m PRIMORSKI DNEVNIK GLAS8LO Štev. 208 (1896) OSVOBODILNE Poštnina plačana v gotovini Spedlzlons In abbon. post. 1. gr. množica tržaškega FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, torek k. septembra 1951 Obiščito razstavo „NASA BORBAu ZA SVOBODO11 RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 14. DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ» NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU. Cena 20 lir LJUDSTVA JE V NEDELJO POČASTILA SPOMIN BAZOVIŠKIH JUNAKOV Ijeali naših herojev že niso izpolnjeni 60 VO n Sto V a r išT B o?t S 'J?®,' Ze,ml)'* ,po“daril tov' dr- Jože Dekleva na spominski svečanosti ! , Bortola Petronla. Jožeta Kosovela, Edvarda Boltarja In župnika Križmančlča ... tržaiko demo- .!!“ Pohitelov r'V ve!ike,n šte-Kklojii ... v Bazovico da se > obP2infn,u bazoviški fflirt, 1 mci Mihove u- ^ nedeljo dVol- ». ^ Je o acpoi- & * & X B«°vici po-^mrtitve1 krenila na 8S* g^feniie' SWter tS. istrskit> r tržaških oreani- organi- tov c ie ?P«govo. presel' nato so lav2cei •tov- iePadlih lin *, Jl zbor, "em -?nik Kj,i niolkoin; zapel JB5* i Ivanja tej. in fašističnega C?*0*1 temu°r ntaŠ£Ba ljuct « 0ne težk iat,l:anja ter »fi1* 3unai„e ni' k j so ba- 2% ^ kaknm-sod:ii ^ Jih C! 1JUdStVo tr» Je. ,tedaJ VSe 'ela KUsodo' Govn ! za n3i‘ *»fab0m„ „£°vo.r tov. Koso Križnia ,nakar je dcma- ančifi po žal- na to ^“Vi^i besedami orisal as:1";"1!”1- 1,'UJnega lva od požiga tcVPDeg,?voril v ita V«1 tov. . fašis, B-ltar. Omeni) Vnaprei ri vu°' ki 3e ^ ■•JC %irtne nh=a sodišče Oliv ® ,so teriai obs°dbe. Te ob-svet in .?®,?rčile ves » Vložice so k:e ijud- .da je *VobM Sa iiudstvlf ^orba ita- S\ Sft £ nieS°vo nas mn, skupne Uiafi h £n,tudi «dai eP'tvi bratstva Q0Vox Tovariši ■ ] i6t, ‘n tovarišice! ^L^°ž!tao5\da,^? se vsako S3 da 5e esta.iamo tu v ^$4 /li»°kl?ninio spo. ii C' Mi nž k-0V: Bidovca, c« tfli za u Valenčiča, S‘> n»r^od° in pra- med obema narodoma, zlasti zato, ker je bil fašizem res Pre magatii toda mržnja, ki jo je ined narodi sejat, že ni popolnoma izbrisana in šovinisti hočejo še ločiti ljudstva. Žrtev bazoviških junakov nam je o-poroka, da se moramo odločno boriti proti ostankom fašizma, za naše pravice in utrjevati bratstvo. Po govorih so pevci zapeli ((Bazoviško)), sledilo je polaganje številnih vencev, nakar sile množica razšla. Popoldne je bila spominska svečanost na Gruntarjeveni dh/orišču v Bazovici ob veliki udeležbi demokratičnega ljudstva. Zbrani množici je spregovoril najprej v slovenščini tov. dr. Jože Dekleva, nosilec kandidatne liste Slovensko-italijan-ske ljudske fronte, ki je med drugim dejal: TOV. DEKLEVE Mn«V p^fani fašizem ,XiSe i2vafS rŠni duh še !fvs L. sloveni' TePtajo se *J>titi^,tu šivi 1ga Prebival- &",latei.'*'op,<‘u A VtJinkorn':JP.r fkuPina bor-. deset.. ^?mažičem na K !vlienjatlloe>. ki so dali **lie v|jenje da bi ff],K Je ijše in vlborba bilo sreč .'fi W43Se''>. k: ^Or^a pu;k0 in bila svetel 80 8. septem- c. ;>&«» ttn„!t(lnn “er. ^ "2 P«la ^er ua csnovi v 8,a br;tstva *3udstvom in demokrati, ustva- ki ^ na nQ bovh1350 VSDkd'^-N>biU^0- Želim le, A sledil-Juneki in oni, s Prehodni! Wd>va?n0:tTrVztra3no- j^itr v te? f in dosbd-ŽJV°ftVa 8e?la -- .na3p bor- SjiC* b]*? t^lt lfaSe SebrndoŽodf°Sled na »iv °^toK iitv« u? v e na *l- Ra». a- Gm bodo 7. in ^'“d „ toy sem, da ni " nam>. ki ne bi b"l L*ltih.®red n/m. aj nam bo- V v, t^nutku, v Predvolilno kam- Stc‘no M h,.ri - n,‘ ri teK'“‘',';lt ooHtičen PreVri° Vah bo vo-vBr&fj®?V3em odgovo- daljini ^ ,Sem xa V tir,, V°litev °k značaj l\ 8itn do»JJaili vsiljviie A a°sedanja izkuš- izrazito so ,? 'i občinskih SS? s|»-f za svo-Kdo se ne Polnih stru. m , -‘itestn„‘.'.uo je poza-(1? k°rist rt)e. tržaškega SW*»*keS Ita‘ije in na >6 bS ižv6rvih r,Kv'ebivalstva? «KVaiaii „°b4'nskih voii-Prebfv^^k. da se h? »N' ? to kri . ° izreklo ^>1 i Izid bn^1,?0 so va-S ,'X težje 0dn?‘h volitev ^ ,J,»>tisti .Posledice, Do-h,SS “fevsa Italijan. It Cfi# n ,^'P‘suje ?dSPerijem l*0%^a{ai tem Posebej v' res k«ajoV°ziVaiV' V§tis‘ STO®?’ usmer- drali od bogve kod iz notranjosti Italije. preden bi se dotaknil osnev-nih točk našega programa, hočem odgovoriti onim, ki se spodtikajo, ker je prvi na kandidatni listi Italijan po narodnosti tov. Bortolo Petronio. Ni res, da je sam0 eden nosilec kandidatne liste: sta dva. Čudim se tem kritikom, ker pri prvih volitvah se ni nihče zaradi tega vznemirjal. Od tedaj do danes se položaj ni sp eme-nil, da bi zahteval drugačno rešitev. Zato je očitno, da naši ljudje v dobri veri nasedajo podtalni propagandi onih ljudi, ki ves čas napadajo politiko bratstva. Ti napadi nas niso prepričali tedaj 0 nepravilnosti naših odnosov do demokratičnih Italijanov, niti nas ne bodo zavedli danes v dvom o pravilnosti stališča Ljudske fronte. Bratstvo med Slovenci in med demokratičnimi Italija, ni se je skovalo v težkih pogojih, v borbi proti nacifa.šiz-mu, v najtežjih dneh slovenske zgodovine. To načelo je spajalo borce, ki so umirali za osvoboditev Primorske in se borili skupno s Slovenci za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Seveda njim to ni p0 volji, ker niso hoteli, da bi bila tu Jugoslavija. Ti gospodje pozabljajo, da so italijanski delavci skupno s Slovenci stavkali tedaj, ko je bil ukinjen ((Primorski dnevnik« in da so se Italijan- borili po tovarnah i pravnosti Slovencev z Italija- ski deiavcl za enakopravnost Slovencev z Italijani, zn dvojezičnost in tvegali tako odpust iz službe in mnogi celo ječo. Ali so tvegali toliko kdajkoli oni, ki se trkajo na svoja narodna prsa in nas napadajo zaradi frate-lančne politike? Zato se n« bomo odpovedali politiki bralstva med tu - živečimi narodi, ker vidimo v tem najbolj učinkovito sredstvo za pomirjenje in izvojevanje narodnostnih pravic Slovencev, ki smo sicer manjšina. D0 številu, toda enakopravni po pravicah in dolžnostih. Ali mislite, da lahko iz-vojujemo sami Slovenci in ohranimo enkrat izvojevane pravice brez pomoči in podpore demokratičnega dela italijanskega. prebivalstva? Dosedanje politične izkušnje bi morale vsakogar izpametovati. In končno ali je Osvobod!lna fronta, ki je sestavni del Slovansko italijanske ljudske frcn. te, zanemarjala dolžnosti do slovenskc-gii prebivalstva v Trstu? Mar nismo gojili najtesnejših kulturnih stikov s svojim matičnim narodom in omogočili z gostovanji iz Jugoslavije, so spoznali tržaški Slo. venci slovenske umetnike, operne pevce, slikarje, folklor- < no^ bogastvo Jugosiavije itd.1 Ali se nismo borili za vsakega slovenskega otroka in za vse druge kulturne potrebe slovenskega prebivalstva, in ali ne vzdržujemo slovenskega narodnega gledališča, edinega stalnega gledališča v Trstu, ki predstavlja naša kulturna stremljenja? Kaj ne izdaja ravno Osvobodilna fronta edini dnevnik, ki nas dostojno predstavlja in uvršča med kulturne narode? Ne bahamo se s tem, ker Osvobodilna fronta kot predsta.vnica Slovencev je izpolnila le dolžnost do svojega naroda in nič več. In mimogrede nai še omenim akcijo za zgraditev Kulturnega doma, da postavimo temelj in ostvarimo pogoje za razvoj slovenske kulture med tržaškimi Slovenci. Pravim slovenske kulture, ker je skupna last vseh Slovencev^ Pri tej akciji sodelujejo vsi Slovenci, razen posameznikov, vodilnih oseb nam nasprotnega političnega tabora. Osvobodilna fronta ima mirno vest: napravila, je svojo narodno dolžnost. Drugo načelo, ki ga moram poudariti iz našega volilnega programa, je vprašanje enako- ni, za katero se hočejo boriti tudi or.i demokratični Italijani. ki so v naših vrstah. V samem programu nismo zašli v podrobnosti, ker je razvidno iz naše vsakdanje borbe za slovenske narodnostne pravice, kaj vključuje to r.ačelo in kako ga tolmačimo. Poglejte! V conskem svetu, v drugih upravnih telesih, v raznih odborih, gospodarskih komisijah in drugod ni zastopnikov Slovencev. Zato zahtevamo zastopstvo v vseh teh organih v sorazmernem številu z italijanskimi predstavniki. Zahtevamo dalje namestitev sorazmernega števila slovenskega uradništva v vseh državnih, poldržavnih, pokrajinskih in občinskih uradih ter njim podrejenih podjetjih. Slovenščina, ki je jezik velikega odstotka tržaških prebivalcev. r.i priznana kot uradni jezik, čeravno smo tu od pam-tiveka kot avtohtoni del tržaškega prebivalstva. Ni priznana, čeravno smo bili Slovenci že za časa avstrijske uprave enakopravni z Italijani in imeli pravico do rabe slovenščino v državnih uradih, na sodiščih iii sploh v javnem življenju, j r Slovenščina se tepta, čeravno! se je naše ljudstvo hrabro borilo do poraza fašizma, ne da bi štedilo ? žrtvami. Ni ena.ko-liravna, čeravno nam mirovna pogodba z Italijo daje izrecno to pravico, ki je v ostalem v skladu s človečanskimi pravicami. Zato se bomo borili kot doslej za popolno enakopravnost slovenščine z italijanščino v vsem javnem življenju, za razveljavljenje vseh fašističnih zakonov, ki so bili izdani zato, da bi nas zbrisali s tega o-zemlja. Ravno tako bomo nadaljevali borbo za ureditev najnujnejših vprašanj v zvezi s slovensko šolo. Ne bomo nikoli sprejeli kot izvršenega dejstva okolno-sti, da o našem šolstvu ne odločajo Slovenci temveč pristranski in nam nenaklonjeni Italijani. Ravno v dejstvu, da Slovenci nimajo pravice odločanja v šolskih vprašanjih, vi dimo glavni vzrok za diskriminacijo, kateri je izpostavljen no naše šolstvo in slovenski šolniki. Borili se bomo za enakopravnost slovenskega šolstva z italijanskim z isto doslednostjo kot do sedaj. Nujen pogoj za dosego tega cilja je. da se ustanovi samostojna uprava za slovensko šolstvo in da državna oblast končno sistematizira službena mesta na slovenskih šolah in uredi stalnost namestitve slovenskih solnikov, kot je to urejeno za Italijane. Na tem polju bomo nadaljevali borbo za priznanje diplom visokošolskega, strokovnega in srednješolskega študija izdanih od šolskih zavodov izven STO, za izpopolnitev organizacije slovenskega šolstva in vzgoj-stva v skladu z ugotovljenimi potrebami, dalje za dodelitev primernih prostorov slovenskim šolam in za zgraditev v mestu primernega poslopja za slovenske srednje šole. Ni potrebno, da bi poudarjal škodo, ki smo jo Slovenci utrpeli pod Italijo na kulturnem in gospodarskem polju. Požgali so r.am Narodni dom. Uničili ali nasilno odvzeli narodne domove v Rojanu. Barkovljah. Sv. Ivanu, Sv.. Jakobu, Sv. Križu, Proseku, Trebčah in drugod. Upepelili so nam dragocene knjižnice in zgodovinsko gradivo. Spravili na rob propada slovensko gospodarstvo. Zato bo še nadalje naša zahteva, da se nam povrne vsa škoda na kulturnem in gospodarskem polju, ki jo je povzročil fašizem t.ža-škim Slovencem. Ne odstopamo od zahteve po povračilu po fašističnih tolpah požganega Narodnega doma in po zgro ditvi kulturnega in gospodarskega središča za tržaške Slovence. Povrniti nam morajo nasilno odvzeto imovino slovenskih gospodarskih ustar.uv. V mislih imam predvsem milijonsko premoženje, ki je bilo odvzelo Tržaški posojilnici in hranilnici z Mussolinijevim u-kazom od 16. aprila 1941 leta, to_ je nekaj dni potem, ko so fašistične horde vkorakale v Ljubljano. Ne bomo odnehali z borbo, dokler ne bo zaceljena rana, ki jo je zasekal fašizem. Sprejemamo dolžnosti enakopravnih občanov, zato 'pa zahtevamo enakopravnost v pravicah. Plačujemo davke in izpolnjujemo vse druge obveznosti, zato zahtevamo sorazmerno uporabo občinskega gledališča za slovenske predstave, (Nadaljevanje na 2. strani) OTVORITEV RAZSTAVE O NAŠI BORBI Veliko zanii anje Tržačanov i in uspeha razstave V nedeljo dopoldne je bila na stadionu «Prvi maja slovesna otvoritev razstave ob desetletnici Osvobodilne fronte «Naša borba za svobodo«. K otvoritvi so prijli Številni Tržačani kot gostje pa zastopniki Osvobodilne fronte Slovenije s tov. Francetom Bevkom na čelu šef gospodarske delegacij« FLRJ v Trstu prof. Jože Zemljak ter za stopniki goriSkih in istrskih Slovencev. Prostor pred razstavno dvorano je bil okrašen z zastavami in zelenjem, sredi katerega sloji mogočni kip Pengova «Odločitev». Otvoritvene besede sta spregovorila predsednik glavnega odbora OF tov. Babič v slovenščini in tov. Laurenti v italijanščini. Tov. Babič je med drugim dejal: Govor tov. Babiča Ko otvarjamo jubilejno razstavo OF ob priliki njene deset letnice, nam ie naziv te razstave: «Naia borba za sve-bodou pove njtn pomen in namen. Vendar pa se mi zdi potrebno, da ob tej svečani priliki poudarim netkaj bistvenih in osnovnih značilnosti te razstave. Ona nam prikazuje dvv glavni, obdobji življenja trpljenja in borbe primorskih Slovencev za tvoj narodni obstoj in osvoboditev. Prvo obdobje nam podaja dolgo, več kot dvajsetletno suženjstvo primorskih Slovencev pod imperialistično in fašistično Italijo. Neizprosno in brezobzirno nacionalno zatiranje slovenskega ljudstva, uničevanje slovenskih šol 'in jezika ter ekonomskih pozicij Slovencev,, ječe, kcnfinacije, internacije, umori najboljših slovenskih sinov, nepokornega ljudstva Slovenskega P.rimorja, ki se ni hotelo sprijazniti z usodo. ki mu jo je namenila impe. rialistiina in fašistična Italija, ko si je v imperialistični vojni nin. Cirilu v bodri? t?*ko in od- kft»M OKjtT^O v J t m od- ki niso »o vpi- veliko tS 0 Privan- SAN FRANCISCO. 3. — Predsednik Truman je že odpotoval iz Washingtona in bo jutri zvečer imel otvoritveni govor na konferenci za mirovno pogodbo z Japonsko. Ob 3,55 jutri zjutraj po evropskem času bo govoril po radiu ob priliki začetka kampanje za nakup obrambnih obveznic. Medtem javljajo, da je ameriška delegacija poslala sovjetski delegaciji prepis načrta za postopek, ki ga ima namen predložiti v odobritev v začetku konference. Čeprav niso še znane podrobnosti o tem postopku, domnevajo, da omejuje čas govorov posameznih delegacij. Medtem pa politični krogi ugibajo, kako bo na konferenci postopala sovjetska delegacija. Ali morda nosi Gromiko s seboj kako večje presenečenje? Ce je Gromiko šel na ta-ko dolgo pot samo zaradi tega, da v San Franciscu pove, da Sovjetska zveza želi udeležbo pekinške vlade na konferenci in povratek Formoze Kitajski, pravijo, da bo imel njegov govor .amc vrednost propagandističnega pritiska. Toda s tem ne bi mogel Gromiko preprečiti podpisa pogodbe. Zato se sprašujejo, ali. ne bo skušal doseči zavlačevanje podpisa pogodbe s ponudbo miru na Koreji s pogajanji, katerih dnevni red bi vseboval tudi vprašanje Formoze. Dalje se sprašujejo tudi, ali ne bo Gro-miko grozil z razširitvijo vojne na Daljnem vzhodu kot posledico podpisa sedanjem pogodbe v San Franciscu, namesto splo., šnega miru kot protiutež za odložitev podpisa. In končno domnevajo tudi, da bo morda Gromiko grozil z izvajanjem sovjetsko-kitajske pogodbe o vzajemni pomoči iz leta 195Q, če bo podpisana dvostranska ameriško-japonska pogodba, ki dovoljuje bivanje ameriških čet na Japonskem, in to prav v trenutku, k.? se ameriške čete borijo proti Kitajcem na Koreji. V tem primeru bi Gromiko opozoril delegate, da bi bila sovjetska intervencija na Koreji neogibna, Če bi se ameriški program v tem smislu do kraja izvedel. Z druge strani pa so nekateri mnenja, da se bo morda Gromiko omejil na destruktivno taktiko glede postopka, ko bo Prišlo do glasovanja o njem, zlasti glede omejitve govorov posameznih delegatov. Pozno Ponoči so javili, da je Truman v svojem govoru v San Franciscu ob otvoritvi akcije za a-meriške obrambne obveznice med drugim izjavil: «Pred šestimi leti so bili tu v San Franciscu ustanovljeni Združeni narodi. Ustanovili srno jih, da preprečimo novo svetovno vojno. To je še vedno naš smoter. Združeni narodi nai bi združili moralne sile sveta za mir in organizirali moč množice držav za ohranitev miru. V teh šestih letih so imeli Združeni narodi mnogo težav in nasprotovanja, Vendar danes delajo Združeni narodi točno isto zaradi česar so bili ustanovljeni. Ko je prišlo d« napada na Koreji, so nastopili Združeni narodi. Označili so napad za to, kar je in ožigosali Severno korejske Kitajce za napadalce. Pozvali so miroljubne države. da se združijo in odbijejo napad. In to smo tudi storili, Mladi možje iz Združenih držav so se junaško borili ob strani vojakov mnogih drugih dežel proti napadu na Koreji. Kajti oni vedo in tudi mi vemo' da bi bilo v primeru, če napad na Koreji ne bi bil odbit, samo vprašanje časa, da ne izbruhne nova svetovna vojna in prinese nam vsem uničenje m bedo. V preteklih tednih so bili na pobudo napadalcev na Koreji razgovori za sklenitev premirja, kar naj bi bil prvi korak za mirno ureditev. Pred nedavnim so prekinili te razgovore. Mi ne vemo kaj nameravajo zdaj storiti. Pripravljeni smo vsak čas sprejeti častno ureditev na Koreji, ne bomo P« popustili napadu. Naj bodo pogajanja na Ko-teji uspešna ali nf» mi moramo nadaljevati gradnjo naše obrambne sile. Jasno je, da lahko nasprotniki vsak čas ob-nov jo »voj napad na Koreji. Tudi lahko »prožijo nove na- 5™.^°" ”)lm*» Nakup obrambnih obveznic ^ 'J*čin0v. s katerim lahko sodelujete pri obrambi naše države In pri delu za mir na svetui NA|TEŽJA ALBANSKA PROVOKACIJA V ZADNJIH TREH LETIH Hlbanci ubili graničarja Stojanoviča „Borba“ odgovarja Italijanskemu tisku, ki žali Jugoslovane izrazi »potomci Atile", Jugoslovanski barbari" in drugo z (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Največji oboroženi napad na jugoslovanski meji, odkar traja razkol s Kominformcm, so izvršili v ne deljo albanski graničarji blizu vasi Zur v področju karavle Knjaževac. V napadu je sodelovalo 70 albanskih graničarjev, ki so zašli 200 m globoko na jugoslovansko ozemlje in odprli ogenj iz avtomatičnega orožja na jugosl&vmsko patruljo, ki je bila 1500 m v globini od jugoslovanske meje in »bili jugoslovanskega graničarja Mietdraga Stojanoviča. Stojanovič je bil pri napadu težko ranjen in je umrl istega dne v bolnišnici v Prizrenu. Albanci so pustili na mestu napada truplo enega izmed svojih graničarjev, k.i je bil ranjen, ko so jugoslovanski graničarji odgovorili z ognjem in potem ko se ni mogel umakniti z ostalimi, pa so tudi njega ubili. Pri tem so odnesli tudi njegove dokumente, tako da se še vedno ni mogla ugotoviti njegova identiteta, fri druge vojake, ki so bili prav tako ranjeni, so albanski vojaki vlekli pri umiku s seboj. V poročilu, ki ga je dala agencija Tanjug je rečeno, da b° jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve podrvzelo pri albanski vladi energične ukrepe. Pristaviti moramo, da je graničar Stojanovič že tretji jugoslovanski borec, ki je bil v zadnjem času ubit na vzhodnih mejah zaradi atentatov s strani kominformovskih držav. «Borba» piše, da se politika banditskih provokacij na jugoslovanskih mejah vedno bolj veča in krepi istočasno, ko iz Moskve na vsa usta kričijo o miru. Italijanski tisk je napravil zelo slabo uslugo svoji državi, ko je v protijugoslovansko kampanjo vključil izraze kakršni so na. pr.: ((JUGOSLOVANSKI BARBARI« «potomci Atile« in govoril o ((JUGOSLOVANSKIH IMPERIALISTIH« ki so ((ITALIJI STORILI TOLIKO SLABEGA«, Tu ne gre za to, da so te žalitve nekaj posebnega in drugafne od drugih, temveč zato, da so ponovno dale povod, da bi se jugoslovansko prebivalstvo zopet spomnilo na dejanski barbarizem, to. da na tisti, ki ne nosi jugoslovanske temveč italijansko oznako. Beograjski Ust »Borba« piše s tem v zvezi: «Ali so v drugi svetovni vojni jugoslovanske čete z ramo ob rami korakale z nemškimi okupatorji po italijanskem o-zemlju, ali pa so italijanski ber-saglierji in alpinci (s katerimi danes italijanski tisk nenehno operira), Birolli, Roatta v Sloveniji, Dalmaciji, Herci Crni gori ropali požigali, ubijali in rušili — kot Huni dvajsetega stoletja. Ali so Jugoslovani na italijanskem ozemlju zgradili stotine koncentracij, kih taborišč in decimirali ne- dolžno prebivalstvo — ali pa je bilo narobe? Kdo je požgal vas Podhum pri Sušaku in sejal grobove na Visu? To niso bili .»jugoslovanski barbari«, temveč italijanska fašistična krdela, vojni zločinci, ki jih danes italijsnski tisk čestokrat imenuje «VNETI RODOLJUBI« in ((BAKLONOSCI ITALIJANSKE KULTURE« v drugi svetovni vojni. «Borba» pravi dalje, da je dokazano, da se ta protijugoslovanska kampanja ne vrši samo ob blagodejni podpori italijanskih uradnih osebnosti na čelu z D,e Gasparijem, temveč tudi na njihovo pobudo in podporo ter objavlja naslednji primer: Pred kratkim je bilo uradno dogovorjeno, da do jugoslovanska folklorna skupina obiskala Italijo. Bili so določeni tudi dtatumi, Todia septembra je v rimskem zunanjem ministrstvu senator Marne mi sporočil jugoslovanskim predstavnikom, da «sedanji trenutek ni ugoden Zg gostovanje« in tako gostovanje odpovedal, A istočasno se v stolpcih italijanskih časopisov opisuje Jugoslavija kot nasprotnik sodelovanja z Italijo, (A odpoved gostovanja jugoslovanske folklorne skupine; loi bi italijanskemu občinstvu pokazala jugoslovanske narodne plese pomeni s stališča mednarodnega kulturnega sodielovanja iisto k.ot če bi se n. pr. zaradi m ugodnega momenta iz repertoarja beograjske opere brisal Verdijev Trubadur ali pa iz emisije beograjske radijske postaje Italijanska glasba). Spomniti s® moramo na dneve, ko so v vzhodnih evrop- skih državah po resoluciji Ko- i temveč nasprotuje tudi kultur- nim zvezam z Jugoslavijo, kar je vedno odlikovalo tiste, ki se niso mogli pohvaliti, da se borijo za mednarodno sodelovanje in mir na svetu«. minforma metali iz izležb knjige jugoslovanskih pisateljev in kršili sporazume o kulturnem sodelovanju in dela jugoslovanske kulture so bila postavljena na indeks, To je bil logičen rezultat hegemoni stične politike, ki je diametralno nasprotna medtnarodinemfu sodelovanju. Potrebno je poudariti očitno istovetnost metod italijanskih iredentistov in onih iz ko-rr.mfonmističnega tabora. Sedaj uradna Italija — zaključuje list — ne samo da trmasto odklanja, da bi se tržaško vprašanje rešilo na edino možen način s sporazumom obeh zainteresiranih držav — TOV. BRANKO BABIC GOVORI OB OTVORITVI RAZSTAVE OF ((NASA BORBA ZA SVOBODO«. rodov, posebno kominformistič- nim klevetnikom, ki bi hoteli to junaško dobo naših narodov prikazati izključno kot delo gestapovskih agentov in špijo-nov. Nezaslišana je ta kleveta, ona pomeni iaktev ne samo naših narodov, ampak vseh svobodoljubnih in napnmih sil v zvetu, ki so kakorkoli l?rispevale v boju proti naci-fašizmu. tr-Se eno bistveno značilnost vsebuje ta mzstava. Ona nam dokumentartino gcveri o udeležb' in frtviib tržc*kih janskih delavcev in antifašistov v protifašistični vojni na skupni fronti s slovenskim ljudstvom teh kraji-v. Ta značilnost nam še. posebej govori o dosledni, napredni vlogi OF in socialni vsebini narodnoosvobodilnega boja slovenskega ljudstva, To dejstvo nam tudi govori o vsej veličini na-rodnoosvobadttnega boja, ko sta slovansko in italijansko delovno ljudstvo v skupnem boju proti skupnemu sovražniku — fašizm-u znala premagati reakcionarni nacionalizem in šovinizem ter v težkem boju skovati slovansko-itaiijansko brat. stvo. Ravno na to borbeno bratstvo se je z vso silo vrgel komitnformizem, podprt od ita-lijanskč in slovenske reakcije, da bi ga popolnoma razrušit in zopet odprl vrata na steia) v vrste delovnega ljudistva reakcionarnemu nacionalizmu in šovinizmu. Zato je tudi tržaški kominformizem to veličastno borbeno in junaško preteklost tržaškega delovnega ljudstva imenoval nsramotno prHeklostn. To dejanje pred. stavija največji zločin tržaška. • * * Z angleške strani se potrjuje vest. da bo priplula na vljudnostni obisk v splitsko luko angleška križarka «Liwerpool». S križarko bo prišel admiral Sir John Etelsten, ki bo ostal v Splitu od 11, do 14. t. m. To je prvi uradni obisk Jugoslavije s strani predstavnika britanske vojne mornarice v zadnjih dva. najstih letih. R. R. (Nadaljevanje na 2. strani) Admiral Joy se posvetuje z Ridgwayem TOKIO, 3. — Admiral J.oy je ■ spremstvu ostalih članov delegacije prišel v Tokio. Domnevajo, da se bo razgovarjal z generalom Ridgwayem v zvezi s pogajanji za premirje. Zavezniško poveljstvo pa javlja, da so nasprotniki zbrali sedaj na fronti okrog 850.000 mož in na stotine tankov. General Van Fleet je izjavil, da je to največja razporeditev nasprotnih sil v korejski vojni, vendar pa je dodal, da je mnenja da bo prišlo do premirja. Voronov umrl LAUSANE, 3, - V soboto zvečer je v Lausani umrl prof. Sergej Voronov, ki je znan po svoji teoriji o pomladitvi. Vo- _ ____ ronov je imel 85 let. Po rodu Je Dalmaciji, Hercegovini, | bil Rus, študiral je medicino v Parizu in je bil nato imenovan Za ravnatelja laboratorijev ?,a biologijo in za ravnatelja laboratorija za poizkusno kirurgijo v; francoskem kolegiju Med vojno se je izselil v ZDA, Egiptovska viada zavrača sklepe Varnostnega sveta Pred odpovedjo pogodbe z Anglijo? Obsojanje postopanja Turčije * Arabska liga poziva na bojkot Izraela KAIRO, 3. — Egipt je včeraj zvečer odbil zahtevo Varnostnega sveta glede ukinitve blokade za petrolejske ladje, namenjene v izraelska pristanišča, Egipčanska vlada je zahtevala, naj izraelska vlada spoštuje navodila OZN glede razdelitve Palestine, repatriacije arabskih beguncev in internacionalizacije Jeruzalema. Te pogoje so postavili na vladni seji, ki je trajala štiri ure. Egipčansko stališče je javil zunanji minister Šalah tl Din Obenem pa se je izvedelo v Kairu, da misli zunanji mini-ster Saiah el Din paia v par-laiKentu predlagati dne 9. septembra odlpoved pogodbe z Anglijo, po kateri ima ta pra-vi«> vzdrževati svoje čete do 1956 leta na področju Sueškega prekopa, Raziširile so se tudi vesti, da je egipčanski ministrski predsednik, Mustafa el Nahas paša 28. avgusta sporočil angleškemu poslaniku Siru Ralphu Stevensomu, da je «Egipt pripravljen n« prijateljstvo s sovražniki Velike Britanije za uresničitev svojih nacionalnih teženj«, S tem v zvezi je zanimiv današnji predlog predsednika egipčanske zbornice A bdel a Saiaam Faihny Ocma paše, ki Je predlagal, da bi Egipt nabavil orožje v ZSSR. V intervjuju ki ga Je dai dopisniku «A1 Misrija«. j\, namreč dejal, da ne bi smela biti naj-večja egipčanska skrb v odpovedi angleško - egipčanskega pakta, temveč v tem, da bi bil Egipj; vedno močnejši. ((Kupujemo žito v Rusiji, zakaj n« bi še orožja«, ie izjavil. Egipčansko negativno stališče do resolucije Varnostnega sveta je sinoči podprla, kar je povsem razumljivo, tudi Arabska liga. ki je povabila arabske drža vit, naj bojkotirajo Izrael Sedem arabskih držav Pa j« javilo danes svoj sklep, da bodb podprle Egipt, Ta odgovor arabskih držav je na vsak način onemogočil turške težnje, da bi prevzela vodstvo nad arabskimi državami, Kot znano, je Turčija glasovala za tristransko resolucijo. V Aleksandriji je egipčanski zunanji minister ostro napadel ankarsko vlado in izjavil. da so s to gesto Turčije propadli 'vsi njeni napori, da bi utrdila svoje zveze z arabskimi državami. 13 strank na oktobrskih volitvah TRST, 3. — Nocoj so končno vse iredentistične stranke uradno izjavile da bodo na oktobrskih volitvah nastopile vsaka s svojo kandidatno listo. Na ta način so one sedaj dokončno potrdile, da torej nočejo ubo- Žati trikratnega poziva samega ie Gasperija, naj zaradi višjih interesov sestavijo prebiscitar-nu enotno iredentistično listo pod imenom «Sv Just«, češ da sicer italijanska zahteva po priključitvi ne bo mogla imeti pravega uspeha. To pomeni, da je iredentistična bitka, ki so jo pred dvema mesecema začeli ponovno v mednarodnem merilu, doživela čez 50 odstotkov poraza. Potemtakem bodo v oktobru v tržaški občini nastopile sledeče stranke na občinskih volitvah; 1. Krščanska demokracija; 2. Italijanska republikanska stranka; 3. Socialistična stranka »deli* Venezia Giulla* (tržaška sekcija Saragat-Romlta); 4. Italijanska liberalna stranka; 5. Movlmento oclale itallano - MSI (odkriti fašisti); 6. Blocco itallano (združeni stranki nUorao qualunque» in Nacionalna monarhistična stranka); 7. Socialistična stranka Italije (tržaška sekcija kommtor-movsfce NennIJeve stranke). — Vseh teh sedem strank Ima od» krit iredentistični program ponev« nega zasužnjenja STO Italiji, S protilredentlstičnim programom pa nastopalo: I. Slovanskoltall-janska ljudska fronta; 9. Fronta za neodvisnost; 10. Tržaški Indl-pendentlstlčnl blok; 11. Republiško indlpendentistlčno gibanje; 12. Slovenska narodna lista (Agne-letto, Sosič in Tončič) In 13. ko. minformlstlčna partija za STO (Vidali). — Vidalljeva partija sicer ni odkrito iredentistična, vendar pa je skušala vsa zadnja tri leta speljati tržaško delavstvo v iredentistične vode, kar pa se >1 ni posrečilo, In mora sedaj nastopati z navidezno protllredenti-stičnlm programom iz stft.hu, cta ne bi izgubila glasov, ki pa jih namerava uporabiti v Iredentistične cilje Italijanskega imperializma. PRIMORSKI DNEVNIK = 2 — 4 Septembra *■ TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 4. septembra Rozalija, Nedamise Sonce vz de ob 5.28, zatone o 18.40. Dolžina dneva 13.12. Lun vzide ob 8.38, zatone ob IM3, Jutri, sreda 5. septembra Lovrenc, Nedeljka Ifidaliievsha nroi/ohacila na škofijskem bloku |iz sindikalnega življenja Ogorčeno ljudstvo se ni pustilo izzivati in je vidalijevcem, ki so ga v imenu „miru in bratstva” prišli zmerjat z nesramnimi psovkami, odločno odgovorilo Tržaški kominformisti z a-vanturistom Vidalijsm na čelu, so hoteli v nedeljo 2. septembra 1951 uprizoriti v Škofijah nekak miting, popolnoma pro-vokatorskega značaja. Da bi se »mitinga« udeležilo čim večje število Ljudi, so ga kominfor-ttiisti imenovali «zborovanje za mir«; njihov pravi namen pa je bil razširiti ined antifašističnim prebivalstvom Škofij neofašistično kominformistično propagande, ki ima namen blatiti Jugoslavijo in. njeno ljudstvo tej pripraviti pot k povrnitvi Trsta k Italiji. Napovedani prihod avanturista Vidalija na to zborovanje v Škofijah je zelo ogorčil prebivalce Škofij in bližnjih vasi, ki so že spregledali nakane tega izdajalca tržaškega delavskega razreda; zato so se zbrali na kraju, kjer naj bi se vršilo zborovanje v pričakovanju, da bodo lahko Vidaiiju pokazali svoje ogorčenje ter mu povedali tudj svoje mnenje. Zborovanje bi se moralo vršiti ob 3. popoldan, toda Vidalija ni bilo niti ob 4. niti ob 5, niti ob 6, čeprav je poslal že pred začetkom zborovanja na mesto svoje skupine pretepačev in svojo »telesno stra-žo», ki jih je vodil že dobro znani Pinguino in katerih se vedno poslužuje ob raznih prilikah, se je Vidali v zadnjem trenutku menda premislil ter' je spremenil svoj načrt Ni treba še posebej poudariti, da so bili ti pretepači, ki so tolikokrat dokazali svojo »hrabrost«, ko je bilo treba napasti posamezne antifašiste, zeilo mirni in pohlevni, čim so videli odločno zadržanje prebivalcev. Vidali je hotej rešiti položaj s tem, da je poslal na zborovanje kot svojega zastopnika Počekaja, ki j« dobro znan l»edi antifašisti in borci narodno osvobodilne borbe kot izdajalec lastne antifašistične preteklosti in delavskega gibanja; njegova «zasluga« je, da je bil uničen v narodno osvobodilni borbi ves bataljon Cicogna, prav tako so tudi njegovo delo razna druga podla dejanja v škodo istrskega ljudstva, kot n. pr. sabotiranje agrarne re-foime itd. «Hrabri» Počekaj, ki je presedel tri It ta v zaporu in ki piše sedaj obenem s fašističnim Ulissejem v časopisu «Umta» vsemogoče laži in klevete, je bil v Škofijah sprejet, kot bi bil sprejet Vidah, če bi se ‘bil pojavil. Videč nič kaj prijazno razpoloženje prebivalstva, se Počekaj ni upal niti izstopiti iz avtomobila ter je raje takoj odšel. Ogorčenje prebivalstva je doseglo višek, ko je že po tako klavrno zaključenem komin-formističnem zborovanju stopil pred1 mikrofon eden izmed Vidalijevih pajdašev, ki je pričel klevetati ter lagati, da bi prestrašil navzoče. Ob tim njegovem < so navzoči prebivalci pričeli glasno obsojati ketninformisrtično politiko ter moskovske agente ter pričeli vzklikati istočasno Titu in jugoslovanski komunistični partiji kot edini resnični predstavnici pravega socializma. Preko 200 civilnih policistov je vtem prišlo na lice mesta. Namesto da bi aretirali komin-formistične provokatorje, predvsem oie, ki so prav dobro poznani, saj so pred časom poizkusili izvršiti zločin nad tovarišem Laurentijem in tov. Petroniom, so provokatorje celo branili ter pretepli in aretirali prebivalce. To krivično in pristransko zadržanj; policije je vzbudilo v navzočih odločen odpor saj jim je bilo razumljivo, da so policisti branili kominformistične agente, ki predstavljajo poleg predstavnikov CLN najnevarnejše sovražnike tržaškega ljudstva in njegove neodvisnosti. Zanimivo je tudi dfejstvo, da so policisti aretirali tiste, ki so jim jih Vidalijevi pajdaši s prstom pokazali. Pri tem. podlem početju se je najbolj izkazal prav D; st radi. Toda niti skupinam pretepačev, niti intervenciji 200 policistov ni uspelo, da bi bili izvedli kominformistično provokacijsko zborovanje, čeprav je bilo prikrito s simbolom miru. Dogodek iz Škofij je jasen dokaz, da se protikomto-formističnt; sile utrjujejo ter da borci za pravi socializem ne bodo dopustili tržaškim ko-min-formističnim agentom, da bi nadaljevali s svojim razdiralnim delom medi tržaškim, delavstvom. Protikominformisitič-ne sile so tako preprečile novo kominformistično provokacijo, ki bi bila v sramoto antifašističnemu ljudstvu Škofij. Pro-tikominformistična demonstracija s?, je v coni B zaključila z že tradicionalnim rajanjem in veselico, katere so se udeležili prebivalci Škofij in na kateri so bili na dnevnem redu govori in zelo dobro izveden kulturni program.. S tem so ljudske množice ponovno dokazale, da hočejo zgraditi pravi socializem ter ustvariti pogoje za resničen mir, ki. bi slonel na bratstvu med narodi. * * Hs Dogodke no škofijskem bloku sq# seveda šovinistični listi in «lf Lavcratores popolnoma potvorili, pri čemer je. značilno njihovo sila podobno poročanje in dobrohotnost obeh df‘-mokrščanskih listov, ko omenjata kominformiste, ter strup, ko govorita o «titovcih». Prav tako je iz trte zvito pisanje «Lavoratora», da so kominformisti nagnali antifašiste čez blok sami s pomočjo domačega prebivalstva in celo žena, starčkov in otrok. Vse to je smešno in bedno. Njih «fe-štes se je udeležilo komaj kakih 15 domačinov, vse ostale udeležence «šagre miru« pa so privlekli tja s kamioni in avtobusi iz Milj ter Trsta. Značilno pri vsem tem je, da so kominformisti že večkrat prav na bloku izvedli svoje provokacije■ «Lavoratore» piše, da bi moral govoriti v Škofijah Vidali, da pa ni mogel priti, ker je bil «indisposto». Iz tega bi sledilo, da je bil prikovan na posteljo z mrzlico in vendar se širijo glasovi, da je Vidali iz strahu ostal in čepel v Miljah, od koder je vodil «bitko» in kamor so mu prinašali motorizirani sli Z lambret- tami poročila z »bojišča.«. Morda so prav zato kominformisti in tudi demokristjani pisali, da je vodil «bitko» tov. Beltram izza nekega zidu na Pokopališču in gledal na «bojiš>če» Z daljnogledom. Kakor Vidali si ni upal v Škofije, niti «junak« Poccecai, ki je svojčas «pobegnil» v Trst z legitimacijo, kakor vsi drugi redni potniki in katerega v zadnjem času uporablja za bruhanje najogabnejših psovk in klevet na račun ljudske oblasti. Izmišljena je tudi trditev vLavoratorai), da se je «fešta» redno nadaljevala, saj sta Marina in Destradi govorila komaj kakim 20 ljudem, ker druge je minilo po odločnem odgovoru antifašistov prav vse veselje. "MAGIČNI ZAKLJUČEK KOPALNE SEZONE Sonce, ki je v nedeljo popoldne precej ostro pripekalo, je spravilo dva prijatelja in sicer 21-letnega policijskega agenta Giovannija Nicolettija stanujočega v policijski kasarni pri Sv. Andreju, in 18-letne-ga brivca Bruna Tencherja iz Ul. Media 18 v bližini por,tiča pri Cedasu v vodo, kjer naj bi si nekoliko ohladila telo. Ker sta bila oba nevešča plavanja, sta si izbrala zanju pripravno mesto, kjer voda ne sega kot do pasu. Pozabila pa sta, da je morska gladina polna nevarnih kotanj in ena izmed teh je postala začasen grob policijskemu agentu. Med hojo mu je nenadoma zmanjkalo tal in mladenič je izginil pod gladino jn se ni več prikazal. Njegov prijatelj mu je sicer skočil na pomoč, vendar bi kmalu tudi on postal žrtev morja. V trenutku se je v vodi znašlo več kopalcev, ki ?o takoj pričeli iskati ponesrečenca, vendar je ostal poskus — zaradi motne vode in zaradi neravnega dna. — brez uspeha. Sele po 50 minutah iskanja s pomočjo čolnov in z udeležbo ribičev in policije so potegnili iz vode truplo nesrečneža, ga položili na tla in ga pokrili z njegovo brisačo v pričakovanju Rdečega križa, katerega zdravnik ni mogel drugega kot dogna.ti da je kopalec mrtev. go postajo ga je mož postave, ki mu je sledil, pograbil krat-komalo za rokav in ga odpeljal k svojemu sodelavcu. Oba moža so prijavili sodišču šele te dni, ker se je preiskava precej zavlekla. Okradena gospa se do sedaj hi javila zaradi denarja in ni tatvine niti prijavila. ■ Verjetno ima precej denarja in 1.600 lir je zanjo samo... drobiž. Delavci CRDA v stavkovnem gibanju - Tudi uslužbenci barov, kavarn in slaščičarn bodo zaostrili svojo borbo Upravičeno ogorčenje delavcev tovarne Gaslini Pri delu zasačena žeparja V sklopu policije obstaja tudi poseben oddelek leteče policije, ki stremi za uničenjem žeparjev, ki se dnevno pojav-ljajo v najbolj obljudenih krajih mesta, posebno na trgih in tramvajih. Dva agenta tega oddelka sta. že 30. avgusta opazila v filobusu «D» dva sumljiva možakarja ko sta se vrtela okrog neke gospe, ki je v rokah nosila košku podobno torbico. Eden od teh sumljivcev je rinil okrog nič sluteče potnice. medtem ko je drugi jadrno potegnil iz torbe 1.600 lir in izročil svojemu sodelavcu, ki je »pri prvi postaji izstopil. Iz-, stopil pa je tudi agent, ki je | moža, 58-letnega Carla Buda iz Ul. G-ozzi 5, aretiral in spravi! v najbližjo policijsko postajo. Drugi žepar. 29-letni Giovanni Piombo iz Ul. Udine 1 pa je vožnjo nadaljeval in pred dru- Spominska svečanost v Bazovici (Nadaljevanje s 1. strani) sorazmerno podporo iz javnih sredstev za slovensko umetnost to znanost ter odstranitev obstoječih ovir za kulturno povezavo tržaških Slovencev z matičnim narodom. Ze v uvodu sem omenil, da ne bo na odločitev posameznih volivcev vplival upravni program posameznih političnih skupin. Ti bodo vsi več ali manj enaki. Vsi bodo zahtevali stanovanjske hiše, eni 5 tisoč, drugi 8 tisoč itd. Zahtevali bomo vsi pocenitev uslug občinskih naprav, modernizacijo bolnišnic, šol, prometnih sredstev itd. Borili se bomo za progresivno obdavčitev, zmanjšanje posrednih davkov, skoraj za odpravo trošarine itd. Toda malo Tržačanov se bo odločilo za eno ali drugo kandidatno listo na podlagi teh cenenih obljub. Trdil sem že, da bo odločal pri posameznem volivcu prvenstveno odgovor na vprašanje. ki si ga bo zastavil, to je «Sem za STO ali za Italijo?« Pri bodočih upravnih volitvah bosta v glavnem dva bloka in to blok za neodvisnost Tržaškega ozemlja in blok za priključitev STO k Italiji, Italijanski 'blok sestavljajo strare ke, ki so danes večina v občinskem svetu, in sicer od demokristjanov preko vseh odtenkov socialistov in nacionalistov, tja do neofašistov. Predstavniki tega bloka so poleg tega odkriti sovražniki Slovencev. Osporavali so nam najosnovnejše pravice. Najdosled-nejše so izvajali duha, ki ga je uvedel fašizem. Niti eni zahtevi Slovencev niso ugodili. Glavni predstavnik demokristjanov nas je celo zmerjal s hribovci in nam odrekal vsako kulturo. Prepričan sem zaradi tega, da ne bo Slovenca, pa tudi ne poštenega Italijana, ki bi tem šovinistom, iredentistom to sovražnikom tržaških Slovencev oddal svoj glas. V bloku za neodvisnost Tržaškega ozemlja so razni odtenki indipendentistov in slovenskih skupin. Le formalno spadajo sem tudi kominformisti, katerih vodstvo je dejansko za iredentistično rešitev tržaškega Vprašanja. Nato pa je tov- Dekleva podrobno prikazal hinavsko politiko komiraformistov ter navajal številna dejstva in izjave vodilnih kominformistov, ki dokazujejo njihove dejanske iredentistične cilje, in je nadaljeval: »Za kominformistično kandidatno listo bo glasoval zato le oni, ki je za to, da pridemo zopet pod Italijo. Naše stališče do tržaškega vprašanja je jasno opredeljeno v teh besedah: »Porazimo na tržaških tleh vse tiste sile, ki nasprotujejo neodvisnosti in svobodi Tržaškega ozemlja. Porazimo iredentistične, šovinistične in reakcionarne sile ter njihove agenture kot je komin-formistično vodstvo, ki so orodje italijanskega imperializma sovražnika svobode in blagostanja Trsta. Tako uresničimo pogoje in osnove za dejansko ne- odvisno Svobodno tržaško o-zemlje«. In kako naj bi bilo drugače? Kdo bi mogel zagovarjati, da bi prišlo to ozemlje zopet pod Italijo, ko je naše ljudstvo toliko tvegalo in žrtvovalo zato, da se je rešilo tega jarma. Mar ni STO rezultat naše borbe, ki nam nudi večje garancije in si-gumejše jamstvo za naš narodni obsto-j in za gospodarski razvoj. Kaj nismo stali vedno na stališču, da Trst ne pripada Italiji in da je vključitev Trsta v Italijo le izraz italijanskega imperializma. In kdo ne ve, da je Trst pod Italijo le odskočna deska, kot je bila do sedaj italijanskega zavojevalnega pohlepa in s tem vzrok novih zaplgt-ljajev in ogrožanja miru na tem predelu? Kdo ne ve, da je življenjska raven v Trstu kljub brezposelnosti in sramotnim pokojninam, od katerih živi skoraj 30 tisoč ljudi. višja kot v Italiji. Kdo ne upošteva dejstva. da tržaška mladina ni podvržena vojaški službi kot v Italiji in kdo ne pozna pogojev, pod katerimi živijo Slovenci s( Italiji? Kdo ne predvideva usode, ki bi nas čakala pod Italijo. Mar-li mislite, da si nismo postavili vseh teh vprašanj, na katere je edini odgovor: »Proč od Italije!« Kdo ne pozna upravne in gospodarske odvisnosti Trsta od Italije in dejstvo da Rim odloča o usodi Trsta, upravlja njegovo mornarico in odloča o tem bo ali ne tržaška industrija zaposlena in s tem dana možnost zaslužka tržaškemu delavcu? Ljudska fronta pozna ta položaj. Qna se je stalno borila proti tej odvisnosti Tržaškega ozemlja od Rima. je ob vsaki priliki protestirala proti kršitvam določb mirovne pogodbe in zahtevala, da se izvajajo vse one določbe, ki so y njegovo korist. Ljudska fronta ni prezrla teh dejstev kakor tudi ne nevarnosti, ki grozi Tržaškemu ozemlju od zunaj. Ona je za to, da se uveljavi mirovna pogodba v yseh njenih bistvenih točkah. da se izvede po vsebini in ne po obliki, da se zajamči obstoj STQ ko je ostvarjen ne pa da se ostvarijo pogoji in nič drugega kot pogoji za Rajetto-vo, Tolloyevo, Teinerjevo rešitev tržaškega vprašanja ali pa za Vidalijevo «soluzlone miglio-re». To ve vsak pošten Slovenec to demokratični Italijan. Tega ne vedo samo ljudje iz vodstva «Demokracije», ki iščejo le pretvezo za rušenje enotnosti našega ljudstva pri bodočih upravnih volitvah, ki je izraz skoraj vsega našega življa. Tega ne' vedo oni. katerim so več vredni ozki strankarski ali o-sebni interesi kot koristi našega ljudstva. Z mimo vestjo vas pozivam tovariši in tovarišice, napnite vse sile za zmago kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte, z zaupanjem in z nlimo vestjo oddajte svoj glas kandidatom Slovansko italijan-Iske ljudske fronte!« Za tov- Deklevo je govoril v italijanščini nosilec kandidatne liste Slovensko-italijanske ljudske fronte tov. Petronio. Najprej se je poklonil spominu bazoviških junakov in nato v glavnem ponovil misli, ki jih je že izrekel tov. Dekleva v slovenščini. Dejal je, da se Ljud-ka fronta bori za resnično neodvisnost Tržaškega ozemlja, da odtegne to ozemlje spletkam imperialističnih sil in njihovih krajevnih agentov ter da ne bo izkoriščevalska klika mogla več zatirati delovnega ljudistva. Ljudska fronta zahteva u-vesničenje demokratičnih določb mirovne pogodbe in demo. kratizacijo javnega življenja ter dejansko neodvisnost Tržaškega ozemlja. Nato je tov. Petronio ožigosal in razkrinkal vse spletke kominformistov, ki hočejo varati ljudstvo in nakazal vse reakcionarno bistvo tako ime- j novanih italijanskih strank. Končno je orisal še škodljivo sindikalno politiko kominfor-inistov, ki ne vodijo več nobene samostojne borbe za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev tržaškega delavstva ier dejal, da se Ljudska fronta bori tudi za to, da bo tržaško dfe-lavstvo vodilo neodvisno borbo za dosego svojih pravic. Po govorih so združeni pevski zbori zapeli več borbenih partizanskih pesmi, s čimer se je popoldanska svečanost končala. o TVOR ITEVRA Z S TA VE NAŠA BORBA ZA SVOBODO (Nadaljevanje s 1. strani) ga kominformizma in ga označuje kot reakcionarnega in protinarodnega. Tržaški proletariat tgko slovenske kot italijanske narodnosti, je lahko samo ponosen na takšno preteklost in iz nje črpa nauk in nove sile v nadaljnji borbi za svojo socialno osvoboditev. Ta razstava naj bo torej tudi obsodba tržaškega in vsega kominformizma in naj prispeva, da bo tržaško delovno ljudstvo še bolj spoznalo vso pogubnost reakcionarne politike Komin-forma in zopet našlo samo sebe. Kljub žalostnemu in krivičnemu dejstvu, da ob tolikih dvoranah, ki jih ima Trst, smo morali to važno zgodovinsko razstavo prirediti v teh tesnih in neprimernih prostorih in zar radi težkoč. ki so s tem v zvezi. izrekam organizatorjem in vsem tistim, ki so se konkretno trudili, da so nam pripravili » to pomembno razstavo, v imenu glavnega odibora OF za Tržaško ozemlje najlepšo zahvalo za tako skrbno opravljeno delo. Sledil je ogled razstave, na kateri so zbrani dokumenti o borbi slovenskega ljudstva na Tržaškem od prvih dni italijanske okupacije pa do osvoboditve Trsta. V dveh malih prostorih so zbrani številni do. kumenti in slike, grafikoni itd. iz leta 1918-1941, v večji dvorani pa dokumenti narodnoosvobodilne borbe od prvih dni o-kupacije Jugoslavije do osvoboditve. Razstavo si je v nedeljo ogledalo nad tisoč ljudi. V nedeljo zvečer pa si je nad 500 gledalcev ogledalo film «Na svoji zemlji«. Tudi včeraj so si številni obiskovalci ogledali razstavo, o kateri bomo podrobneje pisali v prihodnjih števil-I kah. IZ ISTRE Glasbena šola v Kopru prione s poukom, dne 13.IX.1951. Vpisovanje bo 10-, 11. in 12. septembra 1951 v šciskih prostorih Brclo št. 2-II od 11.-12. in 15.-17. ure. Poučevali se bodo naslednji predmeti: klavir, violina, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, pozavna, so-lopetje ter teoretski predmeti. Cas pouka po dogovoru s profesorjem, možnost vežbanja instrumenta na šoli. Ravnateljstvo šolska obvestila Ravnateljstvo slovenskega u-čiteljišča v Portorožu speroča, da bo dirue: del diplomskega izpita v Portorožu od 7. do 12. septembra, vedno od 7. ure dalje. Popravni izpiti bodo od 10. do 12. septembra. Kandidati naj vložijo na ravnateljstvo na. slovljene prošnje, kclkovane z 10 din, še pred izpiti. Na slovenskem učiteljišču V Portorožu bo vpisovanje v vse letnike 10., 11. in 12. septembra od 8. do 12. ure. Popravni izpiti bodo II. septembra ob 8. uri. Začetek rednega pouka bc 13. septembra t- 1. ■e * * Prvi dan pouka na osnovnih šolah v Kcgru bo 6. septembra 1951. Istega dine pričnejo z rednim delom tudi otroški vrtci. Upraviteljstvo Vodja delegacije OF Slovenije France Bevk, šef gospodarske delegacije FLRJ v Trstu prof. Jože Zemljak in predsednik OF za Tržaško ozemlje Branko Babic na otvoritvi razstave. Nove zdravniške in zobozdravniške tarife Izvršni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je izdal odredbo o začasni splošni zdravniški in zobozdravniški tarifi. Po tej odredbi je za pregled bolnika v: ordinaciji določena tarifa 150 din, za naslednje preglede pri istem obolenju pa 90 din. Za pregled na stanovanju plača bolnik 200 din, za naslednje preglede pri istem obolenju pa 150 din. Tarife za zdravniško pomoč pri porodih so od 450 do 2.250 din. Odredba določa podrobne tarife za vse vrste zdravniških preiskav in analiz, za sodnomedicinsko stroko in za zobozdravniške storitve. Za zdravnike specialiste velja 50 odstotni pri. bitek na tarife, ki so navedene v splošni zdravniški tarifi. Izvršni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora je izdal tudi odredbo, s katero se ukinja odredba o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu. Ta odredba ukinja plačevanje pe-nalov in velja od 1. avgusta tl. Veliko j.e razburjenje med tržaškimi delavskimi množicami zaradi odpustov z dela, ki so jih najavili v zadnjih dneh lastniki raznih večjih in manjših tovarn na našem ozemlju. Kot bi ne bilo dovolj, da se približujemo zimi, ki je povezana tudi z višjimi življenjskimi stroški ter večjimi izdatki je moral priti tudi ta nov udarec, ki bo prizadel sto in sto tržaških družin. Največje razburjenje vlada v teh dneh prav med delavstvom. zaposlemn v ladjedelnicah CRDA. Podjetja, ki imajo namreč zaposlene svoje delavce v ladjedelnicah CRDA, so prav zadnje dni meseca avgusta odpustila večje število svojih uslužbencev, pred dnevi pa zagrozile s ponovnimi odpusti z dela, ki naj bi prizadeli nič manj kot 59 delavcev. Medtem ko je ukrep o prvih odpustih z dela stopil že v veljavo, bi moral stopiti drugi v veljavo šele 6. septembra. Razburjeni in ogorčeni delavci so se seveda takoj obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, ki so zahtevali pogajanja z predstavniki vodstva CRDA, Vodstvo CRDA je sicer na pogajanja pristalo,' vendar pa je poslalo nanje le predstavnike zainteresiranih podjetij in seveda nobenega svojega zastopnika. Sindikalni zastopnik; So zato pogajanja prekinili ter izjavili, da jih bodo nadaljevali le v primeru, da bi se teh udeležili tudi voditelji CRDA. - Po ukrepu o odpustu z dela 59 uslužbencev, ki pa še ni stopil v veljavo. Se je seveda položaj še zaostril. Sindikalni zastopniki bodo sicer skušali intervenirati. vendar ni mnogo upanja, da bi jim kaj usoelo. Delavci, ki vedo, da imajo delodajalci namen z odpusti z dela še nadaljevati, so stopili v stavkovno gibanje, ki se bo zaostrilo čim bi se položaj še poslabšal. Veliko razburjenje, ki je privedlo celo do polurne stavke, je vladalo v preteklem tednu tudi med delavstvom ladjedelnic Sv. Roka in Martinuzzi Uslužbenci obeh ladjedelnic so namreč že pred časom zahtevali od vodstva CRDA. da se pričoo pogajanja, na katerih bi razpravljali o mnogih niiho. vih zahtevah nn izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev. Kett vodstva na to zahtevo ni odgovorilo, je prišlo v omenjenih ladjedelnicah do polurne stavke, ki se je uspešno zaključila. Vse kaže, da bodo začeli v tem tednu s stavkovnim gibanjem tudi uslužbenci barov, kavarn in slaščičarn, ki so že pred neka j- meseci zahtevali od delodajalcev izboljšanje svojih plač. Delodajalci niso na te zahteve niti odgovorili, zato so uslužbenci sklenili, da bodo svojo borbo zaostrili. Če bi tudi ta prva zaostritev ne imela zaželenega uspeha, bodo svojo borbo v prihodnjih dneh še razširili. Nič manjše razburjenje kot v ladjedelnicah, vlada v teh dneh tudi v tovarni Gaslini, kjer so delavci izvedeli, da namerava vodstvo prepustiti polovico poslopja raznim beguncem, ki bi v njem našli zasilno bivališče. Če je vest resnična, potem bi splavali po vodi vsi načrti, ki so predvidevali po-veča.nje dejavnosti te tovarne ter s tem povečanje števila delavcev ter izboljšanje njih delovnih in življenjskih pogojev. Ogorčeni delavci so Se seveda obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, ki so že stopili v stik z vodstvom tovarne. Pogajanja so v teku. Otvoritev nove hiše uslužbencev Delavskih zadrug Včeraj ob 18. uri je bila na glavnem sedežu Delavskih zadrug slovesna otvoritev druge hiše. ki jo gradi gradbena zadruga uslužbencev Delavskih zadrug. Hišo so pravkar pokrili. Med povabljenci na slovesno- sti so bili tudli zastopniki civilnih oblasti. Prva hiša je bila dograjena pred kakimi petimi meseci in šteje 15 stanovanj, v tej hiši pa bo 9 stanovanj in trgovina Delavskih zadrug. Začel; so jo zidati 1. juli-ja. dokončana pa bo v oktobru. Vsako stanovanje stane 1.780.000 lir. Hišo so zgradili na podlagi ukaza ZVU s katerim je dala ZVU na razpolago gradbeni zadrugi 65 ostot-kov kapitala, 35 odstotkov pa so si najeli posojila. Novi stanovalci bodo plačevali okoli 4.000 najemnine na mesec oziroma bo toliko znašal obrok vplačila. Po 25 letih postanejo stanovalci lastniki stanovanj. Stanovanja bodo sestavljena iz dveh sob, huhinje, male sobe in kopalnice. Po odkritju nove hiše so bili gostje povabljeni na zakusko, ki jim jo je priredilo vodstvo Delavskih zadrug. Starec naveličan življenja Naveličan življenja si je 70-letni težak Domenico D’Agosti-no iz Ul. Settefontane 12 izbral morje kot začasen grob in prav gotovo bi se mu poskus posrečil, da ni za njim skočil nek finančni stražnik in ga s silo izvlekel iz hladne vode. Z rešilnim avtom So ga odpeljali v bolnico, kjer se bo moral pomuditi kakih 3 dni na opazovalnem oddelku. Starec ni hotel izdati vzroka, ki ga je gnal v smrt. Padec na mokrem tlaku Šestintridesetletna Marija Makovec por. Ukmar iz Ul. Saltuari 2, zaposlena kot vratarica pri železniškem kopališču v Miramarskem drevoredu, ‘e včeraj okoli poldne nerodno zdrsnila na mokrem tlaku, za-kar se je morala z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljati v bolnico. Pri. p-dcu si je zvila levo nogo ter bo okrevala približno v 19 do 15 dneh. Ves ta čas pa bo morala preležati na. ortopedskem oddelku naše bolnice. Štiri dni po padcu v bolnico Čeprav je 63-letna -Marija Mohar por. Bardiani iz Ul. Ve-ruda 46 že 30. avgusta padla v sobi svojega stanovanja in si poškodovala nogo, ni žla po prvo pomoč v bolnico, temveč je ostala doma v upanju, da se bo vse dobro izteklo. Toda včeraj ji bolečina ni dala miru. zakar se je odpravila v bolnico kjer so jo takoj sprejeli na ortopedskem oddelku. Njeno stanje je izredne težko, ker si je pri padcu zlomila kolk desne noge. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Betooggio 4; De Colle, Ul. p. Revoltella 42; De-pangher, Ul. Sv. Justa 1; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni. NAJDENA LISTNICA Na stadionu «Prvi nvaj« so našli Ustnico z vsoto denarja brez dokumentov. Kdor jo je izgubil, jo lahko dvigne na razstavnem prostoru. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. in 3. septembra t, 1. se je rodilo 12 otrok, in umrlo je 12 oseb. Umrli so: 84-letni Eugenio A-rocchi, 45-letna Jolanda Palmeri, 71-letna Carla Aumeitre-Omet, 68. letna Caterina Predonzan por. Rosso, 70-letni Cesare Salvagni, 63-letni Giuseppe Frausin, 19-let-na Maria Russo, 70-letna Antonija Ursich vd. Degrandi, 76-letna Antonia Rotta vd. Sbisa, 73-letni Emilio Pizzicheri, 58-letni Manlio Maraldi in 52-letni Michele Vit-tor. OF Množične organizacije I. okra. ja organizirajo 3-dnevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. 1. V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič« Ul. Bo-vedo 43. Podrobnejše informacije dobite na navedenih krajih vpisovanja. * * * Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet r.a zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolonja. VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadionu «Prvi maj« od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. Vito 17 in za sektor Lonjer -Katinara dnevno pri tov. Marici Čok - Gašparijevi v Lo-njerju. Skupna cena vožnje, hrane in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir. Vpisovanje se zaključi 10. septembra. * * * OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevni izlet v ŠKRBINO pri Komnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m-pri Cirilu, Ul. S. Marcp 21 (go. stilna «La Speranza«) vsak dan od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in se zaključi nepreklicno 5. septembra zvečer. * # * Odbor OF III. okraja priredi 3-dnevni izlet r.a zagrebški velesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Speranza« vsak dan od 18. do 20.30 ure. * # * IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri. Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu. * # * Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet r.a velesejem v Zagreb za 22., 23. in 24. septembra z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sancinu i Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu | Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Francu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu. Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih. PROSVETNA DKUŠTVA «TR2 ASKl ZVON« je pričel z rednimi pevskimi vajami. Prosimo pevce dla se vaj redno udeležujejo, kajti pred nami je več nastopov. Nastopili bomo 9. septembra t. 1. na tradicionalnem koncertu v Sempolaju ter sodelovali na . okrajni OF proslavi v Nabrežini, ki bo 16. septembra t. 1. Poleg ^ega pa je v načrtu društveni izlet, c katerem se j^ treba pogovoriti. t- * o Prosvetno društvo «Ivan Cankar«. Obveščamo pevce moškega zbora, da bo pevaka vaja danes 4. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Št * sit Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini (pevski odsek) sporoga vsem ljubiteljem prelepe slovenske pesmi, da so redne pevsk - vaje vsako sredo in petek ob 21. uri v knjižnici. Posebno vabimo mladino obojega spola, da se teh pevskih vaj udeleži v polnem števtov D A NE S 4. t. m. ob 20. uri v okviru oF ^ jubilejne razstave stadionu “Ptv' J filmska pred s na prostem. Na ^ sta filma . PLAVI 9" m ,.i »Partizanski ttf Razsta va je odprta 0* 13. in od 16. do »V «ZARJA V SVC* S e m P o 1 ai V nedeljo 9. t. m. oO* . PEVSKI KONC^ Sodelujejo: Pevski^™^ Podgore pri C~~'" ški zvon«, «M. Barkovelj, «S. Sk* od Sv. Ivana, «Iva#.)a «i s Proseka - Konto^ y pevski zbori iz 1 brežine in , ptri Po koncertu prost* J, ob domači pijači u> GORIŠKEGA OBVEZNA PRIJAVA občinskih davkov za 1. 1952 Goriški župan vabi vse one, ki so podvrženi spodaj označenim občinskim davkom, naj v času do 20. septembra javijo ali pa popravijo obdavčljiv vir dohodkov na občinskem davčnem uradu (Sezione tributi del Municipio, Via Crispi št. 3, I) na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo na občini, na sledeči na čin: za družinski davek: dohodke ir.< odnose premičnin in nepremičnin, katere je uživala cela družina, neglede na izvor, način ali kraj v katerem so nastali, prosti vsakega izdatka na pridelovanje, davkov, obdavčenja. zakonov, vsakega bremena na premoženje. (Davku so podvrženi vsi hišni glavarji, ki imajo stalno bivališče v občini kot predvideno po zakonu čl. 43 C C.); za družine smatrajo tudi posamezne osebe, ki imajo lastne dohodke, ki ne spadajo v družinsko last; zai davke na najemno vrednost: število in položaj stanovanj opremljenih s pohištvom, ki so na razpolago občinu ne le pravo to domnevno najam-r.ino. (Davku so podvrženi samo oni. ki nimajo stalnega bivališča v občini in niso pod vrženi družinskemu davku); za davek na vozila: število javnih ali zasebnih vozil, ki jih kdo ima za lastno rabo ali kot vir dohodkov za prevoz; oseb ali blaga; za davek na bilijarde: število zasebnih bilijardov ali na posodo, vključeni so tudi «bi-liardini« (z.a bilijarde smatrajo tudi one, ki nimajo večjih dimenzij kot 2 metra dolžine to 1 m širine); za davek na vozna dovoljenja: dohodki, ki jih kdo prejme pri izvrševanju poklica v industriji, trgovini ali stroki, ko ti dohodki niso podvrženi, pridobnini ali niso še dokončno potrjeni; za davek na dovoljenja: najemna vrednost in število prostorov, ki so namenjeni za javne obrate, kakor hoteli, gostilne, penzije, krčme, kavarne, mlekarne in drugi obrati kjer prodajajo na drobno ali kjer se prodajajo alkoholne pijače ali ne; tako tudi oni namenjeni zdravniškim zavodom, kopališčem, remize za avtomobile ali vozila ali prostore za hlev, plesne dvorane ali igralne dvorane; za davek na priprave za kavo ekspres: število in vrsta priprav ali pa število delcev, za pripravo kave v čašah; za davek na napise: položaj, dimenzije, napisi na deskah, obvestila, razne reklame ali podobno, ki so stalne in občinstvu na vpogled in niso podvržene davku za reklame in za postavitev napisov kakor predvidevano po zakonu D. L. z dne 8. novembra 1947, št. 1417; za davek na pse: število psov katerekoli pasme ali vrste, ki jih kdo ima; za davek n» živino: število konj, mezgov, oslov, goveje živine, bivolov, koz in prašičev v občini; za davek na klavirje: število lastnih ali pa v najem vzetih klavirjev. (Davku so podvrženi samo oni brez stalnega bivališča v občini in ki niso podvrženi družinskemu davku); za davek na služinčad: število služabnikov, ki je zaposleno pri davkoplačevalcu, ločeni po spolu, število delovnih ur; za davek na odnašanje odpadkov: število prostorov, njihovo prostornimo izraženo v kvadratnih metrih (m2), njiho-v položaj; kam so namenjeni. Prijave ni potrebno, da vložijo oni, ki so že vpisani ali predlagani za vpis v davčni seznam za tekoče leto, ko se niihovi dohodki niso spremenili po 20. septembru 1950. Po omenjenih prijavah bo lahko sama občina v katerem koli času izvršila svoje uradne ugotovitve, Vsi oni pa, ki ne bodo v zgoraj določenem času izvršili prijave, kot bi jo morali, bodo kaznovani na ta način, da bodo morali plačati naddavek, ki bo znašal 1/3 letnega davka ali pa razliko med letnim davkom in onim, ki bi bij določen po prijavi. Partizanski Okrajni odbor L žana z ostalimi °r»‘ priredi 15. in 16. pt' Štanjelu na Krasu v ■ pA zanski tabor zdruzeb jjljri v0 4. obletnice tog,t« Primorske k FLR^J j« nico ustanovitve * Srečka Kosovela, s , sporedom: toi v,, 1. dne 15. zvečer P ^ pohod; iz okoliških predvajanje filma; , v», 2. dne 16. ob 8. u>0 manever s sodelova ^ enot izven armadne j vojske; . 3. ob 10. uri Regenta. Štoke Frab j, t čič Mirka; po konca" rih kulturni Pr0§ j,0ri,j Nastopajo pevski LjiF klorne skupine. . krožek jz Sežane 'ApO?*/ POPOLDANSKI 1,1 |j*F 1. bogat srečolov J * dobitki (telica, Pfa volneni jopiči itd.)! ,| IJSU.. vrvi in druge zat,a j* turne točke. . v, W • Za hrano in P»acv J skrbljeno. . Mj! Vabljeni vsi ***&■$j svojci padlih borce-"Tiri Glasbena šola (j-Z Vpisovanje v -šolo bo od 3. do ut* bra od 11. do M Ulici Sv. Frančišk* i, Vpisati se »Sl* di gojenci iz Bark« (J čin in ostale ° \ zarjamo, da bo |e.. pouk tudi v Ske uun. mul v .i r. Na Glasbčni šo' IVji jejo klavir, soloP* pT tične predmete kestralne inštrfri , f lo. kontrabas, kiar' bento itd.). , .j ravnate1^/ ------------------ DAROVI IN Za bolno Ado i vali: Magajna Ma.u c tj. Vesel 200, Kavs f K; gan Marjan 100, J*., 200, Družina Kolar‘c„dJ i' hin Grozdana 200,/ ko Andolšek 500 lir’ AOEX Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra. Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urah. Prijf ava za plačevanje davkov Tržaški župan poziva davkoplačevalce, da prijavijo do 20. septembra 1951 svoje vire obveznih davkov, ki so spodaj navedeni. Prijava mora biti predložena na občinski davčni urad Ulica Ret-tori 2-III soba 272, ki bo zainteresiranim dal brezplačno potrebne obraace. Obvezna prijava je za sledeče davke: stanovanjski davek, davek na prostore, ki se ne uporabljajo za stanovanje, davek na pse, davek na služinčad, davek na klavirje in biljarde, davek na dovolilnice, davek na greznice. Oproščeni so prijave oni davkoplačevalci, ki so že vpisani v sezname tržaške občine in pri katerih niso ugotovili spremembe stanja za obdavčevanje. Vsak, ki je dolžan predložiti prijavo in ne bo pravočasno zadostil zahtevi ali bo predložil netončno in pomanjkljivo prijavo, bo kaznovan po zakonu. OBVESTILO DVOLASTNIKOM Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v Jugoslaviji in ki nameravajo sekati drva, da morajo vložiti prošnje do 20. septembra 1951. Za vse potrebne informacije naj se zglasijo pri «Kmečki zvezi« v Trstu, Ul. F. Filzi št. 10, I. TRIDNEVNI ^ 22., 23. to 24' * . Poreč PH^r DVODNEVN^i/ 22. in 23. seP Opatiio-Reko ■" * ji v Maribor to *y| ENODNEVNI (1 23. sepi®01 HM - Škrbina rVl Vpisovanje septembra. ADEX zaor esoF Z avtoPfjV od 20. do pf' Vpiso'‘a°(|i. t- i* rrs^‘jj fZ ™*oti * f «b»l« a-s3‘ Vpisoval-') septembra- od 22. d° tembra. STIRIE>NV od 24. | primorski dnevnik 4. septembra 1951' OB RAZSTAVI - NASA BORBA ZA SVOBODO TALEC KAREL ŠIROK e, . žrtvami hitlerjanskega nacističnega nasilja med zad-y°^no' ko se je slovensko orat °JdVi.gnil° in zagrabilo it. u-f’ s* *2v°juje svobodo. Kj bil tudi učitelj Karel Širok, življenjska pot ga je iz Trsta v p6s. v Jugoslavijo in nato v k^er bil jug°s)<>- sa konzularni uradnik. Tu ^ te zajela hitlerjanska zver, Sir,,, “Svobodi«, mesečniku MiaMSkeA Koroške ie njegov ssl on Brandr-er napi- Sirnir < ki mu je žuPnik nd°Val Jur‘j Trunk, ter r‘j Peravi pri Beljaku, tudi 2a 1 v Trst> ki je imel s‘lno v, nas kor°ške Slovence PrijatelinViaČnost Med prve obali Jan V novi domovini ob Karla s ra/lske§a morja štejem sil j a> ki sem se sezna-: zbor^m °.b PrtložhSosti neke finski ^an^a' ,Bil je učitelj na Pri jr , ljudski šoli v Skednju ® Učitpv ^er Poučeval tu-- 110 rodu /, ,,Ferdo Kleinmayer, kot n nce Pri Beljaku, ki znan Pod psev-■ f le v ° Plemič. Širok I?51 od° ^Sak darj s tramva- svojega stanovanja pri ole i? v Trstu 'V Zgornje p0111 turi,SVa S0^elovala s Siro-h1)i mi' J- nek* novo ustanov-Trstu. a nski organizaciji v Izbruh iaVrl V°J** leta 11 v šolo v Skedenj. 1914 je - „e bil na io^fu ,vpoklic mojega in sicer na čr-^klicen)0 službo’ sem pred ?5VV ^-'OVoin-i.' JC uu v sreči v.endar pa je imel ko so m kor jaz. Medtem ^bran,!^118 pri koroškem do- ?r^li pe®P0lku št. 4 pri. k » »sni - ?Bevnprr!Še cle,°- Ko je bil na letf.ii. redu ;____ v®oid?115 septembra 1915’ šel » ^ Sirnb- . za^e pri Brnci. bil vpoklican kot cm j, ‘rr,se pred svojim od-r°ka i Trž^-a.a®°ne- kamor je bil Can vpoklican, raz- Trsta prejel od Si-ttadj SledniorŽažan vp 1915 z naoatlrano z dne 16-8-, «OraH} ~edn-»° vsebino: setn h ?ne!- ^Poročam Ti, °'akam - veeraj odpuščen, t Priri«,Se na listne in po-H dn^,m v Trst. Menda v ^eIa ni-,, Povedati si bova Iart> DraDS Te Pozdrav- V«o v • Sirok»-Ba' Pa 0;,n° se r-isva videla, !em žal J Si dopisovala, Pi-in Se ob ‘TOam več (izgubila h?4l; »oseh^°Jem izgonu *eta P10' ki m- n° mi je žal za pis-, *9l7 * 8a ie P>sal Širok le-fv°jetri Rusko Poljsko o i rju na » ? .pri Ivanu Can- Ij .ohl'aniin°Zniku)’ pač pa se h ajPotneri, nekaj razglednic. *ls na *ne,]ši je zadnji do-i st>>. ki ^ dnici «Skedenj- *°Veo .• Sa if» ni«ai \r ker nas je sama potrebna tolažbe vse zabavala, četudi so ji bili dnevi šteti, saj je kmalu po mojem odhodu umrla. Ob slovesu mi je Širok dal lastno delano sliko celovškega kanala, ki veže mesto z Vrbskim jezerom. Po izbruhu druge svetovne vojne leta 1941 me je nemški okupator z družino vred izgnal iz Maribora in območja štajerskega okupacijskega ozemlja. Zatočišče mi je nudila Ljubljana. Moj sin Borut, ki je v Mariboru prekinjeno šolanje nadaljeval v III. razr. ljudske šole na Grabnu v Ljubljani, me je presenetil z vestjo, da se njegov učitelj piše Širok in da želi z menoj govoriti. Ko sem se naslednjega dne napotil v šolo, da obiščem Široka, je bilo že prepozno, kajti Široka so že odpeljali. Kakor sem doznal, so ga mučili v celovških zaporih in za tem še v Begunjah. O Sirokovi smrti mi je pisal njegov brat Albert, ki je bil 3 leta v italijanski internaciji, sledeče: «Tretjega ja- nuarja 1942 so streljali v Begunjah na Gorenjskem prve talce. 5.1.1942 je prispel na vrsto tudi on. Pripeljali so ga zato iz Celovca, kjer je bil zaprt v celici za talce. Podrobnosti smo izvedeli šele po vojni. Odpeljal sem se v Begunje, da bi doznal podrobnosti o njegovi smrti in da bi izvedel, kje je njegov grob. Poklical sem vse ljudi z vasi, o katerih je bilo znano, da kaj vedo. Od teh sem izvedel tole: Iz ječe so ga privedli pred vhod, kjer je čakal črn avto. Vrgli so ga v voz in ga odpeljali v bližnjo Drago. Tam so ga privezali k drogu. Tam blizu pa je že stala vrsta vojakov z nabitimi puškami. Pri vezanju k drogu je brat preklinjal Nemčijo in Hitlerja in obljubljal vsej sodrgi pravično kazen za vsa grozodejstva. Seveda so se vrgli kot besni nanj, obdelovali so ga s pestmi, zbadali ga z bajoneti in ga mučili. Sele ko je bil na pol mrtev, so ga streljali. Njegovo truplo so potem.vrgli v avto in odpeljali na begunjsko pokopališče. Po poti je kapljala iz avtomobila kri. Pokopališče je bilo zastraženo in grobove so kopali vojaki sami tako, da ni mogoče doznati, v katerem grobu (izmed sedmerih) je pokopan Drago«. Maja 1945, ko je vkorakala partizanska vojska, sem stal pred glavno pošto v Ljubljani sredi valujoče navdušene množice. Naenkrat se poleg mene znajde Sirokov mlajši brat Albert. Stisnila sva si roke in ob grenki misli na nesrečnega Dragotina sta mu pritekli po licu dve veliki solzi. Moj opis bi bil pomanjkljiv, če se ne bi dotaknil tudi Siro-kovega literarnega dela. Za časa mojega bivanja v Trstu od leta 1909 do leta 1915 nisem opazil, da bi se Širok peča] s pisateljevanjem oziroma pesništvom, izvzemši kake prispevke za časopise, ki so bili v zvezi z organizacijo. Pač pa je imel lepo knjižnico in je zlasti ljubil Ivana Cankarja, o katerem mi je neštetokrat pripovedoval. Vse to kaže, da je začel gojiti beletristiko med prvo svetovno vojno irj neposredno po vojni, k0 je bilo v Trstu vsako drugo delovanje nemogoče. Leta 1920 je izdal v Trstu v lastni založbi zbirko pesmi pod imenom «Jutro». Leta 1922 je Tiskovno društvo v Gorici založilo 120 strani obsegajočo knjigo, opremljeno s slikami, pod imenom «Slepi slavčki«, ki je v njej pet več ali manj mladinskih spisov Sirokovih z naslednjimi naslovi: Slepi slavčki, Tinetov Janček, Belinka, Divja raca, Kastorček. Brama in Gož. Ni razvidno, katerega leta je založba N. Modic, Ljubljana, izdala «Polžjo hišico« v vezani besedi, ki jo je ilustriral S. Santel. Mislim, da je izšla kot predzadnja Sirokova ustvaritev. Tudi iz te knjižice, ki je namenjena mladini, se vidi. da je bil Širok ljubitelj živali in dober vzgojitelj. Zadnje delo «Kapelica» je izšlo leta 1935 v Akademski založbi v Ljubljani. To delo obsega na 55 straneh 40 pesmi in je višek Sirokovega ustvarjanja v zreli dobi. Iz nje sta tudi pesmi, «Kakor da je mrlič v hiši« in «Kako je bilo tebi Marija, pri srcu takrat«, ki se nanašata na usmrtitev istrskih mučenikov, Miloša, Bidovca, Marušiča in Valenčiča. OBIŠČITE M STAD10IU «PRUI 1VUU» RAZSTAVO NASA BORBA ZA SVOBODO RAZSTAVA BO ODPRTA DO 16. SEPTEMBRA i UHEl/Ml) UH y. do 13. m UD 16. DO 23. Pisatelj France Bevk na otvoritvi razstave V NEPRESTANI BORBI PROTI SMRTI novo zdravilo proti tifusu in podobnim boleznim Ko je neki kmet y Združenih di-žavah, ki je ležal bolan na paratifusu po enem tednu vstal, je rekel zdravniku, k.j ga je zdravil, da ne more verjeti, da je imel tifus, ker je zaradi te bolezni v svoji mladosti moral cele tedne ležati v postelji in stradati pri pičli bolniški hrani. Zdaj pa je že po enem tednu spet lahko opravljal kmečka dela na njivi im v hlevu. Pozneje je spoznal, da se je novo zdravilo, ki ga je v tako kratkem času spet spravilo na noge, zelo izplačalo, kljub temu da je bilo precej' drago, ker je s svojimi delom in časom skoraj dlvakrat toliko prihranil, kolikor je stalo. To noyo zdraviln je cMoro-amphenikol, ki ga prodajajo V lekarnah' pod imenom chloro-mycetin Z njim zdravijo tifusu podobne bolezni, akutno tropsko mrzlico, možganski in hrbtenični meningitis in določene vrste vnetij sečnih poti. Novo zdravilo te bolezni hitro in uspešno zdravi. Chloromyce-tin tudi uspešno z 1 ra vi epid.e- Slovensko ovec «t>0; ‘n ki ?dravij, §a je pisal v Ce-se glasi: Si Prejel mojo ^ u.t- . J01 je, da Ti ne mo-. ’ knjiga je konfisci-p '|nja> da jo najdem £retekli teden je bil ŽaSntarvV,Trstu- Imel je . c^čenir, • Ljudskem odru tu? v r ‘n . Pomlajenje«. Bil ni tokop?s°V‘ druzbi’ bil je iv,, s° bil- Predavanja. Kakš->iš. g1 Pogovori, si lahko se sm° navdušeni in tNim v natili' °bširneje Ti 56 J p smu, ki Ti ga na-Vio ‘a ‘eden. - Bodi mi ° Pozdravljen! V” Vojni Drago Širok«. I(3i v T ®. r‘lsem mogel več C Sirok n, ’ PaČ pa je bil »i. 11 Trst P£lm°ran, da je za-^ Mur?kn* 6 ^922 mi je JS^Membr e' da Pri‘ Pa i ra v Ljubljano. aa se „ic,e naključje hotelu uar da ^m'bni!Va] «°giaJVstati Uo Se po letu 1915 LeVeHsiala v do leta •“o L beljen ‘OVCU' kJer *•- 0r-'2ui!,... _ jugoslovanske- :1e se, da SV* s7*ulatu RJU80S Vyju Po Rdzun: V v“ Povedal času imela Snubil ^-Koroško je IS v n najVe(?jo Iju- akrat el,ko vespinjei' Doma je 5 svojim ^celoviu°m- Peljii leta sta' *“ K £>1^0 km,e ie tudi kl sem ; k v°Ji boljo občudoval. Ivan Vouk, zaanji intendant tržaškega gledališča 1920 roner. Lastnik tega gledališča je bil morda najbolj strpljiv do Slovencev med vsemi lastniki tržaških gledališč. Toda ne glede nato je bila ustanovitev Dramatičnega društva nameravana v pričakovanju, da se kmalu sezida v Trstu «Narodni dom«. In društvo se je res ustanovilo, čim je vprašanje zidave »Narodnega doma« začelo dobivati prijemljivo obliko. Ideja ustanovitve »Narodnega doma« v Trstu se je rodila v «Slovanski čitalnici«, sprožil jo je društveni tajnik dr. Mandič na občnem zboru dne 24. decembra 1876. Leta 1900 je bilo pod predsedstvom dr. Sla-vika ustanovljeno društvo «Na. rodni dom«, leta 1904 pa s pomočjo ((Tržaške posojilnice in hranilnice« dom tudi sezidan. »Narodni dom« je stal na trgu Caserma, tri minute od južnega kolodvora, poleg pošte. Zidavo je skušala občina še v (Nadaljevanje iz sobotne štev.) j relo nekdanje gledališče Mau- Na čelu pripravljalnega odbora ((Dramatičnega društva«, ki so ga ustanovili po ljubljanskem vzgledu tržaški Slovenci leta 1902, je bil Jaka Stoka. U-stanovni shod društva je bil, ko je namestništvo po prvem februarju 1902 (stavka v 'Lloydo-vih delavnicah') odobrile pravi, la, dne 8. marca 1902. V uvodnem govoru je Štoka ugotovil vedno večje zanimanje občinstva za dramatične predstave, ki je slednjič vzbudilo misel o ustanovitvi društva, čigar naloga bo, skrbeti za redne dramske slovenske predstave v Trstu. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen dr. Josip Abram, za tajnika Josip Prunk, dejanski organizator društva. V intendanci so bili: Grebenc, Sosič in Stoka, v igralnem odseku pa Grebenc, Merhar, Ponikvar, Prunk in, Stoka. Dasi si Je . zadalo društvo visoko nalogo ((dvigniti slovensko gledališče iz onega diletantizma, v katerem se je že veliko predolgo nahajalo«, ji je v svojih Prvih sezonah le (Mcma ustreglo. V sezonj 1902-03 je uprizorilo le 6 iger (Čevljar baron, s katerim je sezono začelo, Mlinar in r.jegova hči, Divji !ovec, Deseti brat, Pojdimo na Duraj in ScnSivi Otelo), naoavilo pa si je nekaj garderobe, -Močilo začetni znesek kot temelj bodočemu penzijskemu fondu za onemogle igralce in ob raznih boljših italijanski;- in nemških predstavah v Trstu izposlovalo znižane cene za svojo člane. V začetku je imelo 56 članov. Število se je v sezoni 1903-04 skrčilo na 45. Tudi v sezoni 1903-04 je uprizorilo društvo samo 6 predstav in še od teh nekatere s pomočjo gostov iz Ljubljane, kakor že v prvi sezoni ((Desetega brata« v gledališču Femce. Medi člani je ob koncu prve sezone umrl mnogo obetajoči diletant in poskusni režiser Matevž Žužek (16. julija 1903), ki je istega leta igral Krjavlja ob Spaku ljubljanskega gosta Do-brovolnega in oh Danilovem Dolefu. V druigi sezoni je bilo v društveni seznam vpisanih 22 diletantov. Nedvomno je že prvotno misel o ustanovitvi društva in po ustanovitvi njegovo delo močno oviralo pomanjkanje primernih prostorov. Diuštvo je moralo z igrami gostovati na okoliških odrih ali pa se boriti za dostop y eno izmed italijanskih gledališč Fenice ali Goldoni. Gledališče Fecice je bilo sezidano 1879, potem ko je 1876 pogo- sezidal novo hišo. Toda namestništvo tega sklepa ni potrdilo, češ da je, omenjeni prostor za cestni promet neobhod-no potreben. Tako so v ((Narodnem domu«, sezidanem po načrtih prof. Maksa Fabijanija, dne 12. oktobra 1904 odprli hotel »Balkan« z restavracijskimi prostori, za katere je Mizarska zadruga v Solkanu po načrtih istega Fabijanija izdelala opravo. Gledališka dvorana je prejel uporabno dovoljenje nekoliko pozneje. Ob otvoritvi je dunajska ((Information«, pri kateri je nekaj časa sodeloval Ivan Cankar in katere lastnik je bil naklonjen slovenskim težnjam, zapfsala, da je bila otvoritev «brez vsocega pompa in brez nikacega zgledovanja. Nekaj časa sem slede tržaški Slovenci modri taktiki, da se izogibljejo hrupnim slavnostim, kakršne so navadno dovajale do spopadov z Italijani, in se- Slovenci zadovoljujejo z zavestjo. gledališče Trstu v Medtem ko si danes italijanski šovinisti upajo trditi, da Slovenci v Trstu niso nikdar imeli svojega gledališča, pa si je že davno pred svetovno vojno ogledal nekaj predstav tržaškega slovenskega gledališča tudi slavni italijanski igralec Ermete Zacconi in se o njem pohvalno izrazil JANKO TRAUEII zadnjem trenutku zavreti in je j da že z obstankom «Narodnega sklenila prodati na trgu pred j doma« dovpljno dokumentira-veliko vojašnico prostor pred | j0 - svoje bivanje v Trstu.« ((Narodnim domom« nekemu Brez slovesnosti —- toda poro-bančnemu zavodu, ki naj bi tam čevalec v tržaški «Edinosti» ni Igralec in režiser Marij Si la v karikaturi Alberta Sirka mogel v sebi skriti ganotja: ((Slovesni trenutek je prišel — prostori so bili odprti — planili sm0 vsi v nje — oh vsi: mladina, moški, starci, deklice, žene, gospice, gospe — težaki, uradniki, duhovniki, častniki — vsi smo se našli doma, našli smo se v svojem — Narodnem domu«. Ko je bila dvorana kolavdi-rana, je naključje hotelo, da je v Trstu gostoval ruski narodni vokalni zbor Nadježde Slav.ianske, ki je imel v Narodnem domu 15. in 16. decembra 1904 dva velika koncertna večera.’ 'Na “drugem večeru je na koncertni način podal, ker Glin-kove opere "ni mogel dati, historično dramo «2ivljenje za carja« z glasbo po kompozicijah Glinke, Rubinsteina in Bortjanskega, ki jo danes poznamo kot Glinkovo opero «Ivan Susanin«. Gledališka dvorana v ((Narodnem domu« je omogočila Dramatičnemu društvu večje udejstvovanje. V sezoni 1906—07 je že priredilo 11 predstav. 6. občni zbor društva, ki je bil 1. junija 1907, nam bo nekoliko razjasnil položaj društva in tržaškega gledališča v tem razdobju. Ta občni zbor je bil morda od vseh občnih zborov društva najbolj številno obiskan in poročilo pravi,, da je bila gornja restavracijska dvorana v Narodnem domu nabito polna, predsedoval je predsednik društva dr. Slavik, glavno poročilo pa je podal tajnik Jos. Knaflič. Iz tega poročila posnemam: «V minuli sezoni je kriza društva, ki je obstajala že prejšnjo sezono, gnojnemu turu enako do kraja dozorela in zdaj je treba nujne operacije. ((Dramatično društvo« z diletantskim odrom je svojo vlogo doigralo. Fizično in moralno je postalo diletantsko gledališče pri nas nemogoče; v prvo, ker diletantskega odra — kakor je dokazala minula sezone — pod dosedanjimi pogoji sploh ne oživotvorimo več. Vzdržavati bi ga mogli le še z denarjem, to se pravi, da najslabšega diletanta dobro plačujemo; v drugo, ker je diletantski oder z nekaterimi sporadičnimi pred- stavami danes za tržaške Slovence, spričo njih silnega narodnega in političnega napredka popolnoma nezadosten in — samo še kompromitujoč.« Poročilo je navedlo tudi notranji položaj v društvu, ki je sicer na papirju štelo 78 članov, «v resnici le še eno tretjino, zakaj((članov», ki ne dajo dru- . ■■■■■- • Dr. Ivan Merhar, predsednik «Dram. društvau 1907/08 štvu niti vinarja, vendar ni mogoče prištevati več podpornim članom«. Nadalje je poročilo opozorilo na kontrast med »zunanjim« in ((notranjim« uspehom, «to je med napredkom na odru in nazadkom v društvu samem. Kaj pove to? Da je kriza zares tu, da si društvo z najboljšim diletantskim odrom ne more več pomagati na noge, da društvo istinito propada in da je edina rešitev še: nova pot, nov0 delo.« Z navdušenjem je občni zbor sprejel predlog odbora, da se ustanovi v Trstu stalno gledališče in zato angažira več moči iz vrst poklicnih igralcev. Obenem je bilo izrečeno priznanje Stoki, ki je v zadnjih sezonah vodil diletante in večino iger zrežiral. V novi odbor je bil za predsednika izvoljen prof. dr. Ivan Merhar, za tajnika Jos. Knaflič, v intendanco pa Knaflič, dr. Mandič in Stoka. S to* odločitvijo ((Dramatičnega društva« se je začela doba vzpona tržaškega slovenskega gledališča. Predstave so bile sprva redno ob nedeljah in praznikih, pozneje pa tudi med tednom. Večkrat so bila gostovanja. Tako je v začetku 1908 gostovalo hrvaško primorsko gledališče Markovičeve, gledališke družbe. Pri tem gostovanju so nastopili Ružička-Stroz-zi, Borštnik in Fijan, ki je igral Hamleta. Ob tej priložnosti je praznoval Borštnik v Trstu 25-letnico svojega gledališkega delovanja: recitiral je Prešernov «Krst pri Savici«. Za režiserja je bil sprva angažiran Anton Verovšek, naslednjo sezono pa Avgusta Danilova. Tržačani so jima dali 50 odstotkov več plače, kot sta jo imela v Ljubljani, s čimer so se zamerili gledališkemu ravnatelju' Govekarju," toda zamera jč ostala brez posledic. Med drugimi’ pokli«¥fmi igralci je bil angažiran iz Mostarja Veble z ženo, med domačini pa so bili pomembnejši igralci: Janova, Mekindova, Pucljeva, 116-šičeva, Zeleznikova-Silova, Sila, Lešič, Bratina, Požar in drugi. S sezono 1910—11 je prevzel vodstvo dramskih predstav Leon Dragutinovič, za njim pa leta 1913 Josip Toplak. S sezono 1910—11 se je bil repertoar tržaškega gledališča razširil na opereto in celo na opero. Peli so opere: Nikola Šubic Zrinjski, Ksenijo, Madame Butterfly in Prodano nevesto. Operne predstave je vodil Mirko Polič. Med pevci so sodelovali: Pri- Japonska šest let po porazu pred sklenitvijo miru (Nadalj. is prejšnje številke) Nova ustava je bila sprejeta v spodnji zbornici 24. avgusta 1946, v zgornji zbornici 7. oktobra 1946. nakar jo je razglasil cesar 3. novembra 1946, v veljavo pa je stopila 3. maja lw'i pa aan ustave. Tedaj j(e bilo japonskim oblastvom in uradom prvikrat dovoljeno izobesiti j&ponsko zastavo brez predhodnega dovoljenja zasedbenih oblasti in ta praksa se je potem nadaljevala. Nova ustava je odvzela cesarju njegove izvršilne pravice, dala je volilno pravico ženskam nadalje znižala starostno dobo za moško volilno pravico od 25 na 20 let, odpravila je ob-vezno vojaško službo, c opravila je nadalje tajno policijo, zajamčila popolno svobodo akademskega pouka in končno vsebuje tudi tako imenovane človečanske pravice po evropskem in ameriškem zgledu. Na Japonskem imajo dve zbornici, spodnjo zbornico ali predstavniško zbornico 466 članov, izvoljenih za 4 leta, in zgornjo zbornico ali zbornico svetovalcev: 250 članov, od katerih se izvoli 100 naravnost, 150 pa indirektno Po prefekturnih di^ striktih; polovica članOv te zbornice se voli na tri leta. Ministrski predsednik mora biti civilist in rte sme biti prejšnji armadni in mornariški častnik. Večino v predstavniški zbornici imajo liberalni c ? SSŠčf&i ' uwJW>sS X O <; O W K T V BEOGBADl; JU G OSLA V 1 J A - ŠVEDSKA 2:1 (1:1) ZMHGH UHO OSLABLJENIM OLIMPIJSKIM ZMHfiOVHLCEM BI B1LH LAHKO VEČJI ISaif-linija kriva slabše Igre domačinov - Švedi sicer solidni, pa nič drugega - Odigrana tekma ni bila niti lepa, niti preveč zanimiva, pač pa zelo borbena - JFair igralci, publika in odličen sodnik JUGOSLAVIJA: Beara, Stankovič, Colič, Bolkov, Horvat. Spalič, Ognjanov Mitič, Bobek, Zebec, Vukas. ŠVEDSKA: Bergstrom, Hailmstrom, Nilsson, Ahlund, Hjertson, Andersson. Joensson, Ek, Bydc!. Andresson, Sandberg. Stadion Partizana. Beograd. Gledalcev preko 5S.OOO. — Sodnik BERTE (Belgija), ega trupla. Stankovič zelo fin, ni razočaral. Horvat je v začetku puščal številki S preveč svobode in streljanja. potem jo je sledil kot ■Cajkovaki. Prva kombinacija, rojenec zveznega kapetana, na igrišču; druga, prekaljena in slavljena v svetu, je gledala med publiko. Po našem, bi rezultat bil drugačen, ks> bi vloge bile zamenjane. Sami smo svo-ječasno dejali (v času bolezni Čajkovskega) da bi nov half vnesel svežost, odpravil prehudo zadrževanje žoge in pretirano kombiniranje. Zares prevet smo bili uslišani. Prvi je šei na dopust Djajič, potlej Pal-fi in končno niso vzeli v pretres niti ozdravelega Čajkovskega! Rušiti staro, da bi zgradili novo. ima tudi svoje meje. Nova dvojica morda nima napak starih, ima pa eno samo, hujšo: proti močnemu nasprotniku ne zadostuje. Kjer klase ni, še hudič ne vzame. Sicer Pa nočemo biti krivični, možno je, da je neuspehu kriva neizkušenost. Švedi imajo železno, obrambo. kjer je prednjačil zlasti kapetan ekipe Nilsson (nastopil na dveh svetovnih prvenstvih, 39 tekem za državno reprezentanco, eden najboljših igralcev Švedske). Ostal nam bo v sipo-mimi tudi dobri srednji branilec Hjertson, ki je v stopu sledil Bobeka, tudi ofenzivna half a (posebno debutant An-dersson) boljša konstruktorja kot obrambna igralca. In končno še erednji napadalen z o-gtrim strelom. Igri jo precej šablonski WM sistem. Igra kot- smo že • omenili ni bila lepa,. ne vedno zanimiva, borbena pa do konca. Pretežno so napadal: eplavi», skoraj ra v no tako nevarni so se nam zde PLAVANJE V SESTRI LEVANTE 90-90 Salomonska delitev točk med Italijo in Jugoslavijo Foto «Politika» - Beograd. (Po telefonu) SESTRI LEVANTE. 3. — Ju-niorski dvoboj v plavanju med Jugoslavijo in Italijo se je končal neodločeno 90-90. Rezultat je realen, čeprav so pred pričetkom Italijani bili favoriti. Po dopoldanskih tekmah v ženskih skokih so po kosilu nastopili fantje s skoki s stolpa. Na 400 metrov prosto ženske je Mordešičeva izvojevala lepo zmago. Vodila je od samega začetka. 100 metrov hrbtno: Težko borbo je vodil Italijan Romani s Silovičem. Najbolj napeta točka popoldneva je bila 100 metrov prosto. Bo-nocore je bil prvi le za desetinko r.askoka pred Frankovi-čem. Lavrenčičeva je bila brez konkurence na 200 j metrov prsno. Keber in Prati sta žela zaslužen aplavz za odlične skoke s stolpa. ZENSKE: 400 metrov: 1. Martežič (J.) 6’90”1, 2. Amma-nati (1), 3. Paradi (I) 4. Bilič (J). 200 metrov prsno: 1. Lavrenčič (J) 3'OV'l, 2. Jaričevič (J), 3. Castagneti (I). 4. Furic'i (I). Skoki 3 metrov: 1. Conter (I) 113.41 točk, 2. Le vati (I), 3. Majer (J), 4. Muraus (J). Skoki 5 metrov: 1. Levati (I) 63,20 točk, 2. Muraus (J), 3. Keber (J), 4. Conter (I). MOŠKI: 100 metrov hrbtno: 1. Romani (I) 1’13”4, 2. Si-lcvič (J), 3. Kostič (J), 4. Verttini (I) 100 metrov prosto: 1. Beno- core (I) rOl”, 2. Frankovič (J). 3. Mihajlov (J). 4. Samo-iedo (I). 4 x 100 metrov prosto: 1. Jugoslavija 4’12”5, 2. Italija 4’17"5. Skoki !0 metrov: 1. Dobrin (J) 137,64 točk, 2. Prati (I), 3. Mari (I), 4. Šink (J). NAJBOLJŠI SVETA Tek stoletja Kaj bo naredSl Ottenhcimer ? Po sijanem rezultatu Otten-heiimerja na 1200 metrov je Švedska federacija postala pozorna na jugoslovanskega teka-ČS: Posebno še ko sta švedska atleta L;:ndqu:st in Aberg izrinila Jugoslovana s prestola najboljšega v svetu in s tem (fckazsila svojo formo, je domača federacija povatiila 15. septembra v Švedsko najboljše 1500 metraše sveta. Nastopila bosta cba odlična Šveda, Ot-tenheimer, Reiff in drugi. Ot-tenheimer bo odpotoval v Švedsko neposredno »o velikem lahkoatletskem mitingu v Parizu, na katerem bodo nastopili 8. septembra tekmovalci Francije, Italije, Švedske in Jugoslavije. KRAFELD, 3. — Na dvokrožnem šahovskem matchu proti Zahodni Nemčiji vodi Jugoslavija s 5-3 (2). Drugo kolo bodo igrali jutri. vsa evropska igrišča bila hvaležna. Pomislite, ploskali so celo belgijskemu sodniku Berteu, kar se zares samo enkrat vsakih sto let zgodi. Sicer je pa pohvalo tudi zaslužil. Bil je izvrsten, spoštoval je. hvala bogu, pravilo jrrednosti. na katerega so mnogi, premnogi internacionalni sodniki pozabili. Tekma je končana. Plavolasi, zamišljeni Skandinavci se bodo vrnili med svoje gozdove, večerni vlaki so odpravili iz Beograda podeželane, na stadionu Partizana je zopet mir. Zatišje pred neurjem, pred novo tekmo. Prvi sanjajo o bajeslot.^nih palčkih, gnemih, ki so baje tolikokrat pomagali Švedski v H nenadni švedski protinapadi. I Prv*°m’°n't na] bl ?r“L Pri njih je že;,a šla M najkrej- j CJ’ da "e bi »P«*«* zaradi de-ši poti proti golu. Pre, nasprot- ki pnnaia le nesrečo, nikovim golom Imajo navadno j * 16' sV 1 c,u*JOU’ vr>' štiri igralce. j ?ace^et'- "rbski kmH si želi, da bi mu po pošti prišla dan pred tekmo Jugoslovanski napadi so jii navadno preko leve strani ali centra. Ognjanov pa je bil KRONIKA IN DRUGO (Od našega poseb. dopisnika) Ura je 16 111 ^ri minute. Pravkar so zapustili igrišče juniorji BSK in Hajduka, da dajo prostora starejšim. Pri vhodu na stadion sta se pojavili obe reprezentanci. V sredi je sodnik Berte odi belgijske tečfeiacije, spremljata ga Mlinarič in Stefanovič. Švedi imajo rumene majice in rdeče Branilca ni na mestu, Horvat je zato prevzel krilo in s tem odklenil vrata do jugoslovanskega gola. Kratko mušanje je iir.islo za posledico svobodnega Anderssona. Predira proti Bea-ri. strelja. Siplitfian nastavi dilani, žoga se v njih odbije; še en, korak. Beara vlov) žogo drugič in dokončno. Ploskanje. 18. minutfi. Pred, golom, mno- hlačke, Jugoslovani pa svojo j žica. Bobek prodira s centra, tradicionalno modro majico in : Situacija je nedolžna N .nado. bele hlačke. Občinstvo je v do- ■ ma z 20 metrov strelja, ostro vstopnica Za ložn in. plačani li- i večji del nezaposlen. Tempo j r^^k za spacrii vapon, cta ne bi Igre je bil t> začetku hiter, se j treba žrtvovali zanj bolj-potem •umiril proti koncu prve.. polovice rejenega pujsa, ga dela in ostal tak tudi v drv- j bi stadion imel dar vovo- gem polčasu. Igro. je bila »kraj- j ra, bi ta,kole dejal: uZakaj ni- no fair, saj sta se zbrali repre- sem vsaj trikrat večji. Ne za- zentanci, ki sta poleg Angležev nedvomno najbolj korektni v Evropi, da, celo na svetu. Takim igralcem je delalo okvir občinstvo, za kakršruga bi etostoval bi tedaj samo :>a boki matefre, ampak morda celo za nogomet». Mi bi še pripomnil:, da je optimist. MITJA VOLCIC liri ju. Stisk rob med obema kapetanoma, Mitičem in Nilsso-nom. hin-.na, fotografiranje. Formalnosti so končane. Jugo slovani sc izbrali svojo polovi cc. začetni udarec imajo torej Šved!, Zategel sodnikov žvižg, Ryde) povede s centra, daje Anders-sonu, ta žogo izgubi. Nimajo je dolgo niti »»lavi«, slrei proti švedskemu golu prestreže Nilv son, poda na center Rydlu. ta svojemu levemu krilu S2'ifl-bergu, ki je nekoliko bliže gola na ievi polovici igrišča. Kadri uje žogo in priv.eče nase m priztmno. Vratar je žogo opazil šele. ko je že na pol preš,tepita prat; svetišča. Stegnil se jt, zaman. Naša beležnica posle« molči. Lahko bi omenili akcijo, ki je v 31. minuti, od' Mitiča šla pr-i-ko Bobeka in Zebeca do Ognjanova; ta je žogo pustil v Mit. V 42. minuti Bobek iz ugodne pozicije strelja daleč od vrat. V 44. ir.inuti ciobi žogo pc kazenskem strel-,i Bobfk, strelja, a se mu. srednji branilec pogumno vrže pod noge. Neizkoriščen komer. Takoj nato »odmikov žvižg konca. poleg svojega, od oblasti po- D . lč pcd bolj. stavljenega angela varuha Stan-1 - lovici Švedske, gostje se rešujejo i nenadnimi protinapadi. Torej klasično stanje, iz kakršnega se mora zmaga prej ali slej poroditi. V 4, minuti strelja Mitič tik ob levi prečki. Po nekaj nenevarnih napadih je zopet Mitič,, kj v 11. minuli p -Sije topovski strel, seveda zopet minic. V 24. minuti so domači imeli priliko za gol. Bobek je v trdi borbi s Hjertso-nom pripeljal žogo po desni strani do višine enajstmetrovke. Podal je pred golom Ognja-novu: ta bil pokrit in ni mogel do go:a, Pametno je zato zaposlil Mit.ča, ki je bil za njim. Strel je zašel daleč od desne prečke. Zmaga v 28. minuti, Vukas je po svoji navadi driblal po levem krilu, dal proti centru Zebe ti; žoga se je nekaj časa vrtela v gneči, nato prišla na noge Ognjanovu, ki Je nekaj metrov odstranjen gledal borbo. Izredno hladnokrvno je pomeril in... streljaš seveda. Zogo je zaustavila šele mr (Nem.) 53.2. Višina: 1. Raehr (Nem.) 1.8*5, 2 Barmes (Iti.) 1.83 Krogla: 1. Profeti (It.) 15,29, 2. Theurer (Nem) 15,13. 200 metrov: 1. Zandt (Nem.) 21.4. 2. Grossi (It.) 22.2. 5.000 metrov: 1. Shade (Nem.) 14:15.4 2. Mueller (Nem ) 15:00.6. Kopje: Koschel (Nem.) 64,81, 2. Keller (Nem,) 62.51. Štafeta 4x400: 1. Nemčija 3:10.8, 2. Italija 3:17.2. Palica: Schneider (Nem.) 4,10, 2. Chiesa dt.) 410. Plesna glasba. 19.00 “‘‘Uiti.1j rike. 19.15 Orkester mOO«l W. lov*j ]**[, Ritmi _|n pesmi, 21.30^0^ ja. 22.40 Koncert 23.25 Plesna glasba. ■iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiii,>|i|iia>>l,>,iiiiii,i,a,>l,,i>|i,,iii,>i|iiiiiiiiiii,,iiii||iii>iiiiii|*iiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiii'iiiiiiiiiiii'iiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiii>miii,nii,,l,,,l,li,lH,lt>l,,l,,,ii,,n„l>>,,liimii,,i,iiiiiiiniiiii|iiiiiii|i|iiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiii>iaiiiiiiiiiiii>ii>iiiii*iiiiiii ■■■•■iii**iiIiiiiiiiM*iiiiiiiiiii'iiiiiiii>iiiiiiii|lal,,I,,,ai,,,,,>ll|i,i,l,iiiii,|i,''iiiii>>ii>*>iiiiii)liiii>aiiiiitiiaii>iiiiiiiiiiiiiii(i)iiii(ititiMi(>l>,,>>>> i var.; ie vedno v napadu. Besedo je imel zopet Vukas: Bobelcu, na mestu zveze, ta Og- izključno na po- lii.’anovu na ce.itm, ki j /. rjavo Pred vrati gosi o v. poslužil preko nasprotnikovega branilca Mitiča. Rajko v teku žoge ni obvladal in je tako postala vratarjev pien. To je bilo okol; 35. minute. Zadnji razburljiv moment. Bobek se je osvobodil svojega varuha. Prodiral je proti golu ob sami gol-aut liniji, vendar proti dobro postavljenemu vratarju ni uspel. Sonce je zašlo, ljudje so zače. li počasi prazniti stadion. Kcnsc. m. v. KINO V TKMTt Excelsior. 16.30: «NeptunOV» I*1* E. VVUliams. Nazionale. Zaprt radi prenovi« ■ Fenice. 16.30: «Lev Iz Amaldi*1! V Gassmann, M. Vltale. Arcobaleno, 16.30: «E1 pašo* c' Russell, J. Payne. Astra Rojan. 17.00: »Četvorka zlje» E, Flynn, R. Russell. Alabarda. 16.00: «Mestni Ključ*a Gable, L. Young. Azzurro. 16.00: «Bronasta po» M. 0’Hara, M. Carey. Belvedere. 15.30: «Otok zakl Garibaldi. 15.00: «Vljuden D. Brian, M. Reymond. Ideal*. 16.30: «Jutri bo prepOl* V. De Slca, A. M, Plerang««', Impero. 17.00: «Prost izhod* «• Croccolo, N. Taranto. , Viale. 16.00: «Narobe družina** Sherldan, V. Mature. ,l Italia. 16.00: «Molčeči Smith* f' lan Ladd. — Kino ob morju, 16.30: sPirat s*® jaz», Macario. ? Marconi. 16.30: «Pridi menoj» j. Stewart, H. Massimo, 16.00: »Fantastična P®”' mornlca# M. Toren, R, D°u^ Novo Cine. 16.00: «Se vihra va» E. Flynn, A. Sheridan. Odeon. 16.00: «Na snežnih pianin* bom tvoja# S. Hennle, J. pa)lrt Radio. 16.00: «Mesto brez krlm**’ B. Fitgerald, H. Duff. Savona. 16.00: «To moje noro srt Vittorio Veneto. 16.00: »Vitezi sti» W. Holden, W. Bendih POLETNI KINO: Javni vrt. 20.30: »Veliki P1’^ F. Severo. 20.30: »V imenu r stave#. Rojan. 19.45 in 21.45: »Pri ^>u konjičku#, Brccchetta. 20.00: «Matador»»‘_ Skoljet, 20.30: «Upornlca z ’ Glnnastlca. 20.30: «Bataan», RADIO juuomi.ovax«h£ CO X K I' K M TA TOREK 4.9.1951, Oddaja v slovenščini: m Poročila ob 7.C0, 13.30, 23.05 — 7.15 Jutranja glasba, ‘j. Zmerni ritmi. 14.00 Pesn)Vvf" slovanskih narodov, 14.30 n«jr raj do danes. 14.35 Za vfa ,j,ii nekaj. 18.00 Znani valčki- m-Kulturni pregled. 18.30 % ven: Sonata v C-duru op. 3 19.00 Pisan spored vedrih "m dlj. 0.00 Mascagnl: Prijatelj '-ki opera v 3. dejanjih 22.00 glasba. 22.30 Plesna glasta. Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini* J 12.00 Klavirska glasba, .p Lahka glasba. 13.15 Današ^1 r blemi. 13.20 Intermezzo. HL,OVK.\IJA v 12.00 Koroške pesmi. 12,,|3rl1 bavna glasba. 13.80 opoldanski koncert. L. v. “»i ven: Adagio Iz sonate v «Pathetlque». 15.15-15.30 glasba. 18.00 Želeli ste - pofA opoldanski koncert. L. v. ven: Adagio Iz sonate v „ tf«i «Pathetlque». 15.15-15.30 ZKdt glasba. 18.00 Želeli ste - ,P°(S‘r(* te! 19.10 Pesmi skladatelje* * p klasike poje tenorist banj. 19.40 Poje mešani W®L. W čilnllv delavcev pod vodstvo" ^ reta Matula. 20.00 Slavnostn cert Radia Ljubljana. 22.30 znani zabavni orkestri. HIST »• .j !> 7.30 Jutranja glasba. 1*: s'1*,' vsakega nekaj. 12.00 N®’*,fturJ| 12.10 Dve Brahmsovi uV jj.®* 12.32 Lahka peta 81**? ples1!! Glasba po željah. 17.30 1j,l> glasba. 18.00 Glas AmeriKe; jj,s* Martucd: Koncert za kiaV^.gsK" Moderni ritmi. 19.15 Foto ((Politika# . Beograd. Sest samosnevov za sopr*n*^ kester. 19.40 Mozart: Tr, oo^i ški plesi. 20.00 Čajkovski^ g# in Julija, fantazija. 20.2“ |(j» Saens: Uvod in rondo ca.? V**?/! 20.30 Okno v svet. 20.« , , K; glasba. 21.00 Vzori mla®npSga par Avguste Rodin. 21.30' , (J nijeva umetnost. 21.45 mane. 22.00 Beethoven: »' jvr; St. 8. 22.25 Iz operetnega „ i 22.45 Massenet: Le CyAJj baleta. 23.00 Počasni ritn"-Polnočna glasba. r h »T I. 0 of 7.45 Jutranja glasba. \)‘Kmei|. retna glasba. 12.00 Vesel« 12.20 Pesmi. 13.25 Slavni « «5 14.10 Valčki. 14.30 Orke^t, K VVarlng. 17.30 Spored 9f._................. M itrf mov. 20.30 Dunajski 21.55 Orkester p. v. ^j’niel Dobri Smuk ni bil vajen občevati z odličnimi osebnostmi. Presenetil ga Je bil rdeči sončnik; veledra. matična poza z razkrečenimi prsti na prsih in z Jezikom iz ust pa ga je naravnost zbegala. Ne, da so taka bitja na svetu! Menda Jim gospodične pravijo in v mestu živ6 ali ka-li. že dve slini Je bil po. zrl, ki sta bili prvotno namenjeni drugam, pa Ju je od same obzirnosti sredi pota zatajil in spravil. Pa se je tramoval svoje okorne zadrege ln jo premagoval: saj ni tako visoka. Ce bl bila visoka, si je rekel, ne bi k njemu prisedala, k Smuku, ln ga ogovarjala- Zapazil je tudi, da ima prepoteno bluzo — visoka gospoda se nemara sploh ne poti! Pa se Je drznil In ji pogle. dal v obraz: gologlava je, lase nafrfrane po čelu, lica je bolj suhega; nosu kljukastega, oči bolj majhnih, am- pak živih, da je Smuku kar zaščemelo okoli vratu. NI napačna, se mu je zdelo, in ču-dil se je: tuja je, pa obraza vendar tako domačega, kakor da jo je videl 2e neštetokrat. Vračal se mu je pogum, popravil si je klobuk lepo na čelo in pritrdil: «Vroie.» Iz-pregovoril Je to besedo in jih prav za prav ni imel več v svojem načrtu in sporedu. Pa je zagonetna neznanka vanj zrla s takim zanimanjem, da se mu j^ nerodno zdelo nehati in je dodal še konček: «Vroče. — Hardun, kakor takrat...* Govoril je bolj zase, preslabe je imel danes Izkušnja s svojim pripovedovanjem. Zasukal Je klobuk, mahnil z rokO, kakor bl podil spomine, in je rekel: «Ha!s> »Grozno!> se mu Je čudila tujka in se zraven branila muh, ki so z neomajnim za upanjem prežale, da se Jim slednjlfl uresniči obljubljena slastna pojedina. «Ja», je potrdil Smuk z ra-stočo možatostjo, «tamle ob tistemle kozolcu sem ležab, — pokazal je s palcem če< ramo — «se pravi: ta kozo-lec je nov, takrat je stal Se stari, vihar ga je podrl ravno tisto jesen in je bilo na svetega Lukcža dan.* «Kozolec Je vaš?» — jel vprašala neznanka. «Moj, čigav pa! — Ob kozolcu sem ležal, s soldaško banduro zadet, sonce je žgalo kakor sam on6, mene pa zeblo kakor cigana v burji.» «Ne... ampak...» se je začu-dlla tuja ženska. Glas ji je bil hripav. Dvignila Je levico in razkrečene prste položila na goltanec, zamežala ln zo. pet vznemirila sladkosnedo musje krdelo z vabljivo sliko slastnega prikuska v odprtih ustih. «2ejna!» je vzdihnila. «Ne vem... ln sploh...» Ne krčmarja niti njegovih ljudi ni bilo v bližini. O takem času Je na kmetih do- GOSPODIČNA MICI NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOLIN ŽOLNA volj nujnejšega dela nego pasti pijanca in njegovo že-jo. Smuk je preudarjal, ali bi ali ne bl. Dotoiil je v kozarec, ga počasi pomeknil tja po mizi, in ne da bl pogledal zanimivo neznanko, rekel; «Ce se ne gabi!» Potem sl je zamišljen mel nos, kakor da ni rekel ničesar. Neznanka je bila sila presenečena. Rekla Je: «0!» ln «KaJ...> in «Ampak...» ln «Res...» in «Grozno!» Slednjič pa Je le iztegnila roko po kozarcu. S prstom in rob-cem si je nežno krog in krog obrisala ustni in s sramežljivim nasmehom nastavila mastni kozarec, ki je prej postal prazen, nego ga Je odstavila — take majhen je bil. Oziroma ni bil bas maj- hen, toda njena žeja je bila tako velika. Prileglo se JI Je. «Grozno!» je izjavila in «Hvala!» Smuk se je ni več bal — pijača ljudi izenači In pobra. ti. «Nemara ste iz Ljubljane?* je vprašal. Zenska je pokimala. «Iz Ljubljane.* Nasmehnila se je, tajinstveno je pogledala v strop in zablncala z no-go. «Iz Ljubljane prihajam. Doma sem pa drugod.* Lično Je zapela: «La la la...* Smuk Je natočil, s) z dlanjo obrisal brke, malo odpll, zopet dotočil !n kozarec je porinil nazaj po inlzi. «Ce se vam ljubi.* Spomnil se je krčmarske resnice, ki jo Je večkrat sllSal iz Sipljevih ust, in jo povedal: «Bolje je dvakrat piti, kakor en-krat biti žejen. Hardun!* 2enska se ni branila. «Grosno!» je rekla, se s prsti doteknlla goltanca ln z očit. no težavo požrla slino. «Bom še jaz dala za pol.» Krepko je potegnila. Potem pa se je pričela smejati. Najprej se Je smejala kar tako brez vidnega vzroka, potem se je smejala lastnemu smehu, slednjič m mogla nehati. Smuku Je bilo všeč. Je vsaj prijazna, ne kakor njegova.. Odleglo Ji je od smeha ln se Je oddehnlla: «0 Marička!* Vstala je in se ozrla skoz okno. cTlstlle kozolec, pravite, Je vaš?» - Pogledala je Smuka. «Sem mislila, morebiti Je Menartov.. * Smuk se je zavzel. Tako se je zavzel, da se je spozabil in sline ni požrl, ampak jo počasi spustil pod mizo. -Menartov! Odkod ga pozna, j Menarta, in kaj naj bi imel \ Menart pri njegovem, dobre, ga Smuka, kozolcu. Mar ženska ve, da je oženjen z Menartovo Micko? Pa če je, zaradi tega kozolec ni Menartov. NI ln ne bo. Ta reč Smuku ni bila po godu in prvi silni je sledila druga. «0, tako me vse zanima!* Je vzkliknila neznanka, «ne, ampak res...* in je v dokaz resničnosti te Izjave položila razprostrto roko sredi prs ln obrnila oči, da Je pogledala kar z belim. Sedla je zopet. Z robcem, zmečkanim v kepico, si Je obrisala čelo, usta in nos in pokimala Smuku: «Oh... jaz... in sploh! — Pod kozol-cem ste ležali? Kako je bilo?* Prijazni odgovor je Smuku razpršil pomisleke. Tako hvaležnega poslušalstva ni bil deležen še nikdar. Privzdignil je klobuk, da se je malo popraskal nad čelom. «Kako? Ha! — ležal sem, hardun! — in obetalo se mi Je: štirim na ramo, hajd v jamo! Pa pride ženska mimo — saj ne vem, ali je bila ženska ali ne, na oči se Je kazala, kakor bl bila — in Je nesla koš, menda je bila beraške sorte. Me pogleda Zenska ln vpraša. Kaj mi je, pravi, zakaj da ležim. Oči pa je imela take, hardun! — oCl...» Ozrl se je Smuk po mizi na steklenico, na kozarec, na lužo, na muhe — ozrl se je po sobi na uro, ki je stala, na peč, na mčtrgo, na podobo svetega Martina v kotu in iskal, s katerim predmetom bi lahko prispodobil one oči. In bi se mu bilo nedvomno prej ali slej tudi po-srečlio ln bl bil čim na J toč-ne j e označil posebnost onih oči. Ali hvaležna poslušalka se Je prehitro začudila: «A Ja?» in «Grozno!» Polni ta jtfi je napotil pripoved J da je opustil nadalJ®^,# zadevanja zastran P f/ be ln Je nadaljeval povest. i ff' «Vprašala me Je ln (J povem tako in taKO me trese on6, me vpraša onč. 2t^ n M saj ne vem, če je ska - kako sem se r in če sem že pil ‘u hleva. P11- m ^ Vodo od kuhanin ških kosti? \ Pil! - NI bilo prfP ga ne bi bil uživaj; gala pa nobena re^ sv Pa mi Je dala h Hardun, mislil se zaifleL bom mogel. Pa senV Al ,<| ln stisnil nos in sem j; vlC - nič! Drugi0 gi0r Tretjič ml je pa °° kor odrezano.* ,lfl &'j Poslušalka se Je M > la. «Ne... ampak- Je bilo tisto.* (Nadalje”0™ UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon Štev, 93-808 ln 94-S38. — PoStnl predal 502. — UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA it 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISlne v Jlrinl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30la-I Tel, 70 — ,30 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din, FLRJ: Uvod 6, mesečno tyK PoStnl tekoči račun za STO. ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske**^ Ljubljana TyrSeva 3* . tel. 20-09, tekoCI račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSke*a tiska T j, 4 f* Včeraj je bilo naSe področje U Irp KA »■ P°d vplivom vremenskih mo- T l\LIT 1L ter-j- ki so priSle iz Francije. To bodo verjetno vplivale tudi danes na vreme prI nas in bo v glavnem oblačno z možnostjo krajevnih padavin. Nevarnost r.eviht tudi še ni mimo. Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta: 14.00: Pesmi jugoslovanskih narodov; 18.30: Beethoven: Sona-ta v C-duru op. 3 št. 2 — Slovenija: 12.00: Koroške pesmi; 20.00: Slavnostni koncert radia Ljubljana. - Trst II.: 12.32: Lahka peta glasba; 21.30 Paganlnijeva umetnost. — Trst I.: 13.25: Slavn glasovi; 23.25: Plesna glasba. STRAN4 ŠPORTNA POROČILA *»p™*a-i«. ttl8B8llllilMM6iMiii