PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 5 (9310)	TRST, sreda, 7. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NEIZBEŽNA VLADNA KRIZA IN NEVARNOST PREDČASNIH VOLITEV
Socialistično vodstvo bo danes uradno zapečatilo usodo vlade Moro-La Malfa
PSI predlaga novo vlado, ki bo sposobna reševati pereča vprašanja in ki naj bi imela tudi podporo komunistov - KPI svari na nevarnost poslabšanja položaja
RIM, 6. — Osrednje vodstvo PSI se bo jutri sestalo, da prouči politični položaj in sklepa o usodi vlade Moro - La Malfa. Po dosedanjih izjavah socialističnih voditeljev, bo vodstvo PSI jutri potrdilo De Martinovo stališče, da ne obstaja več vladna večina. To pomeni, da bodo socialisti izstopili iz večine in s tem povzročili vladno krizo. O političnem položaju in o dogodkih, ki so pripeljali do te odločitve socialistične stranke bo poročal na seji vodstva tajnik De Martino. Na osnovi njegovega poročila bodo sestavili zaključni dokument, ki bo dejansko zapečatil usodo sedanje vlade. Napovedujejo, da bo dokument gotovo soglasno sprejet, j Seja vodstva PSI je b;la že svoj
čas sklicana, da bi na njej proučili programsko kongresno platformo. Zaradi novih dogodkov, ki so nastali v zadnjem času, je bil dnevni red jutrišnje seje spremenjen. Pričakujejo, da bodo o kongresu razpravljali na seji vodstva, ki bo v petek, 9. januarja. Kot poročajo, se bodo tajnik De Martino in nekateri drugi voditelji stranke v četrtek
sprejemala sklepe in odločala o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih brez posvetovanja s PSI, ki je bila do sedaj vendar vladna stranka, čeprav je podpirala vlado od zunaj. Socialisti pravijo, da je vlada Moro - La Malfa tudi po volitvah 15. junija nadaljevala s politiko, kot bi se nič ne prepetilo. Zato socialisti ugotavljajo, da sedanja vlada ni sposobna reševati nuj-
udeležili mednarodnega zasedanja I nih dospodarskih in socialnih vpra
socialističnih strank sredozemskega območja.
Socialistično vodstvo, bo torej jutri samo formalno odločalo o usodi vlade Moro - La Malfa, ki je bila umeščena novembra meseca leta 1974 po dolgi vladni krizi.
Vladna kriza, ki jo odpirajo socialisti, je sprožila obširno razpravo naj si bodi o vzrokih krize, kakor tudi o perspektivah nove vlade, kot morebitnih predčasnih volitev. Socialisti so v zadnjih dneh povedali, da vladna večina dejansko ne obstaja več, ker da je vlada Moro - La Malfa v zadnjih mesecih
šanj in da bi jo treba zamenjati z novo vlado, ki naj bi imela podporo najširšega kroga naprednih demokratičnih strank in ki naj bi delovala do konca sedanje zakonodajne dobe, ki se bo zaključila spomladi leta 1977. Socialisti pravijo, da bi morala imeti nova vlada takšen program, ki bi ustrezal tudi komunistični partiji. Zato poudarjajo, da ni nujno, da se komunistična partija nepotrebno udeležuje v vladi.
Sociabsti pravijo, da je bila sedanja De Martinova pobuda samo «navidezno nepričakovana» in ugotavljajo, da so že takoj po referendu-
liiiiiiiiiuminiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiniiniiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii
PO DALJŠEM PREMIRJU
V	LIBANONU PONOVNO IZBRUHNILI SPOPADI
Krščanski falangisti blokirali palestinsko taborišče
V	prvih spopadih 12 mrtvih in 75 ugrabljenih oseb
BEJRUT, 6. — Premirje v Libanonu je končano. Dvanajst mrtvih in najmanj 75 ugrabitev je obračun prvih ur spopadov, ki so se vneli vsepovsod na periferiji libanonskega glavnega mesta, odkar so maro-nitski kristjani, člani falange, blokirali vse dohode v palestinsko taborišče Tal Zaatar in celo napadli vojaške tovornjake z živili za 6000 oseb, ki v tem taborišču živijo.
Muslimanski oddelki so že napovedali, da bodo sprožili pravo vojno, če falangisti ne bodo odnehali s svojim izzivanjem, ki spravlja v veliko nevarnost rezultate dolgotrajnih posredovanj, pogajanj in potrpežljivosti sprtih strank.
Medtem vlada splošno zanimanje za skorajšnjo sejo varnostnega sveta OZN o bližnjevzhodnem vprašanju. Glasnik State Departementa v ZDA je pojasnil, da bi washington-ska vlada bila pripravljena tudi sprejeti rahle spremembe k poprejšnjim resolucijam OZN in da so pripravljeni z vetom preprečiti kakršnokoli izjavo, ki bi «škodovala interesom miru». Kaj mislijo, niso v ZDA pojasnili, vendar je jasno, da so sedaj pod pritiskom izraelskih zaveznikov, ki ne marajo, da bi OZN na kakršenkoli način priznala Pa*6' stincem pravice do lastne politične ali državne tvorbe, za kar se pa — nasprotno — zavzemajo v Egiptu.
Vodstvo PSI bo danes odločalo o usodi vlade Moro - La Malfa. Po dosedanjih izjavah številnih socialističnih voditeljev bo vodstvo potrdilo izstop socialistične stranke iz vladne večine. To pomeni, da se bo danes dejansko začela vladna kriza, saj je nemogoče pričakovati, da bi vlada nadaljevala z delovanjem brez podpore socialistične stranke. Na današnji seji bo imel poročilo tajnik De Martino. Ob koncu bo vodstvo sprejelo dokument, s katerim bo formalno zapečatilo konec Vlade Moro - La Malfa.
V	Libanonu se je po daljšem premirju spet vnela državljanska vojna, potem ko so krščanski falangisti obkolili neko palestinsko begunsko taborišče. Prva poročila govore o 12 mrtvih in najmanj 75 ugrabljenih osebah.
V	Angoli se uspešno nadaljuje ofenziva vladnih čet na vseh treh frontah spopadov s secesio-nisti in južnoafriškim interventi-stičnim korpusom. Med boji je bil ubit en južnoafriški general, zajeli pa so tudi več južnoafriških vojakov, in belih plačancev. Množijo se medtem diplomatske pobude med velesilama, ki noče-, ta za Angolo žrtvovati svojih dvostranskih odnosov in sporazumov.
Tu trdijo, da OZN ne sme spreminjati svojih prejšnjih resolucij in da mora, v tem okviru, priznati Palestince kot «sogovornika Izraela na mirovnih pogajanjih», predvsem pa na ženevski mirovni konferenci, ki bi jo Kairo rad sklical že junija letos.
Egipt bi s tem rad dosegel dva cilja: Izrael osamiti diplomatsko in ga prisiliti k neposrednim pogajanjem z Arafatovo OLP, istočasno pa odvzeti v okviru te strategije vsako politično težo «fronti oporekanja», ki jo sestavljajo palestinski skrajneži in nekatere radikalne arabske vlade.
OSLO, 6. — Socialdemokrat Od-var Nordli bo novi norveški premier prihodnji teden, potem ko je sedanji predsednik vlade, prav tako laburist Bratelli napovedal kralju Olavu V. svoj odstop zaradi starosti. Sklep o imenovanju Nordlija je že ratificirala norveška laburistična stranka.
mu o razporoki poudarili, da je leva sredina preživela svojo dobo. Še bolj odločno pa so socialisti nastopili proti politični zakonitosti vlade Moro - La Malfa ,je izjavil Giolitti, po 15. juniju, in to zaradi dejstva, ker si je zadala nalogo, da ponovno pridobi socialistično stranko za staro politiko leve sredine. To pomeni, so izjavili mnogi socialistični voditelji, da se je položaj v Italiji po 15. juniju spremenil, v vladi pa se ni nič spremenilo.
O vladni krizi v sedanjem političnem položaju pa imajo komunisti popolnoma drugo mnenje. Že večkrat so poudarili, kar podčrtuje tudi član vodstva KPI Napolitano, da je res, da so se politični pogoji v Italiji po 15. juniju lanskega leta spremenili. Toda komunisti pravijo, da je treba biti sedaj zelo oprezni zaradi stalnega slabšanja gospodarskega in socialnega položaja in zaradi dejstva, da v sedanjem trenutku ni videti nobene koristne rešitve vladne krize, zlasti zato, ker je socialistična stranka že izjavila, da se ne bo vrnila v vlado v sedanji zakonodajni dobi.
, Komunistična partija se sicer strinja z oceno socialistov delovanja sedanje vlade. Meni pa, da je treba v sedanjem resnem položaju sprejeti takšne pobude v parlamentu in izven parlamenta, ki bodo prisilili vlado, da pristane na popolno spremembo ukrepov, ki jih je nedavno sprejela in jih predložila parlamentu o preureditvi industrije in Jugu, da bodo ustrezali splošni koristi delavskih množic.
Do sedaj socialisti niso točno povedali, kaj pravzaprav hočejo doseči z vladno krizo, razen tega, da so ugotovili, da sedanja vlada ne ustreza več potrebam države in da jo je treba zamenjati z vlado, ki bo sposobna reševati pereča vprašanja. Pri tem socialisti dodajajo, da bi morala nova vlada uživati podporo strank ustavnega loka, .vključno komunistov.
Po drugi strani pa je treba omeniti, da so demokristjani skupno z njihovo levico, izjavili, da ne bodo pristali na sestavo takšne vlade, ki bi odprla komunistom vrata v vladno večino. To je poudaril tudi danes minister za industrijo Donat - Cattin, ki je izrazil željo po obnovitvi sodelovanja v vladi s socialistično stranko, hkrati pa dodal, da krščanska demokracija «izključuje vsako o-bliko pridružitve komunistične partije vladni večini». To stališče je že nekajkrat zavzel tudi tajnik KD Zaccagnini. Demokristjani se bojijo, da bo vladna kriza povzročila tudi odložitev njihovega kongresa.
sednik turške vlade Demirei in predsednik češkoslovaške vlade Strougal, ki je včeraj prispel v Ankaro. Na osnovi sporazuma bodo okrepili trgovinsko zamenjavo med državama. Češkoslovaška bo zgradila v Turčiji tudi nekaj termoelektričnih central.
Sporazum o sodelovanju med Turčijo in ČSSR
ANKARA, 6. — Po nedavnem o-bisku v Turčiji predsednika sovjetske vlade Kosigina in po napovedi «turško - sovjetskega sporazuma prijateljstva», so danes podpisali v Ankari sporazum o gospodarski, znanstveni, tehnični ter industrijski kooperaciji med Turčijo in Češkoslovaško. Sporazum sta podpisala pred-
Portugalski svet revolucije razpravlja o odnosu do strank
LIZBONA, 6. - Svet revolucije zaseda že dalj časa, da bi preučil predloge o novem sporazumu med strankami in oboroženimi silami. Osrednja točka razprave je način izvolitve predsednika republike, vendar se tudi v svetu revolucije upirajo preprostemu «vračanju v vojašnice».
Po preosnovi De Azevedove vla-de1, v kateri so še okrepili svojo moč socialisti, so se koalicijske stranke (PPD, PSP in KPP) dogovorile o agrarni reformi. Ta se bo nadaljevala, vendar samo južno od Taga, v Allenteju, kjer prevladuje latifundij, ne pa na severu, kjer je kmečka lastnina razdrobljena. To so zahtevali socialisti, ki so prevzeli kmetijsko ministrstvo (tega je prej vodil komunist), vendar so se o tej politiki dogovorile vse stranke.
VELIČASTEN «DAN EMIGRANTA» V NATRPANI DVORANI RISTORI V ČEDADU
Beneški Slovenci so manifestativno izpričali narodnostno, socialno in politično osveščenost
Številno zastopstvo deželnih, pokrajinskih in občinskih predstavnikov in predstavnikov iz sosedne Slovenije - Pittoni: «Vaš protest trka na zavest svobodnih in demokratičnih ljudi naše dežele • Država je že predolgo vaš dolžnik...»
nec v rimskem parlamentu Mario Lizzerò, predsednik deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Arnaldo Pittoni. deželni svetovalci Drago Štoka, Arnaldo Baraccetti, Piero Zanfagnini in Roma-“ Specogna, čedajski župan Gio-
Dvorana g iedališča «Ristori» med praznikom emigrantov.
■iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuKmiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiuiiiiiiiniiiiifiiliiiiiiiiiiuiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
MRZLIČNA DIPLOMATSKA AKCIJA MED VELESILAMI
Uspehi vladnih čet v Angoli tudi proti silam Južno Afrike
V sestreljenem letalu pri mestu Kungu ubit južnoafriški general Med ujetniki iz vrst FNLA in UNIJA južnoafriški vojaki in plačanci
LUANDA, 6. — Ofenziva vladnih čet Ljudske republike Angole (FA PLA) se uspešno nadaljuje na vseh treh frontah, proti severu in vzhodu (kjer deluje secesionistična filoame-riška vojska FNLA) in proti jugu, kjer se proti vladnim oddelkom vojskujejo sile Sawimbijeve UNITA in oddelki južnoafriške redne vojske, ki je tjakaj vdrla iz bližnje Namibije.
Najvidnejši uspeh Netovih oddelkov je zavzetje mesta Kungo, 300 kilometrov jugovzhodno od Luande. Tu so vladni vojaki FAPLA zajeli več sovražnih vojakov, med katerimi tudi tri vojake južnoafriškega rasističnega režima. Tudi na severni fronti so vladne čete zajele več pristašev Robertove FNLA, med katerimi več belih plačancev, vendar niso objavili njihove ■ narodnosti.
Iz časnikarskih in drugih krogov so se medtem izvedele nekatere podrobnosti o vojaških uspehih vladnih čet FAPLA na severni fronti
in zavzetju glavnega štaba FNLA v Uigu (nekdanji Carmoni). Zdi se, da so sile iuandske vlade razpola-
i.	Slonokoščene obale in Senegala. Ameriški zunanji minister Henry Kissinger se je več ur pogovarjal
gale s sodobnim sovjetskim orož- tudi s sovjetskim veleposlanikom v
ULSTER: VERIGA KRVAVIH MAŠČEVANJ
V nekaj dneh 19 smrtnih žrtev
BELFAST, 6. — Devetnajst mrtvih v treh dneh. To je krvavi obračun eksplozije nasilja, ki je dalj časa tlelo pod pepelom na Severnem Irskem, v Ulstru in za katerega velik del londonskega tiska krivi neodločnost londonske vlade, njeno pasivno gledanje, kako se dogodki razvijajo sami od sebe in kako drsi Ulster v ozračje splošnega obračunavanja
Ulster je še pod vtisom včerajšnjega pokola desetih protestantskih delavcev v kraju Whitecross, v pokrajini Armagh. Pokol delavcev, ki so se z avtobusom vračali proti domu in jih je skupina zamaskirani hteroristov izvlekla iz vozila ter pomorila s streli iz brzostrelke, si lasti doslej nepoznana organizacija «Akcijska republikanska sila južnega Armagha». Domnevajo, da gre za ultra - disidente organizacije IRA-provisionals, ki pa zadnje čase ni bila vpletena v teroristične akcije.
Policija skuša razumeti, kdo je avtor atentatov, vendar se ji preveč ne mudi. Dobro ve, namreč, da storilcev ne bodo nikoli odkrili, tudi zato, ker spada pokol desetih protestantskih delavcev pri Armaghu v verigo maščevanj.
Prejšnji petek so namreč neznanci ubili v Ulstru tri protestante. Dva dni pozneje, v nedeljo^ zvečer, so protestantski prenapeteži pobili dve katoliški družini (pet mrtvih) prav v Whitecrossu. Sledil je povračilni pokol deseterice v istem kraju ter kmalu nato umor nekega policijskega agenta.
Londonska vlada je sicer uradno
na zimskem dopustu, vendar je moral premier Harold Wilson na vrat na nos sklicati kabinet. Zanimivo je, da je na sejo, ki je bila v poznih popoldanskih urah, povabil predvsem ministra za Ulster Merlyna Reesa, nadalje zunanjega ministra, obrambnega ministra ter feldmar-šala Carverja, ki načeljuje britan-
skemu glavnemu stanu vojske. To je prvič v sodobni britanski zgodovini, da se vojaški predstavnik udeleži seje na vladni ravni.
Seja britanske vlade je trajala poldrugo uro. Glasnik Wilsonovega kabineta je sporočil samo, da so sklenili poslati v pokrajino Armagh nadaljnjih 600 angleških vojakov.
jem, «katjušami» in reakcijskimi lovci, predvsem pa sovjetskimi težkimi tanki T 34.
Prav uspehi MPLA, ki jo v svetu v vedno večji meri priznavajo kot edino zakonito predstavnico angolskega ljudstva (zadnji je primer Libije, ki je priznala vlado Agostinha Neta v Luandi), mečejo iz ravnotežja imperialistične sile, ki so zaigrale karto vsestranske podpore sece-sionističnim gibanjem FNLA in UNI TA, tja do pustolovščine rasističnega režima iz Pretorie, ki je preko Namibije poslal v Angolo svoj ekspedicijski korpus. Zadnja vest s fronte v Kungu pa je, da je vladnim oddelkom uspelo sestreliti sovražno letalo. Pri tem je med drugimi častniki južnoafriških napadalcev izgubil življenje tudi general Potgieter. Njegovo smrt so u-radno potrdili tudi v Pretorii.
Zadrega je, seveda, tem večja, ker spričo vsestranskih dokazov o imperialističnem vmešavanju v Angoli v ZDA vztrajno pozivajo k umiku «tujih čet» in navajajo sovjetske ter kubanske.
Okoli Angole se medtem plete mrzlična diplomatska akcija. ZDA pritiskajo v dve sincri. Na eni strani skušajo izsiljevati SZ, ki pošilja pomoč zakoniti vladi Ljudske republike Angole, na drugi pa skušajo Amerikanci prepričati vse svoje a-friške zaveznike, naj bi jih podprli na skorajšnjem zasedanju Organizacije za afriško enotnost, ki bo prihodnji teden v Atìis Abebi. V ta namen so Fordovi odposlanci obiskali prestolnice Zaira, Gabona, Kameru-
Furgon, s katerim so se vozili ^protestantski delavci, ki-so jih v okraju Armagh pomorili irski teroristi.
ZDA Anatolijem Dobrininom. O uspehu razgovorov ni Kissinger hotel dati jasnih izjav, rekel je le, da je «položaj v Angoli danes boljši kot včeraj». Glasniki Bele hiše pa vztrajno govorijo o nujnosti oblikovanja koalicijske vlade treh sil (MPLA, FNLA in UNITA) v Angoli. Pri tem računajo v ZDA na to, da Moskva verjetno ni pripravljena do skrajnosti napeti odnosov z drugo velesilo zaradi Angole. Na drugi strani pa so v Moskvi prepričani, da je vlada Ljudske republike Angole dovolj močna, da bi brez ameriške pomoči FNLA in južnoafriškega vojaškega posega na strani UNITA, tudi sama strla secesionistične sile.
Vsekakor pa je Kissinger po sestanku z Dobrininom povedal, da ne namerava odložiti načrtovanega potovanja v Sovjetsko zvezo 19. januarja.
ČEDAD, 6. — V kinodvorani «Ristori» je bilo včeraj tradicionalno izseljensko srečanje. Udeležili so se ga beneški Slovenci, ki se za praznike vračajo v krog svojih družin in v svoj rojstni kraj. številni domačini iz vseh beneških vasi in občin skupno z beneškimi župani ter občinskimi odborniki in svetovalci, nadalje predstavniki oblasti videmske pokrajine, dežele in parlamenta, ža'-' stopniki slovenskega političnega in kulturnega življenja ter iz Jugoslavije in sosednega slovenskega obmejnega področja. Kinodvorana je bila tako v parterju kot na balkonu napolnjena do zadnjega kotička. Prisotnih je bilo nad tisoč oseb.
Kolikšen napredek so v pogledu organiziranosti in osveščenosti napravili beneški izseljenci ter z njimi tudi vsi beneški Slovenci, dokazuje skromna primerjava med včerajšnjim in prvim dnevom emigranta, ki ga je prosvetno društvo «Ivan Trinko» priredilo 6. januarja 1964. leta. Naj povemo, da se je pred 12 leti zbralo v skromnih prostorih če-dajskega društva «Ivan Trinko» le nekaj desetin izseljencev, katerim je zapel pevski zbor iz Dola-Poljan, medtem ko so včeraj beneški Slovenci napolnili gledališko dvorano ter pripravili samostojen program.
Ta primerjava nas poduči o neverjetni rasti gibanja za gospodarski in narodni razvoj slovenskega dela videmske pokrajine ter o nevzdržnem stališču odgovornih dejavnikov nasproti 'enotnim in odločnim zahtevam beneških društev in prebivalstva, po priznanju njihove narodne identitete in podelitvi enakih narodnih pravic, kot jih uživajo ostali Slovenci v Italiji.
Včerajšnji izseljenski dan so s svojo navzočnostjo počastili posla-
liilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiimiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii
ÙB ZAKLJUČKU OBISKA V ZAGREBU
Poziv predsednika Tita na skupno reševanje vseh perečih vprašanj
BEOGRAD, 6. — «Med neuvrščenimi državami, ki danes predstavljajo dve tretjini človeštva, pripada Jugoslaviji pomembno mesto,» je izjavil predsednik Tito na sinočnji večerji pred odhodom iz Zagreba, kjer je preživel novoletne praznike. «To smo dosegli s svojim delom v preteklosti in v sedanjem obdobju, z osvobodilno vojno, graditvijo socializma in ustvarjanjem enotne socialistične skupnosti iz mnogih narodnosti. To je bila stvar in varujmo to skupnost.»
V zdravici na večerji, ki jo je Titu priredila dvojica njegovih gostiteljev — predsednik predsedstva Hrvatske Jakov Blaževič in predsednica CK ZK Hrvatske Milka Planinc — je jugoslovanski predsednik nekoliko več spregovoril o vlogi Jugoslavije v mednarodnih odnosih. Dejal je tudi tole: «Prepričan sem, da bo letošnje leto pomenilo novi napredek v nadaljnjem razvijanju pravilnih odnosov med našimi narodi in med nami, voditelji. Morda se sploh še ne zavedamo daljnosež-nosti tega, kar danes delamo. Zato je vedno treba misliti na to, kako se obnašamo. To obnašanje pa se zrcali predvsem v naših medsebojnih odnosih. Imeti moramo dobre od-
nose. Razumljivo je, da so stvari, s katerimi se ne strinjamo vsi. Vsaka republika, vsaka narodnost ima tudi nekatere svoje lastne težnje in probleme. Toda vsi skupaj moramo upoštevati 'eno — da je treba obstoječe probleme reševati z medsebojnimi pogovori. Ti naši notranji problemi pa so drobni v primerjavi s tistim, kar se danes dogaja v svetu. In ni takšnega problema, ki ga ne bi mogli rešiti v medsebojnih pogovorih.»
Tito je tudi opozoril, da je treba vedno misliti na celotno jugoslovansko socialistično skupnost, na interese skupnosti v celoti. Sleherno zapiranje v ožje okvire, v neke lokalne meje je nevarno. «Zato moramo biti pri vseh vprašanjih prožni,» je pribil Tito, «med seboj se moramo dobro razumeti, jaz pa pravim — imeti tudi radi, moramo se imeti radi.»
Ob koncu zdravice je jugoslovanski predsednik povedal, da je prijetno dočakal novo leto v Zagrebu in teh nekaj dni odlično porabil za oddih. Napovedal je, da ga sedaj čakajo nove naloge in dolžnosti. Predsednik Tito se je danes vrnil v Beograd.
VLADO BARABAŠ
vanni Del Basso, župani iz Grmeka Fabio Bonini, Sovodenj Pietro Zua-nella, šent Lenarda Renato Ošnjak in Špetra Slovenov Gino Coredig. Nadalje so bili prisotni pokrajinski svetovalci v Vidmu Pavel Petricig, Giuseppe Chiabudini in pokrajinski svetovalec furlanskega gibanja Commi, pokrajinski tajnik KPI iz Vidma Renzo Pascolai, občinski odbornik iz Dreke Mario Bern jak, predstavnik PRI Gianfranco Cosatti, član gorske skupnosti Giovanni Bat-tocletti, občinski svetovalec iz Šent Lenarda Avgust Laurentig, občinska svetovalka iz Grmeka Rozina Zafferli, občinski svetovalec iz Nem Giacomo Capitan, podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI - VZPI iz Vidma Luigi Raimondi, predstavnika AGLI iz Vidma Gino Dassi in Mario Fain, tajnik SKGZ Darij Cu-pin, predsednik in direktor Stalnega slovenskega gledališča Josip Tavčar in Filibert Benedetič, predstavnik deželnega urada za emigracijo in delo Rolando Clan, predstavnica prosvetnega društva «Kras» iz Doberdoba Marija Ferletič, direktor Ente Friuli nel mondo Vinicio Talotti in drugi. Generalni konzulat v Trstu je zastopal vicekonzul Lojze Kante, iz Jugoslavije pa so se odzvali povabilu Anton Ladava. predsednik občinske skupščine Tolmin, Vlado Uršič član komisije za mednarodne stike skupščine SR Slovenije ter Franc Kravanja, predsednik medobčinskega sveta Socialistične zveze.
' -Pozdravni , telegram sta poslala predsednik deželnega odbora Antonio Comelli in deželni svetovalec Rinaldo Berto! i
, Program, ki je trajal več ur, je obsegal pozdravijo nagovore ter nastopa kulturno-prosvetnih skupin.
Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je v svojem obsežnem govoru obravnaval vprašanje emigracije in s tem povezanega gospodarskega položaja Benečije ter narodnostnih pravic beneških Slovencev.
«Za vas, beneške Slovence, je bila pot v tujino bolj grenka, kot za katerega koli drugega prebivalca naše dežele in hkrati edina možnost za preživljanje. Vzroke izseljenstva je treba iskati tudi v zanikovanju narodnostnih pravic vaše etnične skupnosti, ki ima svoje značilnosti, navade in tradicije. To je strašen nesmisel za demokratično državo, _ ki se v vsej svoji dejavnosti navdihuje pri takšni ustavi, katere načela so uresničevali naši ljudje v osvobodilnem boju. Tt-ga vam ne pravim zavoljo tega, ker bi hotel naštevati vaše težave, niti ne zategadelj, da bi odpiral brazgotine, pač pa govorim o njih zato, ker so končno postali nanje pozorni ljudje, javni upravitelji in vsa deželna skupnost.
Vsem so namreč znane zahteve predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti videmske pokrajine, sporočene predsedniku dežele ter predstavnikom političnih skupin v deželnem svetu, v katerih se je jasno izoblikovala potreba, da dežela pomaga kulturnim skupinam, ki hočejo zaščititi in ovrednotiti kulturno dediščino slovenskega prebivalstva na Videmskem in da podpira izobraževanje mladine v slovenščini, kar bi moralo predstavljati izhodišče za bodoče državne posege.»
Pittoni je nato omenil zahtevo
(Nadaljevanje na 3. strani)
V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI
Priloga v počastitev 100-Ietnice izida prve številke «Edinosti»
Na jutrišnji dan pred 100 leti (S. januarja 1876) je v Trstu izšla prva številka časopisa «EDINOST», glasila političnega društva «Edinost».
V počastitev tega zgodovinskega dogodka v življenju tržaških in primorskih Slovencev in prav tako v slovenskem časnikarstvu, bomo v jutrišnji številki objavili prilogo s kliširanim ponatisom vseh štirih strani prve številke. ki jo hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ter spominske in druge priložnostne sestavke, ki so jih za to priložnost napisali dr. Frane Tončič, eden izmed sourednikov zadnjega letnika «Edinosti», zgodovinar Branko Marušič in dolgoletni preučevalec zgodovine slovenskega časnikarstva in bivši dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI SPORAZUM JE TREBA IZVAJATI V CELOTI
Takoj je treba omogočiti rabo slovenščine v izvoljenih svetih
Odločno stališče izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze • Ocena tristranske deželne vlade
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek ocenil sedanji politični položaj na deželni in na krajevnih ravneh. Sklenil je izdati odločno izjavo glede rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih: občinskih, pokrajinskih in deželnem svetu, saj je to osnovna pravica Slovencev v Italiji.
O političnem položaju je poročal tajnik zveze Darij Cupin, ki je negativno ocenil sestavo tristranske deželne vlade. Dejal je, da je njen program glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v bistvu ponavljanje že prejšnjega programa in se v izjavah predsednika deželnega odbora Comellija ni mnogo spremenilo v primerjavi z že sprejetimi obvezami. Dežela se ponovno sklicuje na vlado v Rimu in obljublja da bo posredovala. Pri tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kakšen bo ta pritisk, kako močan bo in če ne služi tako stališče samo za izgovor, da se ne naredi nič, tako da iz tega stališča lahko sklepamo, da se ostaja na pozicijah čakanja.
Tajnik Cupin je tudi poročal o razgovorih, ki jih je imela zveza z deželnimi vodstvi KD, KPI in PSI in stikih z deželnim tajništvom Slovenske skupnosti. V prihodnjih dneh bodo sledili še razgovori z drugimi strankami ustavnega loka PSDI, PRI in PLI in širši razgovor z deželnim vodstvom Slovenske skupnosti. Po zaključenih razgovorih bo objavljeno daljše sporočilo.
Referent za deželna in krajevna vprašanja Bogo Samsa je nato poročal o pismu vladnega komisarja tržaškemu županu glede rabe slovenščine v tržaškem občinskem in vseh drugih izvoljenih svetih. Pismo je ocenil kot izrazito negativno in ugotovil, da je v nasprotju z duhom italijansko - jugoslovanskega sporazuma ter v nasprotju z načeli preambola o maksimalno možni zaščiti ter člena 8 o ravni že sprejete zaščite. V bistvu gre za isti proces premikanja na desno, kot smo ga zabeležili pri reševanju deželne krize, kot tudi za'že znano politiko čakanja ter postopnosti.
Dejstvo je, da ni nobenega zakona ali kakršnega koli pozitivnega predpisa, ki bi prepovedoval rabo slovenščine v izvoljenih organih. Prav obratno pa obstaja deželni zakon št. 20, ki predvideva deželno podporo za dvojezično poslovanje krajevnih ustanov in torej tudi za prevajalsko službo. Predvsem pa obstajajo jasna ustavna in mednarodna določila. Zaradi tega lahko ocenimo stališče vlade kot napad na duha" sporazuma ter za slabo politično voljo, ki pomeni dejansko izpodkopavanje sporazuma. Zavedati se je namreč treba, da je sporazum celota in da je treba izvajati vsa določila od gospodarskih pa do določil glede manjšinske zaščite.
Pri tem slovenska narodnostna skupnost nikakor ne more pristajati na kakršnekoli izgovore s kongresnimi sezonami ali volilnimi manevri.
Potrebno je dokončno rešiti to vprašanje na osnovi dejanskega stanja, ki pomeni, da morajo demokratično odločati neposredno prizadete ustanove in torej občinski, pokrajinski in deželni sveti.
V živahni razpravi so člani izvršnega odbora predvsem podčrtali veliko važnost tega vprašanja in nato podrobneje govorili o širši akciji, ki je potrebna za podporo u-pravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sklenili so, da bo zveza v nekaj dneh o rabi jezika izdala posebno izjavo, v kateri bo tudi pozvala vse članice, da to zahtevo na ustrezne načine čim bolj odločno in enotno podpro.
«Raffaello» in «Michelangelo»
Nove ponudbe za odkup ladij
Vprašanje nadaljnje usode dveh najbolj reprezentativnih potniških la-
PO DOLGOLETNEM ZAVLAČEVANJU OBČINSKE UPRAVE
Slovenske Kraške vasi še vedno čakajo na zadovoljivo urbanistično ureditev
Koordinacijski odbor za vzhodni Kras izdelal predloge za varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu
dij pomorske družbe «Italia» (Fin-mare), «Raffaello» in «Michelangelo», je še vedno odprto. Po neuspelem poskusu, da bi ladji prodali nemškemu državljanu ing.
Guettnerju, ki ju je nameraval preurediti v potujoči zdravilišči za bogatejše bolnike, je postalo vodstvo «Italie» zelo previdno pri ocenjevanju novih ponudb za odkup ladij. Ponudbe se v zadnjem času menda kar kopičijo: v glavnem gre za turistično - potovalne organizacije, ki bi rade postavile «Raffaello» in «Michelangelo» za plavajoča hotela ob obali Malte, v brazilskih in ameriških pristamščih, v Perzijskem zalivu, itd. Ponudbe se glasijo na 5 do 9 milijard lir za vsako ladjo. Med ponudniki je tudi družba «Triestina de Navigacion» iz Paname, ki ponuja po 8,5 milijarde lir za vsako ladjo in ki namerava baje uporabljati «Raffaello» in «Michelangelo» za križarjenje po Sredozem- . prav, da sedaj, ob začetku leta, ne-
Okrog vprašanja izdelave podrobnih načrtov za kraške vasi, na katere čaka kraško prebivalstvo že dolga leta, je spet zavladalo zatišje. Občinska uprava, ki je lani, v prvih poletnih mesecih, na odločen pritisk raznih političnih sil, odprla to vprašanje ter. ga prinesla v občinski svet, si je nato kaj kmalu u-mila roke in naprtila vso odgovornost kraškima rajonskima konzulta-ma, ki sta še vedno, kot sicer tudi druge konzulte, še vedno nekakšen alibi za občinske upravitelje: za vse, kar gre narobe v posameznih mestnih in predmestnih četrtih, so krive konzulte, čeprav je splošno znano, da nimajo ne le pristojnosti odločanja, temveč uprava v večini primerov ne upošteva niti njenih predlogov.
čeprav je bilo o teh vprašanjih, od katerih je v veliki meri odvi-ser ves razvoj slovenskih vasi v tržaški občini, že veliko govora tudi v našem dnevniku, je vendarle
ter pogledamo, kako kaže v pri- j nato odbor določil katera zemljišča nodnje. Del zatišja, ki je v zadnjem 1 naj bi bila gradbena. S tem bi za-času zajelo to problematiko, je mo- dostili domačemu prebivalstvu ter
gcče pripisati občutnim spremembam, ki so nastale s podpisom ita-lijansko-jugoslovanskega sporazuma o dokončni ureditvi meje ter z dogovorom o namestitvi proste cone na Krasu. S tem se občutno spremeni vse dosedanje gledanje predvsem na razvoj slovenskih vasi vzhodnega Krasa, to je Bazovice, Gropade, Padrič, Tr&bč, Banov in delno Opčin. Veliko podrobnosti v zvezi z namestitvijo proste cone v tem predelu ni še znanih, zato je zaenkrat težko določati kakšne zaključke, še težje pa je ob tej perspektivi določati predloge za podrobne načrte k splošnemu regulacijskemu načrtu.
Vsa zadeva se s tem zapleta, ne sme pa vprašanje proste cone postati opravičilo za brezbrižnost občinskih upraviteljev pri urejevanju najosnovnejših urbanističnih vprašanj v slovenskih kraških vaseh.
v Trstu in Genovi.
prav za določitev podrobnih načrtov
lju z glavnima izhodiščnima lukama koliko obnovimo dosedanji potek pri- Med te spada že samo vprašanje pe-.. m—*...	<------.-	-----—	— —j—u_.-.------i.-l— rimetracije teh vasi, oziroma dolo-
čitve parametra, v katerem bi bile domačinom dovoljene gradnje, ki so bile doslej povsem prepovedane z vidnimi negativnimi posledicami za prebivalstvo. Veliko mladih ljudi se je moralo izseliti v mesto ali kam drugam, ker v svojem rodnem kraju, na svoji zemlji, ni bilo zanje več možnosti, da bi si uredili dom.
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
JUTRI PO SKLEPU SINDIKALNE ZVEZE CGIL CISL IN UIL
Celodnevna stavka javnih uslužbencev in 1 ura stavke delavcev v proizvodnji
Na Trgu Goldoni bo jutri ob 10.30 delavsko zborovanje
Za prihodnje dni napovedujejo živahno sindikalno dejavnost. Najpomembnejši dogodek v tem okviru bo jutrišnja celodnevna stavka javnih uslužbencev, ki se potegujejo za priznanje svoje delovne pogodbe. Njihova jutrišnja stavka je tudi izraz protesta nad imobilnostjo vladnih organov pri reševanju številnih vprašanj, ki gredo tudi preko specifičnega vprašanja delovne pogodbe. Uslužbenci državnih, poldržav-nih in drugih krajevnih ustanov zahtevajo tudi preosnovo celotnega sektorja, kar je eden od pogojev za reševanje tudi drugih družbenih vprašanj v državi, ki jo pretresa splošna kriza.
Stavke se bodo udeležili tudi javni uslužbenci naše dežele. Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je ob tem napovedala za jutrišnji dan večjo delavsko manifestacijo v Trstu. Delavci se bodo: zbrali na Trgu Unità, od koder bodo v sprevodu prikorakali na Goldonijev trg, kjer bo vsedeželno zborovanje ob 10.30. Govorili bodo sindikalisti naše dežele ter član vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Jutrišnjo stavko so podprle tudi nekatere avtonomne sindikalne organizacije uslužbencev ustanove Inam, ki je včlanjena v trojno sindikalno zvezo. Tudi uslužbenci poliambulant
PO SPOROČILU ODBORNIŠTVA ZA KMETIJSTVO
AH bo obveljala določena odkupna cena mleka ■ 185 lir?
Nezadostno razumevanje za zadružne pobude
V zadnji nedeljski številki našega inevnika smo na kratko poročali, ia je deželni odbornik za kmetijstvo objavil nove predpise glede odkupne cene mleka pri kmetu. Kravje Dristno mleko, z maščobo od 3,2 do 5,4 odstotkov maščobe ter od 2,7 do 1,3 odstotkov beljakovin naj bi odslej plačevali kmetu po 185 lir (vključna IVA) za liter. V krajih, ki spadajo med gorata področja, se la-iko dodajo poviški, če bo mleko vsebovalo nad 3,6 odstotka maščobe. 5 tem odpadejo dosedanji poviški, d so bili določeni za mleko iz Mera brez tbc in bruceloze in za mle-io z maščobo ter beljakovinami nad ninimalnim standardom. Nova enot-ra odkupna cena mleka je bila do-očena zaradi težav, do katerih je brišlo pri izvajanju predpisov vse-Iržavnega zakona o raznih parame-rih glede določanja dodatnih poviškov za večji odstotek maščobe in beljakovin, za mleko iz zdravih hle-rov itd. Na razgovoru med dežel-lim odbornikom in predstavniki živinorejcev je bil namreč sklenjen iogovor, da bi znašala osnovna od-nipna cena mleka 170 lir, za vsako lesetinko odstotka maščobe nad 3,4 xistotkov bi se dodal povišek 1,70 ire na liter, za vsako desetinko bdstotka proteina nad 3,3 odst. bi e dodal povišek 2,55 lire, za mleko z hleva brez tbc in bruceloze bil povišek znašal 1,20 lire za liter.
Odkupna cena 185 lir za liter nleka bi bila sprejemljiva za živi-lorejce, ki imajo najmanj 10 krav i hlevu, čeprav ne krije povsem broizvodnih stroškov, zlasti ob po-nanjkanju zadostnih krmil. Lažje je :a živinorejce v nižjih predelih Furani je, kjer imajo živinorejci več svoje krme, zlasti koruze. Toda o-nenjeni sklep deželnega odbornika ra kmetijstvo o določitvi odkupne :ene mleka še ne pomeni, da je ta iena zagotovljena. Glede tega ima-io naši živinorejci slabe izkušnje, lako je pred meseci pokrajinski bdbor za cene določil odkupno ceno nleka v znesku 150 lir, podjetje 3ALFAT pa ga plačuje po 141,50, ba tudi po 135 in 139 lir ter 6 odstotkov za davek IVA. Vsak mesec bi morali vzeti vzorce zaradi ugoto-
vitve odstotka maščobe in določanja dodatka, toda vzorcev ne jemljejo že 6 mesecev. Na pritožbe živinorejcev odgovarjajo pri omenjenem podjetju, da s tukajšnjim mlekom nimajo nobenega dobička in da jih mleko iz Veneta ter iz Nemčije stane precej manj. Naši živinorejci pa lahko postrežejo vsakomur s konkretnimi dokazi, koliko znašajo proizvodni stroški. Naj bi torej prodali vso živino in zaprli hleve? Marsikje se je to že zgodilo in tako se je v zadnjih letih na Tržaškem precej skrčilo število goveje živine. Zadnji izhod s te nevarne poti vidijo naši živinorejci v ustanovitvi zadružne kraške mlekarne in v večjem razumevanju pristojnih oblasti za specifične probleme tukajšnjega kmetijstva, med katere spada prav gotovo obstoj živinoreje. Toda zadružne pobude živinorejcev na Tržaškem (zadružna mlekarna, zadružni hlev na Krasu, zadružni hlev v dohnski občini) naletavajo samo na ovire in nezadostno razumevanje prav tam, kjer bi jih morali najbolj podpirati.
Legendami «orientekspres» ponovno na dolgo pot
Legendarni orientekspres se bo marca, na pobudo švicarskih železnic ponovno podal na dolgo pot Milan - Istanbul s svojima tipičnima parnima lokomotivama in železniškimi vozovi. Vlak se bo, kot nekoč u-stavil tudi v našem mestu ter nadaljeval pot preko Zagreba in Sofijo do Istanbula, kjer se bo po 54 urah končala vožnja. Na vlaku bo potovalo okrog sto potnikov. Vrnitev bo z letalom. V Trstu, Zagrebu in Sofiji so predvideni 6-urni postanki.
• šolsko skrbništvo sporoča, da so bili dolžni predložiti prošnjo za o-biskovanje štirimesečnih učiteljskih tečajev do včeraj, 5, januarja, samo tisti učitelji, ki nameravajo obiskovati te tečaje v drugi pokrajini od tiste, v kateri so delali pismene izpite učiteljskega natečaja za leto 1975
in lekam ter raznih uradov Inam bodo jutri ves dan stavkali. Omenjene ambulante in lekarne so bile zaprte tudi včeraj od 7.30 do 9.30. V tem času so se uslužbenci zbrali na skupščinah ter po preučitvi sedanjega položaja določili okvirne smernice nadaljnjega boja.
Iz solidarnosti z javnim sektorjem bodo jutri stavkali za eno uro tudi uslužbenci vseh proizvodnih sektorjev, od industrijskega do trgovskega. V posebnem poročilu, ki ga je te dni izdalo enotno sindikalno tajništvo za trgovski in turistični sektor, je med drugim rečeno, da so obnovitev in razvoj proizvodnje premostitev sedanje krize ter u-vedba novega, učinkovitejšega razvojnega modela odvisna tudi od pre-osnoye javnega sektorja. Uslužbenci v trgovini in turizmu bodo zato jutri stavkali eno uro, in sicer zadnjo uro vsake izmene.
Za eno uro bo ustavljen tudi železniški in avtobusni promet. Avtobusi ne bodo vozili od 10. do 11. ure. Ravno tako se bodo stavke u-deležili tudi šolniki. Stavkali bodo zadnjo šolsko uro. Na raznih delovnih mestih bodo jutri delavske skupščine.
Tudi v Genovi višje pristaniške tarife
Vodilni odbor Avtonomnega konzorcija za upravljanje genovske luke je te dni ratificiral sklep o povišanju pristaniških tarif od 1. januarja 1976 dalje. Nove tarife so za 9 do 10,5 odst. višje od tistih, ki so veljale do konca lanskega leta. Največji povišek beležijo pri tarifah za manipulacijo blaga v kontejnerjih (10,5 odst.).
Sestanek članov zgoniško-repentabrske sekcije PSI j
V ponedeljek zvečer so se v Zgoniku sestali člani zgoniško - repen-tabrske sekcije PSI, da skupaj diskutirajo in izberejo politično Unijo pred bližnjim deželnim kongresom stranke. Najprej je spregovoril član pokrajinskega aktiva Lucijan Volk, ki je okvirno orisal dosedanje delovanje socialistične stranke in naka-
zal možne rešitve za izhod iz sedanje politične negotovosti. Vzpodbudna je ugotovitev, da je stranka vendarle dosegla notranjo enotnost, kar je pogoj za popolno samostojno politično odločanje na vseh ravneh. Organizacijski tajnik pokrajinske federacije D'Amore je zatem iznesel enotno platformo PSI in nakazal nadaljnjo strategijo za učinkovito zaščito pravic delavskega razreda. Po bogati diskusiji, v katero so posegli krajevni socialistični uprav telji in nekateri posamezniki, je članstvo soglasno sprejelo strankino platformo za politiko alternative. Za predstavnika zgoniško - repentabrske sekcije na pokrajinskem shodu delegatov je bil izvoljen Boris Simoneta.
onemogočili morebitne špekulacije. Na podoben način se je dela lotilo tudi prebivalstvo zahodnega Krasa.
Predlogi za perimetracijo vasi, o-ziroma za določitev variant k splošnemu regulacijskemu načrtu, so vsai za vzhodni Kras že gotovi. Tik pred božičnimi prazniki se je koordinacijski odbor za Bazovico, Gro-pado, Bane, Padriče in Trebče sestal z urbanistično komisijo openske rajonske konzulte. Predloge bo sedaj, konzulta podrobneje proučila ter jih nato posredovala občinski u-pravi z upanjem, da bi čimprej prišli na dnevni red.
Kraško prebivalstvo je s tem dokazalo, da je pripravljeno sodelovati. Sedaj je na vrsti občina, ki mora dokazati, da ceni to sodelovanje, ki predstavlja pomemben korak na poti demokratizacije javno-upravne-ga življenja, ter da je pripravljena čimprej uresničiti predložene zahteve.
Seveda pa čaka tudi kraško prebivalstvo še veliko dela, predvsem sedaj, ko se mu približuje prikazen novih razlaščanj.
Vsa dosedanja politika občinske uprave je bila usmerjena prav v to. da čim bolj dolgo zavlačuje dokončno ureditev teh vprašanj. V vseh teh dolgih letih je bilo v tem pogledu njeno konkretno delo le to, da je naročila arhitektoma Kokorov-cu in Ruggeriju, naj izdelata študijo o kraških vaseh, ki pa ima relativno praktično vrednost, ker ne daje konkretnih predlogov. Ko je bila študija pri kraju, je odborništvo za urbanistična vprašanja, kot rečeno, poverilo nalogo izdelave predlogov za perimetracijo vasi in podrobne načrte konzultama za vzhodni in zahodni Kras ter s tem praktično še enkrat zavleklo reševanje teh problemov.
Če se je medtem na ravni kon-zult vse ustarilo, je bilo med pri zadetim prebivalstvom, ki je že do vrha sito stalnih zavlačevanj, precejšnje vrenje. Prebivalstvo vzhodnega Krasa, in v nekoliko manjši meri tudi prebivalstvo zahodnega Krasa, ni ostalo prekrižanih rok. Že v prvih jesenskih dneh se je koordinacijski odbor za vzhodni Kras, ki ga sestavljajo predstavniki vseh krajevnih gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih organizacij, lotil dela. V prvi fazi se je lotil vprašanja perimetracije vasi. Izdelal je vprašalnik ter ga porazdelil vsem družinam vseh vasi. Ljudje so odgovorili, v kakšnem stanju so posamezna stanovanja in kakšne so njihove gradbene potrebe. Odbor je imel tako precej jasno sliko o tem, • DANES, ob 20.30, se bo na sedežu koliko domačinov bi rado gradilo, v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajon-in na kakšnem zemljišču bi rado ska konzulta za območje Rojana,
Seja odbora TPPZ
V nedeljo se je prvič po občnem zboru sestal odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Na seji so izvolili ožji izvršni odbor. Za predsednika so potrdili Rudija Žerjala, za njegovega namestnika Lucijana Malalana, za tajnika pa Lucijana Padovana. Odbor je, med drugim, potrdil tudi delovne komisije TPPZ in pozitivno ocenil rezultat sklepnega koncerta v Kulturnem domu ter
sprejema pri predsedniku SFRJ Titu. I gradilo. Na podlagi odgovorov je Grete ih Barkovelj.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiHHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiii
V NOČI MED PONEDELJKOM IN TORKOM
BONIFIKACIJSKI KONZORCIJI
V pripravi nov preureditveni zakon
Na območju Furlanije - Julijske krajine deluje danes 16 bonifikacij-skih konzorcijev, od katerih sta dva (konzorcij «Ter - Nadiža» in konzorcij «Lini - Corno») nastala v lanskem letu. Njihovo delovanje je bilo precej razgibano, kar je med drugim razvidno iz pregleda o delu, ki ga je v letu 1975 opravil urad za nadzorstvo nad bonifikacijskimi konzorciji. Iz pregleda, ki ga je orisal deželni odbornik za kmetijstvo, je namreč razvidno, da je kontrolni organ v lanskem letu pregledal skupno 1.192 sklepov bonifikacijskih konzorcijev. Z vprašanji teh konzorcijev se je lani ukvarjala tudi posebna komisija v okviru deželne u-prave, ki je proti koncu leta pripravila besedilo za zakonski osnutek, po katerem naj bi v prihodnje preuredili in predvsem poenostavili razne postopke v zvezi z načrtovanjem novih del in pobud v okviru posameznih konzorcijev. Zakonski osnutek preučujejo zdaj izvedenci deželnega odborništva za kmetijstvo: kolikor je znano, je njihovo mnenje o predlogu za novo ureditev delokroga bonifikacijskih konzorcijev u-godno, kaže pa, da bo predmet po novem urejen tako, da bodo za bo nifikacijske konzorcije, ki delujejo v goratih predelih naše dežele, veljale posebne norme, za konzorcije v ravninskem svetu pa zopet drugačni pravilniki.
Neznanci grobo napadli lastnika javnega lokala v mestnem središču
Kričanje napadenca je zlikovce prisililo k begu - Gre za ugrabitev, rop ali maščevanje?
Lastnik bara «Astoria» v Ul. sv. Frančiška 14, 62-letni Giovanni Bian-chin, doma iz Sacila, ki pa stalno prebiva v Trstu, Ul. Commerciale 17, se mora verjetno zahvaliti svojemu... strahu, da je preprečil rop.
Bianchin je v ponedeljek zvečer malo pred polnočjo zaprl lokal in se s svojim avtom simca 307 GRS TS 185029 napotil domov. Peljal se je po Ul. sv. Frančiška, po Ul. Carducci, po Ul. Martiri della Libertà na Trg Scorcola, kjer je parkiral vo-
žrtev nočnega napada Giovanni Bianchin.
(Foto Rice)
žilo. Že med potjo je opazil, da mu sledi avtomobil, a temu sprva ni posvečal večje pozornosti. Ko je parkiral se mu je približal mladenič srednje postave, oblečen v temen jopič, obraz pa mu je zakrivala volnena oglavnica. Bianchin ga je vprašal, kaj želi, v odgovor pa ga je začel mladenič brcati in pestiti. Bianchina je to sprva iznena-dilo, udarci pa so bili tako močni, da je začel v strahu klicati na pomoč in kričati na vse pretege. To je vznemirilo oba pajdaša pretepača, katerega sta poklicala v avto, s katerim so se nato vsi trije hitro oddaljili.
Bianchinovo kričanje je zbudilo več stanovalcev bližnjih hiš. Nekdo je o dogodku obvestil policijo, 28-letni Daniele Zanzi, pa je skozi okno svojega stanovanja v Ul. Rit-tmeyer 18 videl avto, s katerim so se oddaljili napadalci. Šlo je za ford taunus GT 1600 coupé rumene barve z evidenčno tablico TS 133748.
Na kraj napada so nemudoma prihiteli agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so najprej pospremili Bianchina v bolnišnico. Tam so mu dali prvo pomoč zaradi številnih udarcev po čelu in po nosu t$r ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Istočasno pa je policija začela iskati avto. Po kratkem pregledu so ugotovili, da je bil avto ukraden 11. decembra lanskega leta 44-letnemu Pasquale-ju Vegli iz Ul. Monte Cucco 8, ki je pustil vozilo pred vhodom v hišo. Po večurnem iskanju je obhodni-ca pod vodstvom podčastnika Zotti-ja izsledila rumeni taunus v Ul. D’Angeli, o pobalinih pa ni bilo ne duha ne sluha. Avto so kasneje vrnili lastniku, ki je ugotovil, da so mu ukradli radijski sprejemnik, dve magnetofonski kaseti in črn jopič.
Preiskovalci bodo morali pojasniti še vrsto okoliščin v zvezi s tem napadom. Predvsem bo treba ugotoviti, čemu so se pobalini lotili prav Bianchina. Res je, da so ob tistih
srečajo na cesti. Že iz dejstva, da so napadalci zasledovali Bianchinov avto vse od Ul. sv. Frančiška, pa bi se dalo sklepati, da je bil prav Bianchin cilj njihovega napada, katerega namen bi bil lahko ugrabitev, maščevanje ali roparski napad. Prvi dve možnosti so, kot kaže, preiskovalci opustili. Bianchin namreč ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi, da bi lahko domnevali, da gre za ugrabitev. Sam je tudi povedal, da ne ve za nikogar, ki bi se mu hotel maščevati. Domnevo, da gre za poskus ropa, potrjuje dejstvo, da je ob zapori lokala Bianchin imel pri sebi dnevni izkupiček.
Pripomnimo naj še, da bo treba pojasniti tudi, kje je bil ves ta čas ukradeni avto. Taunusov rumene barve je v Trstu namreč zelo malo in, če bi bilo vozilo parkirano na ulici, bi ga verjetno kdo opazil, saj razpolagajo s podatki o ukradenih vozilih vse obhodnice policije, karabinjerjev in mestnih redarjev.
Avto na Opčinah podrl mladeniča
Sinoči so s strogo pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice 22-letnega Maria Sponzo z Opčin, Ul. dei Tigli 10. Malo pred 21. uro je z očetom hodil po Repentabrski ulici pro ti središču Opčin, ko ga je podrl mercedes TS 135029, s katerim je za njima privozil 20-letni Diego del-le Donne od Korošcev, štev. 23. V bolnišnici, kamor so ga v nezavestnem stanju prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, so mu ugotovili rane po vsem telesu in hude notranje poškodbe z bruhanjem.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel.
________ , .	_	225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-
nočnih urah mestne ulice prazne inlsljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; se napadalci lotijo vsakogar, ki ga Milje: tel. 271-124.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja MAKSIM GORKI
BARBARI
prizori iz okrajnega mesta
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
Janko Moder Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič STEVO ŽIGON
Jutri, 8. januarja, ob 15. uri ABONMA RED H.
V petek, 9. januarja, ob 15. uri ABONMA RED I.
GLASBENA MATICA — TRST
Koncertna sezona 1975-76 Peti abonmajski koncert
V soboto, 10. januarja, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
ZAGREBŠKI SOLISTI
Solist: TONKO NINIČ,
violina
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kulturno združenje Most
priredi v soboto, 10. januarja, ob 15.30 v Mali dvorani Kulturnega doma posvet o
VLADIMIRU BARTOLU
PROGRAM:
Uvodne besede — dr. M. De-beljuh.
Referati — dr. M. Debeljuh, T. Kermauner, prof. M. Kmecl, prof. L. Legiša, I. Mrak, dr. D. Sedmak, dr. V. Vremec.
Okrogla miza med predavatelji. Splošna diskusija in pričevanja. Vabljeni
V Zgoniku koncert božičnih pesmi
Na Svete tri kralje je bil v zgo-niški cerkvi tradicionalni koncert božičnih pesmi. Kot gost je nastopil moški pevski zbor «Mirko Filej» iz Gorice, ki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka izvajal devet božičnih pesmi. V naslednji točki je Zora Piščanec recitirala nekaj pesmi ob spremljavi orgelj. Domači mešani cerkveni zbor je pod vodstvom Toneta Kostnapjla izvajal šest božičnih motivov, zapel pa je tudi o-troški zbor iz Zgonika ob spremljavi flavt. Sledilo je nagrajevanje najlepših jaslic v fari.
ZA BOJ PROTI RAKU
Razstava solidarnosti
•fD LV «	'. r . .
z deli 100 umetnikov
Danes bo ob 18. uri v veliki dvorani palače Costami otvoritev «Razstave solidarnosti», s katero misli sto umetnikov iz naše dčžele doprinesti konkretno pomoč za humano delo, ki ga vrši italijanska zveza za boj proti raku v našem mestu. Vsa dela so podarjena in bodo m prodaj po izredno ugodnih cenah, z namenom, da bi se spodbudilo čim več občanov, javnih in zasebnih u-stanov k nakupu. Z dobičkom prodanih umetniških del se bo pripomoglo k obnovi fonda solidarnosti s katerim zveza doprinaša konkretno pomoč tistim, ki potrebujejo, ne samo zdravstveno, ampak tudi materialno _ pomoč. Na ta način mislijo umetniki predočiti vsem ta izredno važen problem v upu, da bo ta pobuda dobila podporo celega mesta.
NA POBUDO KZ MOST
V soboto okrogla miza o delih V. Bartola
Kulturno združenje Most ima v načrtu več posvetov in okroglo mizo o raznih osebnostih, ki so bile tesno povezane s Trstom oziroma s Primorsko. Prih posvet, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma prihodnjo soboto ob 15.30, je- namenjen kritični oceni dela in pomena Vladimira Bartola. O literarni vrednosti in pomenu Bartolovega dela bodo spregovorili prof. Matjaž Kmecl, prof. Lino Legiša, Taras Kermauner iz Ljubljane in dr. Mara Debeljuh iz Trsta. O svojih srečanjih z Bartolom bo govoril dramatik Ivan Mrak iz Ljubljane, ki bo skušal osvetliti Bartolovo ljubljansko dobo, o Bartolovi mladosti in okolju, v katerem je pisatelj doraščal in se razvijal, bosta poročala psiholog dr. Danilo Sedmak in dr. Vladimir Vremec, ki bosta v skupni študiji skušala analizirati Bartolovo osebnost na osnovi njegovega podlistka «Mladost pri Svetem Ivanu», ki je izhajal v Primorskem dnevniku v letih 1955 in 1956. Poročilom bo sledila okrogla miza oziroma diskusija med predavatelji, nato pa splošna diskusija ter pričevanja. Prav zato, ker je namen posveta prikazati Bartolovo osebnost, pomen njegovega ustvarjanja ter dobo in razmere, v katerih je živel, iz čim raznovrstnejših zornih kotov, so zaželeni posegi in pričevanja tistih, ki so kakorkoli v svojem življenju prišli z Bartolom v stik.
Lastnik bo dobil 10 milijonov
Izžrebano srečko novoletne loterije so prodali v Trstu
Sreča je včeraj obiskala tudi Trst. Med številnimi izžrebanimi srečkami italijanske novoletne loterije je bila izžrebana tudi srečka serije M številka 81277, ki so jo prodali v Trstu. Lastnik srečke bo prejel 10 milijonov lir.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 10. t.m„ ob 20.30 v Prosvetni dvorani I. Gruden v Nabrežini in v nedeljo, 11. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Bazovici.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dve bregova» DANES, 7. t.m., ob 20. uri; jutri, 8. t.m., ob 20. uri; v petek, 9. t.m., ob 20. uri in v soboto, 10. t.m., ob 10. in 20. uri v Novi Gorici.
ROSSETTI
Ob 20.30, red «I. sreda», Kafkov-Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija.
AVDITORIJ
DANES, 7. januarja, ob 20.30: «Anatol» Arthurja Schnitzlerja. Tretja predstava v abonmaju. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti, za predstave do 8. januarja.
VERDI
DANES ob 20. uri tretja ponovitev Janačkove opere «Katja Kaba-nova» v premierski zasedbi.
Kino

La Cappella Underground 19.00 «H
re dell'Africa», režiral Ernst Schbt. sak.
Ariston Danes zaprto. Jutri 16.00 «Il caso Raoul». Barvni film.
Grattacielo 16.00 «L’anatra all'arancia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Excelsior 15.00 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 16.00 «Il padrone e l’operaio». barrai film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Vai gorilla». Igrajo Fabio Testi, Renzo Palmer in Claudia Marsani. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newman.
Cristallo 15.00 «Di che segno sei?». Igrajo: Alberto Sordi, A. Celen-tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Barrai film.
Filodrammatico 16.30 «Banana meccanica», barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La vendetta dei Tangs». Barvni film po romanu Emilija Sal-garija.
Impero 15.00 «Beniamino». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Piedone ad Hong Kong», igra Bud Spencer.
Abbazia 16.00 «L’ esorciccio». Igra' Ciccio Ingrassia. Barrai film.
Radio 16.0(1 «Matango il mostro». Barrai fantastični film.
Astra 16.30 «Il sergente Rompiglio-ni diventa caporale», igra F. Franchi. Barrai film.
Mignon 16.00 «Mean Streets». Igra Robert de Niro. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom
Volta - Milje 17.00 «I nuovi centurioni», igra George C. Scott.
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 7. januarja ZDRAVKO
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ol 16.37 — Dolžina dneva 8.52 — Lunj vzide ob 10.24 in zatone ob 23.03.
Jutri, ČETRTEK, 8. januarja MAKS
VREME včeraj: Najvišja tempera tura 8,8 stopinje, najnižja 4,2, cl 19. uri 7,1 stopinje, zračni pritisl 1017,4 mb stanoviten, brezvetrje, via ga 86-odstotna, nebo 4/10 pooblače no, morje mirno, temperatura mc rja 9,9 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Cn ce Verde, Ul. Settefontane 39;' All Giustizia; Trg Libertà 6; Alla Tf sta d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 Ul. Dia 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picele la, Ul. Oriani 2; All'Annunziata, P.l Valmaura 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB
Nočna služba za zavarovance INA: in ENPAS od 22. do 7. ure, te štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dne dnevna in nočna služba deluje n pretrgoma od 14. ure predprazni nega dne do 7. ure dneva po pr; zniku. To velja za zavarovance INA] - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv r telefonski številki 68-441, nočni [ na številki 732-627,
POPRAVEK
V včerajšnjo osmrtnico pokojne; Maria Sluge se je vrinila neljul pomota: namesto svakinji bi mor lo pisati snahi.
GORIŠKI DNEVNIK
7. januarja 1976
VELIČASTEN «DAN EMIGRANTA» V ČEDADU
Benečani zahtevajo povratek in izgradnjo nove Benečije
To ie poudaril predsednik društva beneških izseljencev Luciano Feletig ■ Prof. Petricig o nujnosti povezovanja med beneškimi društvi in emigranti ■ Presenetljiv debut beneške dramske skupine z igro I. Predana «Beneška ojcet» in nastop glasbenih skupin
(Nadaljevanje s 1. strani)
slovenske narodnostne skupnosti, da jo stranke ustavnega loka podpirajo v njenem dramatičnem stoletnem boju za fizično in narodnostno ohranitev. «Dejavnost pokrajinskega sveta v Vidmu — je nadaljeval Pittoni — hoče prvenstveno doseči to, da se ne bi čutili tujci na svoji zemlji in da se ne bi uničilo, kar je še jezika in kulture ostalo slovenskemu prebivalstvu na Videmskem. Vse to dokazuje, da dolgoletni psihološki pritisk na vas ni rodil sadov in da vaš protest trka na zavest svobodnih in demokratičnih ljudi naše dežele. Žal, če tako ne bi bilo! Država je že pre-
Arnaldo Pittoni
dolgo časa vaš dolžnik! Preveč let vas skorajda obtožujejo samo zaradi tega, ker ste in ker branite dokaze o svoji bitnosti. Vaša skupnost predstavlja element obogatitve za kulturno omikano in demokratično dediščino vse pokrajine, dežele in vse državne skupnosti.
«Lahko vam zagotavljam — je Pittoni dejal izseljencem — da de želni svet že dalj časa z občutlji-vastjo spremlja vaše težave in da vaš odločen protest ni ostal neza-pažen v naši skupščini. Hodimo po poti k priznanju vaših pravic kot deželanov in Slovencev na Videmskem. To je vaša zasluga, sad vaše pogumne potrpežljive in dostojanstvene dejavnosti. Nadaljevati moramo na tej poti, premagovati predsodke in nasprotovanja. Vedite, da so na vaši strani vsi demokrati dežele Furlanije - Julijske krajine in naša deželna skupščina. Drugače tudi ne more biti, če hočemo mirno sožitje in sodelovanje v teh krajih, kjer je zaradi zemljepisnega položaja vedno prihajalo do sporov in vojnih grozot.»
Predsednik Pittoni je svoj govor sklenil z zagotovilom, da je seznanjen z vprašanjem izseljenstva in da je globoko v zavesti vsakogar v naši deželi, ki se ukvarja z javnimi posli. Omenil je pobude beneških izseljencev za povratek v rojstni kraj, njihovo delovanje v tujini, kongres v Taminesu, deželno akcijo, da se temu pojavu napravi konec, in vsedržavno konferenco o izseljenstvu.
Pokrajinski svetovalec prof. Pavel Petricig, ki je izseljence pozdravil v imenu beneških društev, je dejal, da so se izseljenci najprej povezali z delavskim razredom v državah, kjer so si poiskali svojo zaposlitev, pozneje pa so se preusmerili v domači kraj in tako spoznali vse hude posledice izseljenstva za domače kraje, ki so se izpraznili, kjer je zemlja ostala neobdelana, domačije pa zapuščene, ker ni bilo več sposobne delovne sile. Petricig je nato navedel velik uspeh kongresa v Taminesu, na katerem so seznanili italijanske oblasti z zahtevami po povratku v domovino, nujnostjo šolanja v slovenščini in zaščito domače kulture. Nanizal je1
podatke o lanski dejavnosti ter rekel, da so v Benečiji tretjič priredili kulturne dneve, drugič natečaj Moja vas, izvedli Mlado brijezo in srečanje na Kamenici z odkritjem spominske plošče. Ustanovili so pevski zbor v Dolenjem Bemasu «Pod lipo», planinsko društvo Benečije in igralsko skupino, ki danes prvič nastopa. Imeli so stike s strankami in jih seznanili s svojimi vprašanji, izvolili svoje predstavnike v krajevne uprave in pokrajinski svet, izboljšal se je tudi položaj demokratičnih strank. Tudi navzočnost zastopnikov dežele, pokrajine in ob čine Čedad v tej dvorani ima svoj pomen.
«Začenjamo novo poglavje v naši zgodovini, je rekel Petricig, da dokažemo našo kulturno in politično sposobnost. Odpirajo se nam boljše perspektive predvsem z gorsko skupnostjo za Nadiške doline. Ta skupnost mora zagotoviti mladim ljudem delovna mesta. Prav tako pa bo treba uresničevati naše pravice do jezika in kulture. Prvi uspeh smo zabeležili 9. decembra, ko so vse stranke ustavnega loka v pokrajinskem svetu v Vidmu priznale obstoj Slovencev v Benečiji ter se odločile za sklicanje manjšinske konference.
«Naš boj pa še ni dokončan, še bolj se moramo truditi, okrepiti stike med društvi in z Zvezo e-migrantov. Od teh stikov in od e-notnosti je odvisna naša sposobnost za uspešno prirejanje kulturnih prireditev in za še plodnejše delovanje v novem letu, je dejal Pavel Petricig.
Predsednik zveze emigrantov iz Beneške Slovenije Luciano Feletig je najprej izrazil željo izseljencev po povratku. V Latinski Ameriki jih pesti inflacija, v Evropi pa brezposelnost. Malo je krajev v Italiji, ki bi imeli toliko izseljencev kot v Benečiji in tudi malo takšnih je, kjer bi imelo neko področje tako majhen dohodek. Izseljevanje je posledica raznarodovanja v Benečiji. «Toda beneški izseljenci smo se organizirali, zahtevamo povratek in izgradnjo nove Benečije. Potrebno je zagotoviti takšne pogoje, da noben Benečan ne bo odšel več v tujino in da se bodo vrnili tudi tisti, ki so zunaj,» je zaključil svoje izvajanje Luciano Feletig.
Čedajski župan Giovarmi Dal Basso je najprej zanikal, da bi bil Čedad kdaj slovenski, pač pa je priznal, da je bil ta kraj gospodarsko središče za Nadiške doline In da se sedaj povezuje s Tolminom in Kobaridom. Hvaležen je prednikom, da so ohranili kulturo, ki ne sme i-zumreti niti v teh krajih niti v

•-
I :
I» : -
PODATKI OBMEJNE POLICIJE ZA LANSKO LETO
Skoro osem milijonov ljudi šlo čez mejo na Goriškem v preteklem 1975. letu
y primerjavi z letom 1974 se je število prehodov povečalo kar za 2 milijona oseb
Pavel Petriči?
Furlaniji. «Kadarkoli izgine neka kultura, je izguba za človeštvo», je dejal župan Dal Basso.
Pokrajinski svetovalec Giuseppe Chiabudini je obžaloval, da je bila dežela Furlanija-Julijska krajina tako kasno ustanovljena, sicer emigracija ne bi dosegla takšne razsežnosti. «Delali smo za izboljšanje materialnih pogojev, toda pozabili smo na človeka — je dejal Chiabudini, ko je govoril o posegih dežele v prid gospodarskega razvoja Nadi-ških dolin. «Pozabili smo na človeka v njegovem etničnem okolju. Več je vredno če mu damo duhovno zadoščenje, kot pa materialne dobrine. Pokrajinska uprava v Vidmu bo sklicala konferenco, da bi preučili, kaj je bilo v desetih letih najbrž namenoma pozabljenega.»
Dejal je, naj se ljudje svobodno (»predelujejo in angažirajo, če pa se ne bodo, so zato sami odgovorni. Na koncu je v prijetni domači govorici zaželel zdravja veselja in sreče emigrantom, ter napovedal nastop svojega ‘moškega zbora «Na-diški puobi», ki je zapel dve slovenski narečni.in eno furlansko.
Prireditev , je odprl Anton Birtičis svojim ansamblom «Beneški brati», potem pa je beneška dramska skupina nastopila z dialektalno komedijo Izidora Predana «Beneška ojcet».
Skoraj za 2 milijona enot se je v lanskem letu povečal promet na mejnih prehodih na Goriškem v primerjavi z letom 1974. Tega leta so namreč na Goriškem našteli 6.037.469 prehodov, lansko leto pa 7.939.637 prehodov, kar pomeni 1.902.168 prehodov več. Če primerjamo vsak mesec posebej, bomo ugotovili, da so se številke povišale posebno v drugem polletju lanskega leta, ko je bilo vsak mesec za približno 150.000 prehodov več v primerjavi z istim obdobjem leta 1974.
Poglejmo sedaj, mesec za mesecem, koliko je bilo prehodov v lanskem in predlanskem letu: januar 516.174 (januar 1974 416.259), februar .... 515.002 (424.328), marec . ... . 677.214 (593.333), april . ; . . . 584.876 (417.470), maj ..... 653.038 (383.934), junij ..... 600.992 (388.800),
julij.............. 672.531 (488.434),
avgust .... 832.289 (520.121), september . , . 629.897 (520.120), oktober .... 682.795 (519.398), november . . . 736.300 (605.627), december . . . 838.529 (729.544).
Meseca decembra lanskega leta so na Goriškem skupno pasteli 838.529 prehodov. S potnimi listi je mejo prekoračilo 224.128 ljudi, od katerih je bilo 128.455 italijanskih državljanov, 95.673 pa tujcev. S prepustnicami je prešlo mejo 381.609 deželanov, iz Slovenije pa je v naše kraje prišlo 232.792 ljudi.
družin pokazale nove obleke. Po mestnih ulicah so nato vozili o-krašeni vozovi, na katerih je mladina pela in se veselila. Praznovanje se je zaključilo v vaških krčmah. Danes je od vsega tega ostalo zelo malo ali skoraj nič. Nekateri znaki stare ljudske tradicije so še po vaseh v Furlaniji in na Tržiškem, kjer na predvečer kmetje sežigajo suho dračje in travo.
V	Gorici se je obdržal samo običaj, ko občani in razne organizacije nosijo darila mestnim redarjem, karabinjerjem in cestni policiji. Do predlanskega leta so darove ponesli kar na večja mestna križišča, letos pa so jih nesli v kasarne in na sedež mestnih redarjev v Ul. Mazzini. V jutranjih urah je izpred bara «Ferigo» krenila kolona motoristov iz Gorice, Ronk in Gradišča, ki so darove nesli tudi finančnim stražnikom pri Rdeči hiši ter jugoslovanski obmejni policiji in carinikom.
V	Tržiču sta bili včeraj zjutraj ob tem prazniku dve manifestaciji. Prva je bila v kinodvorani Principe, kjer so ob prisotnosti predstavnikov oblasti, sindikatov in vodstva pristanišča obdarili 120 otrok trži-ških pristaniščnikov. V kinodvorani Excelsior pa je bila podobna prireditev, na kateri so darove dobili otroci uslužbencev splošne bolnišnice. Zatem je vodstvo bolnišnice izročilo diplome in priznanje nekaterim
^ uslužbencem, ki so ob sklenitvi Vzroki, ki so povzročili tolikšen j	leta stop»11 v Pok°i to
porast prometa v letu 1975, so šte- bstim, ki so 25 let nepretrgoma za-
vilni. V prvi vrsti je treba omeniti gospodarsko krizo, ki je v letu 1974 povzročila mnogo večji preplah med občani, tako da so ti štedili z denarjem, kar' je seveda vplivalo tudi na padec maloobmejne trgovine. Lansko leto, čeprav smo bili vedno v globoki krizi, tega preplaha ni bilo več, tako da so se ljudje vrnili k svojim običajnim kupčijam. Iz tega je tudi sledilo, da se je povečala maloobmejna trgovina in s tem seveda mejni prehodi.
«BEFANA» V GORICI
Stari običaji gredo v pozabo
Kot je v zadnjih letih običaj, je tudi letošnja «befana» potekala v znamenju varčevanja, ali na sodoben način povedano «v austerityju».
Praznovanje je v začetku tega stolétja imelo svojo globoko tradicijo tudi v Gorici, še posebno v Podturnu, eni, pajstarejših mestnih četrti. Ta dan je za občane pomenil praznik. V jutranjih urah so otroci kmetov in delavcev hodili od hiše do hiše ter peli. Domačini so mladini trosili v vreče raznovrstno blago in denar. Pravo praznovanje pa se je pričelo v popoldanskih urah v Ljudskem vrtu, kjer je nastopila mestna «banda». Praznik je bil tudi priložnost, da so ženske premožnih
poslen: v bolnišnici.
Na sedežu mestnih redarjev so darila dobili sinovi tržiških redarjev. Prireditvi so prisostvovali trži-ški občinski odborniki.
Šolske podpore
Vsedržavni zavod INAIL je razpisal za sinove ponesrečencev na dèli! natečaj za šolske podpore
cembra in o katerem je naš list, edini med tistimi, ki imajo goriško kroniko, poročal že lanskega 14. decembra. V vesti so poudarjene zahteve predstavnikov treh slovenskih občin o ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in izjava pokrajinskega odbornika za šolstvo dr. Gal-larottija o upravičenosti ustanovitve slovenskega šolskega okraja. Ponavljamo, da gre za vesti, ki jih je naš list že objavil lanskega 14. decembra, torej pred dobrimi tremi tedni.
Na sedežu mestnih redarjev v Ul. Mazzini 7 imajo na razpolago lastnikov naslednje najdene predmete: ženski dežnik, dve moški zapestni uri, dve ženski zapestni uri, zlati prstan, 13 vsot denarja, pet torbic z denarjem, otroško zložljivo kolo, zložljivo kolo, štiri ženska kolesa, pet moških koles, moped, otroško torbico, trenirko in telovadne copate, moške rokavice, krzni klobuk, žensko torbico.
PREDKONGRESNA SKUPŠČINA PSI V GORICI
Goriški socialisti za odstop stranke iz vladne večine
Posebni poudarek so dali resnemu položaju na področju zaposlitve
Goriški socialisti so imeli v ponedeljek zvečer svojo predkongresno skupščino, na kateri so, ob kancu izčrpne debate, izvolili tri predstavnike mestne sekcije, ki se bodo udeležili pokrajinske konference delegatov. To so Franco luram, Paolo Massi in Cesare Devetag.
Uvodno poročilo je imel tajnik sekcije Marko Waltritsch, ki je poudaril važnost predkongresne razprave, v kateri se tokrat soočamo z aktualnimi vprašanji in brez stru-jarskih sporov, ki so bili lastni nekaterim prejšnjim kongresom. Socialistična stranka gre tokrat na kongres enotno, kar je tudi pozitivno. V predkongresni razpravi prihaja do izraza hud gospodarski položaj v državi, ki ga ni znala omiliti sedanja dvobarvna vlada, ki je sicer uživala zunanjo podporo so cialistične stranke. Posledice te krize gredo še enkrat v breme delavskega razreda. Vlada pa ni v zadnjem času upoštevala predlogov in zahteve enotne sindikalne federacije, zato je tudi socialistična stranka napovedala odrekanje nadaljnje zunanje podpore. Tajnik sek-
cije se je v svojem poročilu izrekel za dejansko alternativo sedanjemu načinu vladanja in poudaril važnost levičarskih koalicij v številnih občinah in deželah po 15. juniju, i-stočasno pa je izrekel nasprotovanje tako imenovanemu zgodovinskemu kompromisu.
V živahni debati, ki je sledila tajnikovemu poročilu, so se oglasili številni, med katerimi omenjamo Del Bena, Dellaga, Nanuta, Villo, lurama. Posebni poudarek so dali diskutanti gospodarskim vprašanjem, ki tarejo današnjo italijansko družbo. Govor je bil tudi o deželni krizi in o potrebi, da se tudi na tem področju preide v ostro opozicijo. Omenjena so bila tudi vprašanja državljanskih svoboščin in je bila izražena podpora prizadevanjem poslanca Fortune. Zborovalci so odobrili De Martinovo kongresno poročilo, dodali pa so mu nekaj resolucij, v katerih so vsebovana nekatera splošna in krajevna vprašanja.
Kongres delegatov socialistične stranke za Goriško bo prihodnjo soboto, 17. januarja, v Gorici.
Illillililllllillliiiiilliiilllllllililllllillllliiilllitiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
ZANIMIVA POBUDA V NAJBOLJ SEVERNI PRIMORSKI OBČINI
V	Tolminu bodo odprli šolski center za vse oblike vzgoje in izobraževanja
V	njem bodo združene vse samostojne šole, od otroških vrtcev do gimnazije in delavske univerza
V Tolminu so ob koncu leta 1975 na seji občinske skupščine sprejeli sklep o ustanovitvi šolskega centra. Vanj so vključili vse doslej samostojne vzgojno - izobraževalne za-
skem, kot že poudarjeno, na vseh področjih zelo primanjkuje. Ob tem velja poudariti, da v Tolminu že grade novo veliko stavbo Šolskega centra, ker so bili prostori dosedanjih
no šolo, splošno gimnazijo, gimnazijo pedagoške smeri, ekonomsko srednjo šolo, glasbeno šolo in delav-
šolskem letu 1974-75. 250 podpor y I sko^ univerzo z njenimi oblikami izo-višini 50.000 lir bedo dobiii učenci, I braževanja odraslih. V Sloveniji siki so lani obiskovali peti razred j cer deluje že več centrov, vendar so
v njih združene predvsem poklicne oziroma strokovne šole. V Tolminu
so
osnovne šole, 560 podpor v višini
100.000	lir bodo dobili dijaki nižjih srednjih šol, 460 podpor v višini
150.000	lir dobijo dijaki višjih srednjih šol ter 47 podpor v višini
300.000	univerzitetni študentje. Prošnje na posebnem obrazcu je
treba najkasneje do 10. februarja nasloviti na pokrajinski urad INAIL.
Poročilo o decemkskem sestanku županov
Včeraj so tukajšnji italijanski dnevniki objavili vest o sestanku županov, ki je bil na pokrajinski upravi, in na katerem so govorili o šolskih okrajih.. Vest je posredovala pokrajinska uprava v ponedeljek, 5. januarja. Gre za sestanek županov, ki je bil lanskega 12. de-
«iMiiniiiiiuiiiuiiimiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM„nIII,lliIIIIIIIIIIIIi|IIIIinini,IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItulI|||(|UIMI|
IZREDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE V STRAŽICAH
Beneška dra inska skupina
..n......IIIIMIIH!..............................■■limili
IZHAJATI BO ZAČELA S l FEBRUARJEM
ZANIMIVA PUBLIKACIJA «DEŽELNI INFORMATOR»
Vsebovula bo vrsto koristnih podatkov
z železniškimi, ki jim sledijo letalski in avtobusni za vse centre v deželi pa tudi za paroplovne linije iz Trsta. Končno vsebuje publikacija seznam hotelov v deželi ter naslove turističnih uradov in agencij.
Omeniti je treba še naslove bank in denarnih zavodov, tako imenovane koristne telefonske številke kot so številke policije, gasilcev, Rdečega križa, itd., itd- Za k°nec bomo navedli še tabelo tržaških avtobusnih in filobusnih linij ter nekaj športnih
lestvic.	,
Kot vidimo, gre za zelo preprosto publikacijo, ki pa vsebuje vrsto zanimivih in često zelo potrebnih podatkov, ki jih posebno sodobm površni človek pogosto pogreša. Ker je publikacija manjšega formata, je tudi praktična.
S. 1. februarjem bo v naši deželi začela izhajati publikacija «Informatore Regione — IR», ki bo bral-pem brezplačno na voljo. Kot izhaja iz prve, verjetno poskusne, številke za december - januar, bo revija Vsebovala vrsto zanimivih podatkov, začenši s programi vseh gledališč v Trstu, Gorici in Vidmu. Pri tem revija ne našteva le predstave in morebitne umetnike, pač pa navaja tudi kak podatek o operi ali drami, ki pride na spored, pa tudi o avtorjih u-streznih del. Med bogati gledališki Program je vključen tudi program Stalnega slovenskega gledališča.
Sledi nekaj strani, ki so posvečene muzejem in umetnostnim galerijam. Tudi ta del se nanaša na ustanove vseh večjih centrov v deželi. Sledi kakih 20 strani voznih redov začenši
ki jo je režiral član SSG iz Trsta Adrijan Rustja. Gre za izviren kulturni dogodek, ki odkriva presenetljivo silo beneške mladine. V igri je nastopilo deset beneških fantov in deklet iz najrazličnejših vasi, ki so v naletu entuziazma pripravili kostume, sceno, glasbo in dekoracijo ter morda sploh prvič postavili na oder tako zahtevno igro v svojem jeziku. Z njo bodo poslej gostovali po Benečiji, na Goriškem in Tržaškem.
Od prvega emigrantskega dne, leta 1964, nas ločuje razmeroma kratka doba, toda od tistih plahih korakov, storjenih v negotovo, je napravil proces osveščanja med beneško mladino takšen napredek, da je zasenčil pritiske ustrahovanja in poskuse njenega raznorodovanja. U-veljavlja se naprednejše, odprtejše in bolj človeško.
Dan emigranta je tako prižgal v | tisočih upanje na boljši jutri, ki ga ne bo grelo samo domače ognjišče, ampak tudi pojoča domača beseda.
Zadruge se morajo prilagoditi modernim trgovinskim tokovom
Slab finančni rezultat narekuje sode-lovanje z drugimi zadrugami v deželi
vode, namreč otroški vrtec, osnov- posameznih šol pretesni, izrabljeni -■	"	' in skratka neprimerni. Poslopje bo
dalo streho vsem oblikam vzgoje in izobraževanja mladine in odraslih. Pri tem so upoštevani tudi oddelki, ki bi jih v Tolminu odprle razne šole, predvsem višje, iz drugih središč, denimo iz Nove Gorice in Ljubljane. Stroški gradnje omenjenega poslopja bodo znašali skupaj okoli 7 milijard 400 milijonov starih dinarjev, pri čemer bodo podjetja in druge organizacije združenega dela iz občine same zbrale 3 milijarde, 4 milijarde 400 milijonov starih dinarjev pa je prispevala Izobraževalna skupnost republike Slovenije iz svojega sklada za pomoč manj razvitim območjem. ‘ '
Za ravnatelja šolskega centra v Tolminu je občinska Skupščina ime-snotfala Marijana Rozmana, profesorja na dosedanji gimnaziji.
Hud finančni položaj, v katerem se je v zadnjem času nepričakovano znašla goriška potrošniška zadruga, ki ima dve poslovalnici v Stražicah in na Korzu Italia, je bil predmet izredne skupščine članov, ki je bila včeraj v prostorih Dopolavora v Stražicah. Sklical jo je upravni odbor zadruge, ki je moral ugotoviti, da se je zaradi padca kupne vrednosti delavskih slojev, ki so glavni odjemalci v tej zadrugi, padel tudi promet v poslovalnicah ob istočasnem povečanju režijskih stroškov. Edino rešitev za boljše poslovanje vidijo voditelji zadruge v tesni povezavi z drugimi zadružnimi poslovalnicami na Goriškem in na vsem deželnem ozemlju. Iz debate je izšla potreba po ustanovitvi novega osrednjega prodajnega središča, ki naj bi služil za celotno zgornje področje goriške pokrajine in ki bi lahko konkuriral z drugimi prodajnimi veleblagovnicami, ki že delujejo pri nas in onimi katerih odprtje je napovedano (n.pr. Euro-standa v Gradišču) v bližnji prihodnosti. Blago, ki bi ga prodajali v takem supermarketu naj bi bilo enotno pakirano za podobne zadružne poslovalnice v deželi. Samo tako bi lahko zadružna organizacija
konkurirala monopolističnim veletrgovinam, kajti tudi zadružništvo se mora oprijeti modernih konkurenčnih prodajnih sistemov. Na izredni skupščini so se čuli tudi predlogi, da bi bilo treba stopiti v tesnejši stik s tovarniškimi sveti in tudi s sindikati ter političnimi strankami. Čuli pa so se tudi nekateri glasovi, da bi bilo treba čimprej zapreti trgovino na Korzu Italia.
Uvodno poročilo je imel predsednik upravnega sveta zadruge Fulvio Marcantonio, za njim so spregovorili, med drugimi, Manfredini, zastopnika deželne zveze zadrug Reietto in Bertold, zastopnik sindikalne federacije Pini, zastopnika komunistične in socialistične stranke Chiarion . in Waltritsch, ter številni drugi člani. Poudarjena je bila v vseh posegih potreba, da se članstvo poveča in da se pride do tesnejšega sodelovanja z drugimi podobnimi zadrugami na deželnem o-zemlju..
gre zato za prvi primer, ko so \ eni organizaciji združili različne šoje, od splošno izobraževalnih do poklicnih.
Ta organizacijska novost je pod rejena vsebini. V Jugoslaviji namreč ugotavljajo — o tem so govorili tudi na zadnjih kongresih Zveze ko muniste v Jugoslavije in Slovenije — da so bile šole preveč ločene od dela in gospodarstva, družbenih gi banj in zlasti rOd' 'Samoupravljanja kot poglavitnega--odnosa' v jugoslovanski socialistični družbi. V omenjenem centru bodo izhajali iz na čela o enotnosti vzgojno - izobraževalnega procesa, upoštevajoč pri tem predvsem kadrovske potrebe tol minske občine. Doslej je bilo tako, da so mladi občani v Tolminu končali obvezno osnovno šolo, potem pa morda še gimnazijo oziroma gim nazijo pedagoške smeri, ki usposablja učitelje. Za študij na drugih šolah, predvsem strokovnih, in na o-stalih višjih šolah pa so mladi fantje in dekleta odhajali drugam, predvsem v Ljubljano, Novo Gorico, Jesenice in Postojno, kjer so se po končanem šolanju tudi zaposlili in naselili. Tolminska občina ob takem stanju nikoli ni mogla pridobiti dovolj strokovno usposobljenih kadrov za razna področja, predvsem za gospodarstvo, ki se v tej največji slovenski občini sicer hitro razvija. Na vodilnih mestih so zato še zmeraj posamezniki, ki premalo znajo in torej ne ustrezajo zmeraj večjim zahtevam razvoja znanosti, tehnologije in organizacije dela.
V statutu novega Šolskega centra je poudarjeno, da bo slednji programiral in organiziral tudi pouk in delo v oddelkih za podaljšano bivanje učencev v šoli, nadalje vzgojo in izobraževanje mladine na drugi stopnji, se pravi v okviru raznih srednjih šol, dodatni in dopolnilni pouk, razne svobodne dejavnosti, strokovna potovanja za učence in šolnike, poklicno in pedagoško - psihološko svetovanje, izobraževanje odraslih občanov, predvsem tisto družbeno - ekonomske narave in še najrazličnejše druge oblike vzgoje in izobraževanja, ki jih bodo zahtevali potrebe in interesi prebivalcev in podjetij.
Ustanovitev šolskega centra pomeni velik uspeh v prizadevanjih za reformo celotnega šolskega siste-
na nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice.
Nesreča se je pripetila, ko je Venturini iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad svojim avtomobilom, fiat 124, in se je silovito zaletel v drog električne napeljave. V trenutku nesreče sta bila v avtomobilu še dva potnika, ki sta doživela nekoliko lažje poškodbe. Prvi, 21-letni Massimo Roset iz Gorice, Ul. Margotti 7, je bil sprejet v goriško bolnišnico za 10 dni zdravljenja, drugi 25-letni Marino Leon iz Gorice, Ul. Leoni 62, pa bo okreval v sedmih dneh.
Na vidiku skupščine demokristjanske stranke
Prihodnji teden se bodo pričele predkongresne skupščine krščanske demokracije, na katerih se bodo člani izrekli za podporo sedanjemu tajniku Zaccagniniju ali proti njemu. Na Goriškem so se za Zacca-gninija opredelili pristaši morotej-ske, bazistične in forzanovistične struje s tajnikom Longom na čelu. Poleg teh pa si prizadevata dobiti glasove demokristjanskih članov še dorotejci in fanfanijanci. V soboto bo za prvo zgoraj omenjeno strujo govoril poslanec Belci.
Občna zbora sekcij ANPI
iz Števerjana in s Peči
«
Sekcija ANPI iz števerjana vabi bivše borce in prijatelje na občni zbor, ki bo v četrtek, 8. januarja, ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Valerišču.
Pečanska sekcija ANPI bo pripravila občni zbor v petek, 9. januarja, ob 19.30. Bivši borci in prijatelji naj se za to uro zberejo pri plošči
Nesreča v Lečniku
Včeraj popoldne se je na cesti, ki pelje s Kalvarije proti Ločniku, pripetila lažja prometna nesreča, katere žrtev je postal kmet Giuseppe Filippi. Ta se je z vespo vozil proti Ločniku, ko je na križišču zavozil na levo stran ceste in trčil v vojaški tovornjak, ki ga je u-pravljal 20-letni desetar. Filippiju so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažjih poškodb po rokah in nogah.
Kuda nesreča v Gorici
Včeraj okrog 17.30 se je v Ulici Grabizio v Gorici pripetila hujša prometna nesreča, pri kateri je bila hudo ranjena ena oseba. Gre za 22-letnega Enza Venturinija iz Gorice, Ul. Pasubio 11, ki so ga zaradi
ma v Jugoslaviji in za vzgojo stro- pretresa možganov in drugih hujših kovnih kadrov, ki jih na Tolmin- ' poškodb po celem telesu prepeljali
Prijateljski večer v Beneški Sloveniji
Sestanki
konzorcija «Collio»
Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin «Collio» 'pričenja te dni s predavanji po raznih vaseh. Strokovnjaki bodo kmete obveščali o vsem kar je potrebno za pridelovanje dobrega vina. Prvi tak sestanek bo v petek 9. januarja v Šlovrencu, v dvorani Flavia.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Pasqualino Set-tebellezze». G. Giannini. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «I tre giorni del Condor». R Redford in Faye Du-navay. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00—22.00 «L’affare della sessione speciale». L. 3ei-gner in M. Lonsale. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «Il richiamo della foresta». C. Heston. Barvni film.
VITTORIA 16.30—22.00 «Dalla Cina con furore». Bruce Lee. Barrai film. Mladini pod 14. letom povedan.
pre-
V Brdu, v zapadni Benečiji, je tamkajšnje društvo za kulturne raziskave pripravilo v ponedeljek tra-| dicionalni prijateljski večer med do-j mačini, beneškimi izseljenci ter ‘ prijatelji s Tolminskega. Do zadnjega kotička natrpana dvorana je izpričala voljo ljudstva po takih kulturnih prireditvah, ki potrjujejo trmo beneškega človeka, ki kljub vsem raznarodovalnim elementom, hoče ostati Slovenec in se istoveti prav v takih manifestacijah.
Prireditve v Brdu so se poleg domačinov in emigrantov udeležili tudi socialistični senator Bruno Lepre, odgovorni za izseljenska vprašanja pri SKGZ Dino Del Medico, predsednik kulturnega društva šivan Trinko» v Čedadu prof. Viljem Čemo, član komisije za mednarodne odnose Vlado Uršič iz Tolmina, Franc Kravanja, predsednik medobčinskega sveta Tolmin ter Blasutto,
duhovnik skupine «Dom».
V	imenu prirediteljev je prisotne pozdravil prof. Viljem Čemo. Senator Lepre je nato načel vprašanje izseljenstva v Benečiji ter s tem v zvezi obljubil, da se bo vlada prizadevala, da bi se to vprašanje kom čno rešilo. Vlado Uršič je v svojem pozdravu ugodno ocenil podpis sporazuma v Osimu, ki odpira nove poti sodelovanja med obema državama. Govornik je izrazil željo, da bi odslej postali stiki med Benečani in Tolminci tradicionalni, kar bi seveda koristilo k utrjevanju prijateljstva.
V	kulturnem sporedu je nato nastopil oktet dijakinj gimnazije iz Tolmina, ki so ubrano zapele nekaj slovenskih pesmi. Domačina, oče in hči, sta večer sklenila z igranjem narodnih motivov na harmoniko in boben. (Na sliki vidimo del občinstva na prijateljskem večeru
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Un genio, due compari e un pollo*. Barrai film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Buona fortuna maggiore Bradbury». Barrai film.
Nova Gorica
SOČA «Mož z Vzhoda», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bulit», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Umor Leva Trockega», a-meriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-dahes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Marco Migliozzi, Marina Fonzari, Lorena Tofful.
SMRTI: 75-letna upokojenka Caterina Rigo vd. Persoglia.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. UL E. Toti, tel. 72-701.
Prispevaj/p za
DIJAŠKO MATICO
7.	januarja 1976
Kljub posredovanju sardinskih in drugih javnih delavcev
Borec «Tržaške brigade» že nad 25 let v zaporu
Sardinec Luigi Podda pobegnil z Opčin v partizane in odpeljal s seboj 55 rojakov - Dolžijo ga, da je sodeloval pri ropu - On vztraja pri tem, da je nedolžen - Vsi dosedanji posegi so bili zaman - Vse priče so govorile zanj, le ena je bila proti
«Corvo» (Vran) - Luigi Podda je bil znan borec v vrstah najprej Tržaškega udarnega bataljona in potem garibaldinske brigade «Brigata Garibaldi Trieste». Z več kot petdesetimi tovariši, Sardinci, je konec januarja 1944 dezertiral iz re-publikinske letalske enote, ki je bila nameščena pri Opčinah, ter se pridružil Tržaškemu udarnemu bataljonu, ki je deloval na področju tržiškega Krasa in spodnje Vipavske dohne.
«Corvo» - Luigi Podda je sedaj že več kot 25 let v zaporu (trenutno v Portu Azzurru), kjer prestaja dosmrtno ječo. Obtožen je bil skupaj z drugimi, da je sodeloval pri napadu na skupino nameščencev, ki so nosili denar za plače delavcev v nekem podjetju pri Sa’ Feruli blizu Orgosola. Nameščence so spremljali štirje karabinjerji z avtom. Trije od njih so obležali pod streli napadalcev. L. 1950 je bil proces. Luigi Podda se je branil, ker je bil prepričan, da bo zmagala resnica. Več kot trideset ljudi je pričalo, da on ni bil tisti v Sa’ Feruli, le ena je uporno trdila, da ga je videla. Zmagala je teza te priče in nekaj nad 25-letni pastir iz Orgosola, neustrašen borec tržaškega udarnega bataljona, je obsedel za zapahi, kjer je še danes.
Za njegovo usodo in oprostitev so se zavzeli najvišji predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov I-talije - ANPI, poslanci in senatorji, toda brez uspeha.
Enajst javnih delavcev iz Orgosola je v aprilu letos naslovilo na predsednika republike Leoneja ter na ministra za pravosodje peticijo, v kateri prosijo, naj bi bil Luigi Podda pomiloščen. V peticiji dobesedno piše: «Podda je sin preprostega in poštenega pastirja ter edini moški od štirih otrok v družini. Že kot deček se je pridružil očetu pri pastirski dejavnosti. 8. septembra 1943 je služil vojaški rok pri
ki so se vključili najprej v tržaški bataljon in potem v «Tržaško brigado». Odlični borci, pa čeprav nekoliko samosvoji. Posedali so o-koli tabornega ognja ter prepevali svoje otožne domače pesmi. Vedeli so, da za njih ni vrnitve na otok do konca vojne, toda vedno so bili pripravljeni na vsako akcijo. Spominjam se «Badoglia», ki je postal komandant bataljona (Sardincem to ni bilo preveč všeč, ker je odšel iz njihovega kroga). Pri Kneži v Baški grapi so ga zajeli republikin-ski bersaljerji ter ga peljali čez železniški most. «Badoglio» je skočil čez ograjo v deročo vodo ter se pod točo krogel prebil nazaj do brigade. Spominjam se, kako sem v maju 1944 šel ponoči skozi Ronke v spremstvu petih Sardincev ter sem se počutil varnega kot doma.
Tak borec je bil tudi «Corvo», ki se je odlikoval predvsem po tem, ker je organiziral beg Sardincev iz openske vojašnice. Njegova avtoriteta med rojaki je bila zelo velika in vsi so kot en mož prestopili v partizanske vrste.
Že nekaj dni po vključitvi v tržaški bataljon je namestnik bataljonskega komandanta Riccardo Giacuzzo pripravil načrt za napad na letališče v Ronkah. Zahteval je dvajset prostovoljcev. Na njegovo začudenje so se javili vsi Sardinci. Komandant je seveda izbral le nekaj od njih. Med njimi je bil tudi «Corvo».
Skupina je prehodila tisto noč 25 km ter se približala letališču v Ronkah. Nekaj od njih je nosilo steklenice z bencinom, toda nihče ni vedel, kakšen je bil cilj odprave. Šele pred letališčem jim je komandant Giacuzzo povedal, za kaj gre.
Akcija je potekla v glavnem po načrtu. Le eden od partizanov je prehitro izgubil nadzorstvo nad seboj ter predčasno zalučal steklenico v letalo «junker», ki je bilo pred njim. Eksplozija, ogenj in po-
letalstvu v Perugii. Po razsulu če- j tem rafali mitraljezov in brzostrelk.
te so ga Nemci zajeli ter poslali v vojašnico na Opčinah pri Trstu. Tu se mu je posrečilo, da se poveže s skupino partizanov, ki so se borili na področju Tržiča in na Krasu. Organiziral je beg 55 Sardincev, ki so se popolnoma oboroženi priključili Tržaškemu udarnemu bataljonu. V tej enoti se je Podda junaško boril, v svojstvu partizanskega kurirja do osvoboditve. Po vrnitvi domov se je posvetil delu in družini, in vsi so ga spoštovali kot poštenega in delavnega državljana. L. 1950 so ga aretirali zaradi pokola pri Sa’ Feruli ter obsodili na dosmrtno ječo. Vse to se je dogajalo v vzdušju, ki je bilo zastrupljeno z mentaliteto «orgosolizma»... Prepričani, da s tem počastijo odporniško gibanje in njegove ideale, podpisniki prosijo, da se Podda pomilosti.»
Peticijo so podpisali orgosolski župa:. Antonio Sicheri, deželni svetovalec Salvatore Muravera, tajnik Delavske zbornice Poppino Marotto, tajnik KD Mario Monni, sekretar KPI Mario Battasi, tajnica UDI Ma riangela Noli, župnik v Orgosolu Sanguinetti, tajnik komunistične mladine Salvatore Meloni, Nicola Corria od «Alleanza contadini», sek-cijski. voditelj Manifesto PDUP Antonio Da voli, predstavnik PSI Pietro Corria. Vsi podpisniki so iz Orgosola.
Doslej so bili vsi posegi parlamentarcev, visokih predstavnikov ANPI in drugih brezuspešni. Po več kot 25 letih je «Corvo» še vedno za zapahi. Pred mesecem dni mi je pisal iz Porta Azzurra pismo, v katerem toži o svojem zelo hudem zdravstvenem stanju. Boleha za raznimi oblikami artroze na hrbtenici, revmatizmom, na pljučih, na želodcu ir. dvanajsterniku ter za hudimi srčnimi motnjami. V pismu, ki je delno objavljeno na priloženi sliki, piše dobesedno:
«Nikoli ne bi verjel, da bi bil v zaporu še danes, ko sem že prestal 25 let in približno dva meseca kazni brez vsake krivde (italijanski izraz ni pravilen). Toda priznam ti. da sem zaskrbljen zaradi svojega tragičnega zdravstvenega stanja. Nadušni bronhitis ter hude srčne motnje mi dan za dnem strežejo po življenju. In če bi se moje za-porništvo nadaljevalo še dalj časa, bi bilo to za mene usodno. Ali je mogoče, da je zame nepomembno dejstvo, da sem tvegal, kot ti dobro veš, svoje življenje sedemnajst mesecev, vsak dan, da bi italijanski narod spet zaživel v svobodi in da bi se ustvarilo bratstvo med narodi. ..»
Februar, marec, april in še o-stali meseci do osvoboditve. Spominjam se petinpetdesetih Sardincev,
iiiitiiiiiiniiiiiHiiii.iuiiiiiMiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiii»
j Akcija je v glavnem uspela. Pod zaščito dveh puškomitraljezcev se je skupina umaknila na varno. Pri pregledu navzočih je komandant u-gotovil, da sta manjkala dva Sardinca. Težko ranjena sta skočila v prekop, kjer sta utonila. Pozneje jih je pokopalo prebivalstvo iz Ronk.
«Corvo», ki je potem vseskozi o-pravljal odgovorno službo partizanskega kurirja, je ostal v boju do konca vojne. Poznal je vse poti po Krasu, po Vipavskem in po Trnov-
skem gozdu in še danes se živo spominja tistih dni, ko se je skupaj s svojo enoto, ramo ob rami s slovenskimi partizani bojeval proti skupnemu sovražniku. Sedaj ob 30-letnici osvoboditve čaka na svojo osebno svobodo, ko mu gre življenje že proti zatonu.
Luigi Podda je vedno trdil in še trdi, da ni sodeloval pri uboju karabinjerjev. Zahteval je revizijo procesa, toda zaman. Do sedaj so propadli tudi vsi poskusi, da bi bil pomiloščen. Ob 30-letnici osvoboditve je njegova pomilostitev najmanj, kar se lahko zahteva za predanega borca za svobodo. Vsi bivši borci odločno zastopamo to pravično zahtevo.
Vladimir Kenda pomočnik politkomisarja Tržaške brigade
V PONEDELJEK ZVEČER V VEDENJSKEM PROSVETNEM DRUŠTVU «IVAN GRBEC»
Trebenski pevski zbor «Primorec», ki je nastopil v ponedeljek v Skednju
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiifiJiiimiiiiiiiiiiiii
V BOGATI ŠVEDSKI SE RAZPRAVLJA TUDI O TEM
EN SAM ŠVED POTROŠI TOLIKO KOLIKOR PORABI 70 ETIOPCEV
Prepad med bogatimi in revnimi je vedno večji - Tri zelo nevarne «eksplozije», ki bodo spravile v nevarnost zadnjo četrtino našega stoletja - Porazni podatki
STOCKHOLM, v začetku januarja — Iz bogatega glavnega mesta zelo bogate dežele bi človek ne pričakoval tako mračne slike. Toda biti moramo realisti in si ne smerno utvarjati. Ko s 1. januarjem stopamo v zadnjo četrtino našega stoletja, da bi leta 2000 stopili v novo tretje tisočletje, si logično postavljamo vorašanje, ali bo ta poslednja četrtina stoletja bolj vedra, ali bo sedanja mlada generacija zdržala neverjeten tempo, s katerim človeštvo prod'ra v bodočnost? če hočemo na to odgovoriti, moramo imeti trdno osnovo, ta osnova pa ni nič kaj rožnata, človeštvo je namreč pred tremi «apokaliptičnimi eksplozijami», ki ogražajo človeštvo že v našem stoletju, še huje pa mi moglo biti v prihodnjem.
Predvsem gre za siromaštvo dveh tretjin človeškega rodu, druga eksplozija je strahotna spirala jedrskega oboroževanja, tretja ek-plozija pa je demografska ekplo-zija.
Začmmo s poslednjo-
Prirastek človeštva ni bii nikoli hitrejši kot je danes. Vsak dan se na svetu rodi 200.00(1 otrok, Če upoštevamo smrti, ugotovimo, da imamo letni prirastek 70 milijonov novih ust. človeški rod je potreboval več milijonov let, da je tako rekoč včeraj, šele leta 1850 dosegel prvo milijarde ljudi, 80 let pozneje, leta 1930 smo prišli do dveh milijard, v naslednjih 45 letih, namreč do lani se je prebivalstvo spet podvojilo in na Zemlji nas je že štiri milijarde.» Zadnja četrtina našega stoletja pa
pri-
mili-


Prejeli smo
RELAZIONI MACEDONIA — A-genzia di informazioni per la stampa. — Letnik V., štev. 21, uredništvo in uprava Rim, via Conca d’Oro 238. Številka vsebuje vrsto zanimivih člankov, med drugim tudi članek o genocidnem ljudskem štetju v Bolgariji. V zvezi s tem je tudi več dokumentarnega materiala, ob koncu pa še nekaj albanske poezije, prevedene v italijanščino.
CHINA PICTORIAL - Leto 1975, štev. 11. Revija izhaja v kitajskem, korejskem, ruskem, angleškem, nemškem, španskem, italijanskem ter še v drugih pomembnejših jezikih.
M'yyp
qJ- 'lx'- s'y-'r^
tjAi čl- A' š)	/7YLs
-t 1 'Ol /sAs	’ ' Cs°.
U-syy^ ^ p-
Del pisma, ki ga je Luigi Podda - «Corvo» pisal svojemu bivšemu komisarju V. Kendi
Polkovnik Vojislav Bakič ponovno med soborci - bivšimi prekomorci
Pred nedavnim je bil na obisku na Koprskem polkovnik Vojislav Bakič. Ne gre za neko zgodovinsko osebnost, ki bi jo vsi poznali, toda mnogi borci iz III. prekomorske brigade se ga verjetno dobro spominjajo, saj je bil komandant enega bataljona njihove brigade. Njegov obisk smo izkoristili za obujanje spominov na one dni in tudi na njegovo življenje nasploh. Vojo Bakič je po rodu Črnogorec. Ko je 1937. leta zaključil srednjo šolo, je moral v vojsko. Po končani vojski je prišel v Beograd in se vključil v napredno mladinsko gibanje, že leto pozneje se je zaposlil v Ložu v Sloveniji, kjer je bil tudi ob propadu stare Jugoslavije. Skušal se je tedaj prebiti v Črno goro, vendar so ga med potjo ustaši zajeli in vtaknili v zapor, po čudnem naključju pa so ga prevzele «v varstvo» italijanske okupacijske oblasti, ki so ga poslale v taborišče vojnih ujetnikov na Reko. V juniju 1941 mu je uspelo pobegniti iz taborišča in je prišel spet v Loško dolino, kjer je poznal vodilne ljudi iz naprednega delavskega gibanja. Vključil se je v ilegalno delo, toda že v začetku novembra so ga aretirali, spravili v ljubljanske zapore, a-prila 1942 pa ga po obsodbi poslali v italijanske zapore. Tik pred kapitulacijo Italije se je znašel v Chietiju skupaj z nekaterimi to-
Polkovnik V. Bakič v mlajših letih
nekoliko
varisi Slovenci. Ob kapitulaciji I-talije septembra 1943 je z nekaterimi sotrpini, bivšimi jetniki in interniranci prešel pri Foggi! skozi nemško - zavezniško frontno črto in prišel v partizansko bazo v Gra-vini. Tu se je vključil v bataljon in decembra 1943 je bil vključen v En. prekomorsko brigado, kjer je bil najprej komandir čete, nato namestnik komandanta bataljona.
od Visa do osvoboditve, do Soče, pa komandant I. oziroma II. bataljona.
Nekaj časa je bil na Visu, v okviru obrambe vrhovnega poveljstva. Nato je sodeloval pri osvobajanju dalmatinskih otokov, vse do Šibenika, nato pri osvobajanju Knina, skozi Hercegovino je prišel vse do Mostarja, v okviru IV. armade pa je sodeloval pri zmagovitem pohodu za osvoboditev naših krajev, tudi Trsta. Veliko je krajev, kjer se je s svojim bataljonom boril. Tudi pri Klani je sodeloval, konec vojne pa je vendarle dočakal na naši zahodni etnični meji ob Soči.
Ob koncu vojne je bil s III. prekomorsko brigado najprej v Tržiču, nato pa v raznih mestecih zahodne Istre, pa tudi v Piranu, Kopru ter Izoli. Po vojni je ostal v JLA in dosegel čin polkovnika. Vrsto let je kot vojaški strokovnjak predaval na višji vojni akademiji v Beogradu. Odveč bi bilo poudarjati, da nosi več pomembnih odlikovanj, med drugim tudi Red partizanske zvezde.
Polkovnik Vojo Bakič je, kot smo rekli, Črnogorec toda med Slovenci se počuti kot med najboljšimi prijatelji, saj je vse njegovo življenje usodno vezano s Slovenci. Posebno pa tisto obdobje, ko je bilo življenje stalno v nevarnosti.
A. K.
obljublja ponoven rekordni rastek. Leta 2000 nas bo 6 jard in pol, deset let pozneje, torej leta 2010 pa celo osem milijard. Indija, ki je štela 1947 torej ob osvoboditvi 320 mdijonov ljudi, jih šteje danes 580 milijonov, ob koncu stoletja pa jih bo štela milijardo 150 milijonov.
Nekdo je zapisal, da velja za zadnjo četrtino dvajsetega stoletja geslo. «Zaradi otrok — v revolucijo!» Od vsakih tisoč otrok, ki se jih danes rodi na svetu, ■se jih 850 rodi •/ siromašnih deželah. Najgloblji jez, raje prenad na našem planetu je 35. vzporednik, to je tisti vzporednik, ki teče vzdolž Sicilije in Himalaj;-:. Kar je južneje od tega, je siromaštvo^ kar je severno je bogastvo.' Kà-kOr pravijo pri FAO, ni bilo na Zemlji še nikoli toliko lačnih kot jih je danes. Ena-.milijarda, torej vsak četrti človek trpi lakote, ali je podhranjen. Polovica otrok «tretjega sveta» sploh ne ve, kaj se pravi do sita se najesti. Zaradi tega 300 milijonov otrok zaostaja v svojem fizičnem in umskem razvoju. «Tretji svet», ki predstavlja dve tretjini človeštva na zemlji, ne pridela niti polovice hrane, ki se pridela na svetu, še nikoli ni bilo na svetli toliko ljudi brez vode, kot jih je danes, še nikoli ni bilo toliko odraslih nepismenih kot jih je danes. Polovica svetovnega prebivalstva ni obiskovala šole. Za dve tretjini otrok «tretjega sveta» nimajo šolskih prostorov. To so podatki UNESCO.^
To pa še ni vse: nikoli ni bilo na svetu toliko brezposelnih in polzaposlenih kot jih je sedaj.
In dalje: V prvem letu življenja umre v Afriki vsak sedmi otrok, v Aziji vsak deseti, v Južni Ameriki vsak petnajsti, v Evropi in Severni Ameriki vsak štirideseti. Lakota, bolezni, slabe stanovanjske razmere, nepismenost itd , vse to zavira napredek «tretjega sveta». Nepravični svetovni gospodarski odnosi pa rinejo «tretji svet» v še večje težave. Zato danes živi 750 do 800 milijonov ljudi v bedi z letnim dohodkom pod 70 dolarjev na glavo. V najbolj razvitih, v najbolj bogatih deželah, na švedskem, v Švici, v ZDA pa je leta 1974 znašal letni dohodek že nekaj nad 6600 dolarjev na prebivalca. To se pravi, da je en Šved, Američan ali Švicar živel za 132 ljudi iz najbolj zaostalih predelov, tretjega sveta». Konkretno je danes že 30 morda celo 40 najbolj siromašnih narodov na svetu, ki se borijo že samo za gol obstanek.
Zdaj pa druga plat, rekli bi druga eksplozija.
Blaznost naše dobe, dobe v kateri milijarda ljudi trpi lakoto, se kaže v tem, koliko posamezne države, seveda predvsem bogate, porabijo za oboroževanje. Po približnih računih so lani potrošili na vsem svetu za oborožitev 210 milijard dolarjev. Letošnji proračunski predlog ZDA znaša glede tega že 120 milijard dolarjev. Nič manj kot 70 odstotkov celotnih svetovnih stroškov za oboroževanje odpade na ZDA, SZ, Francijo in Anglijo. Te štiri države porabijo za oborožitev več kot znaša celoten dohodek Afrike in Južne Azije. Skoraj polovica znanstvenih. raziskovalnih in tehničnih zmogljivosti sveta je v službi — vojske. Na tem področju mrzlično dela 400.000 strokovnjakov. V vojaška raziskovanja meče človeštvo na leto najmanj 20 milijard dolarjev, na dve supersili — SZ in ZDA — odpade 85 odst. teh stroškov. Sedaj je na svetu šest držav, ki imajo atomsko bombo. Čez deset let jih bo najmanj 20.
B. D.
Dvorana škedenjskega prosvetnega društva sicer ni velika, vendar že dolgo, zelo dolgo se ni v njej zbralo toliko ljudi, kot se jih je zbralo v ponedeljek zvečer na zaključek razstave, ki jo je organiziralo prosvetno društvo «Ivan Grbec» ob sodelovanju petih domačih mladih umetnikov, ki so v proslavitev 30. obletnice osvoboditve pripravili razstavo ter mapo petih grafičnih listov, katere izkupiček so namenili kritju stroškov za postavitev spomenika padlim borcem in aktivistom iz nekdanjega četrtega okraja mesta Trsta, ki je zajemal skedenj, Ko-lonkovec. Sv. Ano in Dacjo.
Zelo številnemu občinstvu je ške-denjski filmski mojster Aljoša Žerjal ponovno prikazal svoj najnovej ši film, ki v dvajsetih minutah prikaže vseh pet umetnikov, namreč Grimaldo, Kravosa, Švaro, Vec chieta in Volka v njihovih ateljejih, kako ustvarjajo svoja dela, posebej še dela za že omenjeno mapo. Čeprav so si mnogi Škedenj-ci film že ogledali, so mu pred-sinočnjim pozorno sledili, saj je znano,. da je Aljoša Žerjal v tem mojster in čeprav delo še ni povsem dodelano, kot je zadnjič o-pozoril sam Žerjal, gre vendarle za umetniško in hkrati zanimivo delo.
Brž ko se je končalo predvajanje filma, je Marta Verk - Volkova predstavila trebenski pevski zbor, ki je pod vodstvom svojega pevovodje Mirka Guština zapel več slovenskih pesmi;0 ž&Čdrfši s tremi umetnimi in'priredbami, nakar sta sledili dve partizanskTin sicer A-pihova «Bilečankh»'! iRXBGobčeva «Bohor je vstal», na koncu so zapeli še Mirkovo «Slovo».
. Kar zadeva koncertni del programa. z veseljem ugotavljamo, da je zbor v pretežni večini mlad, posebno kar se tiče ženskih glasov ter tenorjev. To se kaže tudi v svežini glasov in izvajanja na-snloh, pa čeprav dvorana, žal, k temu ne prispeva, ker nizek strop nekoliko duši. Vsekakor pa je bilo občinstvo z izvajanjem zelo zadovoljno.
V imenu odbora za postavitev snomenika nadlim iz nekdanjega tržaškega IV. okraja se je niegov predsednik Dušan Kodrič zahvalil petim umetnikom za njihov velikodušni prispevek, zahvalil se je tudi pevskemu zboru za sodelovanje in s tem je bila prireditev zaključena, številni Škedenjci in gostje iz mesta pa so se še zadržali v prostorih prosvetnega društva v družabnem razpoloženju. Med številnimi domačini in mestnimi gosti smo videli tudi jugoslovanskega konzula v Trstu Srečka Kovačiča, ravnatelja mestnega muzeja Re-voltella dr. Giulia Montenera, slikarja prof. Avgusta Černigoja, ki se je po daljšem okrevanju menda tokrat prvič pojavil v javnosti, in druge.
NA FILMSKIH PLATNIH
(Nadaljevanje na 6. strani)
mm
12.30
12.55
13.25
13.30
17.00
17.15
17.45
18.45
20.00
20.40
21.45
22.45
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
10.00
17.15
17.30
17.55
18.10
18.45
19.15
19.30
20.00
21.25
21.45
19.55
20.15
20.00
21.20
21.40
SREDA, 7. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: V pričakovanju otroka
ANKETA O POKLICIH
Posebna serija o kooperaciji in zadružništvu.
Danes je na vrsti drugo nadaljevanje, ki govori o tako imenovani kooperaciji. O tem problemu bo govoril Giuliano Tornei, ki bo razpravljal o sistemu kooperacije kot osnovni obliki, ki naj gospodarstvo potegne iz sedanje krize. Mnogo je pri nas dejavnosti, ki so zašle v krizo in ki se morejo rešiti le in izključno na zadružni osnovi Vremenska slika DNEVNIK DNEVNIK
Program za najmlajše: Uoki Toki Program za mladino
Sovjetski film po romanu Marka Twaina «Prigode Huckleber-ryja Finna»
Poljudna znanost: ITALIJANSKO PODEŽELJE Zadnji dve nadaljevanji oddaje Italijansko podeželje bosta posvečeni posebnostim Lucanie. Naselja, stari domovi poljedelskih težakov, življenje, ki se rešuje v velikih vaseh, pa čeprav se te že rušijo, to je tema današnje oddaje. Gre tudi za to, kje najti rešitev iz sedanje krize in kako odkriti perspektive za bodočnost. Gre namreč za dramo teh vasi in mestec, ki so brez vode, gre za vprašanje, kako dati tem krajem možnost razvoja, ki naj jih izvleče iz sedanjega žalostnega stanja. Oddajo bo popestrilo tudi nekaj folklore
Italijanske kronike, Kronike dela in ekonomije, Vremenska slika DNEVNIK
Po tridesetih letih, SE SPOMINJAMO
Tema današnjega nadaljevanja je zadnji poskus nacistične vojske, da bi zavrla prodiranje zahodnih zaveznikov v Ardenih. Nacisti so sicer sanjali, da se bodo razmere sprevrgle njim v korist, ker so računali s tajnim orožjem. Sam Hitler je pripravil -načrt za to protiofenzivo in sredi decembra 1944 je svojim generalom zatrjeval, da č,e so nemške enote močno utrujene, niso prav nič manj utrujene zavezniške sile, kajti «iz mojih podatkov izhaja, da so ZDA v samih treh tednih izgubile kakih 240.000 mož». Hitler je v . svoji blaznosti še vedno računal, da bo zmagal, toda bolj redki so bili tudi med njegovimi sodelavci tisti, ki só mu še verjeli. Vsekakor pa je protiofenziva zavrla zavezniško napredovanje Športna sreda, Kronike iz Italije in iz tujine DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Šoortni dnevnik PESNIK IN KMET
Tedensko srečanje med dvema osebama, ki bi se ne bili smeli srečati. Program so pripravili Enzo Jannacci, Cochi in Renato ter Clericetti in Peregrini VEČERNI KONCERT
Violinist Renato De Barbieri in pianist Tullio Macoggi bosta iz
vajala Brahmsovo Tretjo sonato
DNEVNIK
UNA VAMPATA D’AMORE
Film je režiral Ingmar Bergman in predstavlja «surovi opis odnosov med meškim in žensko», v katerem sodelujejo «osebe, ki jih pritiska ob tla nesrečna usoda tako, da ne morejo drugega kot upogniti hrbet in nadaljevati pot po njim določeni cesti», kot so zapisali kritiki, ko je leta 1953 prišel film prvič pred občinstvo. Iz tega posredno izhaja, da je film precej star. hkrati pa je vendarle delo velikega švedskega filmskega u-stvarjalca
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola
I. Zorman: STORŽKOVO POPOLDNE
Pravljico o storžku pozna že veliko otrok. Srečali so se z njo verjetno v Cicibanu, kjer jo je ilustrirala Jelka Reichman. Danes bo pravljico ponovila ljubljanska TV, glavne vloge v prav Ijici bodo igrali Rok Penko kot Storžek, Jana Dončič pa kot Marjanca, seveda v družbi številnih malih vrstnikov in tud; kake odrasle osebe Mojstri stare japonske obrti
i tijijlj^iska. TV -bPipredvajala 17 samostojnih kulturno - doku-• mPfitafnlH TilmthC v katenh Bo .prikazovala’ mojstre stare japonske 'obrti. Gledalci TV se bodo srečali s tradicijo stoletnega ob likovanja, ki še vedno živi, pa čeprav le med bolj redkimi obrt niki. Oddaja bo v barvah Obzornik
Na sedmi slezi, športna oddaja Amaterji, zabavna glasba Risanka DNEVNIK
Film tedna: POŠTNA NAKAZNICA
Film je novejšega datuma, izhaja iz leta 1968. po izvoru pa je iz Senegaia. Gre za družbeno angažiran film, ker sam režiser meni, da je film «sredstvo politične, akcije». Po svoji obliki film prehaja iz ocialne satire v politično alegorijo. Gre za popolno izkoriščanje, ko družba posamezniku zanika celo njegovo ;stovetnost in mu hoče dokazati, da ga sploh ni Mozart: Divertimento v D-duru DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, Risanke DNEVNIK
ESKIMSKA ZIMA, dokumentarna oddaja Zabavno - glasbena oddaja: Elda Viler Slavni pobegi: Jacqueline Bavarska
TRST A
7.15, 8.15,	13.15,	14.15.	20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba:
11.40	Radio za šolo; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah:
17.00	Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šolo; 18.50 Koncert, 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Pop in folk glasba; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.55 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operni zbori in baleti;
10.00	Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Nasveti; 11.45 Orkester Cara velli; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošče; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.35 Pismo iz...; 15.45 Iz znanstvenega sveta ; 16.45 Poje Krunoslav Slabi-nac; 17.00 Po samoupravni ' poti ;
17.15	Izložba hitov; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper: 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30
Giuseppe Bertolucci:
«Abieinema»
La Cappella je prikazala film Giuseppa Bertoluccija «Abitine* ma», ki obravnava snemanje filma «900» Brata Bernarda Berloluc-cija. Gre torej za zanimiv dokument že zato, ker vsebuje protislovje med filmskim snemanjem z bogato proizvodnjo, kakršno predstavlja «900». in «revnim» filmom, kakršen je «Abieinema»
(še drug režiser,, Gianni Amelio, se je medtem spoprijel s filmom «900»),
Gre tudi za zanimiv dokument o odnosih, ki se razvijejo med snemanjem filma. Zalo si je tudi dal naslov «Abieinema», ker hoče poskusiti nekakšno didaktiko o filmskem snemanju.
............................
dite preveč STRELEC
Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža'; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Plošče; 14 05 Malo satire; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu;
21.15	A. Balducci: Don Giovanni al rogo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje;
10.15	Kaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Urednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Ob izvirih ljudske glasbe: 15.45 «Loto vrtiljak»; 16.45 Ažbetovi u-čenci o mojstru; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18.05 Po poteh odločanja; 18.35 Instrumenti v ritmu;
19.40	Ansambel Atija Sossa; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 M. Bojičič: Pesmi; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpravili se boste na potovanje v tujino. Bodite previdni pri ocenjevanju sodelavcev.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem poslovanju oprite se na lastne sposobnosti. Lep umetniški užitek v družbi ljubljene osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte uresničiti vse svoje načrte. Upoštevajte dober nasvet starega prijatelja.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Načrt, ki je za vas zelo važen, boste si cer uresničili, toda ne brez težav.
Razumevanje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes boste imeli srečo v vseh svojih poslih. Ne zavrnite načrta, ki vam ga je predložila ljubljena oseba.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte utrditi svoje poslovne stike. Težko slovo od drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne delajte vedno tako. kot ste do sedaj. Morali boste poravnati družinski spor.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Neki posel, ki ste ga skrbno pripravili, bo rodil lep uspeh. Ne bo-
zgovorni.
(od 23.11. do 20.12.) Bodite bolj domiselni v praktičnih zadevah poslovanja. Ogibajte se ljudi, ki vas preveč hvalijo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.10 Danes bodite še prav posebno previdni s poslovnimi nasprotniki. Skušajte popraviti, kar ste slabega štorih.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte pridobiti naklonjenost predstojnikov. Upoštevajte samo do neke mere, kar drugi govore o vas.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) če boste previdni, se vam danes nudi lep uspeh. Vzpostavite pravilnejše razmerje do svoje okolice.
7. januarja ISTI
USPEL SESTANEK ŠPORTNIH KOMISIJ
Potrebno je čim tesnejše sodelovanje med slovenskimi športnimi organizacijami
Predstavniki koroških, slovenskih in naših organizacij so podrobno analizirali dosedanje skupno delovanje in začrtali nadaljnje ukrepe
V	prostorih ZSŠD v Italiji je bil včeraj dopoldan delovni sestanek komisije za zamejski šport, ki jo sestavljajo člani Zveze telesnokul-turnih organizacij Slovenije, Slovenske fizkultume zveze iz Celovca in seveda ZSŠD v Italiji, ki so bili to pot gostitelj tega docela konstruktivnega srečanja .V Trstu so zastopali ZTKOS sekretar Zoran Naprud-nik in svetovalec sekretarja pri TKS SRS Oto Giacomelli, preimenovane športne zveze na Koroškem novoizvoljeni predsednik Danilo Prašnik, ZSŠDI pa predsednik Vojko Kocman, podpredsednik Emil Gombač, blagajnik Vladimir Wilhelm, odbornik Aldo Rupel in referent Ivan Furla-nič. Pred pričetkom tega delovnega sestanka je predsednik ZSŠDI Vojko Kocman pozdravil goste in se ob tej priložnosti spomnil z enominutnim molkom pred kratkim preminulega Slavka Demšarja, ki je bil pri ZTKOS odgovoren za zamejski šport.
V	svojem krajšem nagovora je sekretar ZTKOS Zoran Napradnik o-menil, da je bilo sodelovanje med tremi krovnimi organizacijami v letu 1975 poglobljeno, v primerjavi s preteklostjo. Obenem pa je omenil, da so dane možnosti za še tesnejše sodelovanje in pomoč. Do tega pa bi moralo priti v letošnji sezoni, za kar so se strinjali prav vsi zastopniki treh omenjenih krovnih organizacij.
Najprej je bilo pregledano opravljeno delo v letu, ki se je pred kratkim končalo. Predvsem velja poudariti ,da je bilo delo, ki so ga začrtali v lanskem podobnem srečanju bolj ali manj dobro opravljeno. Na dan pa so prišle gotove pomanjkljivosti, ki jih je nakazalo samo konkretno delo in s katerimi se bo treba v bodoče soočiti in tudi temu primemo ukrepati. Pri vsem tem pa velja poudariti, da sta tako FZK kot tudi ZSŠDI naleteli na objektivne in tudi subjektivne težave, ki so samo delo otežkočile in tu pa tam onemogočile njegovo realizacijo. Še posebej pa je bilo poudarjeno, da se navezani stiki med Korošci oziroma SŠZ na Koroškem in ZSŠDI dajo še bolj poglobiti tako, da bi prišlo res do najtesnejšega sodelovanja prav na vseh področjih. Največ govora pa je bilo seveda o bodočem programu
in načrtu za leto 1976. Glede na preteklost je bilo marsikaj izpopolnjenega in obenem kritično pregledanega. Moramo pa poudariti, da včerajšnji sestanek ne bo ostal edini v letošnji sezoni, ampak da bodo posveti na raznih področjih, to je strokovnega, finančnega in kadrovskega sodelovanja veliko bolj tesni in številni. Za konec pa lahko rečemo, da bo vse v največji meri odvisno od nas samih, kolikor bomo znali te ugodnosti skrbno izkoristiti.
G. F.
NOGOMET
Velež v Azijo
MOSTAR, 6. r- Jugoslovanski nogometni prvoligaš Velež bo 13. januarja odpotoval na daljšo turnejo po Aziji, kjer bo igral prijateljske tekme v Singapura, Hongkongu, Južni Koreji, Indoneziji. Jugoslovan-
ski nogometaši bodo verjetno odigrali tudi nekaj tekem v Avstraliji.
* * *
NOVI SAD, 6. — Vojvodina iz Novega Sada je najela najboljšega nogometaša Bačke Josipa Dica. V zameno pa je morala odstopiti Bački kar tri igralce, in sicer: Srdanoviča, Periča in Vukasinoviča.
* » *
Švedska prva
TEL AVIV, 6. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Tel Avivu je švedska v finalnem srečanju za prvo mesto premagala Grčijo z 1:0 (0:0).
* * *
Včerajšnji izidi
3.	AMATERSKA LIGA
Domio - Primorec	0:1
MLADINCI
Primorec - Zarja	1:0
NARAŠČAJNIKI
Primorec - Primorje	4:1
ATLETIKA
Italijan Fava spet odličen
ESTE, 6. — V tem urugvajskem mestu je italijanski atlet Franco Fava dosegel še en odličen rezultat. Na tradicionalni tekmi «Sao Fernando» je Fava osvojil na 8.400 m dolgi progi drago mesto za Kolumbijcem Victorjem Moro, ki je že zmagal na veliki «Silvestrovi corri-db v Sao Paulu.
FINALE PRVENSTVA «POMLAD»
VRSTNI RED Mora (Kolumbija) Fava (Italija) Uhlemann (ZRN) Romao (Brazilija)
De Araujo (Brazilija)
6.	Rodriguez (Brazilija)
7.	Hurst (Švica)
24’05”9
24T0”8
V MARYLANDU
ZDA - SZ
6. in 7. avgusta
WASHINGTON, 6. - štirinajsti tradicionalni atletski dvoboj med re-prezentancema ZDA in SZ bo letos 6. in 7. avgusta v vseučilišču Maryland.
giiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinii
SMUČARSKI SKOKI
iiimiiitiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiHiinmMUJiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiitiii
KONČALA SE JE NOVOLETNA TURNEJA
Innauer že tretjič zmagovalec Dannebergu pa končna lovorika
Štirje Avstrijci sledijo zmagovalcu na lestvici Jugoslovani zapravili še zadnjo priložnost
BISCHOFHOFEN, 6 - Kljub tretji zmagi Avstrijca Innauer ja je vzhodni Nemec Jochen Danneberg danes o-svojil končno zmago na letošnji novoletni turneji Intersport. Danneberg je, kot je že sam napovedal, nastopil brez taktiziranja in bil tudi tokrat med tistimi, ki so se potegovali za prvo mesto, pa čeprav si je marsikdo pričakoval, da mu bo 12 točk naskoka vlilo več previdnosti. Res pa je, da v današnji tekmi ni moglo priti do taktiziranja. To je bila vsekakor najlepša med štirimi predstavami: vsi so se potrudili, da bi v tem zadnjem nastopu potrdili prejšnje uspe-
«uimmiiip——Ml|ra«H—iiHMiMmiiinMiimnmnuiiinmiuiHimmHHHHmmmmmmmMHHnmm
HOKEJ NA KOTALKAH
TROFEJA M. CEROOL
Ekipa Monze zmagala na turnirju v Trstu
Zn mlado ekipo Triestine je bil nastop na tem turnirju zelo koristen
TRST, 6. — Monza je zmagala na mednarodnem turnirju v hokeju na kotalkah za trofejo «Mario Cergol» v Trstu. Monza, ki je imela v svojih vrstah tudi Belgijca De Bleekerja (katerega bo verjetno najela za to sezono) je zmagala v vseh treh tekmah. Na 2. mesto se je uvrstil novopečeni prvoligaš Pordenone, ki je zgubil le srečanje z Monzo, na naslednji mesti lestvice pa sta se uvrstila Triestina in Giovinazzo (Bari).
Turnir je bil posvečen spominu na Maria Cergola, ki je pomagal Triestini (kot igralec in trener), da je kar 19-krat osvojila naslov italijanskega državnega prvaka.
CIKLOKROS
SORBIATE OLONA, 6. — Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v kolesarski vožnji čez drn in strn v kraju Solbiate Olona je na 24 km dolgi progi zmagal Francoz Wilhelm Andre. Zgornji del lestvice tega tekmovanja je namreč tak:
L Wilhelm André (Fr.)	53’00”
2.	Zvveifel Albert (Švi) zaost. 54”
4.	Frischknecht Peeter (Švi.) 2’37”
5.	Flaiban Giovanni (It.)
6.	Saronni Antonio (It.)
7.	Mernickle Kei (VB)
8.	De Capitani Paolo (It.)
9.	Bortoluzzo Gino (It.)
10.	Livian Franco (It.)
OLIMPIJSKE IGRE
V OLIMPIJSKEM GRADBIŠČU
3’50”
4’00”
4’35”
Hud požar v Montrealu
MONTREAL, 6. — V uradih o-limpijskega gradbišča v Montrealu je včeraj izbruhnil hujši požar, ki je povzročil veliko gmotne škode in novih skrbi kanadskim izvedencem.
Med drugim je zgorelo precej važnih dokumentov in načrtov ter plačilni seznam delavcev.
Kanadska policija ne izključuje, da je požar kdo podtaknil iz protesta. Znano je namreč, da se kanadska javnost ne strinja z visokimi j 47. Loštrek (Jug.) stroški, ki si jih je država naprtila, 49. Mlakar (Jug.)
he ali pa popravili slabe vtise, tako da smo bili priča celi vrsti sprememb, pa odličnih podvigov in večkratnem izboljšanju rekorda, katerega je Innauer nato postavil na 108 metrov.
Danneberg je torej zmagal zelo zasluženo, saj je bil vedno v ospredju, poraz pa je verjetno grenek predvsem za mladega Innauerja, ki je zmagal tako v prvih dveh tekmah kot v četrti, v tretji pa je po enem odličnem skoku zapravil vse možnosti z ogromno napako. Moralno lahko tudi njemu pripišemo zmago, saj je prav danes dokazal, da je trenutno najboljši in da bo lahko v Innsbrucku prišel do maščevanja za tokratni poraz.
Sploh so vsi Avstrijci ostali z dolgimi nosovi zaradi Dannebergove zmage, saj so Schnabl, Bachler, Innauer in Wanner zasedli ostala višja mesta in tako poželi izreden ekipni podvig.
Ostale ekipe so le danes prišle nekoliko v ospredje. To velja predvsem za Norvežane, ki so do sedaj razočarali, danes pa dalj časa upali celo na zmago z odličnim Šetrajem. Zelo visoko se je tokrat prebil Poljak Bobak, ki je tudi na lestvici prvi za zmagovalcem in Avstrijci. Med Švicarji je Valter Steiner potrdil poprečno a zanesljivo formo, ostali vzhodni Nemci pa so si danes precej pokvarili uvrstitev, zlasti še brata Aschenbach. Sovjeti se niso prebili do vrha, vsi pa so skakali dovolj zanesljivo, med Čehi pa je edino Hoehnl prišel med najboljše.
Stara pesem za Jugoslovane. Ta skakalnica je že po tradiciji najugodnejša zanje (predvsem zato, ker je najdaljša) in prva serija je res dala upati na boljšo uvrstitev. Žal pa sta Mlakar in Norčič po dobrem prvem skoku zgrešila v dragem, tako, da je bil najboljši še enkrat Lorbek.
VRSTNI RED ČETRTE TEKME
1.	Innauer (Avst.) 236,2 točke (93 m; 108 m)
2.	Bobak (Polj.) 225,5 (97,5 100,5)
3.	Setre (Nor.) 225 (110 98)
4.	Schnabl (Avst.) 223,5 (94 104)
5.	Bachler (Avst.) 222,4 (93 103,5)
6.	Danneberg (NDR) 22 (96 99,5)
7.	Wanner (Avst.) 218 (94 99)
8.	Eckstein (NDR) 216,9
9.	Hoehnl (ČSSR) 212,2
10.	Borovitin (SZ) 211,2
45. Norčič (Jug.)	(88,0 - 79,5)
(83,0 - 86,5) (85,0 - 83,5)
KONČNA LESTVICA Danneberg (NDR) 920,2 Schnabl (Avst.) 910,9 Bachler (Avst.) 901,9 Innauer (Avst.) 901,2 Wanner (Avst.) 868,9 Bobak 851,4 W. Steiner 848,6
8.	Eckstein 837,8
9.	Schwinghammer 831
10.	Hoehnl 831
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
Sodnika oškodovala Kontovelce v odločilni tekmi $ Flaminiom
V mladinskem prvenstvu pomembna zmaga borovcev in nepričakovan poraz Poleta
TRENTO, 6. — Za letošnjo množično prireditev v maratonskem smučarskemu teku «marcialonga» se je doslej prijavilo že več kot 5.000 tekačev.
Flaminio — Kontovel 81:80 (43:33)
FLAMINIO: Tamai 11, Santin 4, Pancrazi, Braico, Giraldi 21, Franco, Stebel 14, Giberna 9, Dudine 20, Flaminio 2.
KONTOVEL: Kosovel, K. Starc 23, Ivančič, Perini 6, Čuk 14, Ban 12, Bukavec 7, Prašelj, Nabergoj 2, Ivo Starc 16.
SODNIKA: Festini in Policastro (Trst).
PM: Flaminio 9:24, Kontovel pa 10:20.
PON: Ban, K. Starc, Stebel, Giberna in Nabergoj.
Kontovelci so nepričakovano izgubili tudi v drugem finalnem srečanju proti Flaminiu. Tako so bili naši košarkarji tudi izločeni iz nadaljnjega tekmovanja prvenstva «Pomlad».
Kot vsak poraz s točko razlike je bil tudi ta dokaj grenak. Vendar sta tokrat temu botrovala oba sodnika, ki sta zares nesramno sodila in sta jasno pokazala, da bo «moral» zmagati Flaminio. Posledica tega so bili tudi vsi nešportni dogodki, do katerih je prišlo po končani tekmi in ki bodo seveda drago stali kontovelsko društvo.
Sodnika sta kaj kmalu začela s svojo «igro». Že po devetih minutah sta Kontovelcem dosodila deset o-sebnih napak, Flaminiu pa le dve. Za nameček pa so Banu pri sodniški mizi še «darovali» eno osebno napako, kar je seveda še v večji meri razburilo duhove v kontovel- ' skem taboru.
V prvih treh minutah drugega polčasa so Kontovelci nadoknadili zamujeno in povedli. Klavdij Starc je bil točen pri metih na koš. Sodnik Festini si je nato izmislil osebno napako (ki jo je napravil Nabergoj) in jo dosodil K. Starcu, ki je bil na drugi strani igrišča.
To je bila peta osebna napaka za K. Starca in Kontovelci so tako ostali brez svojega najboljšega igralca, kar je demoraliziralo celotno moštvo. Omeniti moramo, da je poleg sodnikov bila «kriva» poraza tudi slaba obramba naših košarkarjev.
Sicer pa pustimo vse to in raje pohvalimo kontovelske košarkarje,
ki so bili v tem srečanju «moralni zmagovalci».	I. S.
Pali. TS — Kontovel 73:49 (34:21)
PALLACANESTRO TRIESTE: Pir-ker, Bozzola 11, Ferman 13, Di Stefano 6, Cumbat 7, Granieri 2, Di Saverio 4, Rella 8, Prandi in Cornar 22.
KONTOVEL: Prašelj, Ban 17, Čuk 6, Ivančič, Bukavec 8, Kosovel, Nabergoj 6, Perini, Ivo Starc 12.
SODNIKA: Tomasi in Tamaro iz Trsta
PM': Pali. TS 5:16, Kontovel 3:12.
PON: Čuk, Ivo Starc in Ferman.
Proti nespornemu favoritu Palla-canestru Trieste so Kontovelci doživeli visok poraz. 24 točk razlike pa je vseeno preveč, čeprav so sloven-
ski košarkarji nastopili brez Klavdija Starca in če so že v prvem polčasu zaradi petih osebnih napak izgubili Maura Čuka.
Kontovelci so predvsem zatajili v napadu. Dokler je bil na igrišču M. Čuk, so se naši košarkarji lahko e-nakovredno borili z nasprotnikom pri lovljenju odbitih žog, nato pa so košarkarji Pali. TS nemoteno pobirali žoge pod košema in si priigrali visoko prednost.
V končnih minutah so Kontovelci le uspešno zaigrali v napadu in so tako zdržali poraz v dostojnih mejah.
MLADINCI
Bor — Italsider 81:76 (47:31)
BOR: Klobas 33, Ražem 8, Paro-vel, Vatovec 19, Žerjal 4, Košuta 5, Sancin 12, Marassi, Lukša.

KOŠARKA
POKAL PRVAKOV
Mobilgirgi in Real brez večjih težav
Zadar že izključen iz polfinala?
3. Vagneur Franco (It.)	1’30” ko je prevzela organizacijo OI. 151. Demšar (Jug.) (83,5 - 81,5)
belem dresu) sk ače na odbito žogo med finalno tekmo prvenstva «pomlad» Pa Uacanestro Trieste — Kontovel.
David Perini
Najboljše italijanske in jugoslovanske košarkarske ekipe so z novim letom spet začele igrati na «dveh ' frontah». Na sporedu so namreč evropski pokali, imata sosednji državi množično zastopstvo.
Pokal prvakov
Mobilgirgi in Real Madrid sta v svojih skupinah favorita. Španci so v prvem kolu v dvojnem srečanju premagali košarkarje iz Can-tuja z dvema točkama razlike. Mo-bilgirgi je odpravil Akademik brez večjih težav, Zadar pa je kot Forst izgubil za dve točki.
Jutri bo na sporedu drugo kolo.
SKUPINA A
Villeurbanne - Mobilgirgi; Racing Malines - Akademik; Turku - Zadar.
SKUPINA B
Real Madrid - Maccabì Tel Aviv; Federale Lugano -' Forst Gantù; UBSC Dunaj - Transol Rotterdam.
Povratne tekffleTbodò 15. januarja.
Pokal pokalnih prvakov
Rabotnički zastopa v tem pokalu Jugoslavijo, Cinzano pa Italijo. E-kipi igrata v različnih skupinah, kjer je stanje povsem izenačeno in bistvu ni velikih favoritov. Ra-, botnički se bo danes spoprijel s | francosko peterko Aspo Tours, mi-' lanski Cinzano, ki je v prvenstvu razočaral na Vsej črti, pa bo gostoval v ZRN.
Pari današnjega kola.
SKUPINA A
Aspo Tours - Rabotnički Skopje; Olympiakos - CSKA Sofija.
SKUPINA B
Hagen (ZRN) - Cinzano Milan; Estudiantes - C. Palače London.
Pokal prvakinj
Voždovac je naletel na izredno težko konkurenco. Italijanski za.-stopnik Geas pa bo imel za najresnejšega tekmeca v svoji skupini francosko peterko Clermont Fer-rand. In prav s tem nasprotnikom bodo jutri Italijanke pomerile svoje sile, medtem ko se bodo jugoslovanske košarkarice spoprijele s praško Sparto.
# # #
Jutri v Vidmu:
Snaidero — Mobilquattro
Jutri bodo v Vidmu odigrali zaostalo tekmo prve italijanske košarkarske lige med domačim Snai-derom in Mobilquattrom.
Kot je znano, tega srečanja niso odigrali, ker rimska sodnika nista mogla — zaradi stavke letalskih uslužbencev — dopotovali v Videm.
Pokal Korač
V košarkarskem pokalu Korač so v katerih j v^erai. mec* drugim dosegli nasled-
nje izide:
Akademik Varna - Sinudyne Bologna	71:80
Mobilquattro Milan - Berck 91:88 Chinamartini Turin - Hapoel Tel Aviv	91:67
Brina Rieti - Juventud Badalone	100:89
Smučarski teki v Castelrottu
Največ kolajn predstavnikom NDR
CASTELROTTO, 6. - V prvem dnevu mednarodnega «Tedna smučarskih tekov» je ekipa NDR požela največ .priznanj. V moški konkurenci je na 30 km dolgi progi osvojila prvo mesto s favoritom Klausejem in tretje mesto z mladim Wolffom, med ženskami pa vsa tri prva mesta po zaslugi Deherthauserjeve, Petzoldove in Schmidove. Do nrese-nečenja je prišlo pri mladincih, saj je na 15 km dolgi progi zmagal Bolgar Lebanov, ki je pustil daleč za sabo glavne favorite. Nemec Zipfel je namreč pritekel na cilj s slabo minuto zamude. Sovjetski predstavnik Ivanov pa celo z dvema minutama.
Dobro so se izkazali tudi Italijani, saj je bil v moški konkurenci dvajsetletni Pedrazzini nepričakovano četrti, takoj za njim pa se je uvrstil Capitanio. Med mladinci pa se je najvišje prebil Darioli, ki je bil četrti.
Jugoslovanski tekači so se uvrstili takole:
55. Tajnikar 58. Jelenc 60. Kalan Uvrstitve take:
20. Kordež 26. Bešter 30. Pavlič
ITALSIDER: Cattunar 8, Giacca
5,	Giuliani 19, Michelis 16, Zampa
6,	Gimona, Pastori 2, Oselladore 12, Masolin 8.
SODNIKA: Popazzi in Gilleri. PROSTI METI: Bor 13:28, Italsider 16:26.
PET OSEB. NAPAK: Giacca: Mi-chesil, Zampa, Oselladore za Italsider, Ražem, Sancin in Klobas za Bor.
Plavi so osvojili pomembno zmago proti Italsidru, saj imajo odprto pot v finale. Tekma je bila izredno važna, naši fantje pa so se tega zavedali in dali vse od sebe, da bi zmagali. Plavi so bili v vodstvu vso tekmo, najvišjo prednost pa so zabeležili v začetku drugega polčasa ko so povedli za 18 točk. Nato pa so to prednost skrbno branili do konca. V prvem polčasu je Bor zaigral res odlično. Dobro je zapiral prostor pod košem medtem ko je v napadu dosegal koše predvsem s Klobasom in Vatovcem. Ob koncu polčasa je prednost plavih znašala kar 16 točk. V drugem polčasu so se domačini razigrali in borova prednost je počasi kopnela. Minuto pred koncem je bil Italsider plavim že za petami, toda ti so hladnokrvno ohranili minimalno prednost in si tako zagotovili pomemben uspeh. V borovem taboru je po tekmi vladalo veselo vzdušje, saj jim ta zmaga odpira vrata v finale. V borovskih vrstah so vsi zaigrali dobro, vendar je Klobas izstopal med ostalimi. Edina hiba so bili prosti meti, pri katerih so bili naši fantje preveč netočni.
Peter
Polet — Juventus 72:73 (39:43)
POLET: Škabar 4, Kalin 2, Tau-čer 10, Edi Sosič 21. Milko Vitez 24. Valter Sosič, Tavčar 7, Boris Vi-tez 4.
JUVENTUS: Scrigner 4. Berteli 2, Maranzana, Bartoli 7, Piccini 10, Bonetta 19, Covi Štolfa 31, Vascotto.
PROSTI METI: Polet 12:22; Juventus 15:20.
SODNIKA: Marchesan in Desco.
PET OSEBNIH NAPAK: Škabar, M. Vitez in Scrigner.
Že v začetku moramo pristaviti, da to sploh ni bilo «košarkarsko srečanje». Igrišče na Opčinah je bilo namreč izredno spolzko. Igra je bila zato počasna in tehnično nezanimiva. Gostje so že po prvem polčasu zaradi slabe Poletove obrambe vodili.
Poletovci so v 2. polčasu skušali presenetiti nasprotnika z agresivno obrambo, a na tako spolzkem igrišču je bila vsaka obramba zaman. Sodnika nista hotela prekiniti tekme, čeprav je bilo jasno, da se srečanje odvija v nemogočih okoliščinah, kajti nasprotno ne moremo razumeti, kako je lahko Polet izgubil proti takemu moštvu, ki ga je v prvem delu prvenstva premagal kar z 21 točkami razlike, in to v gosteh.
Lota
« * #
VČERAJŠNJA IZIDA.
Promocijsko prvenstvo Bor — Edera Gorica	72:60
Naraščajniki (3. odločilno srečanje)
Inter 1904 — Kontovel	74:68
Jugoslovank so bile
Veleslalom v Trbižu
TRBIŽ, 6. — Jutri bo v Trbižu mednarodno smučarsko tekmovanje za evropski pokal v moškem veleslalomu. Prijavilo se je 113 tekmovalcev iz 22 držav. Prvi spust bodo opravili ob 9.30, drugega pa ob 13.30. Med bolj znanimi tekmovalci, ki bodo startali, bodo tudi Radici, Am-platz, Senoner, Bieler, Pegorari, Pergetzi, Frommlet, Garcia in drugi. Prvič bodo v Trbižu startali tudi štirje sovjetski tekmovalci.
HOKEJ NA LEDU
Rezultati 14. kola prve italijanske lige: Gardena — Cortina 4:3, Merano — Alleghe 0:9, Asiago — Branico 8:6, Auronzo — Renon 3:8.
Lestvica: Gardena 22, Cortina 21, Alleghe in Bolzano 20, Renon 14, Merano 13, Asiago 6, Branico in Auronzo 2. Gardena, Cortina in Merano imajo 1 tekmo več.
BOKS
Mednarodna organizacija WBC je danes izdala poročilo, v katerem potrjuje, da dvoboja med Coopma-nom in Alijem ne bo priznala. To pa pomeni, da bo Ali moral kmalu še enkrat braniti naslov, če ne bo hotel, da mu ga znova odvzamejo. Odločitev so sprejeli zato, ker Coop-man ne spada med deseterico izzi-vačev svetovnega prvaka.


i
1
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA «
I

Malo dalje sem se zadržal ob tem problemu samo zato, ker je življenje potrdilo, čas pa dopolnil vse tisto, kar Se je dogajalo zadnje desetletje na sovjetskem likovnem področju. Tako je zaznamovani in zasmehovani kipar Ne-izvestni postavil odličen in umetniško dognan nagrobni sPomenik Hruščovu, vse direktive in zahteve po nekem redu in prisilnem kalupu v likovni umetnosti pa so se, |ako je pokazala zdaj zadnja razstava modernistov v Moskvi,
. Pa je, žal, nisem videl, izkazale ne samo za neuspešne ln neučinkovite, temveč za nekaj, kar bo treba vsekakor ^a vedno pospraviti v ropotarnico zgodovine, kajti življenje kot umetnost sta neuničljiva in ju ne more preprečiti v njuni rasti, razvoju in dozorevanju nobena pritlikava in omejena prepoved. In prav o tem me je najbolje prepričal nagrobnik bivšega sovjetskega premiera Hruščova.
S pokopališča smo se odpeljali na Leninske gore občudovat velikansko, po mojem okusu nič kaj lepo, moskovsko državno univerzo Lomonosova, ki kraljuje kot nekaks-na težka, masivna katedrala nad mestom. S ploščadi pred univerzo je lep pogled na Moskvo in za ta čas izredno toplo in sončno vreme nam je ponudilo zares nepozaben razgled,
ko je srce Rusije tako rekoč ležalo pred nami kot na dlani, spodaj pa se je vijugala reka Moskva in nad mestom ni bilo niti enega samega dimčka. Nasprotno, obzorje in mesto sta se izgubljala v kristalni jasnini nekje daleč in malo je menda tako velikih mest na svetu, ki bi imela hkrati tudi tako zdravo, prosojno in naravno ozračje. Skrivnost tega fenomena pa je zelo preprosta: že zdavnaj so v Moskvi sklenili, da morajo preseliti vso industrijo daleč proč iz mesta in za nobeno ceno ne smejo graditi v mestu novih industrijskih naprav in obratov. Tako so tudi storili, prihodnje leto pa nameravajo svoj zrak še izboljšati. Ves javni mestni promet na nafto (avtobusi, več kot petnajst tisoč taksijev) bodo obvezno preuredili na plinski pogon, ki je cenejši, boljši in kar je najpoglavitneje, sploh ne zastruplja ali pa onesnažuje okolja.
Ko smo se tako nagledali Moskve pod seboj, smo se odpeljali na naše veleposlaništvo, ker je naš veleposlanik v ZSSR Milorad Pešič želel, da bi ga obiskali in se pogovorili z njim. Tu smo, med enournim pomenkom z našim diplomatom, po dolgem času spet pili pravo in dobro turško kavico.
Proti svojemu hotelu smo se vračali po ulici Gorkega. To je ulica, brez katere si ne moreš sploh misliti Moskve in tudi Moskve nisi dokončno spoznal, če se nisi vsaj sprehodil po njej. To, kar je za Pariz Champs Elysées, za Prago Vaclavska Namesti, za Berlin Unter den Linden, za London Piccadilly, za Rim Via Veneto, za Beograd Terazije, to je za Moskvo ulica Gorkega. Najimenitnejša, najlepša, čeprav ne najdaljša ulica, ki se steka na Rdeči trg in na kateri, kot sem že omenil, pomeni stanovati največji sen in prestiž slehernega Moskovčana. Kajti stanovanja na tej ulic’ so praviloma rezervirana za najpomembnejša imena sovjetske kulture, znanosti in politike. In ko sem se tako spet
vozil po tej ulici, sem se spomnil, da sem bil natanko pred desetimi leti, 16. oktobra 1965, ponovno gost v stanovanju drugega uglednega sovjetskega pisatelja, gost Leonida Maksimoviča Leonova.
Kot da se je zgodilo včeraj, tako se še dobro spominjam, kako me je tistega hladnega, a lepega oktobrskega dne Leonid Maksimovič povabil na večerjo.
«Dušan,» in moje ime je naglasil na koncu, «pridite okrog osmih k meni domov,» je bilo zaslišati znan glas na drugi strani žice, ko sem ga poklical iz hotela Ukrajina, koder sem stanoval v tistih oktobrskih dneh v Moskvi pred
Pogled ua Moskvo z Leninskih gor
desetimi leti. Seveda sem se mu zahvalil za prijazno vabilo in se pol ure pred domenjenim časom iz svojega hotela odpeljal na ulico Gorkega št. 54., kjer v stanovanju št. 44. (v Sovjetski zvezi nimajo navade, da bi imeli na stanovanjih pritrjene ploščice s priimkom stanovalca, temveč ti vedno, kadar ti dajo svoj naslov, povedo še številko stanovanja).
Srečanje z Leonidom Maksimovičem je takrat potekalo povsem drugače kot pri liji Erenburgu deset dni poprej na isti ulici. Z Leonovom, danes trenutno za gotovo največjim sovjetskim pisateljem, sem se bil namreč dodobra seznanil in spoznal že pol leta poprej, na svetovnem kongresu PEN klubov, ki je bil takrat pri nas na Bledu. Takrat sva skupaj, bil sem mu za šoferja, vodiča in prevajalca, prepotovala skoraj vso Gorenjsko in iskala rože in rastline, ki jih Leonov kot odličen botanik — amater izredno ljubi in goji. Že po telefonu, ko sva navezala prvi stik v Moskvi, si Leonov ni mogel kai, da bi mi ne sporočil, da se številne rože in rastline, ki jih je bil prinesel iz Slovenije na njegovem vrtu na dači (počitniški hišici) v Pe-redelkinu (to je kraj v bližini Moskve), niso prijele in da so tudi ciklame, ki jih je prinesel z Bleda, nekam drobne in krmežljave.
Tako me je taksi odložil pred hišo št. 54 na ulici Gorkega in moral sem se povzpeti kar v šesto nadstropje, da sem našel stanovanje št. 44. Na pragu svojega stanovanja me je sprejel Leonid Maksimovič sam, mi prisrčno stisnil roko in me popeljal v jedilnico, kjer se je miza že šibila pod težo najrazličnejših jedi, sadja in pijač. Za mizo je že sedel starejši par, agronom iz Podmoskovja s svojo ženo. Žena Leonova mi je takoj postregla z jedačo, Leonid Maksimovič pa mi je natočil čašo sladkega kavkaškega muškata.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemslvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. teiefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
7. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
OB PORASTU GVERILE IN ATENTATOV
Argentini grozi superinflacija z neizbežnim gospodarskim zlomom
Letos bo inflacija zrasla za več kot 500 odstotkov - Vlada v precepu: kako uskladiti delavske zahteve s politiko varčevanja
Neurje še vedno pesti Evropo £]\ SAM ŠVED
(Nadaljevanje s 4. strani)
BUENOS AIRES, 6. — Politični bi obrnil tok tujih valut y državne in gospodarski položaj v Argentini blagajne, se slabša iz dneva v dan. Gverila, posebno v pokrajini Tucuman, se vedno bolj zaostruje. Danes je prišla vest iz uradnih krogov, da so oborožene sile ubile pri nekem spopadu v tej pokrajini vsaj 15 gverilcev.
Iz uradnih vesti ni razvidno .kakšne izgube so imele vojaške enote. Tudi v glavnem mestu buenosaireške pokrajine La Piate prihajajo vesti o spopadih. Med drugim je bil ubit sindikalni predstavnik Claro Fernan-dez, ki je bil generalni tajnik «Centra trgovskih uradnikov».
Politično nasilje pa je le odraz težkega gospodarskega položaja v Argentini. Vse kaže, da bo nadaljnji
zunanji minister je nato podčrtal, da se odnosi med Turčijo in Grčijo izboljšujejo
Turški zunanji minister o možnosti rešitve ciprske krize
ISTANBUL, 6. — Turški zunanji minister Sabri Caglayangil je v in-tevjuju dnevniku «Milliyet» izjavil, da je njegova vlada pripravljena proučiti kakršenkoli predlog grško-ciprske skupnosti v zvezi z mejo med turško in grško cono na Cipru. , , ,	, , .	, šef turške diplomacije je nato
razvoj privedel ta položaj v prav- poudaril, da je položaj trenutno ze-
lo ugoden za iskanje morebitne re-šitve ciprskega vprašanja. Obenem pa je obtožil ciprske Grke, da skušajo pogajanja zavlačevati. Turški
cato slepo ulico.
V	lanskem letu je draginja po u-radnih cenitvah narasla za skoraj 335 odst. Hudo so narasli stroški za prehrano, za gospodinjske potrebščine, manj pa za stanovanje in drugo.
Po uradnih cenitvah so cene v lanskem decembru poskočile za 19 odst. Argentinska javnost pa je sprejela te številke z dokajšnjim pridržkom. Potrošniki so bolj nagnjeni na domnevo, ki prihaja iz neuradnih krogov in po katerih bo inflacija v tekočem letu dosegla še višjo raven. Računajo, da cene rastejo vsak dan za 1,5 odst., kar naj bi znašalo več kot 500 odst. v tem letu.
V	tem smislu je govoril prejšnji večer po argentinski televiziji inž. Alvaro Alsogaray (ki pripada proti-peronistični opoziciji), ki je menil, da gre v tem trenutku že za «super-inflacijo». Ta pojav bo še bolj zmedel gospodarsko življenje v državi.
Pospešeni porast cen v zadnjih tednih je še bolj prizadel vse mezdne delavce, oziroma tiste, ki živijo od stalnega dohodka. Pritisk delavcev preko sindikatov na vlado postaja zato očitnejši z vsakim dnem. Težak
Džalud novi tajnik Arabske socialistične zveze
TRIPOLIS, 6. — Približno 1000 delegatov se je udeležilo odprtja vsedržavnega kongresa Arabske socialistične zveze, libijske enotne stranke, na katerem so izvolili za novesa tajnika predsednika vlade majorja Džaluda. Džalud bo nadomestil dosedanjega tajnika Avadija, čigar ime je bilo povezano s poskusom državnega udara, do katerega naj bi prišlo lani poleti. Kongres Arabske- socialistične zveze bo trajal več dni.	1
Do konca stoletja jih bo še več, veliko več.
V organizaciji združenih narodov je včlanjenih več kot 140 držav. Od vseh teh sta se le dve in sicer Švedska in Holandska pozitivno odzvali pozivu, da dajo po en odstotek nacionalnega dohodka za pomoč deželam v razvoju. Nekatere druge države so to obveznost sicer sprejele, vendar se je sproti otresajo in odstotek manjšajo. Razlika med bogatimi in revnimi pa se iz leta v leto veča.. Poprečen Šved ali Američan porabi od 70 do 80 krat več kot porabi za življenje državljan Indije ali Etiopije. Hkrati pa Šved in Američan tudi 70 ali 80 krat več onesnaži pri-rodno okolje.
Omenili smo prepad ob 35 vzporedniku, ki ločuje bogate od revnih. Bogati Sever je po številu prebivalstva mnogo šibkejši, recimo maloštevilnejši od siromašnega Juga, toda potroši 85 odstotkov življenjsko važnih surovin, ki mu prihajajo v glavnem iz siromašnega Juga. Bogati Sever podvoji svojo življenjsko raven in porabo energije vsakih 15 kvečjemu 20 let. Siromašni Jug pa si o tolikšnem napredku ne more niti sanjati. Svetovnega rekorda v bo-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiliiliiiiiifiiiiiiiiiiiiinmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SREDI GLAVNEGA TRGA V AFRAG0LI PRI NEAPLJU
Marešalo karabinjerjev umorjen z osmimi šibrami iz dvocevke
Zelo verjetno gre za maščevanje - Zločina sumijo tri brate, ki so zbežali
NEAPELJ, 6. — Italijansko javnost je pretresel nov hud zločin: na glavnem trgu mesteca Afrago-la v neapeljski pokrajini so neznanci s puško streljali na karabinjerskega maršala, ki je kmalu nato zaradi smrtnih ran podlegel. Gre za večkrat odlikovanega Gerarda D’Ar-, minia, ki je zapustil ženo in štiri položaj je prislil ministra za gospo- j otroke. Policisti in orožniki mrzlično darstvo, da je ostal doma in ni od- iščejo zločince, in sicer s pomočjo
šel na mednarodno gospodarsko konferenco v Caracasu.
DOMISELNI ZLIKOVCI
Zeto domiseln, toda z malo sreče je 32-letni Angelo Ciofalo iz Palerma, ki je imel ze večkrat opravka s policijo in sodišči. Tudi zadnji poskus tatvine mu je šel po zlu ter je moral hitro zamenjati toplo posteljo z bolj hladnim, zaporom.
Ciofalo je vdrl skozi okno v neko stanovanje v Ul. Ricatta-ro, toda ni imel sreče, ker ga je opazil neki stanovalec v bližini. Moški je telefoniral policistom in kmalu nato sto pri-brzela pred hišo dva avtomobila letečega oddelka. Agenti so začeli pregledovati stanovanje za stanovanjem. Ciofalo je to opazil, se hitro slekel in se vlegel v posteljo. Ko so policisti začeli trkati na vrata stanovanja. se je še razhudil: «Saj sem vendar v svoji domači hiši: ali je res nemogoče mirno zaspati». Domislica pa mu ni pomagala, ker je kmalu potem prišel pravi lastnik ter postavil tatu na laž.
Podoben je tudi primer petih roparjev, ki so prišli v neko igralnico v Messini, kjer je bilo 25 igralcev, ki so igrali na «baccarat». Ta igra je hazardna ter je zato tudi prepovedana. Nekdo je opozoril karabinjerje, da je v igralnico vdrlo pet roparjev. Agenti so prišli takoj ter našli v prostorih kar 30 ljudi. Roparji so se pomešali med igralce, ki so bili seveda zelo prestrašeni in tudi nejevoljni, saj so jih zasačili pri prepovedani igri. Karabinjerji so odpeljali vseh 30 v zapor, kjer bodo zadevo preiskali ter naprtili vsakemu u-strezito odgovornost.
V novembru lani je vlada dopustila poviške plač v višini od 8 do 10 odst. Poleg tega se je vlada predsednice Peronove obvezala, da bo pristala š" na en povišek s 1. januarjem. Minister za gospodarstvo se sedaj nahaja pred težko nalogo, kako priznati delavcem pravico do mezde, ki bi jim omogočila vsaj nekoliko, da se zaščitijo pred inflacijo in na drugi strani, kako preprečiti, da bi ti poviški še nadalje vplivali na porast cen.
Iskanje take rešitve je skoraj brezupno. Res jé, da so nekatera zasebna podjetja v zadnjem polletju povečala delavcem plače tudi za 150 odst. v obliki draginjske doklade, nagrad itd. To so prizadeta podjetja storila, da bi preprečila stavke, ki bi popolnoma ohromile gospodarsko dejavnost. Sedaj so pa na robu finančnega poloma.
Vlada skuša sedaj vsaj nekoliko zajeti devizna sredstva, ki spričo u-godne zamenjave prihajajo v državo. Argentino so preplavili turisti, iz bližnjih držav pa prihajajo kupci, ki nakupujejo po izredno ugodnih cenah najrazličnejše blago. U-radni tečaj argentinskega pesa znaša 86,4 za en dolar, medtem ko ta tečaj na prostem trgu niha med 140 in 150 pesi. Vlada je sedaj sklenila uvesti turistični peso, ki naj
pa živijo v luksuznem stanovanju ter imajo kar tri avtomobile («porsche», autobianchi 112 in Volkswagen).
Džap v Alžiru
dobro izvežbanih psov.
Uboj je bil izvršen, kakor rečeno, v mestecu Afragola, ki se je v razmeroma kratkem obdobju spremenilo iz kmetijskega v industrijsko središče ter doživelo pravcat urbaniza-cijski «boom». Z industrializacijo se je pa naglo jelo dvigati tudi število najrazličnejših zločinskih dejanj in preiskovalne oblasti imajo ob takšnih priložnostih opravka predvsem s prostitucijo ter izsiljevanjem, pa tudi tihotapstvom in goljufijami.
Pokojni D'Arminio je sodil po zatrjevanju karabinjerskih oblasti med i najbolj zaslužne člane tega rodu in bil prisoten takorekoč pri vsaki kolikor toliko pomembni akciji za za-trtje zločinstva. Zaradi tega si je seveda nakopal nič koliko sovražnikov. Po vsej verjetnosti je bil tik pred smrtjo na tem, da razkrije krivce večjega števila nedavnih zločinov, a pripomniti velja, da je rajni preiskoval tudi vezi med mafijo j in neapeljskimi zločinskimi krogi,1 ki se jih prva dokaj često poslužuje.
V trenutku, ko je maršala zadelo I osem debelih šiber iz puške s preža- : ganima cevema, je bil D’Arminio v družbi enega izmed sinov, ki mu je bil nekoliko poprej podaril ob priliki «befane» (sv. treh kraljev) nri- ■ nikolo, pa še Antonia Giuliana, domnevnega «bossa» in Gennara Setole. Prvotna domneva, da je bil podčastnik morda umorjen po napaki, je kaj kmalu padla, kajti ugotovljeno je bilo, da so bili streli natanko izmerjeni. Tedaj si je utrla pot domneva o umoru iz maščevanja, ki, kot vse kaže, tudi drži. Zakaj? j
Zločinci so koj po uboju zbežali z avtomobilom znamke fiat 500, ki so ga preiskovalni organi našli v o- ; količi Afragole. V njem je bila tudi puška. Avto je last 49-letnega Antonia Moccie, ki pa v resnici iz neznanih razlogov ne more oziroma ne sme voziti. Večkrat pa so si ga izposodili njegovi nečaki, in sicer 19-letni Enzo, 18-letni Luigi in 17-letni Angelo, sinovi 47-letnega Gennara Moccie ter Anne Mezze; slednja imata tudi še tri hčerke starosti 7, 12 in 14 let. Gennaro, kakor tudi njegovi trije sinovi niso bili, kot je razvidno iz policijskih poročil, nikoli vzor poštenja in uglajenega vedenja, temveč so pogosto imeli opravka iz možmi postave. Očeta Gennara je rajni podčastnik v preteklosti celo aretiral in moral je presedeti nekaj mesecev v zaporu. Maršal D’Arminio je bil prisiljen tudi javno nastopiti proti Mocciovim sinovom in spričo vsega tega je misliti, da so ga oni sami umorili iz maščevanja. Domneva je toliko bolj upravičena, ako upoštevamo, da so vsi trije iz-
ALŽIR, 6. — Vietnamski obrambni minister ter legendami poveljnik vietnamske vojske v borbi proti Francozom in Američanom general Vo Ngujen Džap se je sestal v Alžiru
7. voditelji fronte Poiisario, s katerimi je izmenjal mnenja o revolucionarni borbi. General Džap prihaja s Kube, kjer se je udeležil kongresa kubanske komunistične partije. Ob koncu pogovora med voditelji fronte Poiisario in generalom Džapom so objavili skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da vietnamska vlada in vietnamsko ljudstvo podpirata borbo za nacionalno osvoboditev ter za dekolonizacijo. Zahodne Sahare.
PRAGA, 6. — Val slabega vremena, ki je zajel vso severno Evropo in je povzročil dokajšnjo škodo tudi v Češkoslovaški, polagoma pojenja. Neurje, ki ga je spremljala snežna nevihta, je doseglo svoj višek prejšnjo noč na gorski verigi Tatrov. Temperatura je padla izredno nizko in je dosegla kar 25 stopinj pod ničlo. Zabeležili so jo v meteorološki postaji na vrhu gore Lomnicky v višini 2632 metrov. Ve-tromer je nameril največjo hitrost vetra 205 km na uro, nakar se je pokvaril, saj v preteklosti veter ni na tistem področju dosegel več kot 190 km na uro.
Med nevihto je veter odnesel kovinsko streho vremenoslovske postaje, ki ga še niso našli, obenem pa je uničil žičnico, s katero prevažajo material iz doline k postaji. V mnogih krajih je položaj še vedno zelo resen, saj so še zmeraj pretrgane telefonske zveze, ni električnega toka, prekinjene pa so tudi ceste in železniške proge.
Če se je položaj na Češkoslovaškem nekoliko izboljšal, pa je še vedno kritičen v Belgiji, še zlasti južno od Antwerpna, kjer so oblasti morale izprazniti kar 800 hiš. Spričo poslabšanega položaja ito danes bili prisiljeni odpeljati še zadnjih 300
CATANIA, 6. — Finančni stražniki so sinoči po osemurnem zasledovanju ustavili tihotapsko ladjo «Com-balt», ki je prevažala 20 ton cigaret. Kapitana, 37-letnega Angleža Williama Heapsa in osem članov posadke so aretirali. Cigarete so bile namenjene sicilskim tihotapcem, ki bi jih morali razpečati v Catanii.
Akcija finančnih stražnikov nikakor ni bila naključna, saj so ladjo, ki je dolga 47 metrov in ima 350 ton hrt pričakovali že več kot mesec dni. V prvih dneh prejšnjega decembra so namreč aretirali nekaj sicilskih tihotapcè'i/1' Ki So jih zasačili v skladišču pretihotapljenih ci-, prebivalcev vasi Ruisbroeck. “Nekaj garet v Misterbiancu pri Catanii.
! časa kasneje je podivjana voda za-1 °d njih so zvedeli, da pričakujejo ' jela tudi te hiše. Še več, voda je | v kratkem večjo količino cigaret, dosegla in preplavila nekaj vozil ki naj bi jih pripeljali iz Turčije — 1—L--	'K1- —-- sredi decembra. Zakaj je ladja to-
liko zamudila še ni jasno, vsekakor je priplula v italijanske ozemeljske vode v noči med ponedeljkom in torkom, ko jo je izvidniški čoln fi-
fiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiimiittiMimrimijiuiiiiminimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiuiiiiuiiiiiiHii
USPEŠNA AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV PRI SICILIJI
Po osemurnem zasledovanju tihotapska ladja v pasti
«Combalt» je imel na krovu 20 ton pretihotapljenih cigaret
Podčastnik karabinjerjev goli pri Neaplju.
Gerardo D’Arminio, ki so ga ubili v Afra-
(Telefoto ANSA)-
Rdečega križa in vojske. Na srečo ni bilo žrtev. Belgijski kralj Bau-douin je danes preletel s helikopterjem preplavljeno območje, nato pa so ga pripeljali še v vas Boom, kamor so se zatekli prebivalci iz Ruis-broecka.
v skrito in varno pristanišče, kjer naj bi v miru iztovorili dragocen tovor.
Tunizijska izvidnica preusmerila
italijanski ribiški ladji
TRAPANI, 6. — Tunizijske izvidnice so v Sicilskem prelivu spet ustavile dva italijanska ribiška čolna iz največjega italijanskega ribiškega pristanišča Mazara del Vallo. Gre za ladji «Vito Listna» in «Gaspare Giacalone», ki imata vsaka po 12 mož posadke in ki so ju Tunizijci odpeljali v Sfaks.
Ladji sta, kot kaže iz poročila, ki so ga debili v Mazari del Vallo, ribarili 47 morskih milj vzhodno od tunizijskega pristanišča Djerbe. ko ju je izvidniški čoln tunizijske mornarice prisilil, da mu sledita. Baje
Prav tako zaskrbljujoč je položaj v severni Nemčiji pri pristanišču Hamburg, Nemške oblasti so bile prisiljene tudi izprazniti nekaj vasi, ki jim grozi podivjana voda. Drugi val neurja, ki je zajel Evropo je bil . . ... vsekakor manj nevaren od prvega. 'saj Je bll° tlhotaPsko Plovl1.0 oprem-
r-r i i • -»t	v.. .   ® I I ioti rv rr crtril r» rvt o/■»»-»-imi »w/-v4-r-\v»n TD i v-i o w
nančnih stražnikov opazil na svo- j so se Tunizijci približali obema ita-jem radarskem zaslonu.	j lijanskima ribiškima ladjama že si-
noči. Potem ko so jima pregledali so odšli, ne da bi kar-
Izvidniški čoln je po radiu uka-, zal tihotapcem, naj se ustavijo, ! oo™JenJe
«Combalt» pa je samo pospešil hi- i kob. Pnpot™ . Danes zjutraj pa se trost, ne da bi karkoli odgovoril, j i6 ó°ln vrnil in zaplenil obe plovili. Dirka med ladjo in izvidniškim čol-1 Ve-st 0 zaP pml:i.i obeh ladii Je PO' nom je bila bolj naklonjena prvi, I vzročila v Mazari del Vallo dokajš-
1 nje ogorčenje. Gre za prvi tovrstni
V Zahodni Nemčiji in Danski trdijo,' j ^zato^zstremiTekafraSv .........0 1 i kos nastalemu ^	_.o prisilili k predaji, obe-
položaju, če bi tudi drugi val neurja imel enako razdejalno moč kot prvi. Jezovi so bili namreč hudo poškodovani in če bi voda narasla do ravni, ki jo je dosegla pred dnevi, bi prav gotovo preplavila še večje območje.
(Na telefoto ANSA - UPI: Prizor iz zahodnonemškega mesteca Hasel-berg, ki so ga oblasti izpraznile iz bojazni, da bi voda še narasla.)
MOSKVA, 6. — Finski zunanji minister Kalevi Sorsa je prispel danes zjutraj na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabila tamkajšnja vlada. Sorsa je že imel prve pogovore s šefom sovjetske diplomacije Gromikom. Kot poroča tiskovna agencija TASS sta oba'ministra preučila sedanji položaj sovjetsko - finskih odnosov ter način za njihovo poglobitev. Poleg tega sta obravnavala pereča mednarodna vprašanja.
nem pa so poklicali okrepitev. Takoj sta se podali na morje še dve financarski ladji, ki sta imeli nalogo prestreči ji pot na odprto morje. Istočasno sta dva helikopterja obletavala tihotapce, ki so sporočili po radiu, da imajo na krovu dva ranjenca in mrtvec. Izvidniški čoln, ki je prihajal z juga, je po osmih urah dohitel tihotapce, ki so uvideli, da jim je beg nemogoč in so se predali. Ko je častnik finančnih stražnikov stopil na palubo tihotapske ladje in vprašal, kje so ranjenci, se je izkazalo, da je šlo zgolj za pretvezo, saj ni bil na ladji nihče poškodovan. Ladijske listine niso bile v redu in niti seznam posadke. Med mornarji sta bila tudi dva Italijana, o katerih v dokumentih ni bilo sledu. Domnevajo, da so sicilski tihotapci stopili v stik z ladjo, še preden jo je financarska izvidnica opazila na svojem radarskem zaslonu in sta imela oba Italijana nalogo, da pripeljeta ladjo
ukrep tunizijskih oblasti po sporazumu, ki sta ga dosegli vladi Tunizije in Italije in potem ko je Italija zagotovila Tuniziji dokajšnjo gospodarsko pomoč v zameno za ribiška dovoljenja za sicilske ladje. Pred časom so Tunizijci zaplenili kar 17 italijanskih ribiških ladij, kar je v Trapaniju povzročilo 40-dnevno stavko.
gastvu ne nosijo Američani, pač pa Švedi: 6720 dolarjev na prebivalca na leto. In tako ima Šved že danes 10-krat večji dohodek, kot ga bo imel poprečni človek Afrike ali Azije v letu 2000. Ker se napredek na Severu veča, bo prepad leta 2000 med Severom in Jugom še večji.
Ne morda kaka preobčutljiva vest, pač pa le razumno spoznanje, da drvi po tej poti človeštvo v prepad, je navedlo znanstvenike in nekatere javne delavce, da so predložili bogatim, naj bi ogroženim nacijam pomagali. Toda veliki načrti OZN ne prilezejo nikamor. Nasprotno, velike sile v medsebojni tekmi spreminjajo svoje bogastvo v strelivo, tanke, atomske bombe in v podobno potencialno zlo.
Švedi so leta 1974 predložili generalnemu tajnik’a OZN Waldhei-mu, da naj bi se na svetu uvedel «globalni davek», ki naj bi ga bogati plačevali v korist siromašnih. Iz Waldheimove pisarne je prišel odgovor, da «progresivni davek sicer zasluži pozornost, da pa hkrati pomeni vtikanje v suverene pravice držav». Sovjetska pomočnica ministra za zdravstvo Helena Novikova je opozorila na vmešavanje v tuje zadeve, indijski minister Karan Sing pa je rekel, da vso darežljivost vrača bogatim, ki jih bo nekoč za to pekla vest. In vendar je švedski premier Palme prepričan, da bo prej ali slej vendarle prišlo do mednarodnega obdavčevanja bogatih.
Če bi se zahodna Evropa in z njo ZDA ter Kanada odrekle le 10 odstotkom mesa, kolikor ga zaužijejo, bi s tem rešili lakote najmanj 250 milijonov ljudi.
Švedski ekonomist Gunnar A-dler-Charlson, ki poučuje na Danskem, je pozval svoje rojake, naj bi se prostovoljno odločili za omejitev dohodkov. Toda «kolikor je važno, da se švedska družina odpove svojemu drugemu avtomobilu — meni švedski ekonomist —, toliko je tudi nujno, da se indijska družina odpove četrtemu ctroku.» Švedski strokovnjaki nadalje svetujejo svojim rojakom, naj bi letno porabo mesa skrčili s sedanjih 58 na 48 kilogramov, naj bi ne prekoračili sedanje porabe nafte, ki znaša tri tone in pol na prebivalca, naj bi se omejili za eno petino pri stanovanjskem prostoru, ki znaša danes 40 kv. m na prebivalca in naj bi se čim bolj preusmerili z osebnega vozila na javna -prometna sredstva, seveda v vsakdanji rabi.
In zanimivo je pri tem to, da je švedska javnost sprejela diskusijo o teh problemih, hkrati z diskusijo, ki so jo postavile delavske organizacije za ponovno proučitev delitve nacionalnega dohodka in še posebej proizvodnih zmogljivosti v deželi, ki so za 90 odstotkov v zasebnih rokah, v glavnem pod kontrolo 15 najbolj bogatih švedskih družin. Švedi so mnenja, da človeštvo še ni v brezupnem položaju, saj je hrvadški , strokovnjak Roger Revel ugotovil, da bi mogel človek, upoštevajoč vse zemljepisne širine živeti z 2500 kalorijami na dan. V tem primeru pa bi Zemlja mogla prehraniti tudi 90 milijard ljudi.
Soočenje cerkve z duhovniki delavci
SERRAMAZZONI (Modena), 6. -Tretje srečanje italijansk h duhovnikov delavcev se je končalo danes z odobritvijo zaključnega dokumenta v katerem kakih 150 duhovnikov delavcev podaja obračun svojega triletnega dela ter začrtuje smernice nadaljnje dejavnosti.
Duhovnikov delavcev v Italiji je danes okoli 300 ter delujejo v številnih deželah. V zaključnem dokumentu je rečeno, da je po pr-
llllllllllllllllllllllllllllllllIlIllllllllflllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllIliiillIllllllMIlIlIlIlllllllIIIIIIIIIIIlfllllllllllllllllllllliiiiiUiiilillIlIllIlllIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii'
ZANJ ZAHTEVAJO ZLIKOVCI 600 MILIJONOV LIR
PRI NEAPLJU UGRABLJEN 16-MESEČNI OTROK
Malega Vincenzina so dobesedno iztrgali iz materinega naročja
NEAPELJ, 6. — V neapeljski pokrajini je prišlo do nove ugrabitve, in sicer že tretje v razmeroma kratkem obdobju. Petem ko so se zli-ginili brez vsakega sledu. Do umora kovci Spravilj na študenta Antonia je prišlo, ko so bili njihovi starši | (jargju]a (sina nekega zdravnika) s hčerkami na oddihu v drugem delu | ter industrijca Giuseppa Moccio, so
sedaj trije mlcdeniči dobesedno odnesli iz rok materi komaj 16 mesecev starega otroka Vincenzina Guido in se tako omadeževali z resnično sramotnim in globokega zgražanja vrednim «podvigom».
Zeodilo se je v bližinji okolici kraja San Sebastiano al Vesuvio, torej na področju, kj se polagoma vzpenja oroti slovitemu vulkanu. Proti orožniških oblasti tudi večeru se je družinica — 26-letni notranje zadeve Gui oče Antonio Guida, žena Concetta
Italije.
Podčastnik Gerardo D'Arminio zapušča 30-letno ženo Anno Benvenuto (po rodu iz Montcorvina Rovelle pri Salernu), dva sina — 4-letnega Carmineja, ki je bil z njim v trenutku zločina, in poldrugo leto starega Marca — ter dve hčerki, 7-letno Giuseppino in 5-letno Anno. Pokojnikovim svojcem je izrazil sožalje poleg minister za
Iskanje zločincev se medtem nada ljuje. Zanimivo je. da pravzaprav nihče ne ve. s kakšno dejavnostjo se ukvarjajo domnevni morilci, ki
Gallozza in mali Vincenzo — vračala z avtomobilom «mini-morris» iz Barre, kjer je obiskala sorodnike, ko so ji trije mladeniči z «alfetto».
zaprli cesto ter jo pozvali, naj stopi iz malega vozila. Dva zlikovca sta bila oborožena s samokresom, tretji pa z brzostrelko. Slednji je zaprepadeni Concetti iztrgal iz naročja malčka, sedel v «mini-morris» in z njim odbrzel proti San Giorgiu a Cremano; ostala dva sta mu sledila z «alfetto». Medtem ko je bila nesrečna mati pod hudim šokom, je Antonio Guida koj telefoniral o-rožnikom in začel se je lov za u-grabitelji.
Karabinjerji so ugotovili, da je tisti izmed ugrabiteljev, ki je odnesel malega Vincenza, spustil med prste Antoniu Guidi listek z na-
pisom: «V teku 24 ur pripravi 600 ; «mini-morris».
meni, da pač ne more razpolagati s tolikšno vsoto. Pozneje pa so o-rožniki odkrili, da ima Concettili oče, Enrico Gallozza, slaščičarno v Barri, kot tudi, da so Concettini sorodniki premožni zemljiški posestniki. Odtod torej izsiljevanje.
Orožniki so se s pomočjo izvežbanih psov podali na iskanje ugrabiteljev kljub silno slabemu vremenu, meg-i in občasnim nalivom. Zlikovcev še niso našli, pač pa jim je uspelo zaslediti «alfetto» zelene barve z neapeljsko evidenčno tablico, ki so se je bili poslužili za ugrabitev: avtomobil je bil seveda ukraden. Z druge strani pa niso našli
milijonov, sicer...». Poizvedovalcem se je zadeva zdela čudna, ker so odkrili, da živi družina od ene same, in sicer uradniške plače ter živi v najetem stanovanju, kar po-
Preiskavo so raztegnili na vso deželo Campanio, a posebno pozornost so posvetili področju Averse, kjer so pred nekaj meseci odkrili nekakšno centralo , za ugrabljanje o-
trok. Karabinjerji so tudi zaslišali večje število oseb, vendar zaman. Medtem je v imenu družine Guida stric malega Vincenza, Antonio Ven-timiglia, zaprosil radiotelevizijo ter uredništva dnevnikov, naj o zadevi ne poročajo, kajti tako bodo morebitni stiki med ugrabitelji in nesrečno družino olajšani. Na vprašanje, ali so zlikovci že vzpostavili kakšen stik z Antoniom Guidom, je Venti-miglia odgovoril, da ne.
Družina Guida (Vincenzov oče je zaposlen v železarni Italsider) stanuje v manjšem poslopju, kjer so še tri družine, časnikarjem, ki so želeli govoriti s starši 16-mesečnega otroka ali pa z njihovimi sosedi, se sploh nihče ni odzval. Med javnostjo je dogodek zapustil mučen vtis in ljudje z velikim pričakovanjem sledijo razvoju orožniške poizvedovalne akcije. .
V Kingstonu se pripravljajo na reformo denarnega sistema
KINGSTON (Jamajka), 6. — V ju-1 vem razdobju spontanega delovanja tranjih urah se je pričel tako ime- ! prišel čas, da se s kritično presojo
določijo «instrumenti» boia za «osvoboditev». Težje bo s problemom pravilne umestitve duhovnika delavca v delavski svet.
Precej pomemben je bil za to 3. srečanje obisk predstavnika italijanske škofovske konference msgr. Pa-ganija. Vendar pa predstavniki srečanja niso posvetili dogodku preveč pozornosti. Zanimivo je, da so navzoči, vsaj nekateri, pozdravili visokega cerkvenega predstavnika z dvignjeno pestjo in s petjem «internacionale». Ta dogodek, tudi po mnenju dokumenta, dokazuje le, da duhovniki delavci sodelujejo v delavskem gibanju v njegovih zgodovinskih oblikah. Menijo pa, da vsa politična, sindikalna in druga gibanja prispevajo sicer k osvoboditvi delavskega razreda, toda ne vsebujejo možnosti «totalne in globalne osvoboditve». V dokumentu se še poudarja, da bo morala uradna cerkev izvesti vrsto reform ter se zavzeti za osvoboditev tlačenih in izkoriščanih.
Zanimivo je, da je uradna Cerkev menila sedaj za potrebno, da stopi v stik z duhovniki delavci (o-ziroma delavci, ki bi radi postali duhovniki).
novani teden posvetovanj o svetovnih denarnih vprašanjih. Gre za sestanek finančnih ministrov 24 držav v razvoju pod predsedstvom guvernerja emisijskega zavoda Sri Lanke (bivšega Ceylona) H. E. Termekona. Ministri so jeli preučevati predloge «suplentov», v bistvu visokih funkcionarjev, ki so se bili sestali poprej; ti predlogi se nanašajo na napovedano zasedanje začasnega odbora o reformi mednarodnega monetarnega sistema. Sestanek finančnih ministrov bi moral trajati 24 ur.
Obenem so se sestah tudi finančni ministri «skupine 10», to je bogatih držav. Sestanka naj bi omogočila ministrom, da preverijo dejanske možnosti za sklenitev sporazuma o preosnovi mednarodnega denarnega sistema ob priliki zasedanja začasnega odbora, ki zajema tako predstavnike bogatih kakor zastopnike držav v razvoju: zasedanje bo jutri in v četrtek.
«Skupina desetih» se je decembra lani v Parizu že sporazumela glede novega režima denarnih menjav. Hkrati je bil dosežen tudi še dogovor o možnosti, da bi emisijski zavodi posameznih držav kupovali (prek Banke za mednarodne poravnave) zlato in ga nato oddajali Mednarodnemu denarnemu skladu, ki naj bi ga namenil posebnemu skladu — «Trust Fond» — za pomoč najrevnejšim deželam.
MOSKVA, 6. — Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da je Sovjetska zveza izstrelila «kozmos 787», katerega naloga bo proučevati vesolje.
PARIZ, 6. — Prvič odkar je francoska vlada pred tremi leti priznala Nemško demokratično republiko, je neki vzhodnonemški zunanji minister na obisku v Franciji. Šef vzhodne nemške diplomacije Oskar Fischer je prispel danes na uradni obisk v Pariz, kjer bo ostal dva dni. Na letališču ga je dočakal njegov francoski kolega Jean Sauva-gnargues.