ES PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE l«t0 2. ŠteV. 301 » Cana 4.- Ilrfi Poštnina plačana v gotovini ° Spedizione in abbon. postale TRST, nedelja, 26. maja 1946 Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni St. 1 - L Tel. It 93806 93807, 93808. Rokopisi se ne vihajo Vsaka krivična rešitev vprašanja Julijske krajine in Trsta bi pomenila strašno obsodbo nad tukajšnjim zmagovitim ljudstvom, ki je štiri leta krvavelo in umi. ralo, na drugi strani pa bi s to krivico nagradili napadalca, ki je vojno izgubil, kar bi pomenilo ponovno ustvarjanje pogojev za nemire v tem delu Evrope. Jte protesta Okrožnega narodno osvobodilnega odbora za Goriško šček odgovarja ministru Byrnes-u Nedeljiva Primorska Zahteva priključitev k Jugoslaviji minister/ d|„ ° rajnika ste imeli po ra-prjv'i,'!?,0r-’ v katerem ste raz-' IM- v <1Mi* fflede Julijske krati .' < 0r je bilo krivično, da r°ti!a P° PrV^ svetovni vojni izbi bj, Primorska Italiji, tako it}., .i krivično, ako bi vso tloju ste: «Jugoslovanska H „ m1 ** vztraja na meji, ki *«nonTJrebnem krSila n^rod- ***» ned ^n^ter! Vj ne prizna/-»ato Primorske in jo ttaiu ,lior Potico razdeliti V( oNl *n Jugoslavijo. fcvj of.e Jugoslaviji, da zah-Oovo/ f lto?1V®««Jeo ozemlje. It j. 1 ’ Vam odgovorim. Sro< PiSer Jaz *em Tria~ Karjj *n v*rediSču mesta, moji Uče, 'n pradedi pa iz oko- Mitiier.Ovo Je< da M‘ noben drug ■'7a p V starejSi od mo- tu j{L 0 *fonu sem rimsko-ka-h ij7hovnik- Ko si je Italija ^Zi^kem ------------------------- vojni in paktu po podjarmila prvi Pri- je J, 19X1. razpisala *°r»ko ^raiw*,,ce v0l!,tve> sem bil ta Ptebisoitarno izvoljen S tem ®nc° v rimski parlament, h konr°iom sem Prikazal svo- >Prt<,<*x»i^C0’ ** V ter ima že to»t-!« To se je izkazalo 1 b Svetovni vojni, ko je n*2}miansko upravo stal-7*0val, dolim so istočasno Pijanska obretna mesta ^’1° ---------------------------- le it'!y a- Le poglejte, kako se ***tth Prebivalstva sosednih Italii taJcrat razbohotilo. 'Jenij,, 8 ne potrebuje, Slo- >otrfi>Jt nič merni nič odtr-Prttv , "r *te na glavo padli f In Iti ° Trgala ni od za- i ni«li velik del vsak- ^krjr ,,ra,is' *'n »p7o?i spada Trst, eo’“'co obretno metrto k svo- on.,*4^ Tr*t «Pad« tore/ iuic W 6o nudila pro- favan° zainteresiranim '•to b ? *a,edi», *Jasti Avstriji, •h ie f ^ prv> svetovni vojni SCT'*®1 i« *e <0 *ah*™10 po 3e^ za vse ir2a' i®> ^odno. Italija ni re- 1 ?s J M » Trstom, ko je ime-j fco« 400 M“- e * noi>o delitvijo de-d( °roem nalollti nov križ? %j, *Hmorska izroši Jugo-„ .B tem narodnostno ,S0 ,0 ne krSi! ih'”' ter! Na Primor- •o AH), nu,ej'° Italijani samo v Pf,°l>,kni'aro. Takisto se go- W hoče v Italijo. an*fci narodnostni o-P° kopnem zveze z ., V Maliji, Ce bi se pa -J ^P°d minister, kapri-ljktl bi prav noben ne I 9,ovamnkem ozcm- h-,/'9 ljudi\V?e italijansko go~ n Jadm ^‘dno prepeljati " dalijo. >wNa ni?J ,ter'' Jugoslavija Vn <(u0; ^'“no, 9ini”^!9 ^ n( P’-0” v te>m? ^otanA« v to,co 80 Vom 'C9 J. ! !4, v 91% V«, v ostni ^^10 alov*nsk{ i^ni. meij Italijani in ^nano Vam ’° s'ovani ffrndo-” »_.*? »Mrtetifcostn«- »O ItaliJamov S%. *^«LT Ut PrttruHlo ^Hjg ^ Kami!1 TfaHJanov iz N 8edaJ svetovno vojno, je to storil v gotovosti, da ga bo Italija podpirala. Torej je bila Italija prvotna povzročiteljica svetovne vojne. In posledice te vojne f Morje solza in doline krvi, lakota in mraz, na milijone mrličev in na milijone invalidov: nepopisno gorje. Italija je načrtno Sla proti Franciji, proti Angliji, proti A-meriki. Kaj pa Jugoslavija t Majhna in mlada, kakor je bila, je z vsem žarom svojega idealizma stopila na stran zaveznikov, ter osttala zvesta tudi v dobah, ka so iz Londona iz Churchillovih ust doneli klici obupa. Zdaj po končani vojni je treba Italijo in Jugoslavijo poplačati. Kakot Italijo hočete, kakor kote, nagraditi in poviSatti, Jugoslavijo pa kaznovati in ponižati. Naš narod ponižanja ne bo sprejel Gospod ministerI NaS slovenski narod je Številčno majhen in se ne da primerjati z drugim* narodi, ki Štejejo HO, 100 ali 150 milijonov pripadnikov. Nas je dane« komaj dva milijona. V sredn jem veku nas je bilo *e dosti, toda odkar so se eateli Turk* valiti iz Azije v Evropo, so se morali nasi predniki i stoletja * ,njimi boriti. Ogromna turika prt- SI AU T zvezi z objavo polkovnika Bomwana o strelih proti zavezniškim vojakom v Trstu in na Opčinah, ki je bila objavljena v tukajšnjih listih,, tržaški odbor SIAU odločno obsoja taka dejanja, v katerih vidi zločinski poizkus motenja miru in povzročevanja nemirov. Poziva svoje člane in antifašistično prebivalstvo, naj bodo budni nad protiljudskim delovanjem novofašističnih elementov in naj pomagajo zavezniškim oblastem pri preprečevanju in zatiranju dejanj, s katerimi skušajo brezmočni in brezvestni nasprotniki postavljati zapreke delu, ki ga SIAU razvija in ga bo še nadalje razvijala v interesu italijanskega in slovenskega ljudstva v našem mestu. Tržaški izvršni odbor SIAU NAJ VEDO V PARIZU Z nami nc boste nagrajevali Italije včerajšnjega napadalca In zaveznika hitlerjevske Nemčije Pravice, da živimo svobodni na zemlji, kjer smo doma, ki jo obdelujemo in za katero smo krvaveli — te pravice nam tudi gospodje v Parizu ne bodo mogli odvzeti, pa naj mešetarijo s ’ še tako neumno ali krivično predlaganimi črtami! Kot en mož je reagiralo naše ljudstvo po vsej pokrajini na krivične predloge. Reagiralo je najprej z nevernim smehom. Potem z začudenjem. Nato pa s srdom. Z užaljenostjo In srdom človeka, ki je dajal kruha in dobil klofuto. To je torej zahvala za kri prelito v zavezniški borbi? Tako se sprašuje naše-ljudstvo. Toda v Parizu so bili tudi drugi. Drugi, ki so se zavedali, da je nesmiselno, zločinsko in nedo- pustno storiti tak zločin nad na- t šlm ljudstvom. Postavili so se za naše pravice in naše ljudstvo jim tega ne bo nikoli pozabilo. Naše ljudstvo ima drugačne pojme o hvaležnosti od onih, ki bi ga ho1 teli ponovno prodati v sužnost. In po vsem tem je vzraslo pri nas nekaj silnega. Zrasla je zavest naže nepremagljivosti — zato, ker je pravica na naši strani. Vzrasla je v duši našega ljudstva silna samozavest onega, ki ve, da ne bo klonil nikoli; da ne more ne kloniti ne popustiti, ker se pravice ne more prodati. In zato je naše ljudstvo znova dvignilo glas. Po vsej naši lepi in vendar s solzami in krvjo prepojeni primorski zemlji se je oglasilo, da bi ga čul ves svet, da bi ven- Up jugoslovanske in mednarodne reakcije Zagovorniki Izdajalca Mihailoviča skušajo zmanjšati ugled pravih junakov -Titovih partizanov, in dvigniti na (lastno mesto reakcionarno kliko Moskva, 25. Tass. — Pravda objavlja članek o Mihajloviču, v katerem pravi med drugim: V tem izdajstvu Mihajloviča In njegovih četnikov, ni nič slučajnega. Sedaj je znano, da je Mihajlo-vič že avgusta 1941. imel razgovor s predstavniki nemškega poveljstva v oklopnem vlaku v bližini malega mesta Ljig. Oktobra leta 1941, so se četniki z izdajstvom polastili mesta Gornji Milanovac, zajeli tam 500 kmetov, jih slekli in izročili nemškemu besu. V n4ki vasi zahodne Srbije so zajeli 17 delavcev in nekega zdravnika ter jih zadavili. Izdajalsko delovanje Mihajloviča se je že leta 1941. razširilo preko srbskih meja. Njegovi častniki in vojvode so organizirali več četni-ških odredov v Crni gori, v Bosni, v Hercegovini, v Liki, v Dalmaciji. Njegovi agenti so dosegli celo Slovenijo. V Bosni so četniki izvršili množičen pokolj ob obali Drine, da se je voda pordečila od človeške krvi. Zažgali so stotine srbsAih, mohamedanskih in hrvatskih vasi. Vse to so izvršili na povelje Draže. Med tem ko se je narodno-osvo-bodilno gibanje razširilo že po vsej Jugoslaviji, je stopil izdajalec Mi-haj lovič v tewen stik z nemškim in italijanskim glavnim štabom, ki sta dobavljala njegovim oddelkom orožje, municijo, živila in obleko. Leta 1943 so Mihajlovičeve čete skupno z divizijami SS, italijansko in ustaško vojsko sodelovale v četrti in peti ofenzivi proti jugoslovanski narodno-osvobodilni vojski. moč nas je decimirala. 1)00 let je naS narod stal na braniku Ev-rope in sicer častitljivo. Tako častitljivo, da so nas razni rimski papeži imenoval* *antemurale christianitatis». D o ti m se je naS narod 400 let vojskoval s Turki in tako ubranil ostali del Evrorpe vsesplofne turSke poplave, se je mogla civilizacija v zapadnih državah, v Italiji, v Franciji in dno-gih delih Evrope mirno razvijati. Te .(09 let trajajoče borbe s Turki so nas tako oslabile, da smo ostali pri livljenjn samo Se kot seme izkrvavelega naroda, pet let tega sta nas Nemčija in Italija zapisali smrti. Z ogromno premočjo sta pridrveli v Slovenijo in naS mali narod podjarmili. V spominu na naSo Stlristoletno borbo s Turki in končno zmago nad njimi je vzvalovala v nas kri in je naSe duie spreletel klio: nAli svoboda ali smrt!* Ob nepopisnih telavah se je slovenski narod zdrutU v OsvobMllno fronto in v razmerah tn okoliščinah, kalcrSnih svet dotlej le ni videl, je zbral svoje zadnje sile in je s svoje zemlje pregnal naciste in faMste in osvobodil vso Primorsko s Trstom vred. Za osvoboditev Trsta smo Irt-vovali 9000 mladih tivljenj. Gospod minister! Zdaj sedite pri zeleni mizi in Vi nam hočete iztrgati sadove petletne borbe! In nas ponitati! NaS narod ne prost milosti. Ako si ta narodlč s takSno zgodovino ni zaslutil, da mu priznate, kar je njegovega, kje je potem pravica t Gospod minister! Smo sicer seme izkrvavelega, naroda, vendar tega udarca ne bi mirno prenesli! Opustite razne razmejitvene črte in priznajte Slovencem celotno, nedeljeno Primorsko. Gospod jnlnlsterl Ako bi pa hoteli naravnost vsiliti kakSno ičrto», se taka črta ne bo obnesla. NaS narod jo bp prej ati slej podrl. To je tako gotovo kakor amen po očenaSu. 18.000 vojakov Draže Mihajloviča je pomagalo Nemcem in Italijanom samo v slavni bitki na reki Neretvi. V Jugoslaviji ni imena, ki bi ga domoljubi bolj sovražili, kot ime tega izdajalca, Čudno je, da so ta dejstva ostala popolnoma neznana, na splošno dobro obveščenim publicistom ln nekaterim političnim krogom izven Jugoslavije. Do maja 1944. so vplivni organi britanskega in ameriškega tiska, kljub vsem izdajal-stvom in grozodejstvom četnikov proti jugoslovanskim narodom, proglašali Mihajloviča za «jugoslo-vanskega Robina Hooda», «skriv-nostega voditelja junaškega naroda* itd. Kljub temu pa je končno navzlic vsej hrupni propagandi anglo-ame-riškega tiska, navzlic vsem naporom jugoslovanske reakcije in kralja Petra, ki je imenoval Mihajloviča za ministra vojske in mornarice, pričela resnična podoba čet-niškega voditelja tudi izven Balkanskega polotoka postajati vedno bolj znana in jasna. Maja 1944. so britanski ln ameriški vojaški predstavniki imeli za primerno, da zapuste njegov glavni stan in Mihajlovičevl odredi so se čisto preprosto spojili z nemško armado. Cete cjugoslovanskega Robina Hooda» so se spremenile v navadne tolpe razbojnikov, ki so poskušale ovirati osvobojeno ljudstvo pri obnovi dežele. Tako so dali reakcionarnemu tisku možnost, da je proglašal, da je «v Jugoslaviji državljanska vojna*. Toda jugoslovansko ljudstvo, ki je znalo očistiti svoje ozemlje od fašističnih okupatorjev, je poravnalo račun tudi z razbitinami Mi-hajlovičevlh tolp. Takoj po vesti, ki jo je vrgel ameriški novinar Arthur Nois v listu «Stars an Stripes», da je Mihajlovič zbral v neposredni bližini Beograda 70.000 mož in da pripravlja za pomlad upor, so jugoslovanske oblasti 13. marca a- retlrale Mihajloviča in njegovo stražo, ki jo je tvorilo komaj 11, mož. Tako je general kralja Petra žalostnega spomina, up jugoslovanske in mednarodne reakcije, končal svojo pot. Toda jugoslov. in mednarodna reakcija se ni hotela sprijazniti s padcem svojega «junaka» in propadom svojih upov. Cela vrsta novinarjev in državnikov anglosaških dežel, ki so se mogli po splošnem priznanju taslug jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja v borbi proti fašističnim okupatorjem o tem prepričati, so se vrgli v zadnjem času na hvaležno delo, da bi prepričali javno mnenje o nedolžnosti, «po krivici pozabljenega Junaka* Mihajloviča. Skrbi jih organizacija »pravičnega sodiSča*, za Mihajloviča hite iskati dobrega zagovornika in razbremenilne priče. Bivši jug. veleposlanik v Washing-tonu Fotič je objavil celo poseben »memorandum* v Mihajlovičevo o-brambo. Med vladama ZDA in Jugoslavijo je prišlo do izmenjave not.. Nekateri konservativni poslanci britanske spodnje zbornice so postali glasniki tega bobnanja. Ce sodimo po poročilih jugoslovanskega tiska, se v Jugoslaviji popolnoma zavedajo, da ti Mihajlo-vlSevi zagovorniki zasledujejo čisto določene dalekosežne cilje, da hočejo v očeh svetovnega javnega mrieja diskreditirati resnične junake osvoboditve Jugoslavije, partizane in maršala Tita, in da hočejo dvigniti ca častno mesto reakcionarno kliko, ki je izdala jugoslovansko ljudstvo znotraj in izven dežele. Iskreni domoljubi nove Jugoslavije izražajo prepričanje, da ta hrup ne bo dosegel svojega cilja. Karta monarhističnega izdajalca ln reakcionarja Draže Mihajloviča je propadla. To Je globoko prepričanje narodov Jugoslavije. Združeni v borbi-združeni v obnovi Delovna brigada primorske mladine bo sodelovala v gradnji “mladinske prog«., Brčko-Banoviči III. Kongres Jugoslovanske mladine v Zagrebu je bil za naio mladino in vse ljudstvo mogočna manifestacija za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji. Navdušenje ob prihodu naSih delegatov, tople pozdravne besede, sprejem marSala Tita, vse to je ponovno pokazalo trdno enotnost naSe mladine z vso jugoslovansko mladino. Delegati primorske mladine so rekli na kongresi*: tKot smo se skupno z jugoslovansko mladino borili proti okupatorjem, tako bomo skupno gradili novo domovino — Ljudsko republiko Jugoslavijo.» In ta niso bile prazne besede. Primorska mladina daje zdaj nov dokaz, da hoče to na delu dokazati: Zbrala in organizirala je svojo delovno brigado, ki bo čez dva dni krenila na gradnjo tmladinske proge» Brčko-BanoviH. Tako bodo tudi naSi mladinoi neposredno sodelovali pri doslej največjem delovnem podvigu jugoslovanske mladine. 92 km dolgo proge Brčko-Ba-noviči, ki bo ljudstvu omogočila izkoriščanje novih rudnikov In zalog premoga — tega dragooenega goriva — gradi zdaj ti.000 mladincev, razvrščenih v 60 delovnih brigad. Tu je zbrana mladina vseh jugoslovanskih narodov — in tedaj se bo priključila tudi naia, primorska mladina, Pred mesecem dni so se začeli zbirati prostovoljci v Vipavski dolini, Istri, v Grgarju — po vseh krajih Vzhodno primorskega okrot-ja in mladina je to * navduievjem sprejela. Javilo se jih je ie vet, kot je bilo predvideno. Tudi preoej mla. din k se je javilo, in ko so izvedele, da mladink ne bodo sprejeli, so bile kar uialjane, da ne morejo iti. «V času borbe ste nas sprejemali med boroe ln k vsakemu delu, zdaj pa nas odbijate* — tako pravijo. Toda nič zato! Saj bodo Se imele priliko, da se drugje proslavijo s svojim potrtvovalnim delom. Zdaj so vse priprave le gotove; formirane so komande čet ln Stab brigade, pripravljeni so kotli, milo, lekarna, nekaj hrane, cigarete in druge stvari. Brigada, ki Šteje H00 mladincev, bo z veseljem in pesmijo krenila na pot; pripravljene so zastave, vsaka četa ima po eno harmoniko. V torek se bodo na postaji v Postojni poslovili od nas. S seboj bodo ponesli telje vsega primorskega ljudstva, da bi dosegli čim boljSi uspeh, da bi se proslavili t svojim delom. Ta akoija naSe mladine je ponoven dokaz, da je Primorska in Jugoslavija eno, da nas ne morejo razd-^jit* nobene meje in črta. dar razumeli celo oni, ki so bili tu, pa so po vsem videzu zaprli oči pred dejstvi, pred nabrano resnico, ko so stavili svoje predloge. Predloge sebičnosti, predloge koristolovja, ki so daleč od pravice, pa jih zato nikoli ne bo mogoče sprejeti. Oglasilo se je naše ljudstvo in pričelo pisati svetu ministrov pisma. Pisma iz solz in krvi iz vseh najskritejših kotičkov pokrajine. Tudi danes hočemo omeniti eno takih pisem, kisali so prebivalci kobariškega okraja, pisali so iz Stare gore v goriškem okraju, pisali so iz Kanalske doline. Pisali so tudi predstavniki vsega goriškega okrožja, okrožni izvršni narodno osvobodilni odbor za Goriško. Priobčujemo namesto vseh neštetih ostalih samo to pismo, ki ga je poslal ta odbor s svoje seje dne 24. maja Svetu zunanjih ministrov Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije v Parizu: aOkroini Narodno osvobodilni odbor za Goriško, edini zastopnik vsega slovenskega prebivalstva goriike pokrajine, je ponovno prisiljen■ predložiti gospodom ministrom itirih zavezniikih driav, ki odločajo o bodoči usodi natega ljudstva, sledečo protestno resolucijo: Ljudstvo naše pokrajine je silno vznemirjeno in razialjeno nad predlogi, ki so jih izdelali strokovnjaki zavezniških driav Amerike, Velike Britanije in Francije glede bodoče meje med Italijo in Jugoslavijo. Naie prebivalstvo ne more doumeti, kako so mogli stokovnjaki zavezniških velesil prili do predlaganih treh črt, ko bi vendar moralo biti vsakemu jasno, da neks narodne celote ni mogoče deliti ali rezati na dva dela. Slovensko Primorje, ki tvori v vsakemu pogledu i>p-tegralni del ostalega slovenskega ozemlja, ni bilo v svoji petnajst-stoletni zgodovini do konca prve svetovne vojne nikdar od njega odcepljeno in se je vezalo tako v političnem, kakor v gospodarskem oziru na vzhod in nikoli na zapad. V dolgih stoletjih je bila Gorica in njena okolica vedno izven Italije. V etnografskem, političnem in gospodarskem oziru je bila vedno vezana na svoje naravno vzhodno zaledje. Le mirov- Pozdravi maršalu Titu iz vseh delov Jugoslaviie Beograd, 25. 'Tanjug. — Danes okoli pete ure popoldne so prišli v Beograd tekači Titove štafete, ki so pred osmimi dnevi odpotovali iz vaeh ljudskilh republik, noseč pozdrave maršalu Titu k nje. govemu rojsnemu dnevu. Na glavnih beograjskih ulicah so desettisoči ljudstva navdušeno pozdravljali tekače In vzklikali maršalu Titu. Ogromne množice so zlasti navdušeno pozdravljale tekača, katerega štafetna palica je bila okrašena z italijansko in Jugoslovansko zastavo ter grbom mesta Trsta. Maršal Tito je v navzočnosti članov vlade in predstavnikov jugoslovanske armade sprejel tekače pred svojim domom. Tekači so prinesli maršalu Titu pozdrave v imenu vseh ljudskih republik. Ko je sprejel krasno izdelane Štafetne palice, je maršal Tito nagovoril tekače s prisrčnimi besedami. Češkoslovaške žene jugoslovanskim otrokom Praga, 25. - Tanjug — Češkoslovaške Vene iz malega češkega mesta pri Pragi so zbrale med seboj več kot 6000 kg sladkorja od svojih dnevnih obrokov kakor tudi 22.000 češkoslovaških kron kot dar jugoslovanskem otrokom iz krajev, ki so najbolj trpeli med vojno. Od tega sladkorja bo dobila Črna gora 3.000 kg. na pogodba po prvi svetovni vojni je knvično odrezala 600.000 Slovencev in Hrvatov in veliki del narodnega ozemlja od njegovega telesa tako, da je bilo prepuščeno petindvajset let nenasitnemu italijanskemu imperializmu in fašizmu. Ljudstvo naše de-iile ni nikdar priznalo italijanske okupacije in se je skozi četrt-stoletja borilo proti njej. Ne bomo tu ponavljali, koliko je tukajšnji narod pretrpel, oropan vseh svojih človečanskih pravio, vendar naj gospodje ministri zavezniških držav vedo, da hoče biti tukajšnje ljudstvo na svoji zemlji samo gospodar in da si je ta narod skozi 1500 let sam gradil dvoj dom, tako v gorah, v Benečiji, v Brdih, tja do Krmina, na Krasu tja do izliva Soče, kakor je tud* gradil svoje središče Gorico, katera je naseljena povečini s slovenskim življem. Naj omenimo da izvira «italijanstvo* Gorioe od priseljenih grofov iz ferdalne dobe in poznejših italijanskih trgoveoev, ki so prihajali in odhajal* in bogateli na račun tukajšnjega ljudstva. Tukajšnji narod je prepričan, da ima prav in ne bo nikdar odstopil od svojih zahtev: 1) ker se njegova narodnostna meja in ozemlje ki je strnjeno naseljeno, v teku petnajstih stoletij do danes ni spremenilo; S) ker ni po prvi svetovni vojni italijanske o-kupacije nikdar priznalo; S) ker je v drugi svetovni vojni prijelo za orožje že tedaj, ko sta bila fašistična Italija in nacistična Nemčija na vrhuncu svojih moči in se je dosledno in požrtvovalno itiri leta borilo na strani velikih zaveznikov, zaupajoč v atlantske izjave velikih predstavnikov ameriškega in anglelktga naroda in 4) ker je zmagalo in dalo za to zmago ogromno človeških in materialnih žrtev. Zaradi vsega tega odločno zahteva, da se z njim ne kupčuje in ne mašetari, marveč, da se mu prizna in dopu-iti sveta pravica, ki mu jo ne more nihče odreči, da se priključi kot oelota k svoji edini državi — Jugoslaviji. Zato ne more pristati na nobeno predlaganih črt, razen na ono Sovjetske zvejte. ki je edino pravična, in želi, da bi strokovnjaki zavezniških držav vnovič premotrili svoje ugotovitve in tako končno prišli do pravega zaključka. Vsaka krivična rešitev tega vprašanja bi pomenila strašno obsodbo nad tukajšnjim emagotH-tim ljudstvom, ki je štiri leta krvavelo in umiralo, na drugi strani pa bi s to krivico nagradili napadalca, ki je vojno izgubil, kar bi pomenilo ponovno ustvarjanje pogojev ta nemire v tem delu Evrope. Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško Naši ljudje se zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti. Kot silen opomin so jim ruševine domov in grobovi padlih za svobodo. Naj le dobro premislijo v Parizu! Pravica je samo ena. Boj za neodvisnost Francije Naraičajoža vplivna kampanja v Franclji Brezplačna vožnja blaga albanskega RK na jugoslovanskih železnicah Tirana, 25. AFP. — Albansko zunanje ministrstvo Je zaprosilo jugoslovansko vlado, naj zniža cene za prevoz blaga, ki je namenjeno albanskemu RK. V odgovoru na to prošnjo so Jugoslovanske oblasti sklenile, da bodo po vseh jugoslovanskih železnicah brezplačno prevažale vse blago, namenjeno albanskemu RK. Albansko uradno poročilo poudarja, da Je ta plemeniti korak jugoslovanske vlade dokaz iskrenega prijateljstva med jugoslovanskim ir albanskim ljudstvom. Pariz, 25. — Volivna kampanja v Franciji Je v polnem teku in se izvaja zlasti preko tiska In radia. V osmih dneh se bodo morali francoski volivci odločiti. «Humanltž» piše mfid drugim: «Dogodkl zadnjega časa zahte. vajo od nas, da posvečamo posebno pozornost mednarodnemu položaju. Saj je od njega v veliki meri odvisen napredek Francije, ki ga moremo doseči le z zagotovitvijo dejanskega miru in resnične varnosti, ki pa na žalost ie nista utrjeni. V notranjosti izigrava reakcija razne težave in jih umetno napihuje ter ovira delo za mir. Nedavne debate na konferenci štirih zunanjih ministrov v Parizu, zadjni govori Byrnesa, Vandenberga in Morrisona, so prav posebej razsvetlili evropsko javno mnenje.* List nadaljuje: «Iz vsega tega ne izhaja nobena skrb, da se zagotovi varnost žrtvam napada. Dejanska razorožitev Nemčije ne predstavlja osnove postavljenih predlogov. Nasprotno, Franciji — ki jo podpira samo SZ — odrekajo pravico do njene zakonite zahteve: odvzeti nemškemu napadalnemu imperializmu njegov glavni arsenal s po. močjo gospodarske in politične internacionalizacije Porurja. Kdo vodi tako pogubno politiko? Očitno oni vsemogočni mednarodni karteli, ki jih je tako napadel Henry Wallace, bivši podpredsednik ZDA. Demokrati ln vsi domoljubi so se zelo začudili, ko so videli, da velik del francoskega tiska brez obotavljanja sprejema tako politiko. Vendar pa povzroča taka politika velike razpoke v varnosti domovine. Opogumljena Italija se nesramno upira upravičenim francoskim zahtevam in opogumljeni Franco napada in grozi nail deželi. Jalta in Potsdam? Prazna slama! Izkorepinjenje fašizma vse povsod? Kaj pa še: trusti podpirajo neofašizem vsepovsod. Spletkarijo proti demokraciji, proti miru, za razcepitev narodov. Bodočnost Francije je na kocki. Komunisti so sl postavili za kategorični imperativ neodvisnost in resnično varnost Francije. Franclja mora skleniti in obnoviti zvezo z vsemi demokratičnimi državami, da tako onemogoči katastrofalno poli. tiko blokov.* List «Front National* s svoje strani ugotavlja: «Znak časa je, da volivna kampanja daje Mo-nakovčanom priliko za dviganje glave. Daladier se predstavlja volivcem. Toda francosko ljudstvo ni pozabilo. Monakovo je naznanilo in pripravilo naš zaton. To je bila velika spletka proti republiki, proti Franciji. Bil je začetek politike, ki se je morala nujno končati z Vi-chyjem: Ohranitev privilegijev, pa čeprav za ceno zatona Francije.* List nadaljuje: »Posebno resno v sedanjem položaju je to, da doživljamo postopno dviganje moi lz Monakovega. Kakšna žalitev za one, ki so padli med vojno; za one, ki so bili ustreljeni med okupacijo! Kakšna sramota za Francijo, da mora spet gledati te može! Opravičevanje Monakovega pomeni pripravljanj« opravičevanja kolaboracionizma. Toda na srečo je francosko ljudstvo premagalo Monakovo, kot je premagalo svoj zaton. In zaradi tega njihovi proti-narodni manevri, njihovi v.dsrci, ki jih pripravljajo proti republiki, ne bodo uspeli, ker se razbijajo ob dobrem in zdravem republikanskem političnem čutu večine Francozov.* «Ce obstaja kontinuiteta delovanja proti Franciji — zaključuje »Front National* — obstaja prav tako kontinuiteta Francije. Volitve 2. junija bodo to dokazale. Stalin ie sprejel predsednika poljske republike London, 25. - VZN — Moskavska radijska postaja Javlja, da je ge-neralisim Stalin včeraj sprejel v navzočnosti sovjetskega zunarfjega ministra Molotova predsednika poljske republike Bieruta, poljskega ministrskega predsednika Osubko Moravskega ter ostale člane delegacije poljske vlade. Umik Iz Azerbajdžana v določenem času Teheran, 25. - AFP — Iranski mi. nistrski predsednik je objavil davi komunike glede izmene not med sovjetskim poslanikom Sadčikovom in iransko vlado. V pismu, ki ga je naslovil iranskemu minlstrskumu predsedniku Gavam es Sultanehu, poudarja sovjetski poslanik, da so ruske čete izpraznile Azerbajdžan v določenem času v skladu s sprejetimi obveznostmi. Povratek bivših Italijanskih ujetnikov lz Jugoslavije Rim, 25. VZN. — «Ansa» poroča, da je minister za povojno pomoč izvedel od italijanskih diplomatskih oblasti, da bodo zadnje dni tega meseca izkrcali v Benetkah približno 1000 bivših italijanskih ujetnikov, ki prihajajo lz Jugoslavije na ladji «Plav». V prvi polovici meseca Junija ■pričakujejo nadaljnjih 1200 bivših italijanskih ujetnikov. Izdajalec Vlasov prijet Pariz, 25. AFP. — Kakor poroča radio Varšava Je bil ruski general Vlasov, ki se je boril z nemškimi četami, zajet. KRATKE VESTI] BEOGRAD. Mihajte Sergejčik, šef misije UNRRA-e v. Jugoslaviji, je kategorično zanikal govorice, po katerih bi bilo letalo C-47, dar UNRRA-e Jugoslaviji, dne 15. maja sestreljeno na jugoelovansko-ma-džarski meji. PRIMORSKI DNEVNIK 26- maja Ut V smls'u zapadnih predlogov pariške konference: Demokracija čudnega tipa Človek ne more verjeti svojim ušesom, če posluša, kaj se dogaja v coni A, ki naj bi jo nepristransko upravljala Zavezniška vojas'ka u-prava. Ali je mogoče, da uprava zavezniških sil, ki so se borile za demokracijo, s svojim izvršnim aparatom tako preganja antifiasiste, da jim onemogoča celo najožje sestanke političnih delavcev, da jih policija aretira pri sestankih kot za oasa fašizma?! Ali je mogoče, da se še dandanes vrše take ustrahovalne aretacije celo proti mladinskim in feenskim aktivistom?! Kako dolgo mislijo držati v zaporih te ljudi? S kakšno upravičenostjo si upajo zapirati? Mar se organi, ki izvršujejo in odrejujejo ta postopek, zavedajo svoje grobe kršitve najosnovnejših načel nepristrano3ti?! Nismo mogli razumeti tega, dokler ni padla krinka na pariški konferenci. Ko smo izvedeli za predloge angleškega in ameriškega predstavnika, nam je postala zadeva jasna. Toda s svojima predlogoma nista prodrla, kakor tudi ni prodrl francoski. In vendar se pri nas sistem upravljanja ni spreme- nil in ne izgleda, da se bo pred dokončno rešitvijo naše pripadnosti. Poglejmo si samo razmere na Kobariškem: Gazijo nam najosnovnejše demokratične pravice, prepovedujejo zborovanja antifašističnih organizacij in prosvetnih društev. Iz službe odpuščajo učitelje, ki pomagajo ljudstvu na vasi, ki je zaradi raznarodovalne politike fašizma kul. turno zaostalo, da se izobražuje in napreduje. Antifašistične organizacije in antifašisti so pod kontrolo policije, ki jih zasleduje in aretira, če jih najde na sestanku, ki slučajno ni bil prijavljen. Na številne prošnje za javna zborovanja in kulturne prireditve odlašajo in zavlačujejo toliko časa z izdajo potrebnih dovoljenj, da jih onemogočijo. Na številne proteste, ki jih užaljeno in ogorčeno ljudstvo potom svojih delegacijah vlaga pri okrajnem guvernerju ZVU za Kobariško, kap. Clarke Painterju, se on izgovarja, da to spada v območje civilne policije. Civilna policija pa se izgovarja, da dobiva navodila od Zavezniške vojaške uprave. „No permission“, aretacije itd. Najzgovornejši dokazi »demokracije* ki vlada ob zapadni meji Julijske krajine pod zavezniško u-pravo, so naslednji primeri: V Breginju je ZVU odpustila iz službe vaškega učitelja Danila Rejca, ker je ljudstvu in zlasti mladini pomagal na kulturno prosvetnem polju, poučeval v slovenščini in pomagal pri dramskih vajah. Do dna užaljena mladina ni mogla niti nastopiti na ljudskem odru, ker ji je to prepovedal g. guverner Clarke Painter s kratkim «No permission». Tako niso mogli praznovati v Breginju pete obletnice ustanovitve OF, ki pa so jo prejšnja leta praznovali, čeprav so pokale puške in mitraljezi, včasih le nekaj kilometrov od sovražne postojanke. — ZVU je poleg vsega tega učitelju svetovala, da je najbolje, ako zapusti vas. S še krajšim »No* je guverner zavrnil prošnjo za predvolivno zborovanje SIAU v Breginju. To prošnjo je krajevni odbor SIAU za Bre. ginj vlomil že 11. maja. Ponovno prošnjo za isto zborovanje, ki je bila predložena 22. maja, pa je zavrnila civilna policija. Istotako je bilo prepovedano predvolivno zborovanje SIAU v vasi Sedlo. V Volčah se je 22. maja zbrala v mladinskem domu mladina, v ženskem domu pa žene protifašističnih organizacij. Na teh predvo-livnih sestankih za krajevni odbor SIAU so tudi razpravljali, kako bodo proslavili 54. obletnico rojstva maršala Tita. Toda v prostore je vdrla civilna policija in aretirala tajnika krajevnega odbora SIAU Cimpliča Alojzija, tajnika mladine Rutar Janeza in tajnico žena Čarga Marijo in vse tri odvedla na policijsko pestajo. Za njimi so šli pred sedež policije tudi vsi ostali, ki so pozno v noč protestirali proti takemu nedemokratičnemu postopku in zahtevali izpustitev tovarišev Na neprestane proteste je policija izpustila samo tajnika SIAU, ostale je naslednjega dne odpeljala v Gorico. Dne 23. maja so civilni in vojaški policisti okrog davetih zvečer zahtevali od tovarišice Manfreda Zore, ki je na okrajni kolportaži, da jim izroči ključe prostorov okrajnih antifašističnih organizacij. Dne 24. maja je šla k okrajnemu guvernerju ZVU za Kobariško delegacija iz Sedla in. Breginja ter mu predložila v imenu globoko prizadetega ljudstva protestni noti z več sto podpisi. Zahtevala je pojasnila zaradi cele vrste dejanj, ki niso v skladu z interesi demokracije .ter ljudstva sploh. Protestni noti so poslali tudi ZVU v Gorico in glavnemu poveljstvu ZVU v Trst. Prav tako bodo poslali protestni noti Svetu zunanjih ministrov v Parizu. Podobni ukrepi, kot opisani, ne bodo megli odvrniti našega ljudstva od svoje poti — ravne poti pravice. Po tej poti bo hodilo to ljudstvo nevzdi^no do svojega cilja — združenja s svobodno Jugoslavijo. KNJIŽNE NOVOSTI Gregorčičeva založba v Trstu, ul. Carducci 6., je te dni izdala sledeče knjige: France Bevk: «Pesterna*, ilustrirana povest za mladino. I. Lavrenčič: Knjižnica za telesno vzgojo II. zvezek: * Različne igre*, ilustriran priročnik za šole in flzkul-turna društva. * Vss knjige Gregorčičeve založbe lahko dobite pri založbi sami in v vseh naših knjigarnah. Tudi izleti na indeksu Za danes so se pripravljali tržaški p'anincx ob sodelovanju prosvetnih in sindikalnih društev na velik izlet v Skocijanska jamo. Zagotovili so si sodelovanje barkovljanske godbe, Cebulbevečja orkestra, Tomasijevega in Šentjakobskega pevskega zbora. Organizirali so prevoz izletnikov z avtobusi in kamioni večjega avtopodjetja, ki si je že pred dnevi izposlAvci'o dovoljenje za prevoz ljudi pri takozvanem inšpektoratu za motorizacijo. Od nekdaj so Tržačani radi zahajali v Skocijansko jamo, ki nudi obiskovalcem nešteto silnih vtisov, da se za hip iztržejo iz okov meS&anske ^civilizacije* in vsakdanje skrbi in presadijo med elementarne prvine narave. Tudi letos naj bi imel množični izlet Tržačanov tak namen in pomen. Pa je priilo drugače. Včeraj dopoldne je zastopnik prometne direkcije ZVU proti vsemu pričakovanju izjavil nameščencu avtopodjetja, da ZVU ne „izda prevoznega dovoljenja. Na naknadno vprašanje zastopnika tržaških planincev je prometna direkcija ZVU potrdila ta svoj ukrep. Uradnica pri tem niti ni vedela (ali pa ni hotela) povedati vzroka za tako ravnanje. V vseh primerih je tako ravnanje izzvalo silno nezadovoljstvo med ljudmi. Izlet se kljub temu ni opustil. Morda se ga ne bo udeležilo toliko Tržačanov, kakor je bilo prvotno pričakovati. S tem, da so bili tudi izleti na bližnji Kras uvrščeni med prepo- vedane reči, so si Tržačani pridobili novo izkuSnjo o politiki nekaterih organov oblasti, ki je zlepa ni mogoče ne opravičiti pa tudi ne pozabiti. „Canguro" usfavljen Z odlokom ZVU je bil ustavljen humoristični list «Canguro», češ da ss je s svojim pisanjem nespoštljivo izražal o zavezniški vojski in njenih pripadnikih. Ne bomo sedaj razpravljali o umetnosti tega odloka, vendar se tej ukinitvi zelo čudimo, kajti v Trstu izhajajo humoristični lisii, ki so žalili zavezniške vojake, naravnost podlo in odvratno pa so žalili in Se vedno žalijo nič manj zavezniško Jugoslavijo, njeno vojsko in njene voditelje. Po našem mnenju ti listi že zdavnaj ne bi smeli več izhajati. Odlok pa nam je ponovem dokaz toliko opevane a barv in oblik, treba pa je vedeti, da današnji slikar, ki potom sižeja poseže globoko v življenje, z vso svojo intenzivnostjo duševno obvlada dobo v kateri živi. Današnje slikarstvo ne gre samo preko ali mimo nas, temveč čustvuje s časom in njegovimi elementi. Radi tega je neobhodno potrebno, da se sodobni človek, pa najsi bodi še tako prepost, seznani z ustvarjanjem sodobne u-metnosti, ker ta oblikuje duh nar šega živega stremljenja. Tedaj, ne le umetnost za one, ki lahko kupujejo slike, umetnost za vse one, ki sočustvujejo in želijo pridružiti se vžlvanju lepote sodobne modeme umetnosti. Obiščite razstavo, razmotrivaj-te, — slike so tu, da sl jih ogledate! kinopredstave Leto 1 NAZIONALE. 14: «Ljubim Powel, Nirna Lay. . „ FENICE. Dve predstavi: 20.30 uri velepredstava 1946» z orkestrom Cetre drugih zabavnih točk. JujjW, ure film «Sestanek ob P? SUPERCINEMA. 14.30 je vrnil* - A. Magnini, G. j FILODRAMMATICO. 14} gospoda Traveta* -Carvi, Cervi. . . p. ITALIA. 14.30: «Ti si moj« bara Stanwyck, H. Tonda- > ALABARDA. 14.30: »Njena r Lida Baarova. m IMPERO. 15: «PovračiW » crista»' < VIALE. 14.30: «Mrtva Brazzi, V. Gioi. MAR7. 14: «Leningrad 1 r «Smrt patriarha Sergija*- Jt MASSIMO. 14.30: «Senca Z‘a Balin, Chevrier. GARIBALDI. 14: «Poredna Mc 114 \ « <] «8 S' ratia Poji' ZSSl «K Distr du e «i>4 man sltla, linu, Sledi sodt Mad Lilia Salvi, Gandusio. > «Let eci -J NOVO CINE. 14.30: ARMONIA. 14.30 skončnosti* - V. Irancen, variete. # ODEON. 14.30: «Tisto na®01 stvo* - Oberon. -ji SAVONA. 14.30: »Pomladne" Ingrid Bergman. , MARCONI. 14: «Strast» - * njou. , AZZURRO. 15: «Letel t«* v,* «tli< »ju *>ah htev »o , »led be 2 »len °iif( Pitd *ku] t Vs *klei j 'ovc feni feni Formby. RADIO. 14: »Sreči na sled“» to Schipa in A. RabagB«1" CENTRALE. 14.30: «Graj3*» iz Libana* . J. Murat. VITTORIA. 14.30: »Bajnai'T ščina« - F. Astaire, I. ADUA. 14: «Eksnreg s SKa* srorovia* - S. Laurel. VENEZIA. 14.30: «Sleparji»; CARDUCCI. 14: »Vražji k»c> BELVEDERE. 15: »Usodna Boris Karloff. , ARGENTINA. 14.30: «PlB in barvane lutke. Cev Ho j fo»i S RADIO PONEDELJEK, 27. 11.30 prenos iz Vi«!®4’ j univerza po radiu; 12 glasba-12.30 poljudno znantveno P ,f nje (slov.) 12.45 poročila y 13 napoved časa . poročila £ 13.15 čitanje sporeda in ba; 14 predavanje v ital.! 1, t; gled vesti; 17 prenos iz ^ . p* plesna glasba; 18.25 konce * tonista Rudija Supan; l®-1 j!-* cije; 19 ženska ura (sloV'!je f Kozem Rožica poje besan3 . f mi; 19.30 ljud3ka glasbena 11 ,ved ^' gleoka glasba; 20 napove^.^ s t»i poročila v slov.; 20.15 PoTC ital.; 20.30 amerikanska predavanje v ital.; 21.15 sin1 jj glasba; 22 radijska igra J 22.30 plesna glasba; 23 zadDJ ,]< v ital.; 23.15 zadnje vesti v 23.25 nočno zabavišče. Odg. urednik DUŠAN n« 8v( ill n Mo' «0j ■»n s« »h Repatriiraoko, doma i*Jrrf. je bua na delu v Merseb« / po zlomu Nemčije v zbirn® riSču za repatriirance v lengenfeldu in je imela P°‘^, joga otroka tudi tujega ot (ji', ga Je klicala Ivica, prosin1 ’ f javi pismeno na Glavni °“ čoga križa Slovenije v W Ivica je domnevno Acnia~rj K roj. 24.IV.1941. v Šmihelu zirjl. Otroka so Nemci o«I Kinderhcim Coihren pri odkoder je pogrešan. KOLESA WOLSIT ska od 10.500 lir dalja, 11.000 lir, lahka doma iz !Ld 13.500 lir naprej. Raznovr-«^* terial po ugodnih cenah- ' ulica Molino a vapore, 6, Dr. GAETA, zobflz^ Izdeluje proteze v jeklu, *J čuku in plastiki. Najveoa « , cija. Sprejema od 10. do 13. do 19. (Govori TRST, vla Torre O ogal via Carducc ^ PROSVETNO DRUŠTVO Opčine uprizori v ob 20 uri Finig-arjevo it dramo v treh dejanjih Vabljeni val neo ina zitlienia"„ /■i. “Zali sarrur eden se • Habna m * * K krema l/tmfll i Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza della