^jLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO DVOMESECNIK LETNIK72ŠTEV.1 (497) UVODNA BESEDA RBMICA 3 LJUBEZNIJO V pripravi na božične praznike človek marsikaj doživi in v njem se utrne prenekatera misel. Seveda je temeljna in najbolj vseobsegajoča misel, kako vsem zaželeti globino skrivnosti Gospodovega učlovečenja in izraziti najboljše želje za novo leto. Kako izraziti velike želje vsem, drage bralke in bralci Salezijanskega vestnika, na pragu Gospodovega leta 1999? To leto ne bo le polno s prenekaterimi načrti in dogodki, marveč predvsem pod nekakšnim pritiskom velikega jubileja, ki je pred nami. Zato vam nikakor ne želim poudarjati, kako je pomembno to leto, kije posvečeno Bogu Očetu in spravi in ljudskim misijonom in beatifikaciji Antona Martina Slomška in ... Vezilo '99 »SLA VLJEN BOG IN OČE NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA« . 11 J Obniimo se k njemtt s sinovsko ljubeznijo, da bi mogli skupaj z mladimi graditi bratsko vzajemnost. [lian E. Vccchi, vrhovni predstojnik KDO IN KAKŠEN SEM? Jaz se vas vse drznem povabiti, da bi ostali mirnih in hladnih živcev. Naj vas ne zasujejo brezštevilni letaki raznih programov, marveč sproščeno zadihajmo z zavestjo, da je pomembno samo to, kdo in kakšen sem jaz. Odkrival bom torej dan za dnem, koliko sem sin velikemu Očetu in koliko se radujem njegove navzočnosti. Pozoren bom na vsebino vsega dogajanja in ne na zunanje nebistvene in minljive prvine. Če mnogi v naši družbi kar naprej in naprej podžigajo sovraštvo, kažejo s prstom na drugo stran, presedijo dneve in dneve v mučnih debatah, bom sam nevidno in neslišno združeval srca in tako uresničeval pristno spravo. Vse to, kar trdim, ne pomeni, da se ne zanimam za skupno dobro; pomeni marveč, da je moj najboljši prispevek naši slovenski družbi in Cerkvi na Slovenskem, če skrbim za lastno kakovost in pristen osebni napredek. Spremembe v javnosti se začno le, če se začnem jaz spreminjati. I • 1999januar-februar RAJE BOM SVETO ŽIVEL KOT... Ko bodo mnogi ogromno časa izgubljali v ugibanju, kdaj, kje in kako bomo dobili prvega našega svetnika, bom jaz rajši živel sveto. Temu vencu pogovorov bo rad pridevan pogovor o naših novih škofijah in o morebitnih škofih, takrat bo bolje moliti in delati za nove duhovne poklice v naši domovini. Skratka, to leto bo toliko vsega v zraku. Lahko se zgodi, da nas bodo ti dogodki ne le preveč zaposlovali, marveč v pogovorih zaradi različnih vidikov celo ločevali. Zato ne bi bilo prav, da bi se jaz spremenil v tisti javni lonec, v katerega bo okolje metalo vse vrste jedil! Moje srce naj bo miren in ustvarjalen kraj snovanja s Stvarnikom in Odrešenikom. Želeti je, da bi bilo leto 1999 ne leto nabito z dogodki, marveč leto najbolj pristnega iskanja resnice in leto uresničevanja resnice z ljubeznijo. To pa kliče k zreli samostojnosti In srčni odgovornosti. Nismo le nedejavni "rog", skozi katerega trobi javno mnenje, marveč srce, v katerem mora vstajati novo nebo in nova zemlja. Spoštovani! Ljubeče vam želim, da bi mogli biti v tem letu ljudje, ki išče/o resnico in jo živijo v ljubezni. V ta namen se vas pri Mariji Pomočnici spominja Stanislav Hočevar v& f ' 3 i- mif% I W '^mBSBSBSBBSSBSB^ V tejštevilki: Stanislav Hočevar RESNICA Z LJUBEZNIJO DBP SKRIVAJ ZA GOSPODOM 8 Ivan Turk BOG JE OČE IN MATI 10 AlojzijSlavko Sttoj BOG OČE, LJUBITELJ ŽIVLJENJA 12 MonikaPajk BOG ME LJUBI PO DUHOVNIKU 16 MartinLisec PRED PRAVIM ZIDOM MOLKA 18 Dn/žmaPtimoHc VZELA SVA SE TRINAJSTEGA 20 s.MojcaŠimenc MARIJA, IZBRANA OD OČETA 24 HresioBosco UKRADEL SEM DVA KRUHKA 29 Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 p.p.2404 1001 LJUBLJANA telefon: 061/127 30 28 dvomesečnik 1 1999. letnik 72 (štev. 497)- Glasilo za salezi|ansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava: Založba Salve. Ljubljana Lektorira: Stanislav Duh Tisk: Tiskarna Ljubljana ISSN 0353-0477 ' Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vestnik šteje med publikacije, za kalere se plačuje 5°o davek od prometa proizvodov St 415-107/92 mb z dne 12.5.1992 •1999januar-1ebruar | Zakonci čestitajo mag. Stanislavu Hočevarju ob srebrnornašnem jubileju DOMA IN PO SVETU Frančiška Šaleškega v / Želimljem srečali dijaki Doma Janeza Boska iz Želimelj in.dijaki Jegličevega dijaškega doma iz Šentvidana skupnem Miklavževem piesu. Ob odličnem orkestr^glasbene šole Zavoda sv, Stanislavasmo preživeli lep večer in navezali veliko novih poznanstev: : (D.EI.S.j: J§ srečan je mladine pod krimskih župn||pnšlo jih je kakih ' sedemdeset). Naša župnijska zavetn i ca je n arrfreč: rožnovenska Mati Božja, zato je bil program še toliko bolj povezan z rožnim vencem. Sicer pasmo veseli del rožnega venca molili na poseben način, „ Najprej smo pred vsako polovico desetke rožnegavenca zapeli pesem, odigrali odlomek iz Jezusovega življenja vse od spočetja pa tja do trenutka, ko sta Jožef in Marija našla: -dvanajstletnega Jezusa v templju. Srečanje je vodil diakon Jakob Trček z Rakovnika, pri petju pa sta pritegnili še skupini Kyriez Iga in Metulji z Rakovnika.. Po molitvi rožnega venca je skupina Metulji predstavila nekaj svojih pesmi, srečanje pa smd.šklenllj pred/župniščem s / pogostitvijo vseh obiskovalcev srečanja. Bltiifi ./:■■ Uroš pušn ik SREČANJE Z VARUHOM ČLOVEKOVIH PRAVIC V četrtek 26. novembra nas je ob počastitvi petdesete obletnice Splošne deklaracijeo PRIPRAVA NA BOZIC Dijaki Dom"a Janeza Boska smo pod vodstvom vzgojiteljev . Martine Šetlna in Draga Šenčurja v tednu pred začetkom adventa popoldneve in večere človekovih pravicah obiskal slovenski varuh človekovih pravic g. Ivo Bizjak: Zadnje tri šolske ure nam je predstavil, kaj vse obsega deloombudsmana, s čim se pri svojem delu srečuje In kako je s kršenjem človekovih pravic drugje po svetu, (e.k.) VESELA POMLAD Žlvobarvno ozadje, ki ni niti -mavrica niti zgolj dekoracija, Modrost dvajsetih let delovanja | i se prelivavnebesno modrino, ki' daje navdih, dav vsej svoji | polnosti lahko zažari sonce mladih grl, ki rastejo iz ljubezni : želenezemlje in rojevajo tisočeren sad, ki se imenuje Vesel a "pomlad. To nI ¿rtroški niti mladinski niti mešani zbor, to je pravo gibanje" preživljali ob pletenju Qciventnih venčkov. Teden pred božičem ; pa ob izdelovanju božičnih1 j voščilnic. Obiskje bil ■presenetljivo velik.: « (d.f. OBISK AMERIŠKE VELEPOSLANICE V četrtek 3. decjjnbrapa nas je .š "svojim obiskom počastila tudi.;, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji gospa Nancy Elly-Raphel. Predvsem jo je zanimala šola, razmere, v katerih dijaki delajo, In splošno dogajanje na naši gimnaziji. Z vsem, kar je videla In doživela, je bila zelo zacfovoljna. - (k.h.) MLADI SO MOLIL! ROŽNI VENEC Narožnovensko nedeljo smo mladi IzžupnijeTomišelj pripravili SREČANJE NA MIKLAVŽEVO V četrtek 3. decembra smo se v novi telovadnici Zavoda sv: ritem deklet pa še ha poseben način spremlja sestra, ki ji je zaupana naloga vzgojiteljice." Skupaj smo predvsem ob večerih,"saj je to edinrcas, ko RNJI T Dekleta, kako doživljate ta Betlehem? • Tukaj mi je všeč. saj imamo ravno zato, ker nas je malo, možnost, da drug drugemu izkazujemo pozornost. Skupaj preživimo večere, ki so ponavadi prežeti s smehom. • S sestrami se učimo veliko koristnih zadev od kuhanja in igranja kitare do strojepisja .... Urimo se lahko tudi v potrpežljivosti in tako oblikujemo svojo osebnost. • Imamo praznovanja, s katerimi se še na poseben način spomnimo vsake. ' Smo vesele, včasih pa tudi žalostne, sprte ... • V tej hiši je najboljša hrana na svetu. Pa tudi sicer si sestre zelo prizadevajo, da nam je lepo. • Tudi ljubljanska megla nam ne pokvari razpoloženja. Smo tako fejst punce, da jih nikjer na zemeljski obli ne najdete, razen v Betlehemu sredi Ljubljane. Sreča in veselje sta naš zakon. smo zares vse ocma. Veselje in skrb. šola in učen e, praznovanje n de'c s: podajajo reko. Mlajše vnašajo svež nc :n razigranost, starejše pa izkušnje doslednost; tako ko: v vsaki' družin Sreča :n veselje v salezijanski niši zares ne smeta manjkat1. Če vas bo pot zanesla v staro Ljubljano n boste :z h.še na gornjem trgu 21 slišali smeh in oeije. so nikar ne ooctavljajte. Obiščite nas m videli boste', ca mladi in po let;h man, r~iao lahko,.živimo skupaj :n se veselimo ob enakih drobnih lepotah, ki jih prejemamo od življenja in njegovega Stvarnika. .. . prjpr&vik$jOkfnmn& - 1 •1999jarmar-februar H * BETLEHEMSKA DEKLETA Dolga leta je bi! Gornji trg 21 v Ljubljani naslov, kamor so se napotila dekleta v pripravi na duhovni poklic, Čeprav danes ni več tako, ostajata dom mladosten In razigran. Imenuje se Dom za srednješolke Betlehem. In res, ta prijazna hiša v najstarejšem delu Ljubljane vsakemu obiskovalcu takoj približa domačnost, toplino in ves:eijš, ki jih občutimo j ob misli na betlehemski dogodek,: na Jezusovo rojstvo. Naše življenje poteka v prijetnem d ruž i n s ke m krog u, ki g a Sestavlja 12 deklet In 9 sester. Sestre se ukvarjamo z raznimi pastoralnimi dejavnostmi, kot so . kateheza In animacija po " župnijah (tudi zunaj Ljubljane), sodelujemo v poslanstvu Cerkve, Izvajamo obvezne ¡zbirne vsebine za srednješolce, prirejamo gospodinjske sobote in poletne tečaje gospodinjstva ter še mnogo podobnih1 stvari v: • korist mladih;.; : Lani srno vrata hiše odprle .srednješolkam, ki se zaradi oddaljenosti ne morejo vsak .dan voziti v šolo-vLjubijanov Skrb za.bji:je:delo celotne skupnosti, saj sestre in dekleta živimo v Istih prostorih m " gradimo eno družino. Vsakdanji mladih pevcev, ki presega okvire:Marijanišča, Opčin. Po občinstvu sodeč je to gibanje. : vseh, kiimajo radi pesem. Njen motor in duh je saležijanec Franc Pohajač..Skromen v svoji zavesti, da je to bila njegova naloga, da je s tem služil mladim in Bogu, da je 1000 pesmi in 8080 vaj nekaj samo po sebi umevnega. In pravvto se je zlila zahvalna pesem | neutrudnemu pevovodju, mentorju, organizatorju:, menedžerju. »Ljudje vserfianj dajati znajo in za vsako delo že j čakajo hvalo. Vaša roka je dajati srce znala, zato vam kličemo iz vsega srca hvala.« j In zboru nI zvest Samo njegov ustanovitelj in začetnik pravega mladinskega:pevskega gibanja" na Tržaškem, temveč tudi mnoge pevke, o tem so pričale plakete,-kijih dobijo pevci za večletno sodelovanje. DOMA IN PO SVETU SALEZIJANSKE ŠPORTNE IGRE Letos poleti so bile salezijanske mladinske športne igre vTurinu. Sodelovalo je 1300 športnikov iz -17 držav v šestih piemontskih centrih. Igre so trajale.pet dni, vmes pa so se zbrali/tudi v Valdoccu, v Colie Don Bosco in obiskali (urinski prt. Vsi govorniki so poudarjali, da mora šport vzgajati duha,me le krepiti telo. Vzgojni šport poudarja krepitev volje ki jo je poleg mišic prav tako treba utrjevati. Pri igrah ne gre za zmago za vsako ceno, ampak za pravo plemenito tekmovanje, ki se veseli tudi zmage drugih, Zato ni mesta za maščevanje ali zagrenjenost. Danes deluje 1300 organiziranih skupin s 120.000 člani. 4.000 odraslih laikov pa je angažiranih-'pri vodenju skupin. UKRAJINA II ' llilllliiPS LJUDJE HOČEJO NAVZOČNOST SESTER HMP Že od 1992 delajo poljske sestre Salezijanke v Lvovu in Odesi. V Lvovu so jih hoteli izgnati kot "tujke". Pa so se ljudje dvignili proti tej odločitvi. Oblast jim je dopustila, da stanujejo.kot turistke, samo tri mesece. Zato vsake tri mesece potujejo prek meje, si dajo v potni list potrditi nov vstop In hitro nazaj na delo, VOdesI sodelujejo tudi s salezijanci. BLAGOSLOV HIŠE MAIN Jeseni je zagrebški nadškof .. mons. Josip Bozanič v Zagrebu slovesno blagoslovil novo hišo sester hčera Marije Pomočnice, ki so jo po svoji zavetnici Mariji Dominiki Mazzarello poimenovali MAIN. Tako so svojo ustanoviteljico klicali v. njenih mladih letih in tudi ta hiša naj bi bila namenjena predvsem mladim dekletom, Sestra Marija A, Slmončič, inšpektorialna ekonomka, ki ima največ zaslug za izgradnjo tega novega doma, je ob tem'dejala: Ta hiša je izključno dar in dokaz Božje previdnosti in številnih dobrotnikov. Sestre namreč ne prejemamo nikakršne plače. Hiša je zgrajena v zelo. kratkem času, od temeljev do strehe. Bog je z nami, zelo sem zadovoljna, in kadar On gradi hišo, gotovo stoji le-ta na trdnem temelju! M SREČANJE 45 UREDNIKOV SALEZIJANSKEGA VESTNIKA Z VSEGA SVETA V središču Rima je bilo Konec novembra študijsko srečanje urednikov Salezijanskega -: v.estnika (naprej SV) z vsega sveta. SV trenutno izhaja v 49 izdajah in 20 jezikih ter letni nakladi nad 10 milijonov . izvodov. Sam SV je ena temeljnih... oblik salezijanskega poslanstva, Za koliko ljudi je prav SV način, da spoznavajo salezijanskega duha, delo in ne nazadnje tudi pot za vzdrževanje in podpiranje določenih salezijanskih projektov. SV v Sloveniji spada med tiste, kateremu naklada v zadnjih treh letih raste irvki ima sorazmerno veliko dobrotnikov med naročniki. Ob tem velja iskrena zahvala vsem naročnikom.. slovenskega SV, ¿benem pa vabilo: če menite, da poznate .koga, ki še ni naročen na. Salezijanski vestnlk, pa bi ga bil vesel, pošljite njegov naslov na uredništvo SV. Obenem vam kar:' na tem mes.tu sporočam veselo novico: 4. števiikavletu 1999 bo - tudi jubilejna 500. Številka SVv slovenskem jeziku. OB PREDSTAVITVI KNJIGE MATI IN ENAJST OTROK Ob branju knjige postaja bralcu . jasno, kako je tudi danes moderno imeti otroke, kako ne stanejo toliko, kakor se rado govori; nasprotno, da prinašajo v družino veliko bogastvo. V toplem jesenskem večeru 23, oktobra letos je bila v dvorani i I • 1999januar - februai ^ Predstavitev knjige sta pripravila Osrednja knjižnica Celje in : salezijanski Katehetski center iz Ljubljane, kije knjigo tudi izdal. Izdaja knjige se vključuje v priprave na slovensko sinodo, ki ima za geslo Izberi življenje. Knjiga je pisana po nasvetu in želji mnogih kot hvaležen spomin na vpliv, ki sta ga imela mati in oče na svojih 11/12 otrok (dvanajsta je bila rejenka v družini) v spodbudo mnogim, zlasti mladimi da bi se z veseljem in pogumom odločali za življenje, za otroke. U g led ne g oste je pozd rav i I direktor Osrednje knjižnice Celje prof. Janko Germadnik, program je povezovat lazar-ist Jože Planinšek iz župnije sv, Jožefa, avtorjevo življenje in delo je orisal celjski opat Marjan Jezernik, vsebino knjige pa predstavil urednik dr. France Skrabl. Izbrane odlomke iz \ knjige sta prebirala Silva Železnikin Peter Sihnomti,...... program pa dopolnil prof. Peter Napret z izvajanjem avtorjeve glasbe, prirejene za citre. Naj življenjski pogum in toplo človeško sporočilo knjige najdeta razumevanje tudi na slovenskih tleh. K.G. VZGOJITELJ Ob stoletnici smrti sv. Janeza Boska je papež Janez Pavel II. tega velikega vzgojitelja razglasil za Očeta in učitelja m ladine in ga kot takega predstavi! vesoljnemu svetu. Cerkev močno ljubi mlade: vedno, zlasti pa vtem času, ki se tako naglo približuje letu 2000, čuti, dajo njen Gospod vabi, naj s posebno ljubeznijo in upanjem gleda nanje, njihovo vzgojo pa naj ima za eno svojih prvih pastoralnih obveznosti. Prvo in temeljno kulturno dejanje je nedvomno duhovno zrel človek, človek, ki se je sposoben sam vzgajati in potem vzgajati tudi druge. Sv. Janeza Boska je moj predhodnik papež Pij XI. imenoval educatorprinceps - najodličnejši vzgojitelj. Posrečeni izraz Dovolj je, daste mladi, pa vas imam zelo rad je trditev in še prej temeljna svetnikova usmeritev: Bogu sem obljubil, da bom do zadnjega diha delal za svoje revne fante. In res, posveča se jim z občudovanja vrednimi dejavnostmi v besedi, spisih, organizacijah, s potovanji, srečanji s civilnimi in cerkvenimi osebnostmi; do vsakega je skrajno pozoren, da bi tako prek njegove očetovske ljubezni spoznali višje znamenje ljubezni. V don Bosku z veseljem gledam predvsem to, da je uresničil svojo osebno svetost z vzgojnim prizadevanjem, za katero je gorel in živel z apostolskim srcem, hkrati pa je predložil svetost za cilj svoje vzgoje. papež Janez Pavel II. M 999januar-februar celjskega Narodnega doma svečana predstavitev knjige Mati in enajst otrok. V njej je msgr, Herman Kronsteiner, ugledni dunajski profesor glasbe, skladatelj in nosilec medalje Orlando di Lasso za dosežke na področju sakralne glasbe opisal; svojeptroštvo in družino. Soustvarjalci so bili vsi Kronsteinerjevi otroci iz kraja Losenstein v dolini reke Enns v Avstriji. Leta 1994 je knjigav Linzu doživela svoj sedmi ponatis. V slovenščino jo je prevedla dr. Danica Godina,: prekmurska profesorica germanistike na Dunaju. NAJODLIČNEJŠI SALEZIJANSKA DRUŽINA So pa res »face«! Tako je pred kratkim dejal nekdo med mladimi, ko je slišal, kako živijo svojo posvečenost Gospodu sredi sveta don Boskove prostovoljke. Namreč tajno, naskrivaj, večina ljudi jih pozna kot navadne zaposlene ženske. Same pravijo o tem takole: Ko sem se pripravljala na mladinski počitniški tabor. sem se razveselila, da se bo istega tabora udeležila tudi naša kandidatka Irena. Povabljena je bila. da se po končanem taboru udeleži duhovnih vaj za don Boskove prostovoljke (DBP). Poznali sva se že dali časa. saj obe delava z mladimi. Irena se kot kandidatka še ni mogla udeleževati srečanj za DBP. zato ni poznala nobene od njih. Ker mi pravila nalagajo tajnost poklica, sem želela to uresničiti tudi ob srečanju z Ireno. A TI SI TUDI TU?! Prišli sva iz iste dekanije, vsaka s svojo skupino mladih. Veliko je bilo veselja in smeha, pa tudi trenutkov zbranosti in molitve. Srečna sem bila, ko sem mimogrede pogledala Ireno in se zavedala, da v njej raste želja hoditi za Kristusom sredi sveta. Vedela sem. da poklic DBP delno že pozna in da ve. da živimo v tajnosti. Namenoma sem za kratek trenutek poiskala njeno bližino, da preizkusim, ali »§ki vaj« za gospodom bo morda le povedala, da se ne vrača domov, ampak nadaljuje z duhovnimi vajami. V srcu ie skrbno čuvala skrivnost svoje odločitve. Ponosna sem bila na to spoznanje. hkrati pa je tudi v meni odmevala sreča, da nihče v tej skupini ne ve za mojo posvetitev. Ob zaključku tabora smo se poslovili in si obljubili, da se še srečamo. Tudi z Ireno sva si segli v roke in si rekli, še se bova srečali. Vedela sem. da bo to še isti popoldan. toda Irena tega ni slutila. Razšli smo se in vsak animator je pospremil svojo skupino mladih. V poznih popoldanskih urah sem že bila v domu duhovnih vaj. Razmišljala sem o Ireni in se vpraševala, kakšno bo najino srečanje, potem ko sva se poslovili komaj pred nekaj urami. In tedaj se na vratih pojavi Irena, malo bolj plašna, kot sem je bila navajena. Ostala sem v ozadju, da me ne bi takoj opazila. toda ko me je zagledala, me je z vprašuiočimi očmi objela in vprašala: - A ti si tudi tu? Obe srečni sva si znova podali roko. v najinih srcih pa je bilo novo zadovoljstvo, da bova odslej hodih skupno pot posvečenega poklica v svetu. To ie bila dobra izkušnja in počutili sva se kot po odlično opravljenem izpitu.Srečni in zadovoljni sva bili. da nama ie bilo dano doživeti konkretno izkušnjo v tajnosti. TAJNOST JEDRAGOCEN DAR To srečanje s kandidatko Ireno mi pomeni lepo doživetje vrednote tajnosti našega posvečenega poklica. Mnogo večji pomen pa ima naša tajnost v vsakdanjem življenju, kjer je posebej pomembno naše pričevanje. Mojim bližnjim ni pomembno vedeli, ali sem posvečena ali ne. ampak to, da živim svoje krščansko poslanstvo z vedrino in upanjem. To pa je Božji dar. ki ga prostovoljke živimo v don Boskovem duhu. Na zunaj se naše življenje v svetu ne razlikuje od drugih. Živimo in delamo kot laikinje. naše posvečenie pa od nas zahteva, da storimo več kot drugi. S svojim življenjem prinašamo Kristusa med ljudi, ki so oddaljeni od vere. Tajnost je za nas dragoceni dar, ki nam daje večjo svobodo. Na ta način smo bolj učinkovite v okolju, ki ni naklonjeno cerkvenim krogom. Naša naloga ni neposredno pričevanje za Kristusa, ampak zgledno človeško in krščansko življenje. DBP I l'1999j;muar-februar sotrudnikf so PREHITELI salezijance "Ustanova salezijanskih sotrudnikov se bo razširila v vse dežele, po vsem krščanskem svetu. Božja roka jo podpira. Sotrudniki bodo širili katoliškega duha. Sem utopist?ln vendar sem o tem prepričan!" mb xviii 16 i i. DON BOSKOVI SOTRUDNIKI Leta 1997 srno v Saleziian-skem vestniku pisali o tem. kdo sodon Boskovi sotrudniki in kai je njihovo poslanstvo, lani smo predstavili vidnejše sotrudnike v svetu in pri nas. letos pa želimo predstaviti središča, kier se zbirajo in delujejo don Boskovi sotrudniki boli načrtno in organizirano. Glas o don Bosku in njegovem vzgojnem delu je proti koncu 19. stoletja dospel tudi v Slovenijo. Za to so posebej zaslužni nekateri Slovenci. ki so v svoji daljnovidnosti zaslutili, da bi don Boskov način vzgoje mladega rodu lahko bil zelo dobrodošel tudi za slovensko mladino. Med prvimi sta bila duhovnika ljubljanske škofije: kanonik Luka Jeran in katehet Janez Smrekar. Luka Jeran. ki je osebno poznal don Boska in ga je večkrat obiskal v Turinu. je seznanjal slovensko javnost z delom in usta novami sv. Janeza Boska. Leta 1895 je vrhovni predstojnik Mihael Rua Janeza Smrekarja imenoval za voditelja salezijanskih sotrudnikov v ljubljanski škofiji. V zapisnikih društva salezijanskih sotrudnikov beremo. da je leta 1900 bilo uradno vpisanih že prek 1600 sotrudnikov. Janez Smrekar je s sotrudniki odigral pomembno vlogo v pripravah na prihod salezi-iancev v Slovenijo leta 1901. SOTRUDNIKI NA RAKOVNIKU Gibanje don Boskovih sotrudnikov seje še boli razmahnilo s prihodom salezijancev na Rakovnik - LJubljana, ki je postal žarišče sa-lezijanskega dela v Sloveniji. Prvim maloštevilnim salezijancem so bili v veliko pomoč številni sotrudniki. raztreseni po Sloveniji. Vsi so čutili, da Rakovnik postaja njiho- vo središče. Zelo zavzeto so sodelovali pri gradnji vzgojnih ustanov na Rakovniku, še posebej pa pri gradnji svetišča Marije Pomočnice. Kot spomin na sotrudniško zavzeto sodelovanje sta dve barvni okni nad stranskima kotoma z napisom. da sta okni dar salezijanskih sotrudnikov. Svetišče Marije Pomočnice ie postalo romarsko svetišče mnogih don Boskovih prijateljev in sotrudnikov. kamor so z velikimi žrtvami romali od blizu in daleč. Od samega začetka do današnjih dni je don Boskove sotrudnike s salezijanskim delom povezoval Saleziianski vestnik. NESREČADRUGE SVETOVNEVOJNE Cvetoče delo don Boskovih sotrudnikov je v Sloveniji prekinila in onemogočala druga svetovna vojna in povojna komunistična oblast. Prepovedana so bila cerkvena laična združenja. Salezijansko sotrudništvo je imelo veliko duhovno škodo in se v polnosti ni opomoglo do današnjih dni. Kljub težkim razmeram pa so mnogi slovenski kristjani ohranil: ljubezen do don Boska. do njegovega vzgojnega poslanstva in se še vedno čutijo, da so don Boskovi -salezijanski sotrudniki in sodelavci. Poskusi organiziranega oživljanja združenja don Boskovih sotrudnikov segajo v osemdeseta leta. Najprej je bila ustanovljena skupina mlajših sotrudnikov na Rudniku pri Ljubljani, potem pa je bil ustanovljen center sotrudnikov na Rakovniku. Danes se sotrudniki organizirano zbirajo na raznih krajih (Rakovnik, Sodra-žica. Maribor. Veržei. Sentjošt, Cerknica). Razveseljivo je, da poklic don Boskovih sotrudnikov privlači mnoge mlade fante in dekleta. ker so zaslutili, da je don Bo-skova duhovnost in vzgojna kariz-ma primerna in zelo uspešna tudi danes in bo blagoslov za prihodnje rodove. Z upanjem in zaupanjem zremo v tretje tisočletje, it L»1999januar-fcbruar SREČANJE NEKDANJIH GOJENK HMP V nedeljo 8. novembra so se vinšpektorialni hiši hčera Marije Pomočnice na Rakovniški 21 v Ljubljani zbrale članice Zveze nekdanjih gojenkl 1MP. ki ie vključena v svetovno Zvezo nekdanjih gojenk/cev HMP. j ,epo število se jih je odzvalo na povabilo inšpektorialne delegatke s. Marije A. Simončič. Zveza povezuje žene. ki so v svojih mladih letih uživale gostoljubje Dekliškega doma na Karlovški 22 v Ljubljani in posebej tedanje predstojnice s. Alojzije Domaniko. Postopoma se jim pridružujejo mlajše, ki so bile v mladosti povezane s 11MP prekduhovnih vaj ali drugih oblik povojnega delovanja. 1 .etošnje srečanje je bilo volilno, saj so po štirih letih izvolile nov sedemčlanski svet Zveze. Navzoče so se skupaj s sestrami zbrale v hišni kapeli k sv. maši. ki io je daroval inšpektorjev vikar SDB dr. Alojzij Slavko Snoj. Po kosilu. kier se ie še posebno izrazila prisrčna povezanost med nekdanjimi goienkami ter med njimi in sestrami, so prisluhnile prof. Slavici Navinšek, kije na zelo prepričljiv način prikazala upanje in težave sedanjega šolstva v naši državi, s. /. N. PROSIMO GOSPODA ŽETVE... MOLITVENI NAMENI • JANUAR Oče naš... Bog je oče, ki ljubi svoje otroke Oče, odpri oči današnjim družinskim očetom, da bodo pri tebi iskali vzor očetovske ljubezni do svoje družine. • FEBRUAR Oče naš, kisi v nebesih... Tam je tudi naš dom! Oče, podari nam vero, da bomo resnično zaslutili, daje naš končni dom pri tebi v nebesih • MAREC Oče, posvečeno bodi tvoje ime. Molimo in se trudimo, da bi iz našega življenja, iz naših družin izginila bogokletna beseda. Naša beseda naj postane hvalnica Očetu! BOG NAS LJUBI Stopili smo v tretje leto triletne priprave na veliki jubilej 2000. To leto je posvečeno Bogu - Očetu, Bogu, kije svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje (Jn 3,16). Ta edinoro-jeni Božji Sin - Jezus Kristus, katerega rojstni dan smo ponovno z radostjo praznovali ob božičnih praznikih, nam je razodel veliko skrivnost: Bog vas ljubi, ljubite ga. Jezus nas vabi, da sprejmemo Očeta z gotovostjo, da nas je sprejel in da nas ljubi, kljub vsem slabostim. Sprejel nas je z zaupanjem, ki ga ima otrok do svoje matere. Kolikokrat v Svetem pismu preroki uporabljajo podobo materine ljubezni, da bi izrazili neskončno Božjo ljubezen. Prerok pravi: Bil sem jim kakor človek, ki dvigne dojenčka k svojemu licu, nagnil sem se k njemu in mu dal jesti (Oz, 11,4). Pri Izaiju pa beremo Gospodovo besedo: Ali pozabi žena na svojega dojenčka, da bi se ne usmilila sina svojega telesa? In ko bi ga tudi pozabila: jaz te ne pozabim! Glej, na obe dlani sem te napisal... (Iz 49,15-16). Voščilo in zahvala ®J\ M Dragi molivci! Uprimo svoje oči v dobrega in usmiljenega Očeta. Prosimo ¿¡a, naj bo usmiljen z nami in svojo Cerkev obdarja z dobrimi krščanskimi družinami, v katerih se bodo rojevali, rasli in dozorevali dobri duhovnipoklici. Ob vstopu v novo leto se vsem, ki ste nam voščili za praznike in novo leto, iskreno zahvaljujem v imenu vseh salezijancev in obenem vsem iskreno želim, naj roka dobrega in usmiljenega Očeta bedi nad vami in vas blagoslavlja, da boste srečno prestopili prag tretjega tisočletja. Ivan Turk, voditelj molivcev I 1 • 1999januar - februar Sveti Oče, v Cerkvi si obudil sv. Frančiška Šaleškega, pastirja po svojem srcu, kije s spisi, z besedo in zgledom vzgajal krščansko ljudstvo vpobožnosti in vsem vernim utiral pota svetosti. Napolnil si ga z duhom dobrote, zato je mogel grešnike voditi k pokori in z vezjo miru in ljubezni vneto obnavljati edinost kristjanov. Iz hvalospeva v čast sv. Frančišku Šaleškemu SV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI OČETOVA PODOBA JE HKRATI OČETOVSKA IN MATERINSKA O njem se lahko govori kot Očetu, v katerega rokah je gotovost in kot Materi, v kateri je zasidrano življenje, ki nam ga razodeva. Čudovit opis dobrega, razu-mevajočega in usmiljenega Očeta se je moral globoko dotakniti velikega holandskega slikarja Rembrandta, ki je v eni od upodobitev Jezusove prilike naslikal sključenega očeta, ki na rame izgubljenega sina položi svoje roke. In začuda, njegova leva roka je moška, njegova desna pa je ženska. Strmimo nad tem notranjim uvidom v Božje srce, ki je tako lepo upodobljeno v liku dobrega očeta. Bog je torej, kakor nam je v priliki želel razkriti Jezus, oče in mati, najboljše, kar je lahko v kakem očetu, in najboljše, kar je lahko v kaki materi. Frančišek Šaleški se je rodil leta 1567 v Savoji. V Parizu je študiral filozofijo in teologijo in v Padovi svoje izobraževanje dopolnil s civilnim in cerkvenim pravom. Ko je bil posvečen v duhovnika, se je škofu ponudil za delo med kalvinci v šableski pokrajini, da bi jih pripeljal nazaj h katoliški veri. Postal je ženevski škof, sedež pa je imel v Annecyju. Veliko je pridigal in mnogo napravil za versko prenovo. Kot človek žlahtnega in prodornega duha in kot izobražen humanist je postal velik duhovni voditelj. V knjigi Filoteja je pota askeze odpiral vsem. Kot jedro duhovnega življenja je v knjigi Teotim poudarjal ljubezen do Boga. Zavedal se je pomembnosti tiska. V Thononu je ustanovil Akademijo znanosti, kjer so se zbirali najmočnejši duhovi, da bi poglabljali znanost in mladim pomagali na pot strokovne usposobljenosti. Skupaj s sv. Ivano Santalsko je ustanovil in vodil red sester obi-skanja. Umrl je v Lyonu 28. decembra 1622. Njegov praznik slavimo na dan prenosa svetni-kovega trupla v Annecy (24. januarja 1623). Leta 1665 je bil razglašen za svetnika, leta 1877 pa za cerkvenega učitelja. Leta 1923 je bil postavljen za zavetnika časnikarjev in katoliških pisateljev. Zaradi njegove apostolske gorečnosti, ljubeznive dobrote in krščanskega humanizma je sv. Janez Bosko po njem imenoval svojo redovno družbo (don Boskovi salezijanci) ter ga izbral za njenega zavetnika. I • 1999januar - februai ^ Ivan Turk, Rakovniška 6, 1108 Ljubljana, tel.: 061/127-30-28 OD VZGOJNE DO VERSKE IZKUŠNJE Mati Marjeta je nekega dne dejala sinu danezu: Nimaš več očeta! Tedaj še ni Izpolnil dveh let in to je bil njegov prvi spomin, ki ga je zaznamoval za vse življenje. In kako zaznamoval! Danes se ob zbledeli vlogi ali odsotnosti očeta v družini nagibamo k modrovanju, da otrok brez očeta z večjo težavo obvladuje življenje, saj mu manjka tako pomembna osebnost, steber zavarovanosti, zgled za posnemanje v moralnih odločitvah in vzorec identifikacije (za sinove). Življenjska izkušnja nam kaže, da je v veliko primerih to res. Pri danezu Bosku pa se je uresničilo nekaj povsem drugega. Težko življenje je pogumno obvladoval, postajal je vedno bolj osebnost, sposobna varovati lastno mater in svojo veliko družino, množico mladih. Za nekatere je postal mikaven zgled; domala za vse fante, ki so se z njim srečali, pa je postal identifikacijski vzorec kot oče in učitelj mladine. Kako je to mogoče? Najbrž zato, ker obstaja še kak drug mnogo obstojnejši pravzorec vsakega očetovstva. Sveti Pavel pravi, da upogiba svoja kolena pred Očetom, po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji (Ef 3,14-15). Kakor da se je v življenju Janeza Boska dobri Bog poigral s človeškim modrovanjem: iz prahu je vzdignil slabotnega in iz blata potegnil ubogega ter ga posadil med kneze svojega ljudstva (prim. Ps 113,7-8). To se je zelo verjetno zgodilo zato, ker si je mati Marjeta vztrajno prizadevala, da je Janez ob njej doživljal značilne očetovske lastnosti, kot so ljubezniva varnost in zaupljiva gotovost. Te pa je zase in zanj zajemala iz predane vere v dobrega nebeškega Očeta. Tako nas Sveto pismo in življenje svetnikov oblikuje tudi v današnjem času, da bi izgubo zemeljskega očeta mogli preseči z vero v nebeškega. | •I999januar-februar LJUBEZEN, SPRAVA IN SREČA Janez Pavel II. nam je za pripravo na veliki jubilej dva-tisočletnice odrešenja podal pravi vzgojno-pastoralni načrt (V zarji tretjega tisočletja). In že srno v zadnjem, bedenj-skem letu te priprave, ki je posvečeno Bogu Očetu. V našem novodobnem času, ko se tudi na verskem področju dobesedno za veliko denarja prodaja gosta megla, ki jo širijo krive priče raznih ločin in samozvani učitelji z vzhoda, je svetopisemsko oznanilo o dobrem, osebnem Bogu, čigar ime je Oče, za nas toliko ra. Jezus, ki posebno zaupnem nam - ob tolikih klicih, molitvah in na- vedkih - živo predstavlja tri izkušnje, ki so nam na voljo, da bi lahko doživeli njegovo resnično bližino. Te so: ljubezen, sprava in sreča. Bog je ljubezen, (1 Jn 4.8.16) poudarja apostol Janez zaporedoma. Gre za ljubezen v dvojnem izrazu: do Boga in do bližnjega. Ta ljubezen ima v Bogu svoj izvor in svoj pristan. nam pravi Janez Pavel II.. ko nas v tem letu vabi k delom ljubezni. Posebno izrazita je naša izkušnja, kako Bog usmiljeno sprejema vse ljudi Starodavno Pismo Dlognetu, iz drugega stoletja, pravi, da je bila mera naše nepravično- sti polna (kakšen vzrok za Božjo dopolnitev časov!) in se je čisto jasno pokazalo, da nas kot plačilo zanjo čaka kazen in smrt (in je to do danes še bolj očitno). A dobri Oče nas ni zasovražil in pahnil od sebe. Za našo odkupnino je sam dal lastnega Sina, svetega za grešnike, nedolžnega za hudobne ... Odtod nas žeja po iskreni spreobrnitvi, ki jo uresničujemo po božanskem daru zakramenta sprave. O srečna zamena, o neizrekljivo Božje delo, o nepričakovana dobrota! Tretja pomenljiva izkušnja z Bogom Očetom je naše hrepenenje po sreči v njegovi in naši očetnjavi: Oče naš, ki si v nebesih ... Nemški pisatelj H. Hesse pravi v romanu Stepni volk: Skozi toliko blata in neumnosti moramo tavati, da pridemo domov! In nadaljuje: Sploh ne bi mogli živeti, ko ne bi bilo mogoče poleg zraka tega sveta dihati še nekega drugega zraka, ko ne bi poleg časa obstajala še večnost. Lahko bi rekli, naj bo to leto leto očena-ša: v mojem osebnem življenju pogostega, v naši družini vsakdanjega ... Družina, ki skupaj moli očenaš, ostane skupaj; občestvo, ki skupaj moli očenaš, drži skupaj. HVALNICAŽIVLJENJU Priprava na leto 2000 pa za kristjane ni svetobežna, ampak nas uvaja v požlahtnjenje vsak-danjegaživljenja, kerje Bog Oče darovalec in ljubitelj življenja (prim. Mdr11,26), kerje vsak naš trenutek del Božje večnosti. Kako je mati Terezija iz Kalkute cenila in opisala življenje! V preddverju njenega doma za bolnike z aidsom v New Yorku, imenovanem Dar ljubezni, je dala izpisati hvalnico življenju kot daru Boga Očeta. A. S. Snoj Življenje je dar, ohranjaj ga. Življenje je možnost, izkoristijo. Življenje je lepota, občuduj jo. Življenje je dolžnost, izpolni jo. Življenje je ljubezen, uživaj jo. Življenje je izziv, sprejmiga. Življenje je užitek, okušaj ga. Življenje je bogastvo, ceni ga. Življenje je igra, sodeluj v njej. Življenje so sanje, uresniči jil). Življenje je uganka, rešijo. Življenje je obljuba, izpolnijo. Življenje je žaloigra, odigraj jo. Življenje je žalost, premagaj jo. Življenje je boj, izbojuj ga Življenje je pesem, prepevaj jo. Življenje je pustolovščina, tvegaj jo. Življenje je sreča, išči jo. Življenje je dragocenost, varuj jo. v Življenje je življenje, praznuj ¿¡a; izberi življenje! •1999 januar-februar I MLADINSKE STRANI OČE LJUBI VEDNO, TUDI NOVEMBRA SKALCE NA MURI Skupina Skala se je nekega jesenskega petka odpravila v Veržej, da bi zastavila delo v novem šolskem letu in obnovila medsebojne odnose. Delovni smo bili, saj smo delali v skupinah ter obiskali Vzgojno -izobraževalni zavod Veržej. Za duhovno uglašenost smo poskrbeli prek molitev in svete maše. Medsebojne stike pa smo poglabljali z martinovanjem, kopanjem v toplicah ter z občudovanjem mlina na Muri. Bili pa smo koristni tudi za druge, saj smo v nedeljo pripravili progam za otroke in ostarele. Sicer pa nas je v Ljubljani čakalo mnogo mladih, ki skoraj nikoli ne vedo, kaj bi počeli sseboj. Vse, kar smo sklenili in pridobili in videli... bomo torej delili z njimi. Zato pa smo Skalce, a ne?! Ddilična zasnežena gorenjska pokrajina, konec tedna, žup-nišče, topla peč, in dvajseterica mladih. Le kaj počnejo?! To so bile moje prve duhovne vaje s pridihom salezijanske mladinske duhovnosti. In priznati moram, da vikenda ne bom tako hitro pozabil. Oče ... je bilatema naših razmišljanj ob novem cerkvenem letu, posvečenem nebeškemu Očetu. Vpraševali smo se o vlogi očetovstva danes, o našem odnosu do zastonjske Božje ljubezni, o Očetovstvu, ki ustvarja skupnost. Začetek je obetaven, led prebit (dva moška udeleženca!), mladi smo vedno bolj za velike družine, za lepo slovensko prihodnost, torej, kaj bi še lepšega?! Z zaupanjem v Bož- jo voljo in s skupno močjo nam bo uspelo. Iskrena hvala Martinu, Moni-ki in Koprivniškemu župniku ter vsem mladim za lepe trenutke. p4> DUHOVNIK JE ZAME KOT... Služabnik ljudi. Je tisti, ki v vidni svet prinaša nevidnega Boga. Duhovnik je kot: cerkev - hiša, v kateri gotovo prebiva Bog in ga lahko obiščemo; je kot goreči grm za Mojzesa; je kot ognjeni steber pred Izraelci na poti v puščavo ... \ 11> '.L m tudi zate! V letu 1999, ki je pred nami, želi Salezijanski vestnik postati še bolj TVOJ časopis. Namenjene so ti predvsem mladinske strani. Veseli bomo tvojih (pisnih) razmišljanj, pobud in želja, kritik in nasvetov, pa tudi obvestil za druge. Poskrbi, da se bo po Sloveniji slišalo in bralo tudi o tem, kako živite v vaši župniji... V letu 1999 bomo razmišljali o BOŽJI LJUBEZNI. V prvi številki smo razmišljali »o ljubezni, ki jo Bog pošilja mladim po duhovnikih«. V naslednji številki pa bomo razmišljali o tem, da »Bog ljubi najbolj zavržene in zapuščene mlade po odgovornih animatorjih«. Vzemi prazen list in napiši, kar čutiš in veš! VZEMI POST ZARES V februarju in marcu smo vsi mladi povabljeni na POSTNE duhovne vaje. Srečali se bomo pet vikendov zapored širom po naši mali deželici: v Veržeju, na Mirenskem Gradu, na Bledu, v Želimljem in na Pohorju. Vzemi Božjo ljubezen zares in poskusi po njej upodobiti tudi svojo ljubezen. Pridi sam in povabi tudi prijatelje. Ne pozabi na pravočasno prijavo. |ij 1 • 1999januar - februar PRIČEVANJE ODSEV BOŽJE LJUBEZNI Reven bi bil ta nas svet brez ljubezni! A že od vekomaj je tako urejen, da nam je neštete stvari in odnose ... ustvaril Nekdo, da si jih podarjamo. Torej smo samo člen v verigi menjalne trgovine. Preveč preprosto bi bilo, ker je človek narejen za mnogo več! Človek je narejen za to, da oplemeniti s svojo ljubeznijo vse tisto, kar nato podari drugemu človeku. Bog pa sije izbral tudi ljudi, ki podarjajo naprej vse tiste čudovite milosti, ki jih poleg povsem navadnih stvari deli vsem ljudem. Si že slišal za milost svetega krsta ? Veš morda, da majhni otroci prejmejo Kruh Življenja v svoje srce ? Veš, da vsak, ki mu je žal za napake, dobi odpuščanje in vzpodbudo za nov začetek ? Te velike stvari, ki nam omogočajo, da živimo Življenje, nam podarja Bog! V naše življen je pa jih prinašajo DUHOVNIKI! Tisti, ki so začutili, da morajo po njih neskončno Božjo ljubezen občutiti tudi ljudje. Velika je njihova odgovornost, da vse te svete milosti prinašaj o v naše življenje čimbolj neomadeževane, s pridihom Božjega. In hkrati morajo ostati ljudje, da so nam blizu ... in razlagajo našim človeškim majhnostim ljubezen. Biti prebivališče Boga in hkrati zatočišče, v katerega se zateče razočaran človek ?! Blagor nam, da imamo dobre duhovnike. Zahvaljujmo se Bogu in prosimo, da taki ostanejo. Hkrati pa prosimo za vse tiste, ki se še iščejo. Predvsem pa jim pomagajmo, da bodo lahko posode Božje ljubezni. Nisem duhovnik, sem pa človek, ki lahko mnoge usmerim k Božji ljubezni!!! Torej? j v o • J hovJuO^, L* DUHOVNIK ALI »BOG OB MENI« V mojem življenju igra duhovnik zelo pomembno vlogo. Mislim, da sem se tega bolj zavedela v času pubertete, ko se mnogi mladostniki začnejo od-tujevati od Cerkve in zato tudi ne želijo imeti nikakršnega stika z duhovniki. Jaz pa sem v tem času resno zbolela in sem morala kar precej časa preživeti v bolnici. Takrat sem poleg zdravniške pomoči potrebovala tudi Božjo. Vse to sem prejemala prek duhovnikov, ki so me obiskovali. Omogočili so mi prejemanje zakramentovter mi s svojo toplo in vedro besedo vlivali poguma in upanja. Včasih mi je med zdravljenjem zmanjkovalo moči za premagovanje vsakodnevnih težav. Pogovor z duhovniki pa mi je pomagal, da sem zopet z optimizmom gledala naprej. Mislim, da je bil to čas, v katerem sem iz otroške vere prišla do bolj zrele osebne vere. Duhovniki so mi pomagali, da sem kljub težavam ali pa ravno prek njih spoznavala Božjo dobroto in ljubezen. Globoko v meni ostaja stavek duhovnika, ki mi je rekel: Kogar Bog ljubi, ga tudi tepe... Zame je duhovnik bil in je oseba, prek katere še bolj čutim Božjo navzočnost in njegovo delovanje v svetu. Po njem pa čutim tudi Božje usmiljenje in odpuščanje po zakramentu spovedi. Iskreno se zahvaljujem vsem duhovnikom, da so se odzvali Božjemu klicu, saj s svojim življenjem in delom pričajo za Boga in tudi nam pomagajo hoditi po pravi poti, ki pelje v Življenje. I • 1999januar - februai ^ GOSPOD, ZAKAJ NAS IMATE TAKO RADI? Pogovor ssalezijanskim duhovnikom Francem Brečkom župnikom v Škocjanu na Dolenjskem Pomaga mi v duhovni rasti. Tudi pogovori z mladimi so zame velika duhovna obogatitev. Ob njih rastem in zorim. Doživljam globoko molitveno povezanost z mnogimi, ki zame molijo. Tudi jaz skušam zanje moliti. HI I • 1999januar - februar osmim otrokom. Ta ljubezen se nadaljuje v salezijanski skupnosti. trenutno v Škocjanu. Zelo me nagovarjajo besede sv. Janeza Boska: Ni dovolj, da mlade ljubite. Mladi morajo to ljubezen tudi začutiti. Kako zelo sem to začutil, ko me je veroukar 4. razreda vprašal: Gospod, zakaj nas imate tako radi? Salezijanski duhovnik ima rad to, kar imajo radi mladi. Mlade išče tam, kjer so; jih sprejema v njihovem okolju ... Kako skrbiš za svojo duhovno rast, da lahko potem še bolj ljubiš mlade? Veliko se pogovarjam z očetom. Vesel sem duhovnika, ki mu vse zaupam in vsaj enkrat na mesec pri njem opravim spoved. Kaj mladi danes pričakujejo od duhovnika? ... da jih sprejme takšne, kakršni so; daje naraven, pristen, odprt za vse dobro v življenju; da jim prisluhne in tako zasluti, kaj se skriva za njihovimi besedami. Mladi pravzaprav vedo, kaj je prav in kaj narobe; slutijo, kaj naj bi naredili. Vendar nimajo dovolj moči. In če te moči ne dobijo v družini in okolici, zabredejo v težave. Bolj kot učitelja potrebujejo prijatelja. Ko doživijo toplino sprejetosti, jim lahko nudiš očetovsko oporo. Kdaj se mladi zatekajo k tebi? Tisti, ki so doživeli prijateljstvo in zaupanje, prihajajo pogosto, da poglobijo svojo duhovnost. Delijo vesele in žalostne trenutke življenjaz duhovnikom. Druge pa navadno prižene globoka stiska, nakopičeni problemi. So primeri, ko je bil mlad človek tik pred samomorom in je v meni kot duhovniku videl zadnjo, rešilno bilko. Kako ljubi salezijanski duhovnik? Samo tisti, ki je doživel ljubezen, lahko ljubi! Bogu sem hvaležen za očeta in mater, ki se zares ljubita in sta podarila življenje Kdaj si mlademu človeku pomagal predvsem kot duhovnik? Mladim pomagam najbolj s tem, da jim približam Božjo ljubezen. Nekomu so se porušili vsi odnosi z ljudmi, tudi v družini. Rekel sem mu: Bog te ljubi! Če so te vsi zavrgli, On te sprejema! Drugi je globoko zabredel. Kot duhovnik sem mu moral reči: Bog ti vse odpušča. Rad te ima. Dal ti bo milost, da boš vstal in začel znova. To je največ, kar lahko dam mladim. DUHOVNIK JE ZAME KOT ... oprimek na steni za prosto plezanje. ** ... . ¿-¿..'-y '' j---.' Morajo duhovniki pogosto nadomeščati starše, predvsem očete? Danes so mnoge družine okrnjene: otroci živijo samo z mamo, v mnogih družinah vlada alkohol, ponekod je oče zaposlen od jutra do večera ali pa pri vzgoji potisnjen na rob ... V družinah, kjer ni očeta ali pa nima prave vloge, se otroci pogosto srečujejo s hudimi problemi. Tudi zato mnogi mladi nezavedno v duhovniku iščejo očeta, ki bi jim bil v oporo. IMARA MARAD. • Kaj pričakuješ od duhovnika? Najpomembnejši je pogovor: duhovnik posluša, jaz pa mu popolnoma zaupam. Vem, dami v danem položaju ne bo pokazal rešitev, pač pa me bo z nasvetom in zgledom usmerjal na pravo pot. • Ali mladi prosijo duhovnika za pomoč, nasvet? Z vsakim problemom se obrnem na duhovnika. Zelo dobro je. da imajo mladi, ko se odločajo, kako bodo živeli svoje življenje, ob sebi duhovnega voditelja. Tudi duhovniki so se v mladosti odločali za poklic, zato poznajo in razumejo čas odločitve, v katerem živi mlad človek. S sproščenim pristopom se znajo danes duhovniki približati mladim in mnogo mladih se zato odloča, da stopijo k njim po nasvet ali pomoč. Pogovor z Anico Hočevar, eno izmed mladih v župniji Škocjan ® Nam zaupaš kako misel, ki ti jo je kot vzpodbudo izrekel duhovnik? Nešteto lepih misli sem prejela. Veliko svetopisemskih izrekov bi n mogla razum brez duhovnika. Vedno pa so v meni navzoče besede: Ti imaš svoje življenje, ki ti ga je namenil Bog, in zanj boš nekoč odgovarjala. Praksa pajetista, ki zahteva moj trud. saj je potrebno tisoč teh besed janjiti. » In kaj meniš o don Bosku - duhovniku? V času Janeza Boska so imeli mladi probleme, niso pa imeli nikogar, ki bi jih razumel. Končno jim je don Bosko s svojo drugačnostjo pogumom in zaupanjem stopil naproti. Kot eden izmed njih, pa vendar predvsem kot duhovnik in človek z vrednotami. Mnogim je pomagal, jih usmerjal ... Bi mogel ljubiti še bolj, kot pravijo njegove besede: Za vas živim! Najbrž ne! DUHOVNIK JE ZAME KOT ... prijatelj, ki kaže pot skozi življenje. Ne skozi pridige in moralizi-ampak pri športu, pogovoru, delu z mladimi. Zna biti rese bolj pa sproščen in pristen. Ne zmanjka mu idej. Prizadeva si, da bi bila vera za mlade privlačna. DUHOVNIK JE ZAME KOT ... prijatelj, ki ima vedno čas zame, ki posluša nje in mi pove svoje.Vsak nasmeh, ki mi ga ni duhovniki, me prepriča, da imajo zares radi da bo nekoč tak duhovnik tudi moj brat. m OM MOLKA vse je imela kakšno pripombo. Včasih je naravnost znorela. Tudi midva ji nisva prizanašala. Do nje sva bila zahtevna; ko sedaj premišljujem, včasih celo pregroba in preveč neposredna. Najhuje ob vsem skupaj pa je bilo to, da se nama je začenjalo dozdevati, da nama čedalje manj zaupa. Večkrat sva ji rekla, da jo razumeva, da ima probleme, da sva jih imela tudi midva in da bi se rada z njo pogovorila. Toda nič! Bolj sva ji prigovarjala, naj vendar spregovori, v bolj neprodoren zid molka se je ovijala. Tako daleč je prišlo, da po cele dneve ni spregovorila z nama. Sedaj je vse v zraku: odnosi so nedorečeni, nič oprijemljivega ni v njih. S strahom spremljava vsak njen korak. Tudi med seboj se o tem ne pogovarjava. Pogovora o tem se kratkomalo bojiva. Vsak pri sebi tiho upava, da se bo vse skupaj nekoč, nekega lepega dne, rešilo samo po sebi. Toda kljub temu naju grize vest: ali sva res naredila vse, da bi vzpostavila kvaliteten odnos s svojo odraščajočo hčerko?« vega tujega jezika. Tudi računalnik je bil kmalu pri hiši. Toda pri njenih trinajstih se je začelo med nami nekaj bistveno spreminjati. Začela se je zapirati vase, kar naprej se je nekaj pritoževala, čez ZOCMI MLADOSTNIKOV Mladostnik na poti odraščanja vidi položaj seveda povsem drugače: »Ravnokar sem se rešila ta-starih! Obupno sta tečna. Kar naprej nekaj silita vame. Rada bi vedela vse: s kom se družim, kam Reči »Nihče!« ne koristi nikomur, kajti hladnokrvna ugotovitev golega dejstva ne prinaša v medsebojne odnose nič novega. Tudi tolažbe ne. Ta sicer ni potrebna, čeprav si jo mnogi nadvse želijo. Namen tokratnega razmišljanja in vseh drugih, ki bodo sledila temu, ni dajanje odgovorov, še manj receptov za vzgojo mladih. Skupaj z vami želim samo preprosto razpredati misli o vzgoji, odnosih, mladih, starših, vzgojiteljih, mladostnih križpotjih - z eno besedo: misli o življenju. Ko se torej v družino naseli tančica molka, tihih mimohodov staršev in odraščajočih mladostnikov, glasnih zahtev po drugačnih rešitvah, kaj storiti takrat? Gre za zelo pomembno, da ne rečem središčno vprašanje, kajti brez pogovora, brez komunikacije ni vzgoje. ZOČMi STARŠEV Starši doživljajo svojega mladostnika - recimo, da je dekle -navadno nekako takole: »Vse sva ji poskušala nuditi: toplino, bližino, naklonjenost, da o materialnih dobrinah sploh ne govoriva. Omogočila sva ji vse, kar je potrebovala za takšen razvoj, kakršen se pač danes spodobi: od sedmega leta naprej glasbena šola, zelo zgodaj je začela z učenjem pr- VZGAJAJMO KOT DON BOSKO TEMEUi VZGOJE: POGOVOR Mnogi starši se znajdejo ob svojih odraščajočih otrocih pred pravim zidom molka. Ni več drobnih nežnosti, ni več zaupanja, ni več bližine. Z grozo v duši ugotavljajo, da postajajo drug drugemu tujci. Kdo je za to odgovoren, mladostniki ali starši? I • 1999januar - februai ^ hodim, kaj se dogaja. Vse hočeta vedeti! Obup: dobesedno vse! Pa kaj ju vendar briga! Pravico imam do svojega življenja! Saj imam vendar že skoraj sedemnajst let. Sama lahko odločam o svojem življenju. Kaj vse počnejo nekatere moje sošolke. Če bi bila jaz takšna in če bi moja mami to vedela, saj bi jo infarkt... Vem, kje se lahko zaribam, in vem, kaj moram storiti, da se ne bom. OK, konec koncev, saj nimam nič proti njima; vem, da mi želita dobro, čeprav poskušata to pokazati na tak čuden način, da ga jaz sploh ne morem razumeti. Najhuje pa je to, da bi se morala z njima pogovarjati po nareku. Tako ju ni skoraj nikoli doma, ko pa prideta, bi jima morala kao vse pripovedovati: kaj čutim, kaj doživljam, kaj tuhtam v sebi... Prijatelj mi je zadnjič rekel, da nas imajo starši verjetno vsemu navkljub zelo radi. Toda časi se spreminjajo in tudi oni bi morali iti s časom naprei. Danes ni več tako, da bi lahko človeka ljubil na dalja vo. Ali ga imaš ob sebi in ti nekai pomeni, ali pa je bolje, da ga ni. Sicer pa od gole ljubezni, ki jo drugi pripovedujejo, ni še nikoli nihče živel. Ljubezen mora biti ute lesena ali pa ie popolnoma brez zveze, da sploh o njej govorimo." POGOVOR: NEKAJ POZABLJENIH MISLI Kaj se zgodi v letih odraščanja. da pride do tolikih nesporazumov med starši in mladostniki? Razlogov je zagotovo veliko, toda nimajo vsi enake teže. Temeljni problem. ki ie v jedru številnih drugih problemov, ie pomanjkanje pogovora v družini. Osebni pogovor. skupno razmišljanje o doživljanju življenja, iskanje novih poti. razmišljanje o drugačnih možnih rešitvah določenih situacij. sporočanje globinske izkušnje življenja, vsega tega nam danes v družbi, ki jo zaznamuje prava revolucija na področju komunikacije in informatike, kronično primanjkuje. Samo osebno srečanje lahko mladostniku v polnosti pove, kako ga cenimo, kako dragoceno je za nas njegovo življenje. • Ovrednotiti pogovor. Potrebno ie (ponovno) ovrednotiti pogovor. Če za kaj, potem moramo imeti za pogovor vedno čas. Ponavljam: vedno! Še posebej velja to za pogovor med starši in mladostniki. Starši, v času odraščanja vaših otrok zagotovo ni nič boli pomembno od tega, da imate takrat, ko so otroci voljni in pripravljeni pogovarjati se, čas zanje. Samo pogovor lahko razblini (pogosto navidezni) prepad, ki vas začenja ločevati od vaših otrok. • Imeti čas. Pogovarjati se seveda ne moremo, če nismo drug z drugim, če tudi fizično ne pre-živimo vsaj nekaj časa na dan vsi skupaj. Sobivanje tke vezi zaupanja. Potrebno ie začeti razmišljati o tem. koliko se (in če se sploh) »prosti čas« staršev prekriva s prostim časom odraščajočih otrok. V Hong Kongu so. recimo, očetje v povprečju navzoči na dan v svoii družini samo šest minut. Dokler so otroci majhni, posvetijo starši navadno več pozornosti temu. da so ob njih. V letih odraščanja, ko se čutijo mogoče zavrnjene, ne- koristne, nespoštovane, navadno (pre)hitro naredijo korak nazaj: »Zavrnil me je, ne bom več silil vanj!« Imeti čas za drugega je danes stvar izbire in zavestne odločitve. S časom je namreč tako: za vse tisto, kar se nam zdi pomembno, imamo dovolj časa! Vzgoja otrok se zagotovo umešča v samo srčiko dolžnosti, ki nosijo napis »zelo pomembno«. • Ohranjati notranjo motivacijo. Včasih se zdi, daje vsako prigovarjanje mladostnikom kakor kričanje po ravnini: odmev se kar noče vrniti. Vsako naprezanje se zdi brezpredmetno in nesmiselno. Starši ne smejo izgubiti vere v smisel vedno novih začetkov. Tudi če enkrat, dvakrat, trikrat, desetkrat ni uspeha, to še ni razlog za obup. Ko nehamo poskušati vzpostavljati dialog z mladostnikom. mu s tem posredno sporočimo, da smo obupali nad tem odnosom. Sporočimo mu: »daz ne morem več. naveličal sem se.« Ali pa: »Jaz ne vidim več smisla v vsem tem naprezanju. Znajdi se. kakor veš in znaš. Bo že šlo nekako.« V vedno novih poskusih staršev, da bi vzpostavili z mladostnikom kvalitetno komunikacijo. se kaže njihova vera v smisel pogovora in zastonjskost niihove ljubezni. Starši (in vzgojitelji) so namreč poklicani, da po vzoru Boga »ljubijo prvi« in da svoie ljubezni ne pogojujejo z ljubeznijo in naklonjenostjo mladostnikov. Imeti moč in navdih za pogovor pomeni ne podleči dai-dam odnosu v ljubezni. Nai končam s stavkom dekleta. ki ga ie izreklo, potem ko so ji starši pri njenih štirinajstih letih prvič zares prisluhnili: »«Od danes naprej vem. da očiiu in mamici ni vseeno zame. da mi želita res dobro v življenju!« V vzgoji niso pomembni samo dnevi: pomembni so zlasti drobni trenutki. Ti nam ne smejo drseti iz dlani. Lisec M. M999 januar-februar za sprehode in igro. VZELA TRINAJSTEGA • Branko in Nataša, kak zanimiv utrinek iz obdobja, ko sta se še spoznavala. Nataša: Spominjam se, ko sem ga prvič videla. Predstavil nam ga je g. Ivo (župnik v Ankaranu, leta 1979) pri mladinski skupini. »To je Branko, ki se trudi živeti po evangeliju!« K nam na sv. Brido je prihajal igrat orgle in po maši je ostal še na mladinskem srečanju. Z mla- 1 • 1999januar- februar dinsko skupino smo bili vsako leto dvakrat ali trikrat na skupnih bivanjih (na snegu, v planinah ...) Tako sva se spoznavala v skupini. Ker smo si sami kuhali, čistili, pospravljali, premagovali težave, se zabavali, pogovarjali, sodelovali pri sv. mašah smo se lahko spoznavali na raznih področjih. Par sva postala leta 1983, kar pa najinega položaja v skupini ni spremenilo. Poročila sva se vročega 13. avgusta 1988. Branko: Bilo je prav takrat. Od tistega trenutka se ni več umaknila iz mojega srca. • Začeli smo leto Boga Očeta. Kako doživljata vlogo očeta, mame? Nataša: Lepo je, ko te otrok pokliče mami.. .Včasih se mi zdi, da nisem dobra mama, da se ne MLADE DRUŽINE Družina Primožič V Primožičevi družini s Škofij na Primorskem je zazdaj pet članov: oče Branko (obratni elektrikar), mama Nataša (profesorica matematike na srednji ekonomski šoli v Kopru) ter trije otroci: Urška (9 let), Matija (7 let) in Veronika (5 let). Živijo v montažni hiši na robu mesteca, tako da imajo zelo blizu gozdiček znajdem, čeprav iščem vsemogoče rešitve, načine, da bi se otroci naučili odgovornosti, da bi z veseljem opravljali svoje dolžnosti, pa jih veliko ne uspe. To črnogledost mi preženejo otroci sami, ko se stisnejo k meni in rečejo: Mama, rada te imam. Ali pa: Ti si najboljša mama na svetu. Branko: V začetku sem bil zmeden, v nadaljevanju pa še bolj. Ljubezen do otrok pa je postavila vse na pravo mesto. Težave so pa zato, da jih, kolikor se da, z veseljem premagujemo. • Kako gledata na vzgojo, na vrednote? Nataša: Kakega vzorca za vzgojo ni. Imava tri otroke in vsak je svet zase. Metoda, ki je pri enem uspešna, pri drugem ni. Vsekakor pa sva za določeno strogost. Vsaj pri pomembnih stvareh morajo otroci vedeti, kdo ima zadnjo besedo. Krščanstvo je za naju oba velika vrednota, zato sva pripravljena zanjo žrtvovati svoj čas, ideje, ustvarjalnost. Banko: Sv. Miklavž je prinesel tudi šibo. Otroci nanjo gledajo nekoliko hudomušno. Šiba priha- ja v akcijo po treh sekundah in v tem času hitro pobrišejo zunaj njenega dosega. Sicer pa ljubezen vse uredi v zelo kratkem času. Vrednote pojmujem kot duhovne zaklade. Treba jih je uporabljati, drugače oslabijo in se ne ohranijo. • Veliko časa posvečata tudi raznim dejavnostim v cerkvenem in družabnem življenju kristjanov. Nataša: Oba imava narejen katehetsko-pastoralni tečaj. Verouk sem učila deset let, po en razred na leto. Sedaj pa sem pri skavtih že četrto leto Akela v krdelu Pojočih valov Škofije. Dela ne zmanjka, saj imava s krdelom zapolnjene vse sobote. Poleg tega so še tekoče zadeve: igrica za Miklavža (za katero sem kar režiser in scenarist), Betlehemska lučka, Bo-žičnica ... priprave maš za otroke. Pri maši sodelujem tudi z branjem oziroma z animiranjem bralcev. Vsi trije otroci so pridni ministranti in tudi skavti. Matija je začel ministrirati pri štirih letih. Prej je bil v cerkvi zelo nemiren, ko pa je postal ministrant, teh težav ni bilo več. Sodelujeva tudi v zakonski skupini, s katero se dobivamo enkrat mesečno v Ankaranu. V skupini smo v glavnem pari, ki se poznamo že iz mladinske skupine. Novoletne počitnice preživimo družine iz zakonske skupine na Koprivniku. To je zanimiva izkušnja tudi za naše otroke, saj so stari od enega meseca pa do devet let. Zimske počitnice preživimo na zimskem taboru s krdelom (letos na Pohor- ju). En teden poletnih počitnic preživimo na poletnem taboru, ostalo pa se raje odločamo za izlete v hribe. Branko: v župniji imamo skavte. Midva sva pri volčičih. Nataša jih modro vodi in obema je to v veliko veselje. Sam sodelujem še pri pevskih dejavnostih, včasih kot namestnik naše pridne organistke Katarine, včasih kot pevovodja. Odkar pa imamo sodobne orgle, se rad izgubim na koru. S prijatelji iz zakonske se pogosto potikamo po svežem zraku, najraje kje visoko v hribih. Rada zahajava v gledališče, včasih tudi v kino. Škoda, da nismo že upokojeni. Kot kristjan sem se v letih po osamosvojitvi nekoliko polenil, ker nas ni nihče zatiral. Hvala Bogu prihajajo novi izzivi, svojo vero je treba potrjevati znova vsak dan in vsako uro. Nataša in Branko Primožič I • 1999januar - februai ^ verovzhodno od Pekinga. Delo so prevzeli salezijanci iz Južne Koreje. Podobno poslanstvo za južni del Kitajske načrtujejo salezijanci v Hong Kongu. Zdi se. da tudi Kitajska vse bolj odpira vrata krščanstvu: država je dovolila vstop že sedmim misijonarjem, drugi ča kajo. BAR, PODGORICA-JUGOSLAVIJA Po nekaj zapletih je bil na čudovito jesensko soboto 31. okto bra v barski stolnici umeščen za barskega nadškofa g. Zef Gashi. Slavja umestitve so se udeležili mnogi cerkveni dostojanstveniki, predstavniki muslimanov, mestne oblasti, ministra za verske zadeve in za tamkajšnje razmere veliko duhovnikov. Njegovo delo ni lahko, zato ga na poseben način priporočamo v molitev. Na njegovo mesto v Skadar, kjer je bil ravnatelj posebnega katehetske-ga inštituta, je odšel Janez Mir-tek, župnik iz Podgorice, za župnika v Podgorici pa je bil imenovan Andrej Baligač, ki je zadnje leto sodeloval s sobrati pri projektu Skala (predvsem v organizaciji seminarja Mladi-ulica-prihod-nost). POJDITE PO VSEM SVETU... SIRJAVE MISIJONSKEGA POSLANSTVA Hrano jim moramo prekuhavati. Primanjkuje zdravil. Najbolj pa se čuti pomanjkanje osebja: zdravnikov in organizatorjev, da bi skrbeli za toliko ljudi. Ubogi ljudje umirajo v lastnem blatu in urinu. Vsako jutro pride tovornjak in odpelje okrog 180 mrtvih. Nihče jih ne pokoplje. Umrli so vsepovsod. Videl sem majhne otroke, kako so jokali ob svojih mrtvih materah. Neki fantič je kopal jamo, da bi pokopal mrtvega očeta. Videl sem, kako je otrok neutrudno iskal še kakšno kapljo mleka na prsih mrtve matere.« ZANIMIVOSTI S HAITIJA V tej srednjeameriški državi je 80% vseh prebivalcev afriških črncev, od tega jih je kakih 80% katoličanov. Salezijanci pa doživljajo pravi razcvet duhovnih poklicev: med 66 sobrati je kar 33 mladih, takih, ki imajo začasne zaobljube in se še pripravljajo na večne zaobljube oz. na duhovništvo. NAČRT KITAJSKA Ne gre za nekakšne velike načrte, ampak za posebno pozornost do te daljne dežele vzhoda. 25. septembra je bila uradno odprta (z dovoljenjem državnih oblasti) Salezijanska tehnična šola se- STRAHOTE LAKOTE-SUDAN Iz pisma Vincenza Donatija vrhovnemu predstojniku Juanu E. Vecchiju: »Lakota je v vsem Sudanu, toda na jugu so razmere katastrofalne. V mesto Wau vojska vsak dan prižene 700 oseb, ki jih je sama kost in koža. Preživeli so tako, da so jedli listje in travo in so usmiljenja vredni, brez obleke in brez moči. To traja že tri mesece, odkar je islamska vlada prepovedala uvoz živil in pomoči z jasnim namenom genocida nad ljudstvom. Sedaj, ko so problem internacionalizirali, so sicer odprli meje za hrano, ne pa za zdravnike (kar 13 jih prosi za vizo, pa je ne dobijo). V dispanzer, ki ga vodijo naše sestre, pride vsak dan okoli 2000 ljudi prosit hrano. Mnogi pridejo po vseh štirih, mnogi med njimi se niti hraniti ne morejo sami in jih je treba pitati. ¡m 1-1999januar-februar SALEZIJANSKI MISIJONSKI DAN ZA LETO 1999 TEŽKO JE OZNANJATI KRISTUSA NA JAPONSKEM Salezijanska družba vsako leto določi posebno ustanovo ali deželo, kateri naj bi v tistem letu veljala posebna pozornost in kamor naj bi se stekali tudi misijonski darovi. Za leto 1999 se je odločila, da bo na svetovni ravni podprla otok Salomon v južni Aziji. Čeprav je Japonska bogata država, čeprav je druga država med najbolj razvito sedmerico po bruto prihodku na prebivalca, pa je vendar za krščanstvo to dežela, kjer ni lahko oznanjati evangelij. Ima nad 100 milijonov prebivalcev, od tega pa so le slabi 3% kristjani. Za začetnika krščanstva velja veliki misijonar daljnega vzhoda Frančišek Ksaverij. Salezijanci pa so prišli na Japonsko leta 1926. DVOJNA ZAZNAMOVANOST Naše misijonsko prizadevanje želi doseči tri temeljne cilje: 1. odkrivati nova področja misijonskega delovanja, 2. utrjevati že obstoječe misijonske postojanke in 3. spodbujati solidarnost in izmenjavo darov med krajevnimi Cerkvami ... Letos je naš pogled uprt na Japonsko, deželo, ki je bila zaznamovana z bujnim krščanstvom in z mučeništvom ... Salezijanci ne moremo mimo simpatične in svetniške podobe don Cimattija ... Opazujmo, pomagajmo, sodelujmo 7. molitvijo, zahvaljujemo se Gospodu za delovanje njegovega Duha na tem delu sveta. JuanE. Vecchi, vrhovni predstojnik SALEZIJANSKA AVANTURA MISIJONOV Zdi se mi umestno poudariti, da je bila salezijanska avantura misijonov glavni vzrok za razširitev družbe po svetu in torej niene vesoljnosti. Ta salezijanska misijonska vesoljnost, prevedena v karizmatično inkul turacijo v 120 deželah sveta, je poklicana, da da novo misijonsko spodbudo, ki bo omogočila misijonsko vzajemnost, zlasti pri delu za kandidate iz dežel, ki so danes bogate s poklici. Misijonarski ideal je vedno dajal najboljše rezultate glede poklicev. Spomnimo se. kar je zapisal don Boskov življenjepiseč: Vedno številnejše prošnje za vstop v družbo ... so bile eden od tistih učinkov, ki so jih dale misijonske odprave. Prej se je družba razvijala počasi na skrivnem: nič ali zelo malo so o njej vedeli zunaj Piemonta. Tedaj pa so italijanski in tuji časopisi pisali pred, med in po odpravi o salezijancih in o don bosku, tako da se je vest o dobrodelni družbi razširila na dolgo in široko ter pritegovala pozornost mogih in priklicala vedno številnejše poklice (MB 11,408). Luciano Odorico, vrhovni svetovalec za misijone PRIHAJAM NAOBISK Iz Papue Nove Gvineje se je za praznike oglasil misijonar Jožko Kramar. Iskreno vošči vsem sobratom in prijateljem misijonov. Med drugim pa je zapisal tudi tole: »Z mojim zdravjem zazdaj še kar nekako gre. Vendar pa ne smem pozabiti, da so leta vedno le leta, in če sem nad šestdeset let lahko delal, kar sem hotel, mi je pa sedaj dano. da lahko delam, kar in koliko zmorem. V mesecu februarju upam, da bom v Melournu še lahko sodeloval pri srečanju sobratov pomočnikov, sredi aprila se bom pa skušal prek Rima usmeriti proti Sloveniji.« Jožko Kramar I• 1999j anuar- februar m VWi ; Vi M J GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVAU VSI RODOVI MARIJA IZBRANA OD OČETA Božja izvoljenka Boj z Levkemijo S. Marija Romcro HMP, ustanoviteljica znanih socialnih ustanov v Ivostariki, je bila znana po tem, da je z Marijino pomočjo izprosila ljudem velike milosti. Nekega dne sta pri njej potrkala starša šestletne Marcele. Deklica je imela levkemijo in zdravniki so ji napovedali le šest mesecev življenja. Oče pripoveduje: - Takrat sem prvič obiskal s. Marijo Romero. Poslušala me je, mi zastavila nekaj vprašanj o mojem krščanskem življenju in mi nato predlagala, naj začnem s pobožnostjo petnajstih sobot na čast Mariji Pomočnici. Mati nadaljuje: - Začela sva s to pobožnostjo. S. Marija nama je dejala: »Verjemita v zdravila, predvsem pa globoko verujta v Boga, deklica bo ozdravela.« Počasi se je hčerkino zdravje začelo izboljševati. Odpeljala sva jo domov. Zdravniki so mi kasneje povedali, da so vsi otroci, ki so bili v bolnici takrat kot Marcela, umrli. Moja hči pa kmalu ni več potrebovala zdravil in danes je popolnoma zdrava. Iz življenjepisa s. Marije Romero pripravila s. Mojca Šimenc Marija, mati učlovečene Besede, je postavljena v središče boja, ki prepleta zgodovino človeškega rodu na zemlji in zgodovino odrešenja. Na tem mesar Marija nosi v sebi, kakor sicer noben drug človek, veličastvo milosti. Marija tako ostaja pred Bogom in tudi pred vsem človeškim rodom nespremenljivo in nedotakljivo znamenje Božje izvolitve. Ja nez Pavel II. I • 1999januar - februai ^ Pozdravljam te, Marija, mati vseh naših upov in naših pričakovanj. Ti si svetla zvezda svojega ljudstva, ki zaupno koraka proti Božji domovini. Ti si naznanilo poveličanega človeštva, ti si čudoviti sad vsega stvarstva, ki ga je Bog zasnoval za vso večnost, m.h. Marija zvezda Otrok med nami O, Gospod, sploh ne vem, kako naj ti povem. Rada bi ti rekla HVALA. Zares, hvala za tega dojenčka, za tega cukrčka, ki si nam ga Ti poslal. Tako težko smo ga pričakovali. Mesec za mesecem, teden za tednom je rasel, rasel v materinem trebuščku. A zdaj je tu, med nami! Otrok med nami, ki s svojo majhnostjo prinaša veselje, ki s svojimi drobnimi rokami prinaša ljubezen in mir. Zares, Gospod, hvala ti zanj in za tako ljubečo mamico. Daša V pripravi na leto 2000 vabljeni k ADORACIJI vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci MIHA MAGONE UTIRA DON BOSKU POT • LukaJeran. duhovnik ljubljanske škofije in ena osrednjih osebnosti slovenskega javnega življenja v drugi polovici 19. stoletja, velja za prvega, ki je Slovence seznanil z don Boskom. • Dolga leta je urejal cerkveni list Zgodnja danica in prav v njej začel objavljati prve novice o Janezu Bosku in njegovi ustanovi. Že leta 1868 je začel v Zgodnji danici izhajati življenjepis don Boskovega gojenca Mihaela Ma-goneja (le nekaj let po prvi objavi v italijanščini). Dve leti pozneje je Jeran v zbirki življenjepisov krščanskih vzornikov kot prvo knjižico izdal življenjepis Dominika Savia, ki je v nadaljevanjih tudi izhajal v Zgodnji danici. • Luka Jeran se je z don Boskom tudi osebno srečal, verjetno trikrat. Prvič leta 1870, ko si je ogledal in občudoval turinski oratorij ter pri don Bosku samem verjetno dobil življenjepis Dominika Savia in ga potem takoj začel prevajati. Drugič naj bi Turin obiskal skupaj z drugimi duhovniki leta 1871, ki so pred tem poromali k papežu v Rim. Tretjič pa leta 1881, ko naj bi se iz Turina vrnil še bolj navdušen za salezijansko stvar, širil pobož-nost do Marije Pomočnice, se vpisal v zvezo salezijanskih so-trudnikov in delal zanjo. • Luka Jeran in don Bosko sta si tudi dopisovala. Ohranjena so tri Jeranova pisma v osrednjem salezijanskem arhivu in don Bo-skova pisma, ki so bila objavljena tudi v Zgodnji danici. Vsebina pisem je zelo jasna: Jeran je don Bosku pošiljal zbrana denarna sredstva za gradnjo zavodov in cerkva v Italiji, predvsem za cerkev Srca Jezusovega v Rimu, in misijonom v Južni Ameriki. Don Bosko v pismu Jerana vabi, naj se udeleži posvečenja cerkve Srca Jezusovega v Rimu 1.1887, takole piše don Bosko Jeranu: »Nadam se, da ta novica bode veselila tudi vas, ker ste blagovolili ljubeznivo pripomoči, da se je to delo posrečilo.« • Zgodnja danica in urednik Jeran sta tri desetletja na Slovensko prinašala novice o Janezu Bosku in njegovem delu. Lahko rečemo, da je bila predstavitev ob Jeranovi smrti obsežna in temeljita. S svojimi sodelavci je Jeran postavil tudi solidne temelje združenju salezijanskih sotrudnikov ter omogočil, da so se kmalu po njegovi smrti začele priprave za odprtje prvega salezijanskega zavoda na Slovenskem. Prim. BogdanKolar, Delo Družbe sv. Frančiška Šaleškega na Slovenskem do leta 1945..., Ljubljana 1995. I • 1999januar - februai ^ PORTRET BLAZ CUDERMAN EKONOM V ZELIMLJEM Blaž Cuderman je duhovnik enajst let in že deveto leto ekonom salezijanske skupnosti Zelimlje. V tem času je dal skozi vse podobe želimeljske ustanove. Ko je prišel, je bila to Srednja verska šola. Medtem se je preimenovala v Gimnazijo Zelimlje z domom Janeza Bo-ska, letos pa je z zaključkom gradnje želimeljski kompleks postal Zavod sv. Frančiška Šaleškega. Ste zaznali besedo gradnja? Da! Blaž Cuderman je^ bil odgovoren za vso gradnjo v Zelimljem! To pa ni bila majhna stvar. Zgraditi ves dijaški dom, telovadnico in še prenoviti ter dvigniti nadstropje v starem šolskem in domskem delu. Blažje te napore zmogel in uspešno vodil dela pri gradnji hiše. Njegova natančnost, iznajdljivost, gorenjska varčnost in načelnost ter nepopustljivost mu je pomagala, da je bil uspešen pri napornih dogovarjanjih s podjetji. Da se je gradnja dobro začela in še bolje končala. Sicer pa je Blaž zelo simpatičen človek, ki je kljub teži finančnih naporov vedno nasmejan. Doma je s Trstenika pod Storži-čem, kjer je tudi spoznal salezijan-ce. Doma imajo kmetijo, kjer se je naučil pridnosti in skromnosti. Od sedmih otrok je četrti po vrsti. V gimnazijo je hodil v Zelimlje. Verjetno si takrat ni predstavljal, da bo nekoč vodil dela pri gradnji njegove šole. Sedaj hodi ob nedeljah maševat v župnijo Golo, ki je v želimeljski soupravi, in med tednom ga med odmori vidimo, kako z dijaki igra nogomet, hokej, odbojko ali se podi z loparjem pri tenisu. Kdor je že igral z njim, ve, da ga ne premagaš kar tako. D. F. V sklad Gimnazije Zelimlje ste do 25. 12. 1998 darovali: AmbrožičM., BalohT., Belakl., Brečko A., Bro-daričM., Cankar Š., Čeme F., DejakM.2x, Do-bravecM., DolenšekJ., Dolinšek M., Družina Adamič, Družina Čater, Družina Gačnik, Družina Kapus, Družina Mušič, Družina Ramovš, Družina Šterk, Erman M., Ferjančič F. 2x, Friic A., Golobic C. 2x, Grabon I., Grdadolnikl., Grm-šek A., Gumilar J., Horvat A., Hribar A., Hribar V., Hribernik R, Husič V., Jamnik R.. Japelj M., Javoršek B., KahneV., Kapš S., Kastaneto M., Kelih C., Kocjan M., KolarA., Kosmač J., Ko-šak M., Kotnik Š., Kovač J., Kovač R, Kržišnik K., Kurbos F., Lavrič E., Legat A. 3x, Likar A., Marolt N., Marinčič M., Marovt S., Medvešek M., Merlak I., Mrzel S., Mušič Z., Nagode J., Osvald R, Paš M., Pečnik A., Perušek M., Pe-tričM., Petrovič M., PiltaverB.2x, PoharR., Pokom J., Povšič S., Punčuh A., Reven N., Rup-nik P, SajovicA., Sodeč F., SuhadolnikT., Šču-rek_J., Šket R., Škrabec J., Škrabec S., Som J., ŠpanA., Špandal M., Špes t, Štern I., Štru-celj M., Štuhec F., Zajaznik V. 2x, Zalesnik M., Zalokar M., Zelič K., Žigon J., Žužek O. in več neimenovanih dobrotnikov, molilcevzaduhov-ne poklice in bralcevSalezijanskegavestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanski zavod, Želimlje 46,1291 Škofljica. Številka žiro računa: 50100-620-133 sklic na številko: 05 1010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d. Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako 'Gimnazija1. ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 m nas o nakazilu in namenu obvestite na naslov: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite svoj certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine (oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za pomoč dijakom na naših šolah • za novince in bogoslovce • za misijone (Kerečev sklad) • za maše (navadne in gregorijanske) • za Salezijanski vestnik • za izvedbe posameznih projektov • za vzdrževanje salezijanskih ustanov in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite s Slavkom Pajkom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 061 127-41-50. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistijo po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci I • 1999januar - februai ^ ■ j K Bogu so odšli 11 po plačilo naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Berčan Tine, Podčetrtek Bevc Pepca, Šmartno ob Paki Boštjančič Slavko, Vrhnika Čuk France, Ljubljana Dolenšek Ignac, črosuplje Donša Veronika^ Dokležovje Gerčar Ivan st., Smarca, duhovnik Gjerkeš Stanislava, Lendava GorišekTilka, Stična Horvat Antonija, Črnci Horvat Cecilija, Dokležovje Hrastelj Marija, Lenart v Slov. goricah JevšnikLojzka, Šoštanj Kalamar Ana, Petrovci Koci Leopoldina, Zagorje Kranjc Jerneja/Ana, Veržej, redovnica Lorber Marija, Lenart Mihelač Julijana, Ribno Mostar Jožefa, Velike Dole Moškon Franc, Vrhnika Murgelj Angela, Begunje na Gorenjskem Murko Vera, Lenart Narat Marija, Rogaška Slatina Novak Amalija, Ljutomer, mati salez. duhovnika Novak Frančiška, Sostro Pirtovšek Angelca, Celje Prah Tončka, Rogaška Slatina Režek Ivanka, Metlika Rozman Pavla, Moše Seitl Pavla, Muta Starešinič Janez, Krasinec Škraban Tomaž, Tropovci sestri Tratnik, Ziri Smrekar Janez, Litija Suhadol Tončka, Vrhnika Šalehar Justi, Šentrupert Ščančar Anika, Bratonci Šibanc Marija, Zreče ~ Ule Frančiška, St. trg pri Ložu Ulen Marija, Bratonci Vergelj Marija, Lesce Vilfan Julijana, Škofja Loka Zajtl Neža, Šentrupert, mati salez. duhovnika in misijonarja Zgonc Terezija, Vrhnika Julijana Vilfan 21. maja 1998je odšla h Gospodu po svoje plačilo. Rodila seje 12. februarja 1911. Bila je učiteljica v pokoju, članica mašne zveze in zvesta in goreča Marijina častilka. Zato jo je tudi mati Marija prav na svoj praznik sprejela v svoj novi dom. Marija Hrastelj Umrla je naša najstarejša molivka. Rodila se je6. aprila 1896 vlzlakah. Bila je trgovčeva žena in svakinja rajnega kanonika Franca Hrastelja iz Maribora. Zadnja leta ni šla več iz hiše. Veliko je molila doma. Po nekajdnevni bolezni (pljučnici) je mirno zaspala v Gospodu. M a rica Kra mberger Zbiranje znamk in obrabljenih telefonskih kartic Prisrčna zahvala vsem, ki ste doslej sodelovali z mano pri zbiranju znamk za misijone. Ta akcija se nadaljuje, zato se znova priporočam vsem, ki bi radi na ta način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Saksida Franc. Ul. Biasoletto 125. 34142 Trst/Trieste, ITALIA. Rabljene znamke lahko poleg gornjega naslova pošljete tudi na naslov Salezijanskega vestnika. VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv.Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel. 061/127-3028 fax 061/127-3040 I • 1999januar - februai ^ ŽARIŠČA literarni natečaj srce pr i m ja e a50 Ob priložnosti mednarodnega seminarja Mladi-ulica-prihodnost: sodobne oblike revščine mladih razpisuje Projekt SKALA nagradni natečaj za kratko prozo in poezijo z naslovom SRCE PREŽIVI MENJAVE ČASOV. Mladi smo še. V petnajstih ali pa tridesetih letih ŽIVLJENJA se nas je dotaknilo mnogo dogodkov, lepih ali bridkih izkušenj, vendar smo vse to PREŽIVELI - nekateri težje, drugi lažje. Preživeli smo zaradi SRCA, kije močno in krhko hkrati. Zato na PROSTOR in ČAS, v katerem smo bili, smo in ki se nam približuje, odgovarjamo na različne načine in po različnih poteh. Nekateri imate radi lepo besedo in morda tudi radi vzamete v roke svinčnik. Lepo ste povabljeni, da ta delček svojega življenja izrazite na našem literarnem natečaju. RAZPISNI POGOJI Besedilo na formatu A4 pošljite v treh izvodih do 8. februarja 1999 na naslov: Projekt SKALA, »Za literarni natečaj«, Rakovniška 6, p. p. 2404, 1001 Ljubljana. Besedilo mora imeti geslo in avtorjevo letnico rojstva. Točne podatke in svoj naslov priložite v zaprti ovojnici, ki mora biti označena z istim geslom kot rokopis. Prozna besedila naj ne presegajo pet tipkanih strani. Besedila bodo pregledana v dveh starostnih skupinah: t. 14 - 20 let (oz. srednješolci), 2. 20 - 30 let. Nagrajena bodo besedila, ki bodo literarno in sporočilno najbogatejša. O tem bo presodila komisija, ki jo sestavljajo: prof. Berta Golob, Mitja Rudolf in Nataša Ahčin. Vsi avtorji se odpovedo honorarju, besedila ostanejo v lasti razpisnika, ki si pridržuje pravico objave. Pri objavi v zborniku prejme avtor tri (3) avtorske izvode. Javna prireditev, na kateri bodo razglašeni sklepi komisije, podeljene nagrade in predstavljena publikacija, bo 9. aprila 1999; o točnem kraju in času boste obveščeni kasneje. Dodatne informacije Projekt Skala Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana tel: 061/127-14-19 faks: 061/127-30-40 e - mail: skala@salve.si http: //www.salve.si/skala v •'itftJi''* 4'........ vi . »jSftsj NAŠEL SI ME! Gospod, povezal si nas med sebo;. še bolj si povezal vsakega izmed nas s seboj. Eden ti je znova pritrdil svoj HOČEM, drugi ti je izlil svojo bolečino in spet drug je ostal brez besed, toda v sebi je slišal pesem: NEDOJEMLJIVO vstopaš vame TI. Da, Gospod, nedojemljiva je tvoja ljubezen, in če bi jo mogli dojeti v tem življenju, bi od sreče umrli. Se zdaj ne vemo. kaj se je tedaj res zgodilo: vemo le to. da te nismo iskali mi, ampak si nas naše! TI. Hvala ti, Oče. B.S. 1 • 1999januar - februar \JaNEZBOSKO ■ OČE SIROf I • 1999januar - februai ^ jaz pa sem se zaletel prav v tistega, ki sem se ga hotel ogniti. - Govori, dragi sinek. Kaj se je zgodilo? Trepetal sem kakor šiba na vodi. - Ukradel sem dva kruhka. - In ti je škodilo? -Ne. - Potem se nikar ne muči. Si bil lačen? -Ja. - Lačen kruha in žejen vode, dobra lakota in dobra žeja. Glej, kadar boš kaj potreboval, povej don Bosku. Dal ti bo kruha, kolikor boš hotel. Vedi pa, da ima don Bosko raje tvoje zaupanje, kakor da bi te imel za nedolžnega. Če boš imel zaupanje, ti bo lahko pomagal, z nedolžnostjo pa bi ti lahko spodrsnilo in bi padel, in nihče bi ti ne podal roke. Don Boskovo bogastvo je zaupanje njegovih sinov. Nikoli ne pozabi tega, Francek.« TeresioBosco, Don Bosko, Ljubljana 1988, str. 314-315. UKRADEL SEM DVA KRUHKA vgust 1872. Zazvonilo je in velikanska množica fantov se je usula iz učilnic in delavnic, kričeč: »Malica! Malica!« Dva peka sta na koncu dvorišča postavila štiri velikanske košare, polne svežih in dišečih kruhkov. Vpila sta: »Vsak samo po enega in nič več!« Francek Piccollo, deček enajstih let, ki je prišel malo poprej iz Pecetta Torinese, je gledal vse tisto prerivanje in čakal, da bi prišel na vrsto. Sicer je opoldne pojedel veliko mine-štre, po nekaj urah pa se mu je spet prebudil tek. Želel si je vsaj podvojiti obrok, ker se mu je zdelo, dasamo en kruhek ne bo dovolj. Ta oratorij je bil reven, in tudi kruha ni bilo veliko na voljo leta 1872. Ko je tako premišljal, je opazil, da so nekateri prijatelji kruhek vtaknili v žep, se mirno spet postavili v vrsto in tako dobili še drugega in tretjega, ne da bi kdo kaj opazil. »Tudi mene-je pripovedoval potem Francek - je premagal tek, ukradel sem dva kruhka in zbežal za vratarnico, da sem ju hlastno pojedel. Potem pa me je zapekla vest. -Kradel sem-sem pomislil. Si bom jutri upal k obhajilu? Moram se spovedati! Toda moj spovednik je bil don Bosko. Vedel sem, kako se bo užalostil, ko bo zvedel, da sem kradel. Kaj storiti? Ne toliko zaradi sramu, temveč ker sem se bal užalostiti don Boska, sem zbežal skozi cerkvena vrata in tekel v svetišče Marije Tolažnice, ki je bilo nedaleč. Vstopil sem v napol temno cerkev, izbral najbolj skrito spo-vednico in pričel spoved: - Prišel sem se spovedat, ker me je sram spovedati se pri don Bosku. (Tega mi ne bi bilo treba povedati, a sem bil tako navajen odkritosrčnosti, da se mi je to zdelo potrebno.) Neki glas mi je odgovoril: - Le povej. Don Bosko ne bo nikoli zvedel. Bil je don Boskov glas! Moj Bog! Oblil me je mrzel pot. Saj je bil don Bosko vendar v orato-riju, kako jeto mogoče? Čudež? Ne, nobenega čudeža. Don Boska so kakor običajno povabili, da bi prišel spovedovat k Mariji ToI ažn i c i, POGOVORZBRALCL GREGORIJANSKE MAŠE Ojunačila sem se in vas vprašujem, ali bi pri vas lahko prosila oz. naročila za su. maše. Pri nas je tako zasedeno, da moraš čakati tudi do pol leta, preden se bere sv. maša. Moji sorodniki so že vsi pomrli, edino jaz še živim. Dobro vem, da se vrednost sv. maše ne da plačati, pač pa vaše opravilo. Vida, Radlje • Zelo hvaležni vam bomo, če nam boste pošiljali tudi za sv. maše. V naši salezijanski skupnosti mnogi sobratje - zlasti v diaspori in misijonih - živijo pravzaprav predvsem od darov za sv. maše, ki jim jih pošiljamo z Rakovnika. Pomeni, da mnogi naši sobratje opravljajo daritev sv. maše po namenih, ki jih dobivajo od nas in so na ta način tako še bolj povezano z rodno domovino in z rojaki iz Slovenije. Tudi mnogi starejši in drugi sobratje po Sloveniji, ki ne delujejo na župnijah, že vrsto let mašujejo po namenih, ki jih mnogi verniki izrazijo ob raznih romarskh shodih na Rakovniku ali kje drugje. O možnostih si lahko preberete na 26. strani. DAROVI IN PROŠNJA ZA MOLITEV Sprejela sem 6 izvodov Salezi-jonskega vestnika. Hvala. Bog naj blagoslovi vsa vaša dela, jaz z veseljem prečitam vse te pomembne stavke. Danes vam pošiljam mali dar. Sami odločite. Nekaj za Vestnik, drugo za ma-šno zvezo. Spomnite se na nas, ki smo potrebni Božje pomoči. Stari smo in slabega zdravja. Bog daj, da bi vam še lahko kaj darovala. Prosim, molite za nas. Jaz pa tudi vsak dan molim za Božjo pomoč vam vsem duhovnikom. Mici, Jurklošter • Vam in vsem drugim naročnikom Salezijanskega vestnika, ki ste vletu 1998natak ali drugačen način, z denarnimi prispevki, molitvijo, žrtvijo in osebnim delom podpirali izdajanje in razpošiljanje našega Vestnika, se res prisrčno zahvaljujemo. Samo z vašo pomočjo je lahko Vestnik tak, kot je. Vaše pozornosti smo bili na poseben način deležni v predbožičnih in božičnih dneh. Toliko voščilnic, denarnih darov in drugih oblik pozornosti ... hvala vam za vse. Morda pa se je v tem letu in teh dneh vendarle dogodila kaka nevšečnost: vsem se nismo uspeli pravočasno zahvaliti, izgubil se je kak naslov, spremenili ste svoj naslov; za vse, kar morda ni bilo v redu, se vam iskreno opravičujemo. Obljubljamo vam molitveni spomin tukaj na Rakovniku pri Mariji Pomočnici. V letu 1999 pa vam vsem želim obilo Božjega blagoslova, zdravja in varstva Marije Pomočnice. NA KARLOVŠKI Nobeno življenje tako rada ne spremljam kot salezijansko, saj sem tudi jaz sama v življenju najlepše dneve preživela pri sestrah salezijankah na Karlovški cesti v Ljubljani. Prepričana sem, da se g. Jurij Lambizar veseli pri Bogu in Mariji, saj nas je Lako lepo učil. Olga, Trebnje • Mnogi se radi spominjate lepih dni, ki ste jih pred vojno preživeli pri salezijancih ali sestrah hčerah Marije Pomočnice. Veseli bomo vaših spominov, če jih boste še zapisali in poslali na uredništvo. Stavba na Karlovški je sicer zdaj res že vrnjena sestram salezijankam, ampak v njej so še vedno stranke in tako žal sestre še ne morejo urejati, kaj šele uporabljati teh tako potrebnih prostorov. Tudi to zadevo vam priporočam v molitev. VESTNIK BO ŠE BOUŠI Naj se ti zahvalim za Salezijanski vestnik, ki sem ga prejela. Resnično sem ga bila vesela, še toliko bolj pa potem, ko sem ga pričela brati. Vedela sem, da je to dober »časopis«, a da je tako dober, tega si nisem predstavljala. Se enkrat HVALA zanj in za vse drugo. Jerica, Radeče • Jerica, hvala ti za pismo in besede o Vestniku. Vesel sem, da ga jemlje v roke tudi veliko število mladih. Upam le, da je in da bo še naprej koristen tudi mnogim mladim. Če se tako zelo bohoti to, kar je slabo, kar vodi na kriva pot, kar uničuje človeka, naj se med dobronamernimi širijo tudi dobre stvari in prepričan sem, da je tudi Salezijanski vestnik taka dobra stvar, ki je lahko marsikomu v spodbudo. Verjetno si želimo kar vsi, da bi s pomočjo, nasveti, kritikami in prispevki mnogih bralcev, in tako tudi s tvojo, Vestnik postajal še lepši, privlačnejši, in da ga bo v roke dobilo še več ljudi, tudi mladih. Na uredništvo Salezijanskega vestnika je prišlo je še veliko drugih pisem in prispevkov, žal pa ni mogoče objaviti vseh. Se opravičujemo. Vabljeni, da napišete, vprašate, narišete, poveste svoje mnenje. Janez POTOČNIK urednik Salezijanskega Vestnika I • 1999januar - februai ^ 53 SALEZIJANSKI KOLEDAR JANUAR 22. bi. Lavra Vicuna, gojenka hčera Marije Pomočnice 24. sv. Frančišek Šaleški, glavni zavetnik Salezljanske družbe, Spomin Marije Pomočnice 31. sv. Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev FEBRUAR 1. spomin vseh rajnih salezijancev 24. spomin Marije Pomočnice 25. bi. Alojzij Verslglia in bi. Kalist Caravario, prva salezijanska mučenca 28. spomin sv. Janeza Boska MLADINSKA MASA Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30na RAKOVNIKU 4. februar 4. marec Salezijanska mladinska pastorala DON BOSKOV ŠPORTNI TURNIR 23. januar, Kodeljevo, 9.00 Informacije in prijave, Metod Ogorevc, tel. 061/127-1459 ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU SV. JANEZA BOSKA OTROŠKI PEVSKI ZBORI 31. januar, Rakovnik, 15.00 Informacije: Janez Potočnik, tel. 061/127-3028 POSTNE DUHOVNE VAJE ZA MLADE 17,-19. februar: VERŽEJ, prijave: Maršič Franc, tel. 069/87-871 19.-21. februar: MIRENSKI GRAD,prijave: VidicJože, tel. 061/793-633 26.-28. februar: BLED,prijave: Vidic Jože, tel. 061/793-633 5. -7. marec: ŽELIMLJE,pr/yai/e.- Vidic Jože, tel. 061/793-633 12.-14. marec: POHORJE,pn/a/e: VidicJože,tel. 061/793-633 19.-21. marec: za študente in animatorje, KOPRIVNIK, prijave: Lisec Martin, tel. 061/127-1419 Za vse skupine: začetek prvi dan ob 19.00, sklep s kosilom. DUHOVNE VAJE-ŽELIMLJE 5.-7. februar: za fante in dekleta 4.-6. r. 26.-28. februar: za fante 7.-8. r. 12.-14. marec: za fante in dekleta 7.-8. r. 19.-21. marec: za fante 4.-6. r. Za vse skupine velja: začetek prvi dan ob 17.00, sklep s kosilom. Prijave: PeterPolcM 061/1702-115 ali 061/1702-100 DUHOVNE VAJE IN DRUGA SREČANJA ZA DEKLETA - BLED 15.-17. januar: gospodinjski tečaj, začetek ob 19.00,prv/ai/es. Damjana 12,-14. februar: DVza dekleta 7.-8.r„ začetek ob 19.00, prijave s. Ivanka 15,-17. februar: DVza dekleta 5.-6.r„ začetek ob 12.00, prijave s. Ivanka 19.-21. februar: za birmanke, začetek ob 19.00, prijave s. Ivanka 22,- 24. februar: DVza dekleta 7.8.r„ začetek ob 12.00, prijave s. Ivanka 12,-14. marec: dekle, postani - OIV. začetek ob 19.00, prijave s. Damjana 19.-21. marec: za birmanke, začetek ob 19.00, prijave s. Ivanka Prijave:s. Damjana, tel. 061/125-9204, s. Ivanka, tel. 064/741-075 i • 1999januar - februar Po poti svetosti Anton Martin Slomšek mhniiotieamts ©o K« Ministranti O. K. Stefano Pagazzi Ministrantov priročnik Prvi priročnik za ministrante! Zgodba o Jonu vodi ministrante v osnovno poznavanje lastnega 'poklica', drže pred oltarjem in med ljudmi, osebne rasti ter v poznavanje osnov bogoslužja in ministriranja ob raznih priložnostih. Cena: 650 SIT o peti svetosti Î^Mtm S^rnitm "S/amMi Strip o Antonu Martinu Slomšku, njegovem življenju in delu. Zgodba o prvem slovenskem svetniku izpod peresa Berte Golob in v sliki Petra Škerla orisu je njegovo življenjsko pot od Sloma do Maribora. Strip je izhajal v reviji Ministrant. Cena: 450 SIT p založba, trgovina, priprava za tisk, video p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061/127-30-86