IŽDAIA UPRAVA NA" RODNEOA ClEDAll«A VlJUBUfilVIUREJA OTON ŽUPANČIČ CEIMA6K Spored za 23. teden Drama Torek, 15. febr. — Zaprto. Sreda, četrtek petek. 16. febr. — C vrček za pečjo. A 17. febr. — Miss Hobbs. C 18. febr. — Miss Hobbs. D ^°bota, 19. febr. — Golgota. E Nedelja, 20. febr. — Sen kresne noči. V opernem gle- dališču ob dramskih cenah. Izven. P°ned., 21. febr. — Miss Hobbs. A Opera ^0rek, 15 febr — Hoffmannove pripovedke. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. 'teda, 16. febr. — Zaprto. ^etrtek, 17. febr. — ThaTs. B etek, Ig fe^r — Vesele žene windsorske. A ^°bota, 19. febr. — ThaYs. C e*ja, 20. febr. — Sen kresne noči. Dramska pred- 8*ava. Izven. 0ned., 21. febr. — Zaprto. na pripravlja slovensko noviteto, F. S. Finžgarja igro v treh dejanjih „Razvalina življenja". Začetek ob 8. Konec okrog ll- Cvrček z a pečjo • Božična pripovedka v treh dejanjih. Po Charlesu Dickensu dramatiziral Lodovic de Francmesnil. Prevel Ivo Šorli-Glasba J. Masseneta. \ Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST- John, voznik.......................................g. Terčic. Dotka, njegova žena................................ga Rogozova. Caleb, lesorezec...................................g. Kralj. Berta, njegova hči.................................gna Wintrova. Edvard, njegov sin.................................g. Gregorin. Tackleton, trgovec.................................g. Ločnik. Mrs. Fiedlingova ..................................gna Rakarjev0, Maya Fiedlingova, njena hči........................ga Juvanova. Prvo in tretje dejanje pri Johnu, drugo dejanje pri Calebu- Godi se v bližini Londona leta 1800. Začetek ob 8. Konec po 10. MISS HOBBS Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal Jerome Klapka Jerome. Prevel iz angleščine N. Štritof. Režiser: DANILO. W°iff Kingsearl......................g. Rogoz. ercival Kingsearl...................g. Šest. o6ssy5 Percivalova žena.................gna Vera Danilova. ”^orge Jessop........................g. Kralj. Millicent Farey.....................gna Mira Danilova. r|!ss Susan Abbey, Bessyna teta . . ga Danilova. «|iss Henrietta Hobbs................ga Šaričeva. ^pitan Sands........................g. Danilo. harles, sluga '.....................gna Gorjupova. ana> služkinja......................gna Lehmanova. ^raj dejanja: Newhaven pri Newyorku. Prvo in četrto dejanje **ri Percivalu Kingsearlu, drugo pri Miss Hobbs, tretje v kajuti na jahti. Začetek ob 8. Konec ob 10- GOLGOTA Drama v treh dejanjih. Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ- On . . g. Šest. Makarij, prior . g. Pregare. Demetrij, g. Rogoz. Apolonij, g. Rakuša. Severin, 12 g. Kovič. Hilarij, ■ 'S > g. Šubelj. Polikarp, o T3 g. Strniša. Kvirin, vojvoda atenski J^Sej, Hermijin oče . ["'sander, | I Demetrij’ j zal.iubliena v Hermijo ^ ^'lostrat, voditelj zabav pri Tezeju Uttja, tesar . '°Pčič, tkalec pisk. Noi mehokrp san, kotlar i™ca, krojač ^muk, mizar 'Polita, kraljica amazonska ermije, zaljubljena v Lisandra ®>ena, zaljubljena v Demetrija r« .er°n> vilinski kralj . 1 anija vilinska kraljica sPak . J Krašek }' ' ' j palčki j G°rčica g. Gabrščik. g. Gregorin, g. Kralj, g. Rakuša, g. Potokar, g. Strniša, g. Plut. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Peček, g. Škrl. gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova, gna Gorjupova. gna Presetnikova. gna Repovževa. Juvanova ml. Palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo ^'Politino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Začetek ob 8. Konec okrog H- Hoffmcinnove pripovedke Fantastična opera v treh dejanjih s prologom in epilogom-Besedilo spisal J. Barbier, vglasbil J. Offenbach. Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: F. BUČAR- Hoffmann, dijak (tenor) . . . . g. Rijavec. Lindorf Coppelio Dapertutto (bas) g. Zathey. Mirakel ) 01ympia (sopran) Giulietta (sopran) gna Thalerjeva. Antonia (sopran) Andrej Cocciniglia Piticchinaccio (tenor) . . . . g. Trbuhovič. Fran Nikolaj, dijak (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva- Crespel, glasbenik (bas) .... g. Zupan. Spalanzani, fizik (tenor) . . . g. Mohorič. Schlemil (bas) g. Zorman. Luter, krčmar (bas) g. Drenovec. Glas materin (alt) gna Šterkova. Natanael, dijak (tenor) .... g. Mohorič. Herman, dijak g. Zorman. Dijaki, točaji, gostje. Godi se: prolog in epilog na Nemškem, 1. in 2. dejanje Benetkah, 3. dejanje v Monakovem. Prva vprizoiitev 1. 1881. v Parizu. Prolog. Gostilna. Pismo, s katerim je povabila pevka Stella Hoffmanna k sebi, odkupi mestni svetnik Lindorf slugi Andreju. Dijaki pridejo, kmalu se jim pridružita Hoffmann in njegov prijatelj Nikolaj. Vsi prosijo Hoffmanna, naj jih zabava s pripovedovanjem o svojih ljubicah, on privoli ter začne pripovedovati. I. Spalanzani in Coppelio sta izdelala automatično lutko piympijo. Hoffmann, učenec Spalanzanijev, se zaljubi v 01ympijo, Nikolaj se mu roga. — Coppelio proda Hoffmannu čarobna očala, a*I ta ga ne rešijo ljubavi. — Coppelio odstopi Spalanzaniju proti penici vse pravice do automata. Povabljeni gostje pridejo in občudujejo 01ympijo. Hoffmann ji razodene ljubezen, tudi pleše ž n)0- Ali automata ni moči ustaviti. Hoffmann omedli, očala se razbijejo, automat drvi dalje, končno ga odvedejo v drugo sobo. Coppelio je bil z menico ogoljufan, zato razbije automat. Hoff-mann spozna, da je ljubil automat. II. Giulietta je povabila prijatelje na pir. Nikolaj svari loff-jnanna, naj se ne zaljubi v kurtizano Giulietto, Hoffmann to ob-iubi, .— Dapertutto, zli duh, pa bi ga rad videl v Giuliettinih pesteh, a bi mu mogel vzeti podobo iz zrcala. Zato podari Giulietti kra- prstan; Giulietta privoli in povabi Hoffmanna k sebi v budoar. 1* ključ do budoarja ima Schlemil, ki ga Hoffmannu nikakor noče a*i. Hoffmann in Schlemil se borita, Schlemil pade in Hoffmann **’ sključen v budoar. Med tem pa je Giulietta že z drugim lju-'tticem odšla. Nikolaj otme Hoffmanna preteče mu aretacije. III. Antonia poje pri klavirju. Oče Crespel jo svari, naj nikar ne Poje, ker jej je petje opasno. Antonia to obljubi. Hoffmann po-Se*i Antonijo, ki ga srčno ljubi. Oče prihaja, Hoffmanna ne sme ^ zato se Hoffmann skrije. Sluga Fran javi Crespelu dr. Mi- 2 a- Crespel ga ukaže zapoditi — ali Mirakel — zli duh — je tu- Crespel brani Miraklu lečiti hčerko, prepirata se, naposled f e Crespel Mirakla skozi vrata. — Hoffmann prosi Antonijo, 1 nikar več ne poje. kar ona obljubi. Ko je Antonia sama. pride Det Mirakel in ji prigovarja, naj poje. Antonia poje, kmalu pa se grudi mrtva. Hoff^P’l0g' G°st‘lna- Dijaki se vesele Hoffmannovih pripovedek. ,lt .matln pravi, da je vse ničevo, da hoče vse pozabiti in iskati e le v pijači. - 7 — Začetek ob 8. Konec krog 11* Thais Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Ana-tolu France-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR- Thais, igralka (sopran).....................gna Thalerjeva. Athanael, puščavnik (bariton) .... g. Levar. Nikias, mlad filozof (tenor) .... g. Šindler. Palemon, star puščavnik (bas) ... g. Zupan, Crobyla, sužnja (sopran)...................gna Šuštarjeva. Myrtala, sužnja (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. Albina, redovnica (mezzo-sopran) . . ga Trbuhovičeva. Diva (sopran)...............................ga Levičkova. Suženj (bas)................................g. Zorman. Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoletj3 v Tebanski puščavi in v Aleksandriji. Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu. Plese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljakova* gospodične Nikitina, Svobodova, Špirkova in Bežkova. Corps de ballet. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. (Vsebina v članku.) - 8 - Začetek ob 8. Konec ob 11. Vesele žene windsorske pomično-fantastična opera v treh dejanjih (šestih slikah), besedilo po W. Shakespearu; prevel A. Funtek, vglasbil O. Nicolai. Dirj •gent: I. BREZOVSEK. Režiser: F. BUČAH. ®ir John Falstaff (bas) . luth, meščan (bariton) . meščan (bas) . . . pUthova (sopran) . . . ageva (mezzo-sopran) . *enton, mlad meščan (tenor) na> hči Pageva (sopran) . . ^ender, bogat meščan (tenor) J- Cajus, Francoz (bariton) . ?Jatakar ........................ J’v' meščan...................... rugi meščan..................... in vv scani in meščanke, bajne prikazni, sorju na Angleškem v začetku 17. g. Zathey. g. Romanovski. g. Zupan, gna Zikova. gna Šterkova. g. Kovač, ga Levičkova. g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Vrhunčeva. g. Simončič, g. Drenovec. Godi se v Wind-stoletja. Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstaffa enako Seci se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način. Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo ženskam. ^ ageva hčerka Ana ima tri snubače,, bogatega Slenderja, dr ja ^JJusa in siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši pa tet ' — Feni on prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko v p . °n- Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da si bo °Pil Ano z zvesto svojo ljubeznijo. Soba pri Fluthovih. p ^Istaff pride povabljen k sestanku z gospo Fluthovo, ali gospa eva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa razburjena s strašno ‘°Vlc ves ICo. da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca umoriti, koš Prestrašen se da Falstaff veselim ženskam skriti v veliko ar° za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na belišče ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. — Ljubosumni soprož Fluth privede s seboj več prijateljev, s katerimi zaman iztika P° stanovanju, da bi zasačil Falstaffa. Fluthova in Pageva se delat* užaljeni in ker tudi Fluthovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očitaio vsi Fluthu pretirano ljubosumnost. 3. Gostilna. Falstaff išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolaži* pa je šele, ko prejme zopet pismo od Fluthove, naj pride k tt&' ker je njen mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek vima in nekateri so toli ipredrzni, da si upaio s Falstaffom tetan0-vati v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Brook Pri dobri kapljici zasuče Brook govorico na svojo ženo in ta*0 izve dan in uro sestanka. 4. Soba pri Fluthovih. Končno je Falstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in °*)' žaluje včerajšnjo nezgodo ina belišču. Zopet ju moti Pageva z °e' prijetno vestjo, da že prihaja besni soprog. Urno vtakneta vese ženi Falstaffa v obleko neke iete, kateri pa je bil svoj čas Flu prepovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje !1’ zaman orebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo (Pr ' oblečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udriha)0” po njej, skozi vrata. 5. Vrt pri Pagevih. Nadejaje se, da ugleda svojo sladko Ano, ipride Slender, hitro se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi uP" uzreti svojo Ano. Ali i on se hitro skrije, ko zasliši Fentona P serenado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno zen. Veseli ženi sta razodeli svojima soprogima vso burko s r staffom in sedaj se vsi dogovore, da ga pozovejo še enkrat sestanek v \vindsorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo P teljev velika čarobna burka, Falstaffu za kazen. 6. W i n d s o r s k i park o polnoči. ridrU' Falstaff pride kot bajni lovec Heme, veseli ženi se mu i* žita a baš ko misli Falstaff, da se bliža trenutek razkošja, nas ^ po parku vrišč in hrup, vsa vesela družba privre našemlje1*8^ bajne prikazni in muči Falstaffa, dokler se grešnik ne sp in vesele igre je konec. — 10 — Thais. Roman. Spisal Anatole France, član Francoske akademije. Tisti čas je bilo ob dolenjem Nilu vse polno puščavniških naselbin. Mladeniči in starci so živeli tam posamič ali v malih lupinah, delali in molili ter se s postom in vsakovrstno Pokoro pripravljali za večno življenje. Ni ga bilo med njimi, 1 bi bil svojemu grešnemu mesu posvečal le najmanjšo skrb. elesne bolezni in rane so pozdravljali z radostjo, ker so Vedeli, da prinašajo odrešenje njihovim dušam. Tako so se lzPolnile besede prerokove, ki je rekel: „Vzklilo bo cvetje v Puščavi". Legije zavrženih angeljev so bile neprenehoma na delu, a bi premotile svete može. Zalezovali so jih v obliki šakalov ‘n bijen, mnogokrat pa tudi v ženski podobi. Kajti dasi so udobni duhovi v resnici grdi in odurni, si nadenejo časi ndar lepo in zapeljivo vnanjost, da laže dosežejo svoj namen. Odkar se je bil stoletni starec Antonij preselil v večnost, 1Ile^ Puščavniki ni bilo zaslužnejšega moža od Paphnucija, n . ai'tinojskega. Postil se je mnogokrat tri dni zapored, (]a . trd spokorni pas in pri molitvi je bil s čelom ob tla, t . 1® dobilo sčasoma kožo kakor velblodov podplat. Bil je k °ui iz Aleksandrije in njegovi starši so bili ugledni ljudje, je za t°> se -ie izučil v posvetnih vedah. Vdan v». '* vsakovrstnim zmotam in lažem pesnikov in filozofov, ko i- ’'6 ume^no pripravljene mesne jedi in posečal javne tal Skratka: živel je tako, da bi bilo njegovo življenje ga vsk°ro bolj zaslužilo ime smrti nego življenja. Toda zadel svejje ^arek nebeškega usmiljenja: izpreobrnil ga je krščanski In ko je neki dan čul diakona čitati v cerkvi: „Ako pr biti popoln, prodaj, kar imaš, in daj ubogim", je šel in al svoje imetje ter se podal v puščavo. lene ^0di]° se 3e Pa> da se je Paphnucij nekega dne domislil Pred plesalke Tbals, ki jo je bil često videl v Aleksandriji, je /1° .ie začel svoje spokorno življenje. In glej: komaj mu njp J a v dušo nje podoba, že je stal majhen šakal ob znožju §°vega trdega ležišča. je j ^ais je bila hči ubogih poganskih staršev. Njen oče Pušf P^311®0- njena mati malo prida. Dekletce je bilo pre- 110 samemu sebi in staremu sužnju Ahmesu, ki je bil — 11 — kristijan in je skrbel, da je bila njegova varovanka po kratkeffl poduku v verskih rečeh krščena. Po mučeniški smrti Ahmesovi pa Thais pozabi, kar je bilo, in se da premotiti po stan ženski, ki jo je nagovorila: „Sladka jacinta, hčerka svetlobe, pojdi z menoj in ne bo Ti treba delati drugega kakor plesati in smehljati so“. Thais je rekla: „Zakaj bi ne šla?* In odšla je s starko v Antiohijo, kjer je postala veselje in naslada mladega sveta. Da pokaže svojo umetnost rodnemu mestu, se povrne Thais. takrat že ugledna in bogata, v Aleksandrijo, kjer je im®1 Paphnucij v svoji mladosti dostikrat priliko videti jo. In ne moglo bi se reči, da ni rad gledal njenega plesa, ki je inno* gokrat spominjal na najstrašnejše strasti. Teh plesov se je domislil Paphnucij oni večer, ko je z grozo opazil, da je prestopil šakal prag njegovega bivalisca in se bližal njegovemu ležišču. In Paphnucij je pokleknil ter je molil: „Ti, ki si položil usmiljenje v naša srca kakor ros° v pustinjo, dobri Bog, bodi zahvaljen. Ženska, ki se je sp0' minjam, je delo Tvojih rok, je dih Tvojih ust. Reši jo, o G°' spod, iz objema satanovega. “ In sklenil je potovati v Aleksandrijo in izpreobrniti ThaiS’ Odkril je svoj načrt staremu Palemonu, ki je bil izmed o#J modrejših od menihov antinojskih. In Palemon mu je deja • „Spomni se, o Paphnucij, besed starega Antonija, ki je reke^ Kjerkoli ste, ne hodite drugam. Slabo je za puščavnika n1® šati se v posvetne stvari14. Toda Paphnucij ni poslušal besede modrosti. Vzel j® popotno palico in stopal ob Nilu nizdol. Žeja, lakota in vl? čina ga niso motile. Sinja reka mu je kazala pot in nad DJ se je razprostiralo vedro nebo. Toliko čudežnega je bilo v naokrog, da je Paphnucij od časa do časa potegnil svojo k čez glavo, da bi ne videl vse te lepote. In vselej, kadar je ugledal cvetoče drevo ali belo P^c.°e’ je mislil na Thais. Solnce je stalo že visoko na nebu, * opazil v daljavi bleščeče zidovje Aleksandrije, svojega rodn ^ mesta; ko je prestopil prag mestnih vrat, je bil večer. » sem se rodil v grehu“, si je mislil, ko je stopal po razbeljen tlaku velikega mesta. Otročad je tekala za njim in kri® .g „Ej, kam hitiš, črni ptič?“ In fantalini so metali kam® za njim. On pa je molil: „Bog vas blagoslovi, deca . Pozno je že bilo, ko je potrkal na vrata hiše -prijatelja izza mladih dni. Nikias je bil bogat človeK, ^ rejec. Ves lahkoživi svet Aleksandrije se je shajal v njeg0 — 12 — domu. Paphnucija ukaže očistiti in maziliti. Device oblečejo Puščavnika v praznično oblačilo; le trdega spokornega pasa •loče Paphnucij za nobeno ceno odložiti. Še tisti večer vidi Thai's v veseli družbi. Predno se ji bliža, razodene prijatelju 8voj namen. Nikias pa mu reče: »Boj se Venere, o Paphnucij. Njeno maščevanje je strašno!“ Naslednjega dne poišče puščavnik Thais v njenem domu. je bilo dragocenosti, ki bi je lepa žena ne bila imenovala Sv°jo last. Njen stan je bil kakor tempelj boginje ljubezni in težko je bilo menihu prestopiti njegov prag. Dasi ni bil Pokusil opojne pijače, se je opotekal kakor vinjen, ko se je oližal krasotici. „Moj Bog'4, je molil v svojem srcu, „daj mi "joč, da premagam greh in pripeljem izgubljeno ovčico v v°je naročje". — „Zaradi Tebe, o Thais, sem zapustil svoje brate v Oljnem, ljubem kraju. Izgubil sem srčni mir in šel sem v boj 2ate, za Tvojo dušo. Daj, da Te učim nove, večne ljubezni!“ .. — „Prepozno prihajaš, o tujec44, ga zavrne Thais, „vsa •'ubezen mi je znana. Pazi, da ne zgoriš ob mojem pogledu!“ — „Sreča, ki Ti jo prinašam14, de Paphnucij, „je nepitna; ne brani se je, o Thais! Tvoje življenje je sramotno. °jdi za menoj in videla boš neznano srečo*. — »Tvoja beseda je nezmisel, o tujec", pravi Thais. ne vidiš, da mi poje slavo ves svet, in Ti govoriš o Samoti!“ ^ — „Kar je slava pred ljudmi, je sramota pred Bogom. pU stojim pred Teboj, ženska, in Ti kličem: vstani! Jaz sem aPhnucij, opat antinojski. Prišel sem, da rešim Tvojo dušo!“ Pri teh besedah se prestraši Thais in se vrže pred ^er>ihom na kolena, proseč ga, naj ji ne stori nič žalega. paW o menihih so se govorile čudne stvari v Aleksandriji. osebno hetere in lahkoživi ljudje so se jih bali. Pripovedo-v o 8e je, da je že mnogokrat zemlja na mestu požrla člo-a’ k* ga je preklel menih. qj In puščavnikova molitev je bila uslišana. Thais se je . Povedala posvetnemu veselju, je sežgala svoje bogastvo in jla Paphnuciju v puščavo. In ko sta od daleč gledala to°^e: j> je rekel menih: »Resnično Ti povem, o žena, vse Neizmerno morje ni vstanu očistiti Te Tvojih grehov14. j. Stopala sta po puščavi, po razbeljenem pesku. Nežna vajena take hoje in kaplja krvi je pala na pusta pa’-na nienem mestu pa je vzklila čudežna cvetica. Paphnucij. ■le vzkliknil: „Tha'is, ljuba sestra moja, svetnica!44 — 13 - Hodila sta ves dan in vso noč in prišla do zelene oaze na libijski zemlji. Tam je stal bel samostan, ki so v njeni bivale redovnice. Vanj je vstopila ThaTs in nikoli več ga 1)1 zapustila. Paphnucij pa se je vrnil v svojo samoto in po vsej puščavi se je razlegala njegova slava. Toda njegovo srce je zapustil mir in spomin na Thais se je naselil vanje. In obhajala ga je velika žalost, da je vzdihoval: „Moj Bog, zakaj S1 me zapustil ?“ Njegovo dušo sta razdevala napuh in dvom in izkušnja va za izkušnjavo ga je obhajala. Trpel je tedne in mesece in leta. Nekega dne pa je obupal, vzel potni les v roke nastopil pot do zelene oaze na libijski zemlji. Tam je v ozk' celici na smrtni postelji ležala Thais. Njen obraz je bil blefl in rajski nasmeh je obdajal njeni tenki ustni. „Ali se se spominjate, sveti oče, najine poti skozi puščavo . . . ?“ Njene oči so zrle nepremično v daljavo. Redovnice nes° njeno postelj na vrt, pod košato figovo drevo. Tam izdihi,e svojo čisto dušo. Daleč naokoli se razlega petje devic, kle' čečih ob ležišču odhajajoče sestre. Vmes pa se čuje glasi’0 ihtenje meniha . . . F. J- — 14 - Daniel Frangois Auber — Fra Diavolo. (Nadaljevanje.) Uvertura k Fra Diavolu ne daje le splošnega pregleda vse °pere s tem, da podaja najmarkantnejše motive iz vseh treh ^ejanj, temveč je tudi živa slika glavnega junaka te opere: * ra Diavola. Ta je slov-it banditski poglavar pirenejskega polotoka, katerega obdaja tudi narodna pripovest z vencem slave. Fr»v tako ga slika tudi Auber kot skrajno predrznega in neustrašenega junaka: sredi med dragonci, ki ga pridejo lovit, Se brezskrbno giblje, ko se mu nameravani napad na Lorda P° nerodnosti njegovih dveh banditov izjalovi, se nemudoma Postavi sam pred oficirja in vzbudi v njem in Lordu le ljubo-®umnost ter s tem reši sebe in svoja tovariša. A ne manjka 11,11 tudi zunanjih viteških lastnosti, s katerimi zaplete kot marki s svojo vedno učinkujočo barkarolo srce lepe Pamele v ljubezenske mreže. , Ze prvi tema v uverturi ima vijolina in brač ter prikuje predrzni značaj Fra Diavola; temata glavnega stavka s° sicer vojaškega značaja, v prvem dejanju jih pojo dragonci a v uverturi veljajo vojni neusti-ašenosti in zmagepolni Zavesti Fra Diavola. . Ta uvertura je na stalnem repertoarju vseh orkestrov ter 'grajo leto za letom prav pogosto na najrazličnejših koncertih, p Dva nadaljna junaka opere, katerima velja vsa pozornost ra Diavola, sta lord Cookburn in njegova mlada žena Pa-jj .» katera banditi pri belem dnevu napadejo in oropajo. likalna slika tega angleškega para s tipično flegmo njih ^ e[nena je mojstrsko delo Auberjevega humorja: dosledna C|tocija „dalje ne potujem več“ na istem tonu, kakor tudi j. acilno skandiranje besedila — predvsem v duetu, kjer spravi ■ “osumnost lorda na sopotnika markija di San Marco vsaj : ,.°ma iz svojega zaspanega ravnovesja — so nastopi skrajno Sq lmnega značaja in so tembolj učinkoviti, čitn manj vsiljivo j Podani. Tudi začetek drugega dejanja, v katerem ima lord en° samo željo: »Draga žena, pojmo spat", je vedno učin-Vlt> ker se zdehanje zaspanca z melodiko dueta prepriče-lf|o ujema. Zerlino, ljubko oštirjevo hčer, katere priprosta kmečka ^.'šljija in koketerija se Auberju muzikalno prav dobro po-ba, 1 ~~ porabi komponist, da zvemo iz njenih ust v obliki Irai itoa o! nnrnH A T^rci T^iQ\rnlll Polih 22 ^aj vse si narod pripoveduje o Fra Diavolu. Celih var- ,’c 3e narod posvetil poveličevanju banditskega pogla-ln balada z značilnim refrenom „Fra Diavolo, Fra Diavolo" pr bolj učinkuje, ker jo poje Fra Diavolu samemu, seveda °olečemu v markija di San Marco. — 15 - Da je barva opere bolj pestra in da je več življenja na odru, nastopijo tudi dragonci s častnikom Lorenzom, ki s0 prišli lovit Fra Diavola, pa ga ne najdejo, ker sedi v njih sre/li. Še dve komični osebi nastopita, bandita Beppo in Gi®' como, s katerima dobi ta opera tudi zunanji znak komicne opere. Daniel Francpois Auber. Dasi je Fra Diavolo že skoro 100 let stara opera tedaj nima na razpolago učinkovitih sredstev moderne ope ’ vendar jo spravljajo gledališki ravnatelji radi njene vea .j sveže in ljubke glasbe kaj radi v svoj repertoar, in uspeh je tudi vedno zagotovljen, samo da so uloge v rokah PrflV igralcev. Prof. dr. & — 16 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-t>fj ^ prodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti delih • ln drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih Qoliaavtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel A|0: ’ ratl Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, ^ Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TIS K F5 UČITffl.JSK?^ TISKARNA V LJUBLJANI.