POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo ju V Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek, 18. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
T
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — InseratI se računalo enostopna petitvrsta (dotžins 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrsl
9 ta, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsts 26 ta. — Pri večkratnem objavljenju primeren popult.
Uprav niakega telefona Stev. 188.
Angleži v Tibetu.
Tibet — do najnovejših časov skrita, deveta dežela za svetovno zgodovino. Malo vemo o tej obširni in le slabo obljudeni deželi med nebotičnimi gorami. Tibet, ki je kos ogromnega kitajskega cesarstva, je okoli 4000 metrov nad morjem visoka planjava, ki meri nad dva milijona štir-jaških kilometrov ter šteje nad dva milijona prebivavcev. Severno - vzhodni del je večinoma pusta in divja planjava z mnogimi jezeri. Poletja so kratka, zime dolge in hude. V gorkejših dolinah raste riž, sadje in vino, žita malo. Po planjavah in goščah so divji konji, divje ovce, antilope, volkovi, lisice, ptičev jako malo. Velika nadloga v deželi so psi. Dobivajo se rudnine: zlato, razni dragoceni kamni, sol, bo-raks itd. Večina prebivalstva je mongolskega rodu, ki je pomešano s sorodnimi rodovi, ter se peča skoraj izključno s poljedelstvom in živinorejo. Trgovina s pridelki je v rokah velikašev.
Glavno mesto dežele je L h a s a , ki šteje stalnih prebivavcev okoli 35.000. Ker pa je Ltaasa za budiste sveto mesto, kakor Meka za Turke, je v mestu povprek vedno okoli 70.000 romarjev. V mestu namreč prebiva poglavar budizma, Dalai-Lama, najvišji duhovnik Mongolcev in Tibetancev. Po samostanih v mestu živi okoli 16.500 menihov, ki častč Budo. Na zapadni strani mesta je na skalnatem strmem griču palača in tempelj Dalai-Lame, Pato-La, na nižjem južnem griču semenišče za budiste, Kiak-pori. Mesto Lbasa ni obzidano, hiše so v boljšem delu mesta zidane, sicer pa male koče z največjo mongolsko nesnago. Palača Pato-La je bila zgrajena 1. 1643. Bližnja okolica je rodovitna in dobro obdelana, od vseh strani jo obkrožujejo visoke gore, ki branijo tujcem vhod. Poglavar Dalai-Lama je danes le orodje kitajske vlade brez posebnega političnega vpliva. Od leta 1746.
prebiva v Lhasi vedno kitajski mandarin kot namestnik kitajskega vladarja z vojaško posadko, ki štfeje^Žj^O kitajskih in 1000 tibetanskih vojakov. Po deželi je razpostavljenih za varstvo še nad 3000 kitajskih vojakov. Mesto Lhdsa je med najvažnejšimi trgovskimi mesti v sredi Azije.
Ta dežela je bila do najnovejših časov popolnoma zaprta proti sosednim angleškim naselbinam. Ls redkokdaj so se upali potniki skozi ledene puščave preko štiri do šest tisoč metrov visokih gorskih prelazov ob meji, koder je tako redek zrak, da se malokdo obvaruje Bmrtne bolezni. Doslej je menda prišlo v mesto Lhaso le 9 radovednih tujcev. L. 1846 sta prišla v LbiUo, kolikor je znano, prva dva Evropejca; pogostili so ju z zastrupljenimi jedrni. Znana preiskovalca neznanih dežel, Pfdvalski in Sven Hedin sta se morala vrniti, predno sta videla glavno mesto. Isto srečo sta imela 1. 1895. Littledale in njegova žena, ki sta morala odkuriti dan hoda od Lir d je. Več sreče so imeli azijski potniki. Okoli 1. 1880. je z zvijačo prišel v mesto neki preoblečen Indijec, 1. 1894. dva ruska Kalmika Budove vere; I, 1897. pa se je z Japonskega podal na pot v Tibet Elai Kavagukr, da v Lhad proučuje stare tibetanske spise. Potoval je skozi Kalkuto v Darji-ling v himalajskih gorah. Tu se je v 16 mesecih za silo naučil tibetanskega jezika. Preoblečen kot tibetanski menih je potoval skozi Nepal, kjer se je seznanil z budisti, ki so mu kot prijatelji izdali neko skrivno stezo v Tibet. Na potu je prestal mnogo nevarnosti in lakote. Po mnogih težavah je vendar prišel v Lb;i90, kjer je bival dve leti skrit pri nekem znancu. Ko so pa ogleduhi izvohali, da je tujec, pobegnil je hitro nazaj v Indijo. Te osebe so edine, ki so približno opisale Tibet, mesto Lhuso in prebivalstvo.
Na to skrito deželo pa preže od severi Rub», od juga Angleži. L 1888. je angleška četa 2000 mož prvič napadla Tibetance, da odpro angleški trgovini pot v Tibet. Dne
5. grudna 1893 so Angleži sklenili trgovinsko pogodbo s Tibetanci, ki pa le niso postili Angležev v deželo, marveč iskali ruske podpore. Ko pa so bili Angleži zapleteni v bursko vojsk«, so se Tibetanci popolnoma nagnili na rusko stran. L 1900. in 1901. so Tibetanci poslali svoje zastopnike v Petrograd, da se poklonijo ruskemu carju. Začetkom lanskega leta so Rusi poslali dve ekspediciji v Tibet, ki pa nista mnogo opravili.
Ko pa bo Angleži 21. maja 1902. končali vojBko z Buri, so takoj začeli prodirati proti Tibetu. Lansko leto je ruski veleposlanik v Londonu odločno zahteval od angleške vlade, naj angleški vojaki ne silijo v Tibet. Toda Anglež je iste vrBte političen kramar, ki ti zleze skozi okno v hišo, ako ga pri vrtt h vržeš iz hiše.
Po dolgih obravnavah s kitajskim man* darinom v Lhasi so Angleži pred zadnjo zimo poslali v Tibet polkovnika Jounghusband« z vojaško četo, da prične »mirovna pogajanja«. Dalai Lama pa je odločno cdbil vsak razgovor, dokler se polkovnik z vojaki ne umakne nazaj na angleško ozemlje. Tako je angleška ekspedicija sredi zime ostala na polovici pota.
Mejtem pa je izbruhnila rusko-japonska vojske. Angleži so dobili večji pogum, in polkovnik Jounghusband je pričel dalje prodirati v Tibet. Dne 27. sušca mu je prišel na pomoč še general Makdonald z oddelkom vojakov do mesta Phari, kjer je bil Jounghusband utaborjen več mesecev. Zbranih je bilo tu 1000 Angležev s šeatimi topovi. Drugi dan se Angleži vzdignejo proti mestu Gjantse. Dne 31. suSca pride angleška četa malo višje od mesta Thuna, kjer sreča 1500 mož tibet. armade. Ker se Tibetanci niso hoteli umakniti, so jih Angleži obkolili, nad 400 postrelili, okoli 200 pa vjeli. Ta angleška »zmaga« ni ravno sijajna, ker Tibetanci so bili večinoma oboroženi le z loki in starimi puškami, ki ao jih baje dobili od
Rusov. Zanesljivih novejših poročil še ni. Gotovo pa bodo skušali Angleži priti do glavnega mesta Lhiua, da dobe v pest poglavarja Dalai Lima, ki je odločen nasprotnik nenasitnih Angležev.
Bitka dne 31. sušca pa utegne biti za Tibet, Anglijo in Rusijo še velikega pomeni. Tekla je kri, in Angleži bodo skušali Tibe-tancem vsiliti «voje »varitvo«, dokler imajo Rusi opraviti z Japonci. Vprašanje je le, kaj store Rusi. Ruski listi že sedaj očitajo Angležem izdaj&tro in roparstvo. Vsak korak, ki ga Angleži store v Tibetu, more zmanjšati ruski ugled pri Tibeta&cih in sosednih narodih v Aziji. Rusija namerava, kakor poročajo listi, poslati večjo vojaško četo iz Turkestana proti Afganistanu, da povrnejo Angležem. Gotovo pa je to le začetek novih bojev v Srednji Aziji, kjer se povsod srečujeta Rub in Anglež, ne kot prijatelja. Morda so ravno Angleži skrivaj nahujskali Japonce za vojsko z Rusi, da sani pečejo krompir ob tujem ognju.
Parlamentarni položaj.
Poslanec Sylvester je objavil svoje mnenje o bodočem zasedanju državn. zbora, ki ne bo sedanjega položaja prav nič spremenilo. Mladočehi stoje pod pritiskom radi-kalcev in bodo obdržali dosedanjo obstruk-cijsko taktiko, četudi vodje mladočeške politike uvidevajo, da jim obstrukcija ne koristi nič. Tudi sedaj bo koncem junija prišel paragraf 14. do veljave. Korberjev absolutizem bo tudi poslej vodil usodo Uislajtanije, in nemške stranke ne morejo storiti nič drugega, kakor obstrukcijo kolikor mogoče otežiti, po drugi strani pa vplivati na Korberja, da obstrukcijskim strankam zahtev ne izpolni in vlada Avstrijo popolnoma v nemškem smislu. Koalicija zoper Korberja je težko mogoča, spremenitev poslovnika pri sedanjih razmerah nima upanja na uspeh. S poljskim klubom bodo Nemci kakor dozdaj vzdržavali modus vivendi. — Glede Balkana je izjavil Sylvester, da ne krije v sebi nikakih nevarnosti, ker ni verjeti, da bi balkanski Slovani kaj storili zoper voljo Rusije. Dosedanji razvoj ruske azijske vojaki
LISTEK.
Hereri.
V Južni Afriki se je Nemcem uprl domači rod Hereri.
Včeraj je prišla vest, da so Hereri pobili ves oddelek nemških vojakov, kateremu je poveljeval častnik Glasenapp. 3 5 0 n e Diskih vojakov je bilo od Here-r o v pobitih.
Nemški cesar je hotel takoj pri izbruhu vstaje poslati na bojišče 6000 mož, a se je pozneje premislil.
Sedaj bo Nemčija morala poslati na bojišče znatno število vojakov, da uduši vstajo rodu Hsrerov.
Iz življenja tega rodu podajemo danes svojim čitateljem nekaj črtic.
Sredi planjave — tako se glasi zgodovina stvarjenja Ovahererov — je stalo drevo, iz katerega so se obenem rodila živeča bitja, človek in živali, Damara t. j. Hereri sami, in volkodlaki, cebra in divjo živali, pa tudi človeku koristne živali kakor vol, ovca in pes. — In Damara je zažgal ogenj, ki je
volkodlaka s cebro in z drugimi divjimi ži valmi pregnal v puščavo, ker se jim je zdel ogenj nevaren; koristne živali vol, ovca in pes pa so ostali pri modrem Damaru, ki se je radoval svetlobe in gorkote.
Ta pravljica je za Ilerere kaj znamenita in to v mnogih rečeb. Zdaj nam kaže Ilerere v kričečem nasprotju z revnimi volkodlaki kot zmagovalce nad zmaganim, ki se proslavljajo s svojo oliko, s svojim bogatim življenjem in s svojo mnogobrojno čredo. — Nadalje nam ta pravljica o stvarjenju odkriva, dasi bolj temno, vse glavne znake onega, kar bi mogli pri Hererih imenovati religijo — namreč češčenje prednikov.
V vseh svojih lastnostih, katere opazujemo pri Ovahererih in njih sorodnikih, imajo to dobro, da niso slabejši, kakor njihovi sosedje, naj so ti imenujejo Hotentoti ali Kafri. S poslednjimi) so Iloreri nekoliko v sorodu. Po številu jih je pa 70 do 120 tisoč.
Poleg mnogih slabih lastnosti moramo Ilererom pustiti tudi njih debre strani. Rat-zel pravi, da je Herero uporen. Toda v tej točki si poročila misijonarjev in kolonijalnih politikov jako nasprotujejo. Ali eno svejstvo povzdiguje Herera, in lo je njegovo družin-
sko življenje. Ilsreru je grob očetov svet. — Očetovi volji je popolno pokorna cela ro-dovina.
Ko je oče že v grobu, zapoveduje še njegova volja. Jako redko se pripeti, da bi kaka mati umorila svojega otroka; vobče z veseljem pozdravijo otrokovo rojstvo, ne ozi raje se na spol. Koča porodnice je v časti, svojega otroka vzgaja mati b posebno ljubeznivostjo. Dečka obrežejo med šestim in desetim letom; pri tem opravilu darujejo zadušene domačo živali. Med 12. in 14. letom pa dečkom odlomijo spodnje prednje zobe, prednje zobe v zgornjih čeljustih pa mu umetno opilijo. To se zgodi tudi deklicam-. Iloreri namreč zatrjujejo, da s tem dosežejo ono umetno šepetanje, ki ga zahteva njih jezik.
Jako zgodaj se v dečku vzbudi strast, ki ga potem obvladuje celo življenje, namreč pohlepnost po veliki množici domače živine, kar pomeni pri Hererih bogastvo, moč, z eno besedo: vse. Že malemu otroku prigovarja mati, naj prosi očeta ali očetovega brata za kozo, ovco in tudi kako govejo živino. In kar mladi deček priredi pri svoji živini, to je popolnoma njegova lastnina —
in tako si torej deček pripravi že v zgodnji mladosti svojo lastno čredo.
Otroci bc najrajši igrajo s tem, da delajo male figure iz blata ali ilovice, ali že na teh ilovnatih figurah vidimo, kako vestno in ostro opazuje mladi Hcoro naravo okrog sebe.
Kadar pa rt« večer ženo pastirji svoje črede s pašnikov domov, tedaj otroci mahoma popuste vso svojo igračo ter hito čredi nasproti. Iimed črede hitro poiščejo svojo živino in pijejo mleko neposredno iz polnih sescev. Sploh pa je mleko glavna hrana starih m mladih. Namolzejo ga v lonce, da ga potem jedo kislega, in sicer v jako veliki množini.
Ne koljejo živine skoraj nikdar. Jsdo le meso darovane živali ali one, ki obnemorejo na paši. Da bi se k3k Herero prostovoljno ločil od kake živine, to mu še na misel no pride. Njegova glavna želja je, da si obrani v čredi vse repove in da jih še kolikor mogoče pomnoži. Neverjetno je skoraj, kako je Herero navezan na svojo živino; da, celo v sužnjost gre ž ajo. In to znajo dobro izkoristiti njih sosedjo, Hotentoti. Zajamejo čredo in jo odženejo, in s čredo odženejo
je povzročil, da se je avstrijskih Slovanov polastila neka pobitost.
Praški litt »Politik« poroča z Dunaja, da poljski klub energično deluje na Mlado-čehe, da dovolijo izvolitev članov v delega cijo. Za pred Veliko nočjo so Poljaki, ko so se ustavili volitvi v delegacijo, stavili po goj, da Mladočehi po praznikih omogočijo volitev. Danes, v ponedeljek se je vršil« skupna saja parlamentarnih komisij mlado češkega kluba, čeških agrarcev in JugOBlo »anov, da so se posvetovali o vprašanju de legacijske volitve in o takt ki za bodoče zasedanje. Ei del Mladočehov je za breziz-jemno obstrukcijo, drugi del pa je zs izvolitev delegaoijskih članov in za reformo poslovnika, ter za to, da se avtonomni carin ski tarif postavi na dnevni red da sa ponudi vladi priložnost za dokaz, da hoče parlament, ki je zmožen delati.
Z Dunaja poročajo: Na nekem krščan-sko-socialnem shc du je L u e g e r 15. t. m. govoril o parlamentarnem položaju. Meddiu gim je izvajal: »O avstrijskem državnem zboru govoriti je težavna stvar, ker nič ne velja in nič ni. Kdaj pride boljše spoznanje v to zbornico, vedo le nebesa Samo tedaj bi Slo naprei, ako se obstrukcija popolnoma izkorenini. A to ni lahko mogoče. Le tedaj bo možno razmere urediti, ako dcbi zbornični predsednik v roke strog poslovnik. Zdaj more 20 poslancev razprave popol noma prekiniti. R forma poslovnega reda se mora izvršiti, ker sedanji škandal mora pre nehati, a hitro, da ne bo prepozno.«
Rodoijubje čeških uradnikov.
Na shodu čeških poštnih in telegrafskih uradnikov je predsednik drž. zveze J o n a k rekel med drugim: „Če tudi trpimo glad, moramo vendar reči, da mcrajo biti najprej dovoljeno zahteve češkega naroda in potem šele naše. Dokler češki narod ne pride do svojih pravic, moramo čakati tudi mi. V tem smislu vzamem v varstvo češke poslance, ker obstruirajo. Naj vodijo obstrukcijo le naprej! Zakaj nam ne dajo na Dunaju čeških šol! Mi smo za obstrukcijo iz narodnih vzrokov".
Skupne ministrske konference
so trajale v soboto pet ur, a proračuna še niso mogle končno določit ; zato vlada mne nje, da so nastale med ministri važne difa-renče. Ministri bodo nadaljevali posvetovanja šele v nedeljo, in iz tega se da sklepati, da doslej ni bilo mogoče doseči sporazumljeoja med udeležniki konference.
Zadeva pride najbrže pred kronski s v e t, in jo bo odločil vladar sam.
Nasprotatva obstojajo glede zabtev vojne uprave, ki hoče za 1. 1905. imeti 30 milijo nov kron za nove topove, a obojestranska finančna ministra kažeta na slab finančni položaj v monarhiji in delata na to, da bi se novi topovi le polagoma pomnoževali.
Balkan.
Carigrad. 18 aprila. Pogajanja z vodjema armenskih vstašev Andranškom in Sassuom doslej niso imela nobenih uspehov.
Carigrad, 18. aprila. Bolgarski di plomatični agent je bil v avdijenciii od sultana jako prijazno sprejet. PomilcšSene Bol gare izpuščajo oblasti tudi v okraju.
D r i n o p e 1 j. IzpuščeniB ilgari morajo priseči sultauu zvestobo. Turško in griko prebivalstvo je vsled teh pomi loščenj jaka nezadovoljno.
Beigrad, 18. aprila. Kralj Peter se je v družbi ministrov, šefa generalnega štaba Mašina in polkovnika Popoviča, ki še
tudi pastirje. Razumljfvo je torej, kako se kak Herero postavlja, ako se mu je posrečilo, da je prvi v vasi po številu svoje iivine.
tn v resnici imajo bogataši pri Hererih velikanske črede. Eai imajo baje 40 000 do 50.000 glav domače živine. Umevno je torej, da taki gospodarji ne morejo skupno stanovati, marveč si izvolijo posamezno ležeče pašnike. Katerikrat tudi zamenjajo nekaj iivine med seboj in to vsled tega, da so bolj varni pred živinskimi bolezni, kakor tudi pred roparji.
Za drugo se Harero ne briga v svojem življenju, največjo skrb posveča svoji čredi. Herero ima tudi veliko veselje za petje in godbo. Ali do danes je njegov instrument nekako najbolj priprost: lok, na katerem je napeta ena sama struna, na katero udarjajo s palico ali pa jo potegujejo z zobmi. Pri petju pa posnemajo večinoma živalske glasove, v kolikor jih niso misijonarji naučili drugih pesmi.
Orožje nosi Herero kaj primitivno. Glavno orožje mu je asagaja, t. j. železna in na koncu s perjem obdana sulica, in kiris, t. j. kij za metanje, katerih nosi vojak vedno dokaj okrog usnjevega pasu. Poleg tega ima
vedno opravlja službo prvega adjutanta, podal v riomendrijo.
Berolin, 18. aprila. Mej B olgarijo in Srbijo se glede nekaterib šolskih in cerkvenih vprašanj v Makedoniji sporazumno sklene pcgodba.
C arigrad, 18 aprila. Ker Turčija upa, da spomladi ne bo vBtaje, pripravlja demobilizacijo v okrajih Solun in Drinopelj.
Sofija, 17. aprila. Razdor mej Sara-lovom in makedonskimi voditelji je poravnan. Vsi voditelji bo bolgarski vladi obljubili, da bodo nekaj mesecev še počakali rezultata orožniške reorganizacije. Vstaški odbor ima na razpolago mnogo denarja.
Atentat na Loubeta?
M a r s i I j a. Dne 15. t m. so bile tukaj zaprte tri osebe, ki so na sumu, da so se udeležile neke anarhistične zarote. Neki frizerski pomočnik imenom Mihael Gi-ovanni je baje izjavil na nekem shodu na-
men, da hoče umoriti predsednika republike Loubeta, ko bo isti potoval v Italijo. Tudi lastnika poslopja, v katerem se je vršil Bhod so zaprli in nekega italijanskega delavca.
iz brzojavk.
London. Angleži so v Tibetu prodrli do Gjanytse.
Barcelona. 18. aprila. Ministrski predsednik Maura, ki je zapet popolnoma ozdravljen, je imel včeraj v katalaniškem zavodu daljši govor.
Pariz, 16. aprila. Vlada je upokojila kontreadmirala Rapla in viceadmirala Bienaime, ker sta priobčila neka pisma proti mornariške mu ministru Pelletanu.
Budimpešta, 16 aprila Neod visna stranka se je izrekla proti zvišanju civilne liste, češ, da je pri zadnjih dogodkih dinastija pokazala, da za Ogrsko nima simpatij ! Tudi proti novim stroškom za kraljev dvor bo stranka glasovala. Pripravlja se zopet na ostrejšo opozicijo.
Herero še lok in tule; toda streljati ne zna dobro, mogoča tudi zato, ker je lok tako primitiven. Rabijo tudi nože, ki so podobni bodalcem, in v zadnjem času pogosto puške, toda te puške niso najnovejšega sistema.
Ker so llereri pastirski narod, nosijo večinoma kože, ki so namazane, kakor Ha-reri sami, z maščobo in rdečo barvo.
Hererova hiša je podobna panju. Ia tu notri stanuje cela družina, kjer ima oče brezpogojno oblaBt, katera po njegovi smrti preide na najmogočnejšega moža. Toda tudi žena nima dosti manjše oblasti. Glavna žena glavarjeva ima besedo v vseh zadevah ; posebno veliko vpliva pa imajo matere še na odrasle sinove
Zakon je kupna pogodba. Tako je tedaj hči, ki se zgodaj omoii, za starše dragocen predmet. Bogat mož, ki res kaj premore, si kupi lahko toliko ien, kolikor jih hoče. S tem Bi torej pridobi koristnih delavk. Bratj« in prijatelji imajo vzajemno Bvoje žene. Potemtakem je zakon med bratovimi otroci prepovedan. Veliko vlogo imajo hčere poglavarjev kot mlade čarovnice. One nas spominjajo rimskih Vestalk, ker morajo ščititi sveti ogenj v posvečenem kraju sredi vasi. Ia okrog tega svetifiča se
Dunaj. Poslanec Bareuther namerava radi bolezni odložiti mandat
Rusko - japonska vojska.
Katastrofa »Petropavlovskega".
Kako je ponesrečil »Petropavlovsk«, še vedno ni jasno. Japonski admiral Togo pravi, da je 11. t m. ob polnoči položil okolu Port Arturja mine in se nato s svojimi ladjami potegnil nazaj za 15 milj. »Petropavlovsk« je takrat, ko je zapuščal luko, zadel ob japonsko mino in se potopil. Japonci trdijo, d» so ondi položi okolu 30 min, nakar so 12 t. m. pričeli z bombardi ranjem.
Nekateri listi so mnenja, da je »Petropavlovsk« zadel ob kako onih mio, katere so se potopile z .Jenisejem in katerih še niso dobili. Te „Jenisejeve" mine napravljajo sedaj ondotno vodovje jako nesigurno. liti listi ugibajo, da s a je mogoče »Petropav
lovsk« zadel tudi ob kako mino, katero je »Jenisej« položil v brambo obrežja, a Ma karov ni vedel za ono točko, ker se je z »Janisejem" potopil tudi seznamak, kje leže od »Janiseja« položene mine.
Ameriški strokovnjaki trdijo, da je katastrofa direktno v zvezi z morsko bitko.
Ruski veliki knez V 1 a d i m i r in veliki knez Ciril sta mnenja, da je »Petropavlovskega« uničila japonska podvodna ladja, kar smo tudi mi ie takoj trdili. Ta ladja je izstrelila tcrpedo, ki je »Petropavlovskega* zadela v strojni de', nakar se je dogodila eksplozija. Ta pidmorska ladja se je pri tem skoro gotovo tudi sama potopila. Tega mnenja je tudi »Novoje Vremja«.
Z »Petropavlovskim« so ee potopili tudi vse karte in seznamki nadaljnih ruskih ope racij in načrti o brambi Port Arturja, Dal-njega in Niučvanga. Najnovejša poročila po ročajo, da je bilo na »Petropavlovsku« 600 mož, rešenih je 75 Trupla, katera so dobili, so ruski mornarji slovesno pokopali pretekli petek.
vrste potem druge hiše, v katerih Harero gostoljubno živi.
Ako Harero umrje, joka za njim cela vas. Žene jokaje cal njegovim truplom ; kolikor več solz ga oblije, toliko boljše je. Nato zavijejo mrtveca v koie in ga pokopljejo sedečega in obrnjenega z obrazom proti vzhodu Na grob mu navale kamenja; ako pa je bil glavar, nasade še okrog groba trnjevo ograjo. Po letih se vrne naslednik na njegov grob in pripoveduje, na grobu kleče, da se je zopet vrnil ter ga prosi dolgega življenja in pomncžitve črede zase in za svojce.
V življenje po smrti veruje Herero, toda to prepričanje je pri njem nekako nedoločno. Posebno spoštovanje do očeta se kaže še po njegovi smrti. Vsako leto na dan očetove smrti ga objokujejo. Tudi če je starček slab in betežen tar izroči gospodarstvo svoje črede krepkejšim sinovom, ostane vendar še pravi gospodar. S strahom in z darovi Be bliia sin grobu svojega očeta, da izprosi od njega sveta in pomoči. Otrokom je prepovedano stanovati v bližini groba, ako ni oče izrecno zahteval, naj stanujejo poleg njegovega groba, da bo še mrtev slušal v tihem grobu mukanje njihove črede .. .
Kaj bo sedaj na morju?
Japonci imajo sedaj zopet povod, da se zibljejo v saniah, da ostanejo neomejeni gospodarji vzhodnoazijskega vodovja.
Rusom nič ne pomaga, ako bi prikrivali, da je njihovo portartursko brodovje znatno poškodovano in da skoro ni misliti, da bi moglo sedaj preprečevati kaka japonska izkroavanja, ako japonsko brodovje polno-številno krije izkrcavanja. Z i obramb« Port Arturja v ondotni luki imajo Rusi ie vedno 41 ladij. K temu številu smo všteli tudi poškodovane velike ladje .Retvizana«, »Cesareviča" in »Pobjedo", ki če so tudi poškodovane, so vendar še jako sposobne za artileristiško obrambo Port Arturja ter so svojo moč v tem pogledu ie opetovano pokazale.
Japonoi so glede svojih poškodovanih ladij na slabšem, ker jih morajo puščati v oddaljenih domadih lukah in so za njihove operacije za dobo popravljanja izgubljene.
Poleg tega imajo Rusi še pred Port Ar-
turjem 24 torpedovk, ki so zaznamovane Ie s številkami. —Upoštevati je tud', da je še vedno nepoškodovano rusko vladivost)ško brodovje, o katerem je včeraj došla vest, da je zapustlo luko. Proti japonsiim modernim ladjam to število ruskih ladij vendar še ni tako, da bi Japonci imeli povod, sanjariti o neomejenem gospodarstvu.
V	Kronstadtu se oboroiuje cela vrsta ruskih ladij, da odplove v vzhodno Azijo. Toliko časa, da bode rusko evropsko brodovje oboroženo in pripravljeno za odhod, bodo morda Japonci imeli še kak uspeh na morju, katerega bodo pa pozneje morali bridko poplačati. Vsaka japonska izgubljena ladja bo za Japonce nenadomestljiva, dočim imajo Rusi za svoje izgubljene ladje v Evropi še velika nadomestila.
Radi tega si Togo s svojimi ladjami tudi ne upa preblizu Port Arturja in varuje svoje moči. Upravičeno smemo pričakovati tudi na moqu končno popolno rusko zmago.
Omeniti moramo še, da se je na re-kognocijske vožnje iz Port Arturja doslej podal Ie del ondotnega ruskega brodovja in, da vse rusko brodovje, ki je v Port Arturju še nikakor ni skupno zapustilo luke.
Japonska ima skupno (vštevši tudi starejše ladje) 124 ladij, maj njimi 28 oklopnic z 894 topovi ia 54 torpedovkami, Rusija pa 382 ladij z 3514 topovi, mej njimi 58 oklopnic z 2412 topovi in 169 torpedovkami ter 67 700 mož posadke, a si mornarico Se vedno izpopr Injuje.
V	Kronstadtu bodeta v kratkem dve novi ruski bojni ladji spuščeni v morje.
Japonci na suhem. — Ruska smaga ?
— Japonska iskrcavanja.
Mnogi listi bo mnenja, da Japonci sedaj ne bodo tako neprevidni, da bi prodirali v Mandžurijo. Japonci se bodo morda za sedaj le dobro utrdili v Koreji, katero bodo organizirali z zgradbo cest. železnic in trdnjav ter tako pripravljeni čakali ruske ofenzive. Japonska ofenziva v notranjost Mandžurije bi japonsko armado znatno oslabila, ker bi Japonoi morali na raznih krajih puščati gar-nizije, čim bolj bi se pa Rusi umikali proti Mukdenu, tem bolj blizu bi bili svoji glavni moči. Japonci bi pri tem se ne imeli boriti samo s sv. jim ruskim sovražnikom, ampak tudi z lakoto, ker bi Rusi že skrbeli, da bi Japonci nič ne dobili, poleg tega pa ne bi bilo nemogoče, da bi bolesni mej japonsko armado napravile mej njo pravo katastrofo.
Japonci pa bodo skušali dobiti kompenzacijo za opustitev prodiranja v Mandžurijo. Vest iz Tokia, da se nameravajo izkrcati pri
Angleški boji v Tibetu.
11.	Priloga 86. štev. ..Slovenca" dn6 16. aprila 1904.
Pičevo, kaže, kje iščejo kompenzacije. Pičevo leži ob korejskem zatoku in na jugovzhodni obali Liautung polotoka. Nasproti leže Etliot in Modri otoki, od katerih največjega Ilai-jangtau, ki ima izvrstno luko, so že zasedli pred več tedni. Od Pičeva, ki se nahaja še znotraj ozemlja, ki so ga Rusi vzeli v zakup, pelje cesta proti 40 klm oddaljeni, v Liau-tunškem zalivu ležeči postaji Port Adams, od koder gre železnica v Port Artur. Sto kilometrov jugozahodno od Port Adamsa leži Port Artur. Pri Kinču, 40 klm od Port Adamsa je polotok najožji, komaj 1 klm širok. Ako Japonci zasedejo Port Adams in Kinču, odrežejo lahko Port Artur od zveze z ruiko-mandžurskim ozadjem in store po trebne priprave za obleganje tega vojnega pristanišča. Skupnemu nastopanju japonskih čet na suhem in japonskega ladjevja bi se znalo v doglednem času posrečiti vzeti Port Artur. L. 1898. je dobila Rusija to mesto, in vse ozemlje Kvantung s posebno pogodbo od Kitaja za 25 let v zakup. Ako Japan za sede Korejo, in Port Artur, bo lahke s po polno mirnostjo pričakoval ruske ofenzive. Zelo verjetno ju torej, da se bodo Japonci Bkušali najprej pri Pičevu izkrcati, da odrežejo zveze ruske glavne armade z Port Arturjem in začno z obleganjem te prevažne ruske luke.
London, 17. aprila. Iz Petrograda se poroča »Standardu« : Brodovje admirala Togo je ekskortiralo nekoliko prevoznih ladij zahodno od izliva reke Jalu, kjer so se japonske čete izkrcale, ne da bi zapazile, da so Rusi v zasedi. Koje bilo 12.000 mož japonskih čet izkrcanih, napadli so jih Rusi ter jih pognali nazaj k ladjam. Japonci imajo velike izgube mej moštvom. Pozabili so tudi mnogo topov.
L o n d o n , 17. aprila. »Morning Leader« poroča iz Čifu, da so Japonci izkušali iz krcati svoje čete, da bi prišli do Port Arturja. Svoje čete so poskusili izkroati, kakor trdi »Daily Express«, pri 40 milj od Port Arturja oddaljenem Kuliangu.
Admiral Skridlov,
naslednik Makarovu, se je šele nedavno izrazil, da zavida Makarova za nalogo, katero ima določeno v zgodovini. Ni preteklo od tedaj mnogo časa, in naloga, za katero je tako zavidal Makarova, je pripadla njemu. V kakih treh tednih bo Skridlov došel iz Petrograda v Port Artur, do tedaj ga bo pa nameščal ondi cesarski namestnik Aleksejev. Predno je Skridlov odpotoval iz Seba-stopola v Petrograd, imel je ondi vojaško parado, pri kateri se je poslovil od voja-štva. Mnogo častnikov je izreklo željo, spremljati ga v vzhodno Azijo.
»Novoje Vremja« trdi, da se je imenovanje Skridlova sprejelo s splošnim navdu šenjem. Njegovo ime je v Rusiji in posebno v mornariških krogih istotako popularno, ka kor Makarovo. Njegova odločnost, delav noBt, previdnost in spretnost je i v inozemstvu i v sovražnem taboru dobro znane. Skridlov dobro pozna bojišče, moči in značaj sovražnikov. Vse to opravičuje vero Rusov, da se bo bkridlovu posrečilo, prinesti srečo, ki je sedaj tak i kruto nezvesta ruskemu brodovju, in zagotoviti zmago s'avnemu in drznemu ruskemu brodovju. »Svjet« slavi Sfcridlovo drznost in odločnost in trdi, da bo njegovo imenovanje zopet ohrabrilo osirotelo bro dovje.
Niučvang.
Niučvang, 17. aprila. Dopisnik „Dai ly Maila" je obiskal predvčerajšnjim s privoljenjem oblastav tukaišnje vojno taborišče. Kakor trdi. so niučvanske utrdba že vse dovršene Na južni in zahodni strani ščititi dve utrdbi in ena vrsta nakopov mesto proti sovražnim napadom Ob obrežju reke na vzhodu stoji ena brigada topništva, ki je razpostavljena ob železnici. Taktične pozicije baterij ščitijo pešci. Izliv reke Liau in del obrežja je zavarovan z električnimi pod morskimi podkopi, ki so z žico zvezani z utrdbami.
Milijon ruskih vojakov na bojiiču
Ruski cesar je bajo dejal, da bo še v te kočem letu na bojišču pol milijona bojevnikov, a potem narase njihovo število tudi na milijon.
Rusi ob Jalu
Tokio, 17. aprila. Zasebna poročila iz Koreje potrjujejo vest, da konoentrujejo Rusi na desnem bregu reke Jalu 20.000 mož, da preprečijo napad Japoncev na Mandžurijo.
Hinavski sultan.
Iz Carigrada poročajo, da je turški sultan povodom smrti Makarova poslal ruskemu carju »iskreni izraz so čutja«.
Praske pred Port Arturjem.
Port Artur 16 aprila. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča: Danes ob 6. uri zjutraj se je prikazala na horizontu mala sovražna eskadra, ki se je pa hitro umaknila. Ob 10. uri so zopet prišle na
vidik sovražne ladje, skupno 23, ter so se razdelile v dve skupini. Prvi je odplula proti Liaočanu, kjer je obstreljavala obrežje in Ti-gerski poluotok; druga se je pa uvrstila nasproti pristanom ter obstreljavala Zlato goro ter ostalo baterijo. Obstreljavanje je trajalo do 1. ure popoldne.
Naše ladje so odgovarjale z neposrednim streljanjem. Dobro namerjen strel je poškodoval japonsko križar k o. Po drugih poročilih sta bili poškodovani celo dve japonski ladji. Na utrdbah in v mestu ni bilo nikake škode. Nekoliko Kitajcev je bilo ubitih, dva Kitajca in dva Rubb pa ranjena.
Japonoi ob sibirski železnici.
Petrograd, 17. aprila. Iz Harbina se poroča, da so Rusi zopet vjeli dva japonska častnika generalnega štaba v bližini železnice. Oba sta bila preoblečena v tibetanska duhovnika ter sta skušala uiti. V nju-jinem torišču so našli 30 klg. piroksilina, tri zabojčke zažigalnega motvoza, dinamita in priprave, s katerimi bi razdrla železniško progo. Bržkone sta nameravala razstreliti most čez reko Nonni. Oba vjetmka sta hladnokrvno priznala, da sta hotela razdreti železniško progo.
Požar v cesarski palači v Soulu.
Uradno poročilo o požaru v cesarski palači v Soulu trdi sledeče: 14. t. m. je vz-bruhnil v Kanci paviljonu cesarske palače v Soulu požar, ki ga je skoro popolnoma vničil. Cesar se je preselil v poslopje cesarske knjižnice. Ogenj je nastal v »ondoru", v neki peči, katero so popravljali. Dalje se še poroča: Ker je cesarska palača poškodovana, je vprašanje, kje bo stanoval dvor. Sicer je v Soulu še ena cesarska palača, toda cesar se noče tam naseliti, ker meni, da tam straši duh od japonskih vojakov umorjene cesarice. Vsled spomina na ta umor korejske cesarice se je pričelo zopet nevarho gibanje proti Japoncem.
Sv. oče in Rusi
R i m, 17. apr. Papež je sprejel v avdienci ruskega poslanika Gubastova, ki je določen zdaj za ruskega poslanika v Srbiji. Sveti oče se je dalj časa pogovarjal ž njim, izražal svoje obžalovanje nad vojsko, zlasti nad nesrečo »Petropavlovska« ter podelil Gubastovu red sv. Jurija.
Togo poroča.
Tokio 17. aprila. Admiral Togo poroča: Združeno ladjevje je pričelo, kakor je bilo poprej sklenjeno, 11. t. m. svoj osmi napad na Port Artur. 4., 5. in 14. flotilja torpedolovce v ter „Horyo Maru" so dosegli vhod v portartursko luko o polnoči od 11. na 12. t. m. in vkljub ruskim svetlobnim metalcem se jim je posrečilo na različnih mestih položiti podmorske mine. 2. flotilja torpedolovcev je pri svitanju dneva 12. t. m. opazila enega ruskih torpedo ovce v, ki je skušal doseči luko. Po boju, ki je trajal 10 minut, se je ruski torpedolovec pogreznil. Opazili smo drugega ruskega torpedolovca, ki je prišel od Liaotešana; napadli smo ga, a se mu je posrečilo priti v luko. Oddelek 3. japonskega brodovja je dosegel zunanjo luko portartursko ob 8. zjutraj, nakar je začela ruska ladja „Bajan" streljati, ki je prišla prva iz luke. Sledili so „Novik", „Askold", „Diana", „Petropavlovsk" in „Pol: tava" in napadli Japonce. Naš 3. oddelek je namenoma slabo odgovarjal in se počasi umikal, dokler niso bili Rusi okrog 15 milj daleč izvabljeni proti vzhodu, potem se je prikazal japonski prvi oddelek, ki je bil obveščen po brezžičnem brzojavu. Rusko brodovje je pri dohodu novega japonskega oddelka, ki se je nenadoma pokazal na obzorju, skušalo doseči luko, pri tem je „Pe-tropavlovsk" zadel na mino, ki so jo Japonci ponoči nastavili. Tudi neka druga ruska ladja je izgubila ravnotežje, japonsko brodovje je ostalo nepoškodovano. Naslednji dan so Japonci napad na Port Artur ponovili.
Razna poročila
Vladivostok, 18. aprila. Vkljub temu, da so Japonci v Jokohami razrušili rusko cerkev, stoji japonska malikovalnica v Vladivostoku Se nepokvarjena. Nobenemu Rusu ne pride na misel, da bi jo poškodoval. Pred Vladivostokom in okoli otoka Askalda se je pojavilo mnogo kitov.
H a n o v e r , 17. aprila Princ Stanislav Radzivil, sin kneza Antona Radzivila, cesarjevega generalnega adjutanta, je vstopil kot poročnik k nekemu vzhodnosibirskemu kozaškemu polku, da se vdeleii rusko ja ponske vojske.
Berolin, 17. aprila. Kitajski po slanik v Berolinu general Jinčany se je izjavil, da Kitajska nima nobene panmon-golijske zveze in da bo mirna, ako jo bodo drugi pustili pri miru.
Petrograd, 18 aprila. Dne 12. t. m. potopljena torpedovka ni »Bezstrašnij«, ampak uničevalec torpedov »S t r a ž n j i«, ki je bil zgrajen iz jekla 1. 1902 ter je imel
3800 konjskih Bil. Dolg je bil 58 m, širok 5-7 m.
Dunaj, 18. aprila. Iz dejstva, da je ruska oklopnica »Pobjeda« odgovarjala zadnjemu japonskemu bombardiranju na Port Artur, Bklepajo listi, da ni težko poškodovana.
Pariz, 18. aprila. »Petit Parizien« je mnenja, da je sem došli dvorni ruski minister baron Frederiksz prišel radi nakupa vojnih potrebščin. Francoski zunanji minister je Frederiksza danes sprejel.
Reka, 17. aprila. Japonska vlada se pegaja brzojavno z reško in tržaško plovno družbo za nakup ali najem velikih parnikov, ki bi prepeljali na Japonsko več tisoč ogr skih konj.
N e w - Y o r k , 17. aprila. Prebivalci Kinatovna, tukajšnega kitajskega mestnega oddelka so priredili pretekli torek demon straoijsko slavnost za Japonce.
Washington, 17. aprila. Ruska vlada je naznanila, da bo imela vsakega častnikarskega dopisnika, ki se bo posluževal brezžičnega brzojava, za o g 1 e -duha in ga bo dala vstreliti.
London, 17. aprila. Londonski listi imajo malo verojetna poročila iz Sangaja, da divjajo v ruskem taboru v Liaojangu črne koze, ki zahtevajo vsak dan na stotine žrtev.
P o r t A r t u r , 16. aprila. Truplo Ve-reščaginovo so našli in slovesno pokopali. Na poluotoku Liaotung so Rusi proglasili preki sod.
Neresnična poročila.
Berolin, 18. aprila. Vest, katero je dobila »Kreuzzeitung«, da je Port Artur že padel, je neresnična.
Petrograd, 18. aprila. Ruska brzojavna agencija pravi, da so vse vesti o novih izgubah ruskih oklopnic neresnične. Vest, da se je 15 t. m. potopila ruska ladja »Se-bastopol«, je neresnična. Tudi ni r e b, da bi bila zveza mej Port Arturjem in Inkavom pretrgana, ter da bi bil neki železniški most razstreljen v zrak.
v
Štajerske novice.
š Štajerska deželnozborska volilna reforma. Cesar je potrdil od štajerskega deželnega zbora 10. nov. 1903. sklenjeno volilno reformo. S tem so upeljane direktne volitve v kmečkih občinah in četrta kurija z osmimi novimi mandati. Dež. zbor štajerski obstoji odslej iz virilistov, knezo škofov sekavskega in lavantinskega in iz rektorja graške univerze, dalje iz 68 (doslej 60 voljenih poslancev), in sicer kot doslej iz 12 veleposestnikov, 25 zastopnikov mest, tr gov in trgovinskih zbornic v Gradcu in Ljubnem, 23 kmečkih zastopnikov in 8 zastopnikov splošnega volilnega razreda. Število deželnih odbornikov po novem volilnem redu ni pomnoženo. Vsaka prvib treh kunj voli po enega deželnega odbornika, ostali trije odborniki, voljeni doslej skupno od vseh treh kurij iz cele zbornice, bodo voljeni od zdaj od vseh štirih kurij. Postava je stopila s cesarjevo sankcijo v veljavo in se bodo volitve v splošno kurijo vršile koncem meseca avgusta ali začetkom septembra, ker se dež. zbor kmalu potem snide k jesenskemu zasedanju.
š Požar. Iz Vidma ob Savi se nam poroča: Danes dne 14 aprila t I. je nastal velik ogenj v Potočah, v gozdu posestnika Pribošiča iz Stare vasi. — Ker je bila huda sapa, je še bolj netilo ogenj, da je zgorelo nad 6 oralov gozda. Škoda je velika Ogenj so pogasili s tem, da so prekopali gozd. — Bila bi se lahko zgodila še večja nesreča, ko nc bi bili hitro ogenj udušili, ker vrh hriba je vas Libna, kjer segajo hiše čisto do gozda. Zažgala sta baje dva dečka šolarja. — Pri čeli so tudi z delom uravnave Save med Vidmom in Krškim
š Slovenski uradniki v tujino Vlada je prestavila slovenskega uradnika g. R. Tohiasa iz Maribora v Obdsch na Gornjem Štajerskem, kjer je imenovan z* kontrolorja
š Roparski umor. Iz Celja poročajo, da so pn Bregu, občina Loka, našli v Sivi mrtvega plovca Franca F 1 e r e t a. — Na truplu bo rane. Sumijo, da je Fiereta umoril neki^njegov tovariš ter mu oropal zasluženi denar.
š Tat se je opijanil. Preobilo pijačo ne de dobro in še celo tatu ne. Kočar A n ton Majcen iz Moravč je že dalje časa kradel po ptujskem, ljutomerškem in ormoškem okraju. — Nedavno v noči je vlomil v klet posestnika Hojnika v Senčaku in se tamkaj spravil nad vino. Vinski bratec Majcen pa se je tega božjega daru tako napil, da je nezavesten obležal v kleti, kjer bo ga drugo jntro našli domačini in žandarjem izročili.
Koroške novice.
k Izredna vročina je bila te dni na Koroškem. Sneg se radi tega na planinah hitro topi.
k Povodenj. V Bistrici na Žili je vsled hitro topnečega se snega velika povodenj. Voda nosi seboj z gora razne stvari. Kraj je v nevarnosti. Na pomoč so prišli lovci iz Beljaka.
k Gorelo je dne 13 t. m. v Tinjah pri Kajžlerju, kjer je uničil ogenj gospodarsko poslopje, škode je 8000 K; pri sosedu Lovrencu Janežu je pogorelo kegljišče.
V dolenjske Toplice!
Sezona se bliža. Kdo pojde ? Vsak, kdor ljubi svoje zdravje. Tisočletna skušnja priča, da za nekatere bolezni ni drugega pomočka ko gorke kopeli. V številu teh bolezni bo na prvem mestu one, ki izvirajo iz prehlajenja, kakor protin in revmatizem; Slovenec jih s kratko besedo »trganje« imenuje. Te bolezni so pravi bič sa ubogo človeštvo, med vsemi najbolj razširjene, pa tudi je gotovo, da se najhitreje odpravijo po gorkih kopelih. Kdor ne verjame, naj vpraša izkušene zdravnike ali pa bolnike, ki so ravno vsled kopanja v toplici popolnoma ozdraveli, ali pa vsaj dosegli izdatno zboljšanje. Zatorej, kdor trpi na »trganju«, le v Toplice 1 Jamčimo, da se bo zdrav in vesel domov povrnil. Da temu ali onemu toplioa ne pomaga, je samo to krivo, ker se premalo dni koplje ali premalo varuje prehlajenju.
Star topličar, ki je b kopanjem protin odpravil, trdi, da bolnik, ki je že več let »trganju« podvržen, ne bi smel manj kot 30 kopeli uzeti. Kdor je šele zdaj bolezen dobil in ne posebno hudo, mu bo 21 kopeli zadostovalo. Pa tudi oni srečni topličar, ki je vsled gorkih kopeli ozdravel, bo prav storil, ako vsako leto za nekaj tednov v Toplice pride, da se zavaruje proti novim napadom bolezni. Zakaj ni je bolezni tako hinavske in potuhnjene, kakor je n. pr. protin; človek misli, da ga je zmiraj prost, kar ga nenadoma napade in po daljšem presledku tem hujše mrcvari.
Tedaj še enkrat: V dolenjske Toplice! Kdo pojde? Vsak, kdor ljubi domovino. — Čemu bi dajal prednost drugim krajem in tujcem zaslužek ? Dolenjske Toplice so tako izvrstne, da ni treba boljših iskati, ne le za zdravljenje revmatičnih bolezni in njih posledic, ampak tudi za raznotere katare v dihalih in prebavilih.
Res, da tukaj topličar ne najde take zabave, kakor se nudijo po modernih večjih kopališčih, in da mora zlasti ob slabem vremenu dolgčaB prodajati, a v dolenjskih Toplicah dobi to, kar je glavna reč: zdravje, in to tako poceni, da se je čuditi.
Bodimo hvaležni Stvarniku, da je tudi našo krasno domačo zemljo oblagodaril s toplimi vrelci na korist trpečim rojakom, in obiskujmo domače Toplice. Po večjih kopališčih je res marsikaj bolj pripravno in zabavno, pa tudi dvakrat, trikrat toliko stane, — kar se pa tiče zdravilne moči, se dolenjski topli vrelec lahko z vsakim drugim meri.
Potemtakem upamo, da nas zopet letos polnoštevilno obiščejo vsi cenjeni stari gosti, pa tudi novi prijatelji, ki jim je morda minula vlažna zima pustila kak spomin. Začetek kopanja je dne 1. maja. Uverjeni smo, da nekateri bolestniki, ki jih je pozimi „ trgalo", že komaj čakajo, da se otvori sezona. Pridejo naj, ako bo vreme suho, takoj prve dni maja, ker bo v poznejših mesecih čimdalje večji naval.
Topličarji bodo zapazili, da se je od lani mnogo popravilo in novega naredilo. Zginila je nekazna starikava veranda izpred kopališkega poslopja, več sob je dobilo parketna tla in novo slikarijo, v oddelku za dame stoji nova zaklepna kabina. V gostišču je vpeljana nova razsvetljava, ob cesti proti Podturnu je zasajen nov drevored itd. Tako grajsko oskrbništvo kakor kopališka komisija sta vse storila, kar je bilo po razmerah mogoče, da se kopališče povzdigne in čislanim gostom vsestransko ustreže. Na opravičene želje čislanih gostov se bo tudi v prihodnje z veseljem ozir jemalo, le izraziti naj jih blagovolijo.
Vse je pripravljeno: sobe osnažene, žimnice prerahljane, po gostilnah izborna pijača, pri Ivan Sitarju elegantno prenovljen omnibus in drugi vozovi, celo nove zgodovinsko zanimive razglednice „Toplice ob Valvazorjevem času 1. 1689" itd. Pridite, zlasti meščanski gosti, takoj s 1. majem, ko vam tudi narava s svojim nežnim mladim zelenjem in prvim cvetjem nudi toliko plemenitega razvedrila in blagodejnega užitka. Tako prijazne okolice je ni kmalu kje, kakor je tukaj. Kdor je bolan, le v Toplice!
Topličan.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. aprila.
Shod na Suhoriji. Vaščani iz Kozjan v Istri so sa s Suhorci na kranjski meji onkraj Košane pogodili, da zgrade potrebno cesto do državne ceste pod Bujami ter primeren most čez vodo Reko, ker je stari
most pri Dekljavi jako slab. Povabili so dri. poslanca dr. Ž i t n i k a , naj bi jim nasve-toval, kako bi čim preje dobili nujno potrebni most. Temu povabilu se je poslanec včeraj odzval in dal jim potrebna navodila. Nato je popoldne v Suhoriji poročal o delovanju državnega zbora za vlade dr. pl. Kor berja. Mej drugim je naglašal, da prememba vlade, oziroma ministrov, kar namerava češka obstrukoija, še ne ozdravi parlamenta in ne napravi reda v Avstriji, ako se ob enem ne predrugači stari vladni sistem, ki je vir in vzrok strastnih narodnih bojev v državi. Obstrukcija sedaj ni sama sebi namen, mar' več je le silcbran proti združenim nemškim strankam, ki imajo popolnoma v oblasti sedanjo vlado. Ker tudi jugoslovanski poslanci trpko čutijo zle posledice te nenravne zveze med vlado in nemškimi strankami, zato so se pridružili češki obstrukciji. Kakor vse kaže, bode tudi bližnje zasedanje le kratko. Ko vlada dobi delegacije, zopet odstavi poslance ter vzame v roko kljuko § 14. Toda: vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, da se raz bije.
Kmetijska šola na Grmu in nje učenost. Piše se nam: Bil sem pri zadnjem živinorejskem shodu v Novem mestu. Ne bom tu govoril o posameznih predavanjih. Povem le to, da se nam je g. vodja Dolenec, katerega postava kaže, da mu ni slabo v deželni službi, zdel duševno nekako preveč skromen — za deželo namreč. Tudi govori raznih udeležencev, izmed katerih imenujem n. pr. metliškega župana g. Jutraža, so pokazali, da semtertje navaden gospodar bolje zadene potrebe kmetijstva, kakor pa gospodje, ki iz bukev predavajo. Pregledal sem gospodarstvo, in moram reči, da bi se za živino lahko bolje preskrbelo, nego se godi tukaj. Pa ne le pri živali bi se lahko bolje skrbelo za red in snažnost — tudi gojenci se ne morejo preveč pohvaliti z oskrbo. Sicer se skrbi, da gredo vsako nedeljo lahko v go stilno, namestu h krščanskemu nauku, in dobi vsak v ta »izobraževalni" namen svojih 60 h, vendar na njih spalnice se ne obrača taka pozornost. Glede snage, reda in nrav-nega vedenja bi se moralo mnogo izpreme niti na grmski šoli. Kaj pomaga, če zna izšolani gojenec nekaj stvari o teoretičnem kmetijstvu, če je pa njegova vzgoja taka, da ni za kmetovavca! Naj bi se vendar enkrat natančno preračunalo, če so žrtve dežele za to šolo v kakem razmerju z njeno koristjo! Ne rečem, da naprava ni dobra, a preišče se naj, če odgovarja vodstvo z vzgojo opravičenim zahtevam! Kaj pravite k temu, ako se tu na primer govori o vrednosti človeškega blata takole: „Blato navadnega človeka je vredno 1 krajcar, blato fajmoštra ali kapucinarja pa 5 krajcarjev." Lahko si mislite, kake dovtipe delajo na to gojenci! In ko eden pravi: „Biato našega ta starega mora biti pa potem vredno najmanj 20 kr.", pristavi drugi: »Mnogo več, kskor njegova uienost." Uspehe takega pouka si lahko mislite! Zlasti zdaj, ko se misli na ustanovitev kmetijske šole za Gorenjsko, naj bi se natančno premislilo, kako se ta šola ustanovi, ali bo donašala pričakovane koristi, in komu se izroči vzgoja kmetijskega naraščaja! Sin kranjskega kmeta se bo le tedaj vzgojil v pametnega gospodarja, če bo videl raci onalno gospodarstvo, katero se samo vzdržuje na posestvu, ki je podobno posestvu našega kmeta. Videti mora tu vodstvo, katero je prošinjeno onega delavnega, krščanskega duha, ki je potreben za naše ljudstvo. Drugače boste vzgojili mladeniče, ki bodo o tem ali onem vedeli več, kakor navaden gospodar, a v naSih razmerah na domačem kmečkem domu ne bodo znali drugega, kakor zapravljati in dolgove delati. Pri kmetijskih šolah je velika nevarnost, da se ne vzgoji več kmečkih škricev in nadutih nepraktičnih blebetačev, kakor pa resničnih, previdnih in delavn h gospodarjev. In teh nam je treba dandanes! Naj se vendar enkrat začne brezobzirno delati red v kranjski deželi! Naj obstrukcija izčisti to ozra^jd
Poganske blodnje. »Rdeči Prapor« je za Veliko noč zopet nekoliko pofilozofiral. On se raduje, da svet ne sledi »naivnim mislim nazarenskoga proletarca«, ampak be sedam Heinejevim, da »prepuščamo nebo angeljem in vrabcem« ter vzklika: »Pogansko veselje do življenja je premagalo krščan sko resignacijo in na temeljih krščanskih
bogov plapola rožnata castava uživanja, živ* ljenja,ljubezni«. Plačanci kapitalističnih judov čudno poznajo krščanstvo, ako nam govore o »krščanskih bogovih«. Koliko jih pa je ? Nato se norčujejo iz »pohabl|enih apostolov« in kliče : »Živeti hočemo, dokler živimo!« Ti od svojih strasti izsesani pogani se drznejo zdravemu krščanskemu ljudstvu v obraz vreči besede : »Krščanstvo je poskusilo iz gorkih trupel narediti — mrliče, iz živih ljudi —
zaprašene mumije--a plamen natore je
premagal to nakano!« Plamen natore? Ta najblažilnejše plapola v krščanstvu, a v poganstvu postane požar, ki uničuje onega, ka teri ga goji. Res obžalovanja vredni delavci, ki morajo pod imenom »modroslovja« verovati v take neumne blodnje!
f Frančišek Beliak. V soboto zvečer ob 6 uri je umrl v Ljubljani pri cekvi Srca Jezusovega Frančišek Belšak, misijonski duhovnik sv. Vincencija Pavlanskega. Rojen je bil rajni gospod v Zavrčah na Štajerskem 3. oktobra 1872. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju in Celju. Izvolil si je misijonski poklic in stopil 1. 1893 v misijonsko družbo sv. Vin-cenoija, kjer je dovršil modroslovne študije ter bil 22. julija 1899 v Gradcu posvečen v mašnika. Se istega leta v jeseni je bil za Ljubljano določen, kjer se je s takšnim veseljem in s tako vnemo žrtvoval misijon skemu delu, da so ga njegovi sobrati ljubeznivo prosili, naj pazi, da si vsled napora pri njemu tako ljubem misijonskem delu ne nakoplje kakšne bolezni. B.l je na več svetih misijomh na Kranjskem, Goriškem in tudi med beneškimi Slovenci. Toda kmalu se ga je vsled prehlajenja prijela nevarna bolezen, ki ga je štiri leta muSila in tudi konec storila njegovemu delavnemu življenju. Da bi okreval, bil je poslan v Maribor in v zdravišče v Gorico. A pomagalo ni. Pretekli torek, 12. aprila, je — že zelo bolehen in slab — vendar še opravil daritev sv. maše-Ob pol 11. uri dopoldne je prosil za svete zakramente za umirajoče in bil previden, potem pa nič več vstal iz postelje in v soboto zvečer je mirno v Gospodu zaspal, šele v 32. letu svoje dobe in v 5. sv. mašništva. O njem veljajo besede: Žrtvoval sem se in umrl za Njega, ki me je ljubil in poklical. Priporoča se vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev!
Vojaške vesti. Vojaški zaslužni križec je dobil stotnik Tomaž B e n e š pri 27. pešpolku. Izraz cesarjeve ztdovolincsii je sporočen stotniku pri 17. pešpolfcu V e n -delinu Colerusu pl. Geldern. Na lastno prošnjo je utnirovljen podpolkovnik 18. pešpolka Franc Smolnikar. Sta noval bo v Ljubljani
Imenovan je privatni docent gospod dr. Friderik Pregl, rodom Ljubljan« čan, za izrednega profesorja fiziologične ke mije v Gradcu.
—	Roparski napad. — Kakor so pripoveduje, izvršil se je v petek okolo 8. ure zvečer v krčmi pri Iiharju na Prevaleh, ki stoji na samem na cesti med Sv. Goro in Solkanom, drzen roparski napad. Skoro celi dan valjal se je v in okolo krčme neki neznan mlad človek. Zvečer okoli 8. ure, in sicer po večerji, bilo ni v krčmi nobenega drugega razun Ilharjeve družine in omenjenega neznanca. Družina kratila si je čas s čitanjem knjig družbe sv. Mohorja. Kar plane pokoncu neznanec, izvleče na gloma iz žepa samokres ter ustreli najprej na krčmarja in petam na krčmarico. K sreči pa sta privoaila mimo Ilharjeve krčme dva trnovska voznika, ki sta čula strele. Pritekla sta naglo v hišo, in ko sta zapazila, kaj se godi, planila sta na roparskega napadalca, ga prijela, zvezala in kasneje oddala solkanskim orožnikom, ki so ga pripeljali v goriške zapore. Krčmar Ilhar je bil baje hudo ranjen na vratu Ranjena jo bila tudi njegova iena, pa ne Uito hudo.
—	Pobegel priseljenec. Iz Košane je od dela pooegnil 19ietni prisiljenec Tomaž Gostiša, pristojen v Spodnji Logatec.
—	Nov most bo zgradil brdski okrajni cestni odbor čez potok Ilačo pri okr. costi Vir Dol Podrečje.
—	Generalni štab, ki pride 5. ali 6. maja t. I. na svojem potovanju v Idrijo, bo ondi slovesno sprejet.
—	Prvi roj. Pri posestniku M Z. v Podpeči pri Brdu so včeraj, 17. t mes,, ro jile prve čebel«. Nenavadno topli prvopo-mladanski dnevi so jih izvabili iz panja
—	Kanal med Dunajem in Trstom. Ministrstvu za trgovino je došel neki nov načrt za zgradbo kanala med Du najem in Tret^m. Ime avtorja ni znano. Kanal bi bil dolg 500 kilometrov in bi la-hteval 500 milijonov, vporabivši vse vode
sposobne za plovbo, ki so n« tej poti. Preko Julijskih alp in Simeringa bi železniški vlaki prevažali ladije. Ta načrt ostane bržkone — načrt.
—	Umrl je v Trstu bivši laški državni poslanec dr. Alojzij G a m b o n.
—	Po Dolenjskem doli blizu izliva Krke v bistro Savo je te dni nekdo prodajal svojo »neodvisno« pamet. Ta mož zna na pamet ve£ zelenčev besednjak iu rodovnik. Posebno pa bo mu duhovniki pri srcu. V neki gostilni je robantil, ker mu otroci doma nagajajo: Liberav! No, ča tako robantidoma, ni čudno, da se ga otrooi boje. Po govorici kažo, da je ta mož »neodvisen« kmet gori kje izpod loških hribov. Pa ne, da bi bil Fortunov Peter?
—	Ii Vipave se nam piše: Uradno poslopje je spredaj dodelano; baš te dni pritrdili so grb z napisom. Na dvorišču pa manjka še vedno vodnjaka, mejnega zidu in za stranke potrebnega prostora. Da ni opazil teh nedostatkov naš g. sodnik, temu se nočemo čuditi, saj ga poznamo. — Pošta od mlina sv. Marka do Vrhpolja posluje točno, v hitrosti celo nadkriljuje ono ic Cola čez Ajdovščino v Vipavo. — Za šolski vrt išče nekdo vrtnarja; umeti mora, kako se krompir sadi, drugih zmožnosti se ne zahteva. Oj lepi časi, ko je bil pri nas g. J u r i j A d 1 e š i č ! Takrat je bil šolski vrt paradiž, veselje šolske mladine, up in ponos vipavskih kmetovalcev!
—	Gospod Tone vkljub nešteviiu Blužb ne more izhajati. Pogodi naj se s tovarnami za cikorijo, da prevzame nabiranje lepakov
—	in če tudi to ne zadostuje, prosta je služba, ki jo opravljajo otroci s karjolico m lopato. Obe službi dobi se brez pretekcije in brez konkurence. — Smrtni strah je popadel vipavske pse, mačke in druge živali šele v zaCetku tega meseca. — Sprijaznili so se tisti mali birmanček, boter in tretji v družbi. No, to je lepo in krščan sko. ae lepše bi bilo, ko bi tako ne kazalo. Da si pa vipavski »torbar« ne bode preveč ubijal glave, naj se potolaži z Ribničanom, ki je iskal konja v dolini, dobro vedoč, da ga ondi ne najde.
—	Tatvina na pošti pri sv. Savi.
Iz Trsta poročajo: Te dni je prinesel neki postrežček v zastavljalnico Dussichevo nekaj yrednostnih papirjev uročenih mu od nekega neznanega človeka. Ker se mu je stvar sumljiva zdela, je g. Dussich hitro obvestil re darstvene organe. Te kartele so bile svoje časno ukradene v poštnem uradu pri sv. Savi in bo last ravnatelja tamošnje čistilnica riža. Poleg teh je bilo ukradenih 2200 K v goto vini in 1 zlat prstan.
—	Gostovanja. G. Ign. Borštnik, ga. Irma Pol a kova, g. Drag. Novosel (bariton) in g. Dragotin Simon (virtuoz) iz Zagreba prirede od 15. maja do 15. junija 1.1. več umetniških večerov v Sarajevem, Dubrovniku, Spletu, Trstu in Ljubljani. Vspored bo obsegal 2 dramski in 6 opernih ozir. operetnih točk. — Družba članov slovenskega gledališča iz Ljubljane (gg. Dra-gutinovič, Lier itd.) gostuje sedaj na Hrvaškem.
—	Gibanje mej zidarji se je v Trstu zopet začelo. Delavci so sestavili naslednjo spomenico: 1. Plačila in urnik ostaneta ne spremenjena in ostane odprava dela na akord. 6mesečni rok za odpoved dogovora se odpravi. 2. za najemanje zidarjev podajačev, žensk in dečkov se morajo podjetniki in mojstri obrniti do posredovalnega urada društva zidarjev. 3. Delo na visečih odrih (zattere) in na stopnjicah Martineli se odpravi. A dokler se ne odpravi, je plačevati za delo na prvih 50, na druzih 80 odstotkov več. 4. Nočno delo naj se ne plačuje na uro, ampak z dvojno dnevno plačo. 5. Izredno, izvzemši nujne slučaje, ni obvezno; za te ure je povišati plačilo za 50 odstotkov. 6. Delo ob nedeljah je odpraviti. V nujnih slučajih pa je plačati za to delo dvojno plačilo. Če je delo podaljšano preko 3. ure popoludne, je za vsake tri ure plačati dvojno dnevno plačo. 7. Prazniki so smatrani za delavnike, izvzemši božične, velikonočne in binkoštne praznike. A na preddnevih teh praznikov se dela le 7 ur s plačilom za ves dan. 8. Dan 1. maja je splošni praznik. 9. Delavci morajo prihajati ob ponedeljkih na delo, ter delati ves teden, izvzemši bolezen, ali nujne dogodke v rodbini. Če zakasne, vsprejeti naj bodo na delo v dotični uri. Delodajalci smejo poslati delavce z dela le radi slabega vremena. 9. Vsaka stroka zidarjev mora imeti svojega zaupnika v zvezi zidarjev. 10. Navskrižja med podjetniki in delavci mora vzravnati ta zaupnik in vsaka represalija proti temu zaupniku bi se smatrala kakor žaljenje vseh delavcev. Končno predlaga spomenica, naj podjetniki izvolijo poseben odbor, ki bo skupno z delavskim odborom proučeval te zahteve.
Ljubljanske novice.
Zboljšanje plač v tobačni tovarni se je
delavstvu naznanilo preteklo soboto. Zvišanje plač ni ravno veliko ; vendar je upati, da s časom delavstvo doseže več.
Umrl je včeraj popoldne g. Andrej Zaje, gostilničar »pri Jurju« na Poljanski cesti štev. 11. — Umrl je vodja zemljiško knjige v pokojujin posestnik g. Jak. Kavčič.
Nov mest pri Opekarski cesti. Radi te velepotrebne in nujne zadeve se je vršil včeraj pogovor davkoplačevalcev iz trnovskega in št. jakobskega okraja v gostilni gospe Uršule Breskvar pri Opekarski cesti. Zbralo se je nad 40 davkoplačevalcev, večinoma hišnih posestnikov. Kakor znano, sestavil je g. nadinžiner Žužek načrt za ta most, ki bi bil fiirok 6 metrov (4 metre za voinjo, 1 meter na vsaki strani za pešoe). Zgrajen bi bil tako, da bi se v slučaju večjega prometa lahko vseh 6 metrov porabilo za voinjo, hodnika za pešce bi se pa napravila na zunaj. Most bi stal 40.000 K, vendar izveBtni krogi na magistratu hočejo gradnjo zavleči, dasi je bilo že sklenjeno, da je gradnja tega mostu nujno potrebna posebno z ozirom na promet. S tem mostom bi se ta kraj, ki je eden najlepših krajev mesta in ima ob Opekarski cesti najlepši ljub ljanski drevored, znatno povzdignil. Davkoplačevalci so povdarjali, da je treba večkrat prirediti sestanke, na katerih naj Be odločno zahteva, da se tudi za ta okraj kaj stori. Povdarjulo se je, da je trditev, da bi obstrukcija v kranjskem deželnem zboru kaj zavirala zgradbo mostu, navadna »farbarija*, ker če bi osuševanje burja zgradbo mostov preko Ljubljanice kaj zaviralo, bi zaviralo v prvi vrsti zgradbo jubilejnega mostu. Pri osuševanju bodo obrežna zidovja napravili od št. jakobskega moBtu do jubilejnega mostu, torej bi mesto obrežno zidovje lahko dobili zastonj pri jubilejnem mestu, ne pa ob mostu pri Opekarski cesti, ker ondi bo osuševalni odbor obrežja zavaroval le s kolmi. Povdarjalo se je, da bi za denar, ki so ga porabili za jubilejni most, zgradili lahko tri mostove. — Zgradba mostu pri Opekarski cesti bi bila velikega pomena tudi za razvoj mesta. V drugih mestih zidajo nove zgradbe posebno ob vodi, pri nas se posebno rado zida v okrajih, kjer je polno dima. Ob Opekarski cesti sije solnce, ko je v mestu še megla, da bi bilo pa ondi močvirje, to trdijo ljudje, ki močvirja ne poznajo. Značilno je, da se vsako leto na magistratu — pred volitvami govori o zgradbi mostu, potem pa vse utihne in jo celo zadnji sklep obč. sveta, da se na leto da za ta most v proračun 10.000 kron, izposloval se proti sklepu kluba. Tako so na magistratu naklonjeni temu okraju, ki je vsled potresa skoro največ trpel in kateremu so vzeli mnogo virov dohodka. Ako se v sredini mesta delajo naprave, »da so tujci privabijo«, bi se vendar v prvi vrsti moralo prej ozirati na domačine in tem preskrbeti prometna sredstva. V 2 0 letih magistrat ni n čjsar storil za ta okraj, "ie jarkov ondi ne snaži, m vendar je dobil v teh letih iz tega okraja že toliko davka, da bi ta okraj zaslužil od strani magistrata nekoliko večjega vpoštevanja. Ako sa ta okraj povzdigne, bo tudi mestu uamemu v korist. — S sitnostmi je magistrat pa vedno hitro pri roki. V tem oziru posvečuje tema okraju polno pozornost. Tako zapoveduje posestnikom „iz zdravst/onih ozirov" graditi trotoarje in jim radi tega nalaga kazni, da bi pa zgradil ondi kanale, na to pa ne misli. Drugod hitro zgrali kanale na ljubo kaki posamezni osebi! Ako na magistratu trdijo, da je ta kraj »močviren«, bi tembolj tu morali graditi kanale, ne pa prej v krajih, ki so subi. Skoro nikdar ni tu osnažena cesta, nikdar poškropljena. Ob lepem drevoredu ni nikake klopi. Ma g.strat bi popolnoma prav ravnal, da bi bil v prvi vrsti protisebistrog, ne pa proti drugim in enkrat že poslat tja vsaj komisijo za očejenje jarkov. Prav bi bilo, da bi obrnil svoj pogled tuii na državni most pri sv. Jaiobu, ki je tak, da bi si bila pred dnevi nesa deklica na mostu skoro zlomila nogo. Dokler imajo davkoplačevalci dolžnosti, smejo tudi kaj zahtevati od magistrata, ali naj jih pa od veže dolžnosti). Ob Ljubljanic1, kjer iekrcavajo kamenje, pobira magistrat znatne davščine, in sklenjeno je bilo, da se iz teh dohodkov ondi zgradi škurpa. A o tem ni duha ne sluha. Denar magistrat pobira, a niti blata ondi ne odstrani in ga morajo vozniki celo s cesto sami odstranjevat1. Davkoplačevalci so odločno zahtevali, da se most zgradi še letos, ker se je že dolgo odlašalo in se ne puste Vič »vleči« s kakimi sstlepi, ka&or je bil oni, da se magistratu naroča izvršiti načrte — a jih tekom dveh let 8e delati ni pričel, pač pa je pred volitvami pričel graditi preko Prul cesto, ki jo po volitvah — zopet za rastla. Ves okraj odločno zahteva, da se tudi njemu da pra v i ca! sklenjeno je bilo, poslati h kranjski hranilnici deputacijo, ki bo prosila, naj da mestu 40.000 kron brezobrestnega posojila, katero bo mesto po 10.000 kron na leto plačevalo hranilnici. V deputacijo so bili izvoljeni gosp Avgust D r e 1 s e, ki bo vodil deput icijo, ter gg.: inženir Pavel Endlicher, Anton Presker, Franc Javornik, Andr. Boucon, Val. Aocetto, Urban-
či č, poštni uradnik Anton Bučar, Henrik Zirkelbacb, Uro vat in, Zabukovec in A c c e 11 o ml. D jpu • tacija bo poročala davkoplačevalcem o vspe-hih avoiib korakov.
Krščansko-socialna zveza ima jutri ob pol 8 zvečer javno predavanje. Predaval bode g. dr. Ergen L a m p e.
Rekvij po pokojnem monaignoru č. g. Alojziju S t a r e t u bo v četrtek dne 21. t. m. ob 9 uri dopoldne v tukajšnji frančiškanski cerkvi.
Odlikovanje domačega obrtnika. Ju»y dunajske modne razstave je odliuovala tukajšnjega krojaškega mojstra gosp. Antona Reisnerja za njegove razstavljene uni f arme z zlato svetinjo. Tudi g. P. C a s • s e r m a n n ie odlikovan z zlato svetinjo.
Na stavbišču hotela »Union", kjer ie mrgoli delavcev, so našli danes kamenitno krsto iz rimake dobe.
Aretirani tat pobegnil Postopač Jožef Čeme po domt če Baoedi«, ukradel je danes ponoči v Mijoenovi gostilni na Dolenjski cesti strojarskemu pomočniku F. Pezdiriu, staoujočemu na Poljanski ccsti st. 76, zlato iglo z brilanti. Ko je Č rno prišel v gostilno, šel je k Pezdiriu in g« objel z obema rokama okoli vratu, rakoč : Ljubi Ivan, koliko časa sa ža nisva videla. Tj priliko je Č^rne, ki je znan tat, porabil, da je ukradel iglo, katero je imel Pezdir v kravati. Pezdir ie tatvino kmalu opazil, in ker je bil C*rni vsled objemanja Pezdirja sumljiv, da je tat vino izvršil, so g« takoj prijeli in preiskali, toda našli niso ničesar pri njem. Tudi v go stilniški sobi ni bilo igle nikjer. Danes dopoldne pa je našla natakarica Ana B mbo iglo v stranski sobi, kamor se je bil C:rne po tatvini za trenotek odstranil. Garne je bil aretovan, pa je med potjo ušel dvema straž nikoma, ki sta ga ujela in odgnala v zapor.
Na Veslfalsko se je dne 17. t. m. odpeljalo 46 delavcev.
Avtomobil znanega obč. svetovalca je te dni zopet »eno zaigral.« Dva Ljubljančana sta se peljala ž njim na Grosuplie, kjer so pa avtomobilu pošle moči in uboga Ljub Ijančana sta morala avtomobil potiskati do Skofeljce, kjer sta ga privezala na kočijo gosp. Perdana ter ga tako spravila zopet v Ljubljano.
Laški delavci. Včeraj peljalo se je 200 laških delavcev skozi Ljubljano na Dunaj.
Delavsko gibanje. Včeraj odpeljalo se je od tod 357 izseljencev v Ameriko. — Iz Amerike pripeljalo se je včeraj v Ljubljano 27 oseb. — K zgradbi železnice na Gorenjskem odpeljalo se je včeraj 34 delavcev.
Zadruga gostilničarjem ima jutri ob 3 uri prijateljski sestanek v restavraciji pr. Avg. £ a j c a.
Vročina. Včeraj smo v Ljubljani imeli ob 2. uri popoldne -j- 25* toplote.
Ljubljanski Nemci imajo danes zvečer v kazini političen shod.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je imelo včeraj zaoavo, o kateri je splošna hvala. Vse j« izredno ugajalo, po sebno velik uspeh pa je dosegla igra „Miini pod zemljo''.
Obrtno gibanje v Ljubljani. M^srca marca so dobili nove koncesije oziroma pričeli iz vrševati cbrt: Karoiina Gerhauser, 6'ari trg št 13, trgovina z mešanim blagom; Ivan Kos, Fionjanske ulice 18, čevljarstvo; Viktor Gartner, Kolezijske ulice 4, prodaja sladkornih stvarij; Marko Kralj, Tržaška cesta 7 preva žanje tovorov; Apolonija Kreg«r, Rimska cesta 17, trgovina s sem«ni in živili; Tomaž Bixil, pred škofijo 14, gostilniško obrt; Pavlina Hoffirer, Metelkove ulice 19, prevažanje tovorov ; Andrej Verbič, Turjaški trg 1, trgovina z mešanim bligom; Karol Pirker, Hrenove ulice 19, sobno slikarstvo; Ivana Petrovčič, ailski drevored, prodaja semanov in sadja; Ignacij Vehar v Trnovem, mizarsk obrt; Marija Rovšek, Kolodvorske ulice 32, trgovina z mešanim blagom; Jernej Naglost, Cesarja J»žefa trg 11, tapetništvo; Vladimir Novak, Krakovski nasip 24, trgov, z apnom; Valentin Pavšnar, Velike čolnarske ulic« 8 čevljarstvo; Ana Čirman, Cesarja Jjžefa trg 2, snaženje sob; Milan Markovič, pod Trančo 1, brivec; Anton Okorn Ilovica 8, čevljarstvo; Ana Telban, Vodnikov trg, prodaja živil. Odpovedali, oziroma opustili so obrti: Eivard Zelenka, cesaria Franc Jožefa cesti, št. 5, trg, agentura; Viktor pl. Gar-hauser, Stari trg 13, trgovina z mešanim blagom; Jožef Milkovič, pod Trančo, št. 1, brivnicn; Antonija Čeme, Krakovski nasip, štev. 22, trgovino z apnom; Ivan Lekan, Slomškove ulice 19, kavarno ; 0;on Schmidt, Turjaški trg 1, trgovino z mešanim blagom ; Eivard Simnic, Krakovski nasip 26, mizarstvo; Fran Iglič, Mostni trg 11, semnjarstvo; UrSula Jurkovič, pred škofijo 14, gostilni-čarstvo; Jurij Vehar v Trnovem, mizarstvo; Janez LakoSeljac, Kobdvorske ulice 12, trgovino z vinom; Antonija Černe, Šolski drevored, prodajo klobas; Jakob Majce, Ra-deokega cesta, čiščenje čevelj na cesti; Neža Fine, Dolenjska casta, štev. 15, trgovina z živili.
Novice iz šentruperško-mokronoške doline.
Parna iaga grspoda Pence izborno deluje. Sedaj dom Mokronog še parni mlin. Pa naj reče svet, da smo nazadnjakil — Da pa se bodo liberaloi še bolj veselili njegove podjetnost', svetujemo g, Penci, da začne kuriti z nevoščljivostjo, katere je po trgu o^le kuoe.
Nov trgovec se je naselil v Št. Rupertu. V sioii stari domovini Idriji je neki prodajal liberalno robo. — Pri nas ne kaže tega začeti! — M:žje so pri obč. volitvah pokazali kat. narodno odločnost, zato treba pokazati cdlcčnost tudi v drugam oziru: Svoji k svojim gostiln čariem, svoji k svojim trgorc^m in r»kodelcem!
Za občinske volitve v M kronegu delajo liberalci na žive in mrtve. — Naj bi jih le ne zadela taka nesreča, da bi vlekli ploh! To niso mačje soze, vam bodo St. Ruperftani p jverMi
Kje je vodstvo liberalne stranke ?a naSo dilino? Kie jus^dež liberalne »gitsci e zoper iupsna G rjupa ? — Kdcr ša taga ne ve, v mokronoštei davkariji poprašij!
Ker je liberalnih konkursov že preveč — ogreli so sa liberalci v St. Rupertu za rekurze Rakurirali bo zoper izvolitev starešinstva in župana, češ: Volitev ni bila veljavna, ker ni bilo d^vMi odbornikov navzočih. Salicujojo se na § 38 obč. v olivnega reda z« KramsKo, na § 17 sj pa čisto pozabili. — Radovedni sme., Kakšen nes bodo iz L^ibljan« daHili.
St. ruperški Tavčar *e podpisuje v »Narodu« s črko O. — O nikar tako, mi ne verjamemo!
Novice iz kočevskega okraja.
kč Dani se! Kje? V Travniku, kter kraljuje bivši prosluli gospod župan Ivo Rus, sedaj posestnik lesne tovarne, katera na vsak drugi teden nagaja. Saj ša ni dolgo, odkar je gospod Ivo Rus v »Slov. Narodu« prero koval, da se bode tam za goro kmalu za svetilo. In res se baje ravno za goro že sveti. Mogočni svit Rusovega premodrega dejanja je načelnika posojilnice za Loški po tok, Drago in Travo v Travniku, g. Ivana Lavriča, tako ogrel, da se je pred nekaj dnevi odpovedal načelstvu. Pa menda ne za to, ako oče Kordiš kot blagajnik in gospod Ivan Rus kot tajnik ob uradnih dnevih kot pcs'ujoča organa v svoji seji skleneta, kar pozneje gospodu načelniku ne ugaja? Kakor se sliSi, je bil tako hud ropot, da so morali celo gospoda revizorja »Ciljske zveze« na pomoč poklicati. Zadružniki žele natančne revizije in pojasnila glede notranjega poso-jilničnega poslovanja. Ltotako so tudi vla gatelji radovedni, kako in komu se od njih vloženi novci posiljujejo, oziroma nalagajo.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Prepir zaradi večerje. Fr. Zupančič, posestnik na Tlaki, ie prišel dne
9	januarja t. 1. nekoliko vinjen domov. Ker mu ni b ia večerja po volji, pričel je ženo zmirjati, a ta se ga je zbala m je zbežala k S'S'di Mariji Miklič. Ujezen zaradi bega svoje žene je s svojo lovsko puško dvakrat, kakor on trdi, v zrak ustrelil in kričal za njo: »Si nocoj ta moren ustreliti; čeprav bežiš, ušla mi ne bodoS«. — Nato je prišel v Mikličevo hišo, kjer je pričel razgrajati. Tudi proti Mariji Miklič je izrazil raznovrstne grožnje; obsojen je bil na dva meseca težke ječe. — Tatinski postopač. France Črnologar, brezposelni hlapec iz Zgor K«nom'ja, je ponoči na 6 marca t. 1. iz zaklenjene Skrinje Jožefu Čuku v Zaror. L^gttcu vzel obleko, vredno 28 K D.ugo noč je na Vrhniki Matiji Ogrinu iz zaklenjenega kovče&n vzel za 20 K vredne obleke; v noči od 16 na 17. marcija je v prodajalni Antoni Kobila vzel najmanj 40 kron gotovine. Obdolženeo jo tatvino le de loma priznal. Obsojen je bil na pol leta tažke ječe, po prestani kazni se bo oddal v prisilno delavnici. — Dve leti v Ame ri ki je bival 23 let stari Lirenc Trobec iz Loga, ne da bi se kje oglasil za vojaški nabor; sicer trdi, da ni imel namena od tegniti se vojaški dolžnosti, ker se je takoj pri prihodu objavil pri okr. glavarstvu. Obsojen je bil na 5 dni ojstrega zapora in na
10	K denarne globe.
Razne stvari.
Redilnost alkohola. Društvo prot zlorabi opojnih pijač je izdalo dvo tabeli. Iz teh se izprevidi, da dobimo za eno krono : Pri krompirju 766, pri rižu 544, slaniku 382 sadju 100, masti 335 sladkorju 322 krav-iem mleku 444, pivu 60, vinu 3 3 in žganju 0 redilnih jednot.
Rusko časopisje v Port Artnrju Ruski časopis »Novi Kraj« v Port Arturju se opravičuje svojim naročnikom, da ne more redno izhajati. Kadar čujejo kitajski uslužbenci tiskarne streljanje, pobegnejo ter se skrijejo.
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 18. aprila. Očividci za-zatijujejo, da so 12. t. m. pred Port Arturjem Japonci eno svojo križarico izgubili, ker je zadela na nek plavajoč japonski torpedo.
London, 18. aprila. Zasebne brzojavke poročajo, da so se Japonci izkrcali v bližini Port Arturja.
Pariš, 18. aprila. Dopisnik lista „Petit PariBien" je imel pogovor z diplomatom, ki ima ozke zveze z ruskim carjem. Diplomat je dementiral vesti, da išče Rusija posojila. Ruiki car ima ve liko privatnega premoženja naloženega v tujini. Ruski car namerava to premoženje — 800 m.li|onov rubljev — depoiirati doma in v slučaju potrebe dati to svoto Rusiji na posodo brez obresti in brez garancije ter z dostavkom, da se mu poljubno lahko pla čuje nazaj.
Pariz, 18 aprila. Vojni poročevalec lista »Ealair« je govoril z avstrijskim stot nikom, ki spremlja gibanje ruske armade v Mandiuriji. Stotnik je dejal, da je oskrbovanje armade z živelem izborno in da se mobiliiacija izvrstno izvrSuje. Pred mesecem avgustom ni pričakovati velikih bojev. O iiidu vojske ni nikakega dvoma. Japonska armada jako zaostaja za rmko. Rasija go'ovo zmaga. Tudi nemški stotnik, ki je prideljen ruski armadi, se je istotako izrazil.
Skofja Loka, 18. aprila. Župnik Lapajne umrl danes ob četrt na 1. uro popoldne.
Dunaj, 18 aprila. Jutri ae zopet prične zasedanje drž. zbora. Mladočebi bodo nadaljevali obBtrukcijo, podpirani od dosedanjih svojih zaveznikov. Danes dopoldne so zastopniki Miadočehov in Jugoslovanov imeli skupno sejo pod predsedstvom posl. P a -čaka. Izdali so komunike, v katerem pravijo, da so bili pri posvetovanju navzoči dr. Ploj, dr. Šusteršič, buklje, Biankini, Ferjančič, Vukovic Pacak, Kramar, ailenjr. Po govor je bil o političnem položaju. Sklenilo se ie poSakati sklepov klubov in na to sklicati še eno Bejo. Sklenili so, da odločno nastopijo za interese n e n e m škik dijakov na dunajskih vi šokih šolah.
Trst, 18 aprila. ,Stab'limento technico« je poslal svojega zaupnika v Petrograd, kjer se bo udeležil konkurza za zgradbo novih ruskih ladij.
Dunaj, 18 aprila. Skupne ministrske konference so se posebno živahno bavile z mornariškim vprašanjem, skoro gotovo bode delegacijama predložena predloga za pomno-žitev torpedov. Dalegecije se baje prično
5.	maja. Ziorovale bodo v Budimpešti. Dne
6.	maja bo cesar delegaciji sprejel v budim peštanfk^m dvorcu.
Meteorologijo porodilo.
fiSlna nad morjem 306-2m, arednji iračni tlak 736-0 me-
= V.AB opn-* zoT&nja
barometra.
Tempe-. j
ratart _ . po Vetr.il,
! Čoku?! 1
l6 a.zvefi. | .| 16 1 | brezvetr. I jasn ».
IV
7| 7. zjutr. 2. nonol.
735"0 732 6
9-6 240
sr. jzah.
0-0
obl.
»I
32-6 | » o | sl. jzah. del. jasno
. J " ijutr. I 732-1 2. fsofol.| 731-6
10 4 | sr. svzh j jasno j 0 0 26'2 I sl. jzah. | del. obl. | Srednja temperatura sobote 16'6° norm. 9'8° Srelnja temperatura nedelje lfi-7* normale 10 0°.
Učiteljica otroških
j	077 3—1
vrtov
izvežbana v slovenskem in nemškem učnem jezika
želi privatne službe pri kaki spoštovani rodbini. — Ponudbe se bodo uljudno sprejemale do 15. maja 1904 in sicer pod naslovom: „M. P. 228". v Ljubljani, poste restante^
Za ličenje kosite rn ih p i *ed-
Mi^/rtJ' bronzovo lmttaoljo, bronzlranja "tc",(/" kipov lzmavoa, bronzlranje ogTaJ pri Btopnloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naroČila proti povzetju. 245 26 ll—o
684
Potrti najglobokejše žalosti javljamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsegamogočni v svoji nedoumni volji poklical v boljše življenje našega ljubljenega soproga oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Andreja Zajca
gostilničarja
danes, dnč 17. aprila 1.1., ob polu šestih popoludne, po dolgi, mučni bolezni, pre-videnega s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu njegove starosti.
Pogreb dragega rajnkega bode v torek, dnč 19. aprila t. 1., ob b uri popoludne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 11, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra.
Predragega rajnkega priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 17. aprila 1904.
Žalujoči ostali.

Potrtim srcem naznanjamo vsi;m s-orodnikom. prijateljem in znancem tužno vest, da je naž iskreno ljubljeni oče, odnosno tast in stari o^e. gospod
JAKOB KAVČIČ
e.kn. vodja zimljlskih knjig v pok. in posestnik,
danes, 18. aprila, ob 7. uri zjutraj, pre-vid-n s sv. zakramenti za umirajoCe, v 94. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v torek, dne 19. aprila, ob 1,6. uri popoldne iz hiše žalosti Pod tumom št 3. na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zailušnice se bodo brale v farni cerkvi Device Marije Oznanenja.
Ljubljana, dne 18. aprila 1904.
Frldolin Kavčič, c. in kr. stotnik, sin;Irma Brunet roj. Kavčič, bči; Marija Kavčič roj. Teller, sinaha; Frano Branet. c, kr. profesor, zet; VidaKavčič. Miroslava Brunet, vnukinji	682
6S0 3 -1
Smrekov brusilni in celulozni
se redno kupuje v vsaki množini.
Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro „L. W. 1000" na upravništvo tega lista.
5ladoled
5C dcbiuacd danes nadalje u
■ ^ *	• 631 i
$la«jeiearm
3. Založnica
na £tarem trga.
Za vsestransko nam izkazano so-iutje povodom smrti naše nepozabne hčerke in sestrice, e. g. uršulinke-uči-teljioe
s. ANDREJE
([.učinku Odlasek)
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateliem i ti znancem iiaSo najiskr^-nejšo zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo preoastui frančiškanski in nuuski duhovščini za obilno spremstvo drage pokojnice na grobišče, osobito tudi Se častitemu gospodu p.'.Placidu za tolažbo rajnke med boleznijo in ob sklepu rjenega mladega življenj* in za nje slovesni pokop ; tako tudi (6. gg. sestram uršu-iinkam za ljubeznivo postrežbo in mnogi trud v bolezni, osobito prečast'ti, čez vse ljubezmvi in skrbni gospej prednici materi Tereziji. Istotako se tudi presrčno zahvaljujemo gdč. učiteljicam ter gdč. gojenkam raznih Šolskih zavodov in vsem drugim blagim gospodom, gospem in gospodičnam in vsem čislanim spremljevalcem za mnogoštevilno udeležbo pogreba kiikor tudi za poklonitev krasnih vencev. NajiskrenejSa zahvala vsem.
Ljubljana, dne 16 aprila 1904.
Žalujoča rodbina Andrej in Lncinka Odlazuk.
Služba organista
se odda
s l.majnikom t. 1. v Cerkljah na Gorenjskem.
Plača organistu ie 50 kron na mesec in krasno stanovanje. Pre »zel bi tudi lahko taj ništvo pri posojiln c; in hraniln ci kot postranski zaslužek.	678 3-i Natančnejša pojasnila daie
župni urad v Cerkljah na Gorenjskem.
Služba organista in cerkvenika
se odda
v Šmarjeti na Dolenjskem.
Plača organista 500 kron, prosto stanovanje in 100 kron postranskega zaslužka; vrednost cerkve-nikove bire z darili 200 kron. Natančnejša pojasnila daje „	644 5—i)
Zupnl urad v Šmarjeti.
Spomnite se osirotelih otroki
Srečke otroškega zavetišča
za ustanovite? zavetišča za osirotele otroke.
1500 dragocenih dobitkov v skupni vrednosti 60.000 K Glavni dobitek v vrednosti 25.000 K. Cena srečke 1 K — Žrebanje nepreklicno dne 22. aprila 1904.
BV Dobč se v vseh tobakarnah.
Uprava loterije za otroško zavetišče
krščanske dunajske ženske zveze,
379 10—10	Dunaj, Neuer Markt 3.
Velika lesna industrija
z žago in stroji na vodno silo
se pod ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda event. s kakim posestvom zamenja. — Ponudbe se sprejemajo pod naslovom: „Lepa industrija", Ljubljana, glavna pošta, restante. 672 3—2
SLOVENEC
ii
71
»r se prodaja "M
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blijak Ivan Bohoričeve ulice 10 Blasnik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Cešnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kalifi Alojzij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. KriBtan Ivan Resljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4 Omejc Terezija, Karlovska cesta 32' Pihler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mastni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Marija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip C30\va, prodaja časnikov.
Cerknica:
Lan Lavrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Schwarz, Sol. ulice 2.
Hruiica pri Jesenicah:
Katarina Krite.
Idrija:
Valent. Treven, trg, 102.
Javornik:
Štefan Pcdpac, trgovec.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Florian, knj'gotržec
Leskovec pri Krškem:
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
NovomeBto:
J. Kra.ec nasl, kniigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
Ivan Lovšin, trgovec, 70.
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. »Pri sv. Antonu Padovanskem«.
Zidan most:
Mary Peterman, kolodvor.
cr
Narodno podjetje!
Novo ustanovljena prodajalnico v „Narodnem domu" v Dobrlovasi — ki je središče podjunske doline in kjer so vsi uradi — se da pod ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe naj se pošljejo do i. maja načelništvu posojilnice v Sinčevasi na Spodnjem Ji^oroškem. 654 3—2
Žrebanje 1 že v soboto! |		Glavni dobitek Kron 40.000 Kron
Srei	ike za sobe grevnice . j ^maver po X krono § ' V Ljubljani.	
Efektni dobitki se ne izplačajo v gotovini.		

rBgjstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
[v lastni fiiTT? v Ljubljani JTiasMiii]
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—32
41
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
t!
v
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske F j a i 0 i(\(\'r\n posojilnice znaša	A 4,y40./yUZ/.
stažghran- K4,703.762*02.K 20,24671213. szakiadraez'K 77.979*34«
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
>

NfliVčČifl 7<\\(Wd\ najbol,ša m najcenejša tvrdka za nuj V vLJa MllUga, naročevanje ozir. nakupovanje
Copieev za pleskarje, Bobne slikarje, zidarje in mizarje.
Lakov, pristnih angleških, za vo-aove.
Emajlne prevlake, pristne, v posudicsti po '/si V* V« in 1 kar.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipažno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, Štedilnega, brezbarvnega in barvastega za j,ode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega zj vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 50 -17
naročevanje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sohoofaida.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kraniskegB.
Steklarskega kleja, pristnega,
lujamCeno trpežnega.
Gipsa,alabastorskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizari« in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
t
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
♦f ♦f •f ♦f +
4>
♦f
f *
4,
•f
4,
•f*
♦f
•f
Krojaški salon za gospode
Ivan Magfdič
LJubljana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najbolj-
[292 26-13
šesra tu- in inozemskega blaga.
f •f f •f f f +
t
t f
f f
f
i
t/KT Nakup ln prodaja
»»akovrsteih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irobanjlh, pri izžrebauju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako lrebanje. K n 1 a n t n h i i t r S i t e » naroill na boril.
Menjarična delniška družba
„1« K K C U R"
I, UVoiLeils 10 in 13, Our.aj, I., StrobeJpassB 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoCe viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 319
Udmjateij ia uojovenu w*d*ik: #r. I|i»ulj tllslk.
Tink »Ki.tgiiike Tiskarne« v Ljubljani.