojn in delitev, 9. Ribnica kot duhovno središče. Do sedaj je uresničena postavitev o prvotnih prebivalcih Ribniške doline, ki je potrebna dodatnih raziskav arheološke dediščine. Suha roba in lončarstvo Postavljena zbirka suhe robe in lončarstva ne zadošča živosti muzeja, hkrati pa, takšna kot je sedaj, dovolj ne privlači vseh obiskovalcev različnih socialnih skupin. Potrebno jo je prenoviti in ji dodati konkretne vsebine. Lahko pa se zahvalimo gospodu Janku Troštu za njegovo požrtvovalno delo in zelo velik doprinos muzeju, Ribničanom in svetu. Stoletje vojn in delitev Delno že uresničen projekt je Stoletje vojn in delitev, kije z devetimi članki prikazan v Mikuževem zborniku (O volitvah v okraju Kočevje v Kraljevini SHS, Narod- no radikalna stranka na Kočevskem v letih 1921 - 1923, Kočevski okraj v desetletju pred aprilskim zlomom, Agrarna reforma na veleposesti Antona Rudeža iz Ribnice v letih 1919 - 1923, Sodstvo v Ribnici, Šolstvo v Ribnici v obdobju 1941 - 1945, Oris telesne kulture v Ribnici od začetkov do leta 1980, Družina v Ribnici 1848 -1878, Začetki Ribniškega muzeja). Potrebno je raziskati veliko področij, predno bo lahko vzpostavljena muzejska postavitev. Mikužev zbornik je velik prispevek sami zgodovinski znanosti novejšega časa in tudi dogajanjem v bližnji preteklosti novejše zgodovine Ribnice. Kdor želi spoznati želene vsebinske sklope in vrednoti zgodovino kot del njegovega širšega obzorja, lahko zbornik dobi v Miklovi hiši. Izseljenci V pripravi je tudi postavitev razstave o izseljeništvu, ki bo vključevala zgodovinsko dogajanje na prelomu 19. v 20. stoletje. Odprta bo predvidoma v februarju. Čarovništvo Za nadaljnjo stalno postavitev je predvidena razstava o sežigu zadnje čarovnice na Kranjskem. Po dokumentiranem dogodku je bila mučena v stolpu ribniškega gradu in sežgana na ribniškem trgu Marina Češarkovka, 1701. leta. 300-letnica zadnjega sežiga čarovnice na grmadi bo prihodnje leto, zato je prav, da bi to muzejsko postavitev do takrat uresničili. Vodja tega projekta je mag. Marjeta Mikuž iz Slovenskega etnografskega muzeja. O čarovnicah je v Sloveniji edina razstava na gradu Bogenšperk, vendar v predstavitvi vraž in vraževerja. Ribniška razstava naj bi bila strokovna razstava o pomembnem zgodovinskem obdobju, ki ga je zaznamovalo preganjanje čarovnic. Čarovništvo je prav gotovo eden najstarejših poklicev in spremlja človeka od domnevnih začetkov do današnjih dni. Izvira iz želje, ki je globoko zakoreninjena v človekovi naravi. Cilj čarovništva je torej v prvi vrsti moč, čaranje pa so obredni postopki in tehnike, ki naj bi človeku zagotovili oblast nad višjimi silami oziroma nad svetim. V skladu s tem projektom je potrebno urediti tudi grajski stolp, kjer naj bi bila postavitev. Ribniškega muzeja Zavedati se moramo, da so muzejski predmeti vrednost, zato jim je potrebno zagotoviti primerne prostore, ki pa muzeju žal še niso na razpolago. Muzealije so trenutno neprimerno shranjene, saj muzej ne razpolaga z depoji, kamor bi te predmete ustrezno shranili in zavarovali. Muzej Miklova hiša: kustosinja Polona Rigler RIBNIŠKE »ME GA JASLICE« Tako so velike, da vseh tudi širokokotni objektiv ni mogel zajeti. Na desni strani si le v mislih predstavljajte Malo goro in na njej Sveto Ano ter še kup cerkva pod njo. Foto Foto TONI »V slogi je moč,« pravi slovenski pregovor. Pri postavljanju jaslic v ribniški župnijski cerkvi seje povsem uveljavila ta ljudska modrost. Že dvanajsto leto skupina 25 mož in fantov izžupnije pripravlja in postavlja jaslice veni največjih cerkva v naši nadškofiji. Ribniška župnija ima veliko rokodelcevz umetniškim darom, ki so čakali ugoden čas, da bodo pokazali svoje talente. Mizarji so naredili betlehemski hlevček, župnijsko cerkev, vse podružne cerkve, kmečko hišo z družino, ki je zbrana pri molitvi na sveti božični večerter še starodavni mlin. Pri postavitvi celotne pokrajine so sodelovali tesarji, ključavničarji, kleparji in elektrikarji. Pri izdelavi jasličnih figur je sodelovalo več umetnikov. Primere ribniške suhorobarske obrti je mojstrsko izdelal kipar Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici. Uprizorjeni so rokodelci, ki delajo lonce, škafe, žlice, rešeta in druge izdelke iz suhe robe. Kipar Koširje upodobil tudi množico angelov, ki igrajo na različna glasbila in vabijo pastirje k Jezusu. Umetnik ni pozabil na človeško družino, ki je zbrana pri molitvi na sveti večer. Ker je v župniji zelo prisotna«ribičija« in lovstvo, je upodobil ribiča in lovca na preži za medvedom, ki v župniji že močno ogroža človeško življenje. Za letošnje jubilejno leto je domiselno upodobljena pastirica, ki v rokah izmenjaje dviguje križ in napis »Leto Gospodovo 2000«. Umetnik Košir tako vsem obiskovalcem jaslic sporoča, da ob prehodu v tretje tisočletje brez Kristusa ni rešitve za človeštvo. Nekaj pastirjev in ovac je z velikim umetniškim darom in globoko vero izdelal sedaj že pokojni kartuzijanski pater Wolfgang. V osrednjem delu jaslic so nameščeni najlepši leseni kipi, ki izvirajo iz bavarske rokodelske delavnice. Letos je poleg betlehemske pokrajine, kije vgrajena v ribniško župni- jo, zasnovana še puščavska pokrajina, od koder so prišli Modri z Vzhoda v Betlehem. Za postavitev jaslic je bil uporabljen zgolj naravni material, ki smo ga dobili na pobočju Male in Velike gore, ki se dvigujeta nad Ribniško dolino. Samo kamenja in štorov je bilo za dva velika kamiona. Zaradi izredno velike površine jaslic (gotovo so največje v Sloveniji!) smo uporabili 31 gajbic mahu. V pokrajini, ki se razprostira po vsem prezbiteriju do stranskih ladij, je postavljeno veliko brinja in raznovrstnega grmičevja, ki smo ga dobili na Blokah in pri Sveti Trojici na Notranjskem. Posebno pozornost pritegne »gibajoči se del jaslic«. Pastirji z ovcami se gibljejo blizu hlevčka, ribič v gibanju čaka na ugoden prijem ribe, pastirica dviguje križ in napis. Jaslice v ribniški župnijski cerkvi so delo mnogih faranov, ki so z živo vero in ljubeznijo do Jezusa priskočili na pomoč. Pri jaslicah so se uresničili domači umetniki, ki jih je katoliška Cerkev vedno spodbujala k umetniškemu ustvarjanju. Maks Ipavec ETNO KOTIČEK OD VRTCA DO ŠOLE NOVIČKA iz Društva katoliških pedagogov ODNOS DO ČLOVEKA IE NAJPOMEMBNEJŠI Območna skupnost katoliških pedagogov Kočevje-Ribnica,v katerojevključenihtudi 10 ribniških, je sredijanuarja medse povabila ravnatelja Škofijske klasične gimnazije Ljubljana profesorja Jožeta Mlakarja, da jim je spregovoril o podobnostih in razlikah med javnimi srednjimi šolami in klasičnimi gimnazijami. Slednje so v Sloveniji štiri. Posebna med njimi je ravno imenovana ljubljanska gimnazija, ki ima lasten program, drugačen od programov ostalih treh in od programa javnih gimnazij. Vse štiri katoliške gimnazije so zasebne šole z veljavnimi spričevali. Odjavnih šol se razlikujejo po statusu, avtonomnosti in v vz-gojno-izobraževalni zasnovi. Leta je v javnih šolah zelo neelastična, trda, ker poudarja svetovnonazorsko nevtralnost in laičnost šol ter vzgojo za človekove pravice. Toda noben človek ni nevtralno bitje, je poudaril prof. Mlakar, zato tudi šola ne more biti nev- NASLEDNJA ^ ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 28. FEBRUARIA , 2000 tralna. Tudi katoliške šole so laične, ker z njimi ne upravljajo duhovniki in kleriki. Ravnatelj je navedel skrajnosti v evropskih srednjih šolah: močno centraliziran šolski sistem v Italiji in na Portugalskem ter sistem javnih šol v Angliji, na Danskem in Nizozemskem. Slovenske šole so po njegovem mnenju nekje v sredini med obema skrajnostima. Katoliške gimnazije imajo visoko stopnjo avtonomnosti, saj poleg zakonskih predpisov sprejemajo svoje interne pravilnike, svoj hišni red in tudi vzgojno-izobraževalni program. Njihov koncept je us- merjen v odnos do človeka, dijake pa poskuša pritegniti kot partnerje. Ravnatelj nima omejenega mandata. Prav tako se dijaki katoliške gimnazije v poprečju ne učijo nič več kot dijaki v javnih srednjih šolah, učni uspeh in uspeh na maturi pa sta kljub temu v katoliških gimnazijah mnogo višja. Ponavljajo le redki dijaki. Jože Mlakar je hkrati poudaril tudi pomembnost preobrazbe dijakov v srednji šoli, saj vanjo vstopijo kot otroci, iz nje pa odidejo kot odrasli. V razredu dijakov, ki so v letu 1999 maturirali na želimeljski gimnaziji, so tudi Ribničani. Nasploh je ta gimnazija med vsemi štirimi katoliškimi med Ribničani najbolj zaželena, saj jo je v lanskem šolskem letu obiskovalo kar 20 dijakov iz naše občine, 7 fantov in 13 deklet. Med dijaki iz 56 občin je Ribnica skupaj z Ljubljano po številčni zastopanosti na prvem mestu! Letos se je v prvi letnik vpisalo 10 dijakov. Žal ne obstaja niti ena upodobitev pesnika Franceta Prešerna, za katero bi lahko trdili, da je nastala še za časa njegovega življenja. Meril je pet čevljev in pet palcev, to je 170 centimetrov. Bilje čokat in širokih, malo povešenih ramen.Med hojo se je držal malo naprej, hodil je hitro, kadar pa je bil jezen, je skoraj tekel. Do svojega tridesetega leta je bil zelo vitek, od štiridesetega leta naprej pa je postajal obilen. Oblačil seje tako kot drugi. Poleti je hodil v črnem fraku in s cilindrom na glavi. Pozimi pa je nosil suknjo, ki mu je segala do kolen. Nikoli pa ni nosil svetle obleke. Kravato je nosil precej dolgo, tako da se mu srajca ni videla. Nosil je dolge hlače in bil obut v škornje. Imel je ovalen obraz in belo čelo, ki zaradi bujno rastočih las ni bilo visoko.Imel je sive in bolj majhne oči na pol odprte, zato so ljudje govorili, da gleda mračno.. Obrvi je imel svetle in košate, nos pa bolj dolg in rahlo upognjen. Usta je imel majhna, ustnice drobne, zgornja mu je molela malo čez spodnjo. Njegova brada je bila mehka in okrogla, s plitvo jamico. Okrog ust je imel poteze iskrene prijaznosti in ljubeznive dobrote. Med sorodniki, prijatelji in znanci je veljal za prijaznega, skromnega, tihega in predvsem zelo redkobesednega človeka, saj ni bil dober govornik. Na vsakogar, ki se je z njim družil, je napravil prijeten vtis. Tina Perhaj, 7.a Osnovna šola dr. F. Prešerna aTRINBk IZ 'pftOlBkTA »^BdnEMWSkB -pOTIčZE« NA VS SaSjB 20. decembra smo imeli na PŠ Sušje prijeten božično-novoletni večer. Obiskali so nas dedki in babice, ki jih je s tem nagovorom pozdravil učenec Andraž: DRAGI BABICEIN DEDKI! Danes je večer, ko čutimo in doživljamo mehkobo ljubezni teh dni. Smo v prazničnem času, ko so naša srca na široko odprta za vse dobro. Veseli smo vseh darov, ki smo jih deležni in tudi sami smo pripravljeni darovati. Biti v šoli zvečer, s prižganimi svečami, obdani s prijetnimi vonjavami in imeti ob sebi ljudi, ki jih imamo radi, je malce nenavadno, pa vendartako toplo in domače. Tople in domače so tudi dlani babice in dedka, ki božajo naše male glavice, kadar nas imajo radi ali kadar nas karajo, ko v svoji otroški razposajenosti naredimo kakšno neumnost. Dragi naši mame ali babice, ati in dedki: hvala, kervas imamo, in hvala, kerste danes tukaj znami. Naj se vaši spomini prebudijo, spomnite se dni, ko ste bili stari toliko, kotsmo mi danes, in nam povejte, kakšno je bilo življenje takrat, v tistih letih.... ...In zgovorni dedki in babice so nam imeli veliko povedati. Predali so se spominom in nam pričarali lepoto prazničnih dni v času njihovega otoštva. Za ta prijetni večerse jim iskreno zahvaljujemo! Marija Lovšin «TRINkl IZ RROORAMA kORAk 2A kORAkOM MBWEDkOVA IčtRAM^I^A \> RIRNIškEM 9TILU Sem vzgojiteljica predšolskih otrok v programu KORAK ZA KORAKOM v ribniškem vrtcu, iz Medvedkove igralnice, v kateri so otroci stari od dveh do treh let. Predstavila vam bom, kako lahko še tako preprosta oprema in prostor nudita na tisoče možnosti dejavnosti posamezniku in skupini. Kotički, oprema, materiali oziroma prostor nasploh so v naši igralnici prilagojeni otrokom. Že sam prostor deluje in daje možnost in- Največji pomen, poleg ostale opreme, imajo v igralnici Medvedki prav pletene košare, ki nam ponujajo vrsto možnosti za ustvarjalnost... Košare nam pregrajujejo kotičke, istočasno pa imamo v njih igrače, odpadne materiale za igro in sredstva, kijih uporabljamo pri gibanju in telovadbi. Košare imajo pokrove, kijih otroci sami odpirajo in zapirajo. So različnih velikosti in oblik, znotraj so jih razvrstili po velikosti in se med sabo razvrstili, kako bodo sedeli na vlaku: veliki otroci na veliki košari, srednji na manjši in najmanjši na najmanjši; • otroci so iz izkušenj ugotovili, če hočejo na najvišjo košaro, morajo najprej splezati na polico in potem na košaro; • problem se je pojavil, ko so hoteli s svojimi vezalkami privezati košare, da bi jih vlekli. Ugotovili so, da so vezalke prekratke, košare • na njih si ogledujemo tudi slikanice, se pogovarjamo, sestavljamo sestavljanke; • služijo kot prijeten prostor tudi za umiritev, saj včasih na košari tudi kdo zadrema, se spočije in uživa v opazovanju drugih; • s košarami oblikujemo prostor, saj jih zlahka premikamo... Ko se odpravljamo k počitku, košare zapremo, igrače v njih poči- dividualizacije oziroma pedagoškega pristopa, v katerem se upošteva vse, kar otrok prinaša v to učno okolje ali situacijo. Vsaka igralnica Zelenega vhoda ima nekaj povsem zanimivega, svojstvenega, zato sem se odločila, da našo opremimo bolj v ribniškem stilu. pa so oblečene s prevleko. Naj vam naštejem nekaj prijetnih doživetij ob opazovanju otrok v igri. Za kaj vse otroci uporabljajo košare? • otroci so spraznili košaro in se vanjo skrili; • iz košar so naredili vlak, tako da pa pretežke, zavezati pa tudi ni bilo lahko; • na košarah sedijo ali celo ležijo, včasih pa so košare tudi konji; • z njih skačejo na blazine; • prve dni bivanja v vrtcu pa so nam služile tudi kot mizice, pri katerih so otroci lažje pojedli in se potolažili; vajo kot nekateri malčki v svojem kotičku, v svojih sanjah... Dragica Debeljak vzgojiteljica Fotografija Ana Ruš STABSI ZAIGRALI S\>0|IM OTBOkOM Letos so se starši otrok iz skupine Račke v ribniškem vrtcu skupaj z vzgojiteljicama odločili, da bodo v božičnem času svojim otrokom pripravili presenečenje. Le-to naj bi bila igrica MOJCA POKRACUUA in obisk Božička. Starši so kljub svojim obveznostim in večnemu pomanjkanju časa sodelovali pri tem projektu. Naštudirali so vloge, naredili čudovito sceno in poskrbeli za nakup in pripravo daril. Pri izvedbi smo se srečali s številnimi ovirami, ki pa smo jih uspešno premagali. Tako je bila predstava z obiskom Božička 8. decembra vskupnem prostoru v vrtcu in starši so zaigrali kot pravi igralci. Predstava je bila uspešna. Trud vseh, ki so sodelovali pri tem, je bil poplačan, ko smo v otroških očeh opazili nepopisno srečo, radost in veselje. Zato, dragi starši, hvala za vaš prosti čas, dobro voljo in ogromen trud, ki ste ga vložili. Hvala v imenu vaših otrok, ki ste jih osrečili in jim olepšali otroštvo. Vzgojiteljica Metka Meden OD VRTCA DO ŠOLE ŠPORTNI UTRINKI ROKOMETNI KLUB INLES - RIKO V jesenskem delu tekmovanja uspeh nad pričakovanji Rokometaši ribniškega prvoligaša so dosegli vjesenskem delu tekmovanja uspeh, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Mlada ekipa je s svojimi odličnimi igrami in rezultati presenetila in navdušila vso slovensko rokometnojavnost. večjih in nepričakovanih poškodb, pričakujejo in načrtujejo v vodstvu Inlesa - Rika tudi v nadaljevanju prvenstva dobre, kakovostne in po rezultatih uspešne rokometne predstave, s tem pa tudi polno dvorano v Športnem centru in čimvišjo ter čimboljšo uvrstitev na prvoligaški razpredelnici ob za- Še zadnji trenerjevi napotki igralcem pred nadaljevanjem tekme. Od leve: Rok Henigman, trener Janez Ilc, Rajko Dakič, Tomaž Lesar, Franci Pajnič in Gregor Ilc. Marsikdo je pred začetkom prvoligaškega tekmovanja s pesimizmom gledal na mlado ekipo ribniških rokometašev, ki nastopa v najkakovostnejšem ligaškem tekmovanju samo s svojimi doma vzgojenimi igralci. Igralci so prikazali na vseh igriščih, kjer so nastopali, predvsem pa pred domačim občinstvom, kakovostne in dopadljive rokometne predstave ter s svojimi nastopi poželi pri vseh poznavalcih rokometne igre velike simpatije. Po končanem prvem delu in odigranih treh krogih spomladanskega dela so ribniški rokometaši osvojili kar 11 točk in pred začetkom nadaljevanja tekmovanja prezimili na odličnem 7. mestu. Kljub temu, da so ekipo pestile številne poškodbe in so nekaj zadnjih tekem odigrali celo brez svojih najboljših in nepogrešljivih igralcev (Natan Hojč, Dokič, Henigman, Špoljarič, Merhar), je trener Janez Ilc s pomočnikom Borutom Troho težko, vendar uspešno sestavljal in vodil ekipo od tekme do tekme. Priložnost so tako nepričakovano dobili mlajši igralci, ki so jo v večini tudi uspešno izkoristili. Mladi val igralcev: Špoljarič, Grm, brata Mare in Nejc Hojč, Merhar, Mikulin in ostali zagotavljajo svetlo prihodnost ribniškemu rokometnemu klubu tudi v naslednjih letih. Spomladanski del bo še napornejši od jesenskega, saj poleg osmih tekem rednega dela tekmovanja čaka igralce še končnica prvenstva, v kateri bodo odigrali še dodatnih deset tekem. Če ne bo ključku letošnjega tekmovanja. Uroš Bregar Dosedanji rezultati RK INLES -RIKO: Izola 30:22; Prevent 24:34; Dobova 24:23; Prule 18:31; Celje PL 22:41; Jadran 25:23; Trebnje 25:36; Gorenje 28:25; Radeče 25:26; Slovan 21:23;Termo 25:21 ; Izola 23:24; Prevent 27:31; Dobova 22:22 Lestvica 1. A DRL po 14 krogih 1. Celje PL 28 točk 2. Prule 67 26 točk 3. Trebnje 22 točk 4. Prevent 22 točk 5. Gorenje 15 točk 6. Dobova 12 točk 7. INLES-RIKO 11 točk 8. Radeče 10 točk 9. Slovan 9 točk 10. Termo 9 točk 11. Izola 2 točki 12.Jadran 2 točki RAZPORED TEKMOVANJA SPOMLADANSKEGA DELA PRVENSTVA; 5.2. Prule 67 : Inles- Riko; Ribnica, 12.2. Inles - Riko : Celje PL; 19.2. Jadran : Inles - Riko; Ribnica, 26.2. Inles - Riko : Trebnje; 4.3. Gorenje : Inles - Riko; Ribnica, 11.3. Inles -Riko: Radeče; 18.3. Slovan : Inles-Riko; Ribnica, 25.3. Inles - Riko : Termo TRADICIONALNI "Ribniški smučarski tek" Se ni, bo pa, tako smo se odločili vtekaški sekciji ribniškega smučar-skega kluba, najsi ga bomo sredi januarja pripravili v Danah, tako kot letos, ali vTravni gori ali na katerikoli ribniški ravnici. Želimo le, da bi ta športna prireditev postala množična. Nedeljsko tekmovanje, ki je bilo 16. tega meseca, je bilo dobro pripravljeno in na urejenih progah, nanj pa seje prijavilo 25 tekmovalcev iz Ribnice, Unca, Kočevja in Ljubljane. Njihovi dosežki so naslednji: Pri mlajših deklicah je zmagala Hani Ivančič (Unec), pri starejših dečkih pa Andrej Remic (Ribnica). Mlajši dečki so se razvrstili takole: 1. Simon Pogorelc (Ribnica) 2. Albert Pelaj (Ribnica) 3. Žiga Ogorelc (Kočevje) Najmlajši so tekmovali na 3,5 kilometrov dolgi progi, starejši pa so se preizkušali na 8-kilometrski progi. Pri članicah je zmagala Vladimira Ivančič z Unca. Člani, stari od 20 do 40 let: 1. Damijan Kromar (TK Ribnica) 2. Janez Gorše (Ribnica) 3. Rajko Česnik (Ljubljana) Člani, stari od 40 do 60 let: 1. Nande Šilc (Ribnica) 2. Ludvik Peterlin (Ribnica) 3. Janez Konečnik(Kočevje) Benjamin Henigman EKO KOTIČEK ŠIFRA: VELIKANOVE SANJE... Ribniška šola je izbirala logotip EKO ŠOLE in nanj so se javili tako zaposleni kot učenci. Izvirna zamisel profesorice razrednega pouka, Polone Golouh, je komisijo za izbor logotipa, ki je sestankovala 6. decembra, prepričala, da ji je soglasno podelila prvo nagrado. Takoj za njo pa so si nagrade prislužili še Rok in Nejc Ilc iz 8. d ter gospa Jana Volčanšek in Urška O raže m, učenka 8. d. SPOROČILO logotipa: Kjer stoji danes Ribnica, bodo v prihodnje otroci obiskovali eko šolo. Ko bo velikan z zlato kuhalnico zajemal vodo iz rodovitne doline, bo na zlatem rešetu ostala ribica, ki jo bo pozdravil zlato-žgoleči lončeni ptiček. To bo velikana tako prevzelo, da bo sklenil odslej podržati od Male do Velike gore čisto nebo in pomagati soncu na njegovi poti čez nebesni svod. Pod nebesom pa se bo radostilo življenje, polno in bogato. Iz čistih podzemnih tokov bomo ljudje zajemali dovolj pitne vode, v neonesnaženih potokih nas bodo pozdravljale zdrave ribe, svobodne ptice bodo poletavale do zelenih gozdov in do dreves, ki nam bodo dajala obilo čistega zraka in sadja. PONOVNI RAZPIS Po razglasitvi rezultatov je bilo s strani zaposlenega na šoli, ki ni bil imenovan kot član razpisne komisije, predlagano, da se objavi ponovni razpis za logotip, ki bo vseboval malce spremenjene razpisne pogoje. Prvona-grajeni predlog naj bi bil tako spodbuda za vse ponovno sodelujoče. PRVA TEKMOVANJA MLADIH RIBNIŠKIH PLAVALCEV m (objavljamo v 3 nadaljevanjih) Piše: Jože Andoljšek I.del Iz KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, Ribnica na Dolenjskem (št. 130, 1982. leta), je razvidno, da je bila prva planinska podružnica Slovenskega planinskega društva za kočevski SREZ s sedežem v Ribnici, ustanovljena že leta 1934 in je delovala do 2. svetovne vojne. Po vojni je v ribniški občini nastalo daljše obdobje brez planinskega delovanja. Ljubitelji narave in gora so bili včlanjeni v sosednjih planinskih društvih, Kočevju in Velikih Laščah, predvsem v PD Ljubljana MATICA. Po letu 1975 je pričelo v Ribnici zanimanje za planinstvo zopet naraščati; tem interesom je znal prisluhniti dolgoletni planinec (že pokojni) Nande Nosan in na njegovo pobudo je bilo dne 24.4.1979 ustanovljeno Planinsko društvo INLES Ribnica - 154. po vrsti registrirano pri PZS. Na ustanovnem občnem zboru je bil Nosan izvoljen za predsednika, Leopold Žlindra za tajnika in Francka Gornik za blagajnika društva. Pokrovitelj društva je bil Inles Ribnica. Kmalu po ustanovitvi društva, v letu 1981, je bil poleg rednega programa dela sprejet zelo pomemben sklep o zbiranju denarnih sredstev za obnovo Triglavskega doma na Kredarici. Na pobudo PD INLES RIBNICA je bilo zbranih 45 milijonov tedanjih dinarjev. Zaradi izdatnih prispevkov podjetij RIKO in INLES sta obe podjetji vpisani na spominski plošči v Triglavskem domu na Kredarici; poimenovani sta tudi dve sobi: RIKO in INLES. Že leta 1982 smo se planinci lotili markiranja ribniške planinske poti. Izvršni odbor planinskega društva in občinski odbor ZB NOV sta predlagala ustanovitev RIBNIŠKE PLANINSKE POTI » PO POTI ŠTIRIH BRIGAD«. Pot je bila v letu 1985 markirana in uradno odprta. Transverzala je krožna in povezuje vse važnejše vrhove, turistične, kulturne znamenitosti in pomembnejša obeležja NOB. Po odprtju je bila pot že dvakrat obnovljena in delno spremenjena. In tudi sedaj na poti potekajo potrebna dela. Na predlog ribniškega in kočevskega planinskega društva smo planinski poti obeh društev v letu 1995 povezali preko Grčaric - Strmca do lasnice in na Ložinski vrh. Ker smo ravno v tem času za MDO PD ZDO v planinski koči pri Sv. Ani organizirali markacijski tečaj, so udeleženci markacisti sodelovali pri markiranju skupne planinske poti. Ker seje v društvo vključevalo vedno več članov iz različnih sredin in krajev občine, seje le-to leta 1989 preimenovalo iz PD INLES RIBNICA v PD RIBNICA. Odločitev o preimenovanju je bila sprejeta na rednem občnem zboru na Slavniku. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, ki je dalo pobudo za izgradnjo planinske koče pri Sv. Ani v Mali gori. Sv. Ana je priljubljena izletniška točka domačinov in tudi drugih obiskovalcev narave, zato se je zdela ta lokacija zelo primerna. Dokončni sklep o gradnji koče je bil sprejet na občnem zboru na Travni gori, dne 3.2.1990. Tisti čas je ribniško gospodarstvo še normalno poslovalo, ugodilo je našim prošnjam in nam izdatno pomagalo. Z gradnjo smo začeli 10.2.1990, na mestu nekdanje kmečke domačije, kjer sta se v zelo slabem stanju ohranila porušena klet in vodnjak. Na obnovljeno klet smo zabetonirali betonsko ploščo in pričeli z gradnjo. Do konca istega leta je bila koča pod streho. Projekt za kočo je naredil in vsa gradbena dela tudi vodil naš planinski kolega Janez Gorše. Po petih tednih vsakodnevne vadbe so mladi plavalci Plavalnega kluba Ribnica dobili priložnost, da se pomerijo z vrstniki iz šestih plavalnih klubov gorenjske regije. To nam je omogočil Plavalni klub Triglav iz Kranja, s katerim smo navezali stike in vzpostavili sodelovanje. Zato smo jim zelo hvaležni, predvsem njihovemu predsedniku Darjanu Petriču ter trenerki Evi Breznikar, ki nas tudi obiskuje ter pomaga in usmerja pri strokovnem delu z mladimi plavalci. Tekmovanja so se v sklopu plavalnega kluba udeležili tudi plavalci triatlon kluba, saj varovanci trenerja Miloša Petelina pridno trenirajo že drugo sezono. dečkih seje najbolje odrezal Samo Jeranko na 22. in Toni Valčič na 26. mestu. Nastopili so še Tina Tanko, Katarina Rajh , Ajda Dejak in Nuša Klemec pri deklicah in Jon Lušin, Sebastjan Kočevar, Matej Šporar, Mark Klarič, Rok Polajžer in Žan Tanko pri dečkih. V tretjem kolu predtekmovanja PZS, ki seje odvijalo 8.1.2000, pa smo nastopili v disciplini 100m prosto in dosegli naslednje uvrstitve: Pri mlajših dečkih (letnik 88 in mlajši) je Albert Pelaj zasedel 8., Toni Valčič 20. in Samo Jeranko 21.mesto. Pri dečkih (letnik 86/87) pa je Jure Tanko dosegel 11. in Gal Bambič 13. mesto. Ribniški plavalci v družbi z legendo slovenskega plavanja Darjanom Petričem Tekmovali smo v drugem kolu predtekmovanja Plavalne zveze Slovenije - gorenjska regija, na olimpijskem bazenu v Kranju. Dne 18.12.99 so nastopili mlajši dečki in mlajše deklice v prsnem slogu 50m. Najbolje uvrščena je bila Špela Zupančič na 29. in Sara Oražem na 34.mestu.Pri mlajših Nejc Arko in Miha Zajc sta bila kljub dobremu plavanju žal diskvalificirana zaradi nepravilnega obrata. Tekst in foto Drago Marjanovič »x... .. ' ' , Naslednje tekmovanje, na katerega smo povabljeni, je mednarodni plavalni miting Dr.FIG2000,kibo 5. februarja, prav takovKranju.inje namenjeno samo za najmlajše tekmovalce (dečki letnik 89 in mlajši terdeklice Ietnik90in mlajše). HÄ® Prvi starti plavalk Nekaj kratkih. • 18. decembra 1999 je imel planinski krožek že 5. izlet v tem šolskem letu, pridružilo pa se nam je še nekaj mladih. Tokrat smo šli smučat na Krvavec, kjer seje tisti dan dogajalo marsikaj. Na znameniti borderski "Plaži" so igrale skupine, na punkelčih so se pomerili smučarji akrobati, mi pa smo seveda veselo smučali. • 15. januarja 2000 je Mladinski odsek PD Ribnica že drugo leto zapored organiziral pohod z baklami. Udeležilo sega je kar 51 mladih planincev, dijakov in študentov ter tudi nekaj tistih mladih po srcu. Pri organizaciji je pomagal seveda tudi Ribniški študentski klub, za kar se mu zahvaljujemo. Naslednje leto se zopet vidimo, seveda, če ne prej-gore vabijo! Zdenka Mihelič ŠPORTNI UTRINKI ETNO KOTIČEK Vas, ki ŽIVI Ko smo se v Novi Gorici pogovarjali z občinskimi veljaki o delu našega društva, da mu predstavlja bazo vas s komaj malo več kot tridesetimi hišami, so z odkritim čudenjem zmajevali z glavami. Ponovno seje potrdilo znano pravilo, da te znajo na »tujem« bolj ceniti in to tudi pokazati, »doma« pa je najbrž vse samo po sebi umevno. Včasih se nam zdi, da tiste instance, ki so pristojne za sodelovanje z društvom, preprosto spregledajo dejstvo, daje Hrovača fenomen, vas, kiji pogosto uspeva funkcionirati drugače, da je vas in njeno društvo negacija globalne družbe, v kateri je dosežena točka, ko izginevanje tradicije vodi tudi v izgubo kulturne identitete, ko vse bolj izpopolnjena tehnična sredstva ustvarjajo uniformiranost vsakdanjega življenja, mišljenja in nazorov, kakršne v zgodovini človeštva še ni bilo. Ljudje se umikajo v »nečloveške« oblike osamitve, naravno valovanje čustvovanj se izgublja v kontinuiteto nedoločljivega dolgčasa in praznine. In še kako živo nasprotje zgoraj povedanemu je Društvo iz Hrovače! Dobro organizirano nudi prav vsem članom iz vseh generacij možnosti, da realizirajo svoje potenciale, sposobnosti, talente in da lete tudi razvijajo. In veselje je videti, koliko talentov je tu na kupu ! Društvu je v dveh letih organiziranega delovanja uspelo uresničiti veliko projektov iz zastavljenega programa, od oživljanja starih običajev, do gledališke amaterske dejavnosti pa do složnega sobivanja na vasi, kjer se vedno »nekaj dogaja«. Zelo veliko prostovoljnega dela, dobre volje in pozitivne energije je vloženo v vse to. Edino in najboljše plačilo pa so veselo druženje, nasmejani obrazi, zadovoljni ljudje, ki se znajo in zmorejo iztrgati vsakdanjemu tempu življenja. P.S. Pa še to. Kljub temu, da smo svoj koledar prireditev pravočasno, v začetku novembra, posredovali vsem organizatorjem ribniškega Veselega decembra, so se naše prireditve časovno prekrivale s tistimi, ki jih je organizirala Občina, kljub temu, da je bilo predhodno dogovorjeno za sodelovanje. Zakaj? Tako malo truda bi bilo potrebno, da bi jih uskladili! O Hrovači pisala in fotografirala Barbara Prelesnik PREDSTAVAMI Praznični december se je pričel v Hrovači, kjer je prihod Miklavža in njegovega spremstva pričakala morda več kot tritisočglava množica. Miklavž je imel svoj oprtni koš napolnjen z več kot tisoč darilci in prav vseh je zmanjkalo. Sredi decembra je dvorana v Ideal centru pokala - predvsem od smeha, malo pa tudi od prezasedenosti. Premiera komedije Ribniški trojčki, ki jo je »naštudiral« podmladek Vaškega etnološkega društva, je doživela neverjeten uspeh in odziv gledališke publike, kar se vedno znova ponovi na vsaki predstavi. Po številnih neprilikah z muhasto zimo, ko je bilo kar nekajkrat potrebno popravljati in krpati prireditveni prostor sredi vasi, so na božični večer drugič zapored oživele jaslice. Še isti večer pa je društvo poslalo na potep po Škrabčevem trgu in trških gostilnah Božička s konjičkom, otovorjenega s polnimi košarami bonbonov. Na praznični ponedeljek , 27. decembra, se je vas prebudila pred peto uro zjutraj, na tovornjak s priklopnikom, ki ga je dalo na razpolago podjetje Fegro, smo naložili vso opremo za postavitev scene, celo malo čredo jasličnih živali, na avtobus pa kostume in rekvizite ter se še sami posedli v topel avtobus. Odpravili smo se namreč proti Primorski. Društvo se je odzvalo povabilu pobratene Krajevne skupnosti Nova Gorica, da tudi tam, na osrednjem Bevkovem trgu, oživi svoje jaslice. Pa nismo oživili le jaslic, ampak vso praznično Gorico. Koliko veselja so Novogoričanom pripravili kravica, oslica, trop ovčic, ki je v ogradi privabljal vedno nove mimoidoče. Obe uprizoritvi sta bili napolnjeni do zadnjega kotička. Ves čas pa so se skupine Novogoričanov zgrinjale okoli nas, klepetali smo, vzpostavljali stike in z odprtimi Primorci praznovali v pravem pomenu besede. Večer smo zaključili skupaj s predstavniki novogoriške KS na turistični kmetiji Čebron v Preserjih in jim v spomin podarili našega Ribničana Urbana. Napornemu Veselemu decembru navadno sledi turoben in dolgočasen januar. Pa se novo tisočletje za Vaško etnološko društvo ni pričelo prav nič dolgočasno. Že 5. januarja so po vasi hodili koledniki in v vsako hišo prinesli poslanico miru in širokosrčnosti. Nato smo 7. januarja z Ribniškimi trojčki spravljali v nezadržen smeh Dolenje-vaščane, naslednjo soboto pa s komedijo gostovali v Kočevju in napolnili dvorano Šeškovega doma, kar se baje v Kočevju zelo redko zgodi. Takoj naslednji dan, v nedeljo 16. januarja, je v ranem jutru iz Hrovače zopet odpeljal poln avtobus. Tokrat v dolino Petra Klepca. Brez premišljevanja smo se odzvali prošnji osilniškega župnika, gospoda Jožeta, da bi z jaslicami in igro poživili tamkajšnje odmaknjene kraje in nekoliko vase zaprte ljudi. In mislim, da nam je to tudi uspelo, tako v osilniški cerkvi sv. Petra in Pavla, še bolj pa v majceni, s stoletji zaznamovani in s posebno atmosfero napolnjeni cerkvici sv. Vida v Bosljivi Loki. Domačini so se nam zahvaljevali in nam toplo stiskali roke. Na popoldanskem sporedu je bila seveda naša komedija in Trojčki so zopet napolnili tamkajšnjo dvorano. Vaško etnološko društvo je z gostovanjem v Osilnici doživelo še en nepozaben dan, ki je bil po eni strani popolno nasprotje blišča, blagostanja in živžava mestnega vrveža Nove Gorice, po drugi strani pa smo pri ljudeh začutili enako naklonjenost, odprtost in toplino. Dr. METOD MIKUŽ (1909-1982) MARŠIČI IN ŽUKOVO - MIKUŽEV DRUGI DOM vi. NA ŽUKOVEM Leta 1968 seje Mikužvselil vsvoj na novo zgrajeni dom na Žukovem. Tam sem ga spomladi 1972 osebno obiskal. Takrat smo v Ribnici za Loški Potok pripravljali knjigo kulturnozgodovinskih utrinkov o tem kraju. Rad bi dobil od profesorja nekatera pojasnila in dopolnitve. Videval sem ga v naših krajih večkrat, tudi poslušal sem ga, ko je govoril zbrani množici v ribniškem gradu. Dostikrat pa sem se spomnil na svoje prvo srečanje z njim leta 1952, ko sem na klasični gimnaziji v Ljubljani opravljal maturo. Mikužje bil tja poslan z ministrstva, daje predsedoval maturitetni komisiji. Za zmeraj sem si zapomnil, kako lahko neznatna stvar vpliva na razpoloženje ljudi. Pri prevodu iz latinščine je bilo treba uporabiti besedo začimba. Ta je nekam tuje, neprepričljivo zvenela, pa tudi gimnazijska komisija je bila zapeta, nesproščena. Oglasi se Mikuž in pravi: »Ja, ja, začimba..., gvirci rečejo naši ljudje.«Besedo gvirci je izgovoril z rahlim nadihom dolenjskega narečja, a izzvenela je tako prepričljivo, da so se vsi člani komisije spogledali, se nasmehnili z mano vred in vsakršne zadrege je bilo konec. / Piše Janez Debeljak Vzdušje, še trenutek prej bolj moreče kot prijazno, je postalo sproščeno, da ne rečem veselo. Mikuž je bil govornik stare šole, ki je temeljito obvladal komuniciranje. Bogato znanje, široka razgledanost in občutek za pravo mero, kako najti skupno valovno dolžino z najpreprostejšim ali pa najbolj zahtevnim poslušalcem ali sogovornikom, so poglavitne Mikuževe odlike. Njegov govor je vselej zagrabil, kot rečemo, ljudi je znal pritegniti in prepričati, da so zavzeto sledili njegovim mislim. Po vojni so številni govorniki hodili na deželo prepričevat ljudi in jih navduševat za novo, socialistično ureditev. Za marsikoga so ljudje rekli, daje prišel »ljudi pumpat« , za Mikuža pa vselej, daje -govoril, da je to in to povedal, da so si ljudje najbolj zapomnili te in te njegove besede ... Celo njegovega ostrega nasprotnika sem slišal pripovedovali še iz vojnih časov, ko so partizani prirejali mitinge: »Ja, Mikuž je pa znal pritegniti in prepričati. Poglejte,« je rekel, »partizani imamo za svoj simbol zvezdo. Veste, zvezda je upanje... rešitev. Tista bela smrt na črni baretki pa človeka odbije, brž ko jo zagleda...« Poslušal sem tiste, ki so še pred drugo vojno hodili v Kočevje v šolo ali tam bivali kot vajenci in se učili raznih poklicev. Zlasti ženskam je ostalo do danes v spominu, kako so učenci radi imeli Mikuža, ker je znal nazorno in prepričljivo predstaviti posamezna veroučna poglavja in razne dogodke ali težje razumljivo snov iz Svetega pisma. Razložil je tako, da si si moral za vselej zapomniti. Njegove ure niso bile nikoli dolgočasne. Tudi pridige ne. Ob nedeljah je bila v Kočevju zjutraj nemška maša, ob desetih pa slovenska, ki jo je daroval Mikuž. »K tej smo hodili slovenski dijaki in vajenci«, se spominja ena takratnih učenk. »Vselej smo ga z zanimanjem poslušali, ko je govoril s prižnice. Posebno tolažilne, blagodejne in praznično vzvišene so bile njegove besede za nas vajenčke, ki smo bili čez teden vpreženi v delo od jutra do noči. Namreč, ko smo opravili vse potrebno za šolo, nas je čakalo še domače delo pri družinah, kjer smo stanovali. Saj veste, kaj pravi nekdanja izkušnja o vajencih: Kdor služi, je do pasu v luži, kdor se uči, je pa do oči.« Dolenjskega narečja se Mikuž ni nikoli znebil. Pa se ga tudi ni hotel. "Od matere sem se naučil tako govoriti. Marsikdo mi očita, da preveč rinem naprej s svojo dolenjščino. Kaj hočem, govorim tako, kot znam. Pa tudi počutim se Dolenjca..." (Dolenjski list, 6.3.1975, stran 34). Zdaj pa nazaj k obisku na Žukovem. Treba je vedeti, daje bilo leto 1972 leto Titovega pisma, ki je še poslednjič skušalo v kar največji meri utrditi partijsko oblast. Danes temu pravijo »svinčeni časi«. Ob prižiganju cigaret in kozarcu domačega mošta sva izmenjala nekaj formalnosti, a Mikuž je bil hitro v svojem elementu. Takrat gaje poznala vsa Slovenija, saj je televizija predvajala serijo Mikuževih oddaj o domačem in svetovnem dogajanju, takrat še v črno-beli tehniki. »Veste, jaz sem se nekako umaknil iz Ljubljane. Me pa kar redno obiskujejo, vsi, od Krajgerja do Vide Tomšičeve. Tudi Kardelj je prišel sem gor. Samo, jaz jim povem svoje. Zame so od vseh naših organizacij: pionirske, mladinske, socialistične zveze, sindikatov, partije in še katere, ki naj bi vodile in usmerjale našo družbo, najpomembnejši gasilci. To je najbolje organizirana in najbolj učinkovita množična organizacija, ki zares skrbi za varnost ljudi in njihovega premoženja, ki ima največ izkušenj in ki je preživela že vse države in režime. Saj jih vidim tukaj, na Poljanah. Ob nedeljah, ko so drugi na vikendih, učijo in vadijo tiste najmlajše. To je prava vzgoja... Sprašujete za Loški Potok. Potočani so fejst ljudje. Pridni, garači, vzdržni, tudi poveseliti se znajo... , samo... oblasti jim pa ne bi smeli toliko dati, kolikor jo imajo prav zdaj. Veste, Potočani so, z redkimi izjemami, njim vsa čast, še do nedavna živeli zaprti v gozdu ob plenkači, ne po svoji krivdi. Za vodenje pa je potrebno več razgledanosti, širšega obzorja in mnogo izkušenj, tradicije ... « Za temi besedami je bilo čutiti Mikuževo negodovanje glede takratnih reform, zlasti šolske. Kot izobraženec v najširšem pomenu besede gotovo ni odobraval ukinjanja gimnazij pri nas, še zlasti ne klasične. Mikuž je imel na Žukovem soseda Ivana, ki ga že od mladih nog privlači zgodovina, zato mu je knjiga redna spremljevalka, čeprav je kmet. Kadar je bila poleti sila, je Mikuž vzel grablje in mu pomagal pri spravilu sena. Po končanem delu pa seje dostikrat razgovoril. »Veš, Ivan, jaz nisem režimski profesor. Mi smo mislili, da bo po vojni drugače, da bo inteligenca dobila oblast v roke. Zdaj imajo pa hlapci, vajenci in stremuhi glavno besedo. Jaz tega in tega ... pa te OZNE nič ne obrajtam. Delajo se, kot da so oblast nad oblastjo.« »Ne govori preveč, « se oglasi Mikuževa žena Zlata, » saj veš, da si bil zaradi takih besed enkrat že poklican v Beograd; šest tednov te ni bilo nazaj.« Povojnih pobojev Mikuž ni odobraval. Za slemenske fante je dejal: » Veliko sem jih poznal, fejst fantje so bili, škoda jih je.« Leta 1952 je pri Maršičih umrla Antonova mati. Vsi Mikuževi so šli za pogrebom. Metod in Ciril sta sedela v prvi klopi gregorske cerkve, oče Valentin je na koru igral na orgle in po takratni navadi pel 'Tibero". Sklepno dejanje na pokopališču se navadno zaključi s pozivom duhovnika, da zmolijo en Očenaš za vse, ki počivajo na tem pokopališču. Takratni župnik Stojan Novak pa je temu dodal: "Še en Očenaš za vse tiste Slemence, ki niso več med živimi, pa ne počivajo na tem pokopališču..." Ko so se začeli ljudje razhajati, je k župniku pristopil Metod Mikuž in rekel: "To, na koncu, ste lepo napravili..." Ko je zaključeval zadnjo - peto knjigo Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji, je rekel Ivanu: »Moja zgodovina ne bo segla čez 15. maj 1945.« Koje pogovor spet nanesel na povojne žrtve, je razmišljal: »Človek bi moral imeti um in duha Dostojevskega in Tolstoja, da bi napisal roman o dveh bratih, ki padeta na različnih , straneh - za isto stvar. Ta tema prav kliče slovenskega Tolstoja, ki se žal še ni oglasil.« PODLISTEK . . • ’ 1 % # * ■ % * < * 1 *: v » r|»|l»0 •»•vi*i: e^e!i5f : ^ c* v , ? * '* e» >. -** -ae*' ' 't t» rS- n • £ " ' *> «W*-r j*; ~ *, -r y 'Z/ - - -1» -- > . r<: <*&/ /'. v , v*L. Xv , ’ ,# *J,‘* * ** » ■ , ^ ’ x ; fl aT