Leto LXVI1 /oStnlna plačana * gotovini f Ljubljani, v nedeljo, dne 24. decembra 1939 Stev. 294 a tata 2 din Naročnina mesečna 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uLfc/Ul VENEC Cekevnl račnn Ljubljana itevilka 10.050 in 10.349 ca inserate. Uprava: Kopitarjeva ulice itevilka <>. Telefoni aredništva In oprave: <04)1, 40-02, 40-05, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan sjotraj razen ponedeljka in dneva po praznika Blagoslovljene božične praznike | vsem naročnikom, inserentom, j prijateljem in bralcem voščita i uredništvo in uprava »Slovenca« ; > Današnja številka »Slovenca* je izšla | na 32 straneh in v 60.000 izvodih! ; Prihodnja redna številka »Slovenca« j bo izšla v četrtek, dne 28. decembra. | V A » •• »•» Letosnyt boztc Sv. pismo pripoveduje, da je po vesoljnem potopu očak Noe odprl okno ladje, s katero se je rešil on in njegova družina, in spustil najprvo krokarja na svobodo. Roparska ptica je imela dovolj razlogov, da se ni več vrnila v ladjo. Potem se je okno ladje spet odprlo in Noe je poslal goloba kot svojega odposlanca z vodami uničenemu svetu. Toda ljubka živalica ni našla mesta, kamor bi se mogla spustiti in se je zopet povrnila v ladjo. Preteklo je še sedem dni, ko je bil golob znova izpuščen. Tokrat pa je oglednik očaka Noeta imel več sreče. Vrnil se je šele proti večeru in prinesel v kljunu lepo zele-nečo oljčno vejico. Strahotnega potopa je bilo konec, zunaj je brstelo novo življenje. Ko bi na letošnji božič 1939 bil izpuščen iz ladje svetovne diplomacije krokar kot oglednik položaja v svetu, mislimo, da se ptič ne bi več povrnil. Nagon roparice, ki išče mrhovine, bi ga gnal, — vseeno, kam bi se obrnil: ali na sever, na jug, vzhod ali zapad, — v prostrane pokrajine, kjer bi našel dovolj žalostnega plena. Krokar ne bi več utegnil vrniti se k diplomatom. In če bi za njim izpustili goloba, bi težko našel pripravno mesto, varno in mirno naselje in še manj je verjetno, da bi se vrnil z oljčno vejico v kljunu. Oljke so se posušile in žalostno stegajo svoje veje v mračno nebo. Treba bo več kot sedem dni, da bodo zopet ozelenele... Razgled po svetu resnično ne kaže božičnega razpoloženja. Nebeški duhovi bi težko našli gruče pastirjev, ki bi v mirnih dolinicah ob prijazno plapolajočih ognjih bajali starodavne pravljice in šteli zvezde na nebu. Letošnja sveta noč je prepolna železnega nemira in tesnobne čuječnosti. Milijoni in milijoni vojakov stoje v ledeno mrzlih okopih ali na izpostavljenih stražah. Nobenega ognja, nobene luči, nobenega žarka svetlobe. Vsakdo skriva v mesečini celo mrzel lesk brušenega jekla, kajti tam spredaj je sovražnik, ki preži na življenje protivnika. Vnete oči mrzlično boljšče v sivo noč, katere gluhi molk preseka od časa do časa rezek žvižg izgubljenega izstrelka ali hrupna eksplozija granate ... Toda srca bodo vendar vasovala pri jaslicah ali vsaj pod božičnim drevescem in duša bo sanjala o ženi, otrocih, o domači toploti svete božične noči in o zvonu, ki bo povabil k polnočni skrivnosti. Misli milijonov mladih mož iz vseh dežel in vseh morij bodo na to sveto noč hitele kakor plašne ptice pod domači krov, da v duhu praznujejo najlepši družinski praznik. O, kako kruta bo letošnja sveta noč za stotisoče in milijone pregnancev, ki begajo križem po svetu, brez svojcev, brez doma, ko premnogi nimajo, kam bi glavo položili. Kako poln žalostnih doživetij bo letošnji božič za stotisoče po koncentracijskih taboriščih, kamor jih je natrpala maščevalnost in sovraštvo. Kako bi jih razveselil upapoln klic: Ne bojte se!, danes, ko vsak trepeta za svojo usodo, ko je v skrbi za golo življenje in se vsak boji pred človekom. Kjer ljudje ne vidijo drug v drugem nič več božjega, so drug drugemu postali volkovi. Pest močnejšega kroji »pravico« pragozda, zloba in nasilje sta postala hvaljena čednost. A sreče in miru ni. Kajti »hudobneži nimajo miru«. In ker ga sami nimajo, ga tudi drugim ne privoščijo. Brezbožen komunizem poganja na finskem bojišču tisoče ljudi v smrt, jih poganja drugod v stavke, nemire in državljanske vojne... Res, hudobneži ne poznajo miru in ga tudi drugim ne morejo dati. A tudi v premnogih družinah bo letos žalosten božič. Telesno bodo pač zbrani okrog Jaslic, a misli bodo iskale bolj kot kdaj koli očeta, brata, zaročenca, ki je odšel na bojišče, ki blodi po daljnih morjih, kjer zahrbtno preži smrt. Atek, bratec je nekje daleč pod nebnim svodom, gleda zvezdne utrinke in ugiba, kateri je njegov... Kdaj se utrne njegova zvezda? Morda pa se je že utrnila in doma ob jaslicah sedi vdova s sirotami in grenkimi spomini. Kako je še lani bilo lepo na sveti večer. Božič je praznik prečudne nežnosti in ljubezni, zato se ta dan znova raz-bole in oži ve vse rane, ki jih je v duši zapustila raztrgana in uničena ljubezen. Svet je zbegan in nesrečen. Na tem temnem ozadju se odraža božična mirovna blagovest kot čudno, skoraj neumljivo nasprotje. Obhajamo praznik največje ljudomilosti in človekoljubja v času, ko je svet prepoln sovraštva. Nebeško veselje nam je oznanjeno Sovjeti na begu pred Finci Finska proliofenziva- na severu in na vzhodu se je za rdeče čete spremenila v pravo katastrofo Helsinki, 23. dec. t. Reuter. Sovjetski beg na severnem bojišču traja dalje. Sovjetske čete bežijo nazaj proti Petsamo in zapuščajo za seboj vse, kar bi jih moglo v bežanju ovirati. Izpraznili eo S a 1 m i j e r v i in bodo verjetno tekom današnjega in jutrišnjega dneva prepustili tudi še Petsamo Fincem, ako se ne zgodi čudež v njihov prilog. Sovjetska letala so večkrat poskušala, da bi ustavila finsko prodiranje, toda bilo je vse zastonj. Sovjetski letalci niso dobri strelci in razmetavajo tiombe kar tja v en dan. Očividci, ki sledijo finskim četam, ki so Sovjetom za petami, pripovedujejo o nepreglednih vrstah tankov in motornih vozil s živežem in municijo, ki ležijo ob cestah proti Petsamu. Ob cestah je tudi vse polno zmrznjenih sovjetskih vojakov, ki so bili ali ranjeni, ali pa so popadali od slabosti in utrujenosti. Vo- . jaški izvedenci so prepričani, da so Sovjeti izgubili na tem prostoru 5.000 mož. Tudi iz vzhodnega bojišča pri S al H, kjer so Finci v sredo pognali rdeče čete v beg, prihajajo podobna poročila. Zmeda na sovjetski strani je strašna. Tamkaj je vojni ples, ki so ga Finci zajeli, izredno velik. Na jugu v Karelijski ožini pa se je sovjetsko zaletavanje v Mannerheimove betonirane utrdbe za enkrat ustavilo. Na vseh bojiščih torej Finci peračijo Sovjete z velikim zagonom. Sneg in mraz sta njihova zaveznika. Poučeni pa pripovedujejo, da se med finskimi četami nahajajo že odlični tuji prostovoljci. Finsko poročilo Helsinki, 22. decembra. AA. Havas. Snočnje sporočilo finskega vrhovnega poveljništva se gla6i: Sovražnik je na Karelijski ožini po močnem topniškem obstreljevanju in zračnem bombardiranju izvedel nove napade med Koukjervijein in Mtiolajervijem. Napadi so bili odbiti. Odbit je bil tudi napad na Tajpale. Sovražnik je pretrpel povsod težke izgube. Uničenih je bilo sedem sovražnih tankov. Na vzhodni ineii je bil oiro. Postopoma se bo iuhku pooblačilo od severozahoda. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. 120 nemških lovskih letal napadlo angleške bombnike Pretresljiv popis bitke v zraku nad Wilhemshavenom London, 28. decembra, t. (Reuter.) Šele sedaj objavljajo nekatere podrobnosti iz velike bitke v zraku, ki se je razvijala dne 18. decembra nad nemško balo med številnimi angleškimi bombniki in nemškimi lovskimi letali. Letalsko ministrstvo poroča, da so angleški bombniki prileteli v strnjenih skupinah do Helgolanda, kjer so jih najprej napadla nemška letala z namenom, da bi jih razbil«, nakar bi jih posamič pokončala. Toda angleški bombniki so drveli nemoteno dalje. Ko so prileteli nad Wilhelmshaven, so se znašli sredi ogromne jate nemških lovcev, ki so se na vse način« trudili, da bi bombnike razpršili. Tudi to se jim ni posrečilo. Prav tako protiletalska obramba topov ni dosegla svojega namena. Ko so se bombniki, od katerih je bilo v tej borbi sestreljenih 7, vračali, so jih nemški lovci spet od vseh strani napadali, toda brez učinkov. Angleži so sestrelili 12 nemških lovcev, ki so jih videli pasti v morje. Poškodovanih pa je bilo mnogo več. Od nemške strani se je udeležilo napada na Angleže 110 lovcev raznih vrst. »Gneisenau« ni potopljena Berlin, 23 decembra. AA. (DNB.) Na mero-dajnem mestu izjavljajo, da je popolnoma netočna vest agencije Havas, da bi bila nemška ladja »Gneisenau«, ki je vozila izseljence iz baltiških dežel, potopljena od neke podmornice neznane državne pripadnosti v Baltiškem morju. Ladja Gneisenau je prispela z vsemi svojimi potniki nepoškodovana v določeno nemško luko. Potopljene ladje London, 23. decembra. AA. (Havas.) Tovorna ladja »G r i f w e 11« (4434 ton), ki pripada luki Glasgov, je bila poškodovana zaradi eksplozije, ki se pripisuje mini. Ladjo so pripeljali v neko luko ob vzhodni angleški obali. Del posadke je ostal na ladji. Vsi ranjeni člani posadke, ki so bili v rešilnih čolnih, so bili prenešeni v bolnišnico. Oslo, 23. decembra. AA. (Reuter.) Norveška ladja »Rudolf« 921 ton) je zadela ob mino v četrtek v Severnem morju. Kapitan ladje in 7 članov posadke so se rešili z rešilnim čolnom ter prispeli v Kopernik ob zapadni norveški obali. Ostalih 6 članov posadke se je vozilo z drugim rešilnim čolnom, toda ne ve se še, ali so se rešili. Kapitan ladje misli, da jih je rešila neka ladja, ki je plula v teh vodah. Nemčija kliče domov svoje trgovske ladje, ki se skrivajo po nevtralnih pristaniščih Berlin, 23. dec. t. »United Press«. Nemške oblasti so vsem svojim trgovskim ladjam, ki se nahajajo po nevtralnih pristaniščih, kamor so zbežale pred angleško blokado, dale nalog, naj se vrnejo v nemška pristanišča, naj stane kar hoče Posadke vseh ladij pa imajo tudi nalog, da ladjo takoj potope same, ako bi pretila nevarnost, da jo zapleni sovražnik. Admiral Rader nI odefopfl zaradi potopitve »Admirala Spee« Ziirich, 23. dec. b. »Basler Nachrichten« poroča iz Berlina, da nemška vlada zanika poročila, da je poveljnik vojne mornarice admiral R S d e r podal ostavko v zvezi s potopitvijo ladje »Admiral Graf von Spee«. Nemško uradno poročilo poudarja, da je državni kancler Hitler sicer vrhovni poveljnik nemške vrhovno sile, da pa noben sklep ni bil storjen brez znanja admirala Raderja. Neresnična poročila o potopljenih angleških krliarkah London, 23. decembra. AA. (Reuter.) V tujini eo 9e razširile vesti, da je nemško letalstvo potopilo 3 britanske bojne ladje, in sicer »Activ«, »Astrps« in »Ocean«. Informacijsko ministrstvo sporoča zato, da imenovane ladje niso patrolne ladje britanske vojne mornarice, in sicer sploh niso vojne ladje. Ladja »Activ«, ki je bila potopljena, in ladja »Astros«, ki je bila samo lahno poško- dovana, sta britanski ladji, medtem ko ladja »Ocean« (244 ton) sploh ni britanska, temveč ived-ska ladja. Kako je angleška podmornica »Uršula« potopila v ustju reke Labe nemško križarko London, 23. dec. t. Reuter: Angleška podmornica »Uršula«, ki je v zalivu reke Labe potopila nemško križarko tipa »Koln«, se je vrnila v domače pristanišče in so sedaj objavljene nekatere podrobnosti o tem dejanju. Angleška podmornica je križarila v okolici otoka Helgoland, ko je opazila veliko število nemških patrolnih ladij. Zaradi varnosti se je morala potopiti pod morsko gladino. Skozi periskop (ogledno cev) pa je poveljnik opazil nemško križarko vrste »Koln«, ki je bila kakšnih 7 km oddaljena, zavarovana na vseh straneh od 6 rušilcev. Angleška podmornica je takoj napadla, čeprav je bil položaj za njo nevaren. Poveljnik je dal povelje za odstrel torpeda. Kmalu nato se je okrog podmornice morje streslo, kar je znamenje, da je bila v bližini eksplozija. Prvi torpedo je torej nekam zadeL Takoj nato je bil odstreljen drugi torpedo, ki mu je sledila takoj spet strašna eksplozija. Torej je tudi ta zadel. Eksplozija je bila tako velika, da so električne luči v potopljeni »Uršuli« 'ugasnile. Medtem ko se je prej točno slišalo, kako je propeler od križarke brnel, je brnenje sedaj kar prenehalo. Proti podmornici so ee takoj obrnili 4 rulilci in so začeli metati podvodne bombe, ki so eksplodirale. »Uršula« ni bila zadeta, ker •• je takoj vsedla n« dno morja. Čez nekaj časa se je podmornica spet dvignila in je poveljnik skozi periskop videl tam, kjer je bila prej križarka, dva rušilca, ki sta iskala za preživelimi mornarji. O križarki ni bilo več ne duha ne sluha. Božično voščilo generalov Gamelina in Gorta francoskim in angleškim vojakom London, 23. decembra. AA. (Reuter.) Vrhovni poveljnik angleških čet v Franciji general G o r t je poslal angleškim vojakom božične čestitke, v katerih med drugim pravi: Zavezniška vojska daje pod poveljstvom velikega francoskega vojaka združen odpor napadalcu. Leto, ki se začenja, bo gotovo prineslo težave in nevarnosti, kakor je to bilo v minulih vojnah. Toda tudi te težkoče bomo prebredli, za kar se bomo imeli zahvaliti složnosti, ki obstoja danes med francosko nacijo in nami. Prepričani smo, da bomo prebredli vse težave, ker vemo, da ste vi, angleški vojaki, z nami in to vedno v dobrem in slabem. Vojaki, v kateremkoli delu cesarstva se nahajte ali se borite, pošiljam vam najprisrčnejše čestitke za božične praznike in najboljše želje za novo leto. Vrhovni poveljnik francoske vojske general G a m e 1 i n je poslal angleškim vojakom v Franciji istotako poslanico, v kateri pravi: Vsem vojakom angleškega cesarstva, posebno pa onim, ki služijo v Franciji pod poveljstvom lorda Gorta, pošiljam v imenu njihovih francoskih vojaških tovarišev najprisrčnejše čestitke za božične praznike. Božič je praznik bodočnosti. Mi ustvarjamo z napori v tej vojni bodočnost narodov. Ta bodočnost bo taka, kakršno mi želimo, kajti naše junaštvo je nezlomljivo. Iz JRZ Zunanji minister dr.Cincar Markovič o trgovinskih pogajanjih s Francijo Belgrad, 23. decembra. AA. O priliki končanih pogajanj med jugoslovansko in francosko trgovinsko delegacijo je bil zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič tako ljubezniv, da je dal za našo javnost sledeče sporočilo: V nameri, da uredimo in prilagodimo naše gospodarske odnose z vsemi večjimi ali manjšimi gospodarskimi partnerji, so se začela 27. novembra tudi jugoslovansko-francoska trgovinska pogajanja, ki so se včeraj zaključila. Pogajalci so morali rešiti mnogo vprašanja, ki so težka sama po sebi, pa jih je v mnogočem otežkočalo še današnje stanje v svetu. Prijateljska izmenjava misli, dobra volja na eni kakor drugi strani, ter razumevanje za medsebojne potrebe, so pripeljali do želenega rezultata. Pogajanja so se nanašala na ti dve skupini vprašanj: Blagovni promet, plačilni promet in finančno plačevanje. Naše finančne obveznosti smo rešili tako, da bomo svoje upnike v Franciji izplačali delno z devizami, deloma pa z blagom. Zaradi tega so mo- rali tudi plačilni promet prilagoditi temu aranžma-nu tako, da gredo terjatve od našega izvoza v Francijo, deloma v korist porterjev, deloma pa za pokritje naših nabav v Franciji. Sporazum o blagovnem prometu predvideva kontingente za naš izvoz v Francijo, kakor tudi način tretiranja francoskega blaga pri uvozu v Jugoslavijo. O priliki trajanja teh trgovinskih pogajanj je Jugoslavija kakor tudi prej ostala na isti liniji — na liniji nevtralne države. Ona hoče z vsemi državami v enaki meri ohraniti gospodarsko sodelovanje v dosedanjem obsegu ali pa da to sodelovanje v mejah možnosti in v pravem sorazmerju ojači. Kot činilec miru teži Jugoslavija z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, k temu, da z ostalimi državami ohrani vsaj tiste zveze, ki so ▼ sedanjem trenutku od nje odvisne. Doseženi trgovinski sporazum s Francijo predstavlja nov pomemben korak v teh naših naporih. Predsednik vlade naznanlai Na novo se bo uredilo vprašanje minimalnih mezd Belgrad, 23. dec. m. Predsednik vlade je danes sprejel več deputacij, med drugimi tudi člane izvršilnega in upravnega odbora Jugo-rasa, ki so mu izročili posebno resolucijo glede zboljšanja materijelnega stanja delavstva, ki ;e postalo zlasti aktualno sedaj zaradi podra-iitve cen življenjskim potrebščinam. Predsednik vlade je izjavil članom Jugo- rasa, da bo sredi januarja prihodnjega leta sklicana v Belgradu konferenca vseh zainteresiranih ustanov zaradi spremembe uredbe o minimalnih delavskih mezdah in zaradi trajne ureditve delavskih vprašanj sploh. Zvečer odpotuje predsednik vlade v Niš ter bo jutri prisostvoval odkritju doprsnih kipov v Narodnem gledališču znanega srbskega pesnika Sremca in gledališkega igralca Milutino-viča. , Belgrad, 23. decembra, m. V Belgrad je dopo-tovalo 120 delavcev in nameščencev, članov splitskega Jugorasa Splitski delavci bodo jutri odpotovali na Oplenac, kjer se bodo poklonili manom blagopokojnega kralja Aleksandra. V Belgradu bodo gostje belgrajske organizacije Jugorasa. V Belgradu ostanejo do ponedeljka ter si bodo ogledali vse zanimivosti naše prestolnice. Nova določila o plačevanju v obrambni sklad Belgrad, 23. decembra, m. V uredbi o spremembi § 19 finančnega zakona za 1. 1939/40 o posebnih doprinosih za sklad narodne obrambe se med drugim menja točka 4 § 2 ter se glasi: Pose- Borba za Dardanele (Nadaljevanje s 1. strani) hotela zapreti Dardanei in ni hotela s Sovjetijo podpisati pakta, ni prijateljsko. Prav tako vlada negotovost glede Romunije, proti kateri mnogi sovjetski veljaki hujskajo, češ, da je treba oprati Finsko z uspešno zasedbo Besarabije. Sovjetska Rusija bo brez dvoma enkrat izigrala tudi bolgarsko karto, kajti med obema državama trajajo razgovori in pogajanja že nekaj mesecev brez prestanka. Zelo zanimiva je tudi vloga nemške vlade pri sovjetski igri. V Moskvi menijo, da ima Nemčija zvezane roke in da se sovjetskim načrtom ne more zoperstavljati, naj bodo še tako neprijetni. — Havasov dopisnik končuje svoj članek s pripomno, da se Sovjeti dobro zavedajo, zakaj Anglija in Francija zbirata čete v Mali Aziji in zakaj je Italija zavzela tako odklonilno stališče proti Sovjetski Rusiji, da je namignila, da bi se celo od Nemčije ločila, ako bi Nemčija podpirala nadaljni razmah Sovjetije na Balkanu. »Tempi« iz Rima: »Podobno kot leta 1914, je tudi danes Italija svobodna, da si — ne glede na zvezo z Nemčijo — izbere pot, ki se ji zdi koristna Stališče Italije pa v svitu govora zunanjega min. grofa Ciana osvetljuje pariški »Tempi«, ki pravi v dopisu svojega poročevalca v Rimu: V Italiji etrogo ločijo med Italijo in Nemčijo, kadar govorijo o odgovornosti za vojno. Italija se je do zadnjega trenutka trudila, da bi jo odvrnila. Od mainika naprej je Italija prigovarjala Nemčiji, naj ne dovoli, da bi ee napetost razvila v katastroto. Italijanska vlada ni odobravala nemške politike v poljskem vprašanju. Za to ne more biti soodgovor- na za sklepe, ki 60 bili storjeni v Berlinu. Italija tudi ne nosi nobene odgovornosti za vdor Sovjetije v Evropo, saj je bila šele v zadnji uri obveščena o nemško-sovjetskem sporazumu. Francoski časnikar pravi, da smatrajo v Rimu položaj za zelo podobnega položaju v zadnji svetovni vojni. Takrat, leta 1914., Avstro-Ogr-ska in Nemčija Italije nista o ničemer obvestili, kar sta ukrenili na Balkanu. Sele v zadnjem trenutku sta sporočili v Rim, da bo vojna s Srbijo. Italija je bila takrat prav tako, kakor danes, postavljena pred storjeno dejstvo. Zato matrajo v Rimu — tako zaključuje francoski časnikar — da je Italija danes svobodoa, da si izbere pot, ki jo bo smatrala za potrebno in koristno. Glasilo zunanjega ministra grofa Ciana »Te-legrafo« pa potrjuje, da je zunanji minister__v svojem govoru hotel povedati, da Italija na zadnji^ dogodkih ni nič kriva, ampak, da je Nemčija samostojno postopala. To, kar je povedal groi Ciano, so res bila razodetja. Italija je v sedanjem trenutku morala napraviti nekatere jasne ugotovitve, da bo ves svet videl in razumel stališče Italije. Italija proti Nemčiji ni rekla nič, ampak |c povedala res. nlco in nič več. Če pa kdo pove resnico, s tem še ne polemizira z Nemčijo. /IA ZIMO... §;• KLAVIRSKE HARMONIKE i * D|M480 ZAHTEVADTE BREZPLAČEN KATALOGI MEiriEL* HEROLD — »At tvooNici Glasni. M AR I B OR si 102 Belgrad, 23. dec. m. Včeraj in danes je bilo v prostorih JRZ zborovanje JRZ iz drinske banovine. Sestanek je sklical bivši minister Milan Rajakovič. Na sestanku so posamezni okraji poročali o političnem položaju v dotičnem okraju ter o potrebah tamošnjega ljudstva. Vsi govorniki so si bili soglasni v tem, da mora stranka svoje delovanje še povečati. Nekateri govorniki so zahtevali razčiščenje vprašanja odnosov do pravosodnega ministra ministra dr. Markoviča. Kakor smo že poročali, namerava prosvetni minister Boža Maksimovič z vsemi svojimi pristaši stopiti v H^Z. Na sestanek je prišel tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter je govoril o notranje-političnih vprašanjih. Navzoči so mu navdušeno ploskali. Dne 27. t m. bo najbrže predsednik vlade z dr. Korošcem obiskal sestanek JRZ za drinsko banovino v Sarajevu. Obvezno pokojninsko zavarovanje se razširi na zobne tehnike in strojnike Belgrad, 23. decembra. AA. Na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za 1939/40 je minister za socialno politiko dr Budisavljevič predpisal uredbo, s katero se obvezno pokojninsko zavarovanje razširja na zobne tehnike in strojnike • strojniškim izpitom. Na ta način je ustreženo davnim željam teh nameščencev, ki spadajo po svojih kvalifikacijah in po svojem posebnem položaju v vrste zasebnih nameščencev, ki so za primer onemoglosti, starosti in smrti zavarovani pri pokojninskih zavodih za nameščence. Izvedba tega zavarovanja ne bo naletela na težave v gospodarskih krogih, ker gre izključno le za delodajalce, ki bodo z lahkoto pretrpeli to breme v korist svojih nameščencev, katere je prav v teh primerih možno smatrati za njihove ožje sodelavce. Obvezno pokojninsko zavarovanje teh nameščencev in dolžnost plačevanja prispevkov stopa v veljavo dne 1. februarja 1940, prijava za zavarovanje pa se mora izvršiti v 14 dneh pred tem datumom pri pristojnem pokojninskem zavodu za nameščence. Božičnica v Mestnem zavetišču Ljubljana, 23. decembra. V mestnem zavetišču v stari cukrarni je mestna občina priredila svojim oskrbovancem in otrokom prehodnega zavetišča lepo božičnico. Cestite sestre so obednico lepo okrasile, napravile jaslice in okrasile veliko božično drevo. Mestni župan g. dr. Adlešič je v svojem nagovoru pozdravil vse in vsem želel lepe božične praznike. Zahvalil se je v imenu vseh vsem dobrotnikom, kii so prispevali s svojimi darovi in tako omogočili nocojšnje božično obdarovanje. Poleg župana dr. Adleiiia so se udeležili lepe slovesnosti soproga župana ga. Adlešičeva, generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. Ri-kard Skubec s hčerko, tajnik Rotarij-kluba, več dobrotnikov in zastopniki mestnega socialnega urada. Obdarovanih je bilo 110 mož in 60 žena. Vsak je dobil primerno darilo I Med petjem božičnih pesmi je bila lepa slovesnost zaključena. ben doprinos znaša od osnovnice preračuna po točki 2 odnosno 3 in to: do 25 din 10%, čez 25 do 50 din 12%, do 100 14%, do 300 16%, do 500 18%, do 1000 20%, do 2000 22%, do 3000 24%, do 5000 27%, do 10.000 30%, do 20.000 33%, do 50.000 36%, do 100.000 39%, do 200.000 42%, do 500.000 45%, do 1,000.000 48%, do 3,000.000 50%, do 7,000.000 53%, do 12,000.000 56% in čez 12,000.000 60%. Cene papirju — višje Belgrad, 23. decembra. AA. Kartel papirja je sklenil na svoji seji, dne 7. novembra 1939, da bo zaradi povišanja cen surovin dvignil cene in izpremenil prodajne pogoje za pisalni, tiskarski in ovojni papir. Ministrstvo za trgovino in industrijo je s svojim odlokom z dne 22. t. m. prepovedal to povišanje cen in prodajnih pogojev. t Douglas grof Turn Valsassina Ouštanj, 23. dec. Danes ob tričetrt na 5 popoldne ie nenadno odšel v večnost tukajšnji graščak ekscelenca grof Douglas Turn Valsassina v starosti 75 let. Pokojnik je bil zelo mar-kantna osebnost, znan graščak in veleposestnik. Bil je izredno dobrega srca do revnih, velik ljubitelj in dobrotnik mladine. Za njim ne žalujejo samo žena in otroci, marveč tudi vsi delavci in nameščenci njegovih podjetij. Sveti naj mu večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Odbor za nadzorovanje kartelskih sporazumov Belgrad, 23. decembra. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je imenoval osebe, ki bodo sestavljale ndbor za revizijo kartelskih sporazumov. Za predsednika je imenovan pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič za njegovega namestnika pa dr. Ljubša Olič, v dolžnosti načelnika oddelka za industrijo in obrtništvo. Za tajnika je imenovan dr. Josip Koruč, referent za kartele v ministrstvu za trgovino, za njegovega namestnika pa Štefan Kukulec, pripravnik v istem mi nistrstvu. Za člane odbora so imenovani dr. Dragomir čišič, ravnatelj zavoda za proučevanje in organizacijo poljedelstva za ^prehrano, za njegovega namestnika inž. Teržan, načelnik istega ravnateljstva, dalje Dušan Je-remič načelnik ministrstva za socialno politiko, za njegovega namestnika inž. Lazar Sav-kovič, šef odseka inšpekcije dela pri tem ministrstvu in dr. Mirko Lamer, predstojnik oddelka za obrt, industrijo in trgovino, banske oblasti v Zagrebu, za njegovega namestnika pa dr. Josep Kabas, tajnik banske oblasti v Zagrebu. — Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjetn za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Jošefova«c grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Stalinu so čestitali... Moskva, 23. dec. t. Reuter: Danes objavljajo besedilo vseh čestitk, ki jih je sprejel Stalin od raznih inozemskih odličnikov ob priliki njegove 60-letnice rojstva. Stalinu so pri tej priložnosti čestitali: nemški državni kancler Hitler, zunanji minister Turčije Saradzogla, »predsednik« komunistične finske vlade K uu sin en (ki pa se po najnovejših vesteh nahaja v zaporih Lubjanke v Moskvi), general Laidoner, poveljnik estonske armade, zunanji minister Litve Urbsis, zunanji minister Estonske S e 11 e r , predsednik slovaške republike dr. Tiso, nemški zunanji minister von Ribbentrop. Moskovsiki tisk objavlja tudi dolge posnetke člankov nemških časopisov, ki so posvečeni Stalinu ob njegovi 60-leinici. Nemški listi proslavljajo delo, ki ga je opravil sovjetski diktator ter s slavospevi omenjajo njegovo »državniško modrost«, ki je omogočila sodelovanje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. V Moskvi so nekatere inozemske kolonije priredile posebne slavnostne »kulturne večere« ob priliki Stalinovega praznika. Nemško-sovjetski kulturni klub je priredil posebno slavnost, ki naj bi podčrtala sodelovanje obeh držav na kulturnem področju. Slovesnosti so se udeležlili tudi številni predstavniki raznih sovjetskih kulturnih ustanov. Vrhovni svet Sovjetske Rusije je sklenil podeliti Stalinu pri tej priložnosti naslov »Junaka socialističnega dela«. Stalinu je podelil tudi »Lje-ninov red I. stopnje«. V Varšavi bodo popolnoma razstrelili starodavno palačo, kjer so prebivali poljski vladarji Pariz, 23. decembra, t. Poljska agencija PAT poroča: Večji oddelki nemškega vojaštva in članov prisilne delovne službe so prišli v nekdanji prestol-ni grad predsednikov poljske republike v Varšavi. Grad so nemške letalske bombe razdejale. Sedaj so začeli prekopavati zidovje in izkopavati tudi temelje gradu. Nemci so iz gradu odstranili vse umetnine, ki so bile tamkaj nakopičene. Med njimi umetnine iz davnih časov poljske zgodovine in dragoceni spomini na zgodovino poljskega naroda. Kam so bili ti predmeti spravljeni, ni znano. Poljski krogi so prepričani, da bodo nemške oblasti ostanke gradu sploh odstranile, češ, da njegova lega ob velikem mestu čez Vislo ni primerna. Belgrad, 23. dec. m. Za sodnijskega pripravnika 8. skupine je imenovan pri okr. sodišču v Mariboru dr Slavko Čeplak, dipl pravnik iz Ljubljane. — Prestavljeni so: na okrožno sodišče v Mariboru Andrej Bros iz Žužemberka, na okrajno sodišče v Kranj Anton Sorec iz Maribora, na okrajno sodišče Logatec Ivan Šuštar iz Črnomlja, na okrajno sodišče Slovenjgradec Marija Jezernik iz Marenberga, na okrajno sodišče v Mursko Soboto Anton Lovrenčič iz Radeč, na okrajno sodišče Žužemberk Martina Kopušar iz Ljubljane, na okrajno sodišče v Ribnico A vrel H a Strnheli iz Novega mesta, na okrajno sodišče v Cerknico Ernesi Polka iz Celja. Od nedelje Zunanji pregled V preteklem tednu je bilo živahno na bojiščih kakor tudi na polju diplomatičnega snovanja in prerivanja. Zanimivo je, da je na obeh poljih zelo slabo odrezala Sovjetska Rusija, ki je pretrpela na bojiščih zelo občutne poraze, na diplomatičnem polju pa se je začela proti njej obsežna obrambna organizacija. Razgled po bojiščih Na zahodni fronti na suhem ni bilo nič novega. V zraku sta bili dve pomembnejši bitki, in sicer ena nad nemškimi otoki Helgoland in Bor-kum, ki so jih napadli angleški letalci. Pri tem so Angleži izgubili 7 letal. Nemci pa 12. Druga bitka je bila nad angleško obalo, kjer so nemška letala potopila 4 angleške ribiške ladje. Razen tega so bile na suhozemski fronti običajne letalske praske. Na morju so bili za Nemčijo črni dnevi. Velika nemška oklopnica »Admiral Graf v. Spee«, ki se je po bitki z angleškimi vojnimi ladjami zatekla v urugvajsko pristanišče Montevideo, se je v ponedeljek sama potopila, da ne bi padla v nasprotnikove roke. Nadalje so Nemci sami potopili veliko čezmorsko nemško potniško ladjo »Columbus« pred ameriško obalo, zato, da je ne bi zajeli Angleži. Nadalje je ena angleška podmornica potopila veliko podmornico in s torpedi poškodovala dve nemški križarki, med njimi »Bliicherja«, druga angleška podmornica pa je v ustju reke Labe torpedirala nemško križarko »KOln«. Končno je ena francoska podmornica potopila dve nemški podmornici. Nasprotno pa je bil v preteklem tednu potopljenih nekaj angleških in nevtralnih trgovinskih ladij po nemških podmornicah, ali po nemških minah. Na finskem bojišču pa so boji trajali ves teden z veliko srditostjo. V začetku tedna so Sovjeti, ki so napadali na treh frontah, in sicer od juga navzgor, od vzhodne meje proti morju in od severne obale proti jugu, hitro napredovali na severu, kjer so že 200 km globoko vdrli v finsko ozemlje. Velikanski naval so napravili na vzhodni fronti, kjer je bila že nevarnost, da pre-derejo finsko ob-ambo. Sredi tedna pa je padla odločitev na vzhodni fronti, kjer so Finci Sovjejo strašno namlatili ter jim zdrobili dve diviziji. Sovjeti so imeli v tej bitki pri Salli 30.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Pustili so na bojišču skoraj vse topove in tanke. V petek se je sovjetsko napredovanje na severu spremenilo v divji beg. Finci so Sovjete potisnili nazaj, uničili 5000 mož sovjetske vojske in prodirajo sedaj nazaj proti Petsamo. Na južnem bojišču pa se Sovjeti zaman zaletavajo v Mannerheimovo obrambno črto, ki je ne morejo prebiti. Ves teden 60 sovjetska letala letela nad južno Finsko! Bombardirala so odprta mesta in s strojnicami obstreljevala civilne vlake. Na Finsko prihaja čedalje več orožja, iz inozemstva in čedalje več prostovoljcev. Politični pregled Na diplomatičnem polju pa se je v preteklem tednu razjasnila slika položaja na dveh področjih. Najprvo postaja vedno bolj vidno, da se organizira napad na Sovjetsko Rusijo. Zahodni velesili pripravljata vse potrebno, da se ta napd izvede. Francoski predsednik vlade Da-ladier je v francoskem parlamentu izjavil, da bosta Anglija in Francija šli Finski na pomoč, in sicer ne samo polovičarsko. Na poučenih mestih izjavljajo, da bi se znalo zgoditi, da Anglija in Francija prelomita s Sovjetsko Rusijo in jo celo napadeta, in sicer skozi Finsko. Nekateri pravijo celo, da bi ti dve velesili vzeli pod zaščito Švedsko in Norveško in od tamkaj napadli Sovjetsko Rusijo ter Nemčijo. Toda proti Sovjetski Rusiji se nekaj pripravlja tudi na jugu. Anglija in Francija sta v Siriji v Mali Aziji zbrali armado pol milijona mož. Ta armada stoji pripravljena, da takoj služi lahko tudi kot napadalna armada, ko bi prišlo do popolnega preloma med zahodnima velesilama in Sovjetsko Rusijo. Na ta način bi se na vzhodu Evrope odprli dve novi fronti in bi sedanji položaj postal precej podoben položaju v zadnji svetovni vojni, ko se je morala Nemčija borili na več frontah. Sovjetska Rusija se je s svojim grdim napadom na Finsko postavila v zelo nevaren položaj, ker je pokazala, da njena vojska ni dosti vredna in da je ni treba mnogo jemati v obzir, ako bi svetovni položaj zahteval, da se Sovjetija kot zaveznica Nemčije napade in zruši. Zelo pomembno izjavo je v preteklem tednu dal italijanski zunanji minister grof Ciano. Govoril je sicer že preteklo soboto, toda vsebina njegovega govora je postala šele v tem tednu bolj jasna. Italijanski zunanji minister je za vsakogar razumljivo pojasnil, za-Raj Italija ni šla v vojno skupno z Nemčijo, zakaj je sedaj pri vojni neudeležena in kakšni so njeni cilji v bodočnosti. V vojno ni šla, ker so bile obveznosti, ki jih je z Nemčijo sprejela, drugačne in Italije pred tremi leti niso vezale. V bodočnosti pa ima sedaj svobodne roke, posebno, ker ni bilo predvideno, da bo Nemčija sklepala zavezništvo s Sovjetsko Rusijo, česar Italija ne odobrava. Italija želi imeti jamstvo za to, da se nikdo drugi ne bi politično polastil Podonavja in Balkana. Ker je Sovjetija tamkaj nevarna grožnja, se mora Italija proti temu postaviti. Iz Cianovega govora in iz pisanja italijanskega tiska izhaja, da Italija ni na življenje in smrt navezana na Nemčijo, ampak da bo svojo bodočo politiko urejevala po izključnem merilu italijanskih koristi. Tudi sodelovanje z Anglijo in Francijo ni izključeno, ako bi ji ti dve državi dali jamstva, da bodo italijanske življenjske koristi na Sredozemskem morju in na Balkanu upoštevane. Tudi na političnem polju dobiva sedanja vojna v mnogem obziru obraz, ki ga je leta 1015 imela zadnja svetovna vojna. Položaj naše države je sredi tega trenja, ki se je začelo okrog Balkana, ugoden. Naša država želi ohraniti nevtralnost in mir. Vse velesile, ki prihajajo v poštev kot >na Balkanu zainteresirane^ želijo — vsaka iz svojih svojstvenih razlogov — da to področje ostane mirno. Edino Sovjetska Rusija ima druge cilje. Toda ona bo težko smela preslišati svarila svoje zaveznice Nemčije, ki zavoljo Sovjetije ne mara izgubiti Italije, da naj ne začenja vrtati po Balkanu Proti Sovjetski Rusiji pa se dvigajo tudi Anglija, Francija in Italija. Pa tudi vodilni položaj naše države na Balkanu samem na nt je jamstvo za mir. Jugoslavija upravičeno sme mirno praznovati božične praznike^ Računati jc treba! Kdor pride Iz Ljubljane, Maribora ali kakšnega drugega krala nakupoval v Celje v rrgovski dom stermeckl, kupi tako poceni, da mu |e volnfa zasloni. Din Din Din Volneno za damske obleke . . 31, 25, 23 Sukno za moške obleke . . . 115, 88, 45 Kamgarn za moške obleke . . 162, 131, 94 Barhent tiskan za obleke . . . 14, 11, 8 14, 12, 11 Flanel za perilo ....... 12, 9, 7 Belo platno za perilo . • . . . 11, 9, 7 Belo platno za prtiče..... 29, 23, 21 Belo platno za prevlake . . . 35, 29, 27 Volneni damski telovniki . . . 110, 71, 48 Volneni moški telovniki . . . 80, 44, 22 Kombineže iz umetne svile . . 58, 32, 24 Damske hlačke iz umet. svile . 28, 17, 15 Damske triko hlačke..... 30, 19, 17 Damske triko rokavice .... 21, 13, 8 Damske »Nappa« rokavice . . 70, 68, 58 Damske flor nogavice . . . 21, 12, 6 Damske svilene nogavice .». • 32, 23, 13 Moške triko rokavice .... 19, 16, 8 Moške »Nappa« rokavice . . . 65, 60, £8 Moške bombažaste nogavice . 10, 6, 3 Moške volnene nogavice . . . 17, 13, 9 148, 80 132, 93 53, 26 Obleke za dame ....... 240, 139, 88 260, 200 340, 290 Suknje za gospode...... 790, 550, 400 Hlače za gospode...... 120, 68, 49 Klobuki za gospode ..... 86, 60, 38 40, 29 Moške srajce bele...... 49, 32, 24 45, 36, 31 Moške srajce flanel..... 40, 31, ' 24 Moške srajce oksford . . * . 29, 24, 18 Samoveznice......... 12, 10, 7 Žepni robci — tucat ..... 69, 38, 23 Ročne torbice za dame .... 66, 38, 26 74, 49, 30 Damski dežniki....... 53, 36, 30 Velika zaloga in nizke cene stekla, porcelana, email posode, glasbil, grač in drugega galanterijskega in torbarskega blaga, torej z eno besedo vse, kar potrebujete za obleko in gospodinjstvo. Največja domaČa trgovska hiša v Jugoslaviji J Rta. i«, i MA Tvrdka zaposluje v vseh oddelkih 150 uslužbencev. do nedelje Notranji pregled Preteklo nedeljo je slovenska univerza obhajala 20 letnico svojega obstanka. Pri tej priliki je bila voditelju slovenskega naroda dr. Koroicu izročena diploma častnega daktorja slovenske univerze. Po slavnosti na univerzi je bilo slavnostno zborovanje v Unionu, kjer so govorili zastopniki univerze, akademije znanosti in dr. Korošec. Častno doktorstvo slovenske univerze je velika počastitev slovenskega voditelja dr. Korošca, ki se je vselej na vso moč zavzemal za vse slovenske zadeve, zlasti pa za ustanovitev in ohranitev univerze. Komunisti so zadnje čase začeli dvigati glave ter so v Belgradu, Zagrebu, Splitu in drugod začeli prirejati nemire. Na Hrvatskem je HSS komunistom napovedala najhujši boj. Tudi v Belgradu so jim stopili na prste. Izkazalo pa se je, ko so aretirali vodilne hujskače, da so v Belgradu bili med prvimi otroci najbogatejših Belgrajčanov. Tako je policija hotela aretirati hčerko ravnatelja Prizada dr. Markoviča. Po nesporazumu pa je oče mislil, da so prišli vlomilci ter je začel streljati. Policijski agent je tudi streljal, da se je branil. Pri tej priliki je bil ravnatelj Prizada ustreljen. Pod pritiskom komunistične agitacije se je tudi v Trbovljah in Hrastniku začela rudarska stavka. Noben človek ni zoper to, da se rudarjem v sedanji draginji zvišajo plače. Začela so se že pogajanja, ki so dobro napredovala. Ko bi se bila pogajanja razbila, bi bili rudarski zastopniki morali poklicati na pomoč razsodišče. Šele, ko bi se bilo to razbilo, bi bili smeli delavce klicati na stavko. Vodstvo pa so prevzeli neodgovorni ljudje, ki na mesto k organizaciji zdaj silijo v stavko, iz česar jasno sledi, da stavka voditeljem ni stavka za delavski kruh, marveč stavka za komunizem.. Ker je znano, kakšen teror uganjajo komunisti, ni čudo, da se je delavstvo moralo pokoriti teroristom. Saj vemo, kako so ob času najhujše komunistične sile na Slovenskem rdečkarji metali delavce drugega prepričanja iz delavnic in od dela na cesto. Stvar oblasti pa bo, da napravi red. Delavci morajo dobiti, kar jim gre, toda komunističnih hujskarij mora biti konec. la naše Haloze Haložanka z najmlajšim Še v jeseni bi bil človek podvomil, da so to res one Haloze pomanjkanja. Lepi vinski predeli varajo naše oko in skoraj bi pozabili, da pride za jesenjo zima — dolga zima v Halozah. Minilo je šele nekaj tednov, kar se je končala tam socialno-higienska akcija. Organiziral jo je Higienski zavod v Ljubljani in tudi poslal tjakaj dve skupini po dve zaščitni sestri, ki sta potovali po določenih krajih in s pomočjo razstave, predavanj, kinopredstav prinesli v marsikateri kraj Haloz morda šele prve pojme o higieni in čuvanju zdravja. To je naloga higienskega zavoda. Kako je ta zavod z veseljem pozdravil pripravljenost društva »Prijateljev Slovenskih goric«, pomagati potrebnim družinam in materam z doječki v Halozah! To plemenito delo je prevzela gospa Klara Majcnova, soproga podbana in podpredsednica društva. Šele s tem je bila akcija popolna in delo v Halozah lažje. Revnih ni bilo treba iskati, zbrani material je zginjal, in če ne bi poznali vpijočih razmer, bi mislili, da so Haloze nenasitne. Bali smo se, da bo tam v Ljubljani zmanjkalo, da bo naša do-brotnica omagala — pa je vedno znova prihajal material v zabojih, ves nov in mikaven. Po predavanjih so prihajali s prošnjami. Starka je jokala, da so ji roke in noge slabe — umreti pa še ne more —, žena, da so ji otroci bosi in neoblečeni — za obleko nima, še za živež bo zmanjkalo, — šolar, le na pol oblečen, z bledimi lici, širokim klobukom na glavi, z radovednimi palci v raztrganih čevljih, brez staršev in premoženja, spotika vsem, — nazadnje še oče veliki družini... vrstijo se, kdo bi jim odrekel, kdo pomišljal, njim je na-menieno in potrebni so. __ Matere so začudene — nove plenice in ne več raztrgane cunje, nepremočljivo platno, posipalo, srajčke, — česar vsega si same ne morejo kupiti. Brisače, obleka, milo, nogavice, perilo, čevlji, posoda — vse novo. »Bog plačaj!« in solze so odgovori. O priliki te akcije se je videlo, da so Haloze še veliko neobdelano polje, ki bi se mu bilo treba čimprej posvetiti. Higienski zavod snuje podobno akcijo v drugem potrebnem predelu nsše Slovenije. Sc nespočita, že pripravlja in zbira gospa Klara Majcnova za obdarovanje novih družin ob Dri-liki naslednje akcije. Bog ji povrnil DOVRŠEN •prejem evropskih in izvenevropikih f ostaj tudi podnevu z uksuznim superom Prodaia tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od Din ISO'— i RADIO r.Z.Z 0.2.. Ljubljana, friihlcšifcBa B Mmm, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEG, Celir, MihložičEBa c. 2 L. LUŠICHV, Maribor, Hopošba c. 1) Celjski preračun za 1940-41 V smislu določil § 117. zakona o mestnih občinah je bil razpoložen prebivalstvu na vpogled preračun celjske mestne občine in njenih podjetij ter skladov za upravno leto 1940-41. Celoten preračun znaša 19,577.8% din (1939-40 17,8 milij. din) v dohodkih in prav toliko v izdatkih. Iz posameznih partij rednih izdatkov navajamo: Plače vseh uslužbencev mestne občine (brez podjetij) so preračunane na 1,753.214 din. Plače so se povišale v primeru s plačami v sedanjem preračunu za 217.248 din. To partijo je obremenilo povišanje plač nameščencem, policiji in delavcem. Prav tako je povišana partija za mestna podjetja za 69.583 dinarjev in znaša 855.662 din. Za osebne izdatke je določenih skupno 3,360.568 din. Za ljudsko pro-sveto je določenih 763.982 din in se je tudi ta partija povišala za 103.569 din. Partija 10. navaja plačila obresti in anuitet za dolgove celjske mestne občine v znesku 2,065.041 din. Za gradbeno stroko pod partijo 11. je preračunanih 2,146.238 din. Tudi ti izdatki so se povišali za 221.475 din. Za kmetijstvo in veterinarstvo je določenih 28.000 din, za ljudsko zdravje 158.418 din, za socialno skrbstvo 742.230 din, za pospeševanje trgovine, industrije, obrti in turizma je določenih skupno 167.900 din. Preračun navaja dalje materialne izdatke mestnih podjetij. Za mestno elektrarno in olinarno predvideva skupno 4,258.464 din, za davnico 327.500 din, za mestni vodovod 584.250 dinarjev, za pogrebni zavod 287.950 din, mestno avtobusno podjetje 1,213.727 din, za parno in kad-no kopališče je predvidenih 94.000 din izdatkov, za delavski dom pa 26.000 din. V preračunu je tudi postavka izdatkov za izdelavo generalnega regulacijskega načrta za mesto Celje v znesku 152.000 dinarjev. Celokupni izdatki 19,577.8% din so se povišali v letošnjem preračunu, oziroma osnutku preračuna za 885.913 din. Osnutek preračuna predvideva za kritje preračuna 47% občinske doklade na vse državne neposredne davke v znesku 4,497.000 din, 5% do-klado na zaposlitev brezposelnih in 3% doklado davka za gasilske čete, skupno donosa 2,473.350 dinarjev. Občinske davščine, tržne in sejniske pristojbine ostanejo v dosedanjem donosu. Trošarina na vino in ostale pijače ter uvo^nina računa na donos 750.000 din, užitnina na meso 337.250 din. Osnutek določa tudi dohodek — prispevek državne uprave za vzdrževanje policije v znesku 300.000 dinarjev, dalje dohodke od neizterjane občinske doklade in naklade iz prejšnjih let in sicer 581 tisoč 162 din, dalje povračila nekaterih mestnih podjetij na plačanih anuitetah v znesku 764.571 dinnrjev. Mod dohodke je vštet tudi prebitek iz poslovanja 1938-39 v znesku 811.843 din. Skupni dohodki mestne občine so preračunani z 10 milijoni 168.994 din. Mestna elektrarna in plinarna 4,558.582 din, mestna klavnica 411.750 din, mestni vodovod 642.000 din in pogrebni zavod 291.550 din. Dohodki mestnega avtobusnega podjetja so preračunani na 1,484.000 din. Skupni dohodki mestnih podjetij so preračunani na 7,989.532 din. Prav zanimiv je tudi izredni preračun, ki določa med izdatki sledeče postavke: za pokopališče 200.000 din, za odkup dela hiše in zemljišča Gradt 200.000 din, za stavbo hiše v Novi vasi 120.000 din, za napravo javnega stranišča v Oabnrjih 50.000 din, dograditev planinskega doma pod Tovstom 200.000 din, ureditev športnega prostora na Sp. Lanovžu v zameno za Glazijo za SK Celje in Sokol 180.000 din, za dokup na Glaziji za gradnjo justične palače 130.000 din, za vse potrebe za naprave obrambe proti napadom iz zraka 3.370.000 din; skupno: 4.450.000 din. Znesek 450.000 din naj bi se kril z odprodajo parcel, ostalih 4,000.000 din pa bi morala celjska mestna občina najeti kot posojilo. Nova davčna in taksna zakonodaja Ljubljana, 23. decembra 1939. Naia Javnost je že dolgo časa pričakovala davčno in taksno reformo kljub demantijem samega ministrstva financ. Vedno večje državne potrebe »o kazale* da bo morala država poseči po novih virih dohodkov in izboljšati stare vire dohodkov. Tako smo dobili nove uredbe, ki znatno izpremi-njajo že do ledaj komplicirano davčno in taksno materijo. Poleg tega to *e izprecnenill zlasti materialni predpisi glede finančne kontrole. Povišane so pre-nočnine organom finančne kontrole od 1. aprila 1940 dalje, za sprejem v službo je v bodoče zadosti, če ima kandidat samo 2 razreda gimnazije (doslej 4), sprejemajo se lahko kandidati tudi s 30 letom (doslej lamo do 26 leta), delno se vračajo plačilni razredi uradnikom, dodatek znaša mesečno 200— 300 din (zvaničniki II. in III. skupin ter pripravniki in zvaničniki izven skupin 200 din, zvaničniki I. skupine 250 din in uradniki ter uradniški pripravniki pomorske finančne kontrole 300 din). Končno določa uredba, da se lahko zopet sprejmejo v službo bivši zvaničniki, ki so iz raznih razlogov zapustili finančno službo. Izpremenjeni so tudi predpisi o fondifi te uslužbenske stroke, Odprava zemljarine za male kmete Uveljavljena je tudi uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Po novi uredbi členov se doda čl. 16. zakona še točka 12., po kateri so oproščena zemljarine zemljišča onih kmetov, ki se zadolžujejo izključno z zemlja-rino, če skupna vsota katastrskega dohodka njih skupnega zemljišča na področju ene davčne uprave ne presega 1000 din letno. Začasna davčna oprostitev in olajšave odobrene po zakonu o neposrednih davkih in drugih zakonih se ne jemljejo v poštev za odrejanje omenjene skupne vsote. Osnovni davek na zemljišča znaša tudi za 1. 1940 10% čistega katastrskega dohodka. Oprostitev od davka na zemljišča, kakor ao navedena v točkah 1—11 čl. 10. zakona o neposrednih davkih, veljajo tudi za doklade, ki ae predpisujejo na to davčno obliko, vendar se morejo na zemljišča po novi točki 12., o katerih je izdana oprostitvena odločba, predpisovati občinske doklade, toda ne v večji višini kot so znašale 1. 1939. Po izjavah finančnega ministra je x novim zakonom oproščeno zemljarine v vsej državi 2 milijona 981.986 kmetov. Ta številka nam pove najbrž samo število zemljiških parcel oziroma davkoplačevalcev, ki pridejo v poštev, kajti po ljudskem štetju iz k 1931. je bilo v vsej državi samo 1 milijon 981.725 kmečkih sospodarstev. Pavšaliranje obrtnikov razširjeno Dosedaj je bilo pavšalno plačevanje pridob-nine za obrtnike uvedeno s finančnim zakonom za 1937-38 samo v krajih do 20.000 prebivalcev. Pavšalna pridobnina je znašala 80—240 din. Z novo uredbo se razteguje plafevanje pavšalne pridob-nine tudi na obrtnike v večjih krajih. Tu prideta v poštev Ljubljana in Maribor kot mesti v Sloveniji z nad 20.000 prebivalci. Stopnje nove pavšalne pridobnine za večja mesta še niso znane. Iz izjave finančnega ministra je tudi razvidno, da so oproščene delavnice obrtnikov zgradarine. Odpis davčnih zaostankov do konec leta 1937 Izšla bo tudi posebna uredba o odpisu zaostankov na koncu 1. 1939. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prekrške. Po tej uredbi je finančni minister pooblaščen, da lahko na prošnjo zainteresiranih oseb odpiše zaostanke, ki so bili izkazani na koncu leta 1937. na davkih, davčnih taksah in kaznih za davčna in taksna kazniva dejanja, v kolikor bi vterjevanje teh zaostankov pomenilo gospodarski propad dolžnika. Neposredni davki Doslej navedene izpremembe ee nanašajo na znižanje in olajšanje davčnih bremen. Ker pa je bilo sprejetih še .več drugih izprememb, navajamo v naslednjem podatke še o teh izpremembah. Večji pridobninarjl bodo plačevali družbeni davek Doslej so družbeni davek plačevala le podjetja, ki so imela obliko delniških druž.b, ki so bila itak obvezna javnemu polaganju računov, in družbe z omejeno zavezo. Sedaj pa se pritegnejo iz območja pridobnine v obveznost javnega polaganja računov in plačevanja družbenega davka tudi še številni dosedanji obvezancl pridobnine. To so industrijska podjetja, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska i*i mednarodna transportna podjetja teu menjalnice, nadalje pridejo pod družbeni davek oni obvezanci pridobnine, ki so imeli doslej davčne osnove za predhodno davčno leto najmanj 100.000 dip. ali pA.]e znašal promet predhodnega poslovnega teta' najmanj 2 milij. din. Tudi za ta podjetja je iiy&den minimalni davek. Reforme družbenega davka Pri družbenem davku imamo Izjavo finančnega ministra, ki pravi, da niiso bile izvršene posebne spremembe. V kolikor so spremembe, jim je svrha omogočiti obdavčenje stvarnih dobičkov, posebno pri inozemskih podjetjih in domačih družinskih podjetij. Do sedaj — pravi finančni minister — so ta podjetja zaradi nepopolnosti jasmih predpisov potegnila in skrila brez davčnih bremen najvičji del doseženega dobička. Z novimi zakonskimi predpisi se vnaša ve? jasnosti v zakonske predpise, kar bo koristno i za obvezance i za davčno blast. Kar tiče močnejše progresivno obdavčenje z dopolnilnim in minimalnim davkom, tangi r a to nedbčutno samo podjetja z visoko rentabilnostjo in z večjim kapitalom odn. prometom. Dividendni davek Po izjavi finančnega ministra je dosedanji sistem dividendnega davka spremenjen. Njegovo povišanje obsega samo razdeljene dobičke v primerih rentalibnosti nad 4%. (Dozdaj je znašala stopnja dividendnega davka enotno 10% dividende.) Posebni prispevek za obrambo Posebni prispevek sa narodno obrambo Da bi se zbrala potrebna sredstva za narod-noobrambne cilje, je povišana stopnja posebnega prispevka v sklad za državno obrambo. Pri manjših obvezancih je teža bremen celo nekoliko olajšana, pri večjih in močnejših obvezancih je občutno povišanje prispevkov za sklad državne obrambe. Na splošno je progreeija spremenjena tako, da bo bolj pravična kot je bila do sedaj. Davek na poslovni promet Pri davltn na poslovni promet niso bile Izvršene bistvene spremembe. Z spremembami je poostrena kontrola davčnih oblastev pri predpisu in plačilu tega davka. Nadalje je vneseno mnogo sprememb v svrho večje jasnosti. Od tega pričakuje država za 250 milij. din več dohodkov kot do 6edaj. Kazni so poostrene Proti onim obvezancem, ki morajo voditi poslovne knjige, so določene mnogo strožje sankcije nego doslej, če knjig ne vodijo ali če po knjigah ne pokažejo vseh doseženih dohodkov. Proti ob-vezancem, ki ne vodijo knjig ali jih ne pokažejo, se izreče denarna kazen od 10.000—100.000 din tolikokrat za eno davčno leto, kolikorkrat jih davčna oblast pozove, da pokažejo svoje poslovne knjige in račune ter temu pozivu ne slede. Obvei zanci, ki po knjigah ne pokažejo vsega doseženega dohodka se kaznujejo z 10.000—100.000 din. To pa še niso vse kazni. Ti obvezanci odgovarjajo tudi za davčno kazensko delo, ki se kaznuje z denarno kaznijo v znesku 3—5-kratne vsote uta- Ienega davka in t zaporom do dveh let. Izrečene ;azni se objavijo v dnevnikih na trošek obsojenca. Poleg tega izgube taki obvezanci pravico, da se jim osnova ugotavlja na redni način. Njima ugotavlja osnovo sama davčna oblast po svobodni oceni, na nje pa breme protidokazovanja. Kazni v znesku 6 kratne vsote utajenega davka in zajioma kazen do 2 let je predvidena tudi za ostale davčne obvezance, ki zavestno prikrivajo davke. Izpremembe pri taksah Sodne takse Ker so bile sodne takse že povišane z finanJ-nim zakonom za 1938—1939 in ker je že uredba z dne 19. julija 1939 uvedla sodni prispevek, kar je bilo dejansko jiovečanje sodnih taks. Zaradi tega tudi sedaj sodne takse niso bile povišane. Sprememba je v tem, da določa čl. 1 sprememb, da mora država skoro v vsakem primeru, ko je tudi samo ena stranka v pravdnem ali is- UŽIVAJTE V NAŠIH ZIMSKIH KRASOTAH Obiščite BLED v zimil Hotel Toplice 7 dni din 680 —. 14 dni din 1330" — vse vključeno Hotel Toplfee Pokljuka Šport - Hotel Pension din 85— do din 108— vse vključeno Hotel - Pension Starki, Bled Najboljša oskrba — »like eene Bohinj — Kra->no alpsko *lmovl«6e. NallepSe prilik,' za zimski »port. Zamrzlo Jezero. Prvovrstni hoteli. Nizke cene. Dom na Kofcah 1400 m. posta a Trii«. <)«»rb» od dla 45' — naprej. Idealni planinski smnSkl svet. Pension Pokljuka - Lovec Pension din 75'— do din 85'— vse rkljnieno Hotel Slavec, Kranjska gora Vse udobnosti za športnike in izletnik«. Priznana restavrncUB. Lastnik Zore T.eonold Hotel Sv. Janem, Bohinj Stalni smufnrskl učitelj. Zmerne eene Savinjske Alpe Logarska dolina - Goltje — Smrpkovee, - Peca Smrekovec 1575 m. — Idealni smnSkl tereni. Ki?« »talno oskrbovana. Prehrana din 80"— dnevno. Dohodi lr, (Jrne ftoHtnoJ«. In Llubna ob Safinli. Informacije: SPD SoAtanl Pohorje »ld - 15M m OhseJnl »mnAkl svet. Številni planinski hoteli tn domovi, nitke oene Rimski vrelec 540 m. Zel. postala OufanJ. Idealni gmufarskl tereni. Stalni smučarski tefaji. Pen^on din 5.V- dn din 7fr-_ Kočo nod Kopo 1372 m. — Celotna oikrlia. d n 3I> - do din 50 -. Krušna lepa. Idealna smuka. Informnclje: Sl'D SlovenJtrriidec. pojasnila in prospekti: 'i njskonrnmoinn r.vP7.a „PUTNIK", Llnbljnna — Lujskoprometna zvez« ,PITTN1K", Mnrlbor In T«e poslovalnice ,PDTNIKA" vršnem postopku, oproščena taks, priti do svojih taka, kar do sedaj ni bil primer. Cl. 4 nove uredbe določa, da se namesto visokih taks po zakonu o sodnih taksah plačujejo takse tar. jx>st. 61 zakona o taksah, ki so razmeroma nižje. To je na zahtevo zainteresiranih. Zelo znatne 60 izpremembe pri taksah. Predvsem eo nastopile nekatere izpremembe, ki imajo za namen napraviti besedilo bolj jasno. ORGO REGISTRflTURA omoGoCB red in Točen preglej VSE ZP arhive in pisnRno POTREBŠČINE Zfi PISfiLnE STROJE iv.Bonflč. StlEnBOROOVA, Zastarelost Po dosedanjem tekstu čl. 35 zakona o taksah je vprašanje zastarelosti zelo nepopolno pojasnjeno. Ta člen namreč ni ločeno reguliral vprašanje zastarelosti odmere in vprašnje zastarelosti plačila, kar je neobhodno potrebno, kakor je to bilo storjeno pri zakonu o neposrednih, davkih in kakor določajo sedanje izpremembe. V 6vrho razbremenitve uprave in ublažitve odredb je izpreme-njen rok 24 let za zastarelost pri taksah, ki so dosežene z odlokom. Po dosedanjih predpisih absolutna zastarelost sploh ni obstojala niti pri redni taksi niti glede kazenske takse na zasebnih listinah. To je velikega pomena za gospodarstvo, ker gre lahko za eksistenco kakšnega podjetja, če 6e po daljši dobi let najdejo kakšni netaksirani predmeti. S sedanjim načinom izpremembe je urejeno tudi vprašanje odgovornosti za takse, ki bi jih država izgubila radi nemarnoeti uradništva. Zvišanje prenosnih taks ■Povišana je taksa iz tar. št. 12 zakoma o tak* sah pri kupoprodajnih pogodbah: za premičnine od sedanjih 1 na 2%, pri nepremičninah pa od 4 na 6% vrednosti. S tem je skupna taksa pri nepremičninah v Ljubljani n. pr. zvišana od sedanjih 8 na 10%, državna taksa prej 4, sedaj 6, banovin-ska 2 in mestna 2%). Finančno ministrstvo pripominja, da eo sedanje zvišane stopnje že bile v veljavi od 1922—1927. Zvišane so taksne stopnje po tar. postavki 14 na dvojni znesek. Doslej je znašala taksa za zakupne pogodbe ali listine po trajanju in vredn-cetl zakupa 1%, doslej 2%. Za pogodbe ali listine o najemu zgradb, stanovanj in lokalov 6e plačuje po velikosti letne najemnine odslej 20—40 din: nad 2.400—3.600 din odslej 20 din, od 3.600—6.000 din 40 din, od 6.000—10.000 din 60 din, od 10.000 do 20.000 din 100 din, od 20—30 000 din 2000 din, od 30.000—50.000 din 400 din, nad tem zneskom pa za vsakih nadaljnjih din še 1% (doslej pol odstotka). Taksa na službene pogodbe Tar. postavka 20 zakona o taksah glede takse na službene pogodbe, ki je veljala samo na ozemlju bivše Srbije in Črne gore, je razširjena na vso državo. Te takse, ki znaša 1% plače, so oproščeni državni in banovinski uslužbenci (ne pa ostali samoupravni), velja pa oprostitev tudi za duhovnike V6eh veroizpovedi. Nasledstvene In darilne takse Povišane eo nasledstvene in darilne takse, nadalje so ukinjene oprostitve od taks pri pripadih do 10.000 din, odnesno 2.090 din v skupini I, in II. Uredba V6ebuje samo oprostitev za kmete iz čl. 6 točka 5 zakona o taksah do 50.000 din skupne čiste vrednosti zapuščine. Izprememba taks pri tožbah na upravno so« diiče in državni svet. Dosedaj je bila taksa po post. 52 določena i enotnim zneskom za tožbo (pritožbo) in razsodbo (odlok). Sedaj se analogno zakonu o sodnih taksah za pritožbo (tožbo), potem pa za razsodbo (odlok) kakor tudi posebna taksa za eventuelne zapisnikž. Taksa se pO novi uredbi plača naprej, toda taksa za razsodbo (odlok) 6e vrne, ko državni 6vet ali upravno sodišče pritožbi (tožbi) ugodi. Zvišanje taks pooblastitve, dovolitve ter za prijavo pomožnega lokala. Ministrstvo pravi, da je praksa pokazala, da so bile takse za pooblastitve za upravljanje obrta in dovolitve za opravljanje obrta po zakonu o obr-tih (post 91 in 92) kakor tudi takse za ustanovitev pomožnega lokala (po post. 94) prenizke in da so bile sedaj zvišane po sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije. Finančni efekt: 514 milij, Finančni minister dr. Šutej ceni efekt novih davčnih taksnih uredb na skupno 514 milijonov dinarjev. Samo s povečanjem dohodkov od davka na poslovni promet namerava država dobiti 250 milijonov dinarjev. S povišanjem taks na kupoprodaje namerava država dobiti 50 milij. din., za nasledstvene in darilne takse pričakuje s 30 milij. din višjega donosa, za takse za pooblastitve in dovolila itd. pričakuje donos okoli 40 milij. din, tako da računa na končni efekt pri vseh taksah na okoli 150 milij. din. Skupno z davkom na poslovni promet je to 400 milij. din. Ostalih 114 milij. din pa pričakuje finančni minister od poostritve drugih predpisov, ▼ prvi vrsti pa od prestopa dosedanjih številnih obvezancev pridobnine na družbeni davek ter od posebnega prispevka ter zvišanja drugih stopenj. Agencija »Jugoslovenski kurir «ceni letni efeSct novih uredb na 700—750 milij. din. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Šinkovec Stane, pos. v Kožarjih št. 125 p. Dobrova pri Ljubljani, harok za sklepanje poravnave 26. januarja, oglasiti se je do 20. januarja. Likvidacijo: Zadruga »Počitniški dom«, registrirana zadruga z o. z. v Ljubljani Borze Ljubljana, dne 23. decembra 1939. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 13.428 milij. din v primeri z 19.259, 12.627, 7.938 in 9.459 milij. din v prejšnjih tednih. Edvard Rusijan, prvi slovenski letalec Njegova tragična smrt pred 29. leti v Belgradu Belgrad, 23. dec. Na praznik Vseh svetnikov smo ga obiskali. Na belgrajskem pokopališču, kjer so mu bratje Srbi pred 29 leti dali trajni dom. Na grobu smo prižgali svečo. Poleg krizantem, ki jih je na grob položi! nekdo že pred nami. Gotovo je bila slovenska duša, ki se je bala da bi prvi slovenski letalec še tega dne ne bil sam, kakor je bil že toliko in toliko drugih dni. Pa ni bil. Za nami so prišli še drugi, ki ga z nami skupaj v življenju sploh niso poznali in ki vedo samo to, da je bil Rusijan prvi slovenski pilot in izdelovalec letal, ki -f- Edvard Rusijan se je 27. decembra 1910 na Kalemegdanu v Belgradu smrtno ponesrečil kot 24 letni slovenski lant. Nje govo truplo so pokopali na belgrajskem pokopališču in ga niso prepeljali v Gorico, od koder je bil doma. Pa nič zato. Morda ga je tu grelo še toplejše solnce in objemala še lepša in globlja ljubezen, ki ga je vlekla na jug med brate. Pred leti mu je več belgrajskih Slovencev uredilo grob in napravilo močan hrastov križ, ki stoji še danes. Starejši Belgrajčani se Rusijana še dobro spominjajo. Tako, kakor se radi spominjajo vseh tistih Slovencev, ki so že davno pred zedinjenjem prišli med nje in med njimi razvijali svoje kulturne sposobnosti in med Srbi našli svoj diugi dom. Za razliko od drugih je Rusijan prišel kot mlad slovenski fant med nje samo umret ter je za razvoj našega letalstva dal svoje mlado življenje. Rusijan je bil čisto navaden mehanik v Gorici. V tistih letih — najvažnejše je leto 1908 — so se pokazali v svetu prvi večji uspehi v letalstvu. Nekaterim francoskim letalcem se je posrečilo z letalom preleteti progo — 1'kilometra. To je bil za tiste dni že velik uspeh in napredek. Ta rekord si je priborih letalec Farman in je zanj dobil visoko nagrado 50.000 frankov. Istega leta so ameriški letalci dosegli še večje uspehe ter so z letalom preleteli že progo do 230 km. Glas o teh uspehih francoskih in ameriških letalcev je šel po vsem svetu. Ti uspehi so še bolj navdušili mladega Rusijana v Gorici, ki se je že prej sam zanimal za letalstvo. Poleg tega pa tudi za kolesarstvo. Kot dober kolesar se je udeležil tudi več tekem. Tako 1908. leta v Zagrebu. Udeležil se jih je tudi Milan Meniga iz Zagreba, ki je bil prijatelj Mihajlu Mer-čepu, kateri se je prav tako na jugu že delj časa bavil z letalstvom. Meniga je Merčepo takoj zainteresiral za Rusijana, ki ga je osebno dobro poznal, ter ju je seznanil. Oba sta leta 1910 stopila v tesnejše stike. Stalno sta si dopisovala in izmenjavala misli o vseh novih pridobitvah v letalstvu. Sklenila sta tesnejše sodelovanje. Zato je Rusijan povabil Merčepa k sebi v Gorico. Ta se je povabilu takoj odzval. Svojemu gostu je Rusijan najprej pokazal letalo, za katerega je uporabil mali tricilin-drski motor «Anzani«, ki je imel komaj 28 konjskih sil. Oba sta motor takoj preizkusila in ugotovila, da je dober, samo preslab za tako letalo, kakršnega je izdelal Rusijan. To je uvidel tudi sam Rusijan. Oba sta sklenila, da si bosta kupila močnejši motor. Svoj sklep sta hotela takoj uresničiti, da bi se tudi onadva pokazala svetovni javnosti s svojim letalom. Odšla sta v Pariz, kjer so bili tedaj posebno na glasu motorji znamka »Gnome«. Takoj po prihodu sta naletela na prve težave. Vsi motorji te znamke so bili že vnaprej prodani. Če je hotel kdo priti čimprej do njega, je moral plačati do 4.000 frankov, da mu je kdo odstopil že naročni motor. Tudi te težave se nista ustrašila in sta imela kmalu zaželjeni motor v rokah. Na pariškem letališču sta si nato ogledala še nekoli-liko novih modelov in sta takoj nato odpotovala naravnost v Zagreb. Najela sta si delavnico, pozneje pa zgradila svoj hangar. Sporazumela sta se, da bosta najprej napravila monoplan tipa Merčep-Rusijan in sta za tako letalo izdelala potrebne načrte. Dela sta se lotila takoj in sta imela kmalu aparat gotov. Preizkusila sta motor in propeler znamke »Integral«. Vse je dobro delovalo, tako da je Rusijan konec oktobra 1910. leta z letalom že lahko napravil prvi poskusni let. Tudi to preizkušnjo je letalo dobro prestalo. Naslednje dni se je Rusijan vsak dan na vojaškem vežbališču v Černomercu vadil v letanju in se tako pripravljal na javno letalsko prireditev v Zagrebu. Tudi ta je dobro uspela. Merčep in Rusijan sta poslala junaka dneva in žela vsestransko pohvalo in priznanje. Javna letalska prireditev v Zagrebu je seveda oba letalca 3e bolj navdušila in sta zato sklenila, da bosta s svojim letalom nastopila tudi v svetu. Merčep je bil za to, da se pokažeta najprej v zahodnoevropskih mestih, nato pa v prestolnicah balkanskih držav. Rusijan je pa hotel nastopiti najprej v Belgradu in šele potem drugod. Merčep se je vdal. Oba sta šla v Belgrad ter bila prisrčno sprejeta. Letalsko prireditev sta napovedala za 26. decembra 1910. leta. Zaradi košave sta jo pa morala preložiti na naslednji dan. Tega dne je veter sicer malo popustil, vreme pa še vedno ni bilo idealno za letanje. Toda kljub temu sta se odločila za prireditev. Prvotno sta si izbrala kot najpri-pravnejši prostor Banjico, ki je še danes veliko vojaško vežbališče in kjer je vsako leto na kraljev rojstni dan velika vojaška parada belgrajske gar-nizije. Zaradi precejšnje plasti snega pa Banjice nista mogla uporabiti in sta se odločila za polja-nico v spodnjem delu mesta pod Kalemegdanom ob Donavi. Prostor za spuščanje letala je bil zelo majhen. Zato sta se Merčep in Rusijan dogovorila, da se bo letalo, če bo treba, spustilo na Banjico in ne na mestu, ki je bilo določeno za vzlet. Za prireditev samo je bilo veliko zanimanje in navdušenje. Vse je govorilo o njej in o mladem Slovencu, ki se bo z letalom dvignil v zrak in z njim krožil nad mestom. Zato je bila tudi udeležba zelo velika. Prireditev samo opisuje rezervni zra-koplovni kapetan I. razreda, sedanji načelnik administrativnega oddelka v predsedništvu vlade, gospod Sava Mikič v svoji lepi knjigi »Zgodovina jugoslovanskega letalstva« (Istorija jugoslovenskog vazduhoplovstva) takole: Tega dne (27. dec. 1910) se je v spodnjem mestu zbrala množica ljudstva. Navzoči so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti in raznih športnih, narodnih in drugih ustanov. Z občudovanjem so vsi opazili Rusijana in čakali trenutka, ko se bo dvignil v zrak. Rusijan je vžgal motor ter se v razdalji 30 m uspešno dvignil v zrak. Njegovo impozantno dviganje z letalom v zrak in zmagonosen prelet zidin belgrajske trdnjave, je navdušilo vse navzoče. Rusijan je letel najprej proti železniškemu mostu na Savi, katerega je preletel, nato pravilno zavil na levo stran ter se nato vračal proti belgrajski trdnjavi. Ko je bil nad samim zidovjem in ko je vse pričakovalo, da se bo letalo spustilo na zemljo, se je zgodilo nekaj strašnega, česar nihče ni pričakoval. Na povratku je Rusijanu veter pihal v hrbet. Zato je letel s povečano brzino. Vsi so videli, da se je nameraval spustiti na istem mestu, kjer se je dvignil. Nad zidovjem je pa Rusijan zavil preostro na desno stran, vetru nasproti: Krilo je postalo preobremenjeno in se je dvignilo navzgor, letalo je pa strmoglavilo na samo zidovje v spodnjem mestu. Tudi ta dogodek opisuje g. Sava Mikič in pravi, da je globoko pretresel in presunil vse navzoče gledalce. Veliko število gledalcev je takoj pohitelo na mesto nesreče, kjer so pod zdrobljenim letalom našli mrtvega Rusijana. Njegovo truplo so takoj izvlekli izpod ruševin letala. Zdravniki so bili na licu mesta in so mogli ugotoviti samo smrt, ki je nastopila takoj, ker si je Rusijan pri padcu z letalom zlomil hrbtenico. Tako je umrl pred 29. leti v Belgradu 24 letni prvi slovenski letalec Edvard Ru-sijan. Njegova smrt je po izjavi g. Mikiča izzvala globoko in neizmerno žalost tako v Belgradu, kakor tudi v celi Srbiji. Sprevod pok. Rusijana je bil veličasten. Pokopali so ga z vsemi častmi. Pri pogrebu so sodelovali: »Slovenski jug«, »Olimpijski odbor«, oficirji belgrajske garnizije, vsa športna društva in več tisoč ljudi. Krsto, v kateri je ležal pok. Rusijan, so pokrili z številnimi venci, med katerimi je bil najlepši venec kraljeviča Djordja z napisom: »Neustrašenemu letalcu Slovencu, Djordje« in venec srbskih oficirjev iz belgrajske garnizije. Ko se je pomikal sprevod na pokopališče, je z balkona hotela »Moskve« na Terazijah spregovoril prvemu slovenskemu letalcu v slovo največji srbski dramatik, danes že tudi pokojni, Branislav Nušič, tele besede: »Gosti in temni oblaki so se zgrnili nad našo domovino. In ti si, moj sokol, hotel v te oblake vzleteti! Krvave so zidine belgrajske trdnjave in ti si jih, junak moj, hotel s svojo krvjo orositi. Hotel si v morje krvi, prelite za svobodo, priliti še svojo kri za kulturo. Ali je ta tvoja junaška kri odkup dolga, ki si ga že prej obljubil in ponudil? Ali si hotel, da bi tvoj grob postal izvir in jamstvo tiste velike jugoslovanske ljubezni- ki si jo tako plemenito gojil? Naj bo le mirna za tvoj grob tvoja mati, lepa Slovenija! Mi ga bomo čuvali! Ker nam bo jamstvo za naše bratske zveze in spomenik, da Slovenci, ki so se stoletja 5 cevni Radio aparat Mirelli-Super za ceno 1983 din V raJun vzamemo vse tipe r a d i o - a p a r a t o v Opozarjamo, da da'emo na vse Korting radio-aparate dveletno jamstvo Telefon štev. 24-56 Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke KORTING kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu Dospela ie nova poliljka vseh tip KOR-TI^ j aparatov, oa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih K 6 r t i n g Glavno zastopstvo: ANTON BIRKE LJUBLJANA. Mestni trg 9 borili za svobodo, stopajo v isto tako veliko borbo za kulturol« Tako je govoril posmrtno slovo prvemu slovenskemu letalcu Rusijanu leta 1910 Branislav Nušič. In je res ostalo tako. Pokojni Rusijan je dobil dom za večen sen na griču, odkoder je prelep pogled na Donavo in še dalje v banatsko ravan. Za razmeroma mirnimi leti je prišla potem najprej vojna vihra leta 1912, dve leti pozneje pa svetovni pokolj. Rusijanov večni mir in mir vseh njegovih bratov in sester tam gori, na griču, je motil ne-prijatelj z granatami in šrapneli. ln so bili časi še težji in je neprijatelj zasedel mesto, v katerega ga je vedno vleklo srce in si ga je izbral za večen dom. V grobu je spal dalje svoj večen sen in je čakal lepših dni ter jih je tudi pričakal, da ga sedaj lahko obiskujejo tudi svobodni Slovenci, lakoj po Rusijanovi smrti so v Belgradu ustanovili poseben odbor za postavitev spomenika prvemu slovenskemu letalcu Načrte je napravil znani belgrajski kamnoseški industrijalec Bertoto. Predstavlja motor znamke »Gnome« na katerega se naslanja pok. Rusijan v borbi z velikim orlom. Svetovna vojna je postavitev spomenika preprečila, sedaj pa zanj še vedno zbira prispevke osrednji odbor Aero-kluba. ' S f^ Božičnica v jeseniških železarnah Med delavstvo razdeljenih nad 900.000 dinarjev Med delavstvom in podjetjem KID je bila te dni sklenjena nova kolektivna pogodba o mezdnem prispevku za kritje povišanih izdatkov pri nabavah živil izven Kašte KID v enkratnem izplačilu. Po tej kolektivni pogodbi bo do 1. januarja 1940 razdeljenih med delavce nekaj nad 900 tisoč dinarjev, kar se bo gotovo poznalo tako pri delavskih gospodinjstvih, kakor tudi na Jesenicah samih. Tako je od otvoritve novega plavža pri KID izvedena že tretja božičnica za sodelavce, ki dosegajo skupno vsoto okrog 2,000.000 din. Priznanja in posnemanja vreden primer po naših delavnostih posebno v današnjih časih naraščajoče draginje. Praznik kovinarjev-veteranov Družina jeseniških kovinarjev-veteranov, ki so nepretrgoma delali pri železarni nad 40 let, se je letos pomnožila za 18 članov. Jubilej 40 letnega sodelovanja pri KID so letos praznovali sledeči kovinarji: Hafner Janez, Bizkaj Janez, Tavčar Jože, Župančič Franc, Habe Janez, Ropret Janez, Noč Jože, Kupljenik Janez, Karu Franc, Košnja Jože, Zupane Janez, Rcpinc Jože, Brun Štefan, Pogačar Franc, Jamar Lenart. Ravnik Anton, Knez Jernej in Žark Franc. Torej kar 6 Janezov vmes, kar dovolj izpričuje kranjsko deželo. Vsi ti so prišli prvič na šiht leta 1899. Čestitamo visokim jubilantom dela in jim želimo lepega zasluženega pokoja še mnogo, mnogo let. Skupno je pri KID do sedaj v zadnjih treh letih) j>raznovalo 40 letnico dela 118 jubilantov. Med njimi so taki, ki so delali pri KID tudi 60 let nepretrgoma. Jeseniška industrija priredi na čast jubilantov vsako leto posebno siavje. Malo je industrij, ki bi se lahko ponašale s sodelavci takih tradicij. Taka slovesnost je bila tudi letos. V 7. državnimi zastavami okrašeni dvorani so bili ob udeležbi upravnega svetnika in ravnatelja KID gospoda Pfeiferja ter obeh ravnateljev prokuristov in obratovodij jubilantom razdeljene lepe diplome priznanja in zahvale, kakor tudi v kuverti priloženi nagradni znesek za vsakega jubilanta. KID je počastila jubilante tudi s skupno večerjo, kjer je imel pozdrvni govor ravnatelj g. Pteifer, ki je čestital jubilantom na tako visokem jubileju. Lep nagovor s povezanostjo zgodovine 40 let je imel prokurist g. ing. Petrovčič. nakar ie v imenu KID razdelil g. Berhard diplome. Zahvalil se je v imenu jubilantov veteran g. Jamar, ki ie poudaril, da je razveseljivo to. da so no dolgem delu preskrbljeni za stara leta počitka. Zahvalil se je KID za pozornost do svojih starih sodolav-cev! Z jubilanti so ostali do pozne ure v najlepšem razpoloženju tako g. ravnatelj Pfeifer. kakor tudi gen. ravnatelj g. Noot in tehnični ravnatelj dr. ing. Klinar. Jubilanti, srečno in na mnoga letal Med fanti v samskem domu KID Pred dvema letoma je bil na Jesenicah zgrajen prvi samski dom, v katerem prebivajo in lerl 86b0 zabavalo staro in mlado I MICKEY ROONEY kot eleganten kavalir, zaljubljen od nog do glave si zna pomagati iz vseh težav in zadregi Ljubezen mladega Hardy-a Predstave danes samo ob 15. in 17. uri (večerni predstavi odpadeta) jutri in na praznik Sv. Štefana ob 15., 17., 19 in 21. uri KINO SLOGA, telefon 27-30 Rez«rvlra|te vstopnin v prcdprodaiil Danes in na oba praznika ob 10.30 dop. (po znižanih cenah) Premlara senzacionalnega in napetega filma iz kraljestva divjega zapada Dr»ir»r»i kr»vkr»ii hite na iskrih koniih z re" r^OJOCl K.OVDOJ1 volverji v rokah, se ne boje nobenih opasnosti temveč se junaško bore s tolovaji in razbojniki za zmago srca in pravice PATRULJA SMRTI Izredno napeto! novice Koledar Nedelja , 24. decembra) Četrta adventna nedelja. Ponedeljek, 25. decembra: Božii. Rojstvo Gospodovo. Torek, 26. decembra! Štefan, prvi mučenec. Ščip ob 12.28. Herschel napoveduje sneg. Sreda, 27. decembra; Janez Evangelist, apostol; Fabiola. Osebne novice — Diplomiran je bil na visoki eksportni akademiji za trgovske vede na Dunaju g. Evgen Pielick iz Ljubljane. Čestitamo! Elektroinstalacija PINTERIČ MARIBOR, Slovenska 24 - telefon 27-14 el\ vsem svojim odjemalcem vesel boiič in srečno novo leto, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost — Nova knjiga proti komunizmu. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo je dr. Ivan Ahfin in nosi naslov: »Komunizem, največje zlo našega oasat. Knjiga na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa in je zato primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Cena knjigi je 10 din in se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-1. Knjigo toplo priporočamo. — Zvišanje prejemkov grafičnemu delavstvu. Po dolgotrajnih pregovorih so bile tudi tiskarne zaradi rastoče draginje prisiljene povišati plače vsemu graličnemu delavstvu.Za tiskarne pomeni to povišanje znatno obremenitev in bodo grafična podjetja primorana zvišati cene tiskarskim izdelkom. Pri tem je treba upoštevati še zlasti, da se tiskarska industrija že dolgo nahaja v težavni krizi, ki se povečuje prav znatno tudi s tem, da obstoja še vedno zelo veliko število državnih tiskarn. Sploh se morajo tiskarne boriti neprestano z najrazličnejšimi težavami. Vse to otežkoča gospodarski položaj teh podjetij, katerih obstoj in uspešno obratovanje pa je važno za našo kulturo in narodno prosveto. — Obvestile. Narodni odbor Katoliške akcije v Sloveniji je na seji dne 16. decembra t. 1. soglasno sklenil, da se SKAD »Zarjac v Ljubljani črta ii seznama pomožnih sil Katoliške akcije. Imenovano društvo je zadnje čase rušilo katoliško edinost; težko se je pregrešilo proti dolžnosti, sodelovati s drugimi katoliškimi akademskimi društvi pri osvajanju okolja; pri razporejanju akademskih katoliških sil se ni ravnalo, kakor bi se moralo ravnati kot pomožna sila Katoliške akcije. — Narodni odbor Katoliške akcije v Ljubljani. — Tudi naši sodniki za nujno zvišanje svojih prejemkov. V skladu z akcijo ostalih strokovnih organizacij za zvišanje prejemkov je tudi ljubljanska sekcija Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije predložila g. ministru pravde in ostalim merodajnim faktorjem v državi tehtno obrazloženo spomenico z zahtevo po takojšnjem zvišanju službenih prejemkov v smislu in obsegu zahtev, kakor so jih postavile tudi ostale organizacije v svoji spomenici z dne 12. t. m. na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani. — Izšla je prva številka fantovskega lifta »Kresa«. Iz nje razvidimo, da je list postal zdaj štirinajstdnevnik; izhajal bo vsak drugi četrtek, torej na leto '26 številk. Kljub temu pa mu je ostala naročnina ista kot doslej: 20 din, na skupen naslov — če jih je najmanj 5 skupaj — pa 18 din. V 1. 1940. bo list prinašal praktične vzgojne članke, članke o družini ter pripravi na zakon, o spolni vzgoji, strokovno gospodarske članke, stanovsko etične članke o našem kmetu in delavcu, krasno Čampovo povest iz dni majniške deklaracije ter izredno veliko zanimivosti iz katoliškega, kulturnega in športnega življenja. Vsaka številka bo bogato ilustrirana. Mogoče je list naročiti tudi samo za pol leta za 10 din (na skupen naslov 9 din). S 13. številko bo namreč tudi Campova povest!za-ključena, tako da bo vsako polletje celota zase. 9 din na pol leta bo pač vsak naš fant zmogel! Pa tudi prijtatelji naše mladine bodo radi segali po tem praktičnem in vzgojnem fantovskem gl&siiu. Naroča se: Uprava >Kresa<, Ljubljana 8, ....... Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? —»Vigred«, ženski list, januarska številka, je pravkar izšla. Izhaja mesečno. Celoletna naročnina 25 din. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Pražakov ul. 8. — Za nabirateljice novih naročnic so pa razpisane lepe nagrade. Nagrade se ne žrebajo. Zato vsaka nabirateljica lahko dobi nagrado, če pogoje izpolni. — Živinski in kramarski sejem v Zagorju bo letos v soboto 30. decembra, ker pade na dan 31. nedelja. Prodajalci in kupci vljudno vabljeni! — Uprava občine Zagorje. davna zafjvala! Čut globoke hvaležnosti ml narekuje, da se na tem mestu na/tople/e zah vahm ,,Slo vencu" za izplačilo socijalne podpore din lO.OOO'—, ki sem ]ih prejela po svojem smrtno ponesrečenem motu g. Emilu Ko p riv n i k ar j u, ki je bil stalni naročnik „Slovenca". „Slovenec" mi ie podporo izplačal v celoti brez vsakih potov in sitnosti z mofe strani in v tako kratkem času, da sem bila kljub velikemu zaupanju, ki sem ga imela v upravo „Slovenca" presenečena. Vsakomur priporočam, da se naroČi na ta odličen slovenski dnevnik, ki poleg drugega nudi svojim zvestim naročnikom v nesrečah tako izdatno podporo. Še enkrat najiskrenejša hvala/ Litija, 21. decembra 1939. z ysem spoštovanjem AVGUSTA KOPR1VNIKAR Gornja javna zahvala najbolje dokazuje kolikšne ugodnosti je lahko deležen vsak, ki je na ..Slovenca" naročen in ki svojo naročnino v redu plačuje. Zato ne moremo nikomur v njegovem lastnem interesu dovolj toplo priporočati, da postane naročnik „Slovenca" in ostane njegov zvest in reden plačnik, ker le tako bo lahko deležen ugodnosti, katere so njegovi svojci morda v najhujšem slučaju življenja najbolj potrebni. Na drugem mestu priobčujemo tudi pravilnik za smrtno - nezgodne podpore! Uprava „SLOVENCA" — Za Miklavža in božičnico slepih otrok so darovali: Neimenovana 130 din, ga. Almi Urban-čeva, Joško in Jožica Šubert, tvrdka A. Šarabon po 100 din, l.a razred 2. drž. dekl. meščanske šole v Mariboru 50 din. Vsem plemenitim darovalcem se v imnu slepe mladine najiskrejene zahvaljuje uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 23. t. m. je objavljena »Uredba o izdaji blagajniških zapisov ministrstva za finance«, dalje »Uredba o spremembi In dopolnitvi zakona o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov«, »Uredba o spremembi in dopolnitvi zakona o državnih monopolih«, »Uredba o spremembi uredbe o sodnih pologih (depozitih), »Uredba o spremembah in dopolnitvah člena 2 uredbe o banovinskih trošarinah«, »Spremembe in dopolnitve o pravilniku o sredstvu za denaturira- — Razstava sarajevske tkalnice preprog pride v Ljubljano in Maribor v januarju. — Pozor! Za božoč in Novo leto na Govejek pri Medvodah! V Domu obrtnikov boste dobro postreženi s svežimi kolinami, jedačo in pijačo. Kurjene sobe, smuški tereni. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Lastni interes vsakega bolnika, ki Seli ozdraviti od astme, pljučnih in podobnih bolezni, je, da izkoristi ponudbo tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 619, Miiggelstrasse 25/25a, ki obstoja že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Preberite oglas na strani 6. Ali so pilotne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pliuiih, zastarelem kalija, (asluzen)u. dolgotrajni hrlpavostl in hripl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo a slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na: PUHLM/iNN & CO., DCRMN 019, Nflggelsfrosse 25-25-a Oglas reg. od ministrstva socliaine politike, saniteno oddelenie S br. 2416 od 12. XII. 1933. nega špirita, o mešanju bencina in o nadzoru nad mešanico bencina in špirita«, »Uradna prodajna cena špirita«, »Prepoved prodaje ali brezplačnega odstopanja igralnih kart« in »Razglas o ustanovitvi župnije Rakek«. — Učiteljicam — članicam ZKU. Duhovna obnova in tečaj ZKU bo v četrtek 28. t. m. pri Uršu-linkah. Začetek ob 8 zjutraj. Začetek tečaja popoldne ob 3 istotam. Udeležba je obvezna za vse članice ZKU. Mariborčani In okoličani! Nalagajte svoje prihranke pri MESTNI HRANILNICI V MARIBORU ki je vaš pupilarno varen zavod. — Za vse vloge jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. URADNE URE: dnevno od 9. do 12. Oroinova ulica itev. 2. — Ste žo brali novo zgodovinsko povest »Živi izviri«? Ne še? Stopite v knjigarno, tam jo dobite. Pri založbi (Marmontova 11) pa tudi na obroke. Zanimiva knjiga je najljubši prijatelj v zimskih dneh. — Težka zimska hrana in premalo gibanja so v zimskem času često vzrok slabe prebave želodca. čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se zaradi mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenje, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobolj, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. Planinka čaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno 6tanje, Zahtevajte v lekarnah izrecno le Planinka čaj po 20 din in 12 din. — Banovinško tajništvo JRZ v Ljubljani želi vsem svojim članom in prijateljem ter zvestim sodelavcem blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto I — Z božično številko, ki je izšla te dni, je stopil družinski list »Z i k a« v 11. leto svojega življenja. Za božično darilo prinaša svojim številnim prijateljem izredno zanimivo in poetično Muschler-Gepanovo »Neznanko«, kjer popisuje, kako je neznano mlado in izredno lepo dekle šlo 6 smehljajem na ustnicah pro6tovoljn ov smrt. Dr. A. Debeljak je prevedel aktualno Mauroijevo humoresko »Prebivalci zvezd gledajo na naš svet...« Martin Benčina nadaljuje e svojim tečajem o likovni umetnosti, pokojni cel|ski dijak Fran Prime, ki je pred kratkim tako nesrečno končal, pa 6e je oglasil — poseldnijč — s črtico »Morilec« Mlade mamice, ki znajo plesti, se bodo razveselile opisa: »Za novo leto novo oblekeo.« »Izpit ljubezni« pa bo zabaval odraslo mladino v dolgih zimskih večerih. Sledita običajni rubriki »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke« (primarij dr. Dragaš in vedno zanimivi in praktično res uporabni »Gospodinjski kotiček« Božična številka »Žike« vsebuje tudi mnogo lepih fotografij, umetniških posnetkov in slikic mladih prijateljev ržene kave Žike in 2i-kinega otroškega zdroba, dobi pa jo brezplačno V6ak interesent, ki pošlje svoj naslov: Pražarni Žiki, Ljubljana-Vič. _ »Boštjanov« hotel, Sv. Križ nad Jesenicami, Za obisk se priporoča Tilka Bernik. — Dr. Djuro Vranešič, specijalist za živčne bolezni, Zagreb, Mošinskoga 10/b, sprejema v ordinaciji samo v ponedeljkih, »redah in petkih od 4 do 5 popoldne. Bolnike, poslano v sanatorijsko oskrbo, sprejema osebno vsaki dan dopoldne od 11 do 12 v sanatoriju Zalengaj 31, ostali ča6 dneva pa službujoči asistenti sanatorija Tel. 93-80. _ Važno za naglušne. Bolje boste slišali z majhnimi stroški, če 6i nabavite mali srebrni Vi-braphon, ki bo slušne koščice srednjega ušesa osposobil na sprevajanje »vo^ov Pri tisočih slušne koščice namreč slabo funkcionirajo, tako da zvok preko njih ne more doseči slušnega ž!"ca. — Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Smrtna avtomobilska nesreča pri Konjicah. V Stranicah pri SI. Konjicah se je zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Neki tovorni avtomobil je dohitel kolesarja, 26 letnega Matija Marelija, rodom iz Travnika v Bosni. Kolesar je zašel s kolesom med vozne tire na cesti in se ni mogel takoj izogniti. Dokazalo se je, da je šofer avtomobila pritisnil na zavore že kakih 20 metrov pred kolesarjem, ni pa mogel avtomobila ustaviti. Kolesar je prišel pod avtomobil in je bil takoj mrtev. Tovorni avto je po nesreči odbrzel dalje in pustil ponesrečenca na cesti. Ptuj Royal-kino, Ptuj. Danes, v nedeljo predvajamo film po gledališkem komadu Ferenza Molnarja »Deklica iz Trsta«. Predstavi ob 18.30 in 20.30 odpadeta zaradi sv. večera. — Naš božični spored: od 25—28. decembra predvajamo najlepši in najnežnejši film vseh časov »Cvetje v maju...« (Beli jorgovan) s prekrasno Jeanetto MacDonald, ki je pravi simbol poletja in Eddy Nelsonom v gl. vlogi. — To je edini film, ki je dosegel po vsem svetu rekorden uspeh! Navabite si vstopnice v predprodajil Št. Vid nad Ljubljano Blaž Potočnikova čitalnica vprizori na Štefanovo, dne 26. decembra, ob pol 16 v Ljudskem domu »Slovenski božič«, spevoigro Matije Tomca. Pevovodja Maks Jovan. Vabimo k obilni udeležbi. Zdravnik v Medvodah: Dr.Cirman Miroslav od danes do vštevSi 2. januarja 1940 ne ordinira* Cerknica F0 in DK v Cerknici priredita v nedeljo 24. decembra, t. j. na sveti večer, ob 8 v dvorani Prosvetnega društva Meškovo božično igro v 4 dejanjih: »Henrik, gobavi vitez«. Ker je to lepa duhovna božična igra, boste najlepše preživeli sveti večer, če pridete na igro in počakate polnočnice. Vstopnice bodo v predprodaji v trgovini Lovko. Vstopnina: sedeži 8, 6, 4 din, stojišča 3 din. Vsaka očala pomeri zato dobrosedeča in jasen pogled pri Ig pri Ljubljani Pruosvetno društvo na Igu priredi danes, dne 24. decembra, ob 9 v Katoliškem domu božično igro »Slovenski božič«. Dvorana bo zakurjena in odprta od 8 naprej. Po igri gremo vsi k polnoč-nici. Cerkev bo slavnostno razsvetljena, zato pridite vsi, ki še niste videli nove električne razsvetljave v cerkvi! Ne samo kot zdravilna voda r&K z vinom in sadnimi sokovi je Roga ka Tempel mineralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospa-šuje ugodno delovanje prebavnih organov. II DUBIUN4 Božična razstava kanarčkov vrvlvcev Sredi božičnih praznikov, ko v cerkvah in po domovih pojo slavo božjemu detetu in ko po vsem »vetu doni večno lepa: Sveta noč, blažena noč, se iz tihih in tesnih domov oglaša in pridružuje kristalno čista, topla in mehko doneča pesem naših malih zlatokrilih pevcev kanarčkov. Kot da bi vedeli, da vlada po vsem božjem svetu praznično razpoloženje in ko da bi slišali, kako mogočno zvoni iz zvojiikov lin Zveličarju, tudi oni zvončkljajo in prelivajo enkrat otožno pritajeno, pa zopet veselo in vriskajoče svoje drobne speve. Človeku postane za trenutek tesno pri srcu, ko zavrve milo in otožno, pa se zopet razveseliš, ko se jim pesem veselo in vriskajoče preliva in žubori, da bi človek prepeval z njimi. Kanarčki žlahtni vrvivci pojo najrajši in največ v zimskem času. Pesem pa ugladijo in dovršijo do božiča tudi najmlajši, da lahko tekmujejo na razstavah. Takšno tekmo in razstavo imamo letos tudi v Ljubljani, in sicer na ženski učiteljski šoli na Res-ljevi cesti 10. Razstavo je priredilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk, ki vsako zimo skrbi tudi za lačne ptice pod milim nebom. Razstavljenih je nad 300 najrazličnejših pevcev, ki so bili izbrani pred dnevi na tekmi in so na razstavo pripuščeni zares le samo prvovrstni pevci. Obiskovalcem razstave se bo torej nudila najlepša prilika, da slišijo, kako mora prepevati pravi žlahtni vrvivec. Čeprav je našim kanarčkom vzeta zlata prostost, 6e vendar ob skrbni negi počutijo zadovoljni in veseli. Slabše, da mnogo slabše se godi pač njihovim posestrinam zunaj v mrzli in zasne-zeni prirodi, kjer letajo lačne in prezeble, iščoč si hrane. Spominjajmo se jih sedaj, ko jim zima in glad prelita s smrtjo. Spomladi nam bodo stotero vse povrnile. Razstava kanarčkov bo odprta še v ponedeljek in torek in je prirejena tudi zato, da se ob malenkostni vstopnini nabere kaj za lačne želodčke ptičkov v prosti naravi, zato Vas vse, ki s ptički sočustvujeje, vabimo, da obiščete razstavo, kjer boste med zelenjem in ptički našli mnogo srčnega razvedrila. prlo oči. Navadno se čudimo, kako slabo poznajo tuji in posebno veliki narodi Jugoslavijo in zlasti nas Slovence, če natančno pomislimo tudi mi ne vemo mnogo recimo o Baltiških državah, čeprav so večje kakor Slovenija in so bile prav zadnje mesece deležne največje pozornosti vsega časopisja. Posebno pa je zanimiva Slovenija zaradi tega, ker se križajo na njej vplivi treh različnih zemljepisnih področij: Srednje Evrope, Sredozemlja in Panonije. Na severu je mejaš 80 milijonski nemški narod, na zahodu pa 40 milijonski italijanski. Prav na vzhodu smo naslonjeni tudi na madžarsko ozemlje, na jugu pa se opiramo na bratske slovanske narode. zobni ateiie Rihard Klemenčii Privoz 6 - Ljubljana od 27, dec. do 2 jan zaprto. 1 v8e trafikante mestno poglavarstvo opozarja in prosi, da bi danes ve« dan in na sam sveti večer ne prodajali nobenih drugih predmetov, razen izrazito monopolnega biaga ter časopisov in revij. Ker je bila letos zlata nedelja že 17. decembra in ni šele danes, zato »o danes vse trgovine zaprte, da se lahko tudi trgovci in • njih uslužbenci dostojno posvete svetemu večeru. 1 Zamrznjene vodovode tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Č o k e r t Avgust, klepar, vodovodni instalater, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70. 1 Sijajen božični spored v kinu »Sloga«! — Uprava sina Sloge je skrbela, da bo njen božični spored ugajal najširšim plastem kinopublike — mladim in odraslim. Mickey Rooney si je po svojih zadnjih uspehih pridobil vsesplošne simpatije in tako bo njegov najnovejši film »Ljubezen mladega Hardyja« brezdvomno vsakomur ugajal. Vsi se bodo nasmejali, ker nastopa še nedorasli dečko kot elegentan kavalir, ki si zna pomagati iz vsake zadrege.. Odrasli se bodo' pri tem filmu spominjali svoje mladostne dobe. Premiera filma v j kinu »Soga« je danes, v nedeljo ter se bo ta film I predvajal le pri popoldanskih predstavah (ob Cuita cd Cn zdravje, ustvarja dobro razpoložen/c .....o TUNGSRAM Kryfxton — 9.45 Verski govor (g. prior Valerian Učak) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Tam-buraški orkester (vodi Karmelj); Božične pesmi — 11.45 Božične pesmi in skladbe (plošče) — 12.30 Praznični koncert Radijskega orkestra — 13 Napovedi — 13.02 Beethoven: Klavirski koncert v Es-duru s »premijevanjem orkestra; solist: prof. Pavel Šivic. Povečani Radijski orkester, dirig .: D. M. Šijanec — 14 Otroški božič (Izvajajo in pojo otro- pojejo naslednje pesmi: 1. Božična maša — J. Leiter. 2. O slava Bogu nn višavi — M. Smolej. 3. Itaduj človek moj — L. Ovek. 4. Glej zvezdice božje — L. Belar. 5. Noč božična — I'. H. Sattner. ti. V zakramentu vso sladkosti; zu golo zbor, orgle in gosli (zložil neznan skladate!j). 7. Pastirci iz spanja — lil. Smolej. — Vbc točke spremlja vojaški orkester. — Praznik sv. Štefana: Ob 8. sv. masa z blagoslovom, pri kuleri se pojo ruzuo božične pesini slovenskih skladateljev. CEUKEV V KRIŽANKAH: Sv. vočer o polnoči sv. maša, pri kuteri se po.io razne božične pesini naših skladateljev. — Sv. dan: Ob pol 11. slovesna sv. maša ci) — 17.10 Prenos iz razstave kanarčkov — 17.10 | Izvaja se: Missa de Natlvitate in O, zložil .los. Gruber, Božični napevi (Radijski komorni zbor in Radijski \ orkestrom. Graduale: Viderunt 6innes fines, zložil orkester) - 18 Massenet: Werther, II. dejanje (plo- A" *ocr8tor' °fert" lul 8uut cocli' zložil M' -*uke- šče) — 19 Napovedi — 19.20 Nac ura: Hrvatske božične pesmi (Antun Dobronič, Zagreb) — 19.40 Preludiji in melodije (plošče) — 20 Charle6 Di- Vsem našim klno-obiskovalcem želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in Vam nudimo najkrasnejši spored Globoko prevzeto je včeraj zapuščalo občinstvo kino- Danes predstave samo ob 15. in 17. uri dvorano. Splošna kritika je da film »Gospa Judita«, OtlB P'8711'lia Ob 10 30, 15.. 17. 19. in 21 uri ki predstavlja »Damos kamelljami« današnjih dni — prav n č ne zaostaja za velefilmom »Juarez*. Kakor v Beogradu in Zagrebu, tako se bo tudi v Ljubljani — te dni govoiilo le o filmu Gospa Judita«. — GOSPA JUDITA Z B E T DAVIŠ Nabavite si vstopnice v predprodaji! KINO M&T8CA J***" 1 Božičnica v zavodu za raziskovanje in zdravljenje raka. Snoči ob 5 je bila v banovinskem zavodu za raziskovanje raka prisrčna božičnica, pri kateri so bili navzoči: zastopnik g. bana načelnik socialnega oddelka A. Kosi, zastopnik župana občinski svetnik g. Vider, ravnatelj dr. Fr. Gerlo-vič, načelnik mestnega socialnega urada g. Svetel, šempetrski župnik g. Košinerlj, vodja zavoda g. docent dr. Chole\va ter vsi zdravniki zavoda, osebje, sestre in bolniki. Ljubka božičnica je bila prirejena v veliki bolniški sobi, ki je bila okrašena z jaslicami in božičnim drevescem. Z lepim petjem je nastopil šempetrski oktet. Svete pesmi je recitirala gdč. Gerlovičeva. Naljubkejši prizori pa so bili otroški nastopi gojenk Lichtenturnovega zavoda?. Prigoden v srce segajoč govor je imel g. župnik ICošmerlj, nakar se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k božičnici z delom in prispevki docent g. dr. Cholewa. Vsi bolniki so bili obdarovani z lepimi darovi. urah, ki so navedene v inseratih). Vse tri praznike oh 10.30 pa bo predvajala »Sloga« napet film iz kraljestva divjega zapada »Patrulja smrti«. Gledališče Drama; Nedelja, 24 dcc. ob 15: »Peterčko-ve poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 25. dec. ob 15: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Striček Vanja«. Izven. Znižane cene. — Torek, 26. dec. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene; ob 20: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene. Opera; Nedelja, 24. dec.: zaprto. — Ponedeljek, 25. dec. ob 15: »Glumač Matere božje«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Sabska kraljica«. Gostovanje Josipa Go6tiča. Izven. Zniažne cene. — Torek, 26. dec. ob 15: »Pri belem konjičku.« Izven. Znižane cene; ob 20: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene. KINO KODELJEVO — Telefon 41-64 Naš velečastni dvojni spored za božične praznike: SADOtfl ZEMLJE OiiviaDeHavilland, Georg B rent. V prelestnih naravnih birvali je posneta ta umetnina, ki kaže v dramatičnih slikah borbe — farmerjev z zlatokopi na divjem zaoadu. — P A S T E U R Slavni igralec Paul Muni poznan iz filma »JU\REZ« v svoji naibol|«i vlogi ve-— — likega dobrotnika človešiva. — — Preds'are: Nedelji ob '/53. uri (normalne cene). Ponedelj *k ob '/23., '/»6. in V>9 uri. Torek ob'/j 3., '/»ti. in '/»f. uri. Nab iv te si vstopnice v nredprodaji, ki je vsak dan ol 10. —12. ure ker je silen naval. 1 Umetnostna razstava »Lade« bo odprta tudi čez praznike. Zaradi velikega zanimanja za razstavo kluba »Lade« se je klub odločil, (la podaljša razstavo v Jakopičevem paviljonu do vštetega 26. decembra. Tako bodo imeli priliko ogledati si to zanimivo razstavo tudi oni ljubitelji slovenske likovne umetnosti, ki jim čas ni dopuščal, da bi prišli v Jakopičev paviljon pred božičem. To velja posebno za prebivalce na deželi, ki pridejo o praznikih v Ljubljano k svojim sorodnikom. Razstavni prostori bodo stalno zakurjeni ter bodo odprti od 9. do 18. ure. Priporoča se za FOTOGRAFIRANJE Liubllana »usti Tyrševa cesta 6 I«1 Atelje Je tudi čez praznike odprt 1 Zimsko perilo, Karničnik — Nebotičnik. 1 Tramvajski promet na sveti večer ne bo tako urejen, kakor smo včeraj objavili, temveč bodo vozovi dolenjske proge vozili samo od 13 dalje naravnost čez Poljane k Sv. Križu vsakih 6 minut do 22, a vse drugo ostane, kakor je bilo objavljeno včeraj. 1 »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka st .je preselila v novo poslopje v Gajevi ulici št. 2. 1 Slovenija križišče Evrope. Na zadnjem prosvetnem večeru je prof. dr. Valter Bohinec predaval o legi slovenskega ozemlja v Evropi. Nadvse zanimivo snov so spremljale nazorne skioptično slike, predavanje samo pa je marsikomu od- Radio Ljubljana Nedelja, 24. decembra; 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Koncert tamburaškega 6epteta (vodi Kahne) —- 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. Tome: Slovenska maša št. 1 — 9 45 Verski govor (g. ravn. Jože Jagodic) — 10 Koncert godalnega okteta (plošče) — 10.15 Samospevi: ga. Nada Udovč-Brejc, pri klavirju g. prof. P. Šivic — 11 Kvintet pihal (flavta, oboa, klarinet, fagot, rog) — 11.45 J. Haydn: Godalni kvartet D-dur op. 64 No. 5 (plošče) — 12.05 Fr. Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 17 Božične pesmi poje g. Julij Betetto, pri klavirju g. prof. P. Šivic — 17.45 Ksaver Meško: Henrik, gobavi vitez — Božični misterij v 4 slikah. (Izvajajo člani radijske igralske družine) — 19 Napovedi, poročila — 19.05 Božično zvonenje — 19.15 V čaru 6vete noči: Premrl: V sveti noči — za soli, zbor in orkester (soliet: g. Tone Petrovčič, Radijski komorni zbor in Radijski orkester). Handel: Mesija — za soli, zbor in orkester (solisti: ga Pavla Lovšetova, koncertna pevka, ga. Mila Kogejeva, članica Narodnega gledališča v Ljubljani, g. Jože Gostič, član Nar. gledališča v Zagrebu. Radijski komorni zbor in Radijski orkester; dirigent: dr. A. Dolinar) — 20.40 Recitacije — 20.50 Božične pesmi poje trnovski cerkveni zbor, vmes koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 22 Božični nagovor (g. prof. Fr, Koblar) — 22.10 Božične pesmi poje »Ljubljanski Zvon« — 23.10 Božične^ čestitke iz raznih dežel (plošče) — 23.45 Pritrkavanje (prenos) — 24 Prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Ponedeljek, 25. decembra; 9 Jutranji pozdrav — 9.05 Napovedi — 9.10 Božični spomini (plošče) ckens: Božična pesem (za zvočno igro priredil Iv. Pengov). Izvajajo člani radijske igr. družine — 21,15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trio »Vesna« Torek, 26. decembra; 9 Napovedi — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. prior Valerian Učak) — 10 Priljubljeni napevi (plošče) — 10.30 Trboveljski pevski jazz in Cimermanov kvartet — 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 1302 Veseli napevi: Kmečki trio. Pojeta: gg. S,vetozar Banovec in Vekoslav Janko — 14 Vaški umetniki (plošče) — 17 Kmečka mladina in mesto (g. Ludovik Puš) — 17 30 Narodne 6 spremljeva-njem Radijskega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, Poldka Ruptiikova, gg. Jarc Andrej, Roman Petrovčič — 19 Napovedi poročila — 19.20 Nac. ura: Srbsko pomorišje nekdaj in sedaj (prof. Mila Vukčevič) — 19.40 Objave — 20 Vesel večer: Fantje na va6i Jožek & Ježek in tercet Stritarjevih (6 spremljevanjem harmonike A. Stanko), vmes plošče (plesna glasba) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Prireditve in zabave Salezljanski Mladinski dom na Kodcljevem. Fantovski krožek vprizori na Štefanovo dramo v 4 dejanjih: »Pod sovjetsko zvezdo«. Začetek ob 5 popoldne po večernicah. Vstopnina nizka. Slovenski božič v frančiškanski dvorani. Na božični dan in na Štefanovo bo frančiškanska prosveta priredila obakrat ob 5 popoldne ljubko spevoigro Matije Tomca: Slovenski božič. Vabimo vse k udeležbi na tej času primerni igri. Cene sedežev so znižane, tako da bo pač vsakomur omogočena udeležba. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni. 2e danes opozarjamo na silvestrovanje, ki ga priredi Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v dvorani Delavske zbornice. Vstopnine ni, pač pa bo vstop 6amo proti vabilu. Vabila dvignite pravočasno v društveni pisarni, Ljubljana, Miklošičeva ce6ta 22-11. V zakramentu, za solo, zbor, orgle in gosli zložil ne-znnn.i sklndatelj. Po maši: Zveličar nam jo rojen zdaj, zložil Gr. Biliar. — Praznik sv. Štefana: Ob pol 11, sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo naslednje božične pesmi* 1. Božična maša, zložil M. Zolcznik. 2. Itaduj človek moj, zložil L. Cvek. JI. Gloj zvezdice božjo, zložil L. Belar. 4. ltnjsko struno, zložil A. Stol-cer. 5. V zakramentu vso sladkosti, zložil Gr. Biliar — dr. Fr. Kimovec. fi. l'o maši: Pastirci iz spanja, zložil II. Smolej. Vse točke spremlja orkester. Cerkev sv. Terezije D. J. na Kodeljevem: O polnoči slovesna maša. Poj« cerkveni zbor. Pred mašo: Gruber: »Sveta noči; nato Falstova latinska inaša v es-durn s spremljevanjem orkestra. Graduale: Premrl • Tecum pr!nclpinm<, ofert orij: Gruber 'Lactentnr cocli«. — Sledita še dve tihi maši, pri kntorib se pojo slovensko božično pesmi tudi t. orkestrom Kino Kino Vič predvaja na praznik v ponedeljek ob 4, 6 in 8 velefilm »Bukanir«. V glavni vlogi Frančiška Gaal. Za dodatek dva važna tednika Vesele božične praznike in srečno novo leto želi in se priporoča za nadaljua naročila MIZARSKO PODJETJE IM K0PRIUN1KAR3A LITIJA Lekarne Nočno službo imajo: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Timkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c 78; v torek: mr. Sušnik Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr, Bohinec ded.. R enska c. 31; v sredo: mr. Lcustek, Resljeva c. 1; mr. Baho-vec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja Dragocen uhan je bil najden in bi ga rad od dal najditelj lastnici. Naslov najditelja v naši upravi. Kranj Nosite »HINK0« klobuke! Zahtevajte povsod srečke velike efektne loterije »OBRTNEGA DRUŠTVA V KAMNIKU« Cena srečke je 6 dinarjev, katere glavni dobitek je osebni avto »Opel Kadet«, moderna spalnica, motorno kolo, radio aparat, 20 ko es itd. v skupni vrednosti 120.000 — dinarjev. Majhen dar za Vašega najbližjega — ie se sreča nasmehne, bogat dar za Sveti večer. Cerkveni vestnik III. kongregacija v Lichtenlhumu ima svoj božični sestanek dne 27. decembra ob 2 popoldne. Na programu je zanimivo predavanje. K obilni in točni udeležbi vabi vodstvo. Cerkvena glasba CERKEV SV. JOŽEFA: Sv. veter o polnoči sveta maša r petjem. Izvajajo se božične pesmi: 1. Sv. noč — Gruber .los. 2. Itaduj človek inoj — L. Cvok. 3. Noč božična — I'. H. Sattner. 4. Gloj zvezdice božje — h Belar. — Vso točke spremlja vojaški orkesler. — Sveti dan: Ob 8. sv. maša z blagoslovom, pri kateri so Ježica Naša dekleta se pridno pripravljajo na go spodinjski tečaj, ki se bo začel 7. januarja. Da pokrijejo delne stroške tečaja, vprizore tečajnice na Štefanovo popoldne ob 3 in zvečer ob 8 v Čer kvenein domu Mlakarjevo pravljično igro v 4 dejanjih »Bajtarska princesa«. Trbovlje Igro »Dom« bodo na Štefanovo uprizorili v Društvenem domu igralci Prosvetnega društva od Sv. Katarine. Naš krasni boi'Cnl sporedi Najprominentnejši umetniki francoskega fitma: Edvard VIT.: Wlktor Frankon Kraljica Viktorija: 6aby Morl»» Kraljica Aleksandra »rleit« Marchal Kitchner: le«" G»Mand Chamberlain: Jean d'Yd Clemencau: J«quei Baumtr Najaktualnejši filmstdanjlhdni! Kino UmOn 22-21 Ponos francoske filmske produkcije I Naisijsinejši film v zgodovini francoske kinematografije. — Predstave danes ob 144» in 17. uri (večerni predstavi na Božični večer odpadeta) nadalje na Sveti dan in na prauiik Sv. Štefana ob 10 30 uri (znižane cene) ter ob i4 4?>, 17., 19. in 21.15 uri Najrazkošnejši, reprezentativni milijonski g Velefilm a film po znamenitem književnem delu člana I svetovnega I francoske akademije Andre-a Maurois-a • triumfa! • V tem sijajnem, z vsem bleskom in razkošjem izdelanem nenadkrilj vem velefilmu so predočeni zgodovinski dogcdki iu cel tli?, zgodovinskih prizadevanj angleških in francoskih suverenov ter diplomatov ob koncu prejin eea in začetku tesja stoletja, ki so dovedla do prisrčnega sporazuma med Anglijo in Francijo nn vojaškem in političnem polju, kar je imelo za posledico zmpgo zapadnih držav v prt-Ukli svetovni vojni' Rezervirali« vstopnice v predprodaji Last: Imena (llrn, Ljubljana Politično pismo iz Belgrada Belgrad, 23. decembra. Notranjepolitično stanje, ki ga je ustvaril sporazum s Hrvati, je ostalo v glavnem nespremenjeno. Se vedno imamo dva bloka, ki si stojita nasproti in ki bosta pri prvih državnozborskih volitvah merila svoje moči. Na eni strani sta kot glavni nositeljici politike sporazuma JRZ s predsednikom Cvetkovičem in HSS z voditeljem Hrvatov dr. Mačkom ter skupini samostojnih demokratov in zemljoradnikov, ki sta bili pritegnjeni v vladno kombinacijo zaradi lažje in hitrejše izvedbe samega sporazuma. Na drugi strani so pa vse opozicionalne skupine, ki odklanjajo sedanji sporazum s Hrvati. Sem spadajo srbijanski radikali in demokrati, JNS, Hodžerovci, Ljotičevci, socialisti in skupina bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Vsi ti napadajo sedanjo vlado in stranke, ki jo podpirajo, da sedanji sporazum ni dal tistih rezultatov, kakor so jih vsi od njega pričakovali, da je razbil državo, da daje Hrvatom preveč, druge pa zapostavlja in podobno. Proti sporazumu so razvile predvsem močno agitacijo posamezne srbijanske opozicionalne stranke in begajo ljudstvo z neopravičenimi trditvami, da je zaradi sporazuma s Hrvati prišlo v nevarnost srbstvo. Političnim strankam je prišel na pomoč tudi novi srbski tednik »Srbski glas«, ki so ga v Belgradu pričeli pred kratkim izdajati člani Srbskega kulturnega kluba, v katerem imajo zelo močan vpliv demokrati. Čeprav se list odločno otresa očitkov, da je velesrbsko glasilo, dejansko le je, kar potrjuje vsaka nova številka. Tednik se zelo širi in ima že mnogo naročnikov. Stalno se oglašajo tudi premožnejši srbski rodoljubi ter pošiljajo izdajateljem lista večje in manjše prispevke za vzdrževanje tednika. Pač lep primer, kako Srbi podpirajo svoje srbsko časopisje! V zadnji številki so izdajatelji tega tednika objavili tudi uvodnik, v katerem zahtevajo močnejšo vlado. Svojo zahtevo utemeljujejo z notranje in zunanjepolitičnimi razlogi. V novi vladi zahtevajo predvsem pojačanje srbskega dela vlade, t. j. pritegnitev v vlado nekaterih opozicional-nih skupin. Krogi od »Srbskega glasu« mislijo tu predvsem na demokrate in radikaie. Poedini ljudje v vladi se lahko menjajo in nadomeste z novimi, toda politika sporazuma ostane, ker je to državna potreba, česar danes menda ni treba še posebej poudarjati! Res je, da se je proti sedanjemu sporazumu s Hrvati med srbskim ljudstvom pojavilo nezadovoljstvo, ki so ga zanetile posamezne opozicionalne skupine. To nezadovoljstvo pa še od daleč ni tako, kakor ga slikajo opozicionalci. Gotovo je, da bodo vsi ti očitki izginili takoj, kakor hitro bodo poleg Hrvatov dobili samoupravne edinice še Srbi in Slovenci! To se pa mora seveda zgoditi čimprej. Sporazum je treba izvesti do konca in ne stati še dalje na pol poti in čakati na rezultate, ki jih bo v praksi dala banovina Hrvatska. V tem primeru bi seveda sedanje nezadovoljstvo v pokrajinah izven banovine Hrvatske lahko zavzelo nevarne oblike, ki bi lahko škodilo sami ideji sporazuma in bi državo vrglo v še težji položaj, kakor je bil poprej pred sporazumom. Zato je popolnoma naravno, da je zmagalo edino pametno stališče, da je treba preureditev države izvesti pred poslanskimi volitvami, v kolikor je namreč pri sedanjem položaju sploh mogoče govoriti o volitvah. Kljub številnim vidnim in nevidnim nasprotnikom sporazuma, si vendar politika sporazuma tako na političnem, kakor tudi na ostalih poljih krepko utira pot navzgor in se vedno bolj utrjuje, da se vlada vedno lažje posveča proučevanju najtežjih problemov, predvsem gospodarskega značaja. Kakor smo že poročali, je vlada ob svojem nastopu napovedala svobodoljubnejšo politično zakonodajo. Svojo obljubo že uresničuje in pripravlja nov volivni zakon, za katerega zatrjuje, da bo naše notranjepolitično življenje postavil na široke demokratske osnove. Kljub izgredom, ki so jih v nekaterih mestih organizirali komunisti in drugi plačani elementi, vlada še vedno vztraja pri svoji obljubi, da bo izdala svobodoljubno politično zakonodajo. Za razne brezdomovince in vse elemente, ki služijo vsem mogočim tujim interesom, samo ne interesom domovine, je pa vlada izdala znano uredbo, s katero bo brezobzirno, tako kakor taki ljudje tudi zaslužijo, zatrla njihovo razdiralno in protidržavno akcijo. Položaj je tak, da zahteva popolen mir in red in brezpogojno spoštovanje zakonov. Kdor pa misli, da so interesi poedinca več, kakor pa zajednice in da je nastopil čas, da se lahko nemoteno rušijo temelji države in obstoječi red in mir, bo prav od vlade narodnega sporazuma občutil vso strogost obstoječih zakonskih predpisov. Demokracija zahteva zrele ljudi, ki se zavedajo predvsem dolžnosti, ki jo imajo od svobode in ne samo pravic. Demokracija ni in ne sme biti nikdar anarhija! Zato so politični krogi pozdravili odločen nastop vlade narodnega sporazuma, ko je z znano uredbo stopila na prste vsem protinarodnim in protidržavnim elementom, ki so jih vsa leta negovale in ščitile predvsem nekatere opozicionalne skupine ter s tem vede ali nevede redile svoje lastne krvnike. Poleg političnih vprašanj, je vlada zadnje čase pripravljala celo vrsto uredb gospodarskega značaja. V tem oziru je posebno važna snočna vladna seja, na kateri so se spremenile nekatere takse, sprejela uredba, po kateri kmetje, katerih čisti katasterski donos ne presega 1000 din, ne bodo več plačevali zemljarine, nadalje sklep, da se bo malim obrtnikom odslej odmerjal davek pavšalno ter Končno sklep, da se izda uredba o kontroli cen in da se spremene žel. tarife predvsem za preVoz žita, da bi se na ta način dosegla enaka cena za žito v vseh krajih države. Seveda namen vlade ni bil samo ta, da zniža davke gotovim najrevnejšim slojem, temveč da dobi za sedanje izredne državne izdatke tudi potrebno kritje. Poleg pravičnejše razdelitve davčnih bremen, bodo seveda nove uredbe predvidevale precej občutno zvišanje mnogih vrst davkov za pridobitne sloje in vse premožnejše davkoplačevalce. Izpremenjene in v višjih kategorijah povišane, v nižjih pa znižane so skoro vse vrste direktnih davkov, zlasti zemljarina, pridobnina, davek na poslovni promet, dalje nekatere vrste taks in trošarin, zlasti trošarina na vino. Davčna reforma bo v celoti precej občutno zadela tudi proračune samoupravnih edinic, občin in banovin. Slišimo, da je v tem oziru zlasti važna trošarina na alkohol, ki bo postala v glavnem vir državnih dohodkov. Finančni minister je predvidel vse potrebno, da bodo banovine morebitne izpadke za kritje svojih izdatkov v letošnjem proračunu dobile refundacijo iz državne blagajne. Na snočni vladni seji je pa vlada razpravljala tudi o povišanju prejemkov za železniško ekseku-tivno osebje. V stvari sami je zmagal predlog resornega ministra inž. Bešliča, ki je tozadevno uredbo že pripravil. Uredba predvideva 10% povišanje tudi za železniško delavstvo. Uredba bo objavljena prihodnje dni, z novim letom bo pa stopila v veljavo. Kakor je časopisje že poročalo, je vlada določila tudi ceno petroleju na 7 din za 1 liter, s čimer ie zopet zaščitila predvsem kmečke sloje pred izkoriščevanjem. Pri petroleju je treba vedeti, da ga v državi nimamo zadosti. Pri sedanjih razmerah je uvoz mogoč samo v omejenih količinah. Zato bo razdelitev in prodaja petroleja pod strogo kontrolo upravnih oblasti, da bi vsi kraji in posamezniki dobili vsaj minimalno potrebno količino petroleja posebno tam, kjer nimajo druge razsvetljave. V ta namen je finančni minister že izdelal stroge pravilnike in izdal odredbe podrejenim organom. Poleg vseh teh ukrepov pa vlada brani interese domačih producentov tudi pri sedanjih trgovinskih pogaianjih s Francijo in Anglijo, kakor bo to storila (udi pri predstoiečih pogajanjih z madžarsko trgovinsko delegacijo. Jasno, da se poleg že omenjenih problemov vlada bavi tudi z vprašanjem uredb, s katerimi se bodo prenesli na banovino Hrvatsko še posli z notranjega ministrstva in ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Pri prenosu poslov z ministrstva za telesno vzgojo ljudstva je postala aktuelna potreba, da se Sokol izenači z vsemi ostalimi telesno-vzgojnimi organizacijami in da ne sme več imeti monopola za telesno vzgojo mladine. O tem je hrvatsko časopisje objavilo že več jasnih in odločnih zahtev. Vzporedno b temi vprašanji finančni minjster proučuje vprašanje avtonomnih financ, minister dr. Konstantinovič pa med drugim tudi problem preosnove vse naše propagande, predvsem osrednjega tiskovnega urada in ostalih ustanov. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se ne izključuje možnost ustanovitve posebnega ministrstva za propagando, kakor je to svoječasno že nameraval storiti bivši predsednik vlade dr. Stojadinovič. Po ulici so se zadnje dni raznesle celo vesti, da bi to novo ministrstvo prevzel sam dr. Konstantinovič, ki že dalje časa proučuje te probleme, ki bi spadali v ta resor. Čas med katoliškimi in pravoslavnimi božičnimi prazniki bodo ministri porabili predvsem za sestanke, na katerih bodo svojim pristašem poročali o notranje in zunanjepolitičnem položaju. Več takih sestankov je napovedala tudi JRZ. Med drugim bo dne 27. t. m. sestanek strankinega banovinskega odbora "za drinsko banovino v Sarajevu. Sestanka se bosta verjetno udeležila tudi predsednik stranke in predsednik vlade Cvetkovič in prvi podpredsednik ter predsednik senata dr. A. Korošec. Slična zborovanja bodo imele tudi ostale vladne skupine. Opozicionalne skupine pojdejo isto tako med ljudstvo pripravljat teren za poslaniške volitve, o katerih pa, kakor že rečeno, malokdo govori ter državnozborskim volitvam vsi predpostavljajo vprašanje državne preureditve. Opozicionalne skupine pa kljub temu stalno govore o potrebi skupnega nastopa vseh opozicionalcev. To akcijo zadnje dni predvsem forsirajo člani vodstva JNS, ki so za izvedbo volivnih priprav izvolili že več odborov. Z istim vprašanjem se je že tudi bavilo vodstvo demokratske stranke. Radikali Ace Stanojeviča so zadnje čase precej zaposleni z akcijo dr. Laze Markoviča, ki so ga, kakor znano, zaradi vstopa v sedanjo vlado, izključili iz radikalne stranke. Da bi se dr. Markovič izkopal iz težkega položaja, v katerega so ga spravili bivši tovariši iz glavnega odbora, je sklical prejšnjo nedeljo sestanek uglednejših radikalov iz vse države, ki naj bi odobrili njegovo politiko in s tem obsodili stališče glavnega odbora radikalne stranke. Na sestanku je dr. Markovič res da imel precej radikalov in je na njem izvolil tudi poseben delovni odbor, ki naj bi nadaljeval od dr. Markoviča započeto akcijo^ Precej članov tega odbora je v časopisju že objavilo, da izvolitve ne sprejme, ker je zvesto glavnemu odboru in šefu stranke Aci Stanojeviču. Zaradi protiakcije, ki jo bo glavni odbor započel proti dr. Markoviču povsod na terenu, je k Aci Stanojeviču te dni odšel prvi podpredsednik stranke Miloš Trifunovič. Iz Knjaževca se je že vrnil v Belgrad ter je imel več posvetov z člani glav. odbora stranke. Situacija pravosodnega ministra dr. Markoviča je vsekakor težka, ker ima glavni odbor za seboj Aco Stanojeviča, ki ga vsi radikali priznavajo za šefa stranke. Zato tudi ni težko predvideti konca te borbe. m Lepa božičnica. Mariborski tekstilni tovarnarji so letos spet pokazali, da jim je njihovo delavstvo pri srcu. Kljub težkim razmeram, s katerimi se letos bori tekstilna industrija v Mariboru, so tovarnarji svoje delavstvo in nameščenstvo lepo obdarovali. Vsi uradniki so dobili 13. plačo, delavstvo pa poleg denarnih prispevkov tudi razno blago in ponekod še jestvine. Posebno lep božič je priredila svojemu delavstvu tovarna Jugotekstil. V tovarniškem prostoru se je pri velikem božičnem drevescu zbralo delavstvo, uradništvo in vodstvo tovarne. Po primernem nagovoru so bili delavci obdarovani z denarnim prispevkom in večjo količino izbranih daril za božično mizo. Pokazalo se je, da delavstvo ceni prizadevanja tovarniškega vodstva, na drugi strani pa so tudi tovarne uvidevno povišale mezde, tako da vlada v vseh podjetjih najlepša sloga. m Planinska sv. maša bo danes, jutri v ponedeljek in na Štefanovo v torek na Kopnem vrhu vsakikrat ob 10 dopoldne. Svojim dobrim šefom se delavstvo tovarne JUGOTEKST1L" prisrJno zahvaljuje za izdatno božičnico in jim želimo mnogo uspehov in zadovoljstva _vpvem letu!_ m Zanimiva divjad. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je nekdo ustrelil veliko uharico, ogromno krasno ptico, ki je sedaj pri preparatorju Francu Valnerju v Slovenski ulici. Tam je tudi v lovišču Gornjega grada ustreljena polbela srna, katere sliko in opis je objavil »Slovenec« te dni. m Prosvetno društvo in ZZD na Pobrežju priredi danes popoldne ob 3 v dvorani Slomškovega doma božičnico, kjer bodo obdarovani svojci najsi-romašnejših članov. m Požar v Hutterjevi predilnici. Včeraj na vse-zgodaj so bili klicani gasilci v Hutterjevo tovarno. Požar je nastal v čistilnici bombaža. Zanetila ga je iskra, ki je v petek zvečer priletela iz stroja. Ogenj je tlel pod bombažem, ni pa mogel na dan, ker iji imel zraka. Zjutraj pa je smrdelo po dimu in so de- Vsem cen/. odjemalcem se toplo priporoča za nadolfno blagohotno naklonjenost ter jim želt vesele božične praznike in srečno novo leto knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne Ljubljana ♦ Vesele božične praznike in srrtno nova leta želi vsem cenj. odiemulcem ter ie priporoča tuiii v bodoče tvrdka Valentin Hladin Celja, Prešernova ulica rojene v navedenih letih, da se zglase neglede na njih pristojnost zaradi vpisa v vojaško evidenco pri vojaškem referentu v sobi št. 19 med uradnimi urami od 9—12 do vključno 15. januarja. Loterija FO na Polzeli ki le bila določena sa Štefanovo, 1« radi tehničnih ovir preloienal c Pri smuškem skoku na skakalnici v Zalo-žah se je ponesrečil 21-letni Franc Ortnik z Brega pri Polzeli in dobil hude notranje poškodbe. P O Z O II i Če Vam zamrzne vodovod, pokličite tvrdko A. STOK, CELJE, AJkerleva 8. tel. 218 katera Vam istega takoi odtali z najnovejšem električnim aparatom, ki delu,e na vsak tok c Odlikovanje zaslužnik članov Pevskega društva »Oljkav. Celjsko Pevsko d. »Oljka je imelo v petek zvečer lepo slovesnost. Odlikovani so bili za dolgoletno požrtvovalno sodelovanje pri moškem zboru štirje vneti člani. Odlikovanja jim je izročil agilni predsednik društva g. Lečnik Ant., veletrgovec v Celju, ki je imel ob tej priliki na člane vzpodbuden govor o ljubezni do slovenske pesmi. Zlaio kolajno za 20-letno delovanje pri društvu sta dobila gg. Martin Drugovič in Sonc Joahim, višja policijska uradnika v p., bronasto kolajno za 10-letno sodelovanje pa Franc Mavec, mizarski pomočnik iz Celja, in slikarski mojster g. Alojz Gorjup. Moški zbor »Oljkec je najmočnejši moški zbor v celjskem okrožju in Celju, ki se je posebno letošnje leto povzpel na višino vzornega pevskega društva in to s prireditvami dokazal. Moški zbor šteje sedaj 42 članov. V kratkem bo društvo proslavilo 20-letnico svojega obstoja in ob tej priliki priredilo jubilejni koncert. Vesele božične prazn ke in srečno novo leto želi vsem strankam FRIZERSKI SALON »PAVLA« lavcl, ki so prišli ob 5 v tovarno, razkopali kup bombaža, iz katerega se je kadilo. Ogenj je butnil z vso silo na prosto. Požar so takoj pogasili s pomočjo mariborskih poklicnih gasilcev. Nastala škoda znaša okoli 50.000 dinarjev. Af^SIf žimo, vato. volno, kapok puh, perje Ml« IR%| kupite najceneje pri ..OBNOVA", F. NOVAK, iurilleva ulica 6. Glavni trg 1 m Krznarstvo P. S e m k o, Tyrševa ulica 7, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. m Zdravniška dežurna služba med prazniki: Zdravniško dežurno službo med prazniki članom OUZD in njihovim svojcem bodo opravljali sledeči zdravniki: V nedeljo dr. Stanko rogrujc, Tyr-ševa ul. 14/1.; v ponedeljek 25. t. m, dr. Ivan Turin, Linhardtova ulica 12; v torek, 26. t. m. dr. Alfonz Wankmuller, Frančiškanska ulica 8. m Dva reveža v bolnišnici. Na cesti med Lim-bušem in Studenci je našel orožniški narednik-vod-nik Žagar 70 letnega občinskega reveža Ivana Can-dra iz Limbuša v mlaki krvi. Starčku je na ledenih tleh spodrsnilo ter si je pri padcu razbil lobanjo. Reševalci so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Na Glavnem trgu je pred Mastekovo trgovino obležal nezavesten mlad moški, star kakšnih 40 let. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je siromak dobil izredno močen epi-leptični napad. m Nove ulice dobe imena. Letos so nastale v Mariboru tri nove ulice, ki še niso »krščene«. Vse tri sc na bivšem Rosenbergovem posestvu v Mag-dalenskem predmestju, katerega sedaj parcelira mestna občina. Nove ulice leže med Metelkovo in Ljubljansko ulico ter bodo dobile imena na prihodnji seji mestnega sveta. Celjske novice e Službe božje ob praznikih. V župnijski cerkvi se bodo na sv. večer pričele molitve 20 minut pred polnočjo, ob polnoči pa bo slovesna polnoč-nica. Zjutraj ob 6 bo tiha, ob 7 pa slovesna sveta maša. Službe božje bodo po običajnem redu. — Popoldne bo pred večernicami pridiga, nato pa darovanje za farne reveže. Pri sv. Jožefu bo slovesna polnočnica ob polnoči, pri oo. kapucinih pa ob eni ponoči. c Avtobusno podjetje Marovt Peter naznanja, da bo odprl s 1. marcem avtobusno progo Šoštanj-Topolščica-Zdravilišče — in se priporoča vsej javnosti. c Vse vojake, ki so bili januarja ln februarja leta 1919 na Koroškem v Doberli vasi pod poveljstvom Evgena Majerja, prosimo, naj sporoče svoje naslove uredništvu »Slovenca« v Celju. c Dijaki in dijakinjo celjske gimnazije so pod vodstvom ge. prof. Milene Bežanove nabrali v posameznih razredih za božično obdaritev otrok na obmejni šoli v Trbonjah pri Vuzenici 5000 din in kupili za te otroke obleke, obutve, perila in šolske potrebščine. Mladina zasluži vse priznanje. c Dijaško podporno društvo na drž. realni gimnaziji je za praznike nakupilo za revne učence in učenke za 75000 din raznih najnujnejših potrebščin kakor čevljev, perila in obleke. K temu je pripomogel tudi Podmladek RK na celjski gimnaziji s podporo 1200 din. c Zdravniško dežurno službo na člane OUZD ima danes zdravnik g. dr. Mušič na Cankarjevi ulici; na božič zdravnik dr. Čerin v Prešernovi ulici; na Štefanovo pa zdravnik dr. Hočevar v Kolenčevi ulici. c Zgiasiiev mianeničev, rojenih 1920. 1821 in 1922. Mestno poglavarstvo poziva vse mladeniče, c Odlikovan je bil inšpektor in namestnik upravnika celjske pošte g. Viktor Wagner z redom jugoslovanske krone V. stoplje. Na Celjski koči sveže koline! Po prijetnem smuku dišeče klobase! e Lepa in koristna zamisel. Pred kratkim smo poročali o drenažanju zamočvirjenih zemljišč v Št. Juriju pri Celju in pripomnili, da bi bilo potrebno, da bi s tem tudi pričeli posestniki v celjski okolici, na Lavi, Ložnici, Dobravi in Babnem, kjer je okoli 100 ha zamočvirjenih travnikov in njiv. Sedaj smo zvedeli, da bo mestno poglavarstvo po praznikih sklicalo okoli 120 posestnikov na sestanek, na katerem se bodo pogo-govorili o potrebnem izsuševanju. Za dela bo sigurno prispevala banovina in celjska m. občina. Poceni in dobro kupite: Damske plašče, moške suknje, obleke, pum-parice, damsko in moško toplo perilo, nogavice in rokavice pri Kolbezen Franc, Celje c Veliko božično obdarovanje članov in članic Dijaške zveze \ Celju. Včeraj ob 9 je priredila DZ v Celju v dvorani Slomškovega doma pri šolskih sestrah božično obdarovanje s čajanko. Predsednik g Lipovšek je pozdravil številne odlično goste ter okrog 500 zbrane mladine Prireditev se je pričela z deklamacijo, nakar so dijaki pod vodstvom g. prof. Knapa zapeli »Sveto noč«, »Slovenec sem« in »Glej, zvezdice«. Po zborni dekla-maciji je spregovoril g. prof. Bračko in se zahvalil vsem darovateljem, zlasti pa celjskim damam, ki so nabrale okrog 40.000 din za obdarovanje članov in članic DZ. Mladina je izkazala svojo hvaležnost z navdušenimi vzklikanji in ploskanjem navzočim celjskim damam. Obdarovanih jo bilo nad 400 dijakov in dijakinj. Vsem gOBCodom duhovnim vodlem, vsem noilm sode'avcam, vsem odborom fantovskih odsekov in dekliških kroikov ln VBemu članstvu želita celjski podzvezl blagoslovljene božične praznike ln mnogo uspeha pri delu v novem letu 1940 — ------- c Katarina Mlakar. Na Bregu št. 16 je umrla po dolgem bolehanju 18-letna dijakinja drž. trg. šole v Celju Mlakar Katarina. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Naj počiva v miru! Svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje 1 Priznano lepa trajna. Barvanje las. Oglejte si nainovejše frizure in barvo las v moji izložbi. R. GBOBELNIK ■ CELJE Vransko Lep »veti večer bodo imeli vsi, ki bodo prišli ob pol 10 v Slomškov dom, kjer bodo videli v lepem filmu življenja Male sv. Terezike, ki je tako neizmerno ljubila božje Dctece. Po predstavi bo božičnica z deklamacijami in božičnimi pesmimi. Pridite in poglejte I Metlika Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, uprizori Prosvetno društvo v Metliki, v dvorani Hranilnice in posojilnice igro »Njega ni« ob 3 popoldni in zvečer ob 8. Vsi vljudno vabljeni. škofja Loka Prosvetna knjižnica se je izpopolnila z novimi knjigami. Knjižnica je odprta vsako nedeljo dopoldne od 10 do 12. Tudi dobre mladinske knjige so na razpolago. V zimskem času pridno segajte PO knjigah, katere lahko dobite proti malenkostni odškodnini v knjižnici Prosvetnega društva. Obfni zbor konjerejskega društva bo v nedeljo 24. decembra ob 9 dopoldne v prostorih mestne posvetovalnice v Škotji Loki. Sneberja — Zadobrova Danes ob 3 popoldne uprizori dramatični odsek Pevskega društva Sneberje-Zadobrova Sketovo »Miklovo Zalo« v režiji tov. predsednika Vodnika Božična priloga Razodela se je milost božja, ki prinaša zveličanje vsem ljudem Uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki je dal samega sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela. (Tit 2, 11—14) Krščanski božič v) I/? Za nas se Je rodil Jezus Kristus, da bi nas odrešil. Toda to odrešenje še ne pomeni samo pasivnega sprejemanja dobrot božjega odrešenja. Jezus nas je odrešil s tem, da nam je zaslužil novo življenje, življenje otrok božjih. To življenje otrok božjih pa moramo razumeti, moramo ga živeti in ga uresničevati v vsem svojem vsakdanjem življenju. To je smisel, rojstva božjega. Rodil se je za nas kakor otrok človeški, da bi se mi lahko rodili pot otroci božji. Zato ni božič samo spomin na rojstvo Velikega človeka, velikega človekoljuba, preroka ljubezni. Njegova ljubezen ne pomeni namreč samo humanitete, kajti Njegova ljubezen nam je prinesla več, prinesla je divinitas, božanstvo, resnično udeležbo na božji prirodnosti in božjem življenju. To je največji prinos krščanstva, največje delo Kristusovo ter brez tega nikdar ne bomo razumeli Kristusa in ne krščanstva. To je osnova krščanstva. Tako nas je Bog ljubil, da nam ni hotel samo odpustiti, temveč nam je hotel v svojem edinorojenem Sinu podeliti možnost novega življenja. Tako je največja naloga krščanstva, da bi se porodil Kristus, Sin božji, v našem srcu, še več, v vsem našem življenju. Nikdar ne moremo s tem prenehati, dokler to ne bo jasno vsemu svetu. Nihče ni nikdar tako povzdignil človeka, nobena druga misel misel mu ni dala take veličine, take možnosti k velikosti vsem lju- krščanstve s svojo mislijo. Sin božji je prišel nas, da nam podeli življenje otrok dem, kakor sam med božjih! To je krščanski božič: s ve t spomin na to ljubezen, ki se je vtelesila in je nas poklicala k svoji podobnosti. Ko pa smo otroci božji, moramo tudi kot otroci božji rasti. Krščanstvo nudi največ možnosti za razvoj človeške osebnosti. Ker pa se da ves svet, z vsemi bolečinami in sladkostmi vključiti V to težnjo, zato lahko kristjan raste vsak trenutek. In vsi smo poklicani k tej neizmerno veliki časti, da bi postali podobni edinorojenemu Sinu božjemu, da bi oblekli Kristusa, da bi dorastll sčasoma k polnosti Kristusovi. Tako jaslice niso samo zibelka Jezusa Kristusa Odrešenika, temveč tudi zibelka one nove družine, onega skrivnostnega Telesa Kristusovega, ki raste izvekavvek. Ker smo vsi odrešeni, smo vsi poklicani za otroke božje, smo vsi bratje. Imamo pa tudi dolžnosti do svojih bratov, ne samo kar se tiče njihovega telesa, temveč tudi njihove duše, da bi vsi spoznali veličino poklica otrok božjih. Zato ni na primer Katoliška Akcija prostovoljna zadeva posameznikov, temveč zapoved ljubezni, ki je vse poklicala, da bi jo vsi spoznali ter vsi mogli živeti z njo. V Človek, ki je Bog O Jeznsu Kristusu je nekdo v usodni uri dejal: Glejte, človek! Sam se ni zavedal, kaj je prav za prav izrekel, dejansko pa je v teh besedah povzel ves pomen resnice o Bogu, ki je človek postal. Takrat, ko je ta beseda bila prvič izrečena, je ta človek stal pred svojimi rablji sramotno izbičan, ves krvav in s trnjem kronan. To je prava podoba človeka, takšno je človeško življenje. V tem trpinu, ki je ponižan, žaljen in tepen ter se zvija v bolečinah, vsak človek spozna samega sebe. On je kakor mi. In vendar je obenem neskončno več ko mi, zakaj on je edinstven: njegovo človečanstvo je hkrati božanstvo. V njegovem obličju je Bog razodel svoje, njegova usoda je bila božja usoda. Jezus je bil in ostane človek, v katerem sam Bog hodi po zemlji. Zato je Človek, edini, vsemogočni, nesmrtno in neskončno bogati, edini, na katerem je vse, tudi revščina, delo, trpljenje in umiranje, božjega češčenja in molitve vredno. On je človek, na katerem moremo vsi ceniti in ljubiti svojo človeško usodo. V njem in zaradi njega je človeško življenje postalo sveta, hvaležna in dragocena zadeva. Še več: v tem človeku nam je podarjen večno veljavni vzor vsakega pravega in popolnega človečanstva. Zakaj tega Človeka ni mogoče prekositi. Kakor on misli in čuti, za čem stremi in kako uči ter deluje, kako se joče in ljubi ter se veseli, kako trpi in umira: to je odsihdob človeka najbolj vredni način življenja. Venomer sprašujemo, kako naj bi živeli, kakšni naj bomo, da bo prav, da bo naše življenje imelo smisel, da bo dobro, veliko in osrečujoče. Ecce homo! Glej Jezusa Kristusa, on je pravilo. Imamo Gospoda, ki nam je rekel: Dal sem vam zgled, da tudi vi storite tako. kakor sem jaz storil. On je edini, ki ima pravico reči: Jaz pa vam pravim tako. (Pismo na božič.) Naj so vam drugi rekli drugače, jaz pravim tako! In le to velja, kar pravi on. Glejte, človek! To pomeni še nekaj: da je ta naš Človek moj, tvoj, vaš človek, človek našega občestva, ki se mu moremo popolnoma predati. Koliko se dandanašnji povzdiguje občestvo! Glej, ta je tisti, v katerem je človeška skupnost končno in najbolj popolno uresničena, on je tisti, ki ga moremo brezpogojno ljubiti in v katerem moremo ljubiti svoje soljudi. Boga moramo ljubiti, to je prva in največja zapoved. Toda naše srce bi rado ljubilo človeka. In glej: Bog je postal ta človek. Ecce homo! Tu imamo nekaj vidnega, otipljivega, človeškega. Lahko ga ljubimo, kakor je mogoče samo človeka ljubiti, toplo, bratovsko, čisto od blizu in iz srca. In ta človek je obenem Bog, to je, v tej ljubezni je neskončnost, gotovost in zvestoba, kakor je ni v človeku, ki je samo človek. Ta pa je človek, ki se mu moremo mirno brez skrbi in previdnosti brezpogojno docela predati brez nevarnosti, da bi se po-gubili. Samo On ima pravico reči: »Hodi za menoj!« Mi pa mu lahko odgovorimo, kakor mu je rekel mladenič: »Hočem Ti slediti, kamorkoli me popelješ.« On je namreč edini, ki nas ne razočara in nas ne zasužni. Zgodovina človeške omike nam kaže, da so tri vzgojne sile, ki morejo človeka dvigniti: spoštovanje mojstra, služba gospodarju in ljubezen. Spoštovanje do mojstra ustvari celo trumo učencev, ki lahko razgibljejo ves svet. Brezpogojna zvestoba močnemu vodji je ustvarila narode in države. Iz nežne srčne ljubezni pa se rode velika dela notranjega življenja. Vse te tri gibalne sile življenja pa lahko zgrešijo svoj cilj. Le eden je Mojster, Gospod in Prijatelj, ki je lahko dejal z absolutno pravico: »Imenujete me mojstra in gospoda in imate prav: jaz sem to zares.« Le predstavljajmo s!, kako srečen bi bil svet, kako lepo naše življenje, kakšen blagor bi vladal v človeškem občestvu, če bi Njemu posvetili svoje brezmejno spoštovanje, brezpogojno pokorščino in prekipevajočo srčno ljubezen. Kristus se je zavzel za neminljivo ljubezen med možem in ženo pa za ljubezensko zvezo med narodom in narodom in za vsako pravo prijateljstvo ter posvetil vsako skupnost: »Kjer sta dva ali trije združeni v mojem imenu, sem jaz v njihovi sredi.c Naj sta dva, kakor v zakonu ali v prijateljstvu, naj gre za malo družbo, kakor je družina, naj so milijoni, kakor v narodu ali državi: Kristus je most in vrata, kjer se vsi srečajo, ki se res ljubijo in hočejo nerazdružno ostati skupaj. Dragi drug! Vsaka rast, vsak dvig, vsak pogon človeškega bitja je vsebovan v zaimku »ti« in v njega sklonih: s teboj, k tebi, zate, zaradi tebe. Le, kdor zna odkrito in iz vsega srca reči: zaradi tebe je prestopil prag v pravo človeštvo, le ta more biti pravi zakonski drug in prijatelj, in kdor zna odkritosrčno in iz vsega svojega bitja reči: za vas in zaradi vas, le ia more biti ustvarjajoč član večjega in največjega občestva. Toda, nikogar drugega ni na svetu, komur moremo z večjo ljubeznijo in udanostjo reči: zaradi tebe. kakor moremo to reči bogočlovekn Kristusu. Zaradi Tebe hočem biti in ostati čist in zvest, zaradi Tebe hočem izpolniti vsako, tudi najtežjo dolžnost, zaradi Tebe se hočem okleniti svojega križa, zaradi Tebe doprinesti tudi najhujšo žrtev. Antonio Rosnimi, italijanski filozof, duhovnik in ascet, rojen 1797, umrl 1855. Usti hip, ko se Je sonce skozi beli rob mogočnega oblaka prerinilo spet na modrino neb&, se je preplašen kitajski obraz počasi dvignil če* rob hišnega obzidja, ki je kot kritje in kakor pred-straža višavskega naselja obvladalo vso daljno nižino. Dvoje razprtih oči je prežalo v ravan, ki je skrivala svoje peščene griče, travnate stepe in redke tamariske v naročju gori Vutaj. Gole, kamni tne višave so padale pred dolino na kolena in so dvigale svoje siromašne vasice kakor darila, kakor mrtve, nevredne darove. Nikjer ni bilo opaziti kakega gibanja, noben človek ni stopal skozi tišino in lepoto jutra, noben hrup ni razodeval, da bi moglo tu in tam in onkraj še kaj dihati, be prav v dalji se je zvijal lahek čad krog skalnatih glav. Saj mogoče to niti dim ni bil, ampak le pre-šinjen mrč, ki ga je luč dneva podila iz dolin. Kitajca je zanimal neslišni pohod tistih oblačkov. Njih ustroja seveda ni mogel z golim očesom spoznati. Nagnil se je nazaj, izginil za zidom, in ko se je nenadoma spet prikazal, so se lesketale oči daljnogleda pred širokim in okroglim obrazom, ki ni bil več preplašen. Mali, debeli prsti gledalca so se ročno poigravali z vijaki in so priklicali daljino skoraj prav v bližino. Čudovitost dogajanja je mladega Kitajca kar po otroško zanimala. S komolci se je naslonil na zid in je veleval črnemu čarobnemu orodju dotlej otipavati vsa ozadja, dokler ga ni zvočen glas preplašil iz njegove zatopi jenosti: »Hej, Pej, kaj pa je?« Nak, ta, ki je zaklical, pač ni bil Kitajec, >a že rajši Američan ali kak Anglež ali kak Ev--opejec. Pej je odložil daljnogled, se na pol okrenil na evo in je zaklical tujcu: »Gospod, oblaki so, le sto majhnih, belih ob-ačkov!« Smejč se je odzval odgovor iz nekakšnega, globlje ležečega prostora: »Sto majhnih, belih oblačkov, ki plavajo proti mojemu služabniku, ki se večajo in ki mahoma famle na zmajevi glavi odložijo Božička? Samo za Peja, sanjača, ki ne more nič več iti nizdol k Belim očetom v Ningvu, kjer zdajle v Ksaveri-evem domu gori dve sto sveč krog jaslic. Tisoč majhnih, belih oblačkov!« »Tisoč majhnih, belih oblačkov, res ie, gospod ima prav. Mahoma se dvignejo v nebo, pa se ne večajo in 6e ne bližajo služabniku Peju. Zakaj, preden preplovejo vrhove, se že vrnejo nazaj v nič.« »Ko bi mogel človek tudi tako biti kakor so ti tisoči majhnih, belih oblačkov,« je dejal pridušeni glas nevidnega. »Hkrati pojaviti se, se dvigniti v najvišje višave in se blaženo vrniti nazaj domov v polnost. Ti praviš sicer v nič, ti stari pogan v kristjanski obliki, a saj je prav za prav isto, da je le pot domov. Tisoč majhnih, belih oblačkov, ki se nenadoma prikažejo in se nato prav tako nemadoma... Halo, grom in strela in Budal« Besednik, je umolknil. Odjek skokov se je po-lavil. Potom ie sluga Pej omahnil na stran« in pred njim se je pojavil v rjavi flanelasti srajci mlad, visok Evropejec, ki je vročično naglo dvignil daljnogled in se zagledal v zarezo gorft. »Pej, ti ovčica moja,« je dejal nato, »ali ne vidiš, da je teh tisoč malih, belih oblačkov le vidna posledica neslišno ostalih smrtnih strelov?« »Strelov, gospod?« je vprašal Pej in strah je spet napolnili zareze njegovih oči in širokost njegovega obraza. »Pa saj ni ničesar slišati?« In Evropejec je ves zatopljen v gledanje odvrnil: »Pej, ti moj nedolžni angel, daj kazalec na usta in potem proti vetru! Odkod piha? Od zahoda, kajne, oblački pa se dvigajo tam daleč na vzhodu. In med teboj in Japonci so gore Vutaj. Tako je, sin moj, to so Japonci. Nikar se ne prestraši! Preden pridejo, boš že odšel in boš nemara še res klečal v Ningvuju pri jaslicah. Upam, rla mi bodo dali še dve uri časa. Več mi ga ni treba.« Odložil je kukalo in se je ozrl proti zvenženi vrbi, ki je dvajset metrov daleč od koče iztegovala svoje gole veje v modrino neba. Evropejcu so pogledi plezali kvišku, obstali 60 za hip na najvišji točki, nato je mahoma vprašal: »Ali so konci kabla dobro zvarjeni skupai?« »So, gospod,« je rekel Pej, se kar nenadoma sklonil čez zid in je zakričal: »Eden se plazi semkaj! Tamle krog tretje pečine je zavil. Puško poriva predse. Zdaj sva pač izgubljena, gospod!« »Nisva!« je odvrnil gospod, ki je z daljnogledom preiskal okolico, »izgubljena nisva, a v svoji svobodi sva malo ovirana. Zakaj, tisti, ki se plazi semkaj navzgor, ni vojak, ampak je ranjen belo-kožec, ki se mukoma opira na palico. Brž ven in doli Tega revčka je treba nesti!« Gospod in sluga sta hkrati prišla do slemena. Pej je prvi spoznal tujca. »Pater Frančišek!« je vzkliknil in je planil k ležečemu. Se preden je utegnil prijeti za roko krvavečega, je njegov gospod dvignil misijonarja in ga odnesel. Položila sta ga na vojaško ležišče, dala sta mu piti in sta mu izmila rane. Pozabila sta na -ake in Japonce, prežala sta na trenutek, kdaj bo sivolasi gost spregovoril. A kar sta zaslišala, ju je navdalo s skrbjo in žalostjo. Ze rano zjutraj so bili prodirajoči Japonci zavzeli Poancr ln so, navzlic mirnemu prebivalstvu, obstreljevali vsa večja poslopja. Pater Fraričišek je bil vprav dokončal tretjo božično sv. mašo. ko |e granata popolnoma raztreščila prostor krog oltarja v cerkvi in pa velike jaslice. Razpadajoče kamnitne in lesene gmote so ga bile pobile na tla in ga ranile, nato so ga odnesli v poveljniški šotor, in preden so ga izpustili, je moral odgovoriti na nešteta vprašanja. Zadaj za šotorom je bil od slabosti omahnil na tla in je nehote slišal pogovor, ki je -poznal iz njega, da bo višinsko naselje Taj ob >smih bombardirano. Prihitel je zato semkaj po najkrajSih'1 bližnjicah, da bi opozoril ogrožence. Evropejec je dokončal njegovo delo. Poslal je Peja v mesto in je sporočil prebivalcem misijonar-eve besede. Čez četrt ure nato so se že odpeljali irvi vozovi na zahod. , \ Pej se je vrnil in je spravil lastnino svojega 'ospoda skupaj. Ta mu je branil lAko naglico, re-<0Č" »Jas imam Se dovoli časa. sin moli Vsaj dve irl moram še strpeti. Dve kratki urici — potem na bo svet mojlc In ko je misijonar na pol začuden ln prestrašen poudarjal nevarnost obstanka na Taju, ga je oni s štirimi besedami presekal: »Jaz ne morem drugače!« »A vaše življenje?« »To sem dolžan veliki stvari ln trojno zapečateni besedil« »Kakšni stvari?« »Tejle!« Pokazal je na čuden aparat, ki le bil podoben razširjenemu radio aparatu, položil je levico na več električnih žarnic in desnico na mogočno*, a preprosto električno proizvajališče. Misijonar je zmajal z glavo: »Kdo bi to razumeli Saj vendar ne boste zaradi radija tvegali življenje? »Pači To je neskončno več kot navaden radio.« »Pa življenje vašega sluge?« »Pej lahko gre. On je prost.« A Pej ni šel. Postavil je vse predmete spet bo na daljnem zahodu Že skoraj polnoM. Bog mi pomagaj! Pej, elektriko!« Pej je z obema rokama nastavil mogočen električni stroj, Jakob je napeljal etrujo. v svoje zve-rižene zavoje, svetilke so zažarele — in vrata v svet so bila odprta. Počasi in jako mirno so Sle, medtem ko se je misijonar stokaje dvignil in razprtih oči gtrmel v oba moška, skrivnostne besede v r>ozorno vsemirje: »LXJ 3 kliče LXB 1. LXJ 3 kliče LXF 2. LXJ 3 kliče LXB 1. LXJ3 kliče LXF2...« Da more človek" zmeraj le v mislih gledati In videti, to izraža njegovo majhnost in povzroča njegovo velikost. Ce bi človek imel ta dar, da bi z istočasnim gledanjem odkril mnogoterno zveriže-nost dogodkov in bi hkrati spoznal, kako se mora to z onim strčiti, da bi spočel v slehernem kotičku in v vsemirju sveta le nezgode, bi moral iz svojega lastnega hotenja oslepeti, da bi mogel še pla- na prejšnje mesto, vse lafto neslišno Tn urno, Ea-kor znajo le Kitajci, obstal je pred svojim gospodarjem, prekrižal je roke na prsih, nagnil je glavo, šel je in preiskal vse tiste številne žice in vode kabla, ki so vodili od žarnice do žarnice, od elementa do elementa, od plošče do plošče, vzdolž 6tene in nekam v temo. Globoko pretresen je misijonar opazoval slugo in je iznova skušal pregovoriti gospoda, da bi se brž odpravil odtod. A ta se ni vdal niti najresnej-šira dokazom in je zatrjgval, da je zvestoba večja dolžnost kot varnost življenja. Slednjič so se besede trdo kresale druga ob drugi, duševna sila se je borila z nravno resnostjo, in duhovnik je podlegel. Njegov zmagovalec je videl bridkost v očeh duhovnika. Pogledal je na uro, se nato usedel k njemu in je pripovedoval: »Pred devetimi leti so v glavnem mestu male luksemburške državice obhajali trije prijatelji slovo drug od drugega. Eden se je imenoval Fred, drugi Bil in tretji Jakob. Poznate moje ime in torej veste, da sem jaz tretji. Ti trije so več let 6kupaj študirali doma in v tujini. Vsi trije so dili inženirji in so skupno, še preden so bili odšli v svet, proizvedli čudovite stvari. Vezalo jih je več kot prijateljstvo, več kot ljubezen do skrivnosti tehnike, vezala jih je prisega: da bodo tudi ločeni skupno delovali! Na iznajdbe enega sta druga dva gradila. Formule in jsodatki so romali preko zemljin in morij in so popravljeni in povečani romali spet nazaj. Kar je iz srca Kitajske romalo k Bilu na Finsko in k Fredu v Luksemburg, se jo blagoslovljeno spet vrnilo semkaj. Tako ie v devetih letih nastal majhen čudežen aparat: natančen in točno sprejemljiv radio aparat kratkih valov, ki se odziva z vso natančnostjo na tisočinko stopinje in ki premosti vse razdalje. Oddajnik in sprejemnik sta tako spojena, da moreta hkrati delovati. Ce tukal vstavim z bistroumno napravo, ki deluje točno kakor kolesje ure, skrivni sprejemni val svojih prijateljev, me oba hkrati slišita in tudi jaz ju slišim. Pred šestimi tedni smo ta izum dokončali in se zaobljubili: Ko bodo v domovini božični zvonovi opolnoči zado-doneli in bodo oznanili sveto noč, takrat se bo oglasil ta prekrasni aparat. Naš prijateljski pozdrav bo hkrati božično oznanilo vsemu svetu. Seveda, na to pač nismo t>omislili. da bi se krogle kake vojne sešle prav takrat, kot bi se strnili naši električni žarki! Tega nismo pričakovali in ne upoštevali v svojem načrtu, vendar to ne more več prekiniti naše namere. Sai mislim, da bi utegnile bombe in granate, ki bodo kmalu padale semkaj, prav tako tti mimo te hiše, kakor je tudi mogoče, da se žarki, ki je v njih naše upanje, ne bodo sešli. Dva dogodka se začenjata ob Istem času. Vprašanje je, kateri bo hitrejši! Smrt ali življenje! Slava ali pogin. Jaz ostanem I Zdaj Eo živeli dalje. In koliko usod se izpolni zaradi istega vzroka in v istem trenutku! Mi, slepi igralci na šahovnici Previdnosti, vidimo samo en delček in gremo brezbrižno mimo. Kdor bi pa videl celoto, bi ne prišel iz delčka. Blagoslovljeno bodi znanje in spoznanje v duhu, ki mu manjka svetloba gledanja z očmi I Večno svrščijo krogle večnega Strelca, brezkončno padajo žrtve brzkončho Žrtvovanega. in tisočkrat se zadevajo v neizmer-nosti ene same sekunde ubijajoča dejanja ljudi. Tu prepeva še nekdo visoko pesem življenja in ondi vzklika smrt svoje najtemnejše pesmi. Naše uho je pripravljeno za poslušanje, a njegovi sluho-vodni zavoji so preozki za orjaško hrumenje časa. Niti Fred, ki je v sveti noči s pomočjo struj prisluškoval v vsemirje, ni mogel slišati, kako se je na Daljnem Vzhodu osemnajst bombnikov bližalo gorovju Vutaj. Njih grmeče rjovenje je napolnjevalo ozračje, a kar je bilo slišati v skrivnostni skrinjici, je bil le enakomerno zveneči nič zračnih struj. Krotko so žarele žarnice v somrak 6obe, ki jo je mahoma hotela stolnica napolniti z utrujenimi zvoki zvonjenja, in z Glavne ceste je odmevalo hupanje avta. Čudno je bilo, da Fred ni slišal teh telesnih glasov, ampak le tiho zvenečo enakoinernost brezdanjeea niča. Zmeraj samo skrivnostno plahutanje. ki se le dozdevalo kakor neizmerno dihanje sveta, preden je postal dih zvok in beseda in čudoviti govor naj-daljnejše daljave. Krotko so žarele žarnice, eno-zvoČno je dihalo nevidno skozi majcena kovinasta usta. in nad štirinadstropno hišo v Luksemburgu so mirno bedele večne zvezde kakor je sijalo sonce nad azijskimi gorami v pokrajini Vutaj. Fred je sedel in miže poslušal, in nenadoma je njegovo uho ujelo tiho svistenje. ki je odhajalo in prihajalo, dal je roko na vrtilno ploščico in je j>osto-teril žvižg, žvižg je jx>stal šumenje, šumenje se je spremenilo v prasketanje, in prasketanje je mahoma postal glas, ki je mirno govoril: »LXJ 3 kliče LXF 2, LXJ 3 kliče LXB 1.« Fred ni mogel tajiti, da bi ga ne bilo presu-nilo silno vzburjenje, da bi bil skoraj omahnil. A kmalu se je izvil vplivu presenečenja, sklonil se je in se prisilil, da je mirno spregovoril v mikrofon: »LXF 2 odgovarja LXJ 3, LXF2 odgovarja LXJ 3...« Desetkrat je ponovil svoj klic. preden ie zasll-Sal besede Jakoba. Potem se je zazdelo, kakor bi se kot blisk pojavil drug glas v sobi: »Fred, slišim te! Pozdravljam te ob tej veliki uri, ki že dva tisoč let vsebuje najglobljo svetost vseh časov in vsega časovnega, s čudežem te noči čudovitost prijateljstva in krasoto našega dela, ki na perutih besed dviga naše duše nad vse svetove. Fred, poslušaj mojo dušo!« In Fred je odgovoril: »Jakob, slišim jo in slišim tebe. Neizrekljivo Je to, kar br morali zdaj zmagoslavno oznaniti. Vso prostornino obvladamo v poslednjih daljinafi, nalahno in varno plavamo skozi ozračje, tisti možje smo, ki jim bo že jutri znanost spletala vence. Jakob, bodi zahvaljen. Ali si že našel Bila?« In Jakob je odvrnil: »Se ne. Njeinu je težje, nemara ni niti brez nevarnosti, da bi sredi noči govoril na skrivnosten način v neizmernost, saj veš, da so rdeči tako nevarni. Seveda je tudi tukaj že kar strašno. Zdaj, zdaj bodo Japonci v svojih ptičih, ki imajo bombe in jDogin, leteli čez moje hribe. Mogoče... Zdaj... zdaj... ali slišiš, že prihajajo, hrumeče in bobneče kakor vihar, rjoveče kot pogin! Ali slišii brnenje besnečih propelerjev?« Fred je zaslišal mrko grozeče šumenje ln bilo je, ko da hiti nadenj. A nenadoma je začul bolj kričeče in bliže tuje glasove, ki so si klicali nerazumljive besede, zaslišal je glas prijatelja, ki je VBe prevpil: »Osemnajst težkih bombnikov križarl nad Ta-Jem. Osemnajst prinašalcev smrti odlaga svoje breme. Zdaj... zdaj... in zdaj..., hrušč, ki sega tja do tebe, podira hiše in meče zidovje kvišku. Prasketanje ki odmeva skozi usta mojega aparata v vsemirje, mori V6e, kar je živega, in pohablja ljudi, ki so naši bratje in naše sestre. Bliže, bliže prihaja smrti Zdaj se že krušijo moji zidovi, se že podirajo stene. Ali slišiš mrmranje tik mene? Ne, tega ne moreš slišati, to je moj sluga, ki moli svoje očenaše, medtem ko streže elektriki; to je ranjeni pater Frančišek, ki prosi nebo usmiljenja. Toda med njegovim srcem, njegovimi prošnjami in med nebom so leteči ljudje, ki ne poznajo nobenega usmiljenja. Vpije za milost, oni odgovarjajo z bombami. Ponuja svoje življenje za življenje drugih, pa oni koljejo druge in pustijo njega, da živi. Ne, tudi njega bodo dali k drugim, da bi umolknil. Zidovi, streha in stropi se rušijo nanj, ne, mimo njega in mimo nas. Pa drugič! Zakaj, dalje, zmeraj dalje v besnečem ritmu uničujočega obsedenca hiti razbrzdani peklenski ples.« 2e trikrat je jx>skusil Fred, da bi ga prijatelj aliSal. Groza je ohromila njegov jezik, groza pa je okrepila tudi njegov glas, da je presunljivo krik-nil: »Nehaj, nehaj, Jakobi Za božjo voljo, nehajl Pojdi v kritje! V... kritje... pojdi! Slišiš? Nehaj! Nehaj!« Toda nenehano je hrumelo prasketanle v sveto noč, neprestano so letele Jakobove besede skozi prostornino: »Še dalje bljuva azijsko nebo svoje mrtvaške zublje. Izmučena zemlja ječi, j>ečine se majejo, ranjenci s kriki razodevajo svojo bol v sončno luč, moja ušesa že ne morejo več sprejemati mnogolič-nosti tega besnenja. Nič več ne slišim in vendar Se zmeraj slišim zadaj za zverinstvom človekoljubnega živalstva, neminljivi dih, ki je človeku nekoč oznanil mir. Slišim odondod tihi spev: Gloria in excelsisl in vidim pred seboj nezavestnega starčka in krvavečega Kitajca, ki neprestano vrti električno kolo, da se more moja beseda razlegati v svet.« Fred pa Je krpe svojih stavkov zabijal v tiho Svenketajoča usta vsemirja: »Jakob, rotim te... rotim te... skrij se.., pojdi na varno... nehaj... nehajl« Jakob pa je zaklical: »Poslušaj uho daljin! Poslušaj, ti igralnica or-jaških oblakov in ozračja I Prestrezite moje obtožbe, ve nedosegljive samote |x>slednjih višavij, »prejmite jih in zaženite v neskončnosti Saj nekoč, nekoč morajo vendari potrkati na božja okna nekje v vaši tišini, si je ne more nobeno regljanje motorjev poudarjati, Enkrat bodo vendar... zdaj... strop se podira name... zidovi se nagibajo čezme, čez nas ... Fred ... domovina ... svet... živi...« Obnemelost se je zablisnila v Jakobovo sobo. Le še nekje daleč se je še vzpenjalo besnenje elementov. Mahoma je bilo vse mrtvo. Svet je bil od groze umrl. Fred je videl v duhu padati strope in Je čutil, kako so se stene podirale nanj. Bile so stene neba, ki so ga pokopale. Ležal je in ni imel nobenega življenja več. Bivanje in občutek bivanja so bombe raztreščile od njega. Ničesar več ni občutil, ne skrbi ne bolečin. Le brezbistveno ga je zmeraj bolj tesno potiskalo v nič. Zdaj se je zavedaj, da je bilo tudi njegovo mišljenje ugaslo. Za večnost dolgo. Potem pa je polagoma občutil topost v glavi, slišal je, kako mu je srce ihtelo in kako se Je jokala njegova duša. Spet je zagledal nemo žarenje žarnic, videl je strop in zidove stati in potem je tudi spet zaslišal klic sveta. Zares, spet je klical svet. Spočetka je bilo kakor piskanje, nato kakor pridušeno šumljanje, nato kakor brizganje čudnih zvokov in potem je bil glas. ki je zaklical: »LXB 1... kliče LXF 2 ... LXB 1 kliče LXF 2.« Fred je zaprl oči in ta drobni pregib z vekami ga le odrešil iz ohromelosti. Njegove roke so bilo spet gibčne in so nalahno počivale na gumbih. Oči so živahno sledile teku kazalcev po pisani številnici. Njegova ušesa so iznova sprejela naj-skrivnejšo spremembo v šumotanju besedila. In njegova usta, zares, usta so mogla spet oblikovati besede, čeprav je razburjenje spremenilo zvok njegovega glasu: »LXF2 odgovarja LXB1... LXF2... LXF2 odgovarja LXB 1.« Mahoma je — ne telesno, ampak globoko v notranjosti, začutil, kako je nekje v brezmejnem prostorstvu dobil zvezo. Električni valovi so prav tako našli drug drugega kakor valovi dveh napetih duš. Fred je najprej razodel, kako je pretresen: »Ko te pozdravljam.« je dejal, »ti moram oo-vedati, da je iznajdba, ki naj bi bila našo trozvezo za zmeraj utrdila in ki bi v sleherni oddaljenosti izrazila našo bližino, že v prvem navalu izrazila naSo majhnost. Ali nismo sanjali prekrasne sanje. Kje j« letalo in ki« letalec? 10 Kaliroma » £4 *----- Oj, konjiček iz otroških dni! Prt jaslicah so gorele lučke na drevescu in pod njim se je svetlikal konjiček. Moj fantek, takrat mu je bilo tri poletja, ee je takoj, pozabivši vse drugo, približal živalci. Bil je belec. Trdno ko železo je etal « svojimi robatimi, zanesljivimi pincgavskimi nogami na dveh usločenih smučkah; steklene oči so mu bile polne nebrzdanega ognja, usnjata uhlja sta pozorno stala kvišku; nozdrvi so bile napete, zobje beli in griva je ponosno vihrala na drznem vratu. Fant je z nekakšnim nezaupanjem obšel konja. Zadaj se je končaval v viteško bujni rep, v čigar drži ee je izražala nekakšna hrabrost, čeprav — kar je sinček takoj dognal — je bila ta predivasta tvorba prilepljena pravilno v posebno luknjo. To je bil belec »od fare«, njegova bela dlaka je bila tu in tam z nežno nadahnjenimi, sivimi lisami slikovito zasenčena, in ob lakotnicah so vabljivo visela lesketajoča se stremena. Resnično, noben, še tako plemenit puščavski šejk še ni jezdil na takem imenitnem konjul belec že oddaleč veselo rezgeta].« »Zakaj pa tale belec ne zna rezgetati?« mi je Primož segel z besedo navzkriž, preden sem utegnil zadovoljivo končati bajko o konjskem tatu. Primož ee je 'že nekam sprijaznil z "živaljo in ee je dal vzdigniti na rdečo, naslikano plahto na 6edlu, vtaknil je konce prstov ▼ stremena, prijel je za vajeti in se začel neznansko previdno gugati. Živijo, saj je šlol Kakor zibelka se je gugal konj. Glava, ki je štrlela v pustolovščine, se je dvigala in padala, in zadaj za jezdecem se je dogajalo isto. Fantku je postal obraz kar blažen. Od radosti enakomernega nihanja ve6 prevzet, ie spremljal gibanje z radostno vzhičenostjo: »Gor-dol, gor-dol, gor-dol!« Nenadoma se je ustavil. Njegova zgodovinska žilica 6e je zbudila. »Oče, odkod pa je ta konjiček? Iz nebes že ni padel, sicer bi se bil razbili« To se je tudi meni posvetilo. Kako bi takemu stvarnemu človečku to povedal? »Konjiček je z Griča,« sem obotavljaje odvrnil. »Saj poznaš Gri-čevino, tisto hišo, ki tako samotno stoji med ho-stami?« »Odondot je torej ta konj?« »Seveda. In njegov oče je bM belec in njegov ded tudi.« »In njegova babica je bita tudi 1>elka?€ »Kajpa. In praded je bil najlepši konj iz vse tiste okolice. Sam knez je hotel dati Gričevcu ves hrib zanj, a kmet — ta ni hotel nič slišati o kaki zamenjavi. Zmeraj je zatrjeval: »Ni ga lepiega konja, kot je belec — a moj je od vseh najlepšil« Nato mu je knez ponujal sedem sivih konj zanj. Kmet pa je le zmajeval z glavo, češ: »Sto sivih konj — pa še ni toliko kot moj beleči« A slednjič je pa belca le prodal. Pred sto leti iin za sto tolarjev.« »To pa ni bilo prav,« je Primož žalostno odvrnil. »Prodal ga je čez mejo r tujo deželo. A kmalu ee je kesal. In ponoči se je kmet vtihotapil čez mejo, tam je 6krivši odvezal belca, a ko 60 se drugi konji vznemirili in so se hlapci zbudili, je kmet potegnil belca iz hleva, ga zajahal in ga skokoma pognal čez mejo. Kmalu so zaslišali doma, kako je »Tale belec je še premlad,« aem dejal. »S potrpljenjem ga bova že naučila rezgetati.« Skušal eem skromno zarezgetati, pa se mi je ponesrečilo. Nato je pripomnil moj sin: »Tega ee bomo morali še sami naučiti.« Drug dan je Primož že mnogo boJj drzno jahal. Tretji dan se je konjiček prekopicnil z njim. Odtlej pa je našel pravo mero. Večkrat sem opazoval malega jezdeca. Njegov obraz, ki je bil v okviru kodrastih las izredno nežen, se je stemnil, zamišljene oči so merile daleč čez bližino. Srce jezdeca je vihralo naprej, stene v sobi so se razprle, nepoznani svet se je brez meja razprostiral pred kopiti dirkača, Kam je jezdil molčeči otrok? V katero nadresnično življenje? V pustinje, v divje gozdove, v blažene vrtove, v blesteče se gradove, v boj zoper divjake? Resnično, bil sem nevoščljiv svojemu sinu — in zdaj, ko je minilo odtlej že toliko let — smem pač povedati, da sem nekoč od same radovednosti in pri zaklenjenih vratih sam zajahal belca, Konjiček je nudil zvrhano mero novih možnosti: česali smo ga in brisali, moral se je spomladi na vrtu pasti, moral je lokati vodo iz potočka, ki je tako droban tekel mimo naše hiše. Tudi obolel je, bolel ga je zob in njegovo trmasto glavo je fant neusmiljeno zavil v ruto. Nekoč mu je Primož vtaknil košček kruha ▼ nalahno odprti gobček in hkrati zadaj pod rep papirnat zamašek. Nisem razumel, kaj je s tem hotel pokazati — ali nemara potek prebave? Glede na to zadevo sem mu kmalu priskočil na pomoč e konjsko figo, ki sem jo ponoči urno pobral na cesti in jo skrivši položil pod konja. Ali je bilo veselje, ko je fant zagledal pravo, svežo konjsko figo na pravem mestu kot sočnat proizvod konjičkovega življenja! Seveda: nikoli ne bora pozabil, kako me je takrat moja žena pogledala! Tudi na razvoj novih hišnih navad je belec pomembno vplival. Takrat sem bil jaz pravi pravcati učiteljski zelenec in zmeraj, kadar sem odhajal od doma, je zahteval Primož, da ga poljubim. In ko je dobil poljub, je zaukazal: »Pa še mamol« In nato je ukazal v tretje: »In še konjička!« To je pač edina žival, ki sem jo kdaj v življenju poljubil. Leta brzijo. Fant je konjičku odrastel, njegovi pravljični kodri so odpadli pod škarjami, njegov obraz je postal bolj deški, bolj pameten, njegovo zanimanje se je približalo bolj možatim stvarem. Koval si je sablje, iz štirih svinjskih mehunjev si je napravil zrakoplov, s svojimi tovariši je postal neviden v skalah, grmičevju in krošnjah dreves. Spoznal je številko, ubijalko vseh sanj, naučil ee je spoznavati, koliko kaj stane. Dobil je zidake, ki je z njimi gradil mostove, žerjave in sjolpe iz lesa in jekla. Mahoma ga je privabila divja poezija etrojev, kot bi trenil, je začel spoznavati dognanja svoje tehniške dobe, ki so njegovemu humanistično vzgojenemu očetu ostale zmeraj uganka (kar je pa spričo ljudi skušal skrivati). Leta in leta je zdaj belec brez jezdeca in brez poljubov žaloval v temi podstrešja. Toda njegovega poslanstva še ni bilo konec. Spet se je slovesno dvignil v beli dan. Sosednjemu peku Je prinesla Itorklja vsako leto fantka. Dedek, ki je bil pri njih in je bil pravi vseznalec, je nekoč jeseni prišel po našega konjička in ga je skrivaj popravljal. Najprej mu je obnovil razmrcvarjeni rep tako, da se je splazil v hlev in je živemu konju odrezal šop žime iz repa. In kmalu se je o božiču lesketal pri pekovih nanovo pre-pleskan vranec z vražje zvitimi očmi, in sosedov najstarejši, Francek, ga je zajahal in je jezdil na njem dve leti. Potem 6e je o božiču 6pet pojavil konjiček kot rjaveč, in Pepček je prišel na vrsto. Čez leto dni se je prikazal rumenkast konjiček z zelenim sedlom, in Mihec ga je dobil med noge. Nato je odromal k sorodnikom, ki 60 imeli prav tako dosti fantkov, in ondi je živel po skrivni ded-kovi umetnosti zmeraj iznova pomlajen kot rjav-ček, lisec, vranec — skratka — v vseh mogočih barvah. Nemara tudi modre barve? Zakaj ne, ali mogoče ne morejo biti na svetu tudi belci modre barve? Čae je divjal dalje z vedno bolj hitrimi kopiti. Moj sin je bil postal medtem že srednješolec in je pozdravljal dekleta. Še dvakrat sem srečal našega starega, božičnega konjička. Nekoč je imel zlata kopita in se je pozibaval zadaj za mestom na travniku z drugimi sedmimi konjiči. »Kaj pa delate?« sem začudeno vprašal malo jahaško četo. Eden od fantkov je odgovoril, da 6e igrajo pohod v Jeruzalem. Tonček, Kovačev sinček, je sedel na konjiču z zlatimi kopiti in je bil Jezu9. In čez nekaj let nato sem našel konjička pri peku na dvorišču na skladovnici drv. Jamice njegovih oči so bile prazne, hrabri pogled je izginil iz njih, umazana kopita so bila odstranjena s smučke, truplo je bilo preklano, ene noge ni bilo več. Ves v ranah in pobit je ležal tu, nihče mu ni dal kota v hiši. Drzna griva je bila redka kakor žito siromaka. Vendar: konjiček je imel izpolnjeno življenje za eeboj. V večnem pomlajevanju telesa, v radostnem potovanju duš je bil nagugal svet. Enajst zdravih, srečnih fantkov je bil ponesel v namišljene dogodivščine in jim je igraje zazibal prve odseve moške hrabrosti v zbujajoče se srce. Oj, konjiček iz otroških dni, ali naj žalujem za teboj ? iKma.lt) la izginilo pohabljeno truplo. Iz dimnika % pekarne pa se je dvigal čudovit dim naravnost navzgor in 6e je razpršil visoko gori na nebu. (H. Vodik.) da bomo premostili vsakršno oddaljenost? Resnično, tako je bilo! Toda nismo upoštevali najmogočnejše oddaljenosti: tiste od smrti! Ta pa je zdaj med nami in obremenjuje našo iznajdbo, ki bi naj bila postala blagor za človeštvo, s težo prekletstva. V začetku te iznajdbe je že bil pogin in zverinstvo človeka. Žrtev je postal Jakob. Bilo je kakor...« Bil ga je prekinil: >Ne pripoveduj, Fredl Jaz sem bil neposredna poslušalska priča grozotnosti in sem v svoji finski celici zaslišal Jakobov vzkrik. Tako blizu sta si bili Finska in Kitajska v tej sekundi, da so zadetki bomb tam ob ladoški fronti natančno ustrezali eksplozijam japonskih znanilcev smrti izpod božičnega nebesa. Tik mene, slišiš, tik mene je bil Jakob zasut! V duhu sem, ga videl pasti, in sem videl, kako se je v njegovem očesu zrcalila neskončna blodnja človeka, kateremu bi morali reči brat še takrat, ko meče bombe. Ne, jaz ne morem, jaz zares ne morem, ne morem niti ne v tej sveti noči, ki je več kot le spomin na čudežno dogajanje. Samo enega sem zmožen: da bi na vse grlo izkričal najgroznejšo obtožbo človeka tja kvišku ... Pa ne; če se ozrem tu krog sebe in le malo globlje zasopem, zagledam in občutim navzlic vsemu še malce božične radosti v tem tesnem prostoru. Saj veš, da smo v ladoški okolici in smp pod tako oblastjo, ki ji niti malo niso všeč božične misli in lučke na drevescu. Vprav v nasprotju z našim malčkom, ki bi rad gledal svoje goreče sveče, ko bo polnoč mimo. In tako mu je mati dala nekaj smrekovih vejic v vazo in je skrivši prižgala šest ostankov sveč. In zdaj stojita oba tamle pri oknu in sta na pol obrnjena k meni in lučkam in na pol ven skozi okno, kjer se visoko na nebu neomajno svetijo božje zvezde. In če bi mogel še pozabiti bridko doživetje od prejle, potem, potem bi nemara spet mogel verovati v miroljubnost sveta in v miroljubnost človeštva krog sebe. Kdor mora zmeraj, kakor jaz, romati ob robu življenja, ki je hkrati obrežje smrti, ta je vsak dan. po stokrat za najmanjši gibljaj mini dovzeten. Človeku je treba živeti sredi vojne, da pojmuje krasoto božičnega poslanstva in da vsak dihljaj spremeni v molitev: Mir naš, ki si v vsem in ki prihajaš iz vsega, če bi moji bratje hoteli biti ljudje kakor jaz in moj otrok! Mir naš, ki boš...« Bilo je, kakor bi mahoma žarnice v Fredovem aparatu silno zažvenketale in bi se hkrati na dru- gem koncu sveta dvakrat močno zaloputnila vrata. Hrumenje je presekalo besede daljnega besednika. Le še enakomerno piskanje se je čulo, in malo krepkeje kot piskanje, pridušen odmev hitrih korakov in potem prestrašen krik in prav tak odmev in iz čudne globine nekaj krikov. Fred je vse drugo pokril z večkratnim klicem: »Bil, Bil, kaj se je zgodilo? Govori, da te bo evet slišali« Dvakrat je prenehal, da bi pritisnil uho prav tik zvočnika. Kar je zaslišal, je bilo tako razkosano in nerazumljivo, da ni mogel spoznati, ali je na drugem koncu kaka motnja ali je kaj posebnega povzročilo to molčanje. A nato se je spet pojavil glas, a to je bil drug človek, ki je spregovoril. Drug človek? Ne, to je — a čudovito spremenjen, prejšnji govornik, Bil. Spočetka je bil kakor brez glasu, nato se je glas povzdignil, potem pa je nenadoma zakričal: »Kako sem bil dejal: Mir naš, ki boš postal...? Ne bo miru, ker ni nobenega človeka več. Kak človek, Fred, kak človek s srcem in z dušo, bi mi ne bil ženo in otroka ubil s strelom, kakor so rdeči pravkar storili! O, jaz bi bil moral to vendar vedeti, jaz, norec, ki jih poznam že petnajst let! Jaz bi bil moral vendar vedeti, da je vsakdo, ki drugače misli in drugače živi kot oni, spričo njihovih samokresov in pušk bolj v nevarnosti kot divjačina. Jaz bi bil moral pomisliti na to, da ne zaupajo nobenemu tujcu, in da čepijo na strehah nasprotnih hiš in prežijo na nas, da bi nas o priliki kar kratko in malo postrelili. Da so kakemu otroku všeč goreče svečke in da je ves prevzet s ču-dovitostjo, če se more sredi noči smehljati zvezdam, to je tem zverem odveč. Brez usmiljenja po-strelijo vse takšno. Otroka, slišiš, otroka! Mojega otroka in mojo ženo! Hvalim Boga, ki mi je dal moč, da sem zgradil tale strojček, in mi je tako dovoljeno, da izkričim sramoto človeškega rodu venkaj v večno prostornino. Človek je Boga izruval iz svoje duše in je postal žival. Človek je umrl. Še enkrat se bo moral roditi, če bo hotel imeti dobro voljo. Kar tu životari in ropa, je le odsev človeka. Tu divja po cestah — ali slišiš njegov blazni glas? — tu ti sopiha na dvorišče, topota po stopnicah navzgor, loputa z vrati in buta po stenah, plane krvoželjno v mojo kamrico, tu stoji in...« Zares, to je bilo slišati kakor udarec in h-e-skanje in topotanje mnogo ljudi! Tu se je križalo in motovililo kakih dvajset glasov, dokler ni Krik iz boja Nocoj ne bomo rok držali k molitvi sklenjenih, dokler poslednji krik ne utone v mir, dokler poslednji vzdih ne ugasne v nol, dokler poslednji nai ne pade bled in tih. Zato pa, brat, kdorkoli si odmaknjen smrti in krvi — naj bodo roke Tvoje sklenjene za mir, naj bodo sklenjene tako ves sveti večer, o brat, da jih ne razpustiš do polnoti, tako nam bo lažji, lažji križ naše svete noli... (Jole Cukale.) en sam glas v tujem, a Fredu razumljivem jeziku, prekričal vse druge: »Pri Bogu, ta je izdajalec!« Bil pa je smeje, moj Bog, 6mejal se je!, ko je vendar smrt stala pri njem; smejal se je zraven svojih obeh krvavečih najljubših, a smejal se je s 6trahotnim smehom: »Tako je, izdajalec sem, tak, ki je še imel vero v človeškost in upanje v pomirjenje vse sovražnosti! Izdajalec, ki je bil še človek v svetu, ki je poln hudičev. Izdajalec, ki je izdal brezbož-nost svojih sosedov, ko je prižgal šest svečk, da bi obžaril duševni smehljaj otroka! Izdajalec, ki vidi še jaslice, ko so vednar jx>vsod sami skupni grobovi in 6trelski jarki! Izdajalec, ki sliši še zvonove, ko grmijo samo tojx>vi! Izdajalec, ki misli še v Bogu, ko vse razbrzdano roti samo pekel! Ni ga, zares ga ni krasnejšega izdajstva, in s sladkostjo se pogreznem vanj in na vso moč ga spreminjam v glas iz sebe: Svarim vas, vi, ki jx>slušate v vse-mirju, pred tem blodečim svetom! Kar ta svet imenuje čustva, to je le plašč za brezbrežne strasti; kar si predstavlja kot misli, to je le prikrita slA jx) ubijanju. Tu, tu je uho neskončnosti, ki prisluškuje, in tu so tudi usta obče javnosti, ki govorijo. Moje besede padajo v vsemirje, in poslednje zakličem venkaj kakor molitev: ,Gospod, ki si vsemu svetu spet podaril svojo sveto noč. zahvalim se ti za tvoje včlovečenje, ki mi je dalo, da prenašam najhujše. V očeh tistih bitij, ki stojijo pred menoj, vidim svoj pogin. In spričo svoje smrti prosim, daj, podeli nam tudi še noč, ti Vsemogočni, katero bomo nekoč imenovali včlovečenje človeka! Stotisočerno se oglašajo zdajle po vsem svetu božične pesmi.. .'< Tuji glas je vnovič vskočil vmes: »Tak razbijte vendar to škatlo izdajalca!« je zavpil. »Vse razbijte. Mi bomo...« Potem je bilo spet vse mrtvo. Vsemirje, neskončno odprto vsemirje je bilo zazidano in ne-prodirno, čeprav je potihem šumljalo dalje v ko-vinastem ušesu zvočnika. In mogočni viharji so hrumeli krocr Freda. Roke so mu v neznanski teži omahnile. Ena roka pa je pritisnila na gumb, in mahoma ie zaplavala pesem v sobo: >... le Devica z Jožefom tam v hlevcu varuje Detece nam ...« (S. Gregor.) Božično darilo lipod neba so se vsipale drobcene zvezdice, domov, da v tistem toplem razpoloženju proslavijo rojstvo Rešenika. V veliki hiši sredi mesta so za z ledenimi ro-Mesto je odsevalo v morju luči. Ljudje so hiteli iami zakritimi okni gorele luči. Toploto in praznično pobotnost so čutili ljudje, ki so stali okrog velikih jaslic, med katerimi se je dvigalo majceno, vse v srebru se lesketajoče drevesce. Deček, še čisto majhen, je z gorečima liče-cema opazoval zdaj očeta in mater, ki sla v nemi sreči opazovala njega, zdaj Detece, ki je Ieialo razsvetljeno na slamnatem leiišču. S pobožnosljo se je zazrl v Marijo, ki se je ljubko sklanjala nad Jezuščkom, * spoštovanjem zrl na rednika svetega Joieja. »Na, Tonček!* se je sklonila mati in mu dala velik, s srebrnim trakom ovit zavoj, in ga vroče poljubila. Oče ga je vzdignil, objel in dejal: »Glej, božje Detece, ki se je nocoj rodilo, ti pošilja to darilce.t Fantek je poskočil in v svitu sveč božičnega drevesca in v nestrpnem pričakovanju odpiral zavoj. Njegovo srčece je tolklo: »Kaj bo?* — Odgrnil je papir. Zavrisnil je od veselja. Četa svinčenih vojakov, majhen tank, letalce in top se je odprlo njegovim radovednim očem. Tlesknil je z rokama, se obrnil k jaslicam in zašepetal zahvalo. Potem pa je vesel poslavljal vojake po tleh in se smejal in igral, dokler ni zaspal. — Zazibal se je v krasne sanje. Na ušesa to mu trkali glasovi angelskih tromb in pastirskega jpetja z bellehemskih poljan. Sam pa je, od čudežne luči obsijan, korakal naravnost proti božjemu hlevcu. Božje Detece pa je stalo pri hlevcu in ga z ročicami vabilo: »PridiU Z razprostrtima rokama je korakal, njegov korak je bil krepak, njegov pogled jasen. »Jezuiček, bralec moj, pozdravljen.'« Hitel je po svetli, beli poti. Naenkrat pa je za gorami zardelo, rdela svetloba je napolnila polje, bliski so spreletavali nebo in iz daljave je votlo zagrmelo. Zdrznil se je. Izza gora so se pojavili svinčeni vojaki, ki so postajali vse večji, tanki so se grozeče prizibavali. Topovi so upirali ognjene zublje na hlevček. Letala pa so brnela in pošastno krožila nad njim. Vse se je zgrinjalo, vse je postajalo večje. Tončka je pričelo dušiti. Tekel je na vso moč. »Jezus!* je kričal skozi dim, in solze so ga oblile. Še hitreje... Ognjeni stebri so že zdavnaj dosegli hlevček. jO Bog! Detece je zadelo!* Tončku so se širile oči v grozi, v glavi mu je šumelo. Kri z božjega De-teca! »Ranjeno je!* Zakrilil je z rokami, kakor bi se hotel ubraniti pošastnih vojakov, ki so se mu vedno hitreje bližali. Iz prsi se mu je izvil krik nepopisne groze. Tla pod njim so se odprla... Pričel je padati. Za njim so ugašali veliki Žarometi, dim se je zvijal le še v majhnih kolobarčkih. Vzdramil se je. Dvignil se je malo, pogledal nezanpno okoli sebe in zavpil skozi solze: >Mne kaže pač drugega, ko da se pomirite. Prihodnje leto boste lahko že doma — prihodnje leto...« »Ne,« ga je rezko prekinil jetnik, »že letos — in sicer danes ... prav zdajle ...« In iz ust druge dni tako molčečega se je iznenada usul roj besedi: »Gospod paznik, dovolite mi, da stopim domov... Samo danes... vrnem se, kakor gotovo je Bog v nebesih. Zares se vrnem, prav zares ...« ... »No, zdaj je pa dovolj teh neumnosti,« je rekel ključar in se nehal zgovarjati. In stopil je vstran s svežnjem ključev v rokah. Ravno ko je kanil oditi iz celice, pa ni opazil strahotnih potez, ki so se v enem samem trenutku zarisale v jetnikov obraz. Sicer prikupna zunanjosti je od togote ves obraz zaripel... oči so mu bile izbuljene..; in čokato, obilno telo je drgetalo v sleherni mišici in slehernem živcu —-- Paznik ni videl ničesar. Čutil je le, ne da bi se bil povsem jasno zavedel, da mu je nekdo potegnil ključe iz rok ... # Nato mu je val tople krvi zahl oči... sesedel se je, ne da bi kaj zastokal. ...... Tone ga je s težkimi, železnimi ključi usekal po glavi. Vse se je zgodilo z nepopisno naglico. Posadil si je na glavo ključarjevo čepico — se odel z njegovim temnim plaščem — in zaklenil celico. Nato je varno krenil po hodniku. Daleč zunaj v predmestju je v mično urejeni kuhinji sedela jetnikova žena in zamišljena strmela v daljo. V ljubki obraz še mlade žene so bile zarezane trpke poteze — sledovi ponižanja, bolečine in pretresljivega hrepenenja. Nema žalost ji je sijala iz modrih oči — roke v sklepu so ji bile kakor odrevenele — in ustnice, .nekam bolestno zategnjene. Tako bolestno, da ji ni bilo kar nič lahko, ko se je slednjič morala odzvati čebljanju svoie hčerkice. Stala je za mizo, ki je na nji drobna' smrečica z nekaj isveČkami medlo razsvetljevala kuhinjo. »Seveda, Lizika, kar jej piškote — zakaj bi jih pa ne, sai so tvoji...« »Oh, ali res — ne, ne, ne bom jih jedla. Počakala bom na očka...« ».Saj ga ne bo.« »Kako, da ne — saj pride. Pisala sem mu Žena plane kvišku. »Tonel« krikne z odmrlim glasom in se opoteče v objem' moža, ki je stal pred njo v paznikovem plašču in čepici. Vprašanja in odgovori se kar usipljejo — vsi nagli, zasopli... Žena se ni mogla vzdržati pokonci — noge so se ji zašibile in z vso težo je omahnila na stol, zbegana in na vso moč začudena strmela v moža, ki je dvignil Liziko in jo krepko prižel k sebi. »Pa moja punčka?« kriči otrok. »Tu jo imaš...« in z obema tokama se krčevito oklene velike, lepo oblečene jiunčke. »Oh, ali si mi jo res prinesel, Očka _ — saj sem vedela, pa še zobke i prave zobke!« Vsa srečna ima — po-glej, je pnnčko na živordeča usteca in plavolaseTcodre. »No, zdaj bodo ljudje vsaj videli, kako dober je očka. In kaj neki poreče Ančka -— pa vratar jeva Olga... ali smem k njima, da jo pokažem — saj smem, kajne?« ■ ; • • »Le!« je rekel oče, »kar pojdi — se bova še z materjo, majo .pogovorila!« Ali ni jima bilo do besede. Minute dolgo sta molčala v tesnem objemu; srečna, da stojita drug ob drugem in se spet vidita.... In nato so nastopili mučni trenutki, ko. se je mož moral izpovedati in ji priznati; . da je pobegnil in da je pnnčko ukradel v neki trgovini. Vendar videl ga ni nihče, ko je odnesel punčko. .','.•• In v kaznilnico se tudi- vrne — prav gotovo! Še malo ne mi;.li, da bi se odtegnil kazni. Čisto mirno bo odsedel svoje — saj ne_ bo več tako dolgo — samo, da njegovi dobri Mafiji ne bo več tako neznansko hudo — in v kaznilnico se vrne — prav zares... »In ječar "te nemara spusti nazaj, ne da bi kaj rekel. — Saj si vedno pravil, da je tako dober in ljubezniv človek,« je z ihtečim glasom vzdihnila žena. Kljub temu- ,dobro razume njeno vprašanje. »Ječar... seveda,« je stisnil iz sebe.^ Nato je vzdrgetala. »Tone... kaj je..* reci, kaj je z jeČarjem?« Zagrizen molk mil ne da govoriti »Tone!« Žena ne kriči več. Le vsa onemogla šepeče: »Pa ga vendar nisi ubil?« »Tako hudo menda ne bo —« je rezko odvrnil. »Oče treh otrok,« je pristavila sama zase, vedno z enako pritajenim šepetom, »pripovedoval mi je o otrocih, ko sem te prišla obiskat.« »Kaj hudega se mu najbrž ni zgodilo,« je nadal jeval mož. Vendar je ob th besedah strahotno pobledel. Docela nepremično sedi na stolu. In niti se ne gane, ko stopi Lizika v- kuhinjo. Nesla je veliko punčko, tesno k sebi pri-žeto, in z zvonkim, nekam prešernim glasom našopirjeno zaklicala: »Ampak veš kaj, očka, sosedovega Milana moraš pa pošteno nabiti r— ker me je zmerjal z ničvredno punčaro'« »Za božjo voljo!« je vzdihnila žena. Kaj so že vsi tako nori, da še pomislijo ne, kako bo otrok poč vse- izblebetal...« ,I■ »Zdaj pa pojdi, .Tqw, pojdi!« ga prosi Marija s poslednjimi močmi, .»drugače sami padejo potek ,,, ,. obla'«*• '••,:■<>;; Silen odpor —• obupen boj s samim, seboj — slednjič vendar zmagajo ženine solze. In gre. Odpravi se po težki, neverjetno težki poti nazaj... v kaznilnico..« Ravnatelj kaznilnice si ogleduje zamišljen malo pismo, ki so ga našli v celici pobeglega kaznjenca. Bila je neokretna otroška pisavi. Božične počitnice v snegu. vendar, da mora priti na božični večer. In rekla, da mi prinese punčko — veliko — takšno s kodri, veš, kakor jo ima zdratnikova Betka.« »To ni zate, Lizika. Saj si dobila že drsalke. In punčko v zibelki...« »Že, ampak tako veliko ... Vse v hiši imajo tako lepe punčke. Betkina je seve najlepša — žametno oblekco ima — joj, ko bi jo_ videla! Samo malo sem se je hotela dotakniti, imela sem umite roke — — — in misliš, da mi je Betka pustila? Kaj še! Rekla je: ,Da se mi takoj pobereš, ti, gadja zalega!' Povedala bom očku — naj si jo sam ogleda.« »Eh, kaj bi, za take reči se nikar nič ne meni!« »Pa vseeno povem očetu! Saj pride danes — če rečem, da pride!« In nato je bilo spet vse tiho v mali, preprosti kuhinji. Mati se je borila v nemi bolečini — otrok je drhtel v veselem kovanju sladkih nadnh. Pesem današnjih dni To je srca najhujša bridkost, nikjer nič dela, a za kruh golo kost. To ti življenje stori tako brezupno in vsakršno težo tako gorjupno. To globoko gloje v prsih človeka, da sovraštvu, zavisti se ne odreka, dokler vse dobro in lepo ne obledi in se duše počasi obup poloti. A nekaj le je, čeprav strah te mori, da moči zadobiš in se radost budi; kar dvigne te iz vseh bolečin in gorja, kar potrpljenja za skrb in težo ti dd: velika zavest, da Oče živi, tvoja volja, ki kvišku ti roke drži, da Njegove pomoči iz duše zaprosiš: to je vera, ki te podpira, ko moliš. Pusčavnikova sveta noč , Pred, davnimi lasi je Uvel v divji globeli, ki po njej buli planinski potolek, pobožen pušlavnik v svoji kolibi, stojeli globoko v senci jelk in smrek. Samotar je imel navado, d« je iz planinskih vijolic in divjih vrtnic, pa tudi iz drugih cvetk splel naši Ljubi Gospe klobuk. Ponesel ga v cerkev naj- bližje gorske vasice ter ga posadil Mariji na glavo. Radoval se je, kako lepa je bila sveta Bogorodnica ter je izmolil svojo lešlena-marijo. Pa se je zgodilo, da se je o božilnem lasu'zemlja pokrila s snegom, in le prav je pušlavnik ves božji dan stikal za pešlico ze1 lenja, je ostal praznih rok. Dolga hoja po globokem snegu ga je utrudila do smrti in pri srcu mu je bilo težko. Tako so ga našli roparji v namenu, da bi ga oplenili, njega samega pa so odvlekli na samotno gorsko sleme. Ves v strahu je menih tam pokleknil in prisrlno odmolil svojo molitev, kot je to delal vedno. In zgodil se je velik ludež: Bele in rdele rože so pognale iz ledu, na trdem skalovju so zacvele lilije, ki so vzklile celo iz njegovih ust. In pobožni samotar je potrgal vse cvetje in ga povil v najkrasnejši klobuk. In priplavala je naša Gospa iz nebeških višav, sama svetloba je bila okoli nje, in menih je vzel klobuk ter ga ji posadil na lase. Roparji so od groze pobegnili, Nastala je nol in pušlavnik ni poznal ne poti ne steze, ki bi ga pripeljala domov. Tedaj je opazil, kako se je zablesketala med Irnimi smrekami zvezda, ki je bila zlatega sijaja in velja od vseh zvezd, ki jih je on kdaj koli videl. Šel je za njo in zvezda se je pomikala pred njim. In le je bila pot strma in težavna, je zvezda potrpežljivo lakala. Tako je dospel menih do svojega tihega doma še preden se je pokazala jutranja zarja. (vipi) Marija in Jožef' da poti v Betlehem. nilal > -»nSoiJ ' »« Domine, ki so v okvirju, moraš tako izrezati in jih tako položiti, da je število pik v vseh navpičnih vodoravnih in obeh diagonalnih vrstah zmeraj 24. 1 Vesel Božič - Srečno novo leto J teti L.ROT LJUBLJANA Mestni trg 5 Zaloga vseh vrst modernega krzna1 v bogati izbiri in po ngodnib cenah najbližji. Jaz sem ga od vseh naših petih čebelnjakov najrajši imel, saj se mi je zmeraj dozdevalo, du so njegove čebele najbolj krot- črna barva, naj bo za odrasle. Volna je najvažnejša snov za otroške, po/.imske športne obleke; pleteni telovniki, jopice in čepice ali av-bice niso drage, a so tople. Hlačke so iz nepre- močljivega gabardina krog gležnjev so stisnjene, izpod njih so videti privihane nogavice. Tudi bluze so iz nepremočljivega gabardina in se zapenjajo na zadrgo. — Pokrivala so tako različna, da ni moči nobenega posebej priporočati, vendar so za deklice najprimernejše avftice, za dečke pa čepice z naušnicami. — Dokler otroci še rastejo, se ne izplača kupovati jim smučk, ampak naj jih dobijo na posodo. Če pa so doma otroci različnih let, tedaj pač more mlajši podedovati smučke po starejšem. Kaj hočem postati? Že dolgo časa premišljujem, kaj bi postal. I.ansko leto sem se odločil za zdravnika. Že sedaj se pripravljam za zdravnika. Ata mi da na koncu vsakega meseca nožke za britje, in jih hranim, da bom rezal ljudi. Če se sestrica tireže. ji povijem prstek in ga namažem s črnilom, ki mu pravijo jod, in ki mi ga da mamica. Ves srečen sem, kadar vidim, da se je rana zacelila. Moja sestra je še majčkena in je Ru-ža. Zdravnik postati je moja največja želja. (Ta deček, ki je to napisal, je začel hoditi v srednjo šolo. In kot prvošolček je napisal, pri podobni temi, sledečo nalogo.) Moj bodoči poklic. ■ Ko sem bil majhen (?), sem hote' postati zdravnik. Toda to ni lep poklic. Zato sem se odločil, da bi postal častnik. Častnik ima dobro plačo in jaše na lepem belem konjičku. Na lepi obleki ima pripeto svetlo sabl jo. Na nogah mu cvenketajo ostroge, v žepu pa denar. Že sedaj se igram rad vojake, a še rajši častnika. »Kako je lep vojaški stan!« Neredna s4o£ccd ke. Malokdaj se je zgodilo, da bi me bila poleti, ko sem očetu v tem čebelnjaku kaj pomagal, kaka čebela pičila, zakaj tiste, ki so bile najbolj hude, so koj sfrčale na stransko okno in so skozi režo med šipami zlezle skozi in odbrenčale ven. Ta največji čebelnjak je vseboval tudi največ čebel, ki so imele svoj od-let obrn jen na južno stran Na drugi strani je stala velika omara za ličinke, dalje omarica za orodje in modro prepleskana miza. Poleti je sijula skozi okno in skozi prirodni zastor ,divje trte zelenkastomračna svetloba, ki je bil •znrudi nje ta čebelnjak s smolnatim in medenim vonjem še posebej očarljivo skrivnosten. Ko so bili čebelji zarodi v pozni jeseni še poslednjikrat pregledani, in ko smo se prepričali, da bodo čebele in matica mogle zimo lepo prestati; ko je bilo nato po čebelnjaku vse do najmanjše pičire pospravljeno in urejeno, ga je moj oče zaklenil. Odtlej ni smel nihče več stopiti v čebelnjak, zukuj čebele so morale imeti nemoten mir. Ko smo šli za sveti večer k čebelam na obisk, se je moralo to opraviti čim bolj tiho in čim z najbolj skrbno previdnostjo. Otroci smo vedeli, ne da bi nam bilo treba to prej povedati, da bi že najmanjši šum. kak nagel korak ali kak sunek na steno silno razburil vse čebele in bi takšno motenje povzročilo to ali ono škodo pri čebelah, še preden je oče obrnil ključ in pritisnil na kljuko, smo si otepli sneg z obleke in si očistili čevlje, nuto sino vstopili v temni prostor. Že popoldne je bil oče vse pripravil za čebelji božič in je zdaj še svečke prfžgai. Na vsakem panju je stala po ena svečica, ena smrekova vejica in nad belo pogrnjeno mi/0, je visela smrekova veja, kjer je blio nekaj prižganih svečk. Čudovito je bilo stati s pridržano sapo v tej topli svetlobi sveč in prisluškovati prav tihemu in enakomernemu brnenju čebel. Zares, bilo je kakor bi pošumevalo v daljnem, daljnem gozdu, kadar zapihlja vanj lahna sapica, lo tiho pošumevanje nam je naznanjalo, da je bilo tu budno tisočerno življenje in da se je ohranjalo in živelo dulje. Se dandanes v osiveli starosti si rečem, da sem srečen, ko sem že tako zgodaj imel priliko, da sein si osvojil ponižno, hvaležno začudenje' spričo delovanja prirode in spričo del velikega Stvarnika,.in da me takšno začudenje in mišljenje še danes ta dan ni zapustilo in me pač ne bo zapustilo nikoli. Ko smo tako v popolni tišini in čistem pokoju srali ob nalahnem plapolanju sveč v čebelnjaku, sem si bil zmeraj svest, kar sem vedel o borbi čebel za njih življenjie in zmago čez zimo, in tiho šelestenje, ki smo ga slišali, je v meni naraslo v mogočno bobnečo pesem življenja in bojevanja. Čebele seveda niso o tem ničesar »vedele«, da smo tu stali in mislili nanje in da so lučke gorele zanje. Tudi ni, da bi vprašali o koristnosti tega malega in ne/.natnega obha jan ja božiča, saj je bilo to le znamenje da snio še Oče, in z njim mi vsi, spomnili teh naših gojenk. Zares, v ljubezni smo mislili nanje, saj so te naše čebelice spadale v krog naše družine, in nesramno bi se nain bilo zdelo, če bi tega na sveti večer ne bili prizjiali in obhajali. Čez nekaj časa je šc| oče od panja do panja in upihnil lučke. V čebelnjaku se je bolj in bolj temnilo, in ko je bila upihnjena poslednja svečka, smo odšli tiho in skrivaj, kakor smo bili prišli, iz čebelnjaka, nakar smo v naslednjem obhajali isti, tihi sveti večer. Potem pa smo se, malce premraženi, vrnili v toplotno sobo, in vonj po medici in medeni potici nas je praznično sprejel, in naš molk se je umaknil radostnim poerovorom, ki so se ljubeče vrstili tudi o naših prijateljicah — čebelah. (Stari čebelar). Kdaj {e božič na nedelio? Lani je bil božič (sveti dan) na nedeljo, lako smo bili za en praznik prikrajšani. V 19 letih od 1920 do 1958 je bil božič štirikrat na nedeljo, in sicer 1921, 1927, 1952 in 1958. A leta 1955 so bili vseeno trije prazniki, ker je bil takrat sveti dan na ponedeljek. Slično je bilo 'eta 1951, ko je bil sveti dan na petek, in isto ie bilo leta 1925. Na ponedeljek je bi! sveti dan leta 1922, tako da so bili tudi takrat trije božični prazniki. Sicer smo imeli v 20. stoletju štirikrat božič na soboto: 1915, 19.'0. 1926 in 19 ?. Sledijo še 1945, 1948 in 1949, tako da je v tem stoletju bo/.ič samo sedemkrat na soboto. V 19. stoletju pa se je to U krut zgodilo: 1802, 1SI3, I9i9, 1824, 1830. 1841. 1847. 1852, 1838, 1869, 1875, 1830. 1S86 in 1897. če se ozremo še v pretekla stoletja, tedaj vidimo, dn je bil tudi v 15., 16.. 17. in 18. stoletju po H krat sveti dan na soboto. Torej je 20. stoletje glede na sobotni božič izjema za«e. mmmmm 13 Vojnih grozot - reši nas. Gospod! Iz danaSnje Poljske Glavni »grajski« trg v Varšavi pred vojno. Na levi kraljevska palača, pred njo Zygmundov spomenik, ki je prenesel sem prestolnico iz Krakova. Bukarešta, 18. decembra 1939. Dva trgovca iz večjega poljskega mesta sta doživela nemško okupacijo in ostala tam še tri mesece. Nemške oblasti jih niso vznemirjale, ker sta nevtralna državljana, dobro govorita nemški in sta se obnašala popolnoma mirno. Pred tednom sta prejela celo dovoljenje za potovanje po poslih na Madžarsko in v Romunijo in tako sta dopisniku »Slovenca« v Bukarešti lahko dala nekaj zanimivih podatkov o stanju v zapadni Poljski pod sedanjo nemško okupacijo. Tudi nekoliko izvirnih posnetkov iz današnje Varšave sta stavila na razpolago ■»Slovencu«. Ustroj nemške uprave na Poljskem Nemška uprava v zavzetih poljskih krajih razlikuje tri področja: I. Anektirano ozemlje. Obmejne okraje in področje za njimi daleč noter v kompaktno poljsko narodno telo so priključili rajhu takoj po okupaciji, torej ne le one kraje, kateri so do versaj-skega miru pripadali Nemčiji, temveč tudi take, kateri nikdar niso bili pod Nemčijo, n. pr. okraj Kališ.-V to ozemlje spadajo: »Pomerellen,« t. j. bivši koridor in še nekaj zraven; to pokrajino vodi zdaj gauleiter Forster iz Gdanskega; dalje »Warthegau< (poznanjska pokrajina in še dosti več) pod gauleiterjem Grajzerom; pod Breslavc fOberschlesien« (Katovice) in »Ostschlesien« (Bial sko — Biala). II. Lddžska pokrajina. Le-ta, ki šteje v samem mestu Lčdžu 600.000 Poljakov z 2% Nemcev, v okolici pa sploh nič Nemcev, je bila priključena rajhu šele 7. oktobra ob prihodu Grajzerovem. Zdi se, da pravni režim te pokrajine še ni čisto izenačen z onim starega rajha, a mogoče je, da se tudi to kmalu zgodi. III. >Generalgouvernement Krakauki obsega ostale kraje nemškega območja do ruske meje. V tej »Poljski«, v kateri ni več niti Varšave kot prestolnice, niti poljskega imena, se baje oblikuje neka židovska rezervacija okoli Lublina; o njej je bilo mnogo govora, a še ni definitivno ustanovljena; pač se židovske rodbine po stotinah in tisočih pošiljajo tja, a hiš ni dovolj, niti točne razmejitve, niti sredstev za to rezervacijo. Sploh so vse meje še gibljive in je povsem odprta možnost, da se rajh še izdatno razširi na račun guvernemana ali pa ga v danem trenutku tudi še anektira popolnoma, kakor se je — po nekaterih trditvah — že zgodilo z Iddžsko pokrajino. V vladi guvernemana ni niti enega Poljaka. Nemci so se mnogo trudili, da najdejo kakšnega Poljaka, ki bi prevzel vlado ali pa vsaj nekakšen kolegij, podoben trem regentom avstrijske Poljske iz leta 1918 (liubomirski, ostrowski in varšavski nadškof), a ni uspelo na noben način. V tej »vladi« ni niti podrejenega referenta, niti uradnika zavednega Poljaka; vsa ta mesta so morali zasesti pristni Nemci z večjim ali manjšim znanjem poljščine. Da Nemčija ni hotela izbrati Varšave za sedež guvernemana, je glavni razlog v tem, da se po načrtu podira vse, kai spominja na poljsko samostojno državnost. Deloma pa je vzrok tudi to, da je toliko zgradb v Varšavi razdejanih. V guvernemanu je polno SS, SA politične policije (civilne: »Gestapo« in vojaške: »Sicherheits-dienst«) in ostalih strankinih organizacij: H. J. in B. d. M. (moška in ženska Hitlerjeva mladipa), N. S. F. (ženska zveza) in N. S. V. (Socialno skrbstvo). Vojaštva ni videti dosti, pa še to so starejši ljudje. V južnem delu — bivši zapadni Galiciji ali »Malopolski« je med upravnim uradništvom in vojaštvom mnogo Avstrijcev, ki so za odtenek manj osovraženi pri Poljakih Kraljevska palača — sedaj. Kako se godi Poljakom pod Nemci O njihovem življenju v anektiranih krajih ni da bi človek govoril. Od prvega dne se tam vrši prisilno izseljevanje v ogromnem obsegu in po načrtih, ki so se vsekakor že mesece in leta pred vojno skrbno pripravljali. ' Izseljevanje se zapove navadno v roku 24 ur in vedno morajo izgnanci zapustiti vse nepremičnine nepoškodovane in v popolnem redu: kuhinjsko posodo na mestu, shrambe nedotaknjene, vdo obleko, perilo, orodje v dobrem stanju in tako dalje. S seboj smejo vzeti le navadno obleko in nekaj perila v zelo majhnih ovojih ali kovčegih; denarja zelo malo. Tako odrinejo s tiskano objavo na modrem formularju v negotovost. Tragična je usoda onih, ki prispejo končno vsi izčrpani, sestradani in premraženi na mesto, označeno v objavi. Tisoči spet so bili poslani v L6dž, a po nekoliko dneh so morali tudi odondod dalje, ker z Grajzerovim prihodom je Poljakom v teh krajih odbila zadnja ura. V izpraznjena stanovanja so bili poslani baltski Nemci. So primeri, da zdravnik iz Rige, učitelj iz Revala ali lekarnar iz Dorpata pride z rodbino v urejeno stanovanje Poljaka stanovskega tovariša in se ne more načuditi okusnim slikam, bogatim preprogam in dobro opremljeni knjižnici, laboratoriju, ordinaciji Izgoni se izvršujejo po celih okrajih hkrati, v mestih pa po blokih in ulicah. »r-------------- nj mn0g0 bolje, le da se še niso začela. Pač pa je nemško povsod zaseglo vse bolnišnice in zelo često najtežje poljske ranjence in vojake-bolnike enostavno poslalo v »zasebno oskrbo«. Pravijo, da je na jugu nekaj boljše, ker avstrijski organi, posebno starejši ljudje, blaže postopajo, tudi kraji tam v vojni niso toliko trpeli. Najhuje je seveda v VarSavi. Ko je bil v okto bru oddan strel na nemškega vojaka, so moško prebivalstvo celega bloka his, iz katerih je padel strel. V Lddžu so med 7. oktobrom (ob prihodu Grajzerja) in 11. oktobrom (poljski narodni praznik) zaprli in postrelili veliko število Poljakov, kakor priznava tudi nemško časopisje. Nosilci teh metod pa so redkokdaj vojni organi, ampak navadno »Gestapo« in »Sicherheitsdienst«. Vojaki se radi desinteresirajo na tem početju. Železniški promet je reduciran na minimum in za vsako vožnjo je potrebno posebno policijsko dovoljenje. Prav za prav ga dobijo le izgnanci in židje, ki v trumah bežijo v Sovjetijo. Pošta in telefon večinoma še ne funkcionirata; v Varšavi n. pr. moraš, če nisi Nemec, vsako pismo osebno predati Gestapo. Socialno skrbstvo Je omejeno na Nemce iz rajha in »Volksdeutsche« (Nemce iz bivše poljske države). Renegati se najdejo edinole iz gladu ker oblasti takim, ki se priglašajo kot »Nemce« dajejo hrano tudi če niti nemški dobro ne znajo Upokojencev ni. Vsi bivši javni uslužbenci sc brez kruha. Ta država ni le anektirana, ampak je še nekako retroaktivno izbrisana. Cisto izjemoma ta ali oni dobi zaposlitev kot tolmač, ker jih Nemci rabijo v trumah in ni dovolj Nemcev za to službo. Poljskih šol nI; odpirajo se le nemške. Seveda so tudi univerze vse zaprte. V Krakovu so Nemci poskusili odpreti nekaj tečajev za visokošolce. a eksperiment se je končal s konfinacijo celokupnega profesorskega zbora. Ves režim je nesorazmerno težji od bivšega avstro-ogrskega med vojno v Srbiji ali nemškega v Belgiji. Vsi napisi morajo biti v nemščini brez poljščine: od »Warschau Hauptbahnhof« do »Fenster-glas — zehn zloty«. O tem so še v novembru izšli uradni predpisi in tudi o tem, da se vsi Poljaki in Židje morajo umakniti, bilo peš, bilo z vozilom vsakemu Nemcu, ki nosi službeno uniformo ali značko. Prestopki se kaznujejo z zaporom. Zgodovinske zgradbe v »Veliki Poljski« raz-streljujejo in vse zbirke odvažajo v Berlin. Vse varšavske muzeje, kakor tudi zasebne zbirke so že prepeljali v Nemčijo. Ne ve se še, kakšna bo usoda varšavskega kraljevskega dvorca, ki je le neznatno poškodovan in bi se lahko dal restav-rirati. To je dvorec, o katerem naš Gundulič poje v »Osmanu«, da se je delegacija Dubrovčanov pred kraljem Vladislavom III. divila prekrasnim go-blenom v prestolni dvorani. Nemška propaganda je preplavila Varšavo s plakati, na»'katenK< poljski vojak pokazuje na goreče mesto z obupno kretnjo; napis: »Britanija, to je tvoje delo I« Drugo jutro je bil na vseb plakatih odtrgan vogal z besedo »Britanija«... Končni vtis dosedanjega doživetja za nesrečne prebivalce teh krajev je totalna apatija in obup. Kaj se v svetu dogaja, jim je itak neznano ker so popolnoma odrezani od vsega. Ogel glavnih varšavskih ulic Nowego šwiata in Swientokrzyžke. Palača Zamojskih, kjer je bila znana knjižnica. Trg Malakowskega s spomenikom padlega junaka. Gledališki trg s ptičje perspektive — pred vojno. Sedaj Je po pričevanja emigrantov tu kap razvalin. Židie na današnjem Poljskem Njihova usoda se lahko ugane po doslej zna nih ukrepih v Nemčiji, Avstriji in Češki. Opaža se dvojno obnašanje: Medtem, ko so židovski pro-letarci otopljeni in demoralizirani, kažejo inteli-genti v visokem odstotku močno nacionalno zavest • in solidarnost s Poljaki; od onih, katerim je uspelo uiti, se mnogi javljajo v poljske edinice na Francoskem. Pod sovjetsko okupacijo se v revnih židovskih slojih pod vplivom boljševiške propagande pojavlja večkrat divje sovraštvo proti »poljski gospodi«. Toda isto se je zgodilo tudi pri poljskih, beloruskih in ukrajinskih kmetih kot posledica socialne zanemarjenosti in se potemtakem ne sme zabeležiti v greh Židom kot takim. Po večjih naseljih guvernemana židje in Poljaki v skupni nesreči medsebojno fraternizirajo Koliko je vredno sovjetsko vojaštvo? Ko so boljševiške edinice vpadle v ruljsko, so povsod najprej govorile poljskim vojakom: »Prihajamo vam na pomoč, pojdite z nami!« Kasneje, ko so ustanovili prve vaške sovjete, so rekli Poljakom: »Slecite uniforme, podvizajte se k delitvi kmetske zemlje I« Kjer so tleli maščevalni nagoni, so jih razpihovali; Belorusom in Ukrajincem so deklamirali o nacionalni državi in o poljskih tlačiteljih, ki da jih morajo vse poklati. Dali so jim dva dni, da so svobodno divjali in morili, vzeli so jim pa močno slovansko skupno državo in ko mine prihodnja žetev leta 1940, jim bodo pobrali še zemljo ter uvedli kolhoze. Kar se tiče vojaštva, so prve edinice napravile odličen vtis. Na paradah so se držali imenitno, oprema je bila vsa nova in njih število je imponiralo. A kmalu se je pokazalo, da so to le elitne edinice, da tudi pri teh ni oprema povsod enaka, da je njihova izvežbanost zelo pomanjkljiva in častniški in podčastniški zbor daleč pod francoskim in tudi pod nemškim, ki mu vendar manjka petnajst izvežbanih letnikov. Pri večini divizij, katere je Sovjetija angažirala v vzhodni Poljski, so razmere se mnogo slabše. Disciplina ni strumna. Oprema je pri nekaterih polkih naravnost obupna. Vojaško obrazovanje je neverjetno primitivno kakor njihova celokupna omika. Budilke in žepne ure so zanje predmet brezmejnega občudovanja. Kaj se za denar vse dobi »na za-padu«, jim je sploh pravo čudo. So kot otroci pred najbolj navadnimi napravami evropske civilizacije. Tramvajem, radiu, telefonu se kar ne morejo načuditi; saj so celo vojaški telefon, tanki in radio navadnemu pešcu v sovjetski armadi prava čudesa. Begunci, ki se iz Poljske odpravljajo na vzhod — navadno židje — najraje ponesejo nekaj pri-prostih žepnih ur, kolikor pač morejo, ker je to najboljši denar za prvo silo. Tudi višji oficirji kažejo globoko neznanje do evropskih oblik državne in nacionalne organizacije. Ruševine na glavni ulici Nowy šwiat. Mestna četrt vil blizu Belvedera. Učinek rušilnih in požarnih bomb. Bršljanskit Svetonočne sanje Nocoj prihaja sveto božje Dete z nebes na zemljo trudno; tihotajno, pripogne se na bore, kraško gmajno, zvoniki so srebrne silhuete. Iz vseh vasic pozvanjajo zvonovi: C»zvanjaie _________ a, ljubljeni domovi! A kdo božične tihe moti sanje f Cnj strele pušk in strojnic ropotanje« Pogled iz jaslic na svet v luči fizike Tone Kralj: Jaslice Kristus - Bog in Človek Ritem liturgičnega življenja navdušuje vsako vemo dušo. Ne ustavi se niti pred pragom duše prirodoslovca. Tudi on opazuje osredotočenje vseh vernikovih misli ob betlehemskih jaslicah ter se pridružuje milijonom romarjev, ki potujejo nazaj proti toku časa 1939 let do hlevčka v zapuščeni palestinski votlini. Tam leži v jaslicah tisti, ki je o sebi rekel: >Jaz sem Boge, zraven pa udi: »Jaz sem človek kot ti.« Bor in človek v eni osebi — to je žarišče vseh razmišljanj, ki navezujejo na tajnost božjega vtelesenja. Fizik pri jaslicah Nihče od ljudi ni mogel in morda nikdar ne dojame prvih trenutkov velikega dogodka v zgodovini naše jemlje, ko je novorojeno Dete prvič kot Bog-človek pogledalo svet. Kaj je to Dete videlo? Kako se inu je predstavil svet? Niti prirodoslovec si ne more predstavljati, da dojame kdaj to skrivnost. Zato pa razpreda svoje misli vsaj v takih mejah, ki so primerne za njegov razum. Predmet njegovega študija je tako plemenit, da 6niatra za svojo dolžnost, da žrtvuje najlepše svoje misli prav temu svetemu mestu. Tu leži Dete-človek. Dete-človek dojema svet nekako podobno kakor on, fizik-človek. Tu leži Dcte-Bog. Dete-Rog razumeva drugače kakor človek, dojema kot Stvarnik. Ce hoče človeški razum razumeti skrivnost tako postavljenega vprašanja, si mora biti na jasnem, kako razumeva človek svet in kako ga razumeva Stvarnik. Iz teh dveh pogledov na svet dobi morda vsaj v majhni meri predstavo, kakšen je bil pogled na svet iz jaslic. Kako gleda na svet človek? Če pogledajo tvoje oči v zimski noči na nebo, vidijo celo morje bleščečih se točk na nebu — zvezd. Niso niti široke ne visoke, so 6amo goreče pike. Ce jih vjameš v fotografsko lečo, so to zopet samo bele točke, kakor bi rekel strokovnjak. »Točka« je brez pravega razmerja, ni ne široka, ne visoka in ne globoka, je taka kot pika na koncu tega stavka. Zdi se, da nekatere stvari dojemamo s pogledom kot neprostorninske. Aparati nas seveda kmalu rešijo te zmote. Daljnogled že po-kazuje gledalcu namesto svetlih pik bleščeče se nebo v drugačnih žarečih oblikah. Astronomska fotografija pokazuje pestrost oblik v nebeški kupoli, ki imajo vse daljino in širino. Zdi se, da ne smemo govoriti o enodimenzionalnih stvareh niti v tem primeru ter da imajo fotografske slike in zvezde dve dimenziji: širino in višino. Za gotovo vemo to o teh fotografskih slikah, kajti vsaka fotografija in vsaka slika ima dve dimenziji. Ali ne biva tudi četrta dimenzija? Ko že tako stopnjujemo odkritje vedno več dimenzij se nam vsiljuje vprašanje, ali morda ne eksistira še četrta dimenzija. Pojdimo v kino. Čakamo zabavni program Mickey-miške, ko se tu naenkrat pokaže prva slika, tema, druga slika, tema, tretja slika tema itd., noben dokončen gib, temveč samo vrstenje slik. Projektični stroj kino-operaterja verjetno ni v redu. Slike se vrste prepočasi. Ta dojem čez hip nadomesti drugi, ki ni nič manj neprijeten. Dejanje je tekoče, toda beži tako grozno hitro, da spioh ne moremo slediti, kaj se na platnu odigrava. Spet druga motnja: film gre prehitro. Kaj pomeni to: prepočasi, prehitro? To pomeni, da čas, ki je določen za trajanje ene slike, in čas, ki nadomesti prvo sliko z drugo, mora biti popolnoma natančno določen. Ce je daljši, je slabo, če je krajši je tudi slabo. In vsaka slika, določena za film, zahteva svoj natanko določeni čas. Tako kakor ima škatljica za vžigalice svoje tri določene dimenzije, brez katerih bi ne bila več škatljica za vžigalice: svojo višino, širino in daljino. Tako mora imeti film točno določeno tudi časovno razdaljo. Brez tega časa bi film ne bil film, prav tako kot bi škatljica brez prostorninske razdalje ne bila škatljica. Zato potrebujemo včasih tudi četrto dimenzijo: čas. Fizika nas opozarja, da vse, kar vidimo, vidimo samo zaradi svetlobe. Svetloba kakor ta film, je nekaj, kar nujno potrebuje tudi to četrto dimenzijo — čas. Brez svetlobe ne vidimo ničesar. Zato moramo v resnici priznati, da smo dozdaj našteli premalo dimenzij, ko smo govorili o treh ter se moramo sprijazniti s fizikalno resničnostjo, da dojemamo s pogledom v štirih dimenzijah. Bilo je sicer že od pradavna znano, da za vse potrebujemo časa, toda to je bila drugačna predstava, namreč da gledamo vse z uro v roki, ki se ne ustavi, pa naj delamo karkoli hočemo, kajti vse se vrši v času. Čas teče kot dolgo merilo in mi na njem zaznamujemo kot v koledarju, kaj se godi. To pa še ni čas kot dimenzija. Škatljico za vžigalice lahko zaznamujemo na tem merilu, kako v času enega leta leži na nočni mizici. Čas enega leta je tu mera trajanja. Toda čas kot dimenzija je karakteristika, je bistveni del stvari, brez katere bi stvar sploh prenehala eksistirati, je to časovna dimenzija, poleg dimenzij daljave, širine in višine. Svetloba brez določenega časa, v katerem bi se blestela, brez frekvence, bi ne bila svetloba. Glas brez določenega časa svojega nihanja, bi ne bil glas. Vsi naši vidni in slušni dojemi zahtevajo nujno četrto dimenzijo. Človek dojemlje svet s štirimi dimenzitami, ne da bi se večinoma zavedel. Toda občutek tega dojemanja je nam dovolj znan iz vsakdanjih skušenj. Kako se svet kaže Bogu? Bog ie Stvarnik prirode. Zato bi lahko v prispodobi rekli, da Bog dojema prirodo z zaprtimi očmi. Bog ne dojema s čuti, ker jih nima in ne potrebuje. Bog prav za prav ničesar ne dojema. Dojemati pomeni namreč: nekaj sprejemati vase. Bog ničesar ne sprejema vase, Bog daje samo vse iz sebe. Kakor vidi slikar z zaprtimi očmi pred svojim duševnim pogledom kompozicijo, katero hoče ustvariti, tako tudi Bog vidi že vnaprej, kaj hoče ustvariti. In kakor more slikar po končanem delu z zaprtimi očmi zopet premisliti vso kompozicijo slike, ne da bi potem njegov pogled padel na sliko, tako vidi Bog v sebi neposredno tudi svoje delo. Zato je boljše reči: namesto Bog »vidi«, Bog »ima« v sebi svoje delo. Bog hoče prirodo — in akt njegove volje je priroda in traja. Ko ne bi vztrajala njegova volja, bi se priroda razsula v nič. Bog tedaj sveta ne dojema, Bog svet naravnost vzdržava, Bog ima prirodo v sebi. Pogled Iz jaslic? V jaslicah leži Bog in človek obenem. Kot človek vidi seveda mnogo več, kot mi slutimo, toda gotovo vidi tudi to: vidi prirodo, kakor jo vidimo mi, vidi dela človeške tehnike, znanosti in umetnosti. Obenem pa vidi vse vesoljstvo, vso stavbo, ki je za človeka nedojemljiva. Vidi tudi tega ubožca-fizika, ki se muči z vprašanjem, v koliko dimenzijah dojemamo svet. Vidi svetlobno telesce, ki ga pošilja jasna zvezda in ima četrto dimenzijo — svoj potrebni čas k bleščavi. Vidi, kako se blesk k blesku vrsti in se telesce bliža k zemlji. Telesce neprestano niha, skupno število teh gibov raste in človek pravi temu, da raste čas. Čas za človeka neprestano raste. Toda ta drugi čas dimenzionalni je vedno enak. To je nekaj, kar se ne da deliti, menjati ali uničiti. Samo z uničenjem telesca. Ko se telesce uniči, se uničijo tudi njegove dimenzije, tudi časovna dimenzija. Časovna dimenzija je bistveni čas tega telesca. Tudi človeško srce ima tak svoj bistveni čas. Saj izvršuje svoje gibe in če se ustavijo, je konec življenja. Ritem srca določa tudi čas človeškega življenja: skupno število vseh gibov tvori starost, torej trajanje človekovo. Zaman človek teži po vsebini enega takega giba. Hoče vedeti, kakšno je srce v času bitja. Človek ga operira, študira, a zraven ubija. Človek raziskuje bistvo svetlobnega gibanja, ustavi gibanje in svetlobo ubija. Človek raziskuje gibanje glasu, ustavi gibanje in glas je uničen. Kako hočeš, človek, razumeti moje delo prirode, ko večinoma raziskuješ po razvalinah moje stavbe? "Bodi srečen, da si odkril pojem kvantitete. Energični kvantuin je prirodna meja, za katero ni ničesar več, kar bi mogel iskati. Časovni kvantum je najvažnejši člen moje stavbe. Delaj z njim, kakor z individuom, s celoto, ki se ne da več deliti! Imej vedno in povsod obrnjen pogled bolj k mojim živim stvaritvam, kakor pa k njihovim razvalinam, ki jih umetno tvoriš! Tek časa vidim prav do vas, vseh 1939 let; vidim še dalje, kajti vidim celoto svojega ustvar-jajočega namena s ciljem vse prirode. Ko se bo fizika naučila gledati s svojimi nežnimi stroji svet pod zornim kotom višjih celot, tedaj bo šeie napravila majhen korak naprej. Vidim cilj, in zato vidim vse delo naenkrat. Vidim dimenzije, ne da bi me oklepale, in svoje človeško delo vidim v njih. Omejujem tek bivanja časa na obeh njegovih koncih: na začetku 6veta in na njegovem koncu. Tedaj uničim gibanje ter s tem obe lastnosti časa: dimenzionalno in trajanje. Tedaj bo konec gmote. In ti, človek, si samo delček tega gibanja, ustvarjen iz brezčasja in se boš povrnil v brez-časje!« Vrnitev k fiziku Kaj vidi dalje Dete-Bog, je že zakoreninjeno v njegovem božanstvu. Z mero, s kakršno v Kristusu prevladuje božanska stvar, izgubljamo možnost, predstave, misli in besede k primernemu izrazu. Samo t vdanostjo pravilno reagiramo na veliko skrivnost, skrito v jaslicah, in samo s ponižnostjo lahko proderemo globlje kakor 6 čimerkoli v skrivnost Veličanstva, ki spi v ubogih jaslicah. Tu je znanost preslaba, preslab razum, logika nemogoča, tu je močno samo ponižno srce. Dr. Artur Pavelka-td. 150 let prve slovenske igre Linhartova »Županova Micka' Zagreb je letos proslavljal stoletnico hrvatske drame in organskega razvoja hrvatskega gledališča. Mi Slovenci pa bomo '28. t. m. doživeli sto-petdesetletnico, ko je bila igrana prva slovenska drama v tedanjem mestnem gledališču v Ljubljani ter je bil z njo postavljen temelj slovenski novodobni dramatični umetnosti sploh. Tako se moremo prav Slovenci ponašati s svojo razmeroma staro gledališko tradicijo ter se gotovo spominjamo s hvaležnostjo in ponosom tistih mož, ki 60 v svojem idealizmu, narodni zavednosti in z lastnimi žrtvami postavili v tedanjem, za Slovence kot narod skrajno neugodnem času tako trdno osno\'o našemu gledališču. Linhartova 'Zupanova Micka«, ki so jo igrali 28. decembra 1789 v mestnem gledališču v Ljubljani diletanti iz najvišje ljubljanske slovenske družbe, je tisto delo, ki je pokazalo svetu, da je tudi slovenski jezik sposoben za gledališko umetnost, in si je steklo slavo prve moderne slovenske odrske uprizoritve. Poskusi pred Linhartom Sicer je bilo več poizkusov, uporabljati tudi slovenski jezik pri predstavljanju na odru ali v prosti naravi, že pred »Županovo Micko«, vendar eo bili manjšega pomena ter so nam večinoma neznani. Sem spadajo razni dijaški nastopi za časa proti reformacije, kakor nam poroča jo zapiski, ko so dijaki ljubljanskega jezuitskega kolegija vpri-zarjali po ljubljanski okolici med 1. 1697. in 1689. igro »Hoja s Paradižem«. Zapiski nam jx>ročajo samo o slovenskih nastopih teh dijakov ter z naslovom igre, dasi ne vemo, kdo je bil pisatelj niti če je bil tekst igre ustaljen in ni bilo vse morda le improvizacija. Za pravi začetek slovenskega jezika v drami smo smatrali dolgo časa prve prizore Molierove komedije »George Dandin«, ki jih je dve leti po izidu knjige v Parizu prevedel hrvatski mučenik grof Krsto Frankopan v zaporu v Dunajskem Novem mestu, preden so ga usmrtili; toria ti prizori naj bi bili samo slovensko dialektično pobarvani govori najbolj smešne osebe v komediji, ki naj bi bila v ostalem prevedena v hrvaščini, do česar pa ni prišlo. Pa tudi sicer ta poizkus ni imel nobenega vpliva na slovensko dramatiko. Prav tako niso vzbudile dramatskega zanimanja slovenske verske igre, ki so jih v Rušah na Štajerskem uprizarjali učenci latinske šole okrog leta 1700. Tudi slovenski prevod nemške pasijon-ske igre p. Romualda v Škofji Loki, ki je najstarejši slovenski v celoti ohranjeni dramatski tekst, spada po svojem bistvu v srednjevške misterije, ne v moderno dramo, ter prav tako in prav zaradi tega ni dal pobud za svetno dramntsko dejanje. Šele v dobi klasicistov in preporodov je prevel Jurij Japelj melodramo italijanskega pesnika Me-tastazija »Artakserkses«. V prvem slovenskem literarnem almanahu »Pisanice« pa je priobčil pater Dainascen Dev tekst prve slovenske opere »Belin«, sestavljen po zgledu istega Italijana. Slovenski na-pevi, arije, so se oglašale le od časa do časa iz ust italijanskih ali nemških pevcev z odra ljubljanskega gledališča, katere je prevajal za take izredne prilike mecen in ljubitelj umetnosti baron Zois. Kopitar piše o tem: »Ko se včasih nihče ni nadejal (med 1. 1770—1778), da se bo pela slo- venska pesmica med lagkimi, je začel pevec ali pevka sredi spevoigre peti domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, v parterju in v ložah pa je zadonel vesel hrup in plosk, da ga ni mogoče i>opisati.« Pa to so bili vse skup samo poskusi in nekaka prepriprava za začetek prave slovenske dramatike, ki je prav tako vstal iz literarnega kroga barona in mecena Žige Zoisa. Anton Tomaž Linhart Samo par besed o njem, ki je bil menih — zaobljubljen, a še ne posvečen v stiškem samostanu, pa je kot privrženec jožefinskih liberalnih reform slekel meniško haljo, a ne kot Vodnik, ki je postal svetni duhovnik, temveč kot človek, ki se je že navzel svobodomiselstva in bil že daleč od Cerkve, h kateri se ni hotel vrniti niti v smrtni uri. Študiral je po izstopu na Dunaju trgovske, policijske in finančne vede s podporo kranjskih plemičev ter z lastnim zaslužkom, ko pa je prišel v Ljubljano nazaj leta 1780, ga je vzel v laično službo liberalni škof Herberstein. Toda, ko sta se zaradi načel kljub vsemu razšla, je dobil službo kresijskega protokolista, postal šolski komisar ter imel lepe dohodke, llmrl je leta 1795 v 39. letu starosti, zapuščajoč ženo in dve hčerki. Toliko v civilnem življenju. Sicer pa je bil pesnik in zgodovinar ter dramatik. Kot nemški dramatik je napisal grozovito tragedijo pod Shakespearovim vjdivom »Miss Jenny Love* (1779). kot nemški pesnik pa zbirko klasicističnih pesmi osebnega značaja pod naslovom »Blumen aus Krain« (1781), v kateri pa sta samo dve pognali iz kranjskih korenin (Turnir med Peganom in Lam-bergarjem ter Jasmin in njegova nevesta), pa še ti dve sta bili napeti na boročni leporečni patos. Kot nemški kulturni delavec je bil tudi član prenovljene ljubljanske Akademije operozorov (1781), katero je pozdravil kot Agilis z navdušenim govorom. Tedaj pa se je v njem izvršil tudi notranji preobrat iz nemitva k slovenstvu, k jeziku njegove matere, ter se odločil pod Zoisovim vplivom, da se posveti pisanju *Kranjske zgodovine*, ki jo je izdal leta 1783 sirer v nemškem jeziku, pa v slovenskem duhu, toda samo mitološko dobo. Ta flŽupanova Micka" in nsen uspeh »Županova Micka!« Ni to delo slovenskega izvora, temveč je predelan prevod tedaj znane nemške dvodejanke rDie Feldmiihle* avstrijskega komediografa Hichlerja. Linhart jo je videl sam na Dunaju ter je ni niti mnogo prenarejal. Razen nekaj nepomembnih malenkosti je ostalo vse, kakor v izvirniku ter je Linhart samo priredil prevod. Toda tudi kot prevod ima veliko ceno, kajti Linhart ga jp podal povsem v duhu slovenskega človeka ter ga notranje popolnoma ponašil. Ce jo človek bere še danes (opozarjam na izdajo dr. Šlebingerja v zbirki »Oder« iz leta 1923!), se čuti v tem okolju domač, seveda domač v okviru tedanjega časa, ko so meščane predstavljali samo še ovlasuljeni plemiči. Zgodba je namreč tale: Mlada, bogata vdova pl. Sternfeldova v prvem dejanju pojasni mladi, lepi županovi hčerki Micki, zaljubljeni v pl. Tulpenheima, ki se je njej pred- stavil z izmišljenim imenom pl. SchBnheim, da ji s tajnim zakonom, ki ji ga ta plemič obljublja, grozi velika nevarnost. On je namreč zaročen že i njo, kar se vidi iz prstuna, ki ga zdaj nosi Micka, ter bi tako rad obe onesrečil: eno bi vzel zaradi denarja, drugo iz ljubezni, toda varal bi obe. Zato obe skleneta maščevanje, ki pride v drugem dejanju Mestni plemič s svojim tovarišem Menkofom in pisarjem Glažkom se vjamejo v pasi in pridejo k županu — namesto na svojo zasnu bitov in prepisovanje, na zaroko Mirke s kmečkim fantom Anžetom; v svojo sramoto moratn zaroko celo podpisati kot priči ter na zahtevo Šternfel-dovke podariti nevesti in ženinu ves denar, ki ga imata. Tudi s Šternfeldovko se zaroka razdre. To je kratka vsebina te komedije v dveh dejanjih, ki je po svoji zgodovinski pomembnosti, no pn notranji dramatični vrednosti, ki tudi sicer ni slaba, postala najslavnejša slovenska igra. Najslavnejša, ker odpira novo dobo v naši kulturni zgodovini ter smo si Slovenci osvojili z njo zopet eno kulturno področje, ki ga tedaj še nismo imeli, obenem pa naskočili tudi trdnjavo nemškega gledališča v Ljubljani. Kakor je dognal dr. Blei\veis 58 let pozneje od še žive udeleženke prve predstave 28. decembra 1789, so v tedanjem mestnem gledališču predstavljali to komedijo člani najvišje družbe v Ljubljani: župana Jako je igral odvetnik dr. Mrak, pozneje c. kr. svetnik na Dunaju, županovo hči Micko Linhartova žena, Šternfeldovko gospa pl. Garzaroli, žena kanclista, kmečkega fanta Anžeta odvetnik dr. Piller, Tulpenheima lastnik suknarske fabrike v Selu pri Ljubljani, sicer Nemec Desselbrunner, njegovega tovariša Monko-fa dr. Makovec, ljubljanski zdravnik, izgubljenega pisarja odvetnik dr. Repič, šepetalec pa je bil pisatelj Linhart sam. Kakor poroča tedanja »Laiba-cher Zeitung« 29. dec. 1789, so imeli ti slovenski igralski diletantje velik uspeh. Takole piše (v prevodu): »Včeraj so naši gledališki prijatelji zopet stopili na gledališki oder in so nam takoj dali prepričujoč dokaz, da ima tudi slovenski (kranjski) jezik dovolj prožnosti, gibčnosti, poudarka in pevnosti ter se prav tako kot ruski, češki ali poljski lepo sliši iz Talijinih ust... Zujianova Micka, prav za prav znana veseloigra »Die Feldmiihle«. je bila po noši popolnoma prienačena slovenskemu narodu. Točna prestava je dala temu delu vso notranjo polnost in že znana umetnost teh igralcev je previšala vse pričakovanje občinstva. Vam, moje dame in gospodje te družbe, ne bodo hvaležni samo ubožci (igrali so v dobrodelne namene!), temveč tudi ves narod bo na vas ponosen in vas bo v letopisih literature ovekovečil, rekoč: Tile so bili, ki so postavili temelj za izpopolnitev svojega rodnega jezika in ga napravili uporabnega tudi za oder.« »Wochenblatt« istega dne pa jc samo registriral, konstatirajoč, »da je igra doživela, kakor se je naravno dalo pričakovati, nedeljivo odobravanje občinstva.« Igra se je ponovila leta 1790 z istimi igralci, le enega je nado-mestoval grof IIohen\vart. Tradicija „Županove Mfcke" Tako so nemški časopisi že tedaj dali tej predstavi zgodovinsko vlogo in podčrtali njen pomen, ki ga ji literarna zgodovina daje še sedaj. Ja, ne samo literarna zgodovina, temveč vsa slovenska tradicija. »Zupanovo Micko« so ponovili še drugo leto. ko je Linhart priredil še Beaumar-chejevo »Veseli dan ali Matiček se ženi«, drugo slovensko igro, veliko bolje prirejeno za naše razmere, veliko bolj Linhartovo osebno delo ter dramo veliko večje vrednosti. Toda zgodovinsko prvenstvo pritiče »Zupanovi Micki«, ki pozneje ni prišla več na slovenski oder 58 let, čeprav jo je pripravljal Smole po Prešernovi zamisli, da jo izda v jiosebni knjigi in je bila cenzuri že predložena. Toda z narodnim vstajenjem 1. 1848 je doživela svoje vstajenje tudi ta prva slovenska igra. Slovensko društvo, plod revolucionarnega leta 1848, jo je igralo 8. julija v korist pogorelcem v Št. Vidu pri Ljubljani. In dr. I51eiweis je tedaj pisal v »Novicah« (19. julija 1848): »58 let je preteklo, kar je bila »Zupanova Micka«, poslovenjena od Linharta... prvikrat igrana. Veliko Ljubljance je med tem časoin v Sava steklo, veliko se je medtem na svetu premeknilo, hvala Bogu! de smo po dolzih težavah zopet na tisto stopnjo prišli, na kteri so naši starši že pred 58 leti stali, ko so smeli, kakor zdej mi, Zupanovo Micko igrati«. Igrali so jo tedaj v priredbi Mihe Kastelca. Udeležil se je je tudi deželni glavar in vsa odlična ljubljanska družba ter je bil naval tak, da niso mogli vsi videti na oder. Predstava je dala 120 gold. za pogorelce. 6. septembra istega leta so jo ponovili. V časih novega centralizma in Bachovega absolutizma je tudi slovenska Tallija zaspala, toda v dobi čitalnic od leta 1801 dalje je prišla na vrsto zopet med prvimi Linhartova »Zupanova Micka«, ki so jo igrali v Bleiweisovi priredbi zelo spremenjeno 13. marca 1804. leta. Ko je izšla v knjižni priredbi, je pisal Bleiweis, »da je bila vso zimo igrana ter je povsem naravno, da smo izdajanje veselih iger v slovenskem jeziku začeli s prvo našo igro«. Tako je tudi v obnovljeni eri slovenskih gledaliških predstav, ko so naši čitalničarji dosegli s svojimi gledališkimi prireditvami skoraj gotovo svetovni rekord — kot se zdi monogra-fistu Wolmnnnu — začeli izdajo iger s to prvo slovensko igro, ki te dni slavi svojo 150 letnico prve uprizoritve. Gotovo je to velika slavnost. ki zasluži, da se je spomnimo v našem listu, dasi dobro vpitio s Prešernom: »Komu Matiček. Hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana?« Doslej je doživela že tri ponatise, ni pa doživela zaradi svoje notranje manjvrednosti ponovno povoine uprizoritve v slovenskem osrednjem gledališču, dasi bi jo ob tej priliki iz kulturnozgodovinskih razlogov radi videli. Ko se danes spominjamo prve veseloigre v slovenskem jeziku, se spominjamo tudi njenega pisatelja. Linharta, očeta slovenske dramatike, ki nam je z »Zupanovo Micko« odprl vrata v hram gledališča, kakor ie zapel v drugi (Govekarjevi) izdaji leta 1905 Vladimir Levstik: Dosihdob bila nam je drama gost besede tuje, tujega nam lica, ko zrla čarobnih deska skrivnost izvoljenih le majhna je peščica... naš je obraz njen, naša govorica! Vse čase. Linhart, bo spomin ostal, da ti to čudežno si solnce vžgal! Opozarjamo na razpravo o Linhartu, ki jo je napisal prof. Alf. Gspan v »Cvetju« (1038), ki pa se podrobneje peča z drugo Linhartovo dramo »Matiček se ženi«. Izčrpen uvod o Linhartu in njegovo delo daje prof. Fr. Kobiar v Biogr. leksikonu. O »Zupanov; Micki« sami pa govorila Go-vekar v goriški izdaji v »Taliii« 1. 1005, predvsem pa dr. Rlehinger v najnovejši izdaji iz leta 1923 (»Oder«), Na teh virih sloni tudi la članek — td. Dr. K. C. Združena Slovenija Slovenska narodna skupnost je bila v prvi dobi slovenske zgodovine resničnost. Prva sporočila tujih pisateljev prično od 6. stoletja dalje govoriti o Slovencih kot novem narodu v vzhodnin predelih Alp. Vidimo jih, kako silijo v gornjo italijansko ravnino in prizadevajo skrbi furlanskim vojvodom s svojimi pogostimi napadi na Čedad, najvažnejšo obmejno trdnjavo. Vidimo jih v boju s sosednimi Bavarci v Pustri-ški dolini. Tudi v krog kulturnih narodov stopijo Slovenci kot celota v dobi karantanskih vojvod Oorazda, Hotimira in naslednikov. Se velikemu sporu Ljudevita Posavskega (818 do 823) se pridružijo Slovenci kot celota in se zlasti primorski Slovenci zelo hrabro upirajo oni frankovski vojski, ki prodira iz Italije skozi slovensko ozemlje proti glavnemu središču upora v Posavski Hrvatski. Samo ta skrajna desna kolona prodirajoče Irankovske armade ni dosegla določenega cilja in je zato ta prvi poskus zlomiti upor ostal brez uspeha. Razpadanje slovenske politične skupnosti so povzročile težnje naših tujih vrhovnih gospodarjev, nemških kraljev, ki so imeli velike težave s premočnimi vojvodi in knezi. Ti so se namreč le preradi upirali svojim kraljem. Vsa srednjeveška zgodovina je polna teh pokrajinskih bojev s centralno kraljevsko oblastjo. Tako je en tak upor 1. 828. f>ovzročil delitev slovenskega ozemlja v 4 grofije. Razvoj srednjeveške državne organizacije, ki jo imenujemo fevdalizem, je pospeševal vedno večje razkosavanje slovenskega narodnega ozemlja. Posamezne plemiške rodbine so za svoja posestva dobivale vedno večjo samostojnost. Oblast karantanskih vojvod se je vedno bolj krčila. V obrobnem ozemlju tega velikega vojvodstva, ki je obsegalo vse porečje Drave, Mure in Save do ogrske nižine, so se zaradi nevarnega madžarskega soseda organizirale takoimenovane karantanske marke (krajine) med njimi tudi Krajna-marka, poznejša Kranjska. Tudi Cerkev je dobila zelo zgodaj na Slovenskem mnogo zemeljske posesti. To posest so nemški kralji izvzeli izpod oblasti vojvod in grofov ter ji podelili veliko neodvisnost. Tako je postal politični zemljevid Slovenije v srednjem veku telo pisan. Proti razkosavanlu je delovalo neko prirodno stremljenje in sicer zelja vseh teh pokrajin v vzhodnem delu Alp priti do Jadranskega morja. Vse meje teh posameznih dežel (Štajerske, Koroške in tudi Kranjske) kažejo do konca svojega obstoja 1. 1918. značilno potezo, da segajo proti jugu čez razvodja. Kranjska n. pr. sega v Vipavsko dolino in je v nekaterih časih segala celo do morja pri Reki in Devinu. Proti razkosanju naravne enote Vzhodnih Alp so bili tudi interesi mogočnih vladarskih rodbin. V drugi polovici 13. stoletja seže češki kralj Ofokar II. od Krkonošev do Jadrana. Njegovo pot uberejo tudi srečnejši Habsburžani. Od 1281 dalje vidimo, kako si ta vladarska rodbina prizadeva prodreti od Donave do Jadrana. Nekaj se sicer zdi, da ji bo pot zaprla druga mogočna plemiška rodbina — Celjani. Toda ta meteor na slovenskem nebu je sicer hitro in močno zasvetil, toda prav tako naglo izginil. Nekaj desetletij po padcu poslednjega Celjana Ul-rika II. se polaste Habsburžani zadnje večje slovenske dežele, ko 1. 1500. po dedni pogodbi zadobe Goriško. Dejanske Združene Slovenije ia tudi ta habsburška pridobitev ni pomenila. Še vedno obstojajo različna cerkvena posestva na Slovenskem. Gotovo pa se ne sme podcenjevati dejstvo, da je v glavnem od 1. 1500. dalje do konca svetovne vojne skoro vsa Slovenija pod isto vlado. Gotovo je, da je bil zaradi te okolnosti stik med Slovenci posameznih habsburških dežel, v katere je ostala Slovenija tudi pod Habsburžani ves čas razdeljena, prav zelo olajšan in da je prav to mnogo pripomoglo k ohranitvi in bolj enotnemu razvoju in končni združitvi Slovenskega naroda. Zavest narodne skupnosti pa ni nikakor šele kak produkt najnovejše dobe. Dokaz, da je zavest slovenske narodne skupnosti živela ves čas, je že sam razvoj slovenskega jezika v srednjem veku in pojav enotne novoslovenske književnosti v protestantovski dobi. Tudi enotna abramba proti največjemu sovražniku (tabori, grmade, mejne trdnjave, generalni deželni zbori itd.) dokazujejo, da je bila zavest skupnosti živa. Prav značilen v tem pogledu je tudi veliki slovenski kmetski upor 1. 1515. Pesem »Le vkup, le vkup, uboga gmajna« in skupno slovensko ktnetsko geslo »Stara pravda« pomenita, da je v globini kmetske duše vseh slovenskih dežel bila živa zavest o narodni enotnosti Primorcev, Korošcev, Štajercev in Kranjcev. Kadar je bil premagan puntarski kmetski vodja v habsbuških deželah, je iskal in našel zavetje tam onkraj državnih mejnikov, kjer je pod beneškim gospodstvom beneški Slovenec živel po slovenski narodni šegi in navadi, kjer je beneška gosposka dobro vedela, da bo le zadovoljen kmet zvest mejni stražar. 'o-vedal, bi lahko sam slišal, kako se o njegovih rečeh govori in sodi.« Druga zahteva je: Da ima slovenski jezik v tem slovenskem kraljestvu popolnoma iste pravice, ki jih ima nemški jezik v nemških in laški v laških deželah; da torej slovenski jezik v šole in urade vpeljemo, kadar hočemo in kakor hočemo.« To zahtevo utemeljujejo s škodo, ki se neukemu in nemščine neveščemu ljudstvu godi v uradih, kjer ne uradujejo slovenski. V pol leta bi se lahko v slovenskih šolah vsakdo naučil brati in bi mogel razumeti postave, ki so mu danes tuje, ker so pisane v nemškem jeziku. Take zahteve so morale biti gotovo ljudstvu všeč. Slovensko dijaštvo, ki se je že pred 1. 48. navzelo novih misli, je širilo te zahteve med ljudstvo. V prvih vrstah v boju za te narodne zahteve stoji slovenska duhovščina. Tako postaneio te zahteve splošne od Radgone do Beneške Slovenije, od Celovca do hrvatske meje. Zarjo nove dobe je prav navdušeno pozdravil Matija Majer. Dne 17. marca je pisat pismo iz Celovca, ki je pri-občeno v Novicah 29. marca 1848. z naslovom »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« V pismu piše: »Zdaj ne samo, da smemo, temveč mi moramo odkritosrčno vse govoriti in povedati, kar za svoq narod — za svoje Slovence na Koroškem, štajerskem, Kranjskem, Goriškem, v Istriji in sicer jx> slovenskih deželah želimo. . da bode nam slobodno, da moremo v Sloveniji, kadarkoli hočemo in kakor hočemo po malem v šole in urade vpeljati naš slovenski jezik, da nas ne sme noben narod siliti, tuji jezik nam vsiljevati.« Matija Majer je tudi pisal pisma duhovščini in jo pozival, naj povsod deluje za te zahteve. V Novicah istega 29. marca sporoča urednik Bleivveiss, da je pretečeno soboto iz Ptuja prejel voščila štajerskih Slovencev — brez podpisa! Poučuje jih takole: »Zdaj, dragi prijatelji, nam ni treba skrivaj poštenih voščil razodevati. Prosimo torej, naj se nam oglasi, ki je omenjene prošnje poslal, sicer nobene veljave ne morejo imeti. Več ko imajo take prošnje podpisov, bolj veljavne so.« 19. aprila 1848 pa priobčijo Novice pismo Davorina Trstenjaka, mestne in velike fare v Ptuju kaplana (Ptuj dne 12. aprila 1848). V pismu piše enourni avdienci pri nadvojvodi Ivanu prosil, naj bi on pomagal uresničiti to slovensko zeljo. Nadvojvoda v načelu ni nasprotoval; dejal pa je, da ni dovolj, da to želijo le nekateri domoljubi, marveč mora biti to splošna želja vsega prebivalstva, ki naj bi prišlo v to skupnost. Bleiweiss takrat še ni imel za to željo nobenega dokaza. Zato se sedaj zelo hitro množe izjave za Zedinjeno Slovenijo. Tudi škof A. M. Slomšek priporoči zbiranje podpisov. Na štajerskem okoli Ptuja, kjer je deloval Trstenjak, je ljudstvo kar samo od sebe, brez vsakega opomina začelo pobirati podpise za neko drugo za Slovence zelo važno prošnjo, »da se namreč slovenski del sekovske škofije (Graške) pridruži lavantinski in naj se škofijski sedež prenese ali v Celje, ali v Maritior, ali pa v Ptuj«. Ta zadeva se je razmeroma hitro ugodno rešila in je premestitev sedeža v Maribor in cerkvena združitev štajerskih Slovencev odločilno pripomogla, da je ozemlje ob Muri in Dravi ostalo slovensko in 1. 1918. pripadlo Sloveniji. Časopis tržaškega avstrijskega LIoyda (nemški pisan) je pisal dne 6. IV. 1848 zelo značilno: »Slovani so do Opčin edini stanovalci visoke planote in imajo absolutno in ntfovrgljivo gospostvo tudi nad krajem, kjer leži Trst. Mirnodušno smejo zreti doli na mesto, naj živi tu doli makar čisto tuj rod, saj ta ne more ostati gospodar svojega posestva, ako mu ga nočejo pustiti oni, katerim ga je odmerila priroda« 5. aprila 1848 so naslovili slovanski odposlanci z Dunaja oklic na svoje brate Slovence na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem: »Od-vrzite predsodke in pokrajinske prepire! Od sIch venske obale Adrije do bregov Drave se bratski objemite vsi Slovenci, ustvarite si v dušah in srcih Slovenijo, ki politično še ne obstoja.« Povsod so se ustanavljala društva, ki so po zgledu dunjske in graške Slovenije odločno delovala za slovenski narodni program. V Ljubljani je dne 26. aprila 1848 objavljeno vabilo za vstop v Slovensko društvo. V oklicu pravijo predlagatelji: »Dolžnost vsakega domoljuba je, prizadevati si, 3vojo domovino z vsemi postavnimi sredstvi povzdigniti na stopnjo, katero doseči je men namen. Vsak more k temu nekaj pripomoči. Toda le z združeno močjo je mogoče ta namen popolnoma doseči. Naš namen je pred vsem drugim zedinjenje vseh Slovencev v eno deželo.« Tudi v Celovcu so osnovali Slovensko društvo, ki je poslalo pozdravna pisma vsem ostalim slovenskim društvom: »Objemimo se zdaj ko iz dolgega spanja zbudivši se bratje in trudimo se po bratski in vzajemno: da se slovenski jezik vpelje v naše šole, pisarnice in učivnice, — da dobimo od državnega zbora nam neodgodljivo potrebno Slovenijo.« Slovenska društva so ustanovili tudi v Trstu in Gorici Leta 1848. je začel izhajati tudi politični list Slovenija. V ta list so pisali nele Kranjci, ampak tudi rodoljubi iz drugih dežel, zlasti s Stajerikega in Koroškega. List je zahteval Združeno Slovenijo s posebnim postavodajnim deželnim zborom. Praški slovanski shod 1. 1848. je pretresal tudi slovenske želje in zahteve, naj se vsi Slovenci na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem združijo v upravno-politično enoto pod imenom Slovenija, ki bi imela svojo vlado v Ljubljani. Velikansko navdušenje je v tej pomladi avstrijskih narodov zavladalo po Sloveniji. V pesmih so pozdravljali Zedinjeno Slovenijo. V novicah dne 17. maja 1848 poje Toman pod naslovom »Edinost«; Slovenci predragi, zdaj hitro na noge, Odrešimo ptujnosti nadloge — Slovenijo drago, nam cenjeno mati, De krasna začne se iz spanja vzdigvati, Svobodnega duha, edinga srca, De narodnost naša, Beseda de naša U naši deželi le terdno velja. In koncem maja zapoje Likar »Pozdrav Sloveniji«; Postavil Triglava kdor je na Oorensko, Savici in Soči odtvoril zemljo, Podpiral gotovo bo pravdo slovensko, Postavil protivnimu ljudstvu mejo. V štajerskem deželnem zboru je radgonski kaplan Kreft poleti 1848 priporočal priklopitev slovenskega Štajerja deželi Kranjski, kar pa je nemška večina odklonila. V dunajski državni zbor so leta 1848. Slovenci poslali 16 takih mož, ki so hoteli braniti slovenske narodne zahteve. Dolgo je razpravljal ta državni zbor o novi ureditvi države. Slovenski narodni nram sta odločno zatsopala poslanca dr. Kavčič r. Krajnc. Toda dogodki so usmerili politični razvoj Avstrije koncem 1. 1848. v reakcijo. Toda nobena sila ni mogla zalreti narodne volje, ki se je tako jasno pokazala v 1. 1848. Ponovne zahteve po Zedinjeni Sloveniji so se takoj pojavile, ko je 1. 1860. politični pritisk v Avstriji moral prenehati. Zopet zbirajo podpise in jih sedaj naberejo že nad 19.000. V dobi taborov dvignejo tisočglave množice zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Vedno znova mora Slovenec doživljati razočaranja. V kulturnem delu in v srcih je že davnej Slovenija enotna. Ni ga, ki bi ne želel, da čim prej padejo mejniki med deželami, da vstane naš »Narodni dom«. Toda šele ob smrti stare Avstrije, ki ni razumela znamenj časa, je Slovenec stresel s sebe spone preteklosti in v onih dneh mlade svobode jeseni leta 1918. razbil mejnike starih avstrijskih kronovin, ki so tlačili slovensko zemljo. V novi državi je slovensko ljudstvo rtdno stalo za zedinjeno in svobodno Slovenijo tako v dobi veljavnosti slovenskemu narodu vsiljene vidovdanske ustave, ki je razrezala Slovenijo v dve oblasti, pa so svobodno izvoljeni oblastni poslanci obeh oblasti na zboru v Celju sklenili skupno delo za napredek Slovenije in še bolj v dobi diktature, ki je hotela celo ime Slovenije izbrisati iz političnega zemljevida Jugoslavije, prav tako, kakor je avstrijska diktatura po 1. 1848. prepovedala izdajo Kozlerjevega zemljevida slovenskega ozemlja. Naj končno v 1. 1940. pride čas, da postane samostojna, državnopravno priznana Slovenija, enakopraven del Jugoslavije, skupne srečne domovine vseh Jugoslovanov l Sveti večer na NotranisStem Togotno kraška burja se zaganja, sneg izpod sivega neba prši, v dolini tiho sanjajo vasi, Snežnik nad njimi (rudno glavo sklanja. O polnoči pri fari je zapelo topl6 in mehko kakor še nikoli, in z belih stolpov daleč naokoli je v sveto noč prečudno zadonelo. Se križnogorski zvon se zdaj zamaje, proseče zdaj, zdaj spet s svarečim glasom počasi vmes udarja z nizkim basom, dolincem naročila svoja daje. In glejte, sredi mrzle polnoči z nevidno roko nas nekdo objame in trda srca Notranjcem razvname, da v njih ljubezen zagori. Ljubezen: do teh revnih kraških polj, do teh puščobnih skal in nizkih gričev in siromašnih brinjevih grmičev, ki hirajo po gmajni bolj in bolj. Skrivnostno farni zvon iz lin pozvanja in z njim stoletno pesem (jozd šumi, v spokojnost so odete zdaj vasi, Snežnik nad njimi tiho, liho sanja... Marija Znidaršič. mMmmmmc 'mmm i« ponavadi izberejo še en dan v tednu, tako da trikrat telovadijo. Večkrut kot trikrat pa nihče ne telovadi (razen nekaj dni pred tekmami ali pred nastopom) in tudi naši vrluinski mednarodni telovudci imajo suino trikrat na teden telovadbo. Pa tudi ne smemo kratiti mlademu fantu veselja, ako hoče dati duška svojemu mladostnemu razpoloženju v telovadbi, ako hoče sprostiti svoje odvišne sile v športu. Saj gotovo ni nikogar med nami, ki bi trdil, da je boljše, če gredo fantje v kino, kavarno, v gostilno ali da morda pohajkujejo po ulicuh, namesto v telovadnice ali na igrišča. No in če se najdejo fantje, ki imajo prav posebno veselje do telovadbe in športa, jim tega ne smemo zameriti, saj porabijo samo svoj prosti čas za stvar, od katere imajo korist oni, narod in država. Šport - pot k moči in lepoti Danes sta telovadba In šport neobhodno potrebna? Ce kdaj, mora biti dunašnji rod borben, odporen, žilav, pogumen, vztrajen, odločen. No in kje si moremo pridobiti vse te lastnosti, če ne ravno v telovadbi in športu. Ravno pri telovadnih in športnih punogah se je treiia koncentrirati, moramo imeti precejšnjo porcijo poguma, predno tvegamo kako nevarnejšo vajo moramo biti odločni in vztrajni. Poglejmo samo Fince, kako srdito in hrabro se bore. To je junaštvo, ki ga zlepa ne najdemo. Sedaj bn marsikdo rozumel, zakaj je dvajset let pisalo vse časopisje sveta o odličnih finskih športnikih. In kje si je pridobil ta mali narod vse te vrline? V športu, ker je to športni uarod v pravem pomenu besede. Zatorej Sloyenci v Zvezo fantovskih odsekov, v njene telovadne in športne vrste, ki hočejo vzgojiti zdrav in krepak katoliški slovenski rod. Mi hočemo borbene ljudi, pogumne ljudi, zdrave ljudi, kar bomo dosegli s pogostnimi telesnimi vajami. Ivo Kermavner. Kapelica na Gorjušah pozimi. Tolo-. I. K—»r. Ali je res preveč telovadbe In športa * ZFO? Ko so začeli prvi slovenski katol. pionirji orali ledino na telovadnem polju po nuših vaseh, se je marsikateri oče, marsikatera mati vprašala: kaj le more to dobrega prinesti. Težko je bilo prepričati, da je telovadba tudi kmetskemu fantu potrebna, ker se"'ie podeželsko ljudstvo vedno sklicevalo na delo, ki ga ima — priznam — več ko dovolj od jutra do večera na polju in v gozdu. Se danes je nekaj takih med podeželskim ljudstvom, četudi se je stvar v tem pogledu zelo spremenila. Sedaj pa imamo tudi take nasprotnike telesne vzgoje, in to na deželi in v mestu, ki trdijo, da je telovadbe in športa preveč. Če imajo ti ljudje točen vpogled v našo fantovsko organizacijo, ne vem; vem le toliko, da ima večina naših fantovskih odsekov po enkrat na teden telovadbo. Tak telovadni večer traja potem lahko trdim, da zelo malo žrtvujemo za svoje zdravje, za moč naroda in države. Zakal hočemo telesne va|et V današnji dobi ne bo uspevala nobena mladinska organizacija, ki nima v svojem programu telesnih vaj. Ali je to potem telovadba ali šport, je končno postranskega pomena. Glavno je, da se mladina giblje. Dati pa ji je treba seveda tiste športne panoge, tako telovadbo, ki jo mladina hoče in ki odgovarja današnjemu času. Zveza fantovskih odsekov ie mladinska vzgojna organizacija. V njenem obširnem organizacijskem programu zavzema telesna vzgoja eno najvažnejših mest. Ker ima med svojim članstvom vse sloje, zato je tudi telesnovzgoini program zelo obširen. Poleg sodobne telovadbe, gimnastike in talne telovadbe goji igre z žogo (zlasti odbojko), lahko atletiko, smučanje, plavanje, težko atletiko in jadralno letalstvo. Kakor hitro se pokaže pri članstvu želja po kaki novi športni panogi, takoj jo prevzame ZFO v svoj program. Globoko sem prepričan, da bi moralo biti več telovadbe in športa v naši fantovski organizaciji. Se bolj bi se pa moral povečati krog članstva, ki naj goji telesne vaje. O tem, koliko je Slovencev, ki goje telovadbo ali šport, sploh ne govorim. Tako malo je onih, ki se bavijo s telesnimi vajami, da nam to prav gotovo ne more biti v čast in naj se še tako ponašamo, na kako visoki kulturni stopnji smo Slovenci. Namesto športnih igrišč in telovadnic, se zidajo in odpirajo gostilne, katerih je vedno več. Bolnišnice so vedno bolj natrpane, ravno tako razna zdravilišča in okrevališča. Ali je vse to potrebno? Ali ne bi mogli tega odpraviti, če bi navajali ljudstvo in zlasti mladino na to, da goji telovadbo in šport. To žalostno sliko našega človeka naj si ogledajo oni, ki so proti telesnim vajam in ki trdijo, da se v naših organizacijah preveč goji šport. V fantovski zvezi, kjer je vse delo tako porazdeljeno, da vzgajamo harmoničnega človeka, ki dobiva duševno in telesno hrano, nikakor ne moremo trditi, da bi bilo preveč telovadbe. Če bi na primer ZFO ne imela v svojem programu tudi telesnih vaj, potem bi bilo sploh vprašanje, če bi bil njen obstoj popolnoma utemeljen, kajti veliko je slovenskih katoliških organizacij, kjer prejema članstvo duhovno in prosvetno vzgojo. Ne bom trdil, da nimamo danes v vrstah zveze fantovskih odsekov nekaj takih članov (in tudi mladcev), ki imajo izredno veselje za telovadbo in šport in katerim ne zadostuje enkratna ali dvakratna telovadba na teden. Ti si Na cilju. Sedaj pa »dilce« pod noge in smuk v dolino. ob&ajno po dve uri. Imamo tudi odseke, ki imajo po dvakrat tedensko telovadne vaje. Torej žrtvuje fant tedensko po dve uri za svoje zdravje in druge koristi, ki jih ima od telesnih vaj. Oni, ki dvakrat tedensko telovadijo, pa Štiri ure. Če pomislim, da ima teden 168 ur, Toto: I. K—er. Br. Janež pri vaji na drogu. Kako bo letošnjo zimo v smuškem športu? Zimske olimpijske igre, ki bi se morale rrSiti meseca februarja prihodnjega leta v Garmisch-Partenkirchenu, so odpovedane. Nemci kot prireditelji so v vojnem stanju in so se odrekli izvedbi, ker je olimpijska ideja v popolnem nasprotju z vojno vihro, ki deloma ze divja v Evropi. Narodi in držuve, ki so vse svoje zimskošportno delo koncentrirale za svetovno zimsko olimpijado, so prenehale s pripravami in jih usmerile drugam. Odgovarjajočega nadomestila za zimske igre v Ga-Pn ne bo, četudi deluje Amerika na vse pretepa, da se stvar prenese onstran luže. Pač pa iščejo posamezne narodne zveze stike s sosednimi državami, s katerimi hočejo izvesti tekom letošnje zime nekaj mednarodnih tekem. Morda pride tudi do kakih trobojev, več pa ne smemo pričakovuti to zimo od belega športa. Nič boljše se ne godi našemu smuškemu športu. Nekaj tekem bo morda s sodednimi državami in tO bo vse. Za naš zimski šport bo to na videz neugodno, na drugi strani bomo pa imeli korist, ki bo prav gotovo večja, kakor če eno sezono ne bomo mednarodno delovali. Mednarodna srečanja so za napredek vsakega športa res nujno potrebna; prepričani pa smo tudi, da nam oo letošnji neprostovoljni mednarodni odmor prinesel te-le ugodnosti: Prihranil nam bo precej denarja (namreč zimsko-športnim organizacijam), ker ne bo treba po-giljati v inozemstvo naših reprezentanc, ki nas mnogo stanejo, dragih tujih trenertev nam za-radi tega ne bo treba in še marsikak izdatek, ki je s tem v zvezi, bo odpadel. Kaj moramo napraviti, da bomo vseeno napredovali. Letošnjo zimo bomo morali porabiti za razširitev smuškega športa in drugih zimskošport-nih panog. Naši izvežbani smučarji naj bi s prirejanjem tečajev širom naše domovine zbudili zanimanje za ta šport. Iz širokih smučarskih vrst bomo potem lažje dobili one, ki jih rabimo za državno reprezentanco. Pogoste tekme naj vzpodbujajo mladino k vedno večjemu napredku. Naši vrhunski smučarji naj imajo svoje tečaje, katere naj vodijo najboljši med njimi. Tuai brez tujih trenerjev bomo napredovali, če bo v nas dovolj resnosti in volje do napredka. Predvsem pa je trejia delati, trenirati, ostro trenirati, če bomo hoteli pri državnem prvenstvu pokazati kake uspehe. Se nikdar se ni zahtevalo od ljudi toliko moči, odpornosti, vztrajnosti, kakor danes. Zato se moramo oprijeti vsi telesnih vaj — sedaj pozimi smučanja — kajti slabičev ne sme biti med nami. Kdor ne bo odporen, pogumen in vztrajen, ne bo mogel kljubovati današnji razburkani dobi. Le borbenost nos bo ohranila, le vztrajnost nas bo rešila. Zatorej vsi v smučarske in telovadne vrste, da bomo kos nalogam ki nas čakajo. I. K-er. Finci so velik Finci so že pred svetovno vojno imeli v veliko vlogo. Sedaj po vojni so se pa uspehi na raznih mednarodnih in olimpij-tekmah s tako naglico stopnjevali, da jih je ves svet. Četudi majhen narod — saj niti 4 milijone — so vendar dosegali take v raznih šjjortnih panogah kakor nihče na svetu. Zato se ne smemo prav nič čuditi je sedaj, ko so bili napadeni od Sovjetske ves svet na njihovi strani in jim hoče jx>-v kolikor jim dejansko že ne pomaga, pred-z vojnim materialom. Tako žilavega naroda dobimo zlepa na svetu in zato nam je njihov ,ior napram velikanski sovjetski premoči razumljiv. Ne bo lahko zlomiti sicer majhnega, a zato tem bolj hrabrega ter žilavega športnega finskega naroda. Finci so bili junaki na športnih igriščih in so sedaj junaki na bojnih poljanah, v kar se je spremenil tudi olimpijski stadion v Helsinkih, kjer bi morale biti prihodnje leto olimpijske igre in kjer imajo sedaj nameščene protiletalske baterije s katerimi uničujejo sovjetska letala. Finci prvikrat na olimpijadi. Prvikrat so se jx>javili Finci na olimpijskih igrah leta 1906 v Atenah, kjer so bile tedaj neuradne olimpijske medigre. Tedaj so Finci nastopili samostojno kot zastopniki finskega naroda in ne Rusije. Bili so sicer samo štirje, toda odnesli so dve zmagi in dve zlati kolajni. Verner Jaervi-nen (oče poznejših finskih in svetovnih rekorderjev Kile, Akiles in Mati Jaervinena), si je osvojil prvo mesto v metanju diska. V. Vekman pa je bil prvi v rokoborbi. V Londonu leta 1908 je nastopilo že 70 Fincev ter so dosegli zelo lepe uspehe. Tedaj so tekmovali atleti, rokoborci, plavalci, strelci in telovadci. En tekač in tri zlate kolajne v Stockholmu! Pravo senzacijo pa je vzbudil finski šport po vsem svetu l. 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu. Fenomenalni finski tekač na dolge proge, Kolemainen, je tedaj zmagal v teku na 5 in 10 km ter v cros-countryju ter je s tem zase in za Finsko priboril kar tri zlate kolajne. Finska je postala s tem na mah svetovno znana. Poleg tega pa je zmagal še finski študent Armas Tanale v metu diska, drugi so pa zasedli druga in tretja mesta. Atleti so bili na drugem mestu takoj za Ameriko. Finski uspehi po vojni. Svetovna vojna je tudi na Finskem ustavila športno delovanje, vendar Finci niso izgubili upanja v nadaljnje uspehe. Na prvo olimpijado po vojni leta 1920 v Antwerpnu so prišli z 62 tekmovalci. Tedaj se je pojavil že čudoviti finski tekač Nurmi, ki je bil fiolnih deset let najboljši na svetu na srednjih in dolgih progah. Finci so odnesli iz Antvverpna 9 zlatih kolajn, v rokoborbi pa so bili zopet prvi. Thunberg junak prve in druge zimske olimpijade. Na prvi zimski olimpijadi v Chamonixu leta 1924 je zopet triumfirala Finska. Finski hitrostni drsalec Thunberg je namreč zmagal v drsanju na 1500 in 5000 m. V St. Moritzu leta 1928 na II. zimski olimpijadi je Thunberg zopet zmagal in sicer na 500 in 1500 m. Na III. zimskih igrah leta 1932 v Lake Placidu finski drsalci niso sodelovali, zato so pa njihovi smučarji odnesli zmago v teku na 5 kilometrov. Nurmi na pozomici. Na pariški olimpijadi leta 1924 se pa pojavi finski srednje in dolgoprogaš Pavao Nurmi, fenomenalni tekač, katerega ime bo za vedno zapisano z zlatimi črkami v svetovni športni zgodovini. Finci so tedaj pripeljali seboj 128 tekmovalcev. Nurmi je navduševal tisočglave množice na stadionu Colombes cel teden. Zmagal je na 1500, 5000. 3000 m in v croscountrvju. Torej je odnesel kar sam štiri zlate kolajne. Vitola pa je bil prvi na 10.000 m. Finci so dalje zmagali v maratonskem teku ter v metanju kopja. V lahki atletiki so bili na drugem mestu, v rokoborbi so pa obdržali svo- športni narod je tradicionalno prvo mesto. V splošni klasifikaciji so bili Finci na pariški olimpijadi na tretjem mestu. Finske zmage na dolgih progah so jx>stale že tradicionalne. Oni so na dolgih progah pač najboljši na svetu. V Amsterdamu je zmagal Nurmi na 10 km. Ritola pa na 5 km, dočim je dobil zlato kolajno na 1500 m atlet Lavra. In tudi v deseteroboju so bili prvi; zmagal je tedaj Pavao Irjela v novem svetovnem rekordu. V Amsterdamu je bila finska lahkoatletika zopet na drugem me stu, v splošni klasifikaciji pa so prišli Finci na tretje mesto. V Los Angelesu so obdržali svoje pozicije. Leta 1932 so poslali Finci v Los Angelos pomlajeno lahkoatletsko moštvo, a so kljub temu obdržali svoje pozicije. Mati Jaervinen je zmagal v metanju kopja, dva njegova rojaka pa sta zasedla drugo in tretje mesto.. Torej je kar trojica zmagala! Isohollo je zmagal v teku na 3000 m čez zapreke, a Lauri Lehtinen je bil prvi na 5000 metrov. Olimpijski zmagovalec Vile Perhel je zo- Pet zmagal v metanju krogle. V rokoborbi so bili inci prvi, v telovadbi tretji, v skupnem plasmaju pa so zasedli 4. mesto. In Berlin 1. 1936? Nepozabna borba treh Fincev z enim Japoncem v teku na 10 km na berlinski olimpiadi 1. 1936. Prva tri mesta so zasedli Finci, četrto pa Japonec. Foto: I. K—«r. Br. Varšek pri vaji na bradlji. Na 3000 m čez zapreke je zmagal Isohollo, na 5 km pa Lekert. V lahkoatletiki so bili Finci tretji, velike uspehe pa so imeli tudi v rokoborbi, boksu in telovadbi. Doslej 204 olimpijske kolajne. Finci so lahko ponosni na svoje športne uspehe. Nič manj kot 204 olimpijske nagrade so izvo-jevali do danes in sicer 69 zlatih, 66 srebrnih ter 69 bronastih. Ker so Finci znani tudi kot zelo dobri organizatorji, zato jim je bila poverjena izvedba XII. ollmijskih iger potem, ko jih je od povedala Japonska. Četudi so imeli Finci samo dve leti na razpolago, so se vendar lotili dela in je takorekoč sodeloval pn teh pripravah ves narod Ko so že skoro vse pripravili, jih je kar naenkrat prekinil sredi največjega dela napad Sovjetov. Od loži t i so morali športno orodje ter ga zamenjati s puškami, da branijo s svojo priznano hrabrostjo mejo svoje ljubljene domovine. Namesto svetovnih finskih rekorderjev se nahajajo sedaj v olimpijskem stadionu protiletalski topovi. Toliko občudovani narod, hraber in žilav, z nedosegljivimi svetovnimi športniki, je sedaj zadela velika nesreča. Namesto olimpijskega miru, slovesnosti in moči, zdravja in mladosti ga je doletelo nekaj, česar ni nihče pričakoval. 17 m®msmm ■llflS^ ctfžiii! 9tyušcek se je rodil... Mirko Kunčič. Kadar zvon svetonočni zapoje Kadar zvon svetonočni zapoje, še breza ob poti zasanja, še zvezda na nebu prisluhne, še gora v dolino se sklanja. Kadar zvon svetonočni zapoje, je vse kot ob čudežni uri: po prstih se bliža neznano, že trka skrivnostno na duri. že stopa čez prag v belo kočo — v kot jaslice tiho postavi in lučko prižge in pastirčke s smehljajem najslajšim pozdravi. O Jezušček božji, objemi nas s svojo dobrotno rok6! Naj verno doživljamo v sebi, kar tvoji pastirčki pojo. lezušček ga je uslišal Božično drevo in faslrce Božično drevo ima globok pomen. Dvoje dreves imejte v mislih: drevo v raju, s katerega je Eva utrgala prepovedan sad in drevo, ki so iz njega iztesali križ, na katerem je Jezus daroval svoje življenje za človeštvo. Lučke a božičnem drevescu pomenijo Jezuščka. ki nam je s svojim rojstvom in svojo mučeniško smrtjo razsvetlil v dušah temo. Darovi, ki jih polagamo pod božična drevesca, nas spominjajo vseh dobrot in milosti, ki jih je Jezušček po svojem rojstvu delil z radodarno roko. V nobeni slovenski hiši pa ne bi smelo manjkati jaslic! Saj se je Jezušček v njih rodil. Prižiganje jaslic je pristno naš domač običaj, zato bi si vsaka hiša morala najprej oskrbeti jaslice in šele potem božično drevo, ki so ga iz tujine uvedli pri nas. Kokun: O J, zdaj smo bogati Jezušček se je rodil sred noči kot revček: postelja je — slamica, rojstna hiša — hlevček. A iz tega hlevčka se je med nas razlila reka božje milosti, duše napolnita nam z zakladi takimi, ki ne more dati nam jih ves minljivi svet. Oj, zdaj smo bogatit Legenda o bršlianu Bršljan se nekdaj ni ovijal debla dreves, ampak je rastel nizko pri tleh kot bučno bilje. Ko je sveta družina pred Herodežem bežala v Egipt, so jo Herodovi vojaki zasledovali in bi jo bili kmalu ujeli. V tej hudi stiski se je sv. Jožef skril v bršljan. In glej: bršljan se je tako na-gosto začel ovijati okoli njega, Marije in Jezuščka, da jih vojaki niso opazili. Vrnili so se praznih rok, sveta družina pa je mirno potovala dalje. Od tistih dob raste bršljan visoko navzgor in se zahvaljuje Gospodu za veliko milost, ki mu je bila dana. Pot k Jezuščku Sredi tihe samote je stala železniška čuvajnica. V njej je Janezek preživel svojo mladost. Kolikokrat je s hrepenečimi očmi strmel za vlakom, ki je po gladkem tiru drdral v daljni svet! Takrat Janezek pač še' ni vedel, koliko razočaranja in bridkosti se skriva za varljivim bliščem tujine. Pozimi je bilo Janezku prav posebno dolgčas v tej samoti. Ni imel ne bratcev ne sestric ne tovarišev, da bi se z njimi sankal in postavljal sneženega moža. Včasih je spremljal očeta, ko je šel nadzorovat progo. Pa se je kmalu naveličal tekati ob lesketajocih se tračnicah. Saj ni smel izprego-voriti besedice. Oče je bil v službi hudo vesten in strog. Janezek se je kar na lepem obrnil in se vrnil domov. A tudi tam ni vedel, kaj bi počel. V kuhinji je bil materi napoti, ob gorki peči v izbi pa se mu tudi ni ljubilo sedeti tako samemu. V takih urah se mu je zdelo, da je čisto odveč na svetu. Bližal se je božični večer. V teh dneh se je mati Janezka usmilila in mu posvetila nekaj prostega časa. Tudi na sveti večer ga je vzela v naročje in mu pripovedovala stare in vendar zmerom nove božične zgodbe o Jezuščku v jaslicah, ki se je rodil, da bi odrešil svet, o pastirjih na paši in o Svetih treh kraljih, ki so šli za sledom nebeške zvezde — daleč, daleč, tako daleč, da so nazadnje našli božje Dete. Janezek jo je ves zamaknjen poslušal. Komaj si je upal dihati, da ne bi kakšne besedice preslišal. Ko je mati odšla v kuhinjo pripravljat večerjo, je še nekaj časa ves tih in sam sedel ob peči in sanjal z odprtimi očmi o vseh teh čudovitih stvareh. Zdajci ga je obšla goreča želja, da bi stopil na prag in pogledal, ali se bo tudi njemu prikazala čudežna zve/da in mu pokazala pot k Jezuščku. Tej želji se ni mogel dolgo upirati. Zmuznil se je naskrivaj iz izbe na vrt in uprl oči v nebo. Visoko na nebu se je prav ta čas utrnila zlata zvezda in začrtala svetlo progo skozi noč. Za-tcmila je nekje za gozdom, ki se je razprostiral ob vznožju visokega hriba. Janezku so zažarele oči. O, prav gotovo je to tiata zvezda! Kar koj jo je spoznal. Kakor nekoč zdavnaj Svetim trem kraljem, tako je tudi njemu pokazala pot k hišici, kjer se je Jezušček rodil. Tiho. po prstih se je splazil nazaj v izbo. Francek je bil pritlikave postave in nekoliko grbast, glavo pa je imel nenavadno veliko. Vaški otročaii so se iz njega norčevali, kadarkoli in kjerkoli se je prikazal. Izbrali so mu grd priimek: prismojeni Francek. A čisto po krivici; Francek je bil mnogo bolj pameten kot marsikateri izmed njih. Francku je umrla mati, ko je bil komaj sedem let star. Rad je obujal spomine nanjo in pripovedoval vsakomur, ki ga je hotel {poslušati, kako je bila dobra z njim. Svoje pripovedovanje je končal z besedami: »Takrat bom srečen, ko bom pri njej v nebesih!« Po materini smrti ga je vzela k sebi stara teta in skrbela zanj, kolikor je bilo pač v njenih močeh. Sama je bila revna kot cerkvena miš, zato je bil Francek večkrat lačen kot sit. Vaške gospodinje so mu ob peki darovale drobne hlebčke kruha. Pa ne zastonj. Vsak hlebček si je moral Francek zaslužiti s trdim delom . Pozimi se je Francku mnogo boljše godilo. Hodil je od hiše do hiše in posedal ob topli peči. Kadar se je pošteno najedel, je ves vesel zapel: »Sveta noč, blažena noč...« To je bila edina pesem, ki jo je znal. Nekaj dni pred božičem se Francek ni več prikazal v vas. Gospodinje so se čudile in ugibale, kje tiči. Ko pa so izvedele, da leži hudo bolan v koči svoje tete, se jim je zasmilil. Hodile so ga obiskat in mu prinašale kolin, kruha in drugih dobrot. Francek pa se vsega tega ni več dotaknil. Nepremično je ležal na beraški postelji in strmel v strop nad seboj. Na sveti večer je teta zakurila peč in postavila v kot lesene jaslice. Francek je ves zamaknjen strmel v lučko, ki je gorela pred jaslicami in šepetal : »O Jezušček, daj, da pridem k materi v nebesa!« In glej — natančno o polnoči, ko so zvonovi svečano zapeli in vabili vernike k maši, ga je Jezušček uslišal. še enkrat se je Francek vzpel pokonci in zapel s komaj slišnim glasom: »Sveta noč, blažena noč...« Potem pa je omahnil in njegova duša je splavala pod nebo. Tako je Francek, sirota, sredi svete noči našel, po čemer je vsa leta hrepenel: večni mir, božje Dete in mater. MLADA NJIVA Zalo sneži . . . Nocoj je sveta noč, zato sneži... Zdaj naša polja, glejte, vsa to bela, kot bi v poročno haljo se odela. Nocoj Marija v Betlehem hiti. Nikjer prostora zanjo ni bi!6, ljudje so vrgli jo iz svoje srede; namesto tople, žametne besede — so vrata pokazšli ji v slovo. Nocoj je sveta noč, zato sneži... Odeja bela kamen je pokrila, po mehkem Mati božja bo hodila, ko od ljudi tja v mrzli hlev beži. Marija 2nidaršič, Stari trg pri Rakelm. A'/ i** Svetonočna zgodbica Pri jaslicah božičnih sirotica kleči, pobožno sklepa rdke, proseče govori: »Oj Jezušček, okusil trpljenje ti si sam; še mene se usmili, ne vem-ne kod ne kam.« Vso noč sirota prosi, pri jaslicah kleči; zadremlje pri molitvi in v sanjah se ji zdi: ■ da Jezušček iz jaslic se skloni k njej molčč, poljubi jo na lice, pritisne na srce. Oorkota mehka šine po mrzlih udih ji — pri Jezuščku v nebesih se zjutraj prebudi. Uganke i Z je moja prva črka, kdor ob mene z glavo trka, pazi naj, da je ne strel Ako pa me v pričnč, vprašaj stare, vprašaj mlade, stavim, da ti poreko, da me nikdar ne daj6 • za vse zemeljske zaklade. (P«A - P!Z) Z d sem mlada, čila, zala, mara pa me malokdo, z r besedica jx>vč ti, kar je vzrok, da je tako. (-BA3J — BA3Q) 3. Dekletce hiti tja k studenčku z menoj, da vode si hladne zajame. Preberi nazaj me — prah živež je moj, stopinja življenje mi vzame. ( AJJ - 2-1 A) Pastirčki na poti Čujte, iz dalje se pesem glasi, kakor z neba se razlega, glejte to zvezdo, kako se iskri, v lepoti vse druge presega! Čujte! 2e nova se pesem glasi, strune pojo vmes ubrane. Petje človeško gotovo to ni, pesem je iz rajske dvorane. Nič se, pastirčki, več tu ne mudfmo, v Betlehem, v Betlehem urno hitimo molit Zveličarja vsega sveti, klanjat se kralju zemljč in nebi! Mati je bila v kuhinji, oče nekje daleč na progi. Vzel je iz omare volneno čepico, suknjič in ovrat-no ruto ter zbežal od doma. Najraje bi bil vzel s seboj tudi nekaj rdečih jabolk, da bi jih Jezuščku ponesel v dar. Pa na žalost ni vedel, kam jih je mati skrila, povprašati pa se je ni upal. Saj bi mu gotov prepovedala oditi v gozd. On pa mora iti — klicala ga je nebeška zvezda! Napeto je vlekel na ušesa, da ne bi preslišal petja pastirčkov in angelskih trum. Pa je namesto vesele pesmi zaslišal od nekod tožeče glasove. Hitro se je ozrl in zagledal v belem snegu nekaj temnega. Hitro je stekel tja. In glej: na trhlem štoru je sedela drobna deklica. Zakrivala si je bledi obrazek s premrlimi ročicami in tiho, tiho jokala. Janezek je ostrmel. Ali je to Jezušček? Ne, to pa že ne bo Jezušček. Preveč revno oblekco ima. Prav za prav bi moral iti dalje, hudo se mu je že mudilo. Ampak, hm, nemara tudi ta deklica išče božji hlevček in je zato tako žalostna, ker ga ne more najti? Skupaj bosta potovala daljel Stopil je k njej in jo povprašal: »Ali si ižgrešila pot do hlevčka?« Deklica je prestrašeno dvignila glavo. Ko pa je zagledala pred seboj majhnega dečka, je spet žalostno povesila obraz in še debelejše solze so ji privrele iz oči. Ob deželni cesti so kot procesija grbastih stark, ki se počasi, jjočasi pomika dalje, stale vrbe in upogibale glave pod težkim bremenom. Pogumno je korakal mimo njih in kljuboval vetru, ki mu je ostro pihal nasproti. Sneg pod nogami je škripal in se lesketal v svitu mesečine kot preproga, stkana iz pravljičnih kristalov. Spotoma se je Janezek sp>omnil božičnega drevesca in jaslic, ki jih bo mati po večerji prižgala v topli izbi. Požuril je korake, da bi čimprej prišel do hlevca, se poklonil Jezuščku in stekel nazaj domov. S ceste je zavil kar po bližnjici v gozd. Tam je bilo mnogo bolj mirno in prijetno. Veter mu ni mogel do živega; lovil se je v gostem vejevju smrek in izgubil tam vso moč. Janezek je bil prepričan, da hlevček ne more biti več daleč. Natančno si je zapomnil smer, kamor je nebeška zvezda zatonila. Z živo vnemo je gledal naokoli, da bi zagledal rdečo lučko med debli dreves. Nemara je hlevček skrit v varnem zavetju, da ga ne bi mogli najti hudobni ljudje? Janezek ni vedel, kaj bi storil. Deklica je imela na sebi tako tenko obleko, da je trepetaja po vsem telesu. Ubožica! S seboj k božjemu hlevčku je ne more vzeti. Tudi v hlevčku je mraz, to je vedel iz materinih zgodb. Izba v domači hišici pa je tako topla ... Nekaj časa se je obotavljal, potem pa ie prijel deklico za roko in odločno rekel: »Pojdi z menoj!« Deklica je vstala in mu sledila kot v sanjah. Tudi Janezek je hodil molče. Hud6 žalosten je bil, da se mora vrniti tik pred ciljem. Sam Bog ve, ali je storil prav? Kmalu sta bila na deželni cesti. Hitro sta stopala mimo starih vrb. Iz daljave jima je za-žarela nasproti rdeča luč ob železniškem prelazu. »Kmalu bova doma,.« je zadovoljno rekel Janezek. Oče in mati sta bila že v hudem strahu. Zastonj sta si belila glavo, kam je deček odšel, zastonj sta ga klicala okoli čuvajnice. Že je obupana mati hotela steči v najbližjo vas, da bi sklicala ljudi in bi ga šli iskat. Prav ta hip pa je Janezek stopil čez prag v spremstvu neznane de-idice. Oče je imel kar koj ostre besede na jeziku, a ni jih utegnil izreči. Mati je vsa srečna objemala izgubljenega sina... Ob topli peči je uboga deklica začela pripovedovati svojo žalostno zgodbo. Bila je sirota brez očeta in matere. Nekaj časa je živela pri starem čevljarju, ki se je skoraj vsak večer napil in jo nemilo pretepel. Pobegnila je od njega in v mraku obtičala sredi samotnega gozda, na sam sveti večer... »Pa kako si ti zašel v gozd?« je mati vprašala Janezka. »Jezuščka sem šel iskat, pa ga nisem našel,« je Janezek ves potrt jiovedal. Mati ga je ljubeče pobožala in komaj slišno rekla: »Našel si ga. dečko moj!« Oj, kako so deklici zažarele oči, ko so vsi trije — mati, oče in sin — začeli prižigati lučke na božičnem drevescu! Kar roke je sklenila in se zamaknila v ves ta sijaj. In kako se je šele blaženo nasmehljala, ko jo je mati odvedla v kot, kjer so stale jaslice z lezuščkom, pastirčki in ovči-cami! Vse gorje je bilo v trenutku pozabljeno. Mati je lepo pogostila oba, Janezka in deklico, potem pa ju je spravila spat. Sama pa se je Še dolgo posvetovala z možem, kaj bi storila s siroto, ki jima jo je sam Jezušček v božični noči poslal na dom. In sta storila to, kar bi storil vsak dober, usmiljen človek na njunem mestu: sklenila sta, da jo obdržita pri sebi. Janezek bo gotovo nove sestrice na vso moč vesel! Tako lepe, tako pokojne svete noči hišica železniškega čuvaja v samoti še nikoli ni doživela. Sam Bog je milostno pogledal nanjo iz nebes in ji dal svoj blagoslov. •J si®" < ? IX? fRSfflra 18 I » 1 ^ V. J -v/ V. Vlakec Božična žaloigra v petih dejanjih in s prologom in epilogom. PROLOG Ljubi Jezušček! Želim si vlakec iz elektrike in veliko tračnic in vagonov. Pridno se bom učil in rad mleko pil. Zbogom, tvoj Peter. 1. dejanje Očka: »Rad bi kak vlakec.« Prodajalec (vljudno in urno): »Da, prosim Kakšen naj bi bil? Drag, preprost? Na paro? Ali na elektriko? Če bi smel svetovati, bi priporočal električnega. Zdaj se največ električnih pokupi. Vsak dan jih prodamo po deset. Izdel-tvrdke »Merkur« so neprekosljivi. Nekaj za življenje. Saj ima človek sam veselje z njim. Zares, jako hvaležno darilo.« Očka (raztreseno): »Ali so ti izdelki kaj trpežni?« Prodajalec (pomilovalno): »Merkur?!« (Premor) Prodajalec (se laska); »Če bi šli gospod, prosim, v tiste oddelke?« (Gospod so šli. Prideš v sobano, kjer je živahen železniški promet po gorovju iz lepenke. Prodajalec stopi v stran, sk»ivnostno one-gavi sem in tja. Gora oživi. Vlaki drdrajo, signali pokljajo, luči žarijo. -Zatvornice padajo, zvonci bingljajo). Očka (zamaknjeno): »Presneta reč!« Prodajalec: »Prosim, da vpoštevate: vse se vodi oddalec. Dalje dvojni tir, avtomatični sklopi- in razklepitev. . Dalje uporno visoko-super-štijrikraten transformator za Ohme in Volte. Seveda je to za odrasle otroke. Dovolite, ali je otrok že starejši?« Očka (zamišljeno): »Otrok... Dajte tovorni vlak na trojni tir! — Kaj? Da — otrok je že starejši.« Prodajalec: »Mogoče bi gospod sami...« (Tudi to je storil gospod. Sklopil je, oba sta zamišljeno delala. Le zdaj pa zdaj je bilo slišati vzklike, kot: »Brzovlak! Odhod!« itd.). 2. dejanje Doma. (Očka na tleh. Tračnice in druge železni- ške reči ležijo okoli. Gleda v knjigo »Električni vlak in kako ravnaš z njim.« Nekdo potrka. Svetnik Perko vstopi.) glas ( v Perka, a mama je izjavila, da je Božiček.) Kaj bi se bilo ctfodilo, če bi Napoleon ne bil pri Waterlooju premagan? Kaj še čaka? Očkq (vesel): »Pozdravljen. Perko! Prišel si, kot bi te poklical! Ali nisi nekoč opravil semester tehnike? Daj, pomagaj mi! Tisto z električnim vodom in s lcretniki mi ne gre.« Perko1 (x zanimanjem): »Vlak za gospoda sinčka? Lepo. Kako so vagončki lični, prav kot zares! Le kaj ljudje zdaj vse znajo! Sicer Ea, ali ni tale ovinek preveč oster? Čakaj, če i ga takole položil.. .Zdaj pa eno dolgo trač- 3. dejanje V šoli Deček (iz »slabe* družine: v rokah drži zvezek kriminalnega romana »Mrtvaška kača Sov Honga«): J »Peter, kaj boš pa ti dobil za božič?« Peter (sanjavo): »Mislim, da vlak.« Deček iz slabe družine (zaničljivo): »Beži, no, — vlak! (Skrivnostno): Jaz pa dešeit zvezkov kriminalnega romana!« ■°i!j'u* jq »a Koliko koščkov sladkorja si bo dal v kavo? 'l! nila, »saj sem razglednico že našla v tvojem žepu I« Očka (slovesno): »Pozor! Pozor! Otvoritveni vlak se odpelje!« arevescem in priklopi transfor "ak L dejanje V uradu Očka (pri službenem telefonu, držeč v roki službeni svinčnik in službeni papir): »Kako? Dobro, v redu, imaš prav, Perko — potrebujeva šest kretnikov ali štiri kretnike. Seveda — jasno. Kretniki so tam bolj na mestu. Tako, tako, mhm. Tu sem narisal načrt. Pravkar. Na primer: odpeljeva se z glavnega kolodvora seveda, kajpada, izpod klavirja — z glavnega kolodvora. — Klanjam se, gospod ravnatelj! — Kako? Ne, ne. Torej z glavnega kolodvora čez tire za carinarnico ... Seveda, če bo. Kajpa —■ jasno.. .< f. dejanje Doma (Pri jaslicah in drevescu. Peter je_ pravkar deklamiral božično pesem, ki se je je že od aprila učil. Mala Elica je tudi nekaj povedala, in R 'di, poldrugoletni fantek, je na vso moč vekal.) (Izgine za mator. Lučke vzplamtijo. Vlalf veličastno zdr-dra z glavnega kolodvora izpod klavirja. Rudi od začudenja štrbunkne na tračnice. Perko ga jako nemilo dvigne s tal. Rudi se začne dreti. Elica se zamota v omrežje tražnic in pade čeznje. Elica zatuli. Peter bi rad popravil. Očka S a ne pusti. Zdaj se derejo vsi trije. Vlak dr-ra. Signali klopočejo). Očka (ves iz sebe): »V takem trušču in hrošču je nemogoče delati! Ven z otroki!« Perko: »To ni nič za otroke. Bom jaz postavljal vagone.« Sodnik Roban (očka): »Jaz oskrbim signale.« Otroci se jokajo, mama zmaje t glavo in odide. Gospoda molče delata. Mahoma silno poči). Perko: »Vi ste naravnali signal na prosto pot!« Roban: »Če pa vi niste zmožni pravilno paziti na tračnice!« Perko (užaljeno). »To naj bi bil rajši Peter napravil!« Roban (očka) (rdeč ko knhan rak): »Gospod svetnik!« (Iz sosednje sobe je slišati vekanje otrok. Iz gramofona doni: Sveta noč, blažena noč. Gospoda se pričkata. Na tleh ležijo prevrnjeni vagončki in tračnice križem kražem) Epilog Na prodaj Električni vlakec (Merkur), še malo rabljen, zaradi domačih razmer poceni prodam. Ponudbe pod »Nujno 2345«. (Rosanho). Profesor in goska Moj sosed se je bavil i rejo gosi in mi je dve pod roko prodal. »Hm,« sem si mislil, »dve goskl sta le preveč zame. Eno bom poslal svojemu uekdanjemu, zdaj že osivelemu profesorju. Dosti je pripomogel k moji izobrazbi in ga bo moj dar razveselil.« Za-torej sem priložil h goski tele vrstice: »Dajte, da kaj slišim o Vasi Vaš hvaležni učenec.« Martinovanje je bilo Žo mimo, tedaj ml je odpisal: »MoJ dragi učenec, rad Vam kaj napišem. Čeprav bi spadala gos s svojimi, plavutoin po dobnimi, nogami skoraj v rpzred rib, je vendarle po vsem svojem ustroju prava ptica. Njen vrat je krajši kakor labodji in ga ne nosi tako ponosno Kljun je zgoraj vzbočen, spodaj ploščat, na obeh straneh pa nazobčan kakor pila in spredaj je opremljen ■ kaveljčkom, ki sega prav do spodnje čeljusti. Nerodno raci, vendar prav živahno gaga. tako da je imenitna na pogled. Ko pridem domov, iztegne svoj vrat daleč proti meni Jako sem ve sel in Vas pozdravljam. — Vai stari profesor Škorec.« Božič. Je minil, pa sem mu pl6al: »Veselo novo letol Vaš hvaležni učenec. Ali 6te sami ugna li gosko?« Odgovoril ml je: >Se nel Rep sestoji Iz 18, ln vsaka perutnica iz 27 peres. Izračunal sem, da Je treba 8 gosi za 1 kg puha za v pernico. Ce človek sam spi, je treba, da 200 gosi izgubi perje. Zatorej: če si oženjen — 400 gosil Kako srednje veliko mesto s 120.000 prebivalci, bi potrebovalo 24 milijonom gosi. Seveda je brez dvoma dosti siromakov, ki nimajo dobre postelje, in zato prištejem še prazne hotelske postelje, ki zaman čakajo tujcev. Veseli me, da ste tako ukaželjnl Vaš stari profesoi Škorec. — Ps. Manjvredne gosi uporabljajo za brisanje.« »Lej no,« sem si dejal, »saj je Se zmeraj živa I Na dan spreobrnjenja sv. Pavla je njegov god. Nemara jo bo takrat spekel.« »Vse najboljše!« sem mu čestital 28. januarja. »No, kakšna pa je slednjič zgodba gosi? VaS hvaležni učenec?« Odpisal mi je: »Čudovita I Nekoč je rešila rimski Kapitol spričo napada Galcev, ker je o priliki prihajanja sovražnikov začela silno gagatl. Odtlej Italijani kaj radi tepejo svoje pse. — SIcer pa, ljubi mo) učenec, bi Vas danes jaz rad vprašal za svet. Moja gos ima na glavi večkrat ušivo bolezen. Kaj naj storim? Vaš stari profesor Škorec.« »Dajte ji že vendar vrat zaviti I« sem mu kratko in jedrnato odgovoril. Tedaj mi je čez nekaj dni odpisal: »Starost gosi je precej visoka, če ji kaka nasilna smrt že prej ne pretrga niti življenja. Sicer je človek res njen od Boga izbran uživalee, vendar sem poskušal prej še z dobroto in zvijačo in sem ji dat gloooko posodo z vodo in na dno sem natresel ječmena. Ko je vtaknila glavo zaradi ječmena globoko v vodo, je mrčes ušel. Našel sem ga pa spet na suhih mestih pod perutnicami. Tedaj sem jo vendar dal zaklati. Toda dognal sem, da je takale gos po svoji smrti prav smešna in trapasta figura v primeri s petelinom I Čeprav sem nalil mnoge vode, je bila juha neznansko mastna. Vaš stari profesor Škorec.« Profesor je gosko kar c^)o »kuhali (V. A.) itrffrrniantrnifrriirifB'^ jiif''T''iti mf^rm nr'rT!'R 11 ! infirtTjiiiTnifUfntiiBaBiBBfnri furrfTTm rfipflmTTrnTTrniiTTimflnBnninonntit Obljuba >Ce boš mene vzela, ti bom izpolnil najmanj-še želje I« »V redul A kdo mi bo izpolnil druge?« očetova molitev Oče slavnega zdravnika dr. Tilburga, ki je bil telesni zaravnik holandskega kralja Viljema I., je bil protestantski pridigar v severnem delu Amsterdama. Zdravnik je bil jako goreč pristaš protestantske vere in je bil zmeraj pričujoč pri cerkvenem opravilu svojega očeta. Večkrat se je zgodilo, da so ga prišli klicat v cerkev h kakemu bolniku. Če je potem odšel iz cerkve, je njegov oče prikinil svoje opravilo in je spregovoril vernikom besede, ki njegovega sina niso baš priporočale: »Dragi bratje, d«jte, molimo k nebeškemu Očetu za ubogega bolnika, ki mu bo zdaile moj sin pomoč delili« Katero letalo ie vrglo bombo? Vprašanje »Tisti denar bi jaz rad imel, ki ste me osle-parili zanj, odkar ste pri meni v službi,« Je rekel gospodar ves razburjen svoji služkinji. »Ali naj bo to, kakor da me snubite — ali pa me žalite?« Sola hrabrosti Ustanovitelj tvrdke Siemens (električne naprave) pripoveduje tole zgodbo iz svojega življenja: Njegova tri leta starejša sestra, ki je hodila v pletilno šolo, je prišla nekoč glasno jokajoč domov, češ gosak iz tiste hiše jo je spet napadel, in na noben način je ni bilo moči spraviti vec tjakaj. Tedaj je oče petletnemu Siemensu dal pa. lico, rekoč: »No, te bo pa tvoj brat spremil tjakaj, ta ima menda več korajže ko ti. In če gosak pride, kar s palico nadenj, pa bo šel stran.« Tako je petletni fantek spremil devetletno sestro. Ko «ta stopila na dvorišče tiste hiše, je gosak zares pritekel, hudo sikajoč in pihajoč proti otrokoma. Sestra je kar začela vpiti in je zbežala, a tudi njen »vitez« bi bil to najrajši storil. A očetov nasvet ga je prikoval na tisto mesto, zamahnil je s palico in je udaril proti gosaku, tako da Jo je ta z vsemi gosmi vred preplašeno popihal. Siemens pravi, da Je imel ta dogodek trajen vpliv nanj, in da mu je neštetokrat v življenju zmaga nad gosakom nehote pomagala in mu dala korajže, da se ni izognil grozečim nevarnostim, ampak da se je hrabro zoperstavil in je tako rekoč brž bika zgrabil za roge. »Slišali ate pravkar božični koral: ,Mir ljuden na zemlji*. Sledijo poročila s severnega bojišča is z zahodne fronte!« Božična križanka Pozor! Po križanki raztreseni zlogi tvorijo zlogovnico. Iz vodoravnih zlogov sestavi božično voščilo, ki je v sedanji dobi posebno primerno, iz navpičnih zlogov pa začetek stare božične pesmi. Zlogi so pa seveda obenem del besed iz križanke in tudi olajšujejo njeno rešitev. Besede pomenijo! Vodoravno: 1. Najbolj znana božična pesem, 10. Lep ljudski običaj, 19. Slovenski narodni poslanec, 20. Druga beseda za pazljiv, 22. Mladi, prezgodaj umrli slovenski pesnik, 23. Nočna ptica, ki jo spravljajo v zvezo s smrtjo, 25. Dolg, ozek kos blaga ali papirja, 26. Mladi belgrajski športnik-lahkoatlet, 27. Kratka besedica, ki pomeni pravi, reče, meni, 28. Moje voščilo reševalcem, 37. Sega najdalj v morje, 38. Tuja, mnogo rabljena beseda za črnilo, 40. Moško krstno ime, 42. Druga beseda za mil, vreden, ne poceni, 43. Stara pivska mera, 44. Ljudska vraža, po kateri hud pogled povzroči nesrečo ali bolezen, 46. Hrvaški graščak, znan iz kmečkih puntov, 47. Zvezda jutranjica, tudi lepo žensko ime, 49. Domača perutnina, ki je rada pri vodi, 50. Kazalni zaimek, 52. Svetilni plin, po njem se imenuje vrsta reklame, 54. Pritrdilnica, nasprotje od laži, 55. Rokodelec, čigar izdelki hranijo »božjo kapljico«, 56. Ptica, ki ima zelo grd glas, 57. Tuja beseda za zavoj, majhno prtljago, 58. Del očesa, 59. Ljudski izraz za kanonika, 60. Drug izraz za očeta, 62. Strast, hotenje, 63. Osebni zaimek, 64. Druga beseda za kreposten, prijeten (množ., žen. spol), 65. Prvi zlog besede, ki pomeni vodno žival, 66. Osebni zaimek, 67. Kraj pri Ljubljani, 68. Vzklik presenečenja ali zanosa, 69. Ena od obeh rok, 71. Vzklik bolečine, 72. Kraj na Goriškem, kjer je bila v svetovni vojni velika bitka, 76. Draga, mila, 79. Vojuško oporišče v Boki Kotorski, 82. Žolni slična ptica, 86. Stran neba ali veter, 90. Letopisi, 92. Bivališče nekdanjih plemičev, velika utrjena stavba, 94. Ne- fotovo razpoloženje, majhna razburjenost, 96. uja oblika ženskega krstnega imena, 98. Rimski cesar, največji preganjalec kristjanov, po- ijvecji pr žigalec Rima, 100. človek "nižje kulturne stopnje, se živi s poljedelstvom, 102. Del roke, 104. Moško krstno ime (Tattenbach), 106. Velika pe-saitev, 108. Ne znam, ne umem, 109. Bodeča jtlžna rastlina, 110. Raztrgan človek, potepuh, 112. Veliko pleme z značilnimi svojskimi lastnostmi in lastno kuturo, 114. Zli duh, tajinstveno bitje, 116. Kraj pri Kamniku, 117. Ne poseduje, ni pri njem, 118. Oziralni zaimek, 119. Vrba žalujka, 120. Kratko žensko krstno ime, glej 111, 121. Prihodnji čas od biti, 122. Otroški izraz za očeta, 123. Svetnik z jako kratkim imenom, god ima novembra, 125. Južnoameriška vodna zver, podobna krokodilu. 129. Pravljična pošast, zmaj (Šilih - Nekoč ie bilo .jezero), 131. Steber države, 133. Prijatelj (nepnjatrlj?) tuje lastnine, 134. Mesto v Romuniji, 133. Usta- nova, zavertsfe, samostan, 136. Planina v Dalmaciji nad Splitom, 137. Del ptice ali zrakoplova, 138. Stara vprašalnica iz narodnih pesmi, 139. Sorodnik (oblika zvalnika), 140. Domače moško krstno ime, 141. Del obleke, morski preliv, 142. Iver, kos lesa, tudi morska riba, 143. Urejenost, drug izraz za odlikovanje, 144. Tekočina, ki vedno potuje, in obstoja v treh oblikah, 145. Osebni zaimek, 146. Star slovanski soglasnik, 147. Oblika glagola biti, 149. Tuje žensko krstno ime, 152. Grški bog svetlobe in sonca, Zeusov sin, 155. Upoštevanja vreden, tehten, 158. Tuja beseda za sprejemno listino, 161. Števnik, 163. Država v Zapadni Indiji, 164. Vodna žival, vmesna vrsta ribe in sesalca, 166. Judovski kralj, ki je vladal ob Kristusovem rojstvu, 168. Glavno mesto južnoevropske države, 170. Druga beseda za pridene, povzame, reče, 172. Veznik, ki mu sledi pogoj, 173. An, 175. Drug izraz za prevleko sten, tal, pohištva, 177. Eden izmed krvoločnih voditeljev francoske revolucije, 179. Prcbivalec južnoevropskega polotoka, 180. Rusko krstno ime, eden prvih ruskih vladarjev, 181. Kemični znak, 182. Pesniški izraz za razlega se, doni (glej »Svetopol-kovo oporoko«), 183. Umira, pojema. 184. Osebni zaimek, 185. Ogrski kralj, tudi vrsta barve, 186. Prestavi v srbohrvaščino tile, onile, 188. Ploskovna mera, 189. Stara rimska provinca, 191. Žaljiv izraz za omejenega človeka, tudi ameriški poljedelski delavec, 193. Pevski ali glasbeni nasto pv dveh, 195. Grška črka, 196. Izraz pri množenju, zaporedovanje, 197. Nepravilen, 199. Prestavi v hrvaščino besedo veja, 200. Slovenski skladatelj (opere »Ksenija«), 201. Nikalnica, 202. Druga beseda za vežbati, vaditi, 203. Pritrjen, nesvoboden, 204. Sodobna japonska politična osebnost, 205. Znamka kreme za sončenje, 206. Vrsta stvari, zajjoredje, 207. Kratko žensko krstno ime, 208. Znan letoviški otok v Hrvatskem Primorju, 209. Je že vstavljeno, 210. Časovni veznik, 212. Splošno rabljen izraz za »pozor«, »k orožju«, 215. Kar ne drži, ne ustreza dejstvu, resnici, 218. Mesto v Palestini iz svetopisemskih zgodb, 221. Hrvaška narodna skupščina. 224. Finsko pristaniško mesto, 226. Glasbilo, 228. Velelnik glagola, ki pomeni končati, 230. Cm, poldrag kamen, 232. Slovniški izraz za samoglasnik, 234. Hranivo, ki ga vegetarijanci ne jedo, 236. Domač slovenslci izraz za Juda, 237. Predlog, 259. Kraško vino, rdeče kot kri, 241. Priprava za tkanje, 243. Drugo ime za štorkljo, 244. Grški bog ljubezni, 245. Voznik, 246. Zemlja, ilovica, 247. Amerikansko žganje, 248. Kratica za eventuelno, 249. Ibsenova drama, 250. Tanko, drago blago, 253. Sladkovodna ribo, tudi tanka kožica, 257. Hrvatsko pleme v Banatn, 260. Pameten, previden, bistroumen, 262. Mesto v Itali ji, 264. Strupena plazil-ka, 266. Nikalnica, 267. Zadnja črka grške abecede, tudi znamka ur, 268. Prebivalci onstran nekdanje turško-hrvaške meje, 269. Slovaško mesto, znano po cerkv. zboru, 270. Nedavno umrli predsednik romunske vlade in poglavar romunske pravoslavne cerkve, 271. Drug izraz za rastlinstvo, 272. Slabo tekoča, mastna snov. 273. Pokrajina v Palestini, 275. Veliko mesto na Japonskem, 276. Naslovna oseba Šekspirjeve ljubezenske tragedije, 277. Dušnopastirski naslov, častna oseba na univerzi, 278. Listnato drevo, 279. Rimski pesnik, 280. Španska provinca, kratkotrajna republika, 281. Slovenski pisatelj (Deseti brat), 282. Lepa slovenska beseda za gurmana, ki rad pokuša, oziroma je le izbrana jedila. Navpično: t. Dober, mil, 2. Vrsta barve ali mazila, 3. Ploskovna enota, 4. Vrsta pesništva, 5. Javni uradnik, 6. Druga beseda za zavetišče, 7. Se menjava z dnevom in ima »svojo moč«, 8. Or, 9. Lepo slovensko ime za kmečko pipo, 10. Oglat del prostora, 11. Nepremičen del vsake vrteče se stvari, 12. Frankovski kralj, 13. Poinanjševalnica za prvo žensko, 14. Plačilno sredstvo, »sveta vladar«, 15. Romunska reka, jritok Donave, 16. Izraz pri kartah, 17. V do-ločeno smer pomikajoča se snov ali sila, 18. Krstno ime največjega slovenskega pisatelja, 19. Slovenska pokrajina na slovensko-italijan-ski meji, 21. Kot pri 52. vodoravno, 22. Vranji glas, 24. Grški bog vojne, 25. Vojaška zaloga živil in potrebščin, 26. Sodoben, najnovejši, brezhiben, 28. Oblika glagola biti, 29. Zelo tanka tkanina, 30. Hrvatsko mesto onkraj Drave, 31. Vzklik, 32. Tanka stvarca, 33. Druga beseda za odgovor, odjek, 34. Tuj izraz za narečje, način izražanja, 35. Član nekdanjega srednjeameriškega pranaroda, 36. Zdrav, krepak, 39. Cha-teaubriandovo literarno delo, 41. Tuje žensko krstno ime, 42. Ptica. 43. Kdor ni zdrav, potreben zdravniške pomoči, 44. Svetopisemska oseba, 45. Kemični znak kot pri 181. vodoravno, 48. Češka vprašalnica, 49. Prišedši na svet, 51. Glej 168. vodoravno, 53. Pravna pogodba, prenos posesti, 55. Član jugoslovanskega naroda, 56. Prijeten, kreposten, 57. Vzklik, ki izraža željo po miru, 59. Komad, del, 61. Star azijski narod, s katerim so se bojevali stari Slovani, 64. Vodne naprave v parkih in nasadih, 70. Mohamedanski bog, 72. Nakopičenje denarja, vzrok mnogih socialnih krivic, 73. Del naslova, 74. Vojaško namorsko oporišče v Dalmaciji, 76. Hrvaška reka, pritok Save, 77. Utek, zbežanje, tudi turški oblastnik. 78. Drug izraz za očeta. 80. Predplačilo, 81. Strelno orožje, 83. Ruska reka, ki se zliva v Azovsko morje, 84. Žensko krstno ime, 85. Moški glas. 87. Druga beseda za napeljavo. 88. Vzklik, 89. Ruski pisatelj, 91. Žensko ime, tudi vrsta grozdja, 93. Tuje žensko krstno ime, 95. Izraz pri kartah, 97. Vzklik bolečine, 99. Zelja, oz. vzklik, naj se nekaj ne izvrši, 101. Napeljava, privod, 103. Druga beseda za breme, prtljago, 105. Številna vrsta, 107. Ribiška mreža, 111. Egipt, reka, 113. Krajša beseda za darilo, 115. Zelelnica, 123. Površina tekočine, 124. Izraz pri nogometni igri (izpad žoge iz igralnega prostora), 126. Lepo moško krstno ime, v narodni pesmi »ovčice pase«, 127. Trda snov, iz katere se izdelujejo gumbi in razne galanterijske stvari, 128. Rimski pozdrav, 129. S kretnjo označim, 130. Strupena žuželka, 131. Novorojencu podeliti prvi zakrament, 132. Kratka beseda za privlačnost, nagnjenje, 134. Pisalna potrebščina, 136. Pre-vedi besedo redovnik v srbohrvaščino, 137. Domača žival mlekarica, 139. Zlog, ki je že v križanki pod 278. vodoravno, 140. Okroglast, ne priostren, 141. V zemljo segajoča odprtina, 142. Krajevna členica (ie že vstavljena), 144. 1 a-peška država, 147. Moderen, istočasen, aktualen, 148. Zdravje izgubiti, 150. Ljudski izraz, ki pomeni slično, enako, 151. Svetopisemski narod (Jeftejeva prisegal), 153. števnik, 154. Druga beseda za težaven, 156. Doba, razdobje, 157.« Srednjeveški severnoevropski narod, 159. Od hčere mož, 160. Cerkvena kazen — prokletstvo, 162. Tiije žensko krstno ime, 165. Hrib v bližini Postojne, 167. Ljudski izraz za miloščino, slabo plačilo, 169. Splošno rabljena beseda za izbrano družbo, 171. Turški oblastnik, 174. Pri-roden, pristni, 176. Druga beseda za poleg, pri, 178. Kratek izraz za nerodneža, omejenca, tepca, 186. Naj.višja gora v Mehiki, 187. Enota električnega toka, 189. Mesto v Palestini, lta-mor je bežal sv. Jožef s sveto družino, 190. Oce v narečju, 191. Spremlja in se vrti stalno okrog iste stvari, 192. Vodna žival in težko ozdravljiva bolezen, 193. Smetanova opera, 194. Merilec časa, v množini, 196. Del ptice ali aero-plana, 198. Grenka roža, 199. Krajša beseda za gramofon, 200. Druga beseda za prikazen, dogodek, 202. Hrvaška reka kot pri 76. navpično, 204. Predplačilo. 2. sklon. 205. Bivša največja slovenska politična stranka, 210. Trda reč, se v vodi potopi, če pade na glavo, boli, 211. Ženska oseba iz Šekspirjevega »Sna kresne noči«, 213. Tropa žuželk, 214. Španska pesniška oblika, 216. Vzklik kot pri 88. navpično, 217. Sredstvo proti bolečinam (glavobolu itd.), 219. Druga beseda za kričanje, 220. Zaliv v Severnem morju, znan po bitki med angleško in nemško mornarico za časa svetovne vojne, 222. Sedež človeškega čuta, 223. Kraj pri Zidanem mostu, 225. Druga beseda za ob tem času, 227. Tropska žival iz pragozda, 229. Slovenski pisatelj-dra-matik (Srenja, Dom), 231. Ustna tekočina — izloček, 233. Ognjeniški izmeček, 235. Strupena žuželka, 238. Osebni zaimek, 240. Blazen, brez uma, 242. Ženski osebni zaimek, 250. Majhen odpadek. 251. Del drevesa, 252. Pevska nota, 253. Visoko okrašeno drevo, 254. Drug izraz za korito, 255. Vzklik voznikov, 256. Nikalnica, 257. Tuja beseda za obliko čevlja, 258. Šop slame, 259. Enotna obleka kake organizacije, uniforma, 260. Mišk apri zvočnih predigrah v kinematografih ima ta pridevek, 261. Poljedelec, 262. Viden odtis stopinje ali kakega gibanja, 263. Dalmatinsko moško ime, 264. Krik, glas, poziv, 265. Domače ime za Juda, tuj velelnik glagola iti, 267. Vrsta pesnitve, 268. Nedoločni zaimek, pomeni sleherni (množina), brez izjeme, 269. Rtič na glavi, 270. Srednjeveško orožje, 271. Tuj pridevek, ki označi redovnika, 272. Tele, tiste, v hrvaščini, 274. Druga beseda za učenje, pouk, 275. Osebni zaimek, 276. Polmer učrtanega kroga, 277. Oznaka za doktorja, 278. Kratica za »blaženi«, 279. Del kolesa. Železo - zlato nove dobe Od rudnikov do plavžev, od vatjaren do šivank — Pogled v železarski svet Izmed vseh kovin, ki se blestijo pred nami, zavzema železo v našem življenju že davno prvo mesto. Četudi ne spada v vrsto žlahtnih kovin zlata, srebra in drugih, je vpliv in moč železa mnogo večja in posega danes že v mednarodno politiko gotovo tako močno, če ne bolj kakor petrolej. Med tem ko romajo žlahtne kovine samo med izbranimi krogi, je železo tisto, ki nas spremlja vse življenje pri našem delu in domovanju. Od krone in žezla sem, mimo jekla na frontah, mimo najpreciznejšega mehanizma v urah pa do plugov, lopat in šivank najdeina železo. Da, celo naše zadnje domovanje zabijejo z železnimi žeblji, zato bo prav, da pogledamo pobliže v svet jekla in železa od pridobivanja do uporabe. Iz prazgodovine železa Zgodovina pravi, da Evropa dolgo ni poznala železa. Bojeviti Grki in Rimljani so se morali boriti s primitivnim orožjem. Železo smo spoznali šele po vseljenVih iz Azije, ki je bila nekoč na visoki stopnji civilizacije. Brebivalci Mezopotamije so baje železo že poznali in so ga nazivali Božidar Jakac: Vlivanje jekla. »barsal«. Zapisano je, da so najstarejši pred-semitski prebivalci Babilona, ki so iznašli tudi princip parnega kotla že 4500 let pred Kristusovim rojstvom, imeli železarstvo že dokaj razvito. Postavljali so baje že železne spomenike in imeli železen denar. V palači Sargona II. so našli zgodovinarji celo železarsko skladišče žebljev, zakovic, dlet, verig in sekir. Ladja pa, ki je vozila te zgodovinske dokaze v Anglijo, se je pri Siciliji potopila. Tako bi lahko sklepali, da so železo močno uporabljali že pred 6000 leti. Zelo stara je baje kovinarska obrt tudi pri Egipčanih. Sicer obstoja itak borba med zgodovinarji ali je Egipt učil Azijo, ali pa Azija Egipt. Baker so pridobivali v Wadi-Maghari že okrog 3300 let pred Kr. rojstvom, torej prej, preden so bila zgrajene značilne piramide. Prav tako so nahajališče žlindrdMjMt kažejo. dar8£ v vgj|em obsegu pridobi val i*fRft i^riaobi vftrtje žeKW.;.SO ..Odkrili pri Surabit-el IffiSBur-jU. Žlindra' vsebuje- Še nad 50 odstotkov železi kar kaže na neracionalen način pridobivanja. Značilno > pa je, da pripisuje zgodovina črncem, ki so bivali v Abesiniji in v osrednji Afriki, znatno razvito železarstvo. V Etiopiji so zasledeni železni okvirji in verige. Raziskovalca arh. Perring in J. R. Hill sta odkrila v Božidar Jakac: Zakladanje martinove peči, piramidah razne železne komade in Študirala na njih starost. Pozneje, okrog leta 1500 pred Krist. rojstvom, pa se železo že često omenja, O tem piše podrobno Alfonz MUllner, ki obravnava zgodovino železarstva v alpskih deželah. O početkih železarstva na Gorenjskem Železarska obrt na Gorenjskem sega daleS nazaj v zgodovino. Zgodovina pravi, da so že Fe-ničani, ki so hodili tod na bojnih pohodih proti Rimu, kovali orožje v naših krajih. Rimska zgodovinarja Tacit in Prokop omenjata pridobivanje železa ob južnih pobočjih Alp. Isto omenjajo rimski pisci Ovid, Horac in Petronius, ki hvalijo norijsko železo, za katerega smemo z gotovostjo reči, da je tu mišljeno železo, ki so ga dobivali pod Alpami — v naših krajih. V zgodovini je zapisano tudi, da so Etruščani že leta 800 pred Kr. rojstvom našli in izkoriščali ležišča železne rude v naših krajih. O 2500 letni starosti gorenjskega železarstva govorijo tudi razne najdenine,^ kakor tudi sestav žlindre pod cerkvijo pri Sv. Križu nad Jesenicami, kjer so stale topilnice. Poznejša doba v srednjem yeku pa je poznana iz zapiskov samih. 900 letnico obstoja lahko Božidar Jakac: Čiščenje tal med obratom v inar-tinovi peči praznuje gorenjsko železarstvo kadar koli hoče in to ne na domnevah, nego na zapiskih. O tein je bilo že mnogo napisanega. Za stoletja nazaj je poznana proizvodnja železa po gorenjskih plavžih. Še leta 1870 je po Gorenjskem gorelo 19 topilnic za železo. Železarska obrt na Gorenjskem spada med najstarejše v EvropL Kje pridobivamo železno rudo v Jugoslaviji Nahajališča železne rude v Jugoslaviji so tako v pogledu količine rud, kakor tudi glede kakovosti rudnin zelo povoljna. Stara železarska obrt v Sloveniji je izkoriščala železno rudo, ki so jo dobivali iz rudnikov pod Golico, na Begunjšci,. v Bohinju, v Železnikih itd. Te rude so morali pražiti, da so dobili vrednost 35 do 41 odstotnega železa in okrog 4.5 odstotka mangana. Jeklenec, ki so ga kopali pri Savskih jamah pri Sv. Križu do konca preteklega stoletja, je vseboval proti koncu le še okrog 30 odstotkov železa in 2.8 odstotka mangana. Zaradi n(>rentabilnosti- so kopanje ukinili. Isto se je zgodilo z rjavcem, ki je vseboval 31 odstotkov železa in 5 odstotkov mangana. Zadnji ostanek manganove rude z Begunj-šce so poslali leta 1915 v Witkovice. Zadnji plavi, v katerem amo topili domače gorenjske rude, je bil pogašen na Javorniku leta 1906. Prerevna je bila naša ruda in v količinah neznatna za razmah železarstva ter v primeri s konkurenco čezmorskih rud. Plavži po Gorenjskem so ugasnili in železni rudniki so opuščeni. Drugače pa Je z železarskim bogastvom po Bosni in Hrvaški, kjer se nahajajo ležišča železnih rud, hematita in limonita, med katerimi zavzema prvo mesto pržiška ruda pri Varešu z 61% železa in 1% mangana. Bosanski jeklenec vsebuje 50% železa in 5% "mangana. Ta se pridobiva okrog Vflreša, Smreke in Brezika. §k°da je le, da vsebuje ta ruda do 6% težca in zato ni čista. Bogate so manganove rude v Bosni. Najbolj bogata nahajališča železa so okrog Ljubije in Prijedora. Ciste rude zopet na Hrvaškem okrog Topuskega in Karlovca, kjer imamo limonite s 50% železa. Od rude do železa - žar plavžev Čudno se bo zdelo marsikomu, da imamo na Gorenjskem zopet svoj plavž, četudi ne topimo več gorenjskih rud. Takih topilnic imamo po državi vedno več. Niso pa to več tisti načini pridobivanja železa z ogljem1, ki so ropali naše gdzdove, nego najmodernejši plavži. Železno rudo daje naša Bosna, Ruda se koplje kakor premog tako v dnevnem kopu ali tudi v rovih, ki morajo biti sistematično izvedeni. Ce kdo pogleda železno rudo, pač vidi grmado rjave zemije. Delno se ruda, če je le preveč pomešana z zemljo in nesnago, najprej pere. Potem se Sele začne topljenja rude in Pridejo na vrsto nico plast kuriva va, plast rude itd., revanju kuriva se železo tali, se izvršujejo procesi čiščenja od spodnje do vrhnje plasti. Ko odvzamemo ob veličastnih probojih plavža spodaj tekoče železo in žlindro, nalagamo zgoraj zopet plast za plastjo in tako teče nekam večno ta proces, dokler za čiščenje peči (vsaj enkrat na leto) plavže ne ustavimo. Ni pa to delo tako preprosto, kot se popiše, kajti element peči je silovit, važna je mokrota, važna primes goriva, važna toplota peci v vseh pasovih, važen je tudi sestav rude. Tako dobimo iz plavža surovo železo in pa žlindro. Včasih smo žlindro kar nekam zavrgli, sedaj uporabijo tudi žlindro. Primerna je za izdelovanje kock za cestni tlak. Nabavlja jo tudi železnica za utrjevanje železniških pragov. Iz takih kock plavžne žlindre je napravljen železniški nasip za ozkotirno železnico skozi Prevalje. Današnji moderni plavž Je VSe nekaj drugega, kot pa so bile prejšnje topilnice. Prej so skozi plavž dovajali pač mrzel zrak in se je izgubilo tako mnogo toplote, danes plavž s svojo lastno toploto pregreva svoj zrak in je zato proces taljenja hitrejši. Včasih so pustili, da so na vrhu uhajali vsi dimi in plini. Danes so našli, da bi bilo to velika škoda, kajti plavžni plin odlično služi tako za kurjenje peči po železarnah kakor tudi za plinske motorje. Plavž je zelo gospodarska nreditev tudi v svoji postranski službi. Martinove peči in livarne Iz plavžev dobimo surovo železo. To pa še daleč nima tistega kovinskega sijaja, ki smo ga navajeni gledati v izdelkih jekla in železa. Kdo Božidar Jakac: Jeseniški martinar. je torej kraljica železarn. Ako Je plavž, ki daje železo iz umazane prsti, krona železarskih obratov, je martinarna gotovo kraljica ielezarn. Surovo železo gre izpod plavžev v martiname. Najbolje je seveda, da se tja pelje kar v tekočem stanju, da ni treba zopet segrevati, kajti vsako segrevanje stane denarja in zamudi. Seveda, kjer to ne gre, se spravljajo v martiname pač ohlajeni kosi surovega železa. V martinovih pečeh se šele izvršuje proces plemenitenja železa in pridobivanje Jekla. Tu se surovo železo iznebi ogljika, ki se ga je nabralo v plavžu, tu se dalje čisti, tu se dodajajo razne primesi za razne vrste jekel in kakovosti. Običajno je, da se danes primešava staro železo prav zaradi čiščenja surovega železa. Martinove peči se kurijo z generatorskim plinom. Nič manj veličastni, kot so proboji plavžev, so >šarži« v martinarnah. Tam. potem že teče pravo jeklo, sposobno za vse obdelave. Martinarna je tisti obrat, ki pošilja po železarnah končno kakovost železa. Kakor rudarji pri rudnikih železne rude, kakor plavžarji ob začetku železarne, tako so ponosna družina tudi martinarji ob začetku predelovalnih obratov. Ti ne odgovarjajo samo za količino, nego sem prihajajo tudi kritike kakovosti. Neposredno se surovo železo izpod plavža lahko uporabi še v livarnah za vlivanje livarskih razne trdote Itd. Celo diamanti so potrebni prt najfinejši obdelavi. Žeblji so le malo stran. 2ica taka ali taka, kot jo zahteva trdnost žeblja, gre v žebljarske stroje, ki sekajo žeblje, potem dalje na čiščenje in sortiranje do pukiranja. Seveda je to povedano le v grobem. Žico pocinkajo, pobakrijo, izdelujejo vzmeti itd., za vse polno laboratorijev, preizkuSe-vališč in natančnosti od plavža in martiname. V hladnodelni valjarni pridobivamo kvalitetno pločevino za posodo, v obratih cevarne kvalitetne cevi, v posebnih valjarnah zopet profilna železa itd., itd. Pomožni obrati » Najprej elektrarne. Te so v železarnah potrebne tako za pogon, kot še bolj za kakovost železa. Železarne v Sloveniji so v tem pogledu srečne in jih zlepa nihče ne bo dosetrel v kakovosti. Električne peči so gnezda kakovosti. Potem mehanične delavnice, ki so tu za tisoče del na tisočih strojih. Potem strugarne, ki so precizno delo na valjih, izdelovalnice ognjevzdržnih opek so neobhodne, pridobivanje kisika, kotlarne, instalacijski oddelki in vse mogoče ureditve, Continental ROKE IVAN LEGAT - MEHANIK LJUBLJANA Prešernova 44. Teleion interurb. 26-36 MARIBOR Vetrinjska 30. Telefon interurb. 24-34 kosov. Pa tudi tam je v livarskih pečeh izvedeno neko čiščenje. Valjarne Tesno ob martinarno so in bi morale biti, 6e je prostor, priključene valjarne, ki pomenijo gros obdelovanja v železarnah. Tako imenovani »ingoti«, ki pridejo iz martiname, so seveda lahko še vroči in bi lahko takoj šli v peči, ki so nameščene v valjarnah, da bi bil proces hitrejši. Toda to povsod ne gre, kajti tako kontinuelno izkoriščanje materiala sproti ni mogoče. »Ingotov« mora biti dokaj v zalogi in vidimo jih naravnanih kot drva. Valjarne morajo zopet kuriti, da segrejejo ingote in brame in razne druge oblike tako, da jih lahko obdelujejo. V valjarnah vidimo, kako prehajajo razžarjeni kosi iz večjega v vedno manjši profil med valji, kako se daljšajo, preoblikujejo in nazadnje švigajo po vodilih kot kače ln celo kot 5 mm žica. Tam ob začetku neroden kos, tam na koncu valjarne zavoj prvoobdelane žice — v vsem nekaj minut, a mnogo dela. Zopet druga valjarna proizvaja pločevino od gromaznegn kosa skozi natančne valje, ki se bolj in bolj zožujejo do fine pločevine. Ni to en zamah, ni en prehod, nego korak milimeter za milimetrom — s prva sicer več. Zopet druga valjarna proizvaja razna profilna železa ali tudi tračnice. Proces isti, način proizvajanja podoben — vse Je odvisno samo od zgradbe valjarne in od oblik med valji. To so še vse obdelave v vročem stanju — vroči obrati. Težko se ti zakurijo kot kak »gašper« zato so več ali manj s plavžem in martinarno vred trajni obrati. Nihče ne ve, da ponovno zakurjenje peči stane denar Obdelovalni obrati ▼ drobno Kie pa so potem tisti končni izdelki, ki Jih naSe ljudstvo pozna v orodju? Gremo kar dalje. Žico smo skoraj Že srečali, četudi še nerodno. Posebni obrat je žičarna. Surova, iz valjarne dobavljena živa gre na obdelovalne stroje za hladno obdelovanje. 2ico tam hladno vlečejo skozi profile do vseh in tudi najmanjših izmer. Da, celo tako tanko lahko napravijo kot so lasje. Seveda Je v tem obratu še polno postranskih obratovališč, ki najprej lužijo žico, potem po potrebi in zahtevi zopet žarijo na Laboratoriji, kjer se gleda materialu v »dušo«, kakor pravijo, so najvažnejši oddelki vsake železarne. Tam so tajne mnogih železarn in tam priznanje kakovosti. Kose, lopate, srpi, igle, gumbi, verige, plugi, stroji... Kje pa Je potem vse to. To so končni izdelki železarskih delavnic, ki dobivajo iz železarn polizdelke. Nobena večja železarna ne dela takih končnih izdelkov sama. Stroj6 le v toliko, v kolikor jih sama potrebuje v svojih mehaničnih delavnicah. Vse to izdelujejo potem predelovalne železarske obrti. Božidar Jakac: Pogled na plavžarsko industrijo Jesenice. V Jugoslaviji se s predelavo železa v končne izdelke bavi nad 300 delavnic. Samo v Sloveniji je zaposlenih v železarskih In kovinskih delavnicah nad 9000 delavcev. Ce odštejemo Jesenice, Jih imamo še vedno okrog 5000. Guštanj že dela na vzmeteh, na oseh. Muta izdeluje orodje, Zreče, Kropa celo železne lustre, Titan ključavničarsko drobnarijo, Vojnovič vijake, Tržič ln Slovenj Gradee in So toliko drugih kose in srpe, Krem-žar, Willman in drugi stroje Itd. Vse to iz materiala, ki pride Iz težke industrije. Saj ni mogoče vseh našteti. V državi je, kot smo rekli, kar 300 takih delavnic razne in specialne iz! delite. Avg. Kuhar* ; HSStt Tovarna aero- in hidroplanov ia c auuuiunaPBan Naše prosvetne organizacije Letos je bilo v Sloveniji zgrajenih t4 velikih Prosvetnih domov Tako ob koncu jeseni se začne po naših prosvetnih domovih najživahnejše prosvetno delo. Večinoma naših prosvetnih domov je v podeželskih krajih in vanje zahaja največ kmečke in delavske mladine; delo na polju je v glavnem opravljeno, sedaj je nastopil čas za temeljito prosvetno in društveno delo naših prosvetnih organizacij po vsej naši domovini. Tako okoli božiča je to delo doseglo že svoj višek in v nešteto prosvetnih domovih in dvoranah bodo ob božičnih praznikih lepe prosvetne prireditve naše mladine. Ljubljansko in mariborsko vodstvo obeh Prosvetnih zvez je sklicalo v začetku sseptembra skupen sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se naj v naših prosvetnih društvih izvede nekakšna Slomškov dom v Slovenski Bistrici. prosvetna štiriletka. Na tem skupnem sestanku je bil sklenjen in sprejet načrt tega prosvetnega dela. Glavni del je bil posvečen izvedbi predavanj, ker je pač glavna vsebina vsega prosvetnega dela med narodom v dviganju in poglobitvi njegove izobrazbe. Naši prosvetni domovi — stalne ljudske univerze Obe Prosvetni zvezi, mariborska in ljubljanska, 6ta za prvo leto te štiriletke sestavili načrt sedmero predavani, ki se naj vrstijo sedaj v zimskem času. V krajih s pretežno kmečkim prebivalstvom se naj opravijo naslednja predavanja: 1. Kmet in izobrazba ter šola; 2. Kmet in društveno življenje; 3. Kmečka družina, življenjsko in delovno občestvo; 4. Vaška skupnost; 5. Kmet, gruda in domovina; 6. Kmet, jezik, narodnost, država; 7. Kmet in vera. V društvih, v katerih so včlanjeni tudi delavci, na nai bi se vršili tudi delavski večeri, za katere U bila letos pripravljena naslednja predavani*: 1. Dclavec, njegova izobrazba in sola; 2. ueiavec in društvo; 3. Delavska družina; 4. Sosedstvo v novodobni industrijski naselbini; 5. Kako delave« vzrašča s svojo ožjo in širšo domovino?; 6. Dela- vec, njegov jezik, narodnost in država; 7. Delavec in vera. Prosvetni domovi — visoke šole naše demokracije Sedaj imamo samo na Kranjskem 134 prosvetnih domov, v vsej Sloveniji bo njihovo število gotovo presegalo nad 200. To se pravi, da ima 6e(laj že skoraj vsaka druga slovenska župnija svoj prosvetni dom. Cesto pa se je zgodilo, da so razna prosvetna društva gradila svoje dvorane obenem z drugimi ljudskimi organizacijami, posebno z ga1-silskimi in odseki kmečkih zvez. Če vpoštevamo vse to, tedaj bi skoraj lahko rekli, da danes ni več fare v Sloveniji, ki ne bi imela svoje prosvetne dvorane. Prosvetna razgibanost našega podeželja je šla vzporedno z borbo našega naroda za njegove politične pravice in prve prosvetne dvorane so se začele odpirati tedaj, ko so se začeli prirejati politični tabori našega ljudstva. Pravo prosvetno delo pa se je razmahnilo šele s Krekom, to je tedaj, ko se je vse Evrope lotila silna žeja po izobrazbi, ki naj poveže ljudsko občestvo tesneje med seboj. Socialna gibanja v Evropi so začela sekati prepade med raznimi razredi; v zapadni Evropi ee je pojavil rod mladih intelektualcev, ki je hotel te prepade premostiti z mostov j umske in srčne izobrazbe. V Angliji in v Franciji so se začele ustanavljati prve ljudske univerze, ki so ponekod zavzemale naravnost oblike nekega novega ideološkega gibanja. Zamisel ljudskih univerz se je hitro širila posebno po tistih državah, kjer se je zelo hitro razvijala industrija. Čisto znanstven namen je s časom dobivalo to gibanje v Angliji in Franciji ter Nemčiji; tam so ljudske univerze služile samo še popularizaciji znanosti. Globlji prosvetni pomen so imele ljudske univerze poslej samo še v skandinavskih državah, kjer niso služile samo širjenju obzorja, ampak tudi vsestranski prosvetni propagandi med narodom. Med nami Slovenci se zamisel ljudskih univerz v taki široki obliki ni mogla udomačiti nikjer. Njeno delo je bilo omejeno samo na nekaj mest. Zapadni zamisli ljudskih univerz so v glavnem izpodnesla tla socialistična naziranja in stremljenja, ki so zavrgla tudi tak način sodelovanja; marksisti so začeli graditi svoie domove in svoje dru- štveno življenje organizirali čisto v strokovnem smislu. Prosvetno delo je bilo podrejeno vodstvu strokovne organizacije. Med nami Slovenci je šel ta razvoj čisto drugo pot. Prosvetno delo je bilo takoj od začetka postavljeno na kmečko in ljudsko podlago. Prosvetne domove in prosvetna društva so vodili izvoljeni odbori in nikjer demokratično načelo med nami še ni tako lepo izpeljano kakor ravno v naših prosvetnih društvih. Ta demokratska podlaga vsega delovanja v naših prosvetnih društvih in domovih je bila tako močna, da je vzgojila že več rodov odličnih voditeljev in oblikovalcev vsega našega javnega življenja. Letos je bilo v Sloveniji zgrajenih 14 velikih prosvetnih domov Da je ta demokratska zavest resnično vodila vsv> delo po naših prosvetnih domovih, se najbolj vidi ravno pri tem, kako se grade naši prosvetni domovi po deželi. Za dom ne darujejo kakšni bogati posamezniki, stroškov ne krijejo odborniki kakšnih delniških družb ali pa brezimnih strokovnih organizacij; za gradnjo novega prosvetnega doma se odloči kot en mož vsa vas ali pa vsa fara. Vsi tekmujejo med seboj, kdo bo lahko več storil za skupni prosvetni dom. Pri tem pomaga zajeten kmet prav tako, kakor njegov revnejši sosed. Ravno tedaj, ko se gradi tak nov prosvetni dom, se najbolj vidi, kolikšna je zavest enakosti in pravičnosti med našim ljudstvom. Pa še nekaj drugega dokazujejo taki naši prosvetni domovi 1 Najlepši in najrazkošnejši prosvetni domovi niso zmeraj ravno tam, kjer so fa-rani ali občani najbolj petični. Neredko se zgodi, da si zgrade izredno obsežen in lepe prosvetne domove tam, kjer so ljudje skoraj vsako leto izpostavljeni najhujšim vremenskim neprilikam in nesrečan (Jakličev dom v Dobrčpoljah). Nesreča in revščina se lažje prenaša, če celi rane prosveta in če išče in najde izhod iz težav znanost in njeni pripomočki. Letos so bili na bivšem Kranjskem odprti ali dograjeni naslednji prosvetni domovi: Voklo pri Kranju, prosvetni dom na Jezerskem je dograjen in bo junija prihodnje leto odprt, nosil bo ime »Korotan«. Najlepšo dvorano si je pač zgradil prosvetni dom na Bledu, izredno bogat in obsežen pa . *.-■••............ "csJMe. r ------------- , „.____________ H « - A m i .mm 1 ui tiira nruj. mm tom. mm m m roi mm je Jakličev dom v Dobrčpoljah. Krasna je stavba prosvetnega doma na Vrhniki. V Dobrniču je bil zgrajen Baragov prosvetni dom, v Ajdovcu pa Gnidovčev prosvetni dom. Ljubljanska mestna Jakličev dom v Dobrenoliab Prosvetni dom na Vrhniki župnija gv. Jakob je dobila lepo cerkveno dvorano, v sredini Kočevskega pa je bil zgrajen prosvetni dom v Mozlju. Na Štajerskem so bili letos zgrajeni večji prosvetni domovi v Slovenski Bistrici, v Pobrežju pri Mariboru, pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v Gu-štanju (Koroška), Šmartno v Rožni dolini. Kaj bo v tej zimi glavno delo po prosvetnih društvih? Poleg že omenjenega načrta se bodo prosvetna društva skušala kar najbolj posvetiti proučevanju narodnoobrambnega dela. Vsa društva so prejela o tem poučno knjigo, ki jo je napisal dr. Ivo Česnik. Prosvetni dom v Ajdovcu Sodelovala bodo pri popularizaciji ali razširjenju umetnosti med našim ljudstvom in je PZ v ta namen izdala tudi letos lepe umetniške božične razglednice. Lani so naša prosvetna društva širila Šubičeve razglednice, letos pa bodo širile razglednice z Groharjevimi in Layerjevimi deli. Zbirala bodo tudi slovenske pravne starine Prosvetna društva so začela po deželi tudi pridno zbirati naše slovenske pravne starine. Do sedaj so društva že nabrala toliko tega izredno novega in poučnega gradiva, da bo o tem kmalu izšla pregledna knjiga, ki jo je napisal prof. dr. Zontar. Med temi pravnimi slovenskimi starinami so posebno zanimive razne stare sodnijske palice, cehovski predmeti, grbi raznih bratovščin in organizacij, znamenja mestnih oblasti itd. PZ pa je za svoja društva izdala novo ljudsko igro znanega slovenskega dramatika in pisatelja, ki je na žalost umrl prezgodaj — dramo »Vera in nevera« od Franca Leskovca »DRAVA" Zavarovalnica za malega Človeka MARIBOR, Aleksandrova c. ŠL14/1. —r — — JU Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente „---•-----~ Glavna podružnica: Sllbotlca, Manojlovlfeva St, 5 JUGOSLOVANSKA TISKARNA V UUBUANI Posnetki t specialnim aparatom v lastnem ateljeju, kakor tudi posnetki v barvah po naravi •• uporabljajo za barvne reprodukcije * klllejl, za barvne foto-lllograflj« ali ia tlak v treh barvah potom bakrotlska Strokovni nasveti brezplačno In neobvezno Državne razredne loterije srečke IV. razr. 39. kola so dospele Na rapolago so tudi v številnih serijah novim naročnikom Za novo leto, boste najbolj razveselili svojce in prijatelje, ako jim darujete srečke državne razredna loterija, kupljene v kolekturi „VreleC sreča*', ker podarjene srečke običajno zadenejo kake večje dobitke, ali celo milijonsko premijo mr Žrebanje IV. razreda 39. kola bo 13. januarja Priporoča ,eVam vsem domaČa AlOjZ PlafllflŠek glavna kolektura ll« 916^6 Ljubljana, Beethovnova ulica 14 Zaletel Vinko: Pri derviših... K/, uatna, Izdeluje po najnovejilh metodah kllleje po fotografijah, risbah In barvastih originalih Iz cinka, bakra, elektrona In medenine, za eno- In večbarvni tisk v velikosti do 70x100 cm llJLCjOVejllLCCl trvriuje vse vrat« v knjigo-veiko tlroko .padajočih preči-metov,od broiur do najfinejših vezav. Črtanje In vezavo poslovnih knjig; Izdelava galanterijskih predmetov, dam.klh torbic, listnic, aktovk, kovčkov L t. d. Najmodernefe urelen oddelek za fotografijo v barvah po naravi Imeli derviši obiske velikih učenjakov lz raznil držav, ki so se zanimali za derviške metode. V sosednji sobi nam kuhajo kavo. V nizkem lesenem podstavku je bakrena posoda, v njej žer javica. V žerjavici je posoda z vročo vodo. V manjšo bakreno posodo (vse ročno delo) vlijeji vroče vode, pridenejo sladkor in Čez malo čass šele kavo. Prinesejo jo najprej šehu, nato nam Vselej, ko kdo pride v sobo ali izide, pozdrav šeha s poklonom in z roko na srcu. Prav takr nas, ko nam prinese kavo. Deček (ki si je pre bodel uho) prinese v posebni posodici žerjavico da si z njo prižgo cigarete. Vsak ima pred sebo. posebno mizico za črno kavo in cigarete. Neki derviš mi razlaga, kako je nastalo der vištvo. Nekateri so hoteli bolj služiti Allahu ko drugi, ne samo klanjati se, ampak tudi trpeti Njihova svetnika sta Elijeva sinova: Hasan ii Husein. Prvega so umorili tako, da je od žejt umrl, drugega s sabljo. Mohamed je poslal p( svetu nekatere svoje ljudi, da časte nad vse Alla ha. šeh je Mohamedov zastopnik na zemlji. Pc 12 apostolih je 12 vrst dervišev. Sicer pa nimajo jasnih in enakih pojmov o vlogi in nastanku dervišev. Pripomnim še to: derviši — turški menihi so bili včasih najbolj učeni »bogoslovcic, razla-gajci korana in zato tudi najbolj spoštovani. Seb je bil vedno najsposobnejši in najučenejši in vplivna osebnost. Tudi so bili včasih neporočeni (Terakudunja). Danes dervištvo propada, četudi so ponekod še znani zaradi neverjetnih, rekel bi fakirskib načinov (prebodejo si celo vrat ali pa trebuh, hodijo po ognju). Sedaj so oženjeni, ne-poučni in nevplivni. Pravoverni muslimani so zelo proti njim. Očitajo jim, da so sekta, krivoverci da so popačili pravo dervištvo, da samo lenarijt j in žive od starih zapuščin, da uporabljajo pri molitvi godbo, kar je največje nasprotje zbran' molitvi in da pač igrajo cirkus. Pri nas že od pravljajo derviške hiše, njih premoženje pa priključujejo vakufu, muslimanski verski imovini. Še nekajkrat sem bil s tovarišem pri njih. Veselo so naju sprejeli in govorili, da naju je usoda, notranji nagon pripeljal k njim, baš naju izmed vseh ljudi. In ko smo si rekli prijazno besedo, ki prihaja iz notranjosti, smo postali za vse življenje prijatelji — živa beseda prehaja v drugega. Da nas je vse isti in eden Bog ustvaril, vsi smo rojeni iz očeta in matere in zato pred Bogom vsi enaki. Bog ne gleda na uniformo, na čast ali bogastvo ali na narodnost, ampak samo na, to* kStr & 'v nas." V vhotker« «oveW da moramo videti samega sebe in ga zato moramo ljubiti. Ce drugemu storim kaj slabega, b tem sebi škodujem in sebe sovražim. Pri črni kavi smo se marsikaj pogovorili ln videl sem, da imajo osnovne misli o Bogu in našem življenju precej slične krščanskim, njihovo versko prepričanje pa je tako fanatično in zakoreninjeno, da je spreobrnjenje v drugo vero nemogoče. Tudi njih poštenost in življenje sploh ima mnogo pohvalnih črt. Poslovil sem se od gostoljubnih dervigev t željo, naj bo njihov šeh kmalu zdrav. Odgovorili so mi: »Allah ga zdravi, v njegovih rokaj je.< Rešitev zlogovne kriianke z dne 1?. decembra Vodoravno: i. Sora, 3. peta, 5. Rosa, 7. kopito, 10. Beno, 12. Riba, 14. gora, 16. čašica, 17. Beba, 18. Laze, 19. kidati, 20. Raba, 21. tatica, 22. Niča, 23. vila, 24. tema, 25. Sacati, 27. capa, 29. kiša, 31. Kaja, 33. koleno, 35. Beta, 36. leto, 37. šikana, 39. paša, 41. patena, 43. sito, 44. bela, 45. peča, 46. zibati, 48. dama, 50. Lahi, 52. mena, 54. Galia, 56. kosa, 57. Toja, 58. Košice, 60. rana, 62. korana, 64. moka, 65. Zola, 66. Sa-na, 67. Lorena, 68. harakiri, 70. baje, 72. dama, 74. Sarajevo, 76. Ranina, 78. kača, 79. tiho, 81. telo, 82. pisava, 83. Baku, 85. zamena, 86. kako, 87. mati, 88. težava, 90. para, 92. nato, 94. Rado, 96. nareza, 98. Meža, 99. Šiti, 100. seja, 101. Bi-saga, 103. Cano, 105. galeja, 107. Tiso, 108. tuba, 109. kamela, 111. Tine, 113. Mako, 115. Tahi, 117. palica, 119. Lina, 120. Veša, 121. Šiva, 122. baroka, 124. šara, 126. rakija, 128. biva, 129. riiŠa, 130. porota, 132. Lada, 133. Java, 134. dati, 135. Tanaro. 136. da-da, 137. Laba, 138. kota. Navpično: 1. Soča, 2. Rašica, 3. Peca, 4. tabela, 5. roba, 6. salama, 7. koze, 8. Pikica, 9. toda, 10. betica, 11 nora, 12. Ribaki, 13. Bata, 14. gotika, 15. raca, 22. Niko, 23. vino, 24. teta, 25. sato, 26. tika, 28. papa, 30. šapa, 32. Jana, 34. leto, 35. bela, 36. leča, 37. šiba, 38. Nada, 40. šala, 42. teme, 43. Siga, 44. Bajazo, 45. pesa, 46. zijalo, 47. tišina, 49. Mara, 51. Hikori, 53. nuna, 55. Lika, 56. kolaraba, 57. Tona, 58. korenina, 59. ceha, 61. nakititi, 63. raba, 64. moda," 66. saje, 69. Rača, 71. jelo, 73. masa, 74. Savana, 75. vaza, 76. ramena, 77. nakaza, 78. kako, 80. ho-teti, 81. teža, 82. pipa, 84. kura, 87. maža, 89. vaja, 9t. rasa, 93. toča, 95. doga, 97. Reja, 98. meso, 99. šiba, 100. seme, 101. biti, 102. gama, 104. nota, 106. lepa, 107. tica, 108. tuna, 109. kaša, 110. lava, 112. neroda, 114. košava, 116. Hirati, 118. Lijana, 119. Livada, 120. vešala, 121. široko, 122. bala, 123. Kaja, 125. Rada, 127. kita. 128. biro, 129. ruda, 130. poba, 131. Tata. Tone Cokan: KNJIGOTISK • 0FFSET-TISK • KAMEN0TISK • F0T0LIT0GRAFI1A BAKROTISK e KLIŠARNA e FOTOGRAFIJA • KNJIGOVEZNICA 7U ufzatna tiska časopise, leposlovno tn znanstvene knjige, umetnllke revije. Ilustracije, vrednostne papirje, delnice, cenik«, prospekte, lepake, letake, koledarje, uradne In poslovne tiskovine, razglednice, etikete Itd., posebno goji kvalitetni umetnlikl tisk llustracl), tako enobarvni kakor v vet barvah ^J—daata^lja tiska pa najnovejilh metodah v eno- In večbarvnem lilo- In fotolltografskem tisku slike, diplome, zemljevide, delnica, vrednostne papirje, lepak«, koledarje, cenike, note In Ima najveCJI fotografski aparat v vzhodni Evropi, s katerim ie-produclra slike do 120x120cm tiska eno-, dvo-, tro- In Ittrl-barvne Ilustracije, prospekte^ diplome. Ilustrirane revl|at razglednice, podobice, kolk«, lepake l.t.d. po originalih In barvnih fotograflčnlh snlmklh Derviš, ki ima v roki »zerbc, s katerim se prebadajo. Foto: V. Zaletel S Turki gremo skupaj, da vidimo obredno umivanje pred džamijo, nato pa na derviški večer. Med p?Mp, sUši^o uiujezma,, vabi vernike h klanjanju in K&fco ¥a«gl«M ia štiri strani neba osnovno misel muslimanske vere: »Alahu egber ..., Eškedu Eplja iljah illela, Eške-du enne Muhammedun resu ljallah...< »Bog je največji, ni drugega Boga razen enega Edinega in Mohamed je božji poslanec. Pridite h klanjanju, pridite k zveličanju.< Hitimo, kajti veliko radovednežev, zlasti tujcev bo tam, da dobimo prostor. Ze zagradba (teke) v povsem turškem delu preseneti. Minareta^nima, pač pa je notranjost (semane) podobna džamiji. Soba, nekak šesterokotnik, je močno razsvetljena. Središče je mirab, sveti kot, v smeri proti Mekki. Na obeh je črna preproga (sedžade), v kateri sta dva simbola: Miri Suliman (Salomonov pečat — zvezda) in čivte teber. Na tej preprogi sme biti samo poglavar dervišev. Nad preprogo vise na steni razni predmeti: zarb, to je krogla z verižicami in 30 cm dolgo konico, s katero se prebadajo, teg (manjše igle) in sulicam podobno orožje. Na obeh straneh kota sta dva sandžaka, 2 zastavi z Mohamedovimi izreki. Te zastave je baje dal sam Mohamed onemu, ki je šel od njega po svetu in ima edino ta zgradba 2 zastavi, vse druge le po eno. Po vseh stenah so obešene table z arabskimi napisi. Turki se že klanjajo Allahu, seveda vsi se-zuti. Stojijo na ovčjih kožah in preprogah. Te molitve, skoraj enake kot v džamijah, trajajo malone vso uro. So precej enolične: hodža poje koran in po nekaj izrekih zapoje: Allahu egber, pri čemur vsi vstanejo, roko dvignejo k ušesom, kar naj pomeni, na obrnejo roke od vsega na svetu in se povsem obrnejo k Allahu. Pri besedah: slava velikemu Bogu se priklonijo z vsem telesom in ko poje: slava Bogu najvišjemu, padejo z obrazom na tla in tako tiho nekaj časa molijo. Vmes nekajkrat pojo skupno himno: Alla hume salli... Molitve se končajo s splošnim vzdihom: Allah, Allah. Sedaj šele pridejo sami derviši — muslimanski menihi. Njihov poglavar gre prvi. To je Šeh — gospodar. Star je že in slaboten, dva ga podpirata. Obraz ima suh, častitljiv, spominja me na prvi pogled na starca Zosima v »Bratih Ka-ramazovihc. Oblečen je v zelen plašč in pokrit z zeleno čepico z belim vrhnjim delom. Drugi derviši so oblečeni v črne plašče, zeleno obrobljene. Pokrivala imajo visoka, bela. Obrazi tipično turški. Šeh gre na preprogo v mirab, sveti pot, drugi vstopijo v krog. V sredi so učenejši, ki pojejo koran. Kmalu so vsi razgibani, vrsta dervišev se giblje na levo in desno, dolgo, vsaka beseda ima svoj gib. Pri besedah Allahu se klanjajo naprej, vedno bučneje, sliši se kot nekako lajanje. Ko šeh da znamenje, prenehajo. V krogu stoječi podelijo nato dervišem instrumente: kudam (na bakreno posodo napeta koža in z usnjem tolčejo nanjo), zil (činele) in masar (nekak boben). Instrument poljubi oni, ki ga daje in oni, ki ga prejme. Šeh vzame s stene kroglo z bodico, jo Skoplje. četrtek zvečer v ramazanu. Ta večer muslimani že prištevajo k petku, ki je njihova nedelja. Rarhazan je muslimanski postni čas, ki je trajal letos od 14. oktobra do 14. novembra. V tem času so vsakodnevne molitve v džamiji in popoln j>ost od sončnega vzhoda do zahoda. očisti s silno, pokima dervišu, da pride po kroglo. Šeh mu da zarb in derviš poljubi šehovo obleko in zarb. Šest dervišev prejme zarbe in tvorijo poseben krog. Dva dečka-derviša prejmeta manjše igle. Na šehovo znamenje začno po taktu tolči na instrumente, dvojica dervišev poje, oni v krogu stopajo po taktu v krogu in vrte zarbe, verižice pa zaradi sredobeine sile lete v vodoravni legi. Godba je vedno glasnejša, derviši prehajajo v ritmični ples in v gibei ki nakazujejo prebadanje. Zarbe nastavljajo na lica, na grlo, gibi dajejo vtis, da> di hoče predreti grlo, trebuh. Vidi se, kako se konica vedno bolj udira v lica in grlo. Takti godbe so hitrejši in močnejši, vzkliki dervišev silnejši, ritmika je divja, postaja nam čudno pri srcu. Derviši prehajajo v zanesenost, nekako ekstazo in na šehov namig predro za prst debele konice eno lice, nato še drugo. Nikakega znaka bolečine ni, nobene spremembe na obrazu, samo zamaknjen obraz in predrta lica. Dečki si prebadajo ušesa. Gledalci strmijo, neki gospodični postane slabo, nato celo nekemu oficirju: živci so odnehali. Ko si derviši izderejo zarbe, ne priteče iz ran kri. Samo s slino si omoči prst in se dotakne predrte kože — in vse je dobro, kot bi se nič ne zgodilo. Samo pri enem opazim, da mu je pritekla kri in padala na tla. Derviši se postavijo v vrsto, instrumente oddajo, šeh poje še nekaj in z vzdihom: Allah, Allah končajo svoje bogoslužje. Kritičnost in radovednost sta me še nekaj časa zadržali pri derviših. Ogledal sem si orodja. Zares ostre konice, nisem vzdržal navpične teže na roko. Z nekim dervišem sem se razgovarjal: prav nič ga ne boli. Potipal sem mu kožo, rano: prevare nil Pravi mi, da od tedaj, ko mu je šeh dal zarb, ni vedel nič za sebe in tudi tega ne, da se prebada; da je tedaj šeh popoln gospodar nad njim in mora delati samo to, kar hoče šeh. Kot posebni gostje smo bili povabljeni v njihovo gostinsko sobo: moj tovariš in prijatelj zdravnik in Jaz. Častno mesto v kotu ima šeh, drugi imenitniki sede na preprogah in blazinah ob steni. Nam so prinesli prave stole. Šehu sem izročil fotografije: že prej sem fotografiral nje^a Sveti kot — mirab — s preprogo in orodjem za prebadanje. Foto: V. Zaletel in razne stvari v hiši in si s tem povečal naklonjenost. Šeh je izčrpan, bolan. 65 let ima, raka na želodcu. Tovariš zdravnik ga sicer skuša zdraviti, toda pomagati mu more samo z dobro voljo. Vsi derviši mu izkazujejo izredno spoštovanje in so mu z vsem srcem vdani. Zelo se bojijo za njegovo zdravje. Iz mnogih posetnic pa vidim, da so Miki Slomšek priporoča jaslice »Ako ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kruljestvo«. Kolikokrat uavuju Slomšek v svojih spisih to Zveličarjevo bcsedol Slomšek, nuš veliki mludinoljub in vzor vseh mladinoljubov, je sum z otroško ljubeznijo ljubil in spremljal vse, kar je otrokom ljubega in dragega, tako tudi božične jaslice. Najprej je že vzljubil početnika božičnih jaslic: sv. t rančiška Asiškega. Ob 5_0-letnici svojega rojstva piše v Drobtinicah 1850: »Veselo lehko živi, kdor si pravi stan izvoli, naj si bo stan duhovski ali posveten; najbolj lehko pa U samostanu Bogu služi, kdor se Bogu ves izroči po vzgledu svetega Frančiška Serafika, čigar navadnu beseda je bila: Moj Bog in moje vse.« Nepozaben je ostal Slomšku spomin na »poldrugi dan na mislinjskih fužinah«, ki ga je opisal v Drobtinicah 1861. V opisu se spominja sloveče žene Amalije llagenauerjeve in med drugim pripoveduje, kako je znala otrokom o pravem času napraviti pravo veselje. »Naredila je otrokom lepe jaslice (podčrtal Slomšek). Nu osvetljeni smreki pa so visela zlata jabolka, orehi, rožiči in mnogo drugih dobrih stvari. Pod drevesom so ležale kape, robci, predperti, tudi črevlji in oblačila za zimo, katera jim je Amalija kupila ali pa tudi sama naredila. Na sveti večer so obhajali u lepi svetli sobi ljubeznivo rojstvo božjega de-teda Jezusu (podčrtal Slomšek), so ga po otroško pozdravili in počastili, potem pa razdelili lepe darove, katere je božje Dete po rokah milostljive detomilke Amalije prineslo otrokom, kakor veli: Kar ste enemu teh malih storili, to ste meni storili. Kdor mladini tako veselje napravijo, on postavlja pravi sreči stanovitno dno; že dolgo dobrotnikov in dobrotnic na svetu ne bo več, pa otroci še veselo pomnijo svojih srečnih rajnih dni, katere so uživali mali. Tak spomin polajšava težave starih dni in oživlja zopet plamen svete vere in krščanskih občutkov, katere le prerade zaduše posvetne skrbi in goljufne dobrote. Kdor otrokom tako pomaga, jim dvakrat vbogajme daja, oskrbi dušo in telo, ne le za nekaj dni, marveč za vselej. Potepnim otrokom u jedilih ali celo u denarjih dajati miloščine, se pravi rediti potepuhe in lenuhe. Beračijo starec ne pusti, kdor se je mlad nauči.« Kar je Slomšek za sveti božič drugim svetoval, to je tudi sam rad storil otrokom v radost in korist. Ob 51-letnici svojega rojstva piše svojemu prijatelju, starotrškemu dekanu Tomažu Korenu: »Kakor dober oče svojih otrok jim boš gotovo poskrbel za kakšne jaslice ali kakšno predstavo rojstva Kristusovega. Podobe k temu sem prejel iz Južne Tirolske. Za njih postavitev bo treba še omare s steklom, kar bi utegnilo stati 10 do 12 gld. Seveda se mora mizar razumeti tudi na notranjo napravo. Ce ne gre drugače, bi to napravil tukajšnji mizar, ki je že take jaslice postavil. Ali pa pošlji sam katerega tamošnjega mizarja, da si tu na mestu ogleda jaslice in take tudi tamkaj postavi. To drugo bi bilo boljše, ker se morajo že tako jaslice prinesti v Stari trg. Otroci imajo veliko veselje s tako predstavo rojstva našega Zveličarja. Tudi želim, da bi se take otroško pobožne predstave splošno uvedle v škofiji. Posvetuj se torej sam s seboj in piši mi, kaj si sklenil. Denarja mi ni treba pošiljati, saj si mi sobrate pri konferenci pogostil.« Dekan Koren pa ni poslal mizarja iz Starega trga k Sv. Andražu, ker je mislil, da bo tamošnji skušeni mizar omenjeno delo bolje izvršil. Slomšek je čakal do 20. oktobra; tisti dan, za vigilijo sv. Tomaža, se je pa zopet oglasil najprej z godovnim voščilom, potem z novim naročilom glede jaslic. _ ^ Posebno pazite, kaj bolnik pije! Affl^ Če Vam je le mogoče, dajte mu I^^B^v ia zdravje in ožitek čim češfce \ Jr najboljšo mineralno vodo ono z rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o tdravju Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI. »Božične jaslice so torej narejene. Ker nisi Ti poslal nikogar ponje, Ti jih moram sam poslati do Dravograda. Prihodnji torek, 23. dec., kodo jaslice v zaboju že na pošti. Pošlji torej koga, ki jih bo pri poštarju sprejel in jih potem previdno prepeljal v Stari trg, da bodo na sveti večer že postavljene v cerkvi. Želim le, da se ne bi kaj poškodovale, da bi bilo veselje popolno.« Moremo si misliti, kolikrat je napravil Slomšek tako božično veselje, kjerkoli je pa-stiroval. Kadar pa kot škof ni več imel posebne mladine v svojem delokrogu, je skušal isto božično veselje po svojih prijateljih posredovati otrokom po vsej škofiji. Mogel je reči s Kristusom: »Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem jaz vam storil.« BANKA BARUCH 11, Rue Anber, Pari« (9*) odprem tj a denar v Jugoslavijo najhitreje In pe najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkutantneje. Poštni urad) v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-63, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luiembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. kjer pa blagih src na svetu ni, se najlepši kraj hitro spremeni v žalostno puščavo.« Pa to velja po Slomškovem prav tako za gospodo kakor za kmečke ljudi; prav tako za mesto kakor za deželo. Leto dni pred svojo smrtjo je še hotel, da bi bil božični večer, Kakor ga je opisal v hiši detomilke Amalije, zgleden za vse krščanske, zlasti za vse premožne družine, z ozirom na ubogo deco, pa tudi za vse kraje. Poldrugi dan, samo poldrugi dan, se je mudil tam na mislinjskih Fužinah, pa je spoznal resnico, ki jo hoče vsem vtisniti v blagodejen spomin. Sklepa "namreč: »Pravijo, da moraš sedem let na enem kraju ostati, če hočeš ljudi prav spoznati, in tri leta pod eno streho živeti, če hočeš domače čisto prezreti. Poldrugi dan je pa zadosti v eni hiši ostati, in resnico spoznati: da dobri lj.udje spremenijo pust kraj v pozemeljski raj; Oporoka pristnega kmeta Umrl je veljaven kmet. Na konec svoje oporoke je pripisal: »Fst veste, da sem z majhnim zalel. Z veliko težavo sem se spravil kviiku. Ljudje pravijo, da sem dober kmetovalec. Mogoie, a skrivnost mojega uspeha je drugje. In to bi vam povedal: Nikoli nisem delal v nedeljo. Tudi ob delavnikih je moral iti eden, vsaj eden iz moje družine k sv. maii. Svoje setve nisem izročil samo zemlji in gnoju, ampak tudi blagoslovu božjemu. Dober sem bil s svojo služinčadjo in z reveži. Storite tako, in imeli boste uspehe.* Spomin (Po Claudeln.) Često se spomnim samostanske tišine nekdanje in ji prisluškujem. Spomnim glasov se ubranih, ki bo peli. molili: Verujem. Tedaj se zamislim v noč betlehemsko, vso črno in neizmerno, kjer si pastirji preprosti pravljice pravijo med seboj enomerno. Eden vprašuje, drugi odgovarja; mlajši starejše bajati pustijo; vmes je trenutek tišine - popraviti drva je treba, da spet zagorijo. Tako nam postaje naše rešitve na poti, ki vodi v nebo, z glasom zaupnim nekdo potihoma baja, baja jih skromno, toplo... HIMMEL- ELEKTR0M0T0RJI ZA KROŽNE ŽAGE delujejo zanesljivo v vsakem obratu lesno industrijske stroke HIMMELWERK A. G. TUBINGEN Zastopstvo: Dovian Ivan, trgovina strojev in strojnega orodja za obdelavo lesa Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. Telefon št. 45-42. Misel za sveti večer in sveti dan Menda Ti nisi komu kriv, da letos nima mirnih božičnih dni ali pa si vsaj pripravljen, da to skoraj poravnaš; tako boš to misel rajši sprejel. Nocoj sta se poljubila Mir in Pravičnost. Velika' je razdalja in razlika med soncem in zemljo, pa še večja je med Stvarnikom in stvarjo. Pa človeškim očem se zdi sonce kakor majhna obla; zemlja v primeri z njim pa velika, tako velika, da jo kosajo in se kar kosajo zanjo, kdo je bo več dobil. Vendar, če se dajo ljudje zvezdo-slovcem poučiti, da sonce po velikosti neizmerno presega zemljo, zakaj se ne dajo še bogoslovcem preveriti, da je nadzemeljsko nedoumljivo večje od zemeljskega? Prav to nadzemeljsko v človeku, neumrjočo dušo, je prišel iskat Sin božji, ko se je učlovečil in v sveti noči rodil na zemlji. Moderni človek hoče, kakor je hotel prvi Človek in kakor satan sam, »bili kakor Bog*. To pa hoče biti sam iz sebe, brez Boga, da, celo proti Bogu, proti viru vsega življenja, proti stebru vse-ga bivatija. Tudi Bog hoče, da bi mi bili kakor on. Bog fe med nami postal človek, da bi človek postal kakor Bog. Toda Bog hoče, da se to le zgodi, kakor se zgoditi more: ne brez njega, ne izven njega, ne proti njemu. Noče, da bi delali lažnive bogove iz sebe, da bi sami sebe oboževali. Bog hoče, da bi mu bili kakor on, toda le v njegovem naročju, na njegovem srcu, v združenju z njim; hoče, da bi postali po njem in z njim, kakor njegov edino-rojeni Sin, ki ni noben drug Bog, marveč eden in isti Bog z Očetom. Kako velika je nespamet in zlobnost brezbožnilcovt »Kdor zemljo ljubi,< pravi sv. 'Avguštin: »je zemlja; kdor pa ljubi Boga — kaj hočem reči, bratje? ne jaz, božja beseda naj vam pove: kdor ljubi Boga, postane kakor Bog; saj je rečeno: vi ste bogovi, vi ste sinovi Najvišjega.< Angelski spev »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem< bo imel za nas le tedaj popoln pomen, če si prizadevamo spolnili Zveličarjevo besedo: »Bodite popolni, kakor je vaš Oče nebeški popoln.< Akoprav bi bil Ti obdarjen z obilico zlata in srebra, zaradi teh reči ne boš občudoval samega sebe; zakaj čeprav so te reči pri tebi, so vendar izven tebe. Bog, ki edini zadostuje, pa more biti v nas, naj tudi res biva v nas. Naj čutimo to milost zlasti na sveti večer in sveti dan. Frtaučku Gustl ma beseda Noja, šika se, de ~ t/i vam narpred vo- šem prou vesele bu-i) žične prazenke, de "I/i na bote rekel, de na znam manire. Soje čase sem vam pu-vedu tud kej ud pu-tic. Zdej sa pa tist Saši, ke sma mel še s puticam za upraut, že menil. Zatu je bi pameten, de ud pu-tic raj kar moučim, de vam na bom nazadne še guste delu. Scer sma s pa s puticam sam želodce pufrderbal, če sma se z nim preveč mastil. Putice sa sam dohtarjem prou pršle. Mi, ke sma jih natepaval, sma pa pu-navad gor plačal. Asten putice pestima letaš kar premah. Sej brez putic boma za sila že tud gviral. Dons vam bom rajš kej druzga puvedu, kar vas bo prou gvišen še bi zanimal, koker putice, če ste kulturen deluci. Un mesec en dan sem brau u časopise, de bo en gespud tam na Štajerskem ene bukle iz šolskega žeulejna ven duu. No, pa pros, de b mu pt.ilal usi kulturen deluci soje pozitiune, pa tud negatiune šulske spumine. Jest scer na vein, kašen sa glih pozitiven al pa negativen šulsk spumini. Ke sem pa slučajen tud jest kulturen deluc, šulskeh spuminu se m je pa tud že precej nabral u žeulejn, mu bom pa tud jest dau ene nar šulskem spominu na raz-pulagajne kar tlela u »Sluvence«, ke se m zdi škoda gnaria, de b ga za marke ven metu. Sej veste, de je dondons hedu za gnar. Za ta griHr, kulker b me marka za taka dala kuštala, dubim jest u trafik že šest drava cigaret. Kar tega nej se gespud pusluž, kar mu bom jest tlela puvedu, pa bova pršla še ta narcnejš skuz. Asten, pa začnima u božjem imen. Čas je ia zlatu, koker prauja. Če je tu res, pa na bom trdu. Kene, jest mam tulk časa, de b z nim lohka cela Iblana kupu per kasa, če b biu čas res zlatu, pa m zajn še en štamperl bri-nučka nubeden na da. Tu mende na bo držal. Čas je holt čas, zlatu je pa zlatu. Veste, ke sem biu jest še čist meičken, me je atek zapisu u tista ta mala šula, ke je bla tiste čase glih zraven cerkve svetga Flurjana. Tekat sma takem šulam rekel univerza zatu, ke sma se na teh šulah usesorte učil. Prefesar Muhca, koker sma mu rekel, nas je učiu čez štrk skakat, kuzouce delat in pa platen cufat za ranjence, ke je bla tekat glih vojska z Lahem. Tud ubugat sma se učil. Ke sma bli skori usi precej brihtne glave, sma se usega hiter navadel, sam ubogajne nam ni šlu u glava. Tu je biu za nas še ta narteži predmet. U useh drugeh predmeteh som dubu jest »ud-lično«, sam u ubugajn sem dubu »nezadostno«. Če je eden sam u enem predmet tekat padu, je šou pa useglih lohka naprej. Sej je mende še zdej tku. No, jest sem se pu ukancah preselu tud u Redut na ludska šula, ke je bla preči zraven cerkve svetga Jakuba. Za učitela sem mou jest u ta prvem klas gespuda Močnika, katehet je biu pa gespud Rozman. Buh jima dej večen mir in pokoj, ke sta že uba na unmu svet. Rada sta me mela uba, ke sta vidla, de sem brihten. Po tud še precej priden sem biu. Sam z mojem ubugajnam sta mela križ. Še dons m na gre u glava, zakua b mogu člouk glih use ubugat? Sej ma vender usak soja glava in pa možgane tud, de mu puveja, kuku more ta al pa una reč ven spelat. Zmeri se člouk tud na sme na druge zanašat, de mu boja pumagal. Ce pride eden enkat dol na Stedenc, je pa drgač. Tam more člouk ubugat, ke se na soja mežgane ne more več znnest. Jest sem biu pa brinten, koker sem vam že puvedu, zakua b se mogu pol pestit, de b me le drug kumandiral? Ce se eden na upa več pu soj glau delat, je znam- ne, de sa se mu začel mežgani kisat. Le men verjemite, de je res tku, koker praum. Jest vem tu iz lastne skušne. Koker sem mou enkat preveč cvička u glau, pa nisem več vedu, kua delam, ke cviček je punavad precej kisu. Moj učitel gespud Močnik ie biu en fajn člouk. Če sma ga še tku uiezel, ni nekol nu-benmu sojmu učence lasu skrivu. Če že ni šlu drgač, mu je rajš kar en ceu šop las ven zderu, pa je biu glih tku dober. Al ga je pa kar ven iz klupi putegnu, pa ga je gor na umara pusadu, de sma se lohka usi zgledval nad nim. Tu je mende gespud Močnik pounu še iz zgu-duvine, ke sa u stareh časeh tud kašenga lum-pa zaperl u kašen kiirenk, pa sa ga pustaul na kašen vogu tam Pud Tranča, de sa se lohka Ide, ke sa šli tam mem, norca delal iz nega. Pa ta navada je mou tud, de je utrocem use preč pubrau, kar sa s prnesel s saba za južna. Reku je, de šula ni kašen špajseimer, de b se jedel not. Šula je zatu tle, de se utroc učeja, ne pa, de b s s hruškam, jabukem in pa če-šplain trebuhe basal. Jest mate tekat čas, ke bo šule konc. Jest nisem mou nubenga uržaha, de b se čez tu gor držu, ke men nisa dal duma nekol nč, de b s saba u šula nesu. Enkat je prnesu ud enga brajnuca fant, kar en ceu krancel fig s saba, če prou mu je biu znan, de je tu prepuvedan. Gespud _ učitel mu jih je sevede prec preč uzeu, pa jih gor na tista umara puložu, kamer ie punavad za štrafenga zlučince gor pusadu. Men sa se ceu čas sline cedile, ke sem jih gledu. Z enmu učesam sem škilu gor na fige, s ta drugem sem pa gledu gespuda učitelna in premšlvou, kuku b pršou du tisteh fig, ke fige sem jest že ud nekdej ubrajtu. Kar naenkrat se m pa neki zabliska u glau. Hiter sem strgu ven iz teke en puper, naredu z nega kugelca, pa sem ja vrgu gor u gespuda učitelna, ke je slonu pr miz in neki premšlvou. Ke sem ga k sreč zadeu glih u nus, je pa hiter skoČu pukonc in prašu, kdu je ta lumparija naredu. Jest ket puštenak, sem prec roka u lft uzignu in reku: »Jest!« Z mana ni delu pol dost kumedi, kar zagrabu me je, pa pusadu zraven fig gor na nmara. Sevede, jest sem se hiter puslužu tisteh fig in jih začeu skrivej natepavat. Ke sem biu s figam fertik, sem pa puložu tist srebot, ke sa ble fige gor nabrane, nazaj na umara. Tist fant se je pol pu šul mal cmeru, ke ni dubu več fig nazaj. Gespud učitel je pa men reku, de sem nafrigan, ke je prec vedu, de sem mu sam zatu vrgu tista kugelca u nus, de sem pršou du fig. Asten, tu je mende puzitiven spumin na moje šulske leta. Zdej vam bom puvedu pa še vam pu sojeh mučeh pustregu. en negativen spumin, de bote videl, de sem Ke sem prlezu lepu pučas du treega klasa, sem mou pa gespuda Šota za učitela. Ud tega gespuda vam pa na morem glih druzga pu-vedat, koker de je strašen rad šnofu. Šnofajne je biu tiste čase liedu muderen. Puseben ženske sa šnofajne ubrajtale, ke takat sa ble cigarete še prou ena redka dubrota. Ke me je gespud Šota še skori bi ubrajtu, koker gespud Močnik, je pa tud mene zmeri ke čez cesta u trafika pu šnuftubak pušilu. Sevede, šnuftubak sa Ide prouzaprou sam zatu šnofal, (le sa kihal. Gespud Šot pa ni nekol kihnu, čeprou ie mou večkat nus s tubakam čist zabasan. Men se je tekat tu čuden zdel, zakua na kiha, če že šnofa. Če b gespud zmlet poper šnofu, b pa kihu. Mende gespud na ve, de je poper bi šorf, koker pa šnuftubak. No, ke me je čez ene par dni spet pu šnuftubak puslou in m še puseben narocu, ae mu morem prnest ta prau Samparel, de bo kej zalegu, sem pa namest u trafika skoči raj u ena špe-carija, ke je bla prec zraven trafike, in kupu za tist gnar rajš zmletga popra. Koker sem mu tist škrnicelček izroču, ga je pa prec mal n nus nabasu. Sevede je začeu prec tku kihat, de se je začela kar cela šula trest. Pugruntu je pa tud prec, de tu ni Samparel, ampak poper. Pa ni druzga naredu, koker ena m je ukul ušes prmazu. Namest de b m reku, de sera nafrigan, se je pa zmotu, pa m reku, ue sem lump. Vite, ln je pa negativen spumin mojeh šulskeh let F. G. au V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din, tenltovanjskl oglasi 2 dla Debelo tiskan« naslovna besed« s« računajo dvojno NaJmanJIl znesek ia mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enokolontka, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko j Službe iščejo Manufaklurist •ell premestitve. Ponud ba upravi »Sloven.« pod »Posten, zmožen« 19.668 | Kleparskega vajenca I Mizarskega pomočnika Kuharska začetnica ttča mesta. Je zelo po Iteno dekle. Ponudbe na upravo »Slovenca«^ pod »Uporabna« 19.636. (a Kmečko dekle polteno, Išče zaposlitve v boljši kuhinji z januar jem. Naslov pove uprava »tilovenca« pod 19.687. a Starejše dekle Bmo£no samostojnega go »podlnjstva, Išče službo Gre tudi k otrokom. Na ■lov v upravi »Slovenca« pod št. 19.745. (a Manufakturist V»rslran v kontekcljt ln galanteriji, veSč aranži-ranja Izložb, dobra mlaj ta moč, vojaščine prost, vešč nemščine, Išče namestitve. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.743. a Dekle ■tarejla, vajena vseh hiš ntta del ln preproste ku he, teli službo s 1. janu arjem. Ponudbe z navedbo plače v upravo »SI.« pod »Poštena« 19385. Kuharica tmifiena v Marljanlšču v LJubljani - Išče službo. Gr« tudi v Beograd k po fitent družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« 19.684. (a Ženska arcOnJfth let, dobra kuha rica in šivilja, Išče službo. Najrajši k duhovne mu gospodu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod (t. 19.838. (a Prodajalka i« stroke, vajena mb gospodinjskih del ln blagajniškega posla v kavarni ali restavraciji ISO« službo za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Vestna« 1676. (a Žagar ▼eW vseh .popravil, poro čen, star 3ti let, trezen in pošten. Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 21020. (a) Iščem mesto oskrbnika nočnega čuvaja ali kaj podobnega. Star sem 32 let. oženj en, trezen, z dobrimi »pričevali. Naslov v upravi »Slovenca« pod It 21032. (a) Trgovski pomočnik mlad, verziran v vseh panogah trgovine z me-ianlm blagom, želi name-tčenje v večji trgovini v mestu ali na deželi. Na-■top s 1. februarjem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Agllen« št. 19978. Absolventka gospodinjske šole, pridna ln poštena, želi službe kot pomočnica gospodinji, ker bi se rada Izpopolnila v kuhinji. — Naslov v vseh poslovaln. »Slov.« pod št. 21.044. (a Pekovskega vajenca pridnega ln poštenega sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« Maribor pod It. 1661. (v Brivskega vajenca ■atetnlka, pridnega, poltenega, sprejme Kavčič EJdvard, Ljubljana VII., Celovška cesta 94. (v Pekovskega vajenca Bprejra« z novim letom pekarna Auer, Aleksandrova cesta 4, Pobrežje, Maribor. (v 16-letni fant is poštene, katoliške hl-le. ae želi izučiti železo-■trugarske ali avtomeha-nlčne obrti. Naslov pove ■prava »Slov.« ood 19936. takoj sprejmem. — Vsa oskrba v hiši. - SvaJger Franc, Vojnlk. (v Mesarski vajenec Išče mesto. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 19.901. (v vajenec zdrav ln močan, 16—1« let star, se takoj sprejme. Vprašati pri: Štefan Savecs, Slovenj Gradec Učenko za šivanje oblek spre] me »Julijana«, Gosposvet ska 12. Hrana ln stano vanje v hiši. Natakarski vajenec zdrav, močan, pošten, se sprejme s 1. febr. 1940 v uk v kolodvorski re stavracljl na Pragerskem Vsa oskrba v hiši. Pred nost: znanje nemškega ali madžarskega Jezika Pismene ponudbe. (v Službodobe Mlado služkinjo takoj sprejmem. Maribor, Turnerjeva ul. 36-1., levo Služkinjo pridno ln pošteno, vajeno kuhe ln šivanja, sprejmem. A. Jenko, dežnl-karstvo, Kranj. Hlapca in deklo za kmečka dela, od 18 do 30 let, sprejmem. Cerne, Vodnikova 133, Ljubljana VII. Služkinjo vajeno kuhe, čisto tn zdravo, 28—40 let, sprejmem k majhni družini. Ponudbe v upravo »31.« v Mariboru pod »Vestna« št. 1681. Kuharieo veščo dobre kuhe, mol no kavcije, sprejmem sa Industrijski okraj Ljubljane. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kuharica« št. 19.902. (b Potnik za vinsko trgovino, možen kavcija — se takoj sprejme. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« Jesenice pod »Zmožen« št, 19.713. (b Tehnik s srednje-tehnično lolo, se sprejme kot kalkulant v neko tovarno kovinskih predmetov. — Ponudbe z navedbo plače poslati v podružnico »Politike«, Novi Sad pod znakom »Za VojVodlno«. Služkinjo pridno, čisto, pošteno, ki se razume na kuhanje, gospodinjstvo ln nego otrok, sprejmem. Nastop 1. Januarja. Plača po dogovoru. Dopise v upravo »Slov.« pod P-19957. Trgovsko pomočnico za trgovino z meš. blagom ln železnlno, sprejmem. V poštev pride samo dobro verzlrana samostojna moč. Nastop s 1. januarjem. Hren Ela, Ribnica, Dolenjsko. Služkinjo okrog 30 let staro, preprosto, vajeno vsakdanje kuhe, sprejmem k druži nI z dvema otrokoma 6 ln 2 leti starima. Ponudbo poslati na naslov : M. Plut, učiteljica, Unec pri Rakeku. Velik denarni zavod sprejme praktlkanta s trgovsko predlzobrazbo, In mlajšega uradnika z bančno prakso. Ponudbe s prepisi spričeval ln priporočili v upravo »Slov.« pod »Ugledna prihodnost« št. 19923. Dekle pridno, pošteno, cdravo, ki popolnoma samostojno kuha In opravlja vsa hlš-a dela, sprejme slovenska družina treh oseb v Splitu. Ponudbe na naslov : Vezivo. Split, Dio-kleclanova obala 12. takoj sprejme Janko Re-mlc, Šenčur pri Kranju. Sedlarske pomočnike takoj sprejme Horvat Joško, Poljanska e. 69, LJubljana. (b Prodajalka gospodinjsko naobražena, dobi stalno mesto. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštenost« 19996. Služkinjo pridno ln pošteno, s *na-njem kuhe. sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19963. Služkinjo za pranje, ki zna šivati na šivalni stroj, sprejmem. Ljubljana, Karlov-ška cesta 4. (b Pošteno dekle ki zna dobro kuhati — takoj sprejme gostilna Mtlller, Ljubljana, Janševa ulica 15. (b Izvežban solicitator <-lca), event. stenograf so sprejme. Prednost — znanje nemščine. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1949« it. 19.840. (b Krojaške delavke za obleke ln fino žensko perilo - sprejme Seidler Anna, Beograd, Kneglnje Ljubice 15. (b Mladega fanta razumnega, za pomoč pri strojih in pospravljanje na žagi, sprejme Mizarstvo ln žaga Andlovlc — Škofljica. (b Samostojen preddelavec (preddelavka) vešč Izdelovanja vrečic (Futeral) za naočnike li kartona, dobi službo. Obširne ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vešč« 19.761. (b Srečne praznike želi firma BRUNO N0SER. Zeimin Služkinjo vajeno kuhe ln vseh hišnih del, sprejme Bayer, Blelwelsova cesta 16. (b Dekle pridno In pošteno, vajeno vseh hišnih del — takoj sprejmem. Naslov pove uprava »Slov.« pod 19910 Trgovko za trgovino meš. blaga na deželi. Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.639. Hlapec vajen konj in poljskih del, vojaščine prost, dobi službo. Nastop 1. jan. -I. Paternoster, mesar —• Zalog, D. M. v Polju, b Ključavnič. pomočnik ki je popolnoma samostojen avtogenskl varilec — se sprejme. Nastop službe takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pomočnik« It. 19.906. (b Hlapca marljivega, treznega, zanesljivega, sprejme Fric Smuk, valjčni mlin, Kri- že na Gorenjskem. (b (ES33! Krojni tečaj Jožice Kumelj se prične 9. januarja 1940 Novi trg 1-1., LJubljana. Po naročilu Izdelujem vse kroje (šnite) po meri ln žurnalu. Zaslužek Zastopnike (-ce) za novosti brez konkurence takoj sprejme Lln-dl«, Ljubljana 246/c. 7. a odgovor priložite 2 din. le nitbe Gospod z državno službo želi dopisovati s simpatično, do 25 let staro gospodično v svrho ženltvo. Zeli točne podatke ln dve sliki. — llumar Franc, Rudarski dom. Zenica, Bosna. (ž 36 letni gospod z lepim posestvom poroči gospodično ali vdovo brez otrok, do 36 let. z nekaj gotovine. Dopise z naslovom poslati upravi »Slovenca« pod zn. »Prijetna zima« 19.777. (ž Uniform, drž. uslužbenec v Ljubljani, značajen -želi poznanstva z dobrosrčno gospodično do 25 let, z nekaj dote, zaradi ženltve. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Srečno življenje« 19.775. (ž Dekle srednjih let, z gotovino, želi znanja s poštenim gospodom, 40—60 let. — Ponudbe upravi »Slov« pod »Simpatična« 19.898. Za sina trgovca in gostilničarja z lepim obratom, Iščem primerno družico. Dopise v upravo »Slovenca« pod »26« št. 19.744. (ž ITfFri rrrrj Otroški voziček globok, dobro ohranjen kupim takoj. — Kristan Jenkova 15. (k Kože divjih zajcev stalno kupuje po najviš jih dnevnih cenah J. Lav rlč, Cankarjevo nabrežje ki. 1. Klavnica, Rudnik. Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih eenab A. Boili, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. šoferska šola sa poklicne šoferje In amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica It. 41 Telefon 28-28 Samostojen obrtnik mlad, pošten, Išče znanj z dekletom, najraje s ši vlljo. Predpogoj poštenost in neoporečnost. Ponudbo s sliko poslati v upravo »Slov.« pod »Stroga taj nost« št. 19938. Vdovec dobro situlran posestnik, s trgovino, popolnoma sam. 60 let star, poroči takoj gospodično lz ugledne hiše, primerne starosti ; kontorlstlnje, učiteljice Imajo prednost. Ponudbe samo s polnim naslovom podružnici »Slov.« v Mariboru pod »Redka priložnost« 1680. POSTNA HRANILNICA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Centrala ▼ Beograda, podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Shoplju, Podgorfcl in susahu. GLAVNI POSLI POSTNE HRANILNICE Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4*/». Na vloge do din 2.000"— se ne more izreči niti prepoved niti pridobiti zastavna pravica. Preko svojih čekovnih računov izvršuje najhitreje in najcenejše izplačila in vplačila tako V državi kot tudi v inozemstvu. Daje posojila na zastavljene državne in od države garantirane vrednostne papirje. Vnovčuje kupone drž. vrednostnih papirjev. VzdrSuje poslovne zveze s Poštnimi hranilnicami in velikimi denarnimi zavodi na celem svetu. Za vse vloge pri Postni hranilnici jama drŽavo. iJ Maribor - Celje obiščem vsak mesec. Pošljite naslov za osebni obisk. Stare obleke, čevlje Itd. - plača najboljše starinarna Dobovlčnik -Slovenj Gradec. (r Vsakovrstne zlato kupuje po naJviSjib cenah CERNE, Juvellr, Ljubljana VVolfova ulica SL 8 staro 7lato, zlato zobovte ln srebrne krone kupujem po najvišjih eenab A. KAJFE2 TgOTlna z nrami In zlatnine precizna delavnioa ia popravila vsakovrHtnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14 Cunje krojaška odrezke, star papir, tekstlln* odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako tarovco) — kupi vsako množino Arbelter. Maribor, Dravska 16. rrma Družabnika za seriozno novost sprejmem. Potrebna gotovina 20.000 din. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Velik zaslužek« št. 19990. Vaš denar najbolje naložite v dobrih trgovskih ali industrijskih podjetjih kot družabništvo ali udeležbo na dobičku. V poštev pridejo samo večje vsote ln resnih re-flektantov. Obrnite se zaupno na RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka 12. Hranilne knjižice 3°/o obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Vloge Prve hrvatske štedlonlce, Srbske banke d. d., Jadransko podunavske, Mestne hranilnico Radovljica — kupimo proti takojšnji gotovini. Ugodna prilika za vnovčenje. — RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka 12. Hranilne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske okolice - kupim. Naslov v podružnici »SI., v Celju pod št. 19211. Obrtne banke vlogo, večji znesek, damo na mesečno odplačpvanje za več let. — RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka 12. Družabnika k dobro vpeljanemu podjetju sprejmemo. Kapital 20—30.000 din. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »32« št.19.877. (d Knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske Imam večje ali manjše zneske vedno na razpolago. — RUDOLF ZORE. LJubljana, Gledališka 12. I Pohištvo ] Neveste! Predno si nabavite pohištvo. si oglejte zalogo Izdelanih spalnic ln kuhinj. Cene zmerne. Pavel Okorn, Škofja Loka, Fužinsko predmestje 3. Vsakovrstno pohištvo dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60. Sprejemajo ee naročila. Avgust Černe Vodnikova 83. LJubljana, priporoča pred nakupom pohištva ogled svoje zaloge spalnih, Jedilnih ter kuhinjskih oprem. MODRQCE otomane, kauče itd. dobite poceni in 80-lidno pri ivanHabie.il tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti ..Nidmana" Moderne spalnice In kuhinje, po nizkih cenah nudi mizarstvo Vcl-kavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. Sprejemajo se naročila. Lesena zlužlilva postella s tapeciranim madrocem Din 220 — Speciialne posteljne mreže »Patent«, in »primHsimo« modroce, otomane, in »se tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka Rud. Radovan «/>.(„; Ir« IS Moderno spalnico Iz orehove korenine, solidno izdelano — poceni proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. — Ogleda so na ekladišču: LJubljana, Prečna 6. Uredite« premoženja Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inka^o terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkonosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knji-ijovcdstva, bilance, kal Hulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniSke isdeTe poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE LJubljana, Gledališka uL7 Kupujte pri naših inserentih! loraai Dva pitana prašiča prodam. Zg. GamelJne 30 Pes ovčjak dober čuvaj, naprodaj. • Jurčkova pot 67. (J Kravo ki se bo v štirinajstih dneh teletlla, dobro mle karlco, prodam. - Cerne Kranj. (j Psiček foksterler 74 6, beločrn, Izgubljen. Najditelju br Izplača nagrada. - MIha Sover, Gmajna, Črnuče. ZASTOPSTVO Preselili smo se DELAVNICA v lastne prostore: TyrŠCVa CCSta 35a - Telefon 34-29 GARAŽA »LOJZE« Enonadstropna hiša nedokončana - naprodaj. Smarska cesta, za šolo, Ljubi Jana-Moste. Stanovanjska hiša naprodaj pri fari. Polzve se: Vodice nad Ljubljano »t. 60. (P V Kamniku - Zapricali prodam 4 parcele v Izmeri 2800 m" po 12 din m". Izve se: Anton Mazovec, Kamnik, Perovo 45 Hišo v Ljubljani att bližnji okolici, enodružinsko, kupim ; plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 19.839. (P Tristanovanjsko hišo pritlično, z električno razsvetljavo, vodovodom ln vrtom, med Tržičein ln Golnikom, prodam. Polzve se v upravi »Slovenca« pod značko »95.000 din« št. 19.239. (P Posestvo z lepim sadonosnlkom, ob banovinski cesti, 3 km oddaljeno od mesta Celja, naprodaj. - Poizvedbe v trgovini Stropnik, Celje, Trnovlje 180. Parcela 850—900 m", naprodaj. — Trata št. 6, obč. St. Vid. — — solidno, udobno, dvosta-novanjsko, severozahodno, Matjanova 6, prodam letos za 15V» ceneje. Krasna sončna parcela v Ljubljani ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sončna parcela« 19.874. (p Gradbene parcele v gorenjskem mestu — vzhodna Idealna lega — ugodno naprodaj. Vprašati : A. MahorčiS, Ljubljana, Puharjeva 14. (p Enostanovanjsko hišo prodam. Polzve ee: Kožarje, Tržaška cesta 105. Kupim hišo primerno za mlekarsko obrt na deželi, ako so v kraju za to dani pogoji. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Mlekarna« 1673. (p Za dokončanje večje stanovanjske hISe (pod streho, dvonadstr., 12 stanovanj, davka prosta, rentabilna), v prometnem mestu, Idealna lega, Iščem sodeležnlka, eventuelno jo prodam. -Vprašanja na: SI. Meše, Ljubljana 1, poštni predal 219. (p HIŠE vseh vrst, parcele ln posestva kupite ln prodaste najugodneje potom Realitet. pisarne Adamič Ljubljana Gosposvetska cesta št. 7 (vis-a-vls Slamiča) telefon 48-79. Proda se takoj VILA na otoku VISU, opremljena ali prazna, tik ob morju a krasno lego in razgledom, moderna slavba, davka oproščena: velik vrt zasajen z raznovrstnim sadjem, oranžami, citronami, mandarinami, grape-fruit; cvetje, razne rože. palme; vinograd z različno plemenito trto. Nujna prodaja radi zidave sanatorija, cena zelo ugodna. Za informaci je se obrniti na naslov: Or. CvItanovK, Sarajevo, Aleksandrova 57 Prodamo ali v najem oddamo stanovanjsko hišo, enonadstropno, v Žužemberku ; stanovanjsko hišo, enonadstropno, z velikim trgovskim lokalom, sredi trga; žago ln mlin ob Krki v Žužemberku ; veliko, močno zidano poslopje sredi trga, primerno za skladišče ali obrt. Ponudbe na Hranilnico ln posojilnico v Žužemberku. Imobilija Ima. v prodaji vsako hišo, prostor ln vsako vilo, ki je v prestolnici resno naprodaj. Ima organizacijo za upravljanje ln nadzorovanje hiš. Palača nova, davka prosta, v strogem centru, z velikimi lokali in sodobnimi stanovanji, ki Imajo luk suzne postranske prostore ln udobje, ki mora zadovoljiti najbolj razvajene stanovalce. Zgradb! je posebno masivno zl dana kot malo katera druga. Ima osebno in tovorno dvigalo, dragoceno pročelje, nadstropno kurjavo, mnogo marmorja ln drugega luksuza. Dohodek te edinstvene palače ca 380.000 din, toda zaradi nujne prodaje je cena samo 3,150.000 din In prevzem majhne hipoteke. To je najcenejši vseh večjih objektov. Palača nova, prosta davka, v najlepšem in najuglednejšem centru prestolnice. Palača je masivno zidana z betonskimi konstrukcijami ln luksuzno opremljena. - Stanovanja Imajo etažno kurjavo, tekočo toplo vodo, vzidane kadi, vzidane štedilnike, osebno dvigalo, velike terase, ImpozRntno fasado Itd. Zaradi poslovnih razmer ln potrebo se proda mnogo pod ce- Ugodna naložba kapitala V Mariboru enonadstropna hiša s stranskim poslopjem ln stavbiščl, tudi za razna podjetja zelo prikladna, ugodna lega -ln nova enonadstropna hiša s stavblščem, visok najemninski donos, na periferiji mesta, ugodno naprodaj. Pojasnila direktnim Interesentom daje dr. Kieser Karel, odvetnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 14. (p Stavbna parcela na križišču banovinsklh cest Kranj — LJubljana — Skofja Loka—Kamnik, 15 minut od Medvod, na prometnem kraju — ugodno naprodaj. Na parceli Je elektrovod. - Polzve se: Zbllje 1, Medvode. Bivši sokolski dom (ca. 150 m'), na Igu pri Ljubljani, naprodaj. — Stavba leži ob banovinski cesti, pripravna isa vsako obrt ali ustanovo. Poleg elektrika. Informacije Vodnikova 133, LJubljana VII. Krasno posestvo z gostilno ln trgovino v prometnem kraju na deželi, pri farni cerkvi, zaradi družinskih prilik po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »170« št. 19.761. (p Lepo vilo ali pension na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice ln 2 url peš do Bleda, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika ln vodovod — takoj prodamo. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Pension« 19956 Hiša z mizarsko delavnico, z vodno močjo, mizarskimi stroji ln z poleg ležečo majhno hišo na Milnem (na Bledu) št. 51 ln 95 ugodno naprodaj. Informacije pri Ljudski posojilnici v LJubljani. (p Novo hišo s trgovino prodam, na Pobrežju. -Mesečni donos 2250 din. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1662. (p Nova hiša moderna, vodovod, lep vrt, poceni naprodaj v Tržiču. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.705. (p Krasno parcelo lepa južna lega, vodovod, elektrika ln zgrajena nova ograja — prodam na Grubarjevem nabr. brez posredovalca. - Martlnec, Trnovski pristan 22. Parcelo pred remlzo ln šolo v Zg. SlSkl, prodam. Polzve se : B a r t o 1 Anton, Ljubljana, Podmllščakova Hišo v Ljubljani dvo ali tristanovanjsko, kupim. - Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 19.786. (p Hišo v LJubljani ali okolici, kupim. Gotovina takoj. Ponudbe v upravo »SI.« pod »140.000« št. 19985. Tri hiše ln stavbni svet naprodaj blizu cerkve, v lepem kraju, po primerni ceni. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Trt hiše« št. 19586. Enostanovanjska hiša zidana, z lepim vrtom, blizu postaje — ugodno naprodaj. Primerna za. plm. Ponudbe v upravo upokojenca. Fras Jurij, I »Slov.« pod »Kupim« št. Brežice, Sv. Lenart 20. p' 19967. Enodružinsko hišico v Ljubljani ali majhno posestvo na deželi, ku- Rozina Ivan (prei ..0RIENT") Šolske, študijske, umetniške in kemične barve. Firneži, laki, lužila, „Arti" šelaki in špirit, vse slikarske in pleskarske potrebščine po solidnih cenah. LJUBLIANA. Tyrševa c. 14 Telefon 39-25 (Poleg Schneider & Verovškaj Hišo v Celju prodam za 126.000 din. Tudi polovico. Možnost prevzema hipoteke. Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »Hiša« 19920. Parcelni kompleks od 4000 m", na prometni točki, pri glavnem kolodvoru, naprodaj po 350 din za 1 m". — Naslov v Upravi »Slov.« pod 19922. Enodružinsko hišico (vilo) na severni strani Ljubljanske okolice, z večjim sadnim vrtom, v krasni legi, ugodno prodam. — Istotam prodam 1000 m1 veliko stavbno. proda za 105.000 din. parcelo. Naslov v upravi I Vprašati pri: Matko Vost-»Slovenca« pod 19.805. p I ner, Slovenj Gradec. Posestvo štirih oralov zemlje, njive, travniki ln mlad sa-donosnlk, novo zidana hiša z gosp. poslopjem, z 20.000 din hipoteke, tik mesta Slovenj Gradec, se Dvostanovanjska vila krasna, komfortna, z velikim lepim vrtom, v sredini Ljubljane naprodaj. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »1,000.000.—« št. 21011. Hiša v Ljubljani naprodaj. Potrebna glavnica 100.000 din, ostalo po dogovoru. Zlata podlaga. Posredovalci Izključeni. Poizvedbe : Lončar, Ravnlkarjeva ulica 6. Prodam: trgovsko hišo v Bredlnl mesta, veliko delavnico ali skladišče, pripravno za vsako obrt, ln veliko stavbno parcelo. Ponudbe Posestvo primerno za obdelovanje ali letovišče, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19.804. (P Hišo z vrtom prodam. Pavlovčlč Franc, želez, uradnik, Pobrežje pri Mariboru, Gajeva. 15, blizu šole. (P Občinska hiša večje tipe, na Jerovškovi cesti v Mariboru, napro daj. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod št. 1679. Večjo hišo v osrčju LJubljane, kupim. Ponudbe v upravo upravi »Slovenca« pod šl- . »Slov.« pod šifro »Takoj« fro »Resen kupec« 21033.1 št. 21010. Palača v središču prestolnice, pripravna za velika trg. podjetja ln rento, nova, prosta davka; zidana na površini 710 m', z 79 m dolgim pročeljem. Zidanje tega objekta je stalo z zemljiščem 8,500.000 din, sedaj pa ga iz posebnih razlogov prodamo za 2,500.000 din v gotovini ln za prevzem manjše, zelo ugodne hipoteke Uprave fondov. - Letni dohodki 480.000 din. - Ta impo-zantna palača nudi kupcu sijajne pogoje za izvrstno naložbo denarja. Palača na novo zgrajena, v centru, pritličje in pet nadstropij z mnogimi elegantnimi stanovanji s po 2—3 in 4 sobami z raz košnlm udobjem. Dvigalo prvovrstne znamke. Ta palača je zgrajena lz prvovrstne konstrukcije, v najmodernejšem slogu. Za to Izredno lmpozant-no palačo Je potrebnih 1,450.000 din gotovine ln prevzem manjšega hlpo-tekarnega dolga. Kupcu jamčimo, da bo dobil na vloženi denar po odbitku anultot In vseh državnih ter občinskih dajatev še 12'/• čistega dohodka. Hiša za 900.000 din gotovine In Dobro in prijetno reprodukcijo zioka, stabilni preiem na vseh valovnih dolžinah, solidno izdelavo in lepo zunanjost, automa tično izbiranje postaj Vam nudi KOMPAS MEDIJ ATOR RADIO Zastopniki v vseh večjih krajih. — V Ljubljani: JTEHNIK" Josip Danfai, ^trošk/ kotiček SLON SAMBO no, ki se danes za po- 550.000 din hipoteke, no-dobne stavbe zahteva, j va, davka prosta, s toč-Dohodek 240.000 din, ce-'nlm letnim dohodkom din na 2,300.000 din, od ka- 200.000. Iz posebnih razdre se odbije hlpotekar- losov se nujno proda pod nt dolg. ceno- fmnhjjjja Centralni zavod Knez Mlhallova ul. št. 17 Oblllčev venac 38 mezanln nasproti »Ruskega Carja« Telefon 26-167 ln 28-260, Telefon 26-7-66. Beograd. (205) Medtem so se spodaj v podganji hiši že vznemirjali, kaj da podgane ni nazaj. >Veste, kar iskat jo pojdimo,« je predlagal Filip. Po vseh štirih sta se fanta plazila za podganami, ki so jima kazale pot. Previdno so se približali koncu skalnatega vhoda, od koder je bilo slišati nekakšno šu-motanja Enodružinsko hišico ugodno prodam. — Vič, Cesta dveh cesarjev 128. Enonadstropna hiša z gostilno ln pekarljo -naprodaj v Medvodah. • Vprašati: Avguštin, Re-teče 5. Hišo s trgovskimi lokali alt skladišči, z vrtom, kupim v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina 800« £t. 19.588. BmnitoHior tr /e*A»j9 Glasba Gramofonske plošče ln gramofone najceneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 T«ga ne more nikdo Poljubne najnovejše pb.šče samo po Din 35 — Kazen tega vzamemo tudi stare v račun Zahtevajte seznam Dobro ohranjen klavir original »Stlngl«, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19998. Specijalna izdelovalniea HARMONIK JOS. FLEiSS (prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 36 Dober harmonij kupi Prosvetno društvo na Vrhniki. Harmonije in glasovirje prodaja po zelo nizkih cenah, eventuel. tudi na obroke, prevzame vsa v to stroko spadajoča popravila solidno ln poceni Brandl, Maribor, lzdelo-valnlca orgelj ln glaso-virjev. (g Klavirje vijoline saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih instrumentov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri U/ARBINEK Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59 Stare mojstrske gosli (Klotz) neprekosljlvo doneče, od strokovnjakov ocenjene na 20.000 din, naprodaj po primerni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.375. (g Zahtevajte meipuum um«,i MEINEUHEROLD borni* f/aiiii flARIBGfU 10] Klavir dobro ohranjen, zaradi selitve poceni (2200 din) naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 21015. Zahtevajte prospekte od gen. zatopst va R. HROVAT ZAGREB. Ilica 49 Mreže za postelje najceneje pri Andlovlco, Komenskega ulica 14. O imn Kupim rabljene motorje ln dlname za istosmernl ln vrtilni tok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Elektrostrojl« 19.899. Elektromotor 220 V, 8 ks, ca. 1500 obratov, dobro ohranjen, kupim. Remec & Co., Kamnik. Mizarski cirkular dobro ohranjen - kupim. Opis in ceno poslati na Kočar Ivan, Tunjice, p'. Kamnik. (k (206) Filip Je prvi našel ubogo podgano, ki jo je slon tako premi kastil. »Sambo me je pograbil z rilcem,« je povedala. Filip je vzel podgano v naročje in jo odnesel v njeno bivališče. Z Janom sta ji obvezala ranjeno nožiro, za obvezo pa si je Filip odlrgal kos svoje bluze. KLAVIRJI planini, harmoniji: STEINWAY & SONS, BLOTHNER, BOSEN-DORFER. FORSTER, HOLZL, MANBORG so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Majbni obroki, nizka iz-pcojevalnina. Tudi pre-igrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun. Elektromotor 5 KS, 220—380 V, izmenični tok, malo rabljen, po možnosti s kablom — kupim. Ponudbo s ceno na Ivan Remlc, Šmartno ob Paki. Kompletno elektrarno Deutz Motor 42 PS, z generatorjem, na oglje ln elektrogenerator 46 KVA Ganz, vse v najboljšem stanju, proda Joško Povh v Novem mestu. Strugarske stroje nove, na jermenski pogon, z Nortonovo pripre-mo, razne velikosti, višina konic 180—250 mm, dolžina struganja 1000 do 2000 mm, prodam. Naslov poslati na Publlcltas, Zagreb, pod št. 55039. Motor 6-7 HP bencinski, stabilni, v dobrem stanju, kateri ee prav lahko preuredi na oglje, prodam. - Istotam se sprejme vajenec za mizarsko obrt. - Stuplca Teodor, St. Vid, Lukovl-ca. Mizarji! Malo rabljena tračna žaga (Bandsftge), 800, ■ posebnim elektromotorjem, dalje rezkalo (Frft-so) z vdelanim elektromotorjem, vse v neoporečnem stanju, kot novo, prodam. Naslov, prosim, j sporočiti na Publlclta«i Zagreb, pod št. 55.900. Naravna haloška vina vseh vrst naročajte pri Vinarski zadrugi v Ptuju Vnajem »SEOVEHEC« m 10 straneh ja n«)raqi. najboljtl In najbolj razširjeni slovenski dnevniki Vesele božične praznike tn srečno novo leto želi Jole Zolaznlk splošno mizarstvo Napoleonov lrg St. T MR.BAHOVEC IŠČEJO: Trgovino z mešanim blagom iščem v najem'do aprila. Ponudbe upravi »81.« Maribor pod »Dučan 1940« 19.61«. (m ODDAJO: Vinotoč vzamem v najem kjerkoli. Naslov : Anton Ma-čukat, Vodice, Dalmacija. Trgovski lokal oddam v najem. Simon, Krtina, p. Dob prt Domžalah. Prostor za garažo alt skladišče oddam takoj za Bežigradom. Naslov v upravi »Slov.« pod 21005. Lokale na Belo prometnem kraju, za vsako obrt, oddam. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dežela 94« 21014. Gostilno Komfortno stanovanje z dvema sobama, oddam ■ 1. januarjem 1840. — Vodnikova o., nova hlSa. Polzve ie prt g. Burger. Trisobno stanovanje .komfortno, oddam 8 1. ali 16. januarjem. Polzve so: Beograjska ulica 22, pri novi gimnaziji, od 3 do 4. I Kam pa kam? i lahko s posestvom, vzamem takoj v najem. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod gt. 19.692. m Enodružinsko hišo z večjim vrtom oddam v najem v D. M. v Polju. Naslov v upravi »Slov.« pod gt. 17.774. (n Beg. br. 12451/32. Trgovski lokal ▼ellk, lep, v centru Maribora, B minut od postaje, ugodno oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Najem« gt. 19.711. (n Za pisarno pripravne štiri velike sobe, event. tudi šstsobno stanovanje s pritikllnami, oddam 1. marca 1940 aH prej na Aleksandrovi e. št 14-1. — Vprašati: dr. Kleser Kari, odvetnik, Maribor, Aleksandrova c. St. 14-1. Trgovsko hišo a trgovskim Inventarjem, na zelo prometni točki, prt farni cerkvi ln šoli, 5 minut od železn. postaje ob glavni progi — oddam v najem po zelo ugodnih pogojih. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Bodočnost zaslgura-na« 19.626. n Parna pekarna in slaščičarna, na zelo prometnem kraju, se odda v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zlato« gt. 19993. Gostilno blizu cerkve v večjem trgu na Dolenjskem takoj oddam z vsem Inventarjem ter event. tudi s koncesijo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.80J. (n Pension z gostilno v lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni bližini Bleda, oddamo v najem s 1. majem 1940. Ponudbe r upravo »SI.« pod šifro »Pension« 19955 Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje lepo, z vrtom — oddam Ahlln, Ježica 16. (č Dve stanovalki solidni, snažni, sprejmem v skupno sobo v mirni hiši na lepi legi, skupna kopalnica, velik vrt, te- fSa, v sredini mesta — 1. Januarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 19932. Zahvala Ob težki, nenadomestljivi izgubi mojega predragega moža Otmarja Pavliniča višjega carinskega inšpektorja se zahvalim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na poslednji poti, vsem darovalcem krasnih vencev_ in cvetja, vsem onim, ki so mu lajšali zadnje ure trpljenja in mene tolažili v najtežjem času mojega življenja, gosp. upravniku carinarnice za krasni poslovilni govor, vsem, ki ste mi ustmeno ali pismeno izrazili sožalje in počastili njegov spomin na kakršen koli način. — Vsem iskrena hvalal Ljubljana, dne 23. decembra 1939. Neutolažljiva žena Ivanka Pavlinič roj. Pristave«. Stanovanje 2 sobi s kuhinjo oddam Stoženska ulica 19. (5 Sobo in kuhinjo oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.907. Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico ln pritikllnami, odda takoj Mlhellč, Costova 8. Stanovanje I dveh velikih sob s kopalnico tn vsemi pritikllnami oddam a 1. februarjem samo mirni stranki ge T mestnem območju na Stožlcah 144. Istotam oddam suho in udobno podprl tllčno stanovanje, vemo ne ure ne dneva... V zadnjem času je »KARITAS« med drugim izplačala cele zavarovalne vsote ob smrti naslednjih zavarovancev: Rihtaršič Frančiška, Ljubljana, Tabor 2; Gros Ivan, Ljubljana, Gosposvetska e. 13; Marondini Franjo, Brezovo 37, p. Sevnica; Repše Franc, Jagnjenica 12, Radeče pri Z. m.; Cegnar Janko, Ljubljana; Gril Johana, Bodkovci 13, Juršinci; Škrlep Franc, Trzin 12; Kariin Jožefa, Tržišče 23, Rog. Slatina; Gorjup Terezija, Zg. Polskava, Ogljenšak 21; Jekovec Jakob, Zg. Bela 35, Preddvor p.Kranju; Sedlak Ernest, Ljubljana, Tavčarjeva 11; Lužar Josip, Ljubljana, Zaloška 2; Krček Kunigunda, Maribor, Komenskega 13; Plavčak Ivana, Ptujska gora 18; Ambrožič Marija, Belica 8, Polhov grade«; Sluga Katarina, Vič 161 pri Ljubljani; Kraner Angela, Maribor-Pobrežje, Lovska 38; Lužar Fortunat, Ljubljana, Postojnska 14; Kenda Romana, Bled, Grad 43; Ivane Alojzij, Ljubljana, Celovška 89; Majhenšek Anton, Gradec 66, Litija; Jenko Marjeta, Torovo 8, Smlednik; Završnik Frančiška, Križ 49, Komenda; Cuderman Katarina, Bašelj 12, Preddvor; Bervar Jakob, Ljubljana, Vožarski pot 3; Lngar Frančiška, Sp. Javorje 2, Črna p. Prev.; Šahman Nežika, Podpeca88, Črna p.Prevaljah; Rabič Marija, Tržič, Glavni trg 17; Čapelnik Andrej, Guštanj 111; Hauptman Marija, Maribor, Pobrežka 8; Povsin Jožef, Zg. Dobrava 29, Podnart; Trtnik Ivana, Zg.Kašelj 76, D. M. v P.; Petrovčič Janez, Borovnica 144; Mihelič Cecilija, Ljubljana, Masarykova 60; Sek Cecilija, Grabšinščak 2, Sv. Jurij ob Ščav.; Štefančič Marija, Ljubljana, Galjevica 52; Horvat Ignac, Ptuj, Maistrova 7; Pestotnik Apolonija, Ljubljana, Tržaška 27; Fuks Ana, Partinje 41; Murko Tomaž, Pobrežje 14, pri Ptuju; Schmidt Ivana, Slemen, Selnica ob Dravi; Kunčič Cecilija, Mojstrana; Šauli Franc, Kranj, Cojzova 20; Halužen Julijana, Središče; Hinteregger Amalija, Žikarce 41, Sv. Barbara v Slovenskih goricah; Korošec Franc, Velesovo 50, Cerklje p.Kranju; Kralj Franc, Jesenice, Savsko nabrežje 15; Lastnak Alojz, Nova vas 22, Celje; Čemažar Mihael, Radeče 109 pri Zid. mostu; Novak Andrej, Sostro, Hrušica pri Ljub.; Potočnik Frančiška, Cerovec 8, Rog. Slatina; Podnebšek Cecilija, Breg 13, pri Litiji; Krišelj Helena, Luže 32, Šenčur pri Kranju; Skočir Antonija, Črnomelj 21; Cvilak Matija, Rošpoh 195; Legat Terezija, Kropa 64; Ilovar Srečko, Dev. Marija v Polju 21J Trobiš Alojz, Novake 22, Nova cerkev; Škof Jože, Razborje 20, Vel. Loka na Dol.; Ivančič Anton, Apače 18, Sv.Lovrenc na Dravskem polju; Traven Ana, Ljubljana, Rimska cesta 2; Hribar Franc, Polhov gradeč 65; Vrhunc Franc, Železniki 60; Dobravec Ivana, Češnjica32, Boh., Sred.vas; Novak Janko, Ljubljana, Bohoričeva 14; Maček Ivan, Trčova 8, Maribor; Zelcer Andrej, Skale 50, Velenje. Na posledicah nezgode so umrli: Lesjak Pavel, Črna 31 pri Prevaljah; Milavec Jernej, Ljubljana, Pavšičeva 8; Koprivnikar Emil, Litija 83; Šteblaj Anton, Jablanca 8, Boštanj; Ažnoh Franjo, Farna vas 119, Prevalje. KARITAS je svojcem izplačala zaradi nezgode dvojno zavarovalno vsoto. Brezplačno sozavarovano vsoto je KARITAS izplačala ob smrti 8 letnega Maksa, sina pri nas zavarovanih staršev Ulčnik Jerneja in Terezije, Zg. Vižinga 18, Marenberg, ia ob smrti štirinajstletnega Murn Stanislava, Mirna peč 5t. 30 — čeprav je oče umrl pred otrokom. V tem času je pristopilo v KARITAS 1655 novih članov. Navodila in prospekte dobite pri vseh krajevnih zastopnikih ter pri: KARITAS, Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS, Maribor, Oroinova 8 Oddam dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico ln pritikllnami — takoj ali februarja — v Medvedovi ulici 19a. (6) ODDAJO: Sobo oddam ■ 1. januarjem. Smarska cesta 42. II Radio II Za priložnostni nakup rabljenih ln novih radio aparatov se Izve v pisarni dr. Ogrizka ▼ Celju. Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo, ponedeljek In torek Izpred Mestnega doma ob 8 zjutraj. — Prijave telefon 36-98. Za praznike bomo postregli z lzbor-nlm vinom. Nova pošllja-tev dospela. — Sotolšek, Gradišče 10. (r Seibt- super-radio razvajenega poslušalca. 6 cevni, t okrožij, 8 valovne dolžine, po 8300 din, modeli 1940. — Zastopstvo: Ludvik Ileršič. LJubljana, Rimska cesta 3t 18. Radio-aparat znamke »Radione«, zelo dobro ohranjen, skoraj nov, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 19931. Radio-aparati Minerva, Eumig. Saba so JV^epše darilo za Miklavža ln Božič. Dobite prt Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44. Vsem cenjenim gostom »PETROVEGA HRAMA« ln prav tako cenjenim gostom restavracije »SOČA« naznanjam, da sem prevzela ln na novo odprla staroznano restavracijo »SOČA« na Sv. Petra cesti gt. 8. Vodila ln točila bom le prvovrstna, pristna dolenjska in štajerska vina ter skušala tudi v pogledu kuhinje vsakomur ustreči po želji. Sprejemam po zmerni ceni na dobro domačo hrano tudi abonente. — 2ellm vsem svojim bivšim in bodočim cenjenim gostom vesele božične praznike ter zdravo ln srečno novo leto I pavia u ranit Naročajte in širite »Slovenca« ! + S tugo v srcu sporočam žalostno vest, da je moj ljubljeni mož, gospod Jakob Mrak upokojeni orožniški vodnik v 61. letu starosti, danes nenadoma ▼ Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 24. decembra 1939 ob pol 4 pop. na mestno pokopališče. Radeče pri Zid. mostu, 23. dec. 1939. Žalujoča žena: Uršula Zahvala i Vsem, ki so nam ob smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Franca Šturma posestnika izrazili sočutje, se poslovili od rajnkega s cvetjem in petjem in ga v tako velikem številu spremili na njegov poslednji dom — se najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana-Kranj, 24. decembra 1939. 2 a 1u j o č i ostalL Zahvala Vsem, ki so stali na strani ob izgubi nepozabnega, ljubljenega edinega nam sina Josipa J. Suboftiča podporučnika pilota-Iovca, večkrat odlikovanega izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. šolskemu upravitelju, g. županu, g. načelniku gasilske čete v Šmarju in vsem gasilcem, e. predsedniku Josipu Škerjancu in g. Anici Škerjanc, g. Koloviču, častni straži, godbi za vse ganljive žalostinke, g. Rozmanu in vsem darovalcem prelepega cvetja. Dalje se zahvaljujemo pevskemu društvu Šmarje-Sap ter govorniku za prekrasen govor ob odprtem grobu. — Izrekamo iskreno zahvalo tudi gg. avijatičarjem iz Zemuna in Ljubljane. Posebna zahvala za mnogoštevilne ustmene in pismene izraze sožalja, kakor tudi vsem prijateljem in znancem in ostalim, ki so s svojo prisotnostjo izkazali našemu nepozabnemu, edinemu rajnkemu zadnjo čast. Šmarje-Sap, Ljubljana, 24. decembra 1939. Neutolažljivi starši in sestre. Zahvala Za mnoga topla sožalja, ki so mi bila izkazana ob priliki smrti mojega ljubljenega očeta, gospoda Lovra Veraniča izrekam vsem najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujem lastiti duhovščini, g. dr. Herzmannu, pevskemu društvu »Oljki« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja, in vsem, ki so blagopokojnega v tako lepem številu spremili na zadnji poti. — Vsem Bog plačaj! Celje, dne 23. decembra 1939. Žalujoča Roza Zamparutti in sorodstvo Zapustil nas je naš preljubi soprog, oče, praoče itd., ekscelenca Douglas grof Thurn-Valsassina ki je danes ob 4, v 76. letu starosti, nenadoma v Gospodu zaspal. Čas in kraj blagoslovitve pokojnika bo objavljen naknadno. Ouilanj, Ravne, dne 23. decembra 1939. Fani, soproga, Oton, Marija in Gabrijela, otroci, ter ostalo sorodstvo. Zahtevajte ia Vaše iimniee io tapecirano pohiitro f-J'K"M ŽIMO samo i zaSčitno plombo W STERILIZIRANO Na'n f.ima Je hlitiensko očiSčen« In sterilizirana nn oarl 115" O, ne diil, je brez mnSčobe in fermeutov. ker ie na^a tovarna opremljena v to svrho t uajmoder- Dpjšimi Klroli in aparati. Odklanjajte >.\mo Ir. prenovednnih SuSinarnkih ohrntov, ker Je elabo In nehigiensko Izdelana, ni dezinfeciiniiR, v-e'ui1e feraiente in ima neprijeten duh. V njej 8» zaredijo nioii in mrčes Prepričajte se pred nakupom 1 NaSe cene so najsolldnejie. Znto zRhtevalte h r m u timo t zaščitno znamko STERILIZIRANO I Mreže za postelje I Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojs Anrtlovlc, Gregorčičeva ulica tt. t (pri Urudl«ču|. skoraj nove, poceni prodam. Mladinska založba. Stari trg 30. (1 Smoking dobro ohranjen, prodam. Ant. J e s » e, krojaštvo, Gradišče 13. Kočije, sani, Športne vozove, zaprav-ljlvčke, Ima v zalogi Iv. Močnik, Mengeš. Smuči in sani najugodneje kupite pri: Banjal, LJubljana, Miklošičeva cesta 20. (1) ,11« Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Kompletno opremo mesnice po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19.826. (1 Kovaško orodje dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19284. Trgovino K meš. blagom, prodam. Primerna za samsko osebo. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Januar« 19927. Več sank oblika zapravljlčka, kakor tudi več raznih vozov na peresa proda Jernej Plrnat, Jarše, Domžale. (1 Suhe slive in orehe večjo količino - prodam. Kupci naj se zglase pri trgovcu Ivec, Suhor pri Metliki. (1 KlPPEL pisalni stroj je božični eenl — Tudi na obroke pri Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44. Krznen plašč dobro ohranjen, poceni proda Promet, nasproti Križanske cerkve. (1 po solidnih cenah - prispela ! - Nove Izdelke ln popravila Izvršuje poceni šoper Julijana Maribor Glavni trg 9. Šivalne stroje Vesta, Nauman, Ptaff, Adler, Gritzner ln Anker, radio aparate ln kolesa kupite najceneje pri tv. Plevel v Preski pri Medvodah. (1 Svečke dobite pri »Sveča«, Stritarjeva ulica 6. (1 Kočije, sani razne zapravijlvčke proda Plrnat Franc, Jarše, Domžale. (1 Oficirsko suknjo hlače, bluzo, pešadljsko, malo rabljeno, - ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod 19.903. (1 Šivalni stroj popolnoma nov, prodamo ter pol leta učimo brezplačno. »Julijana«, Gosposvetska 12. 2 vagona hmelovk od 6—8 metrov, franco postaja Slovenska Bistrica, naprodaj. Ponudbe v upravo občine Slovenska Bistrica do 2. jan. 1940. Otroški voziček skoraj nov, aerodinamična oblika, prodam. Ogleda ee ga lahko vsako popoldne. - Slmonlč, Be-zenškova ulica 30, Zelena jama. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. Daljnogled svetločrno poltran, obod v usnju, tvrdke Schlelf-felder, Dunaj, naprodaj. Povečava 32X32 _ 1024. Haztegnejen 112 cm, pokaže ostro Saturnov obroč, Jupitrove mesce, Venerine faze, kroglasto zvezdno kopico v Her-kulu Itd. Obvlada dlstan-co 15 km (stolpna ura), uporaben za turiste, popolnoma nepoškodovan. -Cena 2200 din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.374. (1 Sedlarsko delavnico 15 let obstoječo, prodam aH zamenjam za posestvo. Maribor, Tržaška cesta 45-11. Patent aparati najnovejši, za hitro ogrevanje prostorov ln prihranek na gorivu 70 •/•. Ponudbe: Branko Beše-lč, proizvodnja patena-ta, Crikvenica. Pozor! Poceni Je naprodaj več prvovrstnih šivalnih stro jev z garancijo, kakor tudi koles, otroških vo zičkov ln raznih drugih predmetov pri »Prometu« - nasproti križanske cerkve. (1 Phonix šivalni stroji so najmodernejši, najbolj praktični ln lepi v Izdelavi. Prepričajte se v naši trgovini. Ugodna mesečna odplačila. - »Nova trgovina«, Tyrševa c. 36, nasproti Gospodar, zveze, Ljubljana. Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg VINA dolenjska, Štajerska in ■ploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Nemšttao. HaltanStint in esperanto poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola, Št. Vid 72 nad Ljubljano preje na Jesenicah Učnina nizka. — Uspeh zagotovljen. — Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. atrojno aodarstvo FRANC PIRC Dr avl je - Ljubljana Kletni sodi. Bukovi sodi za eksoort sadnih sokov barve m olja. Kadi za namakan/t, spe-cijalru kadi za mlekarne m kemično industrijo. /MPREGN/RANjE sodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna m solidna postrežba. Razpis Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih in tesarskih del pri gradnji projektirane nove bolnišnice na Jesenicah. Pripomočki za ponudbe se dobe od dne 2. januarja 1940 dalje proti plačilu 300 din v pisarni krajevne bratovske skladnice na Jesenicah ali pa v pisarni projektantov gft. inž. Miroslava Kosa in inž. Jos. Platnerjn v Ljubljani, Šubičeva ulica 3. Varščino v smislu razpisanih pogojev je treba položiti pri blagajni krajevne bratovske skladnice na Jesenicah dne 29. jan. 1940 od 8—11. Zapečatene ponudbe je treba oddati v pisarni krajevne bratovske skladnice na Jesenicah dne 29. jan. 1940, najkasneje do opoldne. Na Jesenicah, dne 22. decembra 1939. Kolesa, šivalni stroji, otroški vozički in njih nadomestni deli. Bencin, olje za avto. Nakup in prodaja vsakovrstnih rabljenih železnih in kovinastih predmetov, strojev, cevi, tračnic itd. Razprodaja patentnih lestev. Mehanična delavnica in trgovina strojev, orodja ter vseh železnih predmetov JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Uiica kneza Koclja (poprej T&ttenb&eheva u!.), podružnica na oglu Ptujske in Tržaške ceste Drsalke I Auto-mofor i Tovorni avto najmanj 6 ton, ki mora biti v brezhibnem stanju, ki se lahko preuredi na pogon z lesnim plinom, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod 19942. DKW avto skoraj nov, dva avtomobila na plin In dve novi motorni kolesi, naprodaj za vsako ceno. — Clzel, Sv. Petra cesta 85. Razno Najhujši kadilci postanejo v 3 dneh nekadilci. - Pojasnila daje zastopstvo, Žirovnica, poštni predal 6. Osebe ki »e hočejo popolnoma posvetiti delu za treznost, naj se čimprej prijavijo pismeno. - Joško Llndič, Ljubljana, Dalmatinova 5 Specialno politiranje klavirjev ln vseh polltiranih predmetov Izvršuje strokovno Vldlc, Ljubljana, Prule 6 obro oskrbo in vzgojo Iščem pri ljubitelju otrok 5 letnega zdravega dečka, Izven centra mesta. Ponudbe v upravo Slov.« pofl »Vzgojitelj« št. 19991. Krznar ki modernizira, Cisti ln popravlja kožuhovlno ln Izdeluje prlnešene kože proti garanciji, se priporoča. Bohoričeva 11, Kovačič. PREMOG DRVA OGLJE cstavlja na dom tvrdka Bartol Anton Ljubljana Vil. Podmllšiakova 18 Telefon 35-40 Na šivalnem stroju znamke »Jax« Je že šl vala Vaša babica ln ma ti. Kupite tudi VI šivalni stroj »Jax« ln zadovoljni boste, ker so znani kot najboljši. Stari stroji se vzamejo v račun. Oglejte si zalogo na Tyrševl ce stl 3 6, prej Gosposvetska cesta 2. Ugodna prilika ln stalna eksistenca za reflektanta, ki se razume v kamnolomih ln strojih. Prodam strojno napravo za drobljenje kamenja.; kapaciteta 4 kub. metre apnenca na uro. Stroji so montirani v kamnolom ln se lahko takoj stavijo v pogon. - Cestni odbor rabi letno 3000 m' gramoza. Konkurence nI. — Naslov v podr. »Slov.« v Celju pod št. 19.797. (1 Najlepše novoletno darilo je »ANKER« šivalni stro Oglejte st brezobvezno veliko zalogo. Najnovejši modeli, zelo nizka cena. Tudi na obroke — prodaja »Triglav«, Resljeva c. 16 Večja partija otroških in igračnih vozičkov spomladanskih modelov se poceni odproda. Dvokolesa svetovnih znamk, raz nlh tovarn, zelo ugoden nakup. Pnevmatika za dvokolesa ln motorje različnih znamk v' za logi po ugodni ceni. Šivalni stroji pogrezljlvl, ve«Ja mno žina, zelo poceni. Motorji več znam*, 109, lil In 350 ccm — zelo ugodno naprodaj. »Tribuna« F.B.L. Ljubljana, Karlovška 4. Avtoprevoz 10 tovornih avtomobilov za prevoz cementa, proga ca. 30 km, Iščem za dobo štirih mesecev. Bencin nafto, olje dobavim fiksno po današnjih cenah Ponudbe v upravo »SI.« pod »Gorenjsko« 19965. Naznanjam da sem otvorlla v pasaži, Frančiškanska ulica št. 3, telefon 35-79 — trgovino »Split« z Južnim sadjem. Cenj. odjemalcem nudim prvovrstno blago ln po najnižjih cenah. IVANKA BENEDIK Važno za prašičerejo! Vsakemu, ki redi prašl če, pošljem brezplačno zavitek in navodilo »Ma-stelln«, ki je zakonito zavarovan, franco vašo pošto. Samo z enim poizkusom se boste prepričali, da dosežete pri polaganju »M a s 1 e 11 n a« velik uspeh. - Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru. GumbnUe, gumbe, plise, monograme, entel. ažur ♦ino 'o hitro izvrii Matek & Mikeš Ljubljana. Franflikanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskans žen. roS. dela Gg- duhovniki! Firma Skoflc Vam za nizko ceno napravi Vaše talarje, suknje ln blrete, Tudi civilne obleke za gospode ln plašče za cenjene dame Izvršuje po zmerni ceni. Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Celuloidu« ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZHNEC Ljubljana tel. 88-66 Kopitarjeva ulica 1 lil;IHWIH!IH t red ^ ali 8 ieu bi bil cidež. če bi lahko zo|jet slišali. Sedaj to lahko dosežete z najmanjšim aparatom sveta — s srebrnim Vibrauhonom, apaiatftn velikim kol lešnik — Brez žic, brez. b*terije. brez Inka. praktično I^EVIDEN Zabtevaite še danes brezplačne in bre>r.bvezne prospekte, zdravniška potrdiia in popoje za 50-DNEVNO POSKUŠNJO Kupon mlre/ito in poSli te še danes na: APARATI VIBRAPHON (Den. II L.) Zaureii. TomUlavov trg 17. Pofiljite mi breznlnčne in hrezobvezne protpekte in pogoje za 30 ONKVNO POSKUSNJO Prašku ite gn tud Vi I MHSKC 50 oh Jih SEDAJ hI.HI GLASBO, RADIO, GLEDALIŠČE ud. Ime ............ Naslov ... APARATIVIBHAPHON (Dep. 11. L.) Zagreb. Tomislavov trg 17. Prllolnoatne prodaje. upravi anjeln nadzorovanje Hi prevzema JM0BILUA' BEOGRAD Knes Mihaltova 17 Telefon 26-167 in 28-260 Obrtniki kovinarske stroke In industrije tSiSSl Kupujemo in nlatamo sledeče dnevne cene: za železo težko do Din r— in tudi več. za litino sirojno do Din 1"40, za medenino Din (V—. za baker Din S'—, za cink Din 3'—, za svinec Din 3'— do 4'—, za cunje Din —"50 do 1'—, za krojaške odpadke do Din 5 — za ktr. Dalje kupimo v^evrstne tekstilne odpadke iid Ifmetskt fantje, nudi se vam tfa rez zimo lepo zaslutite, pobirane železo haftor zgoraj navedene predmete! Po večje partije pošl.emo avto ali kon,e. Veletrgovina s surovinami prevoz lovora IVAN SLUGA, Maribor, uMua 22. t«i. 2372 Za Vaše Saše: v preparat „Anna Čilag" Milijoni ljudi, gospodje, dame in otroci, 60 si že rešili lase s pomado Čilag. Kar se je v čez 60 letih izkazalo po vsem svetu kot najboljše in nedosegljivo, bo rešilo tudi vaše lase! Ne čakaite, da boste postali popolnoma plešasti ali da bodo lasje izgubili naravno barvo, temveč naročite še danes garnituro (pomade Čilag s priborom) za 85— ali 125.— ali 200.— ali 300.— din. (Največja garnitura za 300.— din je popolna kura za težje primere.) Pomada Čilag podpira razvoj gostih in močnih las ter daie že pri kratki uporabi lasem naravni sijaj in nežnost ter iih čuva pred prezgodnjo osivelostjo vse do visoke starosti! Odstranjuje prhut že v 48 urah! Čisto nobeno sredstvo ne vsebuje toliko hranilnih snovi za lase kot pomada Čilag! Pozor I Pravo pomado Čilag daje v promet v vsej Jugoslaviji samo tvrdka »Aurora« v Novem Sadu. Varujte se prevare! Naslovite torej vaše naročilo točno takole: »AURORA« Sekt. SI. Novi Sad, Kralja Petra II. 2. LJUDSKA SAMOPOMOČ novembru 1939 zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru, Aleksandrova c. 47 v lastni palači naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu Letonja Marija, posestnica, Majski vrhj Novak Adam, starinar, Ptuj; Meršnik Marija, prevžitkarica, Sv. Janž, p. Vuzenica; Neuvvirth Anton, viničar. Grušova, p. Sv. Peter pri Mariboru; Belihar Justina, trgovka, Loke, p. Trbovlje; Turk Anton, prevžitkar, 21ebe, Preska-Medvode; Fras Rozalija, prevžitkarica, Meljski hrib, p. Maribor; Praprotnik Matej, trgovec, Ormož; Lužar Fortunat, ban. šolski nadzornik v pok., Ljubljana; Hrastnik Marija, prevžitkarica, Sv. Rupert nad Laškim; Kropič Martin, strojnik, Celje; Gole Jožeia, prevžitkarica, Maribor; Nikola Konrad, brivec, Ptuj; Kožuh Franc, zasebnik, Košaki pri Mariboru; Poršt Marija, posestnica, Bezena, p. Ruše; Koller Franc, zasebnik, Maribor; Goršič Franc, vžitkar, Loperšice, p. Ormož; Kralj Marija, zasebnica, Tržič; Savnik Marija, užitkarica, Črne p. Brežice; Brozovič Ana, zasebnica, Ljubljana; Schlick Franc, orož. narednik, Slov. Bistrica; Moder Josip, šolski ravnatelj v pok., Lipnica; Rejc Jožei, rudar v pok., Retje, p. Trbovlje; Kreft Alojzija, viničarka, Grabonoški vrh; Štrukelj Jernej, užitkar, Št. Jošt, Šmartno ob Dreti; Stoček Ana, vdova po tkalskem delov., Maribor, Krčevina; Vidic Ivan, posestnik, Krčevina pri Ptuju; Krepek Gcnoveia. posestnica, Ptuj; Kelcmenič Alojzija, pos. hči, Trgovišče, p. Vel. Nedelja; Jerovšek Jakob, čevljar. Dravograd; Kranjc Ana, prevžitkarica, Vojnik; Vidovič Stanislav, posestnik in kroj. mojster, Maribor; Pilih Jožef, svetilničar drž. žel. v pok., Maribor; Kovačič Marija, vžitkarica, Šibenek, Sv. Jurij ob juž. žel.; Muška Karel, mestni stražnik v pok., Novo mesto; Strehar Karolina, vdova po sod. kanclistu, Šmarje; Greifoner Mihael, posestnik, Sp. Duplek; Čremošnik Josipina, soproga zdravnika, Gor. Radgona; Vrečko Matija, prevžitkar, Golobinjek, p. Sv. Vid pri Planini; Slemenšek Marija, vdova po učitelju, Podčetrtek; Ambrož Helena, prevžitkarica, Začret p. Vojnik; Schidlo Guido, vodja tiskarne v pok., Maribor; Hrastnik Matija, preužitkar. Gor. Duplek; Vikolinski Rozalija, vdova po strojevodji, Maribor; Mercher Ivana, vdova po davčn. uradniku. Ljubljana; Koroiec Anton, hlapec, Sp. Nova vas, p. Slov. Bistrica. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina ▼ skupnem znesku dlHaFjeV 355a308"""~ Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna podpora — brez odbitkal Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. ZadruZno nalelstvo. Vesele božične praznike žele naslednje tvrdke: 'etu*stflčcut/ / SLAVIJA" jugoslovanska zavarovalna banka želi svojim poslovnim prijateljem vesele praznike in srečno novo leto Generalno ravnateljstvo v Ljubljani V novem poslopju Teloton 81-75, 21-76, 21-77 Oajevo ulica 2 Prevzema vse vrste zavarovanj ' Sprejme nove sodelavce Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto TOVARNA OPEKE LESNA INDUSTRIJA ■ ZABRET IVAN ■(■' IKI III lil (II lil III III [II BOBOVIt PRI KRANJU Pisarna KRANJ » Telefon 59 MODNI SALON ROZMAN PAVLINA Dvorni trg št. 3 (poleg univerze) izdeluje damske kroje in poučuie KROJNO RISANJE Vesela božične praznik« in are in« novo leto želita svojim cenjenim gostom brata Veštfč gostilna pri ,ŠTEFAI)U4 Priporočava za praznike dobro dalmatin. vino Vesele božifne praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom Ivan Metelan mesar In gostilničar pri Sv. Juriju ob Taboru Vesele Vojične praznike in srečno Movo leto leti franc Suvan Oamel/e FRANC SODIN, opekarna LJUBEČNA teli vsem tvojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo lato Vesele božične praznike 1 in srečno novo leto želi | Franc Strupi trgovina s steklom, porcelanom ln keramiko | Celje, Prešernova 4 f KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE FRANJO KVlNOUdR pokopališče Sv. Križ LJUBLJANA Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim gostom Obenem priporočamo naša prvovrstna dalmatinska vina Točimo: Cankarjevo nabrežje 5 L A. iUNAISA | Vesele božične praznike | in srečno novo leto | I Želim in se priporočam vsem f § svojim cenjenim odjemalcem = JOŽE VIDMAR | manufaktura — moda g | CENTRALA KRANJ | I PODRUŽNICA TR2IC I Vesele božične praznike ter srečno in blagoslovljeno novo leto 104O Hranilnica in posojilnica v Kranju, Ljudski dom M Vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Alojzij LESKOVSEK k roj ašt vo OJstrllka vas, Sv. Jurij ob Taboru Vesele Božične praznike in prav . srema Nohp leto leU In ooščt osem svojim odjemalcem, znancem tn prijateljem tvrdka Matija Vidmar Zreče >tt Vesel« božične praznik« in blagoslovljeno novo leto želi Salon "MIA„ FRANI A HRIBAR - KRANJ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem F©T©> HUM11 Ljubljana VII. ŠTEFAN IN ANA BENKO (prej MarlikJ Zdraviliška restavracija SLATINA RADENCI žalita vsem gostom vesel božič in srečno novo leto t Vesele božične prazn ke in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. strankam tvrdka ..PROMET" komi*, predala Šivalnih ttrtlet, koli« M LJUBLJANA • Napoleonov trg H. 7 MLADINSKA ZALOŽBA LJUBLJANA Stari trg 30 želi tvojim odjemalcem vesel Božič in srečno novo leto! JUVAN JOSIP, sploSno čevljarstvo SLOVENJGRADEC - Cesta KraljevKa Andreja It. 3« Vesele bo lične praznik« in srečno novo leto želi modni salon ZANOSKAR LUDVIK LJUBLJANA - Bleiweisova 15 Blagoslovljene Božične praznike in srečno novo leto Seli vsem svojim strankam Jože Križnik itrajM mizarstvo la stmfarstfe Vesel Božič hi srečno Novo leto želi trgovina „pri Miklavžu" pod »Lemenatom« Vesele božične praznike in srečno novo leto »želi E soboslikarstvo IGRIŠKA UL. 14-TEL.3101 Vesele božične praznike želi osem soo/tm cenjenim naročnikom Anton Krašnja, oodooodni Instalater LJubljana, Emonslfa cesta 2 RESTAVRACIJA, KLLT in EKSPRESS Slon voSS svojim eenjenlm gostom vesele božične praznike tn srečno novo leto I JURIJ KRISCH, restavrater Vinarska in kleftarska zadruga v Metliki m v.e» svojim cenj. odjemalcem vetele bo-tične praznike in trečno novo leto Vesele In blagoslovljene božllne praznike ln srelno novo leto ieli ter te nadalje priporoča cenjenim odjemalcem vdani MAKS GRBEC mesarija in delikatese Ljubljana. Napoleonov trg 2 "—a Blagoslovljene Božične praznike in »rečno novo leto želi svojim cemenim naročnikom Dej krojač Dovje — Mojstrana Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike Anica Kocutar. zss Tyrševa c. 14 Vsem cenjenim poslovnim prijateljem ŽCllm vesel božič in srečno novo leto Rafael Batistii trgovina s surovimi kožami in lojem Strailšie pri Kranju, tel. 50 Kod do sedaj, bom tudi v bodoče plačeval po najvišjih dnevnih cenah — Se priporočam Božična voščila naših inserentov Vet«I« božične praznik« in srečno novo leto želi vtem cenj. odjemalcem IVAN MEKE. trg. z meš. blag. SREDISČE OB DR. Vsem delujočim duhovnikom, dobrotnikom in romarjem sv. Križa vesele božične praznik« in srečno novo leto ž«li Cerkveno pridstojniltvo sv. Hriž nad Dravogradom Vesele božične praznike in srečno novo leto želi in se priporoča PODGORŠEK FRANC novo otvorjena trgovina z mešanim blagom SREDISČE OB DR. Vsem mojim cenj. gostom vesele božične praznike in srečno novo leto želi Dalmatinski vinotoč v Dravogradu Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem svojim cenj. naročevalcem KOČEVAR FRANJO lodar za vinske in strojilne (Gerbfasser) sode ter za vsa v to stroko spadajoča dela SREDISČE OB DR. Vsem prijateljem in znancem vesel« božična praznike in srečno novo leto želi Ivan Veržun, lesna industrija - Meža ob Dravi Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. poslovnim prijateljem Kmečka hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Središču ob Dr, Vesel božič in srečno novo leto I želi cenjenim odjemalcem FRANJO TRBUH\ spee. trgovina mesarskih (klobasars'.Slov.< pod 19971. Kupujte pri domačem podjetjul DIN 750-- DIN S50-- DIN 1.350*— DIN 2.200'— DIN 2.750-- DIN 2.SOO-— DIN 3.375'— DIN 3.575-— DIN 3.700-— DIN 3-SOO-— DIN 4-150-— DIN 4.175*— DIN 4.200-- DIN 4.400- DIN 4-SOO-- DIN 4-050-— DIN 5*250*— DIN 5*400*— DIN 5-600-— DIN 5.SOO-— DIN 6.000- DIN G.300.— DIN 6.500-— DIN 7.SOO-— DIN 9.000'- DIN lO.OOO'- DIN 12.000-- DIN 28.500-— Teza družba z o. z. tekstilna industrija Kranj OROŽARNA PASTUOVIt ZAGREB, Jurišičeva ulica 1 Oro«e 7.a lov šport in obrambo, renomiranih belgijskih nemSkih in francoskih izdelkov, tez 61 Trst lovskih puSk Lovsko-Sportne nntrebšfine in razne novosti. Katalog (80 strani. 350 slik) noSlIemo priporočeno vsnkomur, ki nam poSlje 6 Din. — Mali cenik zastonj. RADIO II 99 dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, tel. 31-90 Avtomobile izvršujemo pregraditev na pogon z vpojnim plinom (Sauggas) Veliki prihranki, zanesljiva vožnja Zmerne cene, skrajšani dobavni rok Zahtevajte ponudbe I DARUVARSKA LJEVAONICA ŽEL1EZA I TVORNI CA STROJEVA DARUVAR Vlovot PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI sad. s neona. jam. Ljubljana. Nikloiileva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vlog« najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplačliive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Proti kamnom i žolča, ledvic, mehurja vzemite zdravilni DUBRAVKA CAJ in uspeh Vam je v kratkem zajamčen 1 ikatla din30'—. Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja: K. F. Labor. Mr. I. Andrijič, lekarnar, Mo»tar H.S.br.14.471 2J/V 1938 Dekoracija i Montirani« ustom I Franc Jager tapetništvo Ljubljana St. Petra eesta 17. Telefon 20-42 (Tolika zalog« najmodernejših Coucb-zot, otoman, »seb vrst foteljev in žimnie. V zalogi vedno {ima. grad) za modroca ter blago za prevleko pohištva. Konkurenčno cenel Solidna izdelava' Slamoreznice za pogon z roko ali za pogon z motorjem s praktično konstrukcijo in v solidni izvedbi, kakor tudi ostale stroje dobavlja: FERDO SMOLA POLJEDELSKI STROJI IN PLUGI SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL. Vsem cenjenim naročnikom ln prijateljem želimo vesele praznike in blagoslovljeno novo letol JugaJ&oyaixska / ^CjuMjani Pravkar je izšel L ZVEZEK ALEŠ UŠENIČNIK: IZBRANI SPISI Nadaljni zvezki izidejo v sledečem redu: H. zvezek 15. marca 1940 III. zvezek 30. maja 1940 IV. zvezek 30. julija 1940 V. zvezek 1. oktobra 1940 VI. zvezek 15. decembra 1940 Ker nam kljub zaključeni subskribciji prihajajo 5e vedno nove prijave za to velepomembn® delo, podaljšamo subskribcijskirok nepreklicno do 10. januarja 1940 ■ 9»"' h j Interesenti, ki se hočejo še poslužiti ugodnosti subskripcije, naj zahtevajo naš prospekt. Založba Naša knjiga Knliinji program za 1940 •v t- 1 PAPINI GIOVANNl Priče trpljenja Gospodovega Prvo delo največ ega pisatelja sodobne italijanske književnosti T slovenskem jeziku. — Izide 15. januarja 1940 2 .HICHENS ROBERT Alahov vrt Čudovit roman o puščavi, ljubezni, odpovedi, »prilu 1940. — Izide T Vr, t 3 JALEN JENEZ Previsi Zbirka' novel, ki pomenja Izredno vsebinsko in oblikovati obogatitev naše leposlovne knjige. — Izide t septembru 1940 4 WAMBRECHTSAMER ANA Danes grofje Celjski in nikdar veo - Veličastna zgodovinska epopeja mogoCnih Celjanov in njih omn de. Mogočna slika davne minulosti. — Izide t decembru 1940 Letna naročnina na vse štiri odlično opremljene knflge znala din 240'—, plačljivih v rednih mesečnih obrokih po din 20*—, počenši ■ 1. januarjem 1940. Ugodnost za naročnike Naročniki knjižne zbirke „Naša knjiga", ki niso ▼ zaostanka s naročnino, uživajo 25°/« popusta na katerokoli knjigo iz založb« Jugoslovanske knjigarne y Ljubljani razen pri šolskih knjigah k t I Zahtevajte p r o s p jt -JugaA&ovaiiska knjigama ¥ SjaMjanI Lov z letalom 19 Tim se je zbudil prvi. Danilo se jej veter Je še vedno močno pihal, nebo pa je bilo zastrto s črnimi oblaki. Tudi mrzlo je bilo in Tima je kar stresalo, ko je šel pogledat gole peščene sipine in široki potok s penečimi se valovi. Zdaj se je zbudil še Jock, pa tudi njega je zeblo. »Skodela vročega kakava bi se pa zdajle prilegla, Tim, ali ne?< je hudomušno vprašal. »Molči no in mi ne delaj slini Lačen sem ke volk.« »A vkljub temu bova morala na tešče napraviti dolgo pot. Red mi je pravil, da je po jeziku in po obali do vasi štiri milje hoda.« Tim je skočil na noge. »Potem pa takoj na pot!< »Imaš kaj denarja?« vpraša Jock. Tim seže v žep in privleče ven tri šilinge in devet penov. »To je vse,c reče žalostna »A za zajtrk bo že.< Jock pa odkima. »Del denarja bova porabila za brzojavko Finchu v Colchester. Vrniti se morava čimprej.« »Čemu?« »Zato, ker je Red smaragde skril v votlini ali pa v gozdu. Slišal sem, kako ga je Marko vprašal, so li tam varni?« Tim se je zamislil. »Čudnol Ali nisi prej govoril, da jih ima pri sebi?« »Prej že, seveda. O zdaj ve, da mu je policija za petami in si najbrž zato misli, da bo za primer, da ga ujamejo, vendarle zanj boljše, ako pri njem ničesar ne najdejo.« »Morda imaš prav. Če je tako, potem pa morava čimprej nazaj, da dragulje poiščeva!« »Saj jaz prav zato hočem. In zato morava Finchu brzojaviti. Pride po naju z letalom, pa smo takoj tam. Pa tucU zaradi Marka je to potrebno. če mu bo kiiiCkaj irogoče, se bo splazil nazaj in smaragde ukradel. Mu prav nič aa zaupam.« Hoja po sipinah je bila zelo naporna. Jezik pa se je bolj in bolj ožil. Postajalo je vedno svetleje in že sta v daljavi razločila vas, ki se je stiskala h griču v ozadju. Še pol milje dalje sta videla nasip, ki je morskim vodam branil, da prostrane zelene loke niso zalile. »Ko prideva na trda tla, bova laže hodila,« je tolažil Jock, ko sta se udirala v pesek. »Ali pa zanesljivo veš, da ne hodiva po otoku?« je vprašal Tim nemirno. »Če vidim prav, je med nama in to vasjo voda.« »Nemogoče! Red mi je rekel, da naju izkrca na jeziku, odkoder bova lahko prišla v vas.« Pa čeprav se je tako pogumnega delal, je tudi njega skrbelo, saj je razločno videl sivo blesteče valove med seboj in vasjo. Še sto metrov, pa sta bila na jasnem: petdeset jardov širok preliv je na najožjem mestu ločil dozdevni jezik od celine in veliki valovi so se podili po njem z grozno silo in brzino. Fanta sta obstala kakor ukopana. »To je naredil vihar,« reče Jock žalostno. »Predrl je jezik.« »Je čisto vseeno, kdo ali kaj ga je predrl,« zarezi Tim. »Za naju je le to važno in obenem grozno, da sva izpostavljena in od sveta odrezana. Jezik ni jezik, ampak otok, ki z njega nikamor ne moreva.« magati, Jock vlomilec. Jock ^e pogledal Tima in si ni vedel po- tem slučaju mu tudi ves njegov bi kak čoln prišel zdaj na ta novi otok, najmanj pa se bo mudilo lastniku hišice. »Ali — ali pa ne bi mogla dati kakih znakov, mogoče z ognjem?« je Jock nazadnje prioc! do Sup6, . zažgeva, ko razen morske trave ničesar dobiti ni in je še ta mokra?« »Kaj naj pa ao Točk počasi, bi se vrnila »Morda bi poiskala naplavljenega lesa?« »Kaj? Na morski obali?« je vprašal Tim posmehljivo, in Jock je sam spoznal, da pri groznem valovanju na to še misliti ni. »Sicer pa ognja tudi nihče videl ne bi,« doda Tim. Zelo* ga je namreč zeblo in zelo mu je — po trebuhu krulilo. »V tej stvari imaš prav,« reče Tu nimava kaj iskati. Kaj pa, ko V ptičarjevo bajto?« »Saj je zaklenjena!« »Pa vlomiva. V lopi vendar nimava kaj jesti pa je tudi mrzlo Cokljala sta nazaj h koči. Ne Jock ne Tim nista preteklo noč dosti spala, Jock pa je komaj kaj spal že celi dve noči. Res je bil zelo žilav po duhu in telesu ali to razočaranje mu ie bilo le preveč. Niti govoriti se jima ni ljubilo, ko sta se pehala skozi bučanje vetra in prhki pesek. Koča je bila zaklenjena in okna zataknjena, kakor bi hotela reči: vstop prepovedan! A kaj, ko je že,spet deževalo in postajalo mrzlejel Jock je šel brskat v lopo in našel star zarjavel železen drog. Pri nekem oknu je zapazil, da okvir nekoliko na ven štrli. Porinil je drog v to vrzel, se z vsemi silami uprl in zatik je odletel. Okno je bilo odprto in fanta sta zlezla v kočo. Hišica je imela tri prostore: delavnico, spalnico in kuhinjo. Bilo je vse zelo snažno, a mrzlo, zaduhlo in vlažno. Zato sta takoj odprla vsa okna in polkna, da je mogel veter prostore prehipati. Nato sta šla v kuhinjo, kjer je stala, pečica na petrolej. »Jaz bom zakuril peč,« reče Jock, »ti pft poišči kaj za pod zob!« Tim je v omari odkril čaj, moko, sol in še drugih dobrot. Pod stropom pa je v mreži izzival kos slanine. »Jock, kruha ni.« »Ga že jaz spečem,« ga pomiri Jock, »samo če imaš kaj praška za peko?« Tudi prašek se je dobil ia Jock jc v skledi zamesil moko, sol in prašek. Z vodo je zgnetel testo in ga zrezal na hlebčke. Tim je pa na- rezal slanine in rezine zložil v ponev. Peč re bila hitro vroča in v pol ure sta fanta sedela pri pojedini in se gostila z vročimi hlebčki, praženo slanino in čajem. »Strašno veliko sva pojedla,« reče končno Tim v skrbeh. »In jaz nimam več ko tri šilinge in deset penov!« »Nič ne de, saj bo tudi Finch imel nekaj drobiža, ko pride po naju.« Pomila sta posodo, se ulegla in trdno zaspala. Tim se je prvi prebudil. Začudil se je, da je vse tako mirno in tiho, in pa da je že skoraj tema. Brž se je dvignil. »Jockl Jockl Ali slišiš? Ves dan sva prespala!« Jock se je zbudil in se nasmehnil. »Kaj boljšega bi ne bila mogla storiti. Jaz sem kakor prenovljen, in veter se je polegel.« »Res. veter se je polegel, a vendar je morje še vedno nemirno Le poslušaj!« Zamolklo bučanje valov je še donelo od obale, potok je bil pa že čisto miren. Stopila sta ven, Jock je željno gledal proti celini, a čolna nikjer nobenega. Tim je uganil njegovi misli in mu rekel: »Nič ne maraj! Če bi Marko tudi res nameraval ukrasti smaragde, ne bo tako kmalu prišel tja. Kaj bi se vznemirjala! Pojdiva rajši večerjat!« Zopet sta pečico zakurila in si pripravila večerjo. Dolgo sta sedela pri jedi, nato na pravkar hotela posodo pomiti, ko se Jock, ki je imel izvrsten sluh, naenkrat zdrzne. »Nekdo prihaja!« vzklikne, skoči pokonci in je že pri vratih. V razsvetljeno sobo stopita dva moža, in Jock debelo pogleda, ko vidi, da ima eden znano modro uniformo podeželskega stražnika. Drugi pa je bil bradat mož srednjih let v mornariških škornjih in modrem jopiču. »No, to pot smo vaju pa le dobilit« reče stražnik. »Najbrž sta mislila, da se v tako slabem vremenu ne bo nihče upal semkaj, da vaju zasači pri vajinih zločinih.« TLAND je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni material, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov LJUBLJANA - BEOGRAD - ZAGREB - SPLIT ■iSififc«* -rV- »• ^ fi. i v.:^'" rE j r i sila illa DRŽHUNH hipotekhrhh bhnkh Ustanovljena leta 1862 Kralieolne Jugoslavije Ustanovljena leta 1862 BANKO UPRAVLJA SAMOSTOJEN UPRAVNI ODBOR Centrala v Beogradu Glavne filiale: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje, Banja Luka in Zemun. Filiale: Kragujevac, Petrovgrad in Valjevo. A g e n c i j e : Bitolj, Čačak in Prijepolje. Emitira obveznice in zadolžnice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 49/o letno. Dovoljuje posojila v tekočem računu na nepremečnine, ki leže v mestih in trgih ter v zdraviliščih priznanih od države. Obrestna mera 6% letno, odplačilna doba 10 let. Dovoljuje menično-hipotekarna posojila na 10 let po 6% letni obrestni meri na nepremičnine v mestih in trgih ter v zdraviliščih priznanih od države proti 3-mesečnemu eskontu žiriranih menic. Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in doklade. Eskomptira blagajniške zapise ministrstva financ in menice denarnih zavodov. Eskomptira kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v Kraljevini. Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapise ministrstva financ. Za vse bančne obveze jamči država pojasnila dajo* DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA - BEOGRAD IN NJENE PODRUŽNICE i Za Jtraoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kratnaril Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceni?