3554
60100200
l
PRI
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.L26 6b00I KOPER
r^SKI DNEVNIK
Mostnina plačana » gotovini	onn l*
Abb. poslale I grupo«.	vC113	111*
Leto XXXIII. Št. 117 (9455)
TRST, torek, 23. junija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rpaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
CE BO OŽJI ODBOR* DOSEGEL SPORAZUM
Danes popoldne možen podpis skupnega vladnega programa
;ktl
"Andreotti namerava sredi julija poročati zbornicama Napovedani seji CK PSI in CK KPI - Negodovanje PRI
sti t-Sesti
RIM, 27. — Če bo «ožji odbor* )t-*estih strank ustavnega loka to noč
,aj dosegel sporazum vsaj o nekaterih $ Jdrnih točkah, bo jutri popoldne \t, jMno sklican «vrh» tajnikov in dru-5(6h voditeljev KD. KPI. PSI, PSDI, ri-pRl in PLI, na katerem bi morali i»-Npisati doseženi sporazum o vladikam programu. Ni pa še znano, če edtodo nadaljevali razpravo o vprašanju «političnih jamstev*, ki jih ie- >ahteva levica, ali pa bodo demo-jt-^istjani ob ugotovitvi, da je bil iiHPorazum podpisan, zaostrili svoje liMegativno stališče in tako prepreči-š nadaljevanje pogajanj, it- »Ožji odbor* se je sestal v jutra-icljijih urah, vendar so sestanek kma-l0-1h zaključili, ko je bilo vsem jasno, Ja so nekatera stališča nepremostljiva. Sklenili so, da se bodo spet ^Ntali ob devetih zvečer in skušali 'teko noči ta stališča premostiti, la večerni sestanek so, poleg čla-'ov «ožjega odbora* prišli tudi najstniki političnih tajnikov. Sestanka so se tako udeležili Galloni in 'errari Aggradi (KD), Chiaromon-e in Napolitano (KPI), Signorile RSI), Terrana in Trezza (PRI), 'iet.ro Longo (PSDI), Bozzi ter Al-^simo (PLI). Zdi se, da so v prih večernih urah premostili vsaj Prašanje državnega nadzorstva nad ružbo «Montedison», vendar podobnosti niso znane.
Nadaljujejo se pa razprave o vpra-a'iju urejanja «cene dela* in torej jorebitnih ukrepov, ki jih zahteva iti za »premično lestvico*, če bi 'ri ved la «predaleč» zaradi naraščaje inflacije.
Znano je, da so prav o gospodarju spori najostrejši in tudi tež-0 premostljivi. Republikanci so, "’eko La Malfe, uradno sporočili, h ne bodo podpisali tistega dela Porazuma, ki Zadeva gospodarsko [plitiko. Njihove zahteve pa gredo aametralno v nasprotno smer kot dliteve komunistov, predvsem pa Peialistov in socialdemokratov. Nekakšen sporazum je bil dosegi tudi glede vprašanja dolgov Jfajevnih uprav, ki naj bi jih drsava krila v višini ene polovice. Najostreje vsekakor reagirajo na Iptek pogajanj socialisti, ki so o-;'tno razdraženi, tudi zato, ker spodrivajo, da je KD glede vprašanja 'Političnih jamstev* nepopustljiva in 18 kaže nobenega namena, da bi 'adaljevala pogajanja. Pri tem pa l°ciaiisti niso naleteli na razume-'anje drugih strank, predvsem KPI, B zatrjuje, da je trenutno najvaž-jejše vprašanje skupni program in 6 je mogoče o ((političnih jam-Nh* razpravljati v drugi fazi. Jo hjgo fazo pa demokristjani pojmu-6io kot nekaj, kar je trenutno ča-°vno odmaknjeno. Govori se, na !''imer, o možnosti obnovitve poga-Pnj sredi oktobra, ko bi Andreottija vlada prestala poletno obdobje. Glede »rokov* za zaključek pega-snj so že znani nekateri datumi. 'Pdreotti namerava baje 12. julija Vročati zbornicam o «obnovi» vladna programa na osnovi dogovornih točk, ki jih bodo podpisali ^dstavniki šestih strank ustavne-ia loka. V tem primeru naj bi zborna in senat glasovala o dveh relacijah ,ki pa ne bosta vsebovali °i'mule o «zaupnici», ker bi to — mnenju demokristjanov — spre-toenilo «politična ravnotežja*. Gla-tovanje o teh resolucijah pa bi vse-*akor pomenilo «dokaz», da. se je italijanskih političnih odnosih ne-i’a.i vendarle spremenilo.
L Vsekakor pa so to zaenkrat le Kbanja, saj bodo morale stranke jporazum pred tem odobriti. Socialni so že sklicali za četrtek sejo 1;K PSI. medtem ko se bo centralni šinite KPI sestal verjetno prve dni "•lija. (c.c. - st.s.)
Sirski zunanji minister Kadam na obisku v Italiji
Rim, 27. - V Italiji se mudi na Sdnem obisku sirski zunanji riinister Kadam, ki se je dalj časa ogovarjal ' z italijanskim kolegom Rlanijem. Slednji je pokazal ve-•jto zanimanje za splošno' sporazu-Jtovaflje Italije z državami ha Bliž-i*iern vzhodu in je izrecno podpri ^htevo arabskega sveta po prizna-jiu pravi-« Palestincem do lastne tornovine. «Brez tega priznanja,* je "»udaril Forlani v zdravici na u-..•dni' večerji, *«si ni mogoče mislili mirne ureditve zapletenih odno-tov v tem delu sveta.*
Posebno pozornost sta ministra, jjtterima so pomagali strokovnjaki, ^svetila gospodarskemu sodelova-iu in uravnovešenju v trgovinski bi
Vi.
spomenikom žrtvam nacističnega terorja v Varšavi. Danes se vrača, sicer ne vfeč kot kancler, še vedno pa kot izredna politična osebnost. Edvvard Gierek je zato odložil obisk predsednika nemške komunistične partije Herberta Miesa. Med svojim o-biskom bo Brandt najbrž skušal pripraviti obisk zahodnonemškega kanclerja Schmidta, ki bo prispel na Poljsko septembra.
Uspeh levice na Siciliji
PALERMO. 27. - Na Siciliji so obnovili nekaj manjših občinskih svetov. Med temi tudi občinski svet komaj ustanovljene občine Mazzarone. V vseh občinah, kjer so glasovali, je levica napredovala, čeprav je pri-
šlo do preliva glasov od KPI k PSI v nekaterih primerih. Vsekakor pa je KD izgubila večino v občini, ki jo je prej upravljala. Zato bodo v dveh občinah upravljali levičarji, v eni pa laične stranke brez KD. V občinah, kjer so glasovali s proporcionalnim sistemom, pa bedo v glavnem možne koalicije KPI, PSI in drugih krajevnih sil.
V zvezi z dejstvom, da so v Italiji skoraj vsaka dva meseca kje občinske ali ‘pokrajinske volitve je KPI v parlamentu vložila zakonski predlog, po katerem naj bi združevali v prihodnjih petih letih roke zg upravne volitve na tak način, da bi končno bile redno vsakih pet let. V ta namen naj bi podaljševali delo občinskih svetov v primeru, ko bi bilo mogoče združiti občinske volitve v določenem kraju z onimi v drugih pokrajinah Italije.
liiiiiiiiiiiiuiiiiiiiilitiiliiliiiMiiuiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniliiiiii
STRELJALI SO MU V NOGE
Nov teroristični napad na uradnika «Alfasud»
Ranjeni dr. Vittorio Flick bo ozdravel v poldrugem mesecu - Napad si lasti «skupina borcev za komunizem»
NEAPELJ. 27. — Skora« ne min«., dan. da bi teroristi ne izvedli svoje izzivalne akcije. Tehnika je že ustaljena in poteka do preprosti in skrbno preizkušen; shemi. Izbira žr t.ve je ponavadi simbolična, vendar pa je policijskim organom skrajno težko preprečiti provokacije in na pade, ker bi — po besedah notranjega ministra Cossige- — morala zaščititi najmanj 25 milijonov Italijanov.
Izbira je tokrat padla na neapeljskega tehnika dr. V.ttoria Flicka, ki vodi urad za stike s sindikati pri poldržavni ((Alfa^ud* v kraju Pomigliano d'Arco pri Neaplju. Dva, morda trije zakrinkani teroristi so napadli Flicka, ko je v avtomobilu, last podjetja, čakal pred tovarno v četrti Poliena Trocchia. Flick je ramreč vsako jutro, ko je odhajal na delo iz Ercolana, kjer stanuje z ženo in tremi otroki (sam je sicer po rodu Turinčan), kupoval cigarete po po ti. v tobakarni četrti Poltena Troccoia. Tokrat je v avtu prevažal nekega svojega prijatelja, delovnega kolego. Poprosil ga je naj mu kupi cigarete, sam pa počakal v vozilu. Tedaj sta se mu približala zakrinkana mladeniča' ir. izstrelila vanj več strelov, nato pa io urno odkurila. Ni še znano, če je terorista čakal pajdaš 'n ju odpeljal z avtom. Vsekakor pa so za. njima izgubili vsakršno sled.
Vittorio Flick se je -/grudil v bolečinah. V bolnišnici, kamor so ga nemudoma odpeljali, so ugotovili. da mu je krogla prebila noga čico. druga pa stegno. Opraviti so morali kirurški poseg, naka«- so zdravniki sporočili, da bo okreval v poldrugem mesecu.
Ranjenemu funkcionarju je nemudoma izrazila solidarnost uprava «A!fasud». medtem ko je delavski svet tovarne sporočil, da izraža ranjenemu funkcionarju svoio solidarnost, ogorčeno obsoja provoka-torski atentat in glede na kritične razmere gospodarstva v južni Italiji in podjetni »Alfasud* še oose-bci je oklicala eno uro Javko.
Pozno popoldne ie mladenič telo foiiiral neapeljskemu uredništvu a-gencijc ANSA in sporočil, da si skupina «Gruppo operai combatten ti per il comunismo* lasti atentat. Skupina ni znana, vendar gre ver jetno za eno izmed tolikih izziva'■ nih inačic, ki se jih preizkušenj in strokovno pripravljeni teroristi poslužujejo z namenom begati javno mnenje.	(st.s.)
na zasedenem ozemlju ter postopen umik izraelskih sil z nekaterih območij, kjer pa naj bi postavili primerne varnostne naprave (kot npr. na Sinajskem polotoku in na Golanskem višavju).
Načrt je sicer v nasprotju z izjavami predsednika ZDA Carterja, ki jo že nekajkrat poudaril potrebo po
izraelskem umiku z vsega zasedenega ozemlja in po ustanovitvi palestinske države, kar pa Dajan izrecno zavrača, ko trdi. da Cisjordanije ni mogoče razdeliti.
42 ljudi gorelo v kaznilnici v ZDA
COLUMBIA (Tennessee), 27. — Med požarom, ki ga ie baje v varnostni celici kaznilnic-- v Columbii v ameriške zvezni državi Tennessee, zanetil neki jetnik, je umrlo 42 oseb, od teh osem obiskovalcev.
Največ žrtev je povzročil dim, v katerem se je zadušilo precejšnje število kaznjencev, ki niso mogli pravočasno iz celic, tudi zato, ker so v zmedi pazniki izgubili ključe.
LIBREVILLE, 27. - Takoj po proglasitvi neodvisnosti so Džibuti sprejeli kot 49. člana Organizacije afriške enotnosti. Sklep so sprejeli danes na plenarnem zasedanju zunanjih ministrov afriške organizacije.
Redakcijska komisija je začela z delom
KORAK K OBLIKOVANJU DNEVNEGA REDA BEOGRAJSKE KONFERENCE
Zavrnjena zahteva britanskega delegata, da bi govoril v imenu EGS
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Na beograjskem pripravljalnem sestanku za jesensko glavno srečanje o vprašanjih varnosti in sodelovanja v Evropi so napravili pomemben korak naprej pri oblikovanju dnevnega reda za jesen. Z delom je namreč začela posebna delovna skupina, ki jo imenujemo tudi redakcijska komisija in ki bo na podlagi treh dosedanjih predlogov dnevnega reda sovjetskega, angloameriškeg.i in tistega, ki ga je pripravila deveterica nevtralnih in neuvrščenih držav Evrope) izdelala delovni papir in v njem povzela vse tisto, kar je bilo v dosedanji razpravi skupno vsem delegacijam. Plod dela redakcijske komisije bo prvi predlog skupnega dokumenta beograjskega sestanka, s tem pa se bo delo seveda olajšalo in pospešilo.
Ustanovitev takšne delovne skupine oz. redakcijske komisije je predlagala delegacija ZR Nemčije že sredi prejšnjega tedna, vendar ga tedaj udeleženci niso sprejeli z mnenjem, da ne bi bilo koristno prekinjati razprav« o treh predlogih jesenskega dnevnega reda na plenarnih sejah. Poleg diskusije o treh predlogih gre še za izmenjavo mnenj o dveh amandmajih, ki sta jih dali zastopstvi Poljske in Romunije v zvezi s predlogom devetih nevtralnih in neuvrščenih. Tudi zdaj v krogih beograjskega sestanka prevladuje mnenje, da razprave o vseh teh idejah ne bi kazalo imeti za zaključeno, saj bi se lahko hkrati z delom redakcijske komisi je nadaljevala tudi razprava na plenarnih sejah, le celotno delo bi bilo bolj učinkovito.
Danes je bila le dopoldanska plenarna seja za zaprtimi vrati, popoldne pa v plenumu niso delali zalo. da bi lahko čimveč članov de legacij sodelovalo v delu redakcij ske skupine. Medtem pa se je zvedelo, da je britanski predstavnik danes obnovil zahtevo, ki je prvič že propadla takoj prve dni beograjskega sestanka, da I i namreč govo ril tudi v imenu evropske gospodarske skupnosti, ker njegova državp zdaj predseduje tej zahodni ekonom ski grupaciji. Tudi to po, britanska pobuda ni naletela na odobravanje, n sicer z enako motivacijo kot prvič, 'da bi namreč kaj takšnega lahko pomenilo nasprotje načelu, da je beograjski sestanek — tako kot ves proces evropske konference o varnosti in sodelovanju — zborovanje suvereno enakih in enakopravnih posameznih držav, ne pa srečanje kakih skupin, tako ekonomskih kot vojaško-polit enih.
Šef jugoslovanske delegacije Mi-lorad Pešič je danes v želji, da bi bilo delo beograjskega sestanka, še bolj učinkovito, predlagal, da bi udeleženci hkrati, ko razpravljajo o dnevnem redu, obravnavali tud: druge naloge, ki jih morajo opra viti v zvezi s pripravam' na jesenski glavni sestanek, to pomeni, da delegacije ne bi čakale, da bo doseženo splošno soglasje (konsenzus) o jesenskem dnevnem redu, temveč
bi že prej začele izmenjavo mnenj tudi o datumu začetka in o trajanju glavnega srečanja' v Beogradu ter o načinu njegovega dela Tudi švicarska delegacija je plodno posegla v razpravo na današnji seji. Predlagala je sistematičnost razprave na jesenskem glavnem sestanku, tako da bi najprej v splošni debati sodelovali vodje delegacij, torej predstavniki, ki j:h bodo imenovali zunanji ministri držav udeleženk, nakar bi razpravo nadaljevali v raznih komisijah, kjer bi tekla beseda o dosedanjem izvajanju helsinških sklepov in o doseženih rezultatih, seveda pa tudi o ukrepih ki bi jih bilo še treba sprejeti v korist boljšega sodelovanja in večje varnosti v Evropi. O teh predlogih za zdaj udeleženci še niso povedali mnenja, tako da je pričakovati, da jim bodo več pozornosti namenili naslednje dni.
VLADO BARABAŠ
ZAKLJUČEK II. KONFERENCE 0 TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU
Bodočnost Trsta je v vlogi pospeševalca odnosov med EGS, SEV In tretjini svetom
Osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo predstavljajo trdno osnovo za prevzem nove naloge v Evropi
Z nastopom prof. Mazzocchija z i ki se ponuja po Osimu. Le tako bo milanske katoliške univerze se je v I Trst lahko uveljavil svoje zmožnosti
nedeljo v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mira-maru zaključila II. konferenca o tržaškem gospodarstvu, ki sta jo kakor znano organizirali tržaška pokrajinska in občinska uprava.
V svojem posegu je prof. Mazzoc-chi dejal, da se v glavnem strinja s poročilom prof. Parrinella. da pa tržaško gospodarstvo vendarle ni tako šibko, da bi opravičevalo pretiran pesimizem. Je pa res, da bo treba nujno prevzeti nekatere ukrepe politično-gospodarske narave.
Trst pestijo istj gospodarski problemi, ki pestijo vso Italijo — je nadaljeval govornik — mesto pa razpolaga z nekaterimi svojstvenimi e-lementi, ki jih je treba v čim večji meri izkoristiti. Opustiti je treba ozko krajevno gledanje na gospodarsko stvarnost, uravnovesiti terciarne, industrijske in raziskovalne dejavnosti ter prevzeti pospeševalno vlogo,
v odnosu ne le z Jugoslavijo in tretjimi deželami, temveč tudi z drugimi državami v Evropi.
Zaključnega dela konference se je za vlado udeležil podtajnik na predsedstvu ministrskega sveta P. Bres-sani, ki je v daljšem posegu poudaril pomen osimskega sporazuma za nov razmah tržaške ekonomije. Sporazum bo pospešil mednarodno blagovno menjavo in ekonomsko-tehnično sodelovanje med EGS, SEV in tret jim svetom in v tem okviru bo Trst lahko prevzel novo in pomembnejšo vlogo. Za to pa potrebuje predvsem boljše prometne zveze z« zaledjem, ki so predvidene bodisi v dogovoru z Jugoslavijo, bodisi v «paketu» u-krepov za obnovo porušene Furlanije.
Predstavnik Italcantieri Zappi je nato v krajšem posegu polemiziral s trditvami, da je tako imenovani načrt CIPE propadel in je v potrdi-
PROCES ZARADI SPODLETELEGA BORGHESEJEVEGA GOLPEJA
Vdor na sedež notranjega ministrstva v ospredju zasliševanja Enza Capanne
Bivši poveljnik stražnikov Viminala zanika, da bi lahko prišlo do vdora fašistov v notranje ministrstvo
Major C upa lina ob svojem prihodu na sodišče
(telefoto ANSA)
ODGOVOR SOVJETSKIM VODITELJEM JE CK KPŠ SPREJEL SOGLASNO
Branili v Poljski
RONN, 27. — Šest let in pol po H>isu nemško - poljskega sporazu-^ bo predsednik SPD Willy Brandt toputoval na Poljsko. Leta 1970 je i^vzročil senzacijo, ko je pokleknil, *«t w.vj zahodnonemšld državnik, pred
Mirovni načrt novega izraelskega zunanjega ministra Dajana
TEL AVIV, 27. — Eden najpomembnejših telavivskih dnevnikov trdi danes, du je novi zunanji minister Moše Dajan pripravil svoj mirovni načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Gre za načrt, ki naj hi ga vodja sedanje desničarske vlade Me-nahem Begin predložil prihodnji mesec predsedniku ZDA Carterju ob svojem pi-vem obisku v ZDA.
Načrt obsega baje tri točke in v njem ni v bistvu nič novega, saj je stališče Dajana in sedanjega šefa izraelske vlade že znano. Načrt odločno zavrača izraelski umik iz zasedene Cisjordanije (ki ne bi smela na noben način biti. razdeljena pied izraelsko državo in neko arabsko državno formacijo), zagovarja organiziranje neke oblike sožitja med Arabci in Židi
Španski komunisti enotno zavračajo sovjetski napad na Santiaga Carrilla
v
Resolucijo z odgovorom so predložili tisti voditelji KPS, ki so zadnja desetletja živeli v ZSSR Odposlanstvo KPI v sredo odpotuje v Moskvo, kjer se bo pogovarjalo tudi o zadnji polemiki
MADRID, 27. — Če so sovjetski voditelji s svojim napadom na Santiaga Carrilla upali, da jim bo u-spalo zabiti klin znotraj centralnega komiteja španske partije, so se bridko zmotili. Spričo grobega napada na Carrillovo evrokomuništično linijo so španski komunisti reagirali e-notno in odločno, kot jim je narekovala predvsem globoka samozavest in vrednotenje lastne neodvisnosti.
Ni torej naključje, če se je zasedanje CK KPŠ zaključilo z odobritvijo resolucije, ki v celoti zavrača sovjetski napad na linijo KPŠ. Dokument so pomenljivo predložili zasedanju CK KPŠ tisti člani, ki so zadnja desetletja preživeli v SZ. To so predsednica KPŠ Dolores Ibar-ruri, Irene Falcon, Ignocio Gallego, Francisco Romero Marin (ki ima v SZ čin generala rdeče' armade, s katero se je boril pod Leningradom), Jose Sandoval, Jose Serran, Felix Perez, Jose Gros in Gabriel Aron Julia. V njem je med drugim poudarjeno, da napad revije «Novo-je vremja* ni usmerjen samo proti Santiagu Carrillu ali njegovi knjigi «Evrokomimizem in država*, pač pa «proti vsem partijam, ki so izbrale demokratično pot k socializmu in za izgradnjo socializma v demokraciji*. CK KPŠ zato poudarja, da morajo «biti (»vsem izven
vsakršnega običaja metode izobče-vanja*, kajti prav te metode Vplivajo na oceno, ki ga dajejo španski komunisti o «modelu uresničenega socializma v SZ in drugih deželah*.
Iskreno solidarnost s Carrillom je izrekel tudi priznani voditelj «co-misiones obreras* Marcelino Cama-cho, ki je tudi pojasnil časnikarjem, da je dokument z odgovorom na sovjetski napad bil sprejet dejansko soglasno. Glasovanja se je namreč vzdržal samo tajnik KPŠ Carrillo, ker je bil pač osebno tarča napada, /
Santiago Carrillo je sovjetskim voditeljem odgovoril tudi javno na tiskovni konferenci v sedežu KPŠ. Sovjetskim voditeljem je očital, da s podobnimi napadi sami «ločujejo mednarodno komunistično gibanje* in se tako «oddaljujejo od dejanskih interesov delavskega razreda*,
Sovjetski voditelji »mislijo, da je komunizem cerkev, kjer lahko Sveta stolica izreka anateme in izob-čuje*. Napad v reviji «Novoje vremja* pa je Carrillo ocenil kot ((skupek laži, ki niso vredno časnikarja,, ki sam zase trdi, da je marksist*.
Zakaj je bil napad usmerjen na KPŠ? Carrillo odgovarja, da* verjetno zato, ker je španska partija najšibkejša v Zahodni Evropi. Morda so moskovski voditelji upali, da
bodo partijo razbili, toda to jim ni uspelo, saj je sedaj še ■ bolj trdna in enotna kot prej.
Carrilla so vprašali, kako so reagirale druge evrokomunistične partije. Poudaril je, da mu niso izrekle solidarnosti neposredno, pač pa njihovo zadržanje dokazuje, da je evrokomunizem stvarnost.
Še posebej je Carrillo zavrnil sovjetski očitek, da se bori za »anti-sovjetsko Evropo*. «Prav ta Evropa je antisovjetska, ko deluje v njej NATO*, medtem'ko «sva se jaz in Berlinguer vedno zavzemala za novo Evropo, ki naj bi bila neodvisna in prijateljica tako z ZDA, kot s SZ», je odgovoril Carrillo.
«Gre za Evropo,* je poudaril Carrillo, «kjer naj bodo samostojne vse države, tako na Zahodu kot na Vzhodu*. SZ pa si take Evrope ne želi, je dejal, ker bi »neodvisna Zahodna Evropa predpostavljala tudi neodvisno Vzhodno Evropo, obstoj NATO pa opravičuje omejeno suverenost držav varšavskega pakta*.
Kar zadeva reakcije italijanskih komunistov velja poudariti, da bo v sredo odpotovala v Moskvo delegacija vodstva KPI, ki jo sestavljajo Bufalini, Pajetta in Macaluso.
Slednji je povedaL' časnikarjem,
da bo na dnevnem redu pogovorov s sovjetskimi partijskimi voditelji tudi napad na Carrilla. ((Iskreno bijmo povedali, kaj mislimo o tem,* je poudaril Macaluso, ki je izrazil upanje, da bi se «ne zaostrili odnosi s SZ, čeprav bo KPI zagovarjala svoja stališča*.
Na vprašanje, kako ocenjuje so vjetski napad na Carrilla in če misli, da je v resnici to napad na ves «evrokomunizem» je Macaluso dejal, da se strinja s to oceno, vendar bi ne rad govoril o «napadu», kajti KPI je mnenja, da je med partijami polemika možna in sprejemljiva, čeprav bi morala potekati v inejah dostojnosti.
Glede ocene SZ in ((uresničenega socializma* pa se stališča KPI in Carrilla ne krijejo v celoti > vendar to tudi ni bistveno, saj vsaka partija ocenjuje samostojno pojave doma in v svetu. KPI, je poudaril Macaluso, se sklicuje na »Togliattije-vo jaltsko spomenico*, v kateri je rečeno, da je SZ potrebna demokratizacije. «To je vprašanje, ki postaja iz dneva v dan bolj pereče, čeprav ga niso še začeli reševati.*
Še zadnje vprašanje Macalusu, ali bo KPI «bjavila knjigo Santiaga Carrilla. Odgovor je bil povsem naraven: da, kajti «če bi tega ne storili, bi šli proti naši liniji*, (st.s.)
RIM, 27. — Po preiskavi, ki jo je vodil gen', javne varnosti Fran-cesco Cerra avgusta 1974 o vdoru skupine neofašistov, ki jih je vodil Stefano Delle Chiaie na sedež notranjega ministrstva, niso o tej zadevi izvedli nobenih drugih poizve dovaiiL To je sporočilo samo, notra-l nje ministrstvo v odgovor sodnikom porotnega sodišča v Rimu, kjer je še vedno v teku proces proti 77 fašistom, ki jih obtožujejo, da so se udeležili spodletelega poskusa državnega udara, ki ga je vodil Va-lerio Borghese.
Na zahtevo zagovornikov generala Vita Micelija so sodniki namreč vprašali ali je notranje ministrstvo sledilo nasvetu takratnega šefa policije Zanda Loya, lu je zahteval' natančnejšo preiskavo o dogodku, najbrž zaradi različnih sklepov, do katerih sta prišli prejšnji preiskavi, in sicer Cerrova ter tista, ki so jo izvedli nekaj tednov po spodletelem golpeju.
V	teku dmge preiskave je prišel na dan tudi dogodek v zvezi z brzostrelko, ki je baje bila ena od tistih, ki naj bi jih ukradli v orožarni notranjega ministrstva. O tem dogodku je bilo mnogo domnev, vendar do sedaj ni bilo uradnega stališča. Edina dodatna preiskava je bila tista, ki jo je zahteval preiskovalni sodnik Amato, in ki je prišla do zaključka, da so podatke o brzostrelki ponaredili, ni pa bilo mogoge reči kdaj in zakaj je do tega prišlo.
j Vdor na sedež notranjega ministrstva je bil v žarišču današnjega zasliševanja policijskega majorja Enza Capanne, ki je leta 1970 kot kapetan poveljeval oddelku javne varnosti, ki je bil dodeljen ministrstvu. Častnik naj bi vedel za naklep zarotnikov in naj bi jih baje spustil v poslopje ter jim tudi dal ključe oi-ožame. Capanna je že v sredo odločno zanikal sleherno od govomost ter dejal, da je tisti večer bil «pri mami* skupaj z vso družino.
V	zvezi z omenjeno brzostrelko pa ie javni tožilec Vitalone obtožil Capanno, da mu je eden od vodi teljev prevratniškega načrta, rimski gradbenik Remo Orlandini čestital, ko se je domislil, da bo zamenjal brzostrelko, ki so jo u kradli ponoči 7. decembra iz orožarne notranjega ministrstva z drugo s ponarejeno serijsko številko Capanna na to vprašanje ni hotel odgovoriti, njegov zagovornik, pa je osiro protestiral, češ da ni mogoče dolžiti častnika zaradi izjav Orlandinija, še zlasti ker so slednje posnete na trak, v sodni dvorani po so pokazali same zapisnik telefonskega prisluškovanja. Kot znano ie Capanna - vedno trdil, da ne ve nič o brzostrelki ter je celo zanikal, da bi io kdo lahko odnesel iz orožarne notranjega ministrstva.
Skušal je tudi zmanjšati svojo vlogo ter tudi vlogo diugih obto žencev, poleg tega pa je dejal, da notranje ministrstvo »ni brivnica v katero lahko vsokdo pride*. Pravzaprav nihče ni imel notranjega ministrstva za «brivnieo» in obtožba preiskovalnega sodrika jasno govori o »notranjem elementu*, ki je omogočil skupini fašista Delle Chiaie. da prodre v poslopje. Gotovo je. da za vdor fašistov na notranje ministrstvo ne bi nikoli zve deli, če ne bi odkrili da je zmani kala otnenjena brzostrelka.
EULVIO CASALI
tev svpjih izvajanj navedel naložbe, ki so bile v zadnjih letih opravljene v tržiški ladjedelnici in v Tržaškem arzenalu — sv. Marku. Dr. Ha-rej za Slovensko skupnost je postavil zahtevo po zaščiti tudi gospodarskih interesov slovenske manjšine v deželi, za kar je potrebna vključitev Slovencev v vse organe, ki se ukvarjajo z gospodarskimi problemi. Prav tako je treba omejiti na minimum razlaščanje zemlje, ki je v teh krajih pretežno last Slovencev. Glede industrijske cone je govornik naglasil, da se Slovenska skupnost zavzema za to, da bi jo uredili ob morju in ne na Krasu, vsekakor pa je treba poskrbeti, da bodo v njej našli zaposlitev delavci iz Furlanije in Beneške Slovenije, se pravj iz krajev, od koder se aktivno prebivalstvo sedaj izseljuje prav zaradi pomanjkanja dela.
Nato je spregovoril dr. Zimolo (As-sicurazioni Generali), ki je orisal doprinos tukajšnjih zavarovalnic k razvoju tržaškega gospodarstva. Zavarovalnice zaposlujejo 1600 ljudi, so v zadnjih 30 letih naložile 30 milijard lir v obnavljanje lastnih stavb (pri čemer so imele poprečno zaposlenih po 450 delavcev) in so tudi sicer krepko soudeležene v vseh tržaških gospodarskih strukturah.
Predstavnik sindikata UIL je očital vladi, da se ne zanima za tržaške probleme, kar je prišlo do izraza tudi na konferenci. Da bi ta dosegla uspeh, je govornik predlagal ustanovitev posebnega stalnega odbora, ki naj bi stalno sledil razvoju dogajanj na gospodarskem področju. Na koncu je govornik potrdil odklonilno stališče UIL do industrijske cone na Krasu. G. Cesare za PSDI je nato omenil koristi, ki jih imajo naši kraji od odprte meje in naglasil, da se zlasti po Osimu Trst ne sme zadovoljiti le z možnostmi. ki jih nudi razvoj maloobmejnega prometa, temveč mora težiti k višjim oblikam mednarodnega gospodarskega sodelovanja. .
-Demokristjanski poslanec Belci je v daljšem posegu polemlztral s'po budniki integralne proste cone in poudaril potrebo po širjenju mednarodnega zaledja Trsta. Sledil .je poseg republikanca Rossija, ki je poudaril potrebo po čim boljšem izkoriščanji možnost', ki jih za razvoj mednarodnega gospodarskega Sodelovanja odpirajo osimski sporazumi. Komunist Golli je dejal, da nudi konferenca o tržaškem gospodarstvu ugodno priložnost tudi za ureditev vprašanja deželnih pristojnosti. To vprašanje zadobiva posebno važnost zlasti v tem trenutku, ko prehajamo na izvajanje pravkar ratificiranih sporazumov z Jugoslavijo in ko so potrebovala nova prizadevanja za poglobitev mednarodnega sodelovanja.
Demokristjan Bassetti je poudaril komplementarnost jugoslovanskega gospodarstva za Italijo in druge članice Evropske gospodarske skupno sti in dejal, da mora Trst sprejeti «izzivanje», ki ga predstavlja zbliževanje med EGS in Svetom za vzajemno pomoč ter prevzeti na tej ravni primerno vlogo. Socialist Sc-merani je opozoril na pomanjkanje urbanističnih inštrumentov in gospodarskih načrtov na širšem območju, ki gravitira na Trst, kar zadržuje tudi gospodarsko rast in kar jo utegne še bolj zavirati v prihodnosti. Deželni odbornik Mau-ro je orisal ukrepe za okrepitev gospodarski dejavnosti, ki jih je v zadnjih letih sprejela deželna vlada, glavni poročevalec prof. Parri-nello pa je pred zaključnim posegom prof. Mazzocchija odgovoril na nekatere pripombe, ki so prišle do izraza med dvodnevno razpravo » njegovem poročilu, (ef)
Vigna zahteval obtožbo < omutcllija zaradi umora sodnika Occorsia
FIRENCE, 27. - Namestnik državnega pravdnika Pier Luigi Vigna je izročil tajništvu tukajšnjega sodišča svoje zahteve v zvezi s preiskavo o umoru namestnika državnega pravdnika Vittoria Occorsia. Vigni je preiskavo poverilo kasacijsko sodišče konec julija lani.
Za glavnega, obtoženca Pierluigija Concutellija in Gianfranca Ferra je Vigna zahteval, da ju obtožijo premišljenega umora ter nedovoljene posesti orožja. Drugih 5 obtožencev pa naj bi obdolžili sodelovanja s Con-cutellijem.
Kar zadeva obtožbo obnovitve fašistične stranke, o kateri govorijo zaporni nalogi in ki zadevajo vse obtožence. razen Cochisa, Vitaleja. Arc-angelija. Ramagnina, Pertusa in Ad-disa, je preiskovalni sodnik že 6. junija sklenil, da to ni v njegovi pristojnosti. ker je v zvezi s tem že v teku postopek pred rimskim sodiščem.
Vigna je zahteval, naj položaj obtožencev. ki so še na svobodi, kot npr. Massagrande, Pomar, Graziani, Orlando, Francia, obravnavajo ločeno.
S SEJE SVETA KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
Utemeljen odgovor deželni upravi glede rabe slovenskega jezika
Kritične pripombe k deželnemu regulacijskemu načrtu
Sinoči se je v Sesljanu sestal svet Kraške go-ske skupnosti, ki je med drugim odobril dva zelo po-membnt dokumenta: prvi se nanaša na odgovor k pripombam dežele glede statuta Kraške gorske skupnosti, in sicer zvezi s pravico do rabe slovenščine, drugi pa vsebuje pripombe, v glavnem političnega značaja, k deželnemu regulacijske mu načrtu. Za odobritev prvega dokumenta so glasovali svetovalci KPI, PSI, SSk in PSDI, predstavnik KD Abate pa se je vzdržal. Drugi dokument je bil odobren soglasno z glasovi svetovalcev KPI, PSI, SSk in PSDI medtem ko svetovalec Abate ni glasoval.
Zavrnjen je bil predlog, ki ga je dal svetovalec Abate, da bi prvi dokument razdelili na dva dela, češ da se glede načela o rabi slovenščin«. strinja, da pa ne soglaša z drugim delom, ki govori o topo-nomastiki in prednosti glede sprejemanja nameščencev v službo. Svet gorske skupnosti v tem dokumentu izrecno poudarja nujnost popolnega priznanja narodnostnih pravic ter •e pri tem sklicuje na ustavo, na posebni statut dežele in na člen 8 osimskega sporazuma. Obenem pripominja, da je večina prebivalstva na območju Kraške gorske skupnosti slovenske narodnosti in da tu ni drugih nacionalnih manjšin.
Drugi dokument je bolj obsežen in vsebuje kritične pripombe k de želnemu regulacijskemu načrtu, ki je bil sestavljen po pomanjkljivem posvetovanju z raznimi političnimi in sindikalnimi silam ter krajevnimi upravami. Zato ne vsebuje vseh gospodarskih. kulturnih in etničnih značilnosti, predvsem pa sploh ne omenja obstoja slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Svet Kraške gorske skupnosti pri tem poudarja, da je treba čimprej z zakonom zagotoviti globalno zaščito slovenske narodnost ne skupnosti, da je za dokončno izdelavo deželnega regulacijskega načrta potrebno sodelovan je krajevnih ustanov, družbeno -političnih sil. vseh komponent družbe. Glede območja Kraške gorske skupnosti pa poudarja, da bi moralo vsebovat, gospodarske smernice za razvoj tržaškega in goriškega Krasa, Kraški gorski skupnosti pa bi moralo biti poverjeno tudi soodločanje glede industrijske proste cone, ki jo določajo o-simski sporazumi.
redu ,ie razprava 6 zakonskem osnutku, ki predvideva izplačilo 21 milijard lir predujma na račun sredstev, ki jih bodo osrednje o-blasti nakazale iz sklada za bolnišnice, in sicer za zdravstveno oskrbo v bolnišnicah Furlanije -Julijske krajine. V začetku seje bodo pristojni odborniki odgovarjali na vprašanja, ki so jih v zadnjem času vložili svetovalci. Danes se borta sestali tudi piva in !X>ta stalna komisija deželne skupščine. Jutri in v četrtek pa se bosta sestali na skupnih sejah prva in tretja komisija, ki obravnavata zakonski osnutek o strokovnem u-sposabljanju mladih kadrov.
Danes zapade rok za vpis v višje srednje šole
Danes zapade rok za vpis v višje srednje šole in dokončna možnost za potrditev ali ne prejšnjega provizoričnega vpisa. Kot je znano, je letos stopila v veljavo nova praksa, ki predvideva predhodno vpisovanje v razne šole tako, da ima prosvetno ministrstvo čimprej okvirno sliko zahtev dijakov v prihodnjem šolskem letu. V četrtek, 30. junija, pa zapade rok za vpis otrok v prvi razred osnovne šole in to samo na posameznih šolah, kajti didaktična ravnateljstva bodo sprejemala vpi sovanje vse do konca počitnic. V petek, 1. julija, pa se bodo s pis meno nalogo začeli zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah.
Danes seja deželnega sveta
Danes dopoldne se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem
SSk o kraških rezervatih in gospodarski konferenci
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na včerajšnji redni seji obravnaval potek gospodarske konference, ki je bila v Trstu od 24. do 26. junija, na katerj tržaška pokrajina in tržaška občina, ki sta zasedanje organizirali, nista poskrbeli za prevajalsko službo, katero je bilo povsem naravno pričakovati po ratifikaciji osimskega sporazuma in izglasovanju slovenščine v pokrajinskem svetu. Predstavniki slovenskih organizacij so se tako znašli pred izvršnim dejstvom in niso mogli svojih posegov posredovati v materinem jeziku, kot so želeli in zahtevali.
To je vsekakor korak nazaj v primeri z manjšinsko konferenco leta 1974, na kateri so lab,k.o pripadniki slovenske narodnostne skupnosti go-
vorili v slovenščini.
Slovenska skupnost zato obžaluje takšen način organizacije omenjene konference, na kateri so povsem prezrli jezik tukajšnje narodne manj šine.
Izvršni odbor SSk je nadalje obravnaval vprašanje kraških rezervatov, ki so na dnevnem redu prve komisije deželnega sveta, v okviru katere se je osnovala ožja skupina svetovalcev, ki proučuje posamezne člene odborovega osnutka zakona.
S tem v zvezi SSk ponovno poudarja svoje stališče do ustanovitve rezervatov na Krasu: osnovne važnosti je sprememba sedanjega zakonskega osnutka, kj je za Slovence in kraško prebivalstvo nasploh v marsičem škodljivo in zato nesprejemljivo. Zato ga je treba temeljito spremeniti tako, da predvsem ne bo možno ni-kako razlaščanje in ne bo dopustna nobena možnost odtujevanja zemljišč sedanjim lastnikom.
VIDNO več OGORČENIH PROUSTOV
Za avtonomijo šole nujen slovenski okraj
v
Zahtevi zavodnega sveta «Iiga Zois» in staršev otrok šentjakobskega vrtca
Zarodni svet državnega trgovske-* ga tehničnega zavoda «Žiga Zois* v Trstu, zbran na svoji redni seji dne 27. junija 1977, ponovno odločno protestira proti predlogu deželnega odbora, ker ne upošteva pri razdelitvi šolskih okrajev zahtev slovenskega prebivalstva v deželi po ustanovitvi samostojnega slovenskega okraja. Poudarja tudi. da ustanovitev samostojnega okraja nikakor ne bi nasprotovala zakonu, a da bi bil tak okraj najustreznejše jamstvo za zagotovitev dejanske avtonomije za slovensko šolo, a da gre pri vsem le za vprašanje politične volje.
Ozko tolmačenje zakonskega besedila ne zavrača »upravičene zahteve po samostojnem okraju*, marveč bi morali kvečjemu ustanoviti dva okraja, enega za tržaško, a enega za goriško pokrajino.
Zato poziva deželni odbor, naj pri dokončni razdelitvi šolskih okrajev, upošteva temeljne zahteve vseh šolskih. kulturnih, sindikalnih in poli-
tičnih komponent slovenske narodno skupnosti v deželi Furlanija-Ju-lijska benečija.
* # #
Starši slovenskeg otroškega vrtca pri Sv. Jakobu smo na sestanku dne 14. junija razpravljali o deželnem predlogu o porazdelitvi šol skih okrajev.
Ogorčeni smo ugotovili, da je deželno odbomištvo za izobraževanje, strokovno usposabljanje in kulturne dejavnosti popolnoma prezrlo želje in zahteve, ki smo jih starši vseh slovenskih šol že v preteklosti jasno in odločno izrazili i utemeljili. Prepričani smo namreč, da je možen demokratičen razvoj slovenske šole samo s popolno avtonomijo, ki jo lahko nudi le samostojen slovenski šolski okraj.
Slovenski starši zato pozivamo o-menjeno odborništvo, da spremeni svojo absurdno odločitev in upošte va pravice, želje in zahteve sloven
ske narodn« skupnosti v Italiji.
PO DVEH TEDNIH INTENZIVNEGA DELA
--- ------	I
Jutri zvečer poslovilni pozdrav letošnjega mednarodnega velesejma
Tudi bogat spored spremnih prireditev se naglo izteka - V nedeljo v ospredju vprašanja obrtnikov - Včeraj je bilo več strokovnih srečanj - Danes sestanek «mojstrov dela»
Intenzivno sejemsko življenje na razstavišču pri Monlebelu se bliža koncu. Še danes in jutri si bom« lahko na njem ogledali eksponate nad 1100 razstavljavcev iz naše dežele, iz notranjosti Italije in iz 24 tujih držav, nakar se bodo vrata velesejma zaprla. Prireditev se bo zaključila s tradicionalnim posegom predsednika prof. Faragune, 'ki bo malo pred zaprtjem pozdravil obiskovalce 1)0 zvočnikih, nameščenih v posameznih paviljonih.
Včerajšnja sejemska kronika beleži strokovno srečanje na temo »Telefonska napeljava pri obnavljanju zgradb*, ki ga je organiziralo tukajšnje vodstvo telefonske družbe SIP. Srečanje, ki se ga je udeležilo večje število izvedencev s tega področja, gradbenikov in obrtnikov, je vodil ravnatelj tržaškega sedeža družbe SIP ing. Cavazzoni.
V ,qk,viru vel^sejgfuskih dejavnosti je bilo sinoči v nekem hotelu v središču mesta srečanje med predstavniki deželnega konzorcija za uvoz in izvoz »Friulgiulia* in zastopniki tu-
•HlltlltMlllllllllllUllllllllllllllllinillllkMIMIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIMIIIUIIIIIIIIIlllIMlIfillUllllllllllllllMllllillMIMIIMIIinillllllllllJIllllllllll
MED IZGREDI PO PREPOVEDANEM SHODU MSI PRI SV. JAKOBU
Policija razgnala fašistične nasilneže in neupravičeno napadla mlade levičarje
Do neredov, v katerih je bilo ranjenih pet oseb, je prišlo po antifašistični manifestaciji, ki jo je organizirala šentjakobska rajonska konzulta
Včeraj je tržaški kvestur ponovno prepovedal zborovanje neofašistične stranke MSI, ki je bil napovedan na trgu pri šentjakobski cerkvi. Fašisti so prepoved izkoristili za ponovno rovarjenje in pobalinstvo v mestnem središču.
V znak protesta proti napoveda nemu shodu MSI je šentjakobska rajonske konzulta priredila protestno manifestacijo na sedežu krož ka ACLI. Na manifestaciji so govorili predsednik konzulte Vascotto ter predstavniki KPI, PSI in sindi katov.' Na trgu se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so sledili zborovanju. Nenadoma pa se je razširila vest, da fašisti nameravajo napasti sedež KPI in PDUP na Trgu Stare mitnice. Skupina mladih antifašistov se je žeto napotila v mestno sre dišče, da prepreči napad desničarskih pretepačev in obvaruje sedeža levičarskih organizacij.
Dejansko se je medtem na Trgu Stare mitnice že zbrala skupina na silrtih fašistov. Ko pa so videli le-v čarske mladince, so se po začet nem napadu s kamenjem umaknili preko Trga Goldoni in Ul. Gallina v Ul. Mazzit in v Ul. S. Lazzaro. V Ul. Gallina je prišlo do spopada med obema skupinama, a je policija takoj ločila demonstrante.
Fašisti so se ustavili v Ul. S. Lazzaro in postavili barikado z mizicami in stoli tamkajšnjega bara. Policija je takoj posegla ter v naletu razgnala škvadriste, ki so se razbežali po sosednjih ulicah. Policija se je nato vrnila na Trg Goldoni, kjer so se medtem ustavili levičarji, ki so počakali iz previdnosti, da se fašisti ne vrnejo v napad. Nenadoma pa je iz neisijasnjemh razlogov policija napadla tudi skupino levičarskih mladincev na Trgu Goldoni: mladinci so se skušali umakniti, prav v tistem trenutku pa so iz nasprotne strani prišli karabinjerji in policijske sile so »ujele v klešče* antifašiste. ki niso hoteli nič drugega kot braniti lastne sedeže.
Policija tu zaustavila napada in po splošnem pretepu, ki je sledil, se je moralo zateči v bolnišnico pet oseb: 20-letni član organizacije »Lotta Con-tinua* Maurizio Flora (okreval bo v 7 dneh), 47-letni Dano Mostarria (2 dneva) ter trije policijski podčastniki:	Letterio Lagana (3 dni). Gigi
Cozzuto (10 dni) in Giannantonio Con-aolato <10 dni). Consolata so pridržali v bolnišnici, medtem ko so ostalim dali prvo pomoč in jih odslovili. Po-
licija je priprla tri osebe, a jih je kasneje izpustila na svobodo.
Po tem six>)>adu se je veliko število levičarskih mladincev zbralo pred sedežem KPI in PDUP na Trgu Stare mitnice in protestiralo proti posegu policijskih sil. Proti neopravičenemu posegu je protestirala tudi skupina «Lotta Continua*. ki je v daljšem tiskovnem poročilu odločno obsodila dejavnost policijskih sil m napovedala, da bo odgovorne dejavnike policijskih sil prijavila sodišču zaradi nasilja.
Proletarske ženske si lastijo napad na CEMP
Včeraj so v tržaški redakciji tiskovne agencije ANSA prejeli le lefonski poziv, v katerem je neki ženski glas izjavil da je v telefonski kabini na Trgu Sansovino spo ročilo. Res so to sporočilo, podpisano s siglo »Ženske 24. junija* ter z naslovom »Uničimo središča o-blasti nad proletarskimi ženskami*, tudi i ašU. V njem je pisalo, da so napad na sedež CEMP dne 24. junija opravile članice te skupine z motivacijo, da ta ustanova obnavlja oblast in istitucionalizirano nad zorstvo nad žensko, katero je katoliška cerkev že izgubila
Nadaljuje «se stavka v Viiiaggiu del faneiullo
Nadaljuje se petdnevna stavka u službencev ustanove «Villaggio del faneiullo*, ki sta jo oklicali sindikalni organizaciji CGIL in CCdL-UIL, da bi protestirali proti odpustitvi dveh predstavnikov sindikati nega sveta te ustanove. Sindikalni organizaciji pozivata politične in socialne sile, naj stavkovno gibanje podprejo in sporočata, da sta pripravljeni razpravljati za rešitev tega pekočega problema.
V KRIŽU
Dež motil praznik tiska
Slabo vreme in dež sta v nedeljo motila reden potek'praznika komu-
nističnega tiska v Križu, ki sta ga priredila vaški sekciji KPI in ZK MI. Odpadla sta namreč predvidena govora dolinskega župana Švaba in deželnega svetovalca Tonela, južnoameriški ansambel «Ucayali» je moral nastopiti z izredno skrčenim sporedom, ples z ansamblom Lords pa je bil v dvorani Ljudskega doma. Požrtvovalnim prirediteljem, pa je bilo vreme le naklonjeno v nedeljo zjutraj, ko je bil na sporedu slikarski ex tem pore, katerega se je udeležilo zadovoljivo število vaških otrok.
jih držav, ki so prisotne na letošnjem velesejmu. Predstavniki družbe so prisotnim orisali delovni program organizacije, predvsem kar zadeva pospeševanje izvoza proizvodov deželnega izvora na tuja tržišča.
Včeraj so se na sejmu sestali tudi člani tukajšnjega odseka Vsedržavne zveze izvedencev v elektrotehniki in elektroniki, katerim so člani velese-jemskega vodstva predočili načrte za obnovo sejmišča. Z deli za preureditev nekaterih paviljonov vzdolž Ros-seltijeve ulice bodo začeli takoj po zaključku velesejma.
V nedeljo pa so se na sejmu sestali obrtniki iz Furlanije - Julijske krajine, in sicer na seminarju o zadružnem sodelovanju v obrtništvu, ki ga je organizirala Deželna obrtniška zveza. Seminarja so.se med drugimi u-deležili pristojni deželni odbornik Dal Mas. župan Spaccini, predsednik trgovinske zbornice dr.	jn
druge osebnosti. Poročevalec prof. Gegsa.. je poudaril, da se zadrj|^ne obijkoi..,spdelovanja v obrtništvu fjijpi v naši deželi čedalje bolj uveljavljajo. nemoteno delovanje zadrug pa občuteno zavirajo pomanjkljivosti v ustrezni zakonodaji. V zvezi z načetimi temami je deželni odbornik Dal Mas zagotovil, da bo deželna uprava upoštevala predloge, ki so prišli na dan med razpravo, in sicer toliko bolj, ker so pravkar v pripravi nekatere nove zakonske norme, ki se nanašajo na obrtniške in rokodelske dejavnosti v Furlanijl-Julijski krajini.
Za danes dopoldne je v okviru velesejma na sporedu sestanek tukajšnjih »mojstrov dela*. Na seji bodo razpravljali o trgovinski in industrijski vlogi Trsta. Uvodno poročilo bo podal dr. Salvi, predviden pa je tudi posega bivšega predsednika vsedržavne zveze mojstrov dela ing.
Petrarolija iz Rima. Razpravo vodil tržaški starosta kategorije Crisman.
Tržaška občina javlja, da Rižarna odprta ob delavnikih od 10. ure do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Kot doslej bo Rižarna zaprta ob ponedeljkih.
Od včeraj v Trstu komisija izvedencev zdravstvenega sveta
Včeraj je dospela v Trst komisija izvedencev Višjega zdravstvenega sveta in Višjega zdravstvenega zavoda, da prouči razmestitev oddelkov nove bolnišnice pri Katina-ri. Izvedenci so v spremstvu pred-
sednika deželne bolnišniške ustanove odv. Morgere obiskali župana Spaccinija in predsednika pokrajine Ghersija. Kasneje pa so se člani komisije sestali z rektorjem tržaške univerze de Ferro in skupno z njim razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadevajo gradnjo nove bolnišnice. V petek bo odv. Mor-gera imel tiskovno konferenco na katinarskem gradbišču.
DANES V MILJAH
Nadaljevanje festivala komunističnega tiska
Z zanimivo okroglo mizo o mladinski zaposlitvi, ki bo v dvorani «Lo Scjucro* ob 19.30, se bo danes nadaljeval v Miljah praznik komunističnega tiska, ki ga prireja milj ska sekcija KPI. Ob 21. uri pa bo na Trgu Marconi celovečerni koncert pevca Gina Delisa, ob isti uri pa bodo v dvorani «Lo Squero» predvajali film o i potresu v naši deželi.
NOVEMBRA LETOS V TRSTU
GOSTOVANJE SRBSKEGA NARODNEGA POZORIŠTA
Beograjčani bodo predstavili Goldonijeve «Ribarske svadje» (Baruffe chiozzolle)
Jeseni, novembra bo prišlo na gostovanje v Trst in v Gorico beograjsko Srbsko narodno pozorište, ki bo prineslo v Trst Goldonijeve «Barufje chiozrotte» v prevodu «Ribarske svadje». S tem v zvezi je bilo sinoči v gledališču Rossetti srečanje med predstavniki beograjskega gledališča in predstavniki tržaškega Teatro Stabile per il Friuli - Venezia Giulia ter predstavniki tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. V imenu gostiteljev je beograjske goste pozdravil dr. Guido Botteri. ki je podčrtal, da so tržaški gledališčniki včasih v zadregi spričo resnosti in odzivnosti jugoslovanskih gledališč in jugoslovanskega občinstva na gostovanja italijanskih gledališč. Če pa z italijanske strani ni tolikšne vneme, je rekel Botteri, je to posredno dokaz, da italijanska stran smatra izmenjavo gledališč in gledališke umetnosti že kot nekaj povsem normalnega, čemur ni treba dajati posebnega poudarka. Seveda pa obstaja med Trstom in jugoslovansko stranjo določeno nevarnotežje kar se tiče odzivnosti občinstva in je pred tržaškim Teatro Stabile še‘dolga pot, da se dosežejo boljši rezultati. Toda na italijanski strani — je poudaril Botteri — je dobre volje veliko in rezultati ne bodo izostali. V imenu tržaškega gledališča je Mes-sina Botterijev uvod dopolnil s predlogom. ki je prišel iz beograjskih vrst. da bi se namreč, okvir gostovanj razširil in da bi italijansko gledališče ne ostajalo le v glavnih mestih, pač pa bi gostovalo na primer v Novem Sadu ali kje drugje. Govor je bil celo o Dubrovniku in dubrovniškem festivalu, pri čemer bi mogli italijanskemu gostu pomagati na poti do južnodalmatinskega mesta kot posredniki jugoslovanski gledališčniki.
V	imenu Slovenskega stalnega gledališča je spregovoril Filibert Be-nedetič, ki je izrazil pripravljenost slovenskega gledališča, da pomaga italijanskemu trždškemu gledališču glede priprave gostovanja beograjskih gostov. Hkrati pa je dodal, da bi bilo treba pomisliti na festival manjšinskih gledališč, na katerem bi sodelovala manjšinska gledališča z naše strani in z one strani meje.
V	imenu beograjskega Srbskega narodnega pozorišta se je za gostoljubje zahvalil njegov ravnatelj Predrag Dimdovič, ki je podčrtal neposrednost tega stika in dodal, da postaja gostovanje gledališča in izmenjava ansamblov že nekaj normalne ga, kar pa da še ni konec, kajti maš naslednji korak bo, ko se bomo še bolje spoznali, da si bomo izmenjavali tudi scenariste in režiserje, morda tudi razpisovali štidendije za gledališke visoke šole*'.-
• Poštna uprava sporoča, da bodo
1.	julija stopile v veljavo nove pošt-
iiiiMiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiii
NADALJEVANJI PROCESA PROTI DEMETRIU CA M POLU
Priča je videla mladeniča bežati po Ul. Muraglione
Danes popoldne si bo sodni zbor ogledal kraj zločina
ne vizitke po 120 lir, ki bodo nadomeščale tiste veljavne 45 lir, ki so jih pr.ed časom ukinili z ministrskim odlokom. Vsakdo, ki bi rad zamenjal stare poštne dopisnice naj to čimprej stori na poštnih uradih.
Izvoljen odbor Zbornice časnikarjev dežele F-JK
Včeraj se je sestal novoizvoljeni odbor Zbornice časnikarjev dežele Furlanije - Julijske krajine, ki si je razdelil razne funkcije. Za predsednika je bil izvoljen Italo Soncini (profesionalec), za podpredsednika Saro Finizio (publicist), za tajnika Slavoljub Štoka (profesionalec) in za blagajnika pa ^lario Sfilli (profesionalec). Seji so prisostvovali tudi drugi izvoljeni svetovalci in sicer l>eone Smoquina (profesionalec), Francesco, Parmeggiani (profesionalec), Fulvo Fumis (profesionalec) in pa publicist Marcello Bertogna. Po izvolitvi sta tako predsednik Sončim kot tajnik Štoka na kratko spregovorila o smernicah delovanja, novega odbora.
Sindikati za splošno zamrznitev stanarin
V zvezi z zakonskim odlokom, ki podaljšuje veljavnost zamrznjenih stanarin do 31. oktobra 1977, vendar le za najemnike, katerih letni dohodek ne presega 5,500.000 lir, je pokrajinska zveza CGIL-CIS L-UIL posegla pri parlamentu s pozivom, naj raztegne olajšavo tudi na najemnike, ki imajo več kot
5,5	milijona lir letnega dohodka. Pokrajinska sindikalna zveza ugotavlja, da bi odprava olajšave povzročila nevarne socialne napetosti v državi in vabi vse demokratične sile in predvsem delavce, naj podprejo to zahtevo, ki jo ka kor znano zagovarja tudi Združenje stanovanjskih upravičencev SU NIA.
»Videla sem	moškega,	ki	je	tekel
mimo mene. Bil je mlad. kakih 20 do 25 let, ni	nosil plašča,	pa	tudi
klobuka ne. Oblečen je	bil	v	jopič
temne barve in na hrbtu sem videla velik bel madež. Postava je bila ukrivljena in imela sem vtis, kot da bi bil bolan. Nosil je srednje dolge lase, nekako do vratu, precej temne. a ne črne.* Tako je na včerajšnjem zasedanju tržaškega porotnega sodišča opisala človeka, ki je v nedeljo, 24. februarja 1974. to je na dan umora Norme Cavallarin, tekel po Ul. Muraglione. priča Gertrude VVatzer iz Ul. Molino a vento 10. Watzerjeva je	edina, ki	je	po	vsej
verjetnosti videla morilca priletne ženske. Tiste nedelje je bilo vreme zelo mr^o in pihala je močna burja. Bili smo v času prepovedi vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih ter
I mednarodni vzorčni
Tržaški velesejem
URNIK: ob (telovnikih od 16. do 63.
ob oobotoh in nodol|oh od 10. do 13. - od 16. do 24. VSTOPNINA: 1.000 lir (znižano 600 lir)
17./29. junij 1977
VHOD NA TRGU DE OASPERI 1 In v UL. REVOLTELLA
OBVESTILO
lastnikom TV sprejemnikov
Pozor! S 1. februarjem 1977 .so bile globe, predvidene za lastnike TV sprejemnika, ki ne bi plačali predpisane naročnine, zvišane na 150.000 lir za črno-belo TV ter na 300.000 lir za barvno TV.' Poleg globe pa bo lastnik TV sprejemnika motal plačati tudi naročnino.
(Zakon št. 90 izdan 31. 3. 1977).
RAI Italijanska radiotelevizija svetuje tistim, ki svoje dolžnosti niso opravili, naj v lastnem interesu naročnino čimprej poravnajo, da bi se s tem izognili sankcijam, ki so predvidene za tiste, ki naročnine niso plačali.
V vseh poštnih uradih so razstavljene tabele s kvotami, ki jih je treba plačati.
RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA RAI ITALIJANSKA RADIOTELEVIZIJA
so bile ceste popolnoma prazne. Tudi Watzerjeva se je zadržala na ulici le za kratek čas, kolikor je bilo pač liotrebno, da je peljala na sprehod psa Nerona. Prav tedaj pa je videla človeka, ki ji je ostal izredno vtisnjen v spomin in to iz več razlogov: kljub mrazu je bil brez plašča in brez klobuka, imel je madež na hrbtu in dokaj nenavadno postavo. Med pričevanjem VVatzerjeve je u-kazal predsednik Maltese karabinjerjem, naj odpeljejo obtoženca Demetria Campola iz sodne dvorane, da preveri podobnost med obtožencem in opisom Watzerjeve, ki še ni videla Campola.
Na včerajšnjem zasedanju je sodni zbor zaslišal še štiri priče: znanko Cavallarinove Gisello Padovan, brata upravnika bara na Istrski ulici, kamor sta obe ženski zahajali, France-sca Seneseja in točajko Giorgino Knez (nobeden bd treh ni povedal nič pomembnega) ter gasilca Emilia Ra-potra, ki je skozi okno vlomil v stanovanje in, ko je videl truplo na postelji, iz notranje strani z izvijačem odprl vrata. Ob začetku včerajšnje razprave so tudi soočili sosede Cavallarinove s sostanovalko Campola Palmo Roso, vendar je bilo soočenje negativno.
Proces se nadaljuje danes dopoldne z zaslišanjem zadnjih dveh prič in dveh policijskih funkcionarjev, popoldne pa bo ogled kraja zločina.
V Benetkah našli Perusinijcv avto
Agenti komisariata javne varnosti San Polo iz Benetk so včeraj ponoči na velikem parkirišču na Trgu Roma v Benetkah našli avto fiat 132 rumene barve z evidenčno tablico UD 306295, last prof. Gaetana Perusinija, ki so ga še neznani morilci zadavili v stanovanju v Ul. Colonna 7 v noči od 12. na 13. junij letos. Ko je policija našla truplo, je takoj začela z iskanjem avta, ki pa ga niso našli vse do včeraj ponoči. Domnevajo namreč, da je ukradel avto prav mo rilec, ki je Perusiniju ukradel torbico z denarjem, z dokumenti in s ključi avtomobila. Avto, kj so ga našli v Benetkah, je bil pravilno parkiran in zaklenjen ter je treba odkritje pripisati le radovednosti nekega policista. Včeraj je odpotovala v Benetke skupina tržaških preiskovalcev, kj so v poznih večernih urah pripeljali Perusinijev avto v policij sko vojašnico pri Sv. Soboti.
Skrunilci grobov ukradli skrinjico s človeškimi kostmi
V Bošketu ob cesti, ki pelje na Lovec .je včeraj popoldne 69-letni Oscar Trani iz Ul. Marchesetti 3 naše! svinčeno skrinjico, v kateri so bile človeške kosti. Nemudoma je poklical mestne redarje, ti pa policijo, ki je ugotovila, da gre za skrinjico, kakršne ugrabljajo na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani ob prekopu grobov. Na skrinjici pa ni bilo etikete s številko, iz katere bi lahko ugotovili, kje so .jo, še neznani skrunilci grobov, ukradli, Skrinjico s posmrtnimi o-stanki človeka, ki je umrl pred približno desetimi leti, so prenesli na pokopališče pri Sv. Ani.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 28. junija
ZORANA
Sonce vzide ob 5.18 in zatone oh 20.58. — Dolžina dneva 15.40. — Luna vzide ob 17.55 in zatone ob 2.55. Jutri, SREDA, 29. junija PETER in PAVEL
Šolske vesti '
Ravnateljstvu državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim u<:' nim jezikom «ž. Zois*, Trst, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da je čas z* vpis za šolsko leto 1977/78 še danes. 28. junija t.l. Prošnje sprejema tajni' štvo od 10. do 12. ure.
Vpisovanje učencev v prvi razred osnovne šole na Opčinah bo v šolskih prostorih od 9. do 12. ure vsak de' lavnik do 30. junija.
Razstava ročnih del in likovnih 1** delkov na srednji šoli Ivan Cankar bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure do 30. junija 1977.
Gledališča
.'iVDltOKU
Danes ob 21.30 Goldonijeva komedija «Antikvarjeva družina* v *z;
vedbi Teatra Stabile. Rezervacije Prl osrednji blagajni, Pasaža Protti.
FESTIVAL OPERETE
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372) so v prodaji vstopnice z* prve predstave tradicionalnega stivala operete*, ki zaobjema letos čelo Lombarda in Ranzata «Cin-Ci-Lš»’ Straussov «Sogno di un valzer* in A' brahamov «Ballo a'l Savoy».
BOTTA - GUERRATO DANES V CCA
Danes, 28. junija, bo ob 20.30 nastopil v dvorani CCA (krožek za kulturo in umetnost) v Ul. S. Carl® štev. 2 duo Rotta - Guerrato. Izva' jala bosta glasbe Gorzaraisa, Pulit*' ja, Dovvlanda, Vidalija, Besard®-Giulianija, Spohra in de Mudarre-Vstop prost.
Kino
M1RAMARSKI PARK »Luči in zvoki* Predstavi: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramar* (v nemščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di M1' rainare* (v italijanščini). Prevoz 1 motornim čolnom od pomola Aud8' ce do grljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50). Po predstavi iz grlja**' skega portiča dva povratka. , Ariston Poletni kino ob 21.30 ‘Ne cerchio*. Režija Gianni Minell®-Prepovedan mladini pot 14. letom-Mignon 16.30 «L’ultima orgia del ter-zo Reich*. Prepovedan mladini P°® 18. letom. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Crescete e moltiP*’-catevi*. Raimond Pellegrin, Fra®-cesca Romana Coluzzi. Prepoveda** mladim pod 18. letom. Barvni fll®1, Grattacielo 16.30 »L ala o la coscia?* Louis De Funes. Barvni film. Fenice 16.30 «La corsa piu pazza del mondo*. Raul ^ulia in Norman B<*r' ton. Barvni film.
Excc|sior 16.30 «11 pianeta proibito*-Znanstvenofantastični film.
Eden 17.00 «Tre donne*. Barvni filB'-Ritz 16.00 »Lettere ad Emanuelle*-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film.
Aurora 16.30 «11 cinico, 1’infame e i) ■ violento*. Tomas Milian. Barvni Capital 16.30 »Casanova e Compans'*; Tony Curtis. Prepovedano mladi**1 pod 18. letom, Rarvni film.
Cristallo 16.30 »La pretora*. Edviž* Fenech. Prepovedan mladini pod I®-letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «Orzowei — il figi*0 della savana*. Barvni film. Filodranimaticn 16.00 «Gola profond* nera*. Prepovedan mladini pod 1®' letom. Barvni film.
1 Ideale Danes zaprto, ltnpero 16.30 «Tutti possono arricch*' re, tranne i poveri*. Enrico M®n' tesano, Silvia Dionisio. Barvni f*!**1’ Radio 16.00 «11 gigante*. James Dea*1-Barvni film.
Vittorio Veneto Danes zaprto.
Astra 16.30 «Incredibiie viaggio ver*® 1’ignoto*. Barvni film.
Volta (Milje) Danes zaprto.
Vreme včeraj: Najvišja dnevna tem j peratura 18,3 stopinje, najnižja 15,5, | ob 13. uri 18,1, zračni pritisk 1014,6 j mb. ustaljen, vlaga 64-odstot.na, padlo je 15,2 mm dežja, brez vetra, nebo skoraj oblačno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
DrTe 27. junija 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 80-letna Maria Grimal-da vd. Fachin, 84-letna Caterina Rossi, 71-letna Maria Radie, 67-letni Um-berto Pausche, 63-letni Umberto Li-bertini, 77-letni Luigi Braida. 66-letna Maria Calligari, 86-letni Umberto elementi Silvio, 66-letni Giuseppe Ratti, 78-letni Giuseppe Gazzeri, 66-letni Car-mine Fontanella.
Izleti
SPRT prireja dne 8., 9. in 10. jul*Ja za učence tretjih razredov nii*H® šole in za višješolce avtobusni dše na Triglav. Vpisovanje je na sede*11 ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 do če trtka, 30. junija.
Prispevki
^ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Er-ta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. S. Cilino 36.
(Od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica T.
Ob 1. obletnici smrti dragega ta Josipa Tanceja daruje Mila družino 10.000 lir za vzdrževanje s®°' menika padlim v Križu in 10.000 lir pevski zbor Vesna.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU«®*
Nočna služba za zavarovance lNA in ENPAS od 22. do 7. ure: tek*1' št 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica! t®*(' 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek-tel. 225-114; Božje polje ■ Zgonik: tek 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: ^ sljan: tel. 209-197; žavlje: teL 213-13/. Milje: tel. 271-124.
Po dolgi bolezni nas je zapustjl naš dragi
ANTON PEČAR
pošten, delaven obrtnik	*
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 28. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Elizabeta, sinovi, svojci in drugi sorodniki
Prašimo tihega sožalja
Trst, 28. junija 1977	Pogrebno podjetje Ul. Zonta, 2
Zapustil nas je 6
JOŽEF 0STR0UŠKA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 28. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti, Salež št. 8, na zgoniško pokopališče.
Žalujoča družina Ostronška
Zgonik - Salež, 28. junija 1977
OD 9. DO 17. JULIJA NA RAZSTAVIŠČU TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Tudi letos bogat in vsestranski spored pokrajinskega festivala Unita in Dela
Kulturni in politični program z nastopi glasbenih skupin, pevskih zborov, predvajanjem filmov ter okroglimi mizami in političnimi razpravami
Po pozitivni lanskoletni izkužnji, prireja tudi letos tržaška federacija KPI pokrajinski festival »Unita* in «Dela», ki bo na razstavišču tržaškega velesejma od sobote, 9. julija, do nedelje, 17. julija, torej celih devet dni. Ta obsežna mani festacija, ki je zahtevala izredno organizacijsko sposobnost, bo zaobjemala nastope pevskih zborov in glasbenih ansamb.ov, gledališke prireditve, predvajanje dokumentar cev in filmov, glasbene recitale, okrogle mize, javne razprave, govore vidnih družbenopolitičnih o-sebnosti itd. Ves čas festivala bodo delovali dobro založeni kioski, na razpolago pa bodo tudi knjige in plošče. Svoje paviljone bodo o-premili ZKMI, ARCI, UDI, »Italija-čile», «Italija - ZSSR» in «Italija -Španija*. Prirejali bodo tudi na gradna tekmovanja, stalno pa bo deloval paviljon posvečen izključno otrokom.
Program bo sledeč: v soboto 9. julija bo nastop TPPZ pod vodstvom Oskarja Kjudra, nato pa bo'igralski ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu uprizoril »Benečan ko*. V Nedeljo bo najprej nastopil znani južnoameriški ansambel »Los Ucayali», nato pa bo glasbeni recital francoskega pevca Tea Ferro-ja. V ponedeljek 11. julija bo nastopila občinska godba na pihala »Verdi*, nato pa bo koncert jazza s kvartetom Enrica Rave. Naslednjega dne bo nastopila glasbena skupina «Gruppo d’espressione e di ricerca musicale*, nato pa bo ansambel tržaškega Stalnega gledališča predstavil igro »La famiglia dell’antiquario* Carla Goldonija.
V	sredo bo kulturni spored obsegal istrske in dalmatinske pesmi, v okviru večera posvečenega Španiji pa bo nastopil kitarist Jose Menes-seja. V petek, 14. julija, bo nasto pila priznana glasbena skupina »Giorni cantati», nato pa 1>:> v ok viru afriške folklore prikaz ko.igoš kega baleta «Kwuezo». Kulturni spo red bo naslednjega dne vseboval nastop pevskega zbora »Bratstvo* iz Marušičev ter nastop pevskega zbora italijanske narodnostne skupnosti v Bujah. Istega dne se. bo tržaškemu občinstvu predstavil glasbeni ansambel «Area». V sobo to bo nastopil pevski zbor Dopola voro ferroviario »Bonato* ter pevski zbor «Vesna» iz Križa. Pozneje bo nastopil tržaški igralec Mario Maranzana. Zadnji dan festivala, v nedeljo, bo nastop godbe »Naša sloga* iz Babičev, nastop znanega ro manjolskega orkestra Piera Ragn,i-ja, nato pa še nastop okteta iz Nove' Gorice. Vse predstave kulturnega sporeda bodo v večernih urah.
V	okviru političnega sporeda bodo vsak večer na sporedu razprave, o krogle mize, srečanja in govori. V soboto, 9. julija, bo okrogla miza na tgmo »Stremljenje likovne umet
nosti za novo kvaliteto življenja*, v nedeljo bo ob 9. uri šahovska simultanka, ob 19. uri pa srečanje z bivšimi emigranti iz Avstralije. Ob 20. uri bo srečanje s sen. Jelko Gerbec in posl. Antoninom Cuffarom, ki bosta govorila o enoletni izkušnji v parlamentu. Naslednjega dne bo ob 19. uri razprava na temo »Rifor-ma višje srednje šole*, ob 20. uri pa bo 'okrogla miza med predstavniki političnih strank na temo »Volitve rajonskih odborov, decentrali zacija in ljudska soudeleba*. Priso ten bo tudi odbornik za decentralizacijo bolonjske občine Giuseppe Lon-go. V torek bo ob 19. uri razprava na temo «Demokratična budnost in obnova države* ter ob 20. uri razprava na temo »Humin, boj za ob-itbvo*. V sredo bo spet ob 19. uri pogovor o argumentu »Ženske in politika: revija za ženske za novo družbo*, ob 20. uri pa bo okrogla miza na temo »Informacija v Trstu: tisk RAI - TV in zasebne radijske postaje*. Naslednjega dne bosta na sporedu dve razpravi, in sicer »študentsko gibanje v Trstu: premislek in perspektive* ter «Materinstvo in nosečnost*. V petek bo na sporedu predavanje »Zakonski osnutek KPI
za šolo* ter okrogla miza o »Vlogi Trsta in Istre v primorski kulturi*. Sodelovali bodo med drugim tudi pisatelj Fulvio Tomizza, režiser Franco Giraldi, filmski kritik Tullio Ke-zich, pisateljica Fausta Cialente in istrski pesnik Ano PeLizzer. V soboto bo javna razprava na temo »Osem dni z otroki na našem festivalu: izkušnja animacije*, ob 20. uri bo srečanje z sindikalistom Brunom Trentinom, ki bo govoril o problemu mladine, delovnega razreda 'in zaposlitve. Zadnji dan festivala bo ob 9. uri mednarodni šahovski brzotur-nir, ob 20.30 pa bo zaključna prireditev festivala, na katerem bo govoril član vsedržavnega vodstva KPI in direktor »Unita* Alfredo Reichlin.
Vpisovanje v otroške vrtce
Uprava občine Devin-Nabrežina sporoča, da bo vpisovanje gojencev v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1977/78, v dneh 28., 29. in 30. junija od 14. do IB. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev.
USPEL MNOŽIČNI IZLET SPI NA KOROŠKO
Goriški Slovenci so izrazili solidarnost koroškim bratom v boju za lastne pravice
Tajnik SPI Marko Waltritsch je na prireditvi v Borovljah prinesel pozdrave Primorcev - Goričani so bili na Gosposvetskem polju
n,||||Hmif||||||,|||||m||||MI|||||t|f,„fmm,minil
V "DRUŠTVENI DVORANI PD <tl. GRUDEN*
IZREDNO LEP PEVSKI VEČER V NABREŽINI
Navdušujoč nastop vseh treh domačih zborov
Sobotni sklepni nastop moškega dekliškega zbora PD Igo Gru deti ne bo šel zlepa v pozabo. To podoživljanje ob izbrano zapeti slovenski pesmi Nabrežincem in va ščanom okoliških krajev pripoveduje pravzaprav o tem. kako se je potihoma rojevalo, oblikovalo in ustvarilo nekaj, na kar so domačini lahko upravičeno ponosni: u-stvarili so. kljub nemajhnim težavam, tri pevške skupine, katerih petje presega okvire običajnega vaškega petja in stopa* na pot, ki pelje do resnične kvalitete tovrst rih amaterskih zborov. Ne bi radi primerjali, ocenjevali a kot poznavalci in ljubitelji petja, pa čeprav nismo cenzorji smemo ven-
Danes praznuje 80 let naša draga mama, babica in prababica
PAVLA GOMBAČ
Ob tem pomembnem jubileju ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let hčere, zetje, vnuki z družinami, Pavel ter mala Sara.

BENEŠKI DNEVNIK
Vaški odbori v občini Tipana za izvajanje zakona o obnovi
Zakaj kar trije domovi za ostarele - Ustanovitev društva «Naše vasi»
Občina Tipana je med beneški mi občinami, ki jih je prizadel potres, ipo vsej verjetnosti tista, ki ima največ problemov. Tu namreč tudi po potresu ni prišlo do tesnejše povezave med občinsko upravo in prebivalstvom, ki tako ni imelo možnosti, da bi soodločalo o ukre pih, ki so bili povezani z obnovo teh krajev Kot povedo prebivalci; sta o dodelitvi montažnih hišic odločala samo dva občinska odbor nika. Prav tako so ljudje zaskr-
V občini pa se je poleg že obstoječih |K)litičnih formacij (kr ščanske demokrazije, ki ima v rokah občino, in socialdemokratov, ki so opozicijska stranka), ustanovila tudi sekcija KPI, ki je v so boto organizirala svoje drugo iav-no zborovanje, ki ga je karakte-rizirala predvsem močna prisotnost mladine in žena. Poslanec Lizzero, ki vodi komisijo KPI o obnovi no potresu, je ljudem orisal novi za kon o popravilih hiš, obenem na
bljeni zaradi izdelave podrobnih ' poudaril važnost osimskega spora načrtov saj se bojijo, da bodo zlima za gospodarski in vsestran-tudi ti’ sad samovoljne odločitve ski prerod Beneške Slovenije Za občinske uprave ali celo dela u- nimanje ljudi za to problematiko prave Tudi sama občinska upra- se je pokazalo pri široki razpravi, va e namreč v struni krizi, od glede katere moram., poudariti,, da potresa sem se je zvrstila že cela je v njej večkrat or,šla do izraza vrsta odstopov in zamenjav	I nujnost tesnejših stikov z obmej-
posebno pa ljudi skrbi osnovni Inimi kraj, v Sloven,ji. predvsem problem obnove' to ie. ali oo z z Bregink-m. Glede obnove same obnovo zagotovljena možnost živ- pa je med ljudmi prišle do ure-ljenja in razvoja, kai pomeni, da i pričanja, da ho potrebno obnoviti, bi poleg obnove bivališč morali oziroma na novo
skrbeti tudi za gospodarski prerod.
‘Prav v tem smislu pa je opaziti zelo negativne tendence, v občini so namreč v načrtu kar trije domovi za ostarele, pri dveh pa so dela že začeta in hitro napredli jejo. Ljudje se zaskrbljeno spra šujejo. čemu ti domovi. Res ie si cer, da je struktur« prebivajva taka, kot v mnogih beneških krajih, da je torej precej starejših ljudi, vendar ne toliko, da hi zarije pili potrebni kar trije domovi. Zato ti domovi nuinn postavi'a in vprašanje o tem. kakšna nai bo bodoča namenhnost teh kraiev.
To so seveda le nekateri najak tualne.jši problemi, s. katerimi se soočajo ljudje tipanske občine. Ob stajajo pa seveda tudi stari n m blemi. med katerimi na: omenimo zlasti odrezanost nekaterih vasi, predvsem Plestišč in Prosr.ida.
Majski potres je vsekakor moc no poslabšal že tako slab položaj občine, obenem pa je povzročil „ ljudeh kvalitetno rast zaves,, in utrdil v njih voljo, da soodločajo pri izbirah, ki jih zadevajo Že maja lani so se v nekaterih vaseh organizirali vaški odbori zdaj pa so se predvsem mlajši ljudje od ločili, da ustanovijo društvo »Naše vasi*, ki ga bod,;i v kratkem tudi formalizirali pred notarjem.
odbore, ki nai . opozarjajo na zahteve in nrohle mp posameznih vasi, da se tako doseže čim hitrtdše izvajanje zakona o obnovi. Glede na splošno vrenje med prebival.-.tvom. narast zavesti In na voljo soodločati o reševanju najnujnejših ■ problemov, ustanovitev Uh širokih odborov, ki nai bi zajeli vse družbene in politične sile. ne bo povezana s posebnimi težavami.
Nasiop pevskega /bora iz Sv. Lniarla
V organizaciji KNALUSUI iz Pa dove ter pod pokroviteljstvom ob čine Padove je bila prejšnji teden revija pevskih zborov, ki gojijo ljudsko pesem, Sodelovali so zbori iz vse Italije, ha sobotnem večeru pa je nastopil tudi pevski zbor iz Sv Lenarta, ki je pori vodstvom Avgusta Osgnaeha zapel vrsto do mečih slovenskih pesmi ter nekaj fdHanskih Pevovodja je pred na stopom občinstvu tudi orisal delovanje zbora ter ljudi seznanil z vsebino pesmi Isti večer kot pevski zbor iz SV. Lenarta je na reviji na stopil tudi francoski zbor iz Doline Aoste.
darle reči: tu. v zborovskem petju, so Nabtježinci na samem vrhu V društveni dvorani se je trlo ljudi iz vseh koncev, domačinov, iz okoliških krajev in iz Trsta, po vabljenih in nepovabljenih, ki so ob koncu vsake pesmi navdušeno zaploskali pevcem. Smemo reči. da je publika resnično uživala, ob razhodu pa komentirtla nastop. Ni nam dano, da bi strokovno ocenjevali kvaliteto petja (o tem bo najbrž govora v drugih sredstvih javnega obveščanja, saj je bil med prisotnimi tudi glasbeni kritik radia Koper Ivan Silič), pa smemo vendar reči, ne da b’ se pri tem motili, da smo v soboto zvečer poslušali kar se da ubrano in tehnično oblikovano petje, ki je šlo vsem do srca. Hvala za to pev: cem in hvaja pevovodji prof Ra doviču. Zacfrijb, 19. pesem, »Peseni o svobodi* Radovana Gobca, so morali pevci (tokrat mešani zbor) po dolgotrajnem ploskanju pono viti. Splošno mnenje prisotnih in samih pevcev je, da je bil eden najbolj, če že ne najbolj uspei, koncertov obeh zborov, posebno moškega. Za trud, ki so ga v priprave za nastop vložili pevci in zborovodja se je uv.idoma v ime nu vseh zahvalila članica zbora Tatjana Rojc. Patricija Terčič pa je doživeto recitirala Iga Grudna «Naš Kraš*. Pevci so se nam predstavili z izbranim programom 19 slovenskih, umetnih in narodnih pesmi, ter pesmimi tujih avtorjev. Dekliški zbor je kot prvi zapel osem pesmi, od katerih sta dve novost repertoarja (Srebotnjakova »Kraška vas* in Zoltana Kodal.v.ja «Ave Maria*), moški zbor pa prav takč osem pesmi, od katerih so novost tri (narodna v priredbi Rada Simonitija »Ljubavne pesmi Rezije*, duhovna črnska pesem priredbi Ignacija Ote «Nobody know»» ter Rada Simonitija «Ma kedonskp ljubavne pesmi*). Zadnje tri pesmi pa sta zbora -zapela združeno. Izbor pesmi torej teži k temu, da so si, kar so si pevci in zborovodja postavili za cilj za sledečo sezono:	dosežena kvaliteti
namreč ta čaj; že dopušča odte-žitev sporeda. Prof. Radovič se ri kar se programa tiče že odločil in ker se ie odločil, bo tudi izpe ljal, seveda s pomorijo maksimal ne zavzetosti in resnosti pevcev s?m'h. če že govorimo o doseženi kvaliteti zborov samih, smemo nrav isto trditi za oba solista: Bruno Kralj in Ladi Caharija pta svoje opravila v zadovoljstvo vseh. Oba zbora, ki ju ta teden čaka še sne manie na tržaškem m koprskem radiu, sta tako efektno zaključila sezono. Zasluženi odbor bo * trajal usian&itTvaVkc j * septembra. Nato bodo pevci za občinsko upravo cukali rokave da b naslednje leto dostojno proslavili 10-letnico obno vitve zbora.
I. Pertot
V MILJAH
Zaključena razprava » peli varianti regulacijskega načrta
PISMO INŽ. BRUNNSCHMILERJA
Ni še sporazuma za odkup tovarniških prostorov?
Bodo zgradili novo tovarno v industrijski coni, da se lahko razširi razstavni prostor?
Pred petnajstimi dnevi je na ti skovni konferenci o zaključkih letošnjega sejma Espomego predsednik goriške trgovinske zbornice De lio Lujneri dejal časnikarjem, da so pogovoi ‘ med trgovinsko zbornico, občino in tovarno Brunnschvvei-ler, zato da bi se našel sporazum o preselitvi tovarniških prostorov, v zaključni fazi. Tako smo vsaj tolmačili izjave predsednika Lupieri ja in to smo tudi napisali. Kronist goriškega Piccola pa je napisal, da so se pogajanja zaključila.
Ta izjava očividno ne odgovarja resnici in zaradi tega ni bila všeč lastniku omenjene tovarne, inženir ju Carlu Brunnschweilerju, ki je poslal goriškim časopisom pismo, v katerem objasnjuje svoje stališče do tega vprašanja.
V tej tovarni, ki se nahaja v ze lo starih poslopjih na prostoru tik za razstaviščem Espomego, je zaposlenih okrog šestdeset delavcev. Po načrtih goriške občine in tudi goriške trgovinske zbornice bi se mo rala tovarna «izseliti»: tu naj bi zgradili dodatne paviljone gospo darskega razstavišča. Tovarno naj bi nanovo zgradili v industrijski coni. Seveda pa zahteva lastnik tovarne primerno odškodnino. Na trgovinski zbornici skušajo, vsaj ko likor nam je znano, doseči od de
želne vlade maksimalno možno odškodnino. Ne vemo kolikšne so razlike med zahtevkom inž. Brunn-schvveilerja in možnostmi, ki jih daje zakon.
Lastnik tovarne v svojem pismu polemično piše o tem kar je bilo rečeno na tej tiskovni konferenci. Sam pravi, da se pogajanja za preselitev tovarne na novo zemljišče niso še zaključila. Nima še na razpolago niti zemljišča, niti gradbenega dovoljenja goriške občine. Ali bo prišlo do razlastitve, zato da bodo lahko na zemljišču sedanje tovarne zgradili razstavne paviljone? V pismu trdi še, da je večkrat zahteval posredovanje ^deželnih o-blasti, tega pa doslej ni bilo. Tovarnar se ob koncu svojega p:sma sprašuje ali hočejo zapreti tovarno, ki daje delo specializiranim delavcem in ki ni doslej poznala krize in težav.
• V Doberdobu bo jutri, v sredo. 29. junija, ob 18. uri seja občinskega sveta. Nadaljevali bodo z obravnavanjem dnevnega reda prejšnje seje.
• Do 9. julija je treba vložiti prošnje za poučevanje na nižjih srednjih šolah. Zainteresirani dobijo vse informacije na solskem skrbništvu.
Prejšnji teden je miljski občinski svet razpravljal o pomislekih dodatkih na peto varianto deželnega regulacijskega načrta in izglasoval nekatere odgovore raznim pripombam in pomislekom k temu načrtu, /c pred časom je namreč občina priredila več okroglih miz in razprav na to temo, katerih so se udeležili predstavniki raznih političnih, socialnih in gospodarskih komponent miliske občine.
Razpravo je odprl odbornik Borne, ki je podčrtal nekatere zelo važne in pozitivne točke te variante, posebno kar zajema nove gradbene zmogljivosti, ki jih predvideva ta načrt Krajšo debato je- zaključil župan Bordon, ki je ugotovil, da pomeni varianta korak naprej pri obrambi in boljši ureditvi celotnega ozemlja miljske občine.
«Goriški Slovenci izražajo popol-> solidarnost koroškim bratom, ki se borijo za svoje pravice, ka tere jim krati avstrijska vlada, ki krši sedmi člen avstrijske državne pogodbe. Kot državljani italijan ske republike menimo, da mora avstrijska vlada dati svojim državljanom slovenskega jezika vse, kar je upravičeno zahtevala, in tudi dosegla, za svoje zamejce, t.j. za italijanske državljane nemškega jezika na Južnem Tirolskem*. Te misli je izrazil tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Gorice Marko Waltritsch v nedeljo v dvorani mestne hiše v Borovljah na Ko-roškem, na manifestaciji koroških Slovencev, kjer je spregovoril tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij inž. Feliks Wieser in kjer so peli pevski zbori iz Roža.
Inž. Wieser je med drugim dejal, da pomenijo zakoni, ki bodo pričeli veljati 1. julija letos, grobo kršitev avstrijske državne pogodbe in neupoštevanje nujnih življenjskih potreb naše narodnostne skupnosti. Temeljijo namreč na procentih in številkah, ki so v nasprotju z avstrijsko državo pogodbo. V novih odredbah pa so upoštevani predlogi in zahteve nemških nacionalistov. Ustvarjajo se raznične kategorije Slovencev in 's1 tem se brutalno kršijo pravice do enakosti pred zakonom.
Na prireditvi, ki jo je priredilo Slovensko prosvetno društvo v Borovljah 'ob sodelovanju koroške Slovenske prosvetne zveze, je sodelovalo deset vokalnih skupin iz vseh krajev Roža. Peli so skoro izključno domače pesmi in Goričani, ki so bili na koncertu, so lahko poslušali v domači, izvirni izvedbi, koroške pesmi, ki so v svoji otožnosti precej različne od naših.
Ob zaključku zborovanja so prisotni podprli protestno izjavo domačinov iz Slovenjega Plajberka, ki jim grozi ukinitev dvojezične osnovne šole. To bi pomenilo še en hud udarec razvoju slovenskih lju di na Koroškem.
Nekaj sto Goričanov je šlo na Koroško, na povabilo Slovenske prosvetne zveze, ki je hotela na er.i strani z množično prisotnostjo naših ljudi na Koroškem izpričati svojo solidarnost koroškim bratom, na drugi pa nuditi možnost ogleda koroške zemlje tistim, ki tam še niso bili.
Med izletniki je bil tudi Vladimir Gradnik (pisec podlistka o bojih na Soški fronti v našem dnevniku), bivši koroški borec, ki se je spo minjal dogodkov iz let po prvi svetovni vojni, ko so se Majstrovi bor ci borili zato, da bi bila koroška zemlja postala sestavni del Slovenije 'in Jugoslavije.
Avtobusi polni izletnikov so odpotovali iz Gorice in drugih krajev v zgodnjih jutranjih urah, hitro so. šli mimo v lanskem potresu poškodovanih krajev (Humin, Pušja vas, itd.), na mejnem prehodu pri Rokovem so jih pričakali koroški mladinci, ki so jih zatem vodili po Ko roški. Vreme je bilo lepo, škoda le, da so oblaki pokrivali marsikateri vrh Karavank in so izletnike nekoliko prikrajšali za še lepši razgled. Po vožnji po Rožu in ob Vrbskem jezeru ter skozi Celovec, so prišli izletniki na Gosposvetsko polje, ki ima tolikšen pomen v slo venski zgodovini.
Ustavili so se okrog vojvodskega prestola, kjer so pred tolikimi stoletji ustoličevali slovenske karan tanske kneze. Zatem so si ogledali tudi vas Gospo sveto. Niso pa mogli zaradi ceste na Krnski grad, kjer se je začenjal obred ustoličevanja karantanskih knezov.
Ljudje so bili z obiskom na Koroškem, posebno še z udeležbo na Koroški kulturni prireditvi, zelo zadovoljni. Velja še enkrat omeniti, da so s svojo prisotnostjo vlili ko roškim bratom poguma v prizadevanjih za dosego njihovih pravic.
Goričani pre d vojvodskim prestolom na Gosposve tskem polju
nili z nalogami in stanjem pri u-resničevanju nalog, ki izhajajo iz Osimskih dogovorov med Juoslavijo in Italijo. Gre za dela, ki se nanašajo na novogoriško občino kot tudi na sosednjo Gorico. V Novi Gorici žele zlasti pospešiti gradnjo novega velikega mednarodnega mej nega prehoda na območju Vrtojbe oziroma Štandreža)1 hidroelektrarne Solkan, ceste iz Solkana ter prek italijanskega dela Sabotina v Go riška Brda ter mejnega prehoda na Erjavčevi cesti, ki bo neposredno povezoval obe Gorici.
Razen tega bodo med današnjim obiskom dr. Breclja razpravljali tudi o razmerah na področju go spodarstva in družbenih dejavnostih v novogoriški občini ter o delovanju delegatskega sistema v občini.
Molotovka prfd tovarno Nestpack
Molotovko so neznanci iz avtomo bila vrgli v noči od sobote na nedeljo pred vhod tovarne Nestpack v Ul. Timavo v Tržiču. Molotovka ni zadela vhodnih vrat, marveč je počila sredi ceste in škode ni bilo nobene. Nočni čuvaj je takoj obvestil karabinjerje, ki so pričeli’'*jjoiz vedovati za storilci, vendarle do slej ni še nobenega rezultata pre iskave.	.
Tovarniški svet tovarne Nestpack je včeraj zjutraj izdal protestno tiskovno poročilo. Gre že za drugi primer ustrahovanja z molotovkami v zadnjem času v Tržiču.
USPEL FESTIVAL DOMAČE GLASBE
Pesem «Življenje je vrtiljak» prva na festivalu v Steverjanu
Sodelovalo je 20 ansamblov domače glasbe iz Slovenije ler štirje iz zamejstva in tujino
»Življenje je vrtiljak* je pesem, ki je pobrala vse najboljše nagrade na sedmem zamejskem festivalu domače glasbe v Steverjanu. Strokovni žiriji so tej pesmi prisodile tri na grade, in sicer prvo nagrado za najboljšo melodijo, prvo nagrado za najboljšo izvedbo in nagrado za najboljše besedno. Skladbo Življenje je vrtiljak je po besedni predlogi Ivana Sivca napisal Franc Lipičnik, izvajal pa jo je ansambel Francija Lipičnika iz Zagorja ob Savi. Zmagovalci letošnjega festivala so prejeli tudi denarne nagrade, med temi denarno nagrado revije Antena iz Ljubljane, ter trofejo števerjanske-ga festivala.
Številno občinstvo, sladijo, da je bilo v nedeljo v Formentinijevem parku okoli tisoč poslušalcev, je z navdušenjem sprejelo odločitev dveh žirij, ki sta ocenjevali besedilo in glasbo, oziroma izvajanje.
Letošnjega festivala, ki ga prireja prosvetno društvo Franc Sedej v sodelovanju z zabavnim ansamblom
Lojzeta Hladeta, se je udeleževalo 24 ansamblov domače glasbe, od katerih jih je bilb 20 iz vseh krajev Slovenije, štirje pa iz zamejstva. Z Opčin sta prišla ansambla Taimes in Galebi, iz Železne Kaple na Koroškem »Podjuna*, iz kraja Wald-kraiburg v Zahodni Nemčiji pa ansambel Alpe - Adria.
Prireditev so letos že drugič izvedli v Formentinijevem parku. V soboto zvečer je nastopilo 24 ansamblov, izmed katerih je razsodišče izbralo naslednjih 12 skupin, ki so nastopile na zaključni prireditvi: vokalni instrumentalni ansambel Co-met iz Zreč, ansambel Pina Vežna-verja iz Pirana, Taims z Opčin, Bratje Sentočnik iz Strmeča pri Vojniku, Stane Škoda iz Izole, Prijatelji izpod Reške planine v Savinjski dolini, Šaleški fantje iz Velenja, Dobri prijatelji iž Brežic, Ivan Korošec iz Cerknice, Podjuna iz Železne Kaple na Koroškem, Franci Zamet iz Vojnika in Franc Lipičnik iz Zagorja ob Savi.
iiiiiiiiiniimiiiiMiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMimiimiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiniiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiMiH
PREBIVALCI ODMAKNJENEGA KRAJA SO DOBILI VODOVOD
Na Ligu namesto odseljevanja gradnja novih hiš in tovarne
Naselje, ki je pred leti kazalo, da bo opustelo, sedaj hitro napreduje V pašni skupnosti rede okrog sto govedi, ki so zelo odporne proti mrazu
Predsednik slovenske skupščine v N. Gorici
Danes bo obiskal Novo Gorico predsednik Skupščine Slovenije dr. Marijan Brecelj z nekaterimi člani predsedstva Skupščine. Predsednik občinske Skupščine Jože šušmelj in njegovi sodelavci bodo gosta sezna-
Vas Lig nad Kanalom je bila pred leti dokaj zapuščena. Prebivalci so se izseljevali v dolini, zlasti v Kanal, Anhovo m v Novo Gorico, kjer so dobili stanovanje in delo. Naselju je grozila usoda, da bo izumrlo podobno kot druge o-dročne gorske vasi ob meji z Ita lijo. Toda stvari so se začele hitro spreminjati, predvsem zaradi nove politike slovenske in jugoslovanske družbe, ki sta doumeli pomen takšnih vasi, oziroma območij ob meji s sosednjo državo.
Na Ligu so torej začeli izvajati razne pobude, da bi prebivalce zadržali doma, da bi prenehalo izseljevanje. Najprej so zgradili novo asfaltirano cesto z izhodiščem v Kanalu, ki je razdaljo do Liga skrajšala od prejšnjih 17 km (ko so ljudje morali potovati po ovinku prek Kambreškega) na komaj 8 km. Zdaj imajo šolski otroci in delavci, ki se vsak dan vozijo v Ka nai oziroma v Anhovo moderno in hitro cesto. Slednja sicer še ni povsem zgrajena, ker je treba asfaltirati še ovinek v dolžini kakih 400 metrov. Toda tudi to nalogo bodo kmalu izpolnili
Potom ie prišel na vrsto vodovod, ki je bil, kot je cieja1 predsednik krajevne skupnosti Anton Jerončič, »stoletni sen Ližanov*. Vodovod so zgradili vojaki trasa v dolini okrog 1.600 metrov pa ix>te-ka od zaselka Melinki. Vojaki so opravili okrog 10 tisoč delovnih , ur na težavnem zemljišču, kjer so traso morali pogosto minirati. Tehnično pomoč so nudili goriški vodovodi. Potrebno je le še napel jati odcepe do hiš in tudi to bodo napravili na stroške družbe. Grad n ja vodovoda, to je osnovne trase je stala okrog 200 milijonov sta rih dinarjev. Medtem pa so začeli na Ligu graditi novo tovarno za proizvodnjo rotorjev in tuljav za avtomobilske motorje, ki bo v sestavi šempetrske Iskre. Tovarno bodo odprli v začetku septembra ob prazniku novogoriške občine.
Spričo novih važnih pridobitev, zlasti dobre cestne zveze s Kana lom in vodovoda, so se prebivalci
začeli vračati domov. Tisti, ki so pred leti odšli z doma, denimo v Novo Gorico, bodo zdaj gradili hiše v .rojstni vasi. Na Ligu bodo tako kmalu začeli graditi trinajst novih hiš. K napredku vasi prispeva tudi pašna skupnost. Gro za skupnost, v kateri je osem. zasebnih kmetov, ki skupaj redijo govejo živino. Govedo jo ves čas na prostem in se pase na površini o krog 300 hektarov travnikov in goličav. Skupnost vodi znani in skromni Franc Jerončič, ki je sicer namenil veliko prostega časa in volje naporom za razvoj Liga. S ponosom pravi, da so prebivalci samo v preteklih šestih letih opravili okrog 6 tisoč delovnih ur pri raznih delih, predvsem pri vzdrževanju krajevnih cest.
Kot zanimivost navajamo, da so v pašne skupnosti, ki ima že okrog sto glav govedi v nekaj letih vzgojili krave in drugo govedo, ki je zelo vzdržljivo. Goveja živina se pase tudi v najbolj mrzlih zimskih mesecih. Pravijo, da krave iz pašne skupnosti na Ligu brez težav prenesejo tudi mraz do 10 stopinj pod ničlo.	*
Tako torej napreduje Lig, ki je ena od najbolj zahodno ležečih vasi v Jugoslaviji. Tamkajšnji občani žele še nov mejni prehod v Britofu, ki bo Ližane še tesneje povezni z rojaki v sosednji Beneški Sloveniji. Kaže, da bodo ta prehod kmalu odprli, o čemer je na nedavni tiskovni konferenci v Novo Gorici govoril tudi tamkajšnji župan Jože šušmelj.
t
V GALERIJI MEBLO
Razstava «Sto let učiteljišča v Kopru>
Goriška knjižnica Franceta Bevka» v Novi Gorici organizira v sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica razstavo «100 let slovenskega učiteljišča v Kopru*. Razstavo je pripravila osrednja knjižnica Koper v začetku letošnjega leta in je vzbudila 'veliko zani-
manje v celotni slovenski javnosti, saj je imela slovenska ustanova iz reden kulturni in politični pomen. Takratni ravnatelj koprske knjižnice Srečko Vilhar je opravil pomembno delo in zvesto prikazal razvoj in delo učiteljišča. Razstava gostuje v Novi Gorici zato, ker je vrsta znanih goričkih javnih delavcev o-biskovala tudi učiteljišče v Kopru in pričakujemn, da si bodo razstavo z zanimanjem o^zdali. Razstava bo odprta od danes do 9. julija t.l. v galeriji Meblo.
Drugo nagrado za melodijo je prejela Naša pesem nosi želje, ki jo je napisal Franc Pohajač; skladbo, za katero je glasbo napisal Janez Be-ličič, pa je izvajal ansambel Taims z Opčin. Drugo nagrado za izvedbo so prejeli Dobrj prijatelji iz Brežic za skladbo Povprašal bom zvezde. Avtorja besedila in glasbe sta Marica Založnik in Franjo Berger. Nagrado publike so prejeli Prijatelji izpod Reške planine v Savinjski dolini. Izvajali so pesmi Prijatelji Šte-verjana in Med knapi; besedilo in glasbo sta napisala Erika in Cita Zakonjšek. Za najboljši zamejski ansambel so proglasili Taims z Opčin. Vsem dvanajstim finalistim so podelili poligle firm in ustanov.
Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno. Tik pred nedeljskim zaključkom. ko je kot zadnji nastopil ansambel Francija Lipičnika, je pričelo deževati in so zato nagrade podelili v dvorani župnijskega rekreatorija. Na obeh koncertih in na samem podeljevanju nagrad je napovedoval Marjan Šneberger iz Ptuja, Poleg drugih nagrad so na sklepni prireditvi podelili pokal društva Franc Sedej, ki ga je izročil predsednik Simeon Komjanc, in pokal občinske uprave: izročil ga je župan Slavko Klanjšček.
Nasopajoče ansamble, ki so zastopali Primorsko, Štajersko, Gorenjsko in Dolenjsko, sta ocenjevali komisija za besedilo (Ljubka Šorli Bratuž, Zora Saksida in Emil Valenčič) in komisija za glasbo (Marjan Ter-pin, Tulio Možina, Andrej Bratuž, Evgen Jurič — revija Antena i* Ljubljane, Edi Hrauski — revija Stop iz Ljubljane, Tomaž Tozon iz Ljubljane, Licio Bregant in Bruno Rustija.	/
Kino
Prometna nesreča v Doberdobu
V Doberdobu se je v nedeljo popoldne pripetila hujša prometna nesreča, v kateri se je poškodoval mlad domačin. ,
Klavdij Kosič, 13-letni dijak iz Ul. Lago 10 je z kolesom vozil po vaški cesti. Nenadoma se je mladenič odločil, da zavije na levo in to je storil, ne da bi dal predčasnega znaka. Zaradi tega je vanj trčil avtomobilist, 49 letni Ernesto Brussi iz Tržiča, ki je mladeniča podrl na tla. Nemudoma so Kosiča odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zaradi možganskega pretresa in drugih udarcev po telesu zdravil 20 dni.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tr-žišu dežurna lekarna bolnišnice — UlS Terenziana 26, tel. 44387.
Gorica
\ ERDI 17.00-22.00 «Echi di una bre-ve estate*. R. Harris in J. Foster. Baroni film.
CORSO 17.00-22.00 »I tentacoli*. S.
Winters in J. Huston. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Agnese va a morire*. I. Thulin in M. Placldo.
CENTRALE 17.30- 22.00 »I magnifici sette*. Yul Brinner in Steve Mc Queen
VITTORIA 17.00—22.00 »Lurlo di Chen terrorizza anche 1’occidente*. B. Lee. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »Le giomate di una giovane donna*. Barvni film. EXCELSIOR 18.00- 22.00 »Prima not-te di nozze*. Baroni film.
Nora Gorica in okolica
SOČA «Morilec iz Relinghton squara», ameriški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Zakaj ubijaš fantič*, a-meriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto.
DEŽURNA I.EKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorid dežurna lekarna Marzini. Korzo Ita-lia 89. tel. 2443,
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in žene
ELIZABETE BUČINEL por. KOMJANC
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebej se želimo zahvaliti župnikoma za cerkveni obred, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Mož in otroci z družinami
števerjan. 28. junija 1977
PRIHODNJO NEDELJO, 3. JULIJA, V VASI JELŠANE
ODKRILI BODO SPOMINSKO OBELEŽJE LJUBOMIRU SANCINU IN TOVARIŠEM
Dolinski junak Stojan in osem njegovih soborcev je v marcu 1944 padlo v boju z Nemci - Obkoljeni borci so se prebijali in prebili, vendar ne vsi
«Poslojte!n Kliče živim mrtvih
I glas:
*Da tu ležimo padli v boju za I svobodo,
povejte ljudstvu na ves glas! Ker tako velel je domovine I ukaz
in naš’ga srca neminljivi glas».
V	nedeljo, 3. julija se bodo zbrali borci Istrskega odreda in, seveda. domačini, v Jelšanab, v zad nji večji slovenski vasi ob cesti med Ilirsko Bistrico in Reko, da bi odkrili spominsko ploščo komandirju udarne čete II. bataljona Istrskega odreda Ljubomi-ru Sancinu - Stojanu iz Doline pri Trstu in njegovim osmim so borcem Antonu Bančiču iz Količev pri Pazinu, Jožetu Cetinu iz Slivja, Antonu Fabjančiču iz Javo-i ja, Dragu Grku i‘/ Male Bukovice in Rc.muaJdu Klunu iz Pov-žan v Brkinih, nadalje Viljemu Jakominu iz Pobegov, Danilu Pe trinji iz Črnega, kala ter Ivanu Zupanu iz Sei pri Bledu na Gorenjskem.
Istega dpe se bo zbral tudi poveljniški kader Istrskega odreda in sicer ob lt. uri dopoldne, po odkritju spomenika — ob 16. liri — pa se bodo sestali še prežive’! bivši borci.
Na spominski plošči je zapisano posvetilo, ki so ga sestavili v o d redov em odboru in opredeljuje bolj veličino zgodovinskega trenutka kot čustveno prizadetost zavoljo smrti padlih soborcev. Posvetilo se glasi:
«iWt bomo preživeli naš čas. Vaš boj in vaša plemenita kri pa bosta dajala neminljivi, utrip za srečnejše prihodnje dni!»
Ker gre za spominsko svečanost, posvečeno boju in smrti devetih borcev ter domačina Franca Štembergarja, bo prav, da se v krajšem opisu ustavimo pri tem dogodku.
Sredi marca 1944. leta se je v Brkinih, še najbolj na območju Pcdgore, kamor je bil štab odreda poslal svoj drugi bataljon 3. marca ponoči, že krepko čutil dih bližajoče se pomladi. Naloge, da napada sovražnika na km munikacijah ter da mobilizira na tem območju še morebitne preostale vojne obveznike, je bataljon uspešno izvajal v sodelovanju z istrskimi, hrvaškimi partizanskimi enotami.
V	Jelšanab je bila do 18. marca nemška postojanka v občinski zgradbi ter v vrtcu. Skupno 187 vojakov in dva tanka. Toda Nemci so nekega dne nepričakovano odšli. Domačini so o tem obvestili odredove obveščevalce. Drugi o dredov bataljon Je bil tedaj na območju Zabič in Podgraj v Pod-guri in je kljub temu že okoli devete ure prispel v vas, da mobilizira vojaške obveznike in polovi v vasi fašistične kolaboracioniste. Pretežni del bataljona se je s štabom in komandantom o-dreda Karlom Maslom, ki je bil tedaj pri bataljonu na obisku, okoli 1. ure 18. marca umaknil iz vasi.
V	naselju je ostala le Stojanova udarna četa, ki je štela 35 dobro oboroženih borcev. Vaščani, ki so bili naklonjeni NOB, so borcem pripravili večerjo v gostilni, kjer je vaški harmonikar Anton Č“kada zaigral tudi nekaj veselih', da so se borci celo zavrteli x domačimi dekleti. To pa je izkoristil fašistični kolaboracionist, italijanski eestar. ki se je s ko lesom odpeljal v nemško postojanko v Šapjane, od koder je pridrvela enota s 370 vojaki ter okoli pol pete ure zjutraj obkolila vas, še preden se je zdanilo.
Vnel se je zagrizen boj, v katerem je večini borcev uspelo prebiti nemške vrste. Štirje- borci so
padli, med njimi je bil tudi komandir Ljubomir Sancin, ki se je že bil prebil iz vasi, a se vrnil, da bi rešil soborce, ki se niso utegnili umakniti. Pri tem je bil hudo ranjen, a se ni predal in se je še nadalje boril, na kar je podlegel ranam. Pet borcev se je borilo iz poljskega bunkerja nad vasjo, dokler je bilo pač možno, toda sovražnikova premoč je zlomila njihov odpor, in jih ujela. Nemška soldateska je ujetnike pobila, da bi se maščevala za svoje izgube. Štab odreda je 21. marca 1944 poročal, da je padlo osem nemških vojakov, 17 pa je bilo ranjenih. Tudi za ujetnikoma, ki so ju odpeljali v Ilirsko Bistrico, je izginila vsaka sled.
Padle ustreljene in obešene bor
ce ter domačina Štembergerja so domačini IB. marca pokopali na vaškem pokopališču. Domači pevski zbor jim je zapel žalostinko, v poslednje slovo pa jim je spregovoril tedanji mladinski aktivist Ivan Vclenčič - Savo.
Vsakdo izmed padlih je opravil svojo dolžnost, dal je največ, kar je imel, svoje življenje, toda borce Istrskega odreda in aktiviste iz slovenske Istre je najbolj prizadela junaška smrt Ljubomira Sancina Stojana, ki je bil zlasti na istrskem področju ter v našem Bregu zelo poznan kot poosebljena hrabrost, štab Istrskega o-dreda je že 16. maja 1944 predlagal, naj bi komandirja Ljubomira Sancina-Stojana odlikovali s Partizansko zvezdo I. reda. M. Z.
Na drugem letnem starih primorskih
srečanju
učiteljev

UGOTAVLJANJA AMERIŠKIH EKONOMISTOV IN SOCIOLOGOV
RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH V ZDA «KRIVIČNE, NEČLOVEŠKE
Direktor družbe «General Molors» dobi plačo, ki je za štiri plače predsednika Carterja - Marlon Brando nad dve milijardi lir za 12 dni snemanja Natakar se «zadovolji» z 2.500 dolarji na leto - Podatke zbral «Time»
Kna izmed značilnosti kapitalističnega- sveta je tudi tako imenovana liberalna plačna lestvica, to se pravi neomejena razlika med najnižjimi in najvišjimi o-sebnimi dohodki ljudi v delovnem 'odnosu. Pri roki imamo nekaj podatkov o tem, kako se osebni dohodki delijo v tipični liberalni družbi, v ZDA:
Nekdo se je vprašal, kako je možno, da more sloviti boksar Muhamed Ali v enem meču zaslužiti pet milijonov dolarjev, uni verzitetni profesor pa dobi v letu 24 tisoč dolarjev, ali pa, kako je možmi! da sicer odlični filmski u methik, kakršen je Marlon Brando zasluži dobi 2,25 milijona dolarjev, to se pravi 2 milijardi lir za dvanajst dni deta pri snemanju filma, vtem ko mora družina natakarja živeti-tudi s sarrn-»i 2.500 dolarji na leto, to se pravi z obilnima dvema 'milijonoma lir, kar jeJ"za amerfšfccrri-azmerc že bedno malo Lotimo se nekoliko podrobnejše analize Strokovnjaki, posebno sociologi pravijo, da je ni na svetli dežele, kjer bi bile razlike v plači večje kot so v ZDA. Te lazlike se vidijo ne le na seznamu posameznih podjetij, pač pa tudi med po krajino in pokrajino, med rasami in med spolom. Še več, velikan ske so razlike tudi v isti stroki, v istem poklicu. Ko so se ekono misti lotili analiziranja tega vprašanja, so prišli do zaključka, da takšna delitev plač predstavlja tudi za njih nekakšno uganko. In vendar ne bo tako.
D'n šnja delitev dohodka je »kričeče krivična* in prav takšna, «kakršna je bila pred 70 ali 80 leti*. Vsak razred v ZDA ima danes določen višji dohodek, kot ga je imel v začetku stoletja, toda razlika med razredom 'n razredom je ostala. Le tisti na vrhu dobijo nekaj več, prav tako dobe relativno manj oni na dnu, v sredini pa so ostali na približno isti ravni, seveda z ustreznimi poviški, ki jih je prinesla doba. Po zadnjih podatkih statističnega urada, je v ZDA 56,2 milijona družin. Najbolje plačana gornja
petina — torej 20 odstotkov ljudi — je v letu 1975 dobila 43,4 odstotka celotnega nacionalnega dohodka. Gre za družine z dohodki od 20.487 dolarjev navzgor. Najnižja kategorija, družine z manj kot 5 tisoč dolarji dohodka, pa so »pobrale* le 4,3 odstotka celotnega nacionalnega dohodka.
To je slika poprečja, ki jo v ZDA krepko kritizirajo, ki pa o-staja eden izmed elementov ameriške družbe. Znani ameriški ekonomist Arthur Okun smatra, da «današnja razdelitev dohodka in dobrin je nepravična, ‘nečloveška*, ekonomist Robert Hcilbroner protestira, ker da »neenakosti so preostre in obsegajo ves sistem, tako da je rešitev nemogoča v tej družbeni ureditvi*.
In jtfendar Američani tako ali drugače to neenakost'sprejemajo. Nekdo, ker se mu to izplača, dr-ugi, ker je ria to prisiljen. Si cer pa kapitalistična družbena ureditev tudi zahteva hierarhijo neenakega nagrajevanja. In to je glavni razlog, ki omogoča obstoj »nevidne rokc» Adama Smitha, to je celotnega gospodarskega sistema. Res je, v ZDA se veliko govori o »idealih enakih življenjskih možnosti*, toda neenakost ja globoko zakoreninjena, tako da gospodarstvenik R. J. LaiVipnam pravi: »Američani pravzanrav niti ne iščejo enakosti v delitvi dohodkov. Javnost ni zainteresirana za splošno podobo, pač pa za posamezne razlike*. Oglejmo si, kakšne so te razlike Najbolj izrazita sta naslednja prirflera: Harry Ji Gray je lani, kot djrektor druž be United Technologies dobil milijon 000 tisoč dolarjev, se pravi skoraj poldrugo milijardo lir v naši valuti. Marlona Brrnda smn že omenili: 2 milijona 250 tisoč dolarjev za 12 dni dela.
Čeprav nekateri trdijo, da sc Američan ne zanima za splošno delitev osebnih dohodkov, se oglašajo k besedi ljudje, ki »z ogorčenjem odkrivajo razlike v dohodkih*. Njihove ugotovitve na primer ugotavljajo, da «poklicni športniki zaslužijo neprimerno več
kot zasluži profesor, celo univerzitetni docent*.
Na drugem koncu pa so tisti, ki pravijo naslednje: «Poprečni dohodki se formirajo na tržišču, to se pravi v ponudbi in povpraševanju delovnih moči. Poprečja dohodkov so rezultat dogovorov. Tako imamo različne sisteme v industriji, v svobodnih poklicih in drugod.. Vsak zaokrožen sistem ima .svojo ceno in svoje vrednotenje, iz česar izhaja sistem nagrajevanja*.
Od tod nekateri novi podatki, ki gornje trditve potrjujejo ali tudi ne. Vzemimo primer pred sednika ZDA in vrhove poslovnih podjetij. Predsednik ZDA Jimmy Carter, ki na Svoj način »odgovarja* za uspeh in neuspeh ZDA,, dobi na fieto 200 tisoč do
larjcv, k čemur dodajmo.-še novanje. Thomas Aciuinas Mur-
|jli^|pa je generalni direktor ,
žbe trenerki Motors, ki je' prav gotovo eno največjih podjetij v ZDA. In ta dobi malo manj kot štirikrat več kot dobi Sam predsednik ZDA. Murphyjevi lanskoletni dohodki so znašali 950 tisoč dolarjev, to se pravi skoraj 850 milijonov lir.
In vendar se najde razlaga tudi za to. V Ameriki pravijo, da v poslovnem svetu »višina plače je odvisna od strogo odmerjenega kriterija, koliko nekdo prispeva k večji proizvodnji in večjemu profitu*. Ameriški sistem torej bolje nagrajuje tiste, ki so najbolj uspešni v poslovnem živ ljenju, ki največ prispevajo k .dobičku. Država pa, katere do liodki so omejeni in niso odvisni od večje ali manjše poslovnosti, mora maksimalne plače usklajevati po kriterijih, ki jih sprejme javnost, v konkretnem primeru ameriški kongres, ki to javnost predstavlja.
Ne bomo se ustavljali več pri teli razglabljanjih, pač pa bomo navedli nekaj 'konkretnih primerov velikanskih razlik, ki vladajo v osebnih dohodkih bogatih ZDA. Navedli smo že dohodke predsednika republike in šefa ene naj večjih družb.
Predsednik družbe Dow Chemical je leta 1975 dobil 453 tisoč dolarjev letne plače. Neki košarkar, seveda velika «zvezda», je dobil 325 tisoč dolarjev. Kapetan civilnega letala «boeing 747» je dobil 80 tisoč. Visok zdravstveni strokovnjak v New Yorku se je ob koncu leta 'mogel pohvaliti z dohodkom 70 tisoč dolarjev, član ameriškega senata dobi obilnih 57 tisoč dolarjev, šofer težkega kamiona je prišel lani do 30 tisoč dolarjev, profesor na univerzi Virginia je dobil za 2 tisoč dolarjev manj kot šofer tovornjaka, še 2 tisoč manj pa odličen .violinist v bostonskem simfonijskem orkestru. Profesor na višji srednji šoli v Illinoisu se je moral zadovoljiti z 19.500 dolarji, asistent na univerzi Vale pa je bil zadovoljen celo z 14,750; To naštevanje bomo zaključili s podatki, ki veljajo za gradbenega delavca, ki je dobil 12 tisoč, 'duhovnik se je zadovoljil z 10, natakar v obcestnem baru blizu Seattleja pa se je vse leto preživljal z 2.500 dolarji.
Podatke, ki smo jih navedli, je objavil nevvyorški Time. Našemu bralcu ne povedo, vsega, kajti tudi če jih spremenimo v lire, nimamo popolne podobe, kajti pri nas je vrednost valute drugačna kot v Ameriki in čeprav mi upravičeno tožimo nad veliko draginjo, je draginja v ZDA neprimerno ve čja. Zato pa si more bralec ust variti drugačno sliko: kako naj živi natakar z 2.500 dolarji na leto ali kako naj preživlja svojo družino gradbeni delavec z 12 tisoč dolarji, če predsednik družbe Chemical »potrebujejo* 450 tisoč dolarjev, osebnih dohodkov, da ne govorimo o direktorju družbe General Motors, ki dobi še dvakrat, več Ne moremo si misliti, da bi v tako imenovanim liberalnem svetu uveljavljali tako imenovano uravnilovko, toda rez like med najvišjimi in najnižjimi dohodki so izredno velike, «kri vične in nečloveške* kot je zapisa! ameriški ekonomist.. Toda te razlike so nujnost ali posledica družbene ureditve, ki jo imajo za nekakšen ideal...
Kakor smo že poročali, so se pred nedavnim ponovno sestali na svojem drugem srečanju starejši primorski učitelji. Tokrat jih jt: bilo sedem, več ko na ian skoletnem prvem srečanju, žal pa se ni mogel .srečanja udeležiti 80 let star slovenski skladatelj Matija Bravničar.
Na sliki vidimo vse tiste stare učitelje, ki 'so se letošnjega srečanja udeležili in ki so se hoteli fotografirati za spomin. Med njimi bomo videli tudi nekatere naše stare znance, ljudi, ki so iz naših krajev ali bolj zpane družbene, oziroma kulturne delavce. Tretji od leve je znani borec za pravice Slovencev v prvih ieiih po prvi svetovni vojni in hkrati senpr med- primorskimi sloven' skimi učitelji Lojze Hreščak. Poleg njega je naš breški, rojak, glasbenik in učitelj Ernest Švara, ki prav letos slavi svoj 80, rojstni dan. Zadnji v vrsti Sedi književnik Albert Širok, ki je star že 82 let. V vrsti, ki. stoji, vidimo Tržačane Vladimirja in Eldo Martelanc ter Minko in Draga Pahorja. Kakor vidimo, je v tej dokai razredčeni družbi nekdanjih slovenskih učiteljev iz Primorske kar sedem Tržačanov. Kakor je bilo sklenjeno na nedavnem srečanju, se bodo stari primorski učitelji prihodnjič sestali na tradicionalnem srečanju v Gorici.
GLAZUNOVA RAZSTAVA
MOSKVA, 27. Še ni gotovo, ali bo lija Glazunov odprl v Moskvi svojo razstavo ali ne. Rekel je, da se ne im'*djstavil, če mu oblasti ne 'dbVrtfejč razstaviti
tudi velikega olja »Misterij 20. stoletja*, ki na poifSiitt 18 kv. m prikazuje številne osebnosti našega sioletja, med katerimi so tudi Stalin, Trocki, Solženicin, Maocetung in papež Janez XXIII. Glazunov pravi, da njegovo platno odraža njegovo interpretacijo sodobnega sveta. Ministrstvo za kuil uro je imenovalo komisijo, ki nni primer prouči; minister za kulturo meni, da bi morali sliko odstraniti, Glazunov na pravi, da v tern primeru njegove razstave ne bo . . ,
TOREK, 28. JUNIJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti: V’ pričakovanju otroka
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.15	I piccoli cartai dokument.
18.25	Prebod na jugovzhodu
19.00	Programi pristopanja
19.20	Pili Tin Trnove prigode
19.45	Almanah. Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Gnezdo plemičev' - drugi, zaključni del
21.35	Bella senzanima - glasbena oddaja
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu, Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.00	Biologija
18.15	Iz. parlamenta in DNEVNIK 2 Šport
18.30	Otroci danes 19.10 Album
Fotografije včerajšnje Italije Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio II senno di poi - drugo nadalje vanje
21.30	KLAVNICA 5. film
Film je režiral George Rov Hill. V glavnih vlogah nastopajo Michael Sacks, Ron Leibman, Eupene Rothe, Sharon Gans itd Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadn je vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.00	F. Puntar: STOL POD POTICO
18.20	PAN TAU - serijski film 18.50 Obzornik
19.05	Dalmatinske narodne pesmi 19.37 Na travniku Henryja Moora
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	Oči kritike •
21.45	L Bergman: Prizori iz za kanskega življenja
22.35	Glasbeni magazin 23.10 DNEVNIK
Koper
20.30	Odprta meja 20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Crepa padrone, tutto va bene
Film je režiral Jean-Luc Godard. V glavnih vlogah nastopajo Yves Montand, Jane Fonda in Vittorio Ca-prioli.
23.00	Aktualna tema
23.20	Mladinski pevski zbori — Celje
Zagreb
19.05	Koledar
19.15	Ta čudni živalski svet
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK
21.00	Stop
21.50 Akcije: Krvodajalci
22.00	Melanholične zgodbe - film
23.30	DNEVNIK
Švica
19.30	Programi za mladino:
Pele jev brat - pripoved Stari mornar - risani film
20.30	DNEVNIK
20.45	Trainer ver ima squadra di calcib - serijski film
21.15	DNEVNIK
22.00	S srcem v grlu ■ film
Film je. režiral Tinlo Brass. Nastopajo Jean-Louis Trin-tignant, Evva Aulin, Rober to Bisacco, Charles Kobler. 23.40 Kronike
i	TRST A
7 00	8.00, 9.00. 10.(K),	11.30,
13.00	' 14.00. 15.30,	17.00,	18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.05 , 9.05 Glasba in ■ kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert; 10.15, 1135 Predpoldanski omm bus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Koncert folk; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Glasbeni vestnik; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodi je do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Koncert; 17.40 Glasbena panorama: 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Zborovska glasba.
KOPER
7.30, 8.30	10.30,	12.30, 13.30.
14.30,	17.00,	17.30,	19.30. 21.30
Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro: 7.40 Morje in po morstvo; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.21, 10.35 Intermezzo; 10.45' Glasba' in nasveti; 11.15 Orkester Baiardi; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Pravljica; 12.05 Glas ba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofflholtf; 14:15- Ptošče; 15.00 Kino danes; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 16.15 Pevci lahke glasbe; 16.45 Orkester Gary Bla-ke; 17.10 Poslušajmo...; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Nekaj poskočnih; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Primorski dnevnik: 18.45 Zabavna glasba: 19.00 Čarobna godala; 19.35 Domači pevci:	20.30 Crash; 2100 Operne
skladbe; 22.35 Komorna glasba;
23.00	Diskoteka sound.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00	15.00,	18.00,	19.00, 21.00
Poročila- 6.00, 7.30 Jutranja glasba in pogovori: 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Klasična glasba; 9.(K), 10.35 Vi m jaz; 11.00 Komunist; 12.05 Par besed; 12.30 Umbrija; 14.20 Drobec satire; 14.30 Grški P; 15.05 Knjižna diskoteka; 15.45 Srečanje z VIP: 16.15 E. .stat.e cer. noi; 18.05 Tandem; 19.20 Radijska drama: 20.30 Jazz od A do Ž; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA
6.00. 7.00. 8.00 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,	15.00, 16.00, 19.00.
20.00	Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija: 7.50 Dobro jutro, ot!,oei!; 8,20 Besčda na današnji dan; 8.30 Jz naših sporedov; 9.08 Glasbena rtiatineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Mladi koncertant; 10.40 Ljudske v solističnili in zborovskih izvedbah; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Promenadni koncert; 13 10 Danes smo izbrali; 13.50 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.20 Zabavna glasba;
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi: 16.30 Glasbeni mozaik majhnih ansamblov; 17.00 «Vrtil,jak»; 19.05 Poletni sprehod z našimi solisti; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jože Privšek; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
21.30	Radijska igra; 22.28 Zvočne kaskade: 23.20 Jugoslovanska glasba; 24.05 Literarni nokturno;
llllllllllllltnillHIUIHIIIIIIIIIIIIIIM IIM lili Ul IIMIM1IIIIIII lili IIIKMMII1MI lin IMMIIIIIIMIItimitllllMIII MII lllltlllMIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllinillllimillIMflllllllM
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte še okrepiti svoje delo. Ne vnašajte v svoje čustvene zadeve elementov, ki nimajo s lem zveze.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne smete pozabiti na obljubo, ki ste jo dali. Novo poznanstvo, ki se bo pokazalo izredno prijetno
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bolje bo, da se s previdnostjo lotite neke poslovne zadeve. Pomagajte prijatelju v težavah.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveč ste polemični, da bi si bolj utrdili položaj. -Ne ogrevajte se za površna prijateljstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki dolgoletni sodelavec vas bo hudo
Horoskop
razočaral. Vaše stališče do neke srčne zadeve je precej nejasno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte rešiti neko poslovno zadevo, preden bi se utegnila zaplesti. Uresničite posrečeno zamisel, čeprav ni vaša.
TEHTNICA (od 23.9. do 22,10.) Ne bodite preveč samozavestni, ker imate nevarne tekmece. Ogibajte se preveč ukazovalnih sorodnikov.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.1 L). V poslovnih zadevah boste imeli srečo. Bodite bolj odkriti do ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan bo ugoden za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Zmagali 'boste v nekem čustvenem spopadu,
KOZOROG (od 21.12. do 20.1. Skušajte zbrati vse elemente, k so vam potrebni za uspeh pri de lu. Čimprej se otresite ljubosum nosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zanašajte se preveč na dosežene uspehe. Vaši čustveni odnosi se bodo ugodno razvijali.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prevzemajte obveznosti, ki bi vam bile v preveliko breme. Nekdo vam skuša ogrožati mir.
Plan je bil po svoji osnovi stvaren, dinamičen in tudi elastičen, saj je vseboval idejo krilnega manevra in prodor v globino in zaledje, kar pomeni prehod iz pozicijske v manevrsko vojno. To bi bilo za avstrijsko vojno vodstvo ob tem času zelo neprijetno in strateško zelo nevarno. Koncepcija osvajanja grebenov in vrhov, da bi dominirali nad nižavami, je že zastarela. Tako bojevanje je podobno udrihanju tam, kjer je najbolj trdo.
13. septembra popoldne se je začela bitka z zelo močnim topovskim ognjem po avstrijskih položajih in tudi po zaledju (do 10 km v globino). Cesar niso porušile granate, so razbile in dokončale letalske bombe in bombarde. Žičnih ovir na kamnitih obrambnih zidovih ni bilo več. Le preorani in zasuti plitki jarki so ostali od utrjenih položajev in v njih je tu in tam ostal zapuščen in na smrt obsojen stražar - opazovalec, da bi dal signal o začetku napada italijanske pehote. Avstrijske enote, so / se v glavnem umaknile iz prve bojne črte. Skrite v dolinicah in kraških vrtačah so čakale na znak za napad. Tudi avstrijska artilerija je bila še tiho in je čakala svojo uro in minuto. Italijanska težka artilerija in aviacija sta jo brezuspešno iskali, da bi jo uničili, še pi'eden bi spregovorila. Izgube so bile že precejšnje.
14. septembra okrog dveh popoldan se je vzdignilo enajst italijanskih divizij in so začele napadati v večkratnih zaporednih valovih. Vzkliki «Savoia» so se mešali med topovsko in minometno bobnenje, kar je pri branilcih in napadalcih vzbujalo neprijetno občutje in strah. Tesno strnjene napadalne vrste, ki so bile podobne nekdanjim falangam in ruskim jurišnim vrstam, nai bi obdržale moralo in obenem zagotovile preboj, četudi čez trupla svojih tovarišev iz prvih vrst. Spremljala jih je številna aviacija, ki je bombardirala rezervne položaie in zbirališča enot, na katerih so se Avstrijci pripravljali za protiudar. Toda tako gosto strpane in v globino segajoče vrste napadalca so bile prav dober cilj avstrijske artilerije,. ki je sedaj z vso silo in preciznostjo začela kositi italijanske vrste. Pri tem so ji pomagale do tedaj potuhnjene strojnice in minometi. Od Grmade, Trstelja in Lokev vsevprek sekajo šrapneli, drobci granat, min in ročnih bomb. Njim nasproti žvižgajo in treskajo prav take italijanske granate in šrapneli, le da so mnogo bolj številne!
Na prostor, kjer so bili prej avstrijski strelski jarki, je od Sv. Mihaela čez Vermeljan in Selce sedaj italijanska artilerija bruhala strahovit ogenj in tako odpirala pot svoji pehoti. Ko so bile prve napadalne vrste že pred avstrijskimi jarki, jih je pričakal zaporni ogenj strojnic, pušk in ročnih bomb branilcev. Tu so prvič v zgodovini vojskovanja uporabili brizgalnike plamena (plamenometa lec) in bombe s solzilnim plinom. Spričo tega so bili napadalci zelo presenečeni. To je omajalo njihov napadalni zanos. Takoj zatem so se avstrijske jurišne enote pognale v protinapad. Napadalci so se začeli umikati proti svojim izhodiščnim položajem. Mrak in noč sta zmanjšala bojne akcije pehote in deloma omogočila evakuacijo ranjenih in mrtvih. Italijanska artilerija je z vso silo obstreljevala nasprotnika, posebno artilerijske položaje in zbirališča rezerv. Sovražniku ni pustila niti malo premora.
Naslednjega dne, 15. septembra, je bila teža napada u-smerjena predvsem proti avstrijskim postojankam na črti Lokvica - Opatje selo - Nova vas - Doberdobsko jezero.
Ta sektor so branili 28. avstrijska divizija in 47. goriški, 87. celjski ter 96. karlovški polk. Slike prejšnjega dne so se tudi tokrat ponovile, vendar so Italijani zasedli mirenski grad in vdrli okrog 0,5 do 1 km globoko na črti Lokvice -Debeli vrh (k. 140 in k. 208) pri Doberdobskem jezeru. Tudi v Rožni dolini pri Gorici in Sv. Marku je italijanski napad spodletel. Prav tako ni uspel nameravani prodor čez Fajti hrib in Trstelj. Burja in nalivi so končno razhladili borbene strasti na eni in na drugi strani, tako da so boji 18. septembra prenehali.
Izgube na obeh straneh so bile razmeroma visoke in so daleč presegale dosežene rezultate; posebno to velja za italijansko stran, ki je za nekaj kvadratnih kilometrov o-svojenega opustošenega terena na Krasu žrtvovala okrog 700 oficirjev in 17.000 mož. Da ne govorimo o materialnih žrtvah. In ne samo to. Cilj bitke (ofenzive) ni bil dosežen, načrt operacije ni bil realiziran, sovražniku ni bila vsiljena napadalčeva volja — in nazadnje, nasprotnik ni bil poražen Ostal je tam, kjer je bil. Branilec je svojo nalogo izpolnil, dosegel je svoj cilj, četudi za ceno 15.000 mož mrtvih, ranjenih in zajetih.
Neuspeh sedme italijanske ofenzive je general Cadorna pripisal predvsem pehoti, ki je po njegovem mišljenju pokazala “prešibkega napadalnega duha». V tem je precej resnice.	Toda general	Cadorna bi bil	mogel	in moral
poznati tudi vzroke take slabe morale, Ti vzroki niso bili daleč od njega samega in od italijanske vrhovne komande in od vlade v Rimu. Niso bili niti novi. Njihovo seme je bilo	posejano že v	prvi bitki in v	vsaki	naslednji,
vse do zadnje. Po osvojitvi Gorice in Doberdoba so vsi, od Cadorne in vrhovne komande do zadnjega časopisa na ves	glas hvalili med drugim tudi	visok	napadalni
•zanos in moralo italijanskih vojakov. Zakaj general Ca-, dorna ni izkoristil tega napadalnega zanosa v 6. ofenzivi in prodiral naprej proti vzhodu in Trstp? Tako ne bi bilo prišlo do 7. bitke oziroma ofenzive in ne bi v treh dneh izgubilo	življenje brez	haska skoraj 18.000 mož. Za te
dogodke in za tako stanje so vedeli italijanski vojaki.
Nič čudnega, saj so v vsem tem sami sodelovali; vse to so plačevali s svojim znojem in krvjo, razmišljali so in prišli do spoznanja, do katerega Cadorna in drugi odgovorni možje niso znali ali niso hoteli priti.
Tudi na avstrijski strani ni bilo več razlogov, ki bi obdržali borbenega duha borcev na taki stopnji, kakor bi avstrijsko vojaško in politično vodstvo želelo. Slovanski narodi pod avstro - ogrsko monarhijo v veliki večini niso bili navdušeni za vojno, posebno pa ne za vojno proti slovanskima državama Rusiji in Srbiji. Napad Italije, ki je zahtevala ozemlje, na katerem je živel slovenski in hrvaški človek, je pri borcih jugoslovanskih narodov zbudil in podžgal nacionalni ponos in protiitalijansko revolto.
Ta element je avstrijsko - nemška propaganda spretno izkoristila in napihovala, čeravno sta prav Avstrija in Nemčija sami bili tiranki slovanskih narodov. Zato so se borci jugoslovanskih narodov posebno na italijanskem bojišču trdovratno in hrabro borili do zadnjega. Morda bi kdo rekel, da je tu nekakšno protislovje, da so se prav tisti narodi, ki so bili proti vojni, na Soči požrtvovalno borili, in to baje za Avstrijo. Da. borili so se, ker so branili svojo zemljo pred še hujšim zavojevalcem, kar je fašizem pozneje tako drastično dokazal. To so bili očetje tistih borcev, ki so se pozneje, v drugi svetovni vojni, tudi ob Soči, spet borili in te kraje osvobodili izpod italijanskih, fašističnih zavojevalcev. Geslo enih in drugih je bilo: «Tujega nočemo, svojega ne damoh Citiramo odlomek iz spominov Hrvata A. Messnerja, ki je skoraj eno leto vojne preživel pri Gorici in na Krasu: «Ovdje su Slovenci svjesni, koji su me kao Hrvata i rodjaka bratski primali... mi smo se svi iz Hrvatske, Bosne, Hercegovine i Dalmacije osječali jedno s ovim -Slovencima; zato su sinovi naših zemalja onako lavovski branili Goricu i odbijali Talijana, osječajuči, da brane svoje ...» In naprej' «Sa Trstelja gledamo ta) slovenski kraj i more, gdje živi naš narod, kojega ljubimo i ga nikome ne damo...»
(Nadaljevanje sledi)
* ”% 'v ;p.> -- . '«y>~
■ . V-1- ■	•	. ■ ..._ .- ■■••Tt~ "
,_ii. *	-- — —. -£-«5W«’S#r
"* »:* * ,

NOGOMET
PO OPf/G/ KVALIFIKACIJSKI TEKMI Z BAXTERJEM
Zuzichev zadetek v prvem podaljšku prinesel Gaji napredovanje v 2. AL
Padriško-gropajska enajsterica, ki je slavila povsem zasluzeno zmago, si je napredovanje priborila v samih treh letih svojega obstoja
Gaja — Baxter 1:0 (0:0) (po podaljških)
\ GAJA: Kante, Rano Križmančič |Igor Križmančič), Čermelj, Vrše, jiviani. Rismondo, Branko Grgič, stok Grgič, Zuzich, Bolcich. Kalc, ^ Klavdij Grgič, 14 Ladi Milkovič.
BAXTER: Volk, Ossich. Petrovo, Rainis, Punis, Riva, Camassa, 'Kraljič. Marino Machnich, Daz-*ara.
STRELEC: v 105 min. Zuzich.
OPOMBA: v 32. min p.p. je bil t>radi prekrška nad Radom Križ Jančičem izključen Marino.
SODNIK: Sibelia iz Trsta.
KOTI: 7:5 za Baxter.
Gledalcev: okrog 1.000 Zamejski slovenski nogomet ima še enega predstavnika v 2. nogometni amaterski ligi: to je ekipa padriško - gropajske Gaje. ki je v pičlih treh letih prekoračila 'prag 3. amaterske lige in se tako pridružila ostalim slovenskim ekipam. To je še en lep uspeli letošnje bogate slovenske nogometne sezone, obenem pa tudi lep društveni u-speh ob 10-letnici obstoja Če upoštevamo, da so fantje v prvem le-
tu zasedli četrto, v drugem tretje in v letošnjem drugo mesto ter si zagotovili obenem še napredovanje, lahko še enkrat rečemo vsem, nogometašem, trenerju Kozini in spremljevalcem (v prvi vrsti Ris mondu in Ludviku Grgiču) samo: «Bravo, Gaja*!
Gaja .je na nedeljski tekmi z Baxterjem popolnoma zasluženo zmagala, čeprav šele po podaljških in z edinim «zlatim» golom Zuzi-cha, najboljšega na igrišču (in to v zadnji minuti prvega podaljška). Naši fantje so tokrat zaigrali odlič
«Zlati gol»: vratar Baxterja je bil ob odločilnem zadetku Gaje povsem brez moči
lliioiiiiiimMiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiHOHiiioiHiiiiitMiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiimniiiiiiiiiiimiiiiiiitimiimiiniiiiiiimiiiiimiiiiiniMiiiimiiiiiiiioiiiinin
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Inter in Milan uvrščena v finale
Vse nedeljske tekme so se končale z remijem
V	nedeljo so odigrali predzadnje Mo italijanskega nogometnega podala. Vse tekme so se zaključile z jleodločenim izidom, kar je seveda »oristilo Milanu in Interju, ki sta si tako matematično zagotovila nastop v velikem finalu, ki bo 3. julija na milanskem San Siru. S tem hidom sta milanska kluba vsaj del-bo popravila vtis z letošnjega pr-venstva, ko sta se na končni lest ^ci uvrstila razmeroma slabo.
SKUPINA A
I V Bologni, kjer je gostoval Mi 9n, je malo manjkalo, da niso Mi-'snčani osvojili peto zaporedno zrnato finalnega dela tega pokala. Bologna je namreč izenačila prav v ?adnji minuti z branilcem Cresci-tem, za Milan pa je bil uspešen v !ačetnih minutah tekme srednji na-Nalec Silva, ki je tokrat zamenjal Sključenega Callohija. Milan bi si-'®r zaslužil zmago, saj je hil skozi ;J;so tekmo boljši, vendar je v zaključnih minutah obramba zagrešila Japako, tako da je Bologna izenačila.
V	drugi tekmi te skupine, pa sta Napoli in Spal razšla pri neod-
'sčenem izidu. Igra je bila poprečja in neučinkovita ter je izid logi odraz ■dogajanja na igrišču. LESTVICA
1.	Milan 9 točk, 2. Bologna 6, Na-Ni 4, 4. Spal 1.
PRIHODNJE KOLO (29. 6.) Napoli - Bologna, Spal - Milan.
SKUPINA B
Inter - Vicenza	Ul (Ul)
Lecce - Juventus	1:1 (0:0)
V	milanskem srečanju je padla Mločitev že v prvem polčasu: In-^r je potreboval le točko, da matematično osvoji prvo mesto te sku-Wne. To mu'je sicer uspelo, ven Jar s prikazano igro ni zadovoljil, roa gola sta padla iz enajstmetrov-J*: najprej je za Vicenzo realiziral “šivi, štiri minute pred koncern pil 'asa, pa je Facchetti izenačil. V Jšdaljevanju tekme je bila igra ze-0 poprečna, Vicenza pa je postala ^varnejša. Intefjev vratar je mo-Jšl nekajkrat odiočilfto poseči, tako Č# so Milančani le dosegli, kar so
mera v ali.
Tudi Lecce in Juventus sta se raz-čla pri neodločenem izidu 1:1. Do Načini so se sicer bolje izkazali od Vega državnega prvaka, vendar J6 znano, da nastopajo Turinčani na Vi finalnem delu brez posebnih Vbicij. Poleg tega pa nastopajo •e z okrnjeno postavo, tako da na-fbrotniki nimajo posebno težke na-fge. Tako je bilo tudi v nedeljskem ječanju, ko je Lecce zasluženo iz Vil neodločen izid. Za Lecce je bil Vjprej uspešen Cannito, nekaj mi-but pozneje pa je izenačil Kutino. LESTVICA
1. Inter 8 točk, 2. Vicenza 5, 3. ttventus 4. 4 Lecce 3.
PRIHODNJE KOLO (29. 6.)
Inter • Lecce, Juventus * .Vicenza,
ATLETIKA
V soboto in nedeljo je bilo na Grezarju deželno prvenstvo za na-: amajnike. Nastopali so tudi atleti Bora, ki so dosegli dobre izide. I-gor Bigatton je zmagal v metu kladiva z metom 42,04 m; v isti d: sciplini je Marko Krečič dosegel odlično tretje mesto z metom 32,34 m. V metu krogle je Bigatton z 11.47 m zasedel četrto mesto, v troskoku pa je bil tretji s skokom 12.89 m. Obširneje bomo o tekmovanju pisali jutri.
no, trener Kozina je psihično in tudi taktično dobro pripravil svoje nogometaše, ki so tako potrdili, da je bila prejšnja tekma v Miljah le posledica prevelike treme in nervoze, saj so tokrat res vsi zaigrali požrtvovalno in korektno. Sodnik ni pokazal niti kartona ir: vsi, od kapetana Vivionija do Rismonda. ki sta v Miljah «šepala». so bili za služni za tako pomembno zmago.
O Tržačanih lahko rečemo. da so zapustili igrišče z dvignjeno glavo. Enako kot v Miljah so se odlikbva li v obrambi, zaigrali so odlično in so imeli v vratarju Volku pravega mojstra, saj je ubranil vse kar se je dalo ubraniti. V napadu, čeprav osamljen, pa se .ie izkazal Kraljič, katerega je «držal» soiirini Čermelj. Na splošno res odlična, ho mogeaa ekipa.
Na Tržaškem igrišču se je tudi tokrat zbralo veliko gledalcev iz mesta, vasi in drugih zvestih navi jačev Gaje. ki so že pred začetkom tekme s sirenami, z glasili
ŠD Zarja čestita ŠD Gaji ob prestopu v drugo amatersko ligo
NOGOMET
V	prijateljski mednarodni tekmi
JUGOSLAVIJA JE REMIZIRALA Z BRAZILIJO
V	Belo Horizontu je v nedeljo Jugoslavija v mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju po od lični igri remizirala z Brazilijo 0:0. Jugoslovani so bili v tej tekmi, kateri je sledilo 120.000 gledalcev, boljši od domačinov in so dvakrat zadeli prečko ter enkrat vratnico, poleg tega pa jim je sodnik še razveljavil gol. V njihovi ekipi so na stopali kar trije novinci.
Zdaj je jugoslovanska reprezentanca zelo pomlajena, saj je v njej najstarejši kapetan Šurjak, ki ima 24 let.
Samo remi
Na svetovnem mladinskem nogometnem tuVnirju je v Tunisu Italija proti Slonokoščeni obali izbojevala le mršav remi 1:1.
in zastavami navijali za «eleno rumene*.
Ko je sodnik Sibelia dal znak za začetek igre .je na igrišču dobesed no »počilo* v prid Gaji Gajevci so tasoj pritisnili, diktirali so hiter tempo igre in prvi aplavz publike je žel Kalc. saj .je že v 11. min. resne zaposlil vratarja Volka, ki je že skoraj stoodstotni zadetek rešil v kot. Vratar Kante ni imei resnega dela, saj so streli Baxter-ievih napadalcev leteli le od daleč, Gajina obramba pa je bila spet solidna. Gaja bi pri.4;a v nadaljevanju še do gola z Zuzichlem in Brankom Grgičem, toda vratar Tržačanov je bil spet na mestu. V 32. min. je sodnik odločno posegel v kazenskem prostoru Gaje, ko je napadalec Marino grobo udaril Rada Križmančiča in je Marina takoj poslal v slačilnico, že po tem dogodku so gajevci računali na zmago, saj so igrali od tega trenutka dalje z igralcem več.
Po odmoru se igra tii spremenila, saj smo bili priča le napadom Gaje. Ti so pa vedno naleteli na solidnega vratarja Volka, ki je zaustavil vrsto ostrih strelov Bolci-cha in Branka Grgiča. Deset mi nut pred koncem tekme je Branko Grgič le premagal Volka; sodnik je že priznal gol, toda stranski sodnik ga 'e zaradi «otf-sida» Kalca razveljavil. Par minut pred koncem tekme so Tržačani zamudili edinstveno priložnost za zadetek, saj ie kapetan Viviani na sami gol-črti preprečil že gotov zadetek, s tem pa je bilo tekme praktično konec.
Počakati je bilo treba do prve ga podaljška, ki je potekal v zna men.ju premoči Gaje. Videti je bilo res požrtvovalho igro «zeleno-ru-menili* in izredno atletsko pripravljenost. saj so fantje Se vedno igrali izredno hitro. Mir.uto pred koncem prvega podaljška na je pa del zmagoviti Gajin gol. Zuzich
se je polastil žoge v kazenskem prostoru Gaje; pretekel celo igrišče do kazenskega prostora Bax-terja ter podal Branku Grgiču, ki jo je spet vrnil, streljal proti vratom naravnost v vratarja Volka, ta je žogo odbil, toda le do Zuzicha, ki .jo je s ponovnim strelom potisnil v mrežo. Vzdušje na igrišču in izven njega je bilo v teh trenutkih izredno. Tržačani' pa niso imeli niti časa. da bi nadaljevali ■ z igro kajti sodnik je odpiskal konec polčasa.
Drugi polčas pa Jje bil poglavje zase. Baxter se je podal odločno v napad, da bi remiziral, toda brez uspeha, Kajti obramba z Viviani-jem je bila na mestu. Zadnje minute so bile za gajevce »vroče*, kajti pred vrati vratarja Kante.ja je bilo vse živo. Baxter ie izkoristil zadnja dva kota. toda brez uspeha, kajti izmučeni igralci so bili po dveurni tekmi brez jasnih idej.
Ko je sodnik trikrat zažvižgal je zavladalo na igrišču in zunaj njega veliko navdušenje (pa tudi grenko razočaranje Ba,<ter.jevih navijačev in igralcev, saj smo bili priča tudi neprijetnemu pretepu s strani Tržačanov, ki so potem lc zapustili igrišče). «7eleno-rumem» pa so z navijači slavili zlasti Zuzicha in trenerja Kozino
d gr. "
ATLETIKA
PALERMO, 27.	- Margherita
Gargano je izboljšala italijanski rekord v teku na 5.000 m s časom 16'08”2. Prejšnji je bil last Paole Pigni, ki ga je postavila leta 1909 s časom 16T7”4.
Po zmagi nad Baxterjem je zavladalo med Gajiniml igralci in navijači splošno navdušenje
■iiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiHMiHmMiminiiMmimiiiiiiiinimiiHMMiiimniiiiiniMiHUiiiHiiHiiHimiiimiiiimiifiHiMi
NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU SD MLADINA
Igralci štandreške Juventine osvojili prvo mesto v Križu
Nastopilo je pet ekip ■ Lepa igra posebno v finalnem srečanju
ODBOJKA
V okviru moškega odbojkarskega revivala v Trstu je sinoči Bor premagal Breg s 3:2 (7, —14, —9, 9, 9).
Poleg kulturnih in družabnih prireditev, ki so karakterizirale tridnevni Festival komunističnega tiska v Križu, so organizatorji po-i skrbeli tudi za športno poslastico: namiznoteniški turnir Vseh pet ekip prisotnik; Mladina A, Mladi na B, krožek ARCI Pristaniščni-kov A, krožek ARCI Pristaniščnikov H in Juventina iz Štandreža, se je v nedeljo, 26 t.m., ob 9.30 potegovalo za pokal kriške sekcije KPI in prikazalo mestoma tehnično dovršeno igro. Prevladala je Juventina, ki je v borbenem finalu odpravila domačo ekipo Mladine A, s katero se je uspešno spopadla že v nekaterih prejšnjih priložnostih. Občinstvo, ki so ga se-
stavljali pretežno mladi navijači, je z. zanimanjem spremljalo celoten potek turnirja. Namiznoteniško dejavnost gojijo v Križu razmeroma malo časa. Zato je pomembno, da še tej dejavnosti posveča čim več pozornosti. Turnir pa je bil obenem priložnost, da domačini spoznajo ostale ekipe in obogatijo svoje tehnično znanje v tej disciplini. Zato ni čudno, če je tekmovanje potekalo v kar se da pri jateljskem vzdušju. To pa je bil obenem eden izmed glavnih ciljev ŠD Mladina, organizatorja te pri reditve, ki posveča veliko pozornost tudi socialni vlogi takih srečanj. Skratka, uspel trenutek te važne manifestacije.
Na namiznoteniškem turnirju v Križu je bilo na sporedu tudi več lepih in borbenih srečanj

KOLESARSTVO
NA DIRKI VETERANOV
Beghetto med Tržačani Turnir naraščajnikov
brez pravih nasprotnikov
Tekmovalci Adrie so se odrezali razmeroma zadovoljivo
Na odločno predolgi progi (104 km), je v nedeljo v zaključnem sprintu zmagal nekdanji italijanski profesionalec, večkratni svetovni in olimp'jski prvak Giuseppe Beghetto, ki ni našel med tržaškimi veterani pravih nasprotnikov, razen morda v nekdanjem profesionalcu Beral-du in skupinici kolesarjev, ki je z njim prispela na cilj. Dirka je bila izredno borbena in hitra, saj je zmagovalec prevozil progo v 2.33’,
Do odločilnega pobega je prišlo na polovici dirke, ko je najprej prešel v napad požrtvovalni Dal Ben, kateremu pa so se počasi kmalu pridružili še v desetih, med tepli tudi kasnejši zmagovalec. V vodečo skupino je skoraj uspelo priti tudi članu lonjerske Adrie Silviu Vergi-nelli, vendar pa je ostal izključen iz vrst ubežnikov le za las, nakar je imel še to smolo, da je padel in tako so vse njegove možnosti, da bi s. uvrstil nad najboljše, padle v vodo.
Na splošno so se lonjerski kolesarji na tej naporni progi, ki je v finalu predvidevala vzpon od Bar-kovelj do Proseka. in nato še vož njo iz fjesljana do Gabrovca, vozili zadovoljivo in bi lahko z nekoliko več športne sreče tudi zablesteli.
V nedeljo so poleg Verginelle dirkali še Marušič, ki je prispel na cilj kot osemnajsti, Macarol, Fer-lu"i in Bonanno, ki pa je bil prisiljen na polovici proge odstopiti. Ni - pa dirkal Sartoni, ki je po nedeljski ekspediciji v Rim ostal brez kolesa.
Dirko je organiziral tržaški kolesarski klub Pedale Triestino, ki je
upal, da se bodo tekmovanja udeležili tudi jugoslovanski kolesarji, ki pa se zaradi drugih obveznosti niso mogli odzvati vabilu za nastop v Trstu
VRSTNI RED NA CILJU:
1.	Beghetto (GS Rigo Fioij, ki je 1(14 km prevozil v 2.33’ s poprečno hitrostjo 40,392 km na uro
2.	Zanin (GS Cavasin)
3.	Pešce (Pedale Triestino)
4.	Jurada (SC Cremcaffe Rovis)
5.	Beraldo (GS Cavasin) fi. Pisanj (SCV Cottur)
7.	Dal Ben (Seat)
8.	Raccanell > (VC Padova)
9.	Lodi (UC Spinea,
10.	Brumato (CS Silvellese)
R. Pečar
KOŠARKA
NA STADIONU «1. MAJ»
osvojil Inter 1904
Turnir so organizirali v okviru praznika ko-munističnega liska - Pol«! na drugem mestu
1.	—	1.	Huslia	1
2.	Atlende	X
2.	—	1.	Pčdavena	2
2.	Kunrigham	1
3.	-	1.	Puliei	I
2.	Cacharel	2
4.	—	1.	Starfir	2
2.	Usalieua	1
5.	—	1.	Fur losi no	1
2.	Labrador d'Ausa	X
6.	-1. Shoe Black	1
2. Brač	1
KVOTE
12 - 27.713.227 lir 11 —	261.400	lir
10 -	23.800	lir
V	okviru festivala komunističnega tiska, ki se je odvijal v soboto in nedeljo na stadionu «1. maj*, je bil tudi košarkarski turnir za igralce kategorije naraščajnikov (letnik 1962 in mlajši), ki so se ga udeležile ekipe Bora, Kontovela, Poleta in Interja 1904. Turnir je zadovoljivo uspel, če odštejemo nevšečnost zaradi dežja, ki je padal med vso finalno tekmo.
Velik favorit je bila ekipa Interja 1904, ki je bila letošnji zmagovalec tržaškega dela naraščajniškega prvenstva, na katerem se slovenske ekipe niso kaj prida izkazale, tako da je bilo že pred turnirjem za go tovo znano ime zmagovalca.
Inter je na koncu to svojo vlogo z lahkoto potrdil, na drugo mesto pa se je uvrstil Polet, ki je verjetno trenutno najboljša slovenska e-kipa, še posebno po prehodu močnega borovca Valterja Kerpana v njegove vrste. Tretji je bi! Konto-vel, ki je igral brez centra Pavla Bukavca, četrti pa Bor.
V	sobotnih polfinalnih tekmah sta bila izida taka:
Inter 1904 - Bor	113:56
Polet - Kontovel	88:7(1
FINALE ZA 3. MESTO Kontovel — Bor 85:66 (39:35)
KONTOVEL: V. Ban 46. Milič 12, R. Daneu 25, D. Daneu 2, Štoka.
BOR: Canciani 13, Bajc 6, Pegan 12, Raseni 5, Macchiut 18, Zuner 4, Husu, Lokar 8.
' Tekma je bila precej izenačena
v prvem polčasu, ko so borovci ce-
lo vodili do 10. minute, potem pa se je razigral Valter Ban, proti kateremu niso mogli borovci ničesar ukreniti, da bi ga ustavili. Dobro je igral tudi mladi in obetajoči center Robert Daneu, ki je uspešno lovil odbite žoge, tako da v drugem polčasu ni bila zmaga Kontovela ni koli v dvomu.
FfNALE ZA 1. MESTO
Inter 1904 - Polet 87:43 (41:27)
POLET:	Piccim 6, Covacio 2,
Benčina 11, Vremec, Kerpan 19, Kalc 5, Leniša, Bratož.
Poletovci so zelo dobro igrali v prvem polčasu, ko so bili stalno za petami nasprotnikom, ki so ves čas igrali s svojo prvo in zelo močno postavo. Zelo dobro sta v tem delu igrala Benčina in še posebej Kerpan, ki je pokazal odlično igro, posebno v napadu.
Žal, se je slika v drugem polčasu bistveno spremenila. V glavnem zato, ker so poletovcem zmanjkale moči (prvenstvo se je namreč zdavnaj zaključilo), medtem ko so bili igralci Interja v polni formi, saj so vsi nastopali v prvenstvu ■spomlad*, ki se je pravkar končalo. Končna razlika je bila tako nekoliko prestroga kazen za poletnvce, katerih nastop lahko ocenimo za precej pozitivnega.
Po turnirju je bilo nagrajevanje: zmagujoča ekipa je dobila lep pokal, ostali pa plakete.
Sergij Tavčar
TENIS
WIMBLEDONSKI TURNIR
Slove nepričakovano izločila Navratilovo
Ostale polfinalistke so Baker, Evert in Wade
Ekipe so porazdelili v dve skupini: prvo sta sestavljali Mladina A in Pristaniščniki A. drugo pa Juventina. Pristaniščnik; B in Mladina B. Dvoboji so potekali po sistemu Davisovega pokala.
IZIDI 'IZLOČILNIH TEKEM Mladina A - Pristaniščniki A	3:6
Juventina . Pristaniščniki B	3:0
Juventina - Mladina B	3:0
Pristaniščniki B - Mladina B	3:0
FINALE ZA 3. MESTO Pristaniščniki A - Pristaniščniki B 4:1 FINALE ZA 1. MESTO Juventina - Mladina A	3:2
KONČNA LESTVICA 1. Juventina (Mučič in Marušič), 2. Mladina A (Sedmak R. in Tence E.), 3. Pristaniščniki A (Bajc p Sorini), 4. Pristaniščniki B (Fra-giacomo in Ljuba), 5. Mladina 8 (Sedmak A.. Košuta E. in Pahor D.)
KOLESARSTVO
Državna prvenstva v cestni vožnji
V	Italiji Paolini
v Belgiji Pollenticr
Enrico Paolini. član ekipe Sd«, je zmagal na krožni dirki po Kan> paniji in s tem osvojil letošnji državni naslov. Paoliniju je podoben podvig uspel že dvakrat in sicer leta 1973 in 1974. Glavna favorita na nedeljski dirki sta bila Moser in Baronchelli, ki sta se hotela na vsak način oddolžiti številnim navijačem za poraz na krožni dirk: po Italiji. Nobenemu pa ni to u-spelo. Baronchelli je bit sicer v vodstvu ko- je do cilja manjkalo le 1.5 km: sedmerica kolesarjev-pa ga .je dohitela, tako da je popustil in se uvrstil na osmo mesto z 20” zaostanka. V •sprintu je bil najboljši Paolini. ki je zanesljivo zmagal pred Bergamom in Moser-jem.
Podobna državna prvenstva v cestni vožnji so bila tudi v nekaterih evropskih državah. V Belgiji je slavil Michel Polientier. ki je pravo presenečenje letošnje sezone. Drugouvrščenemu De Brnveru .je zadal lar 3’42" zaostanka, Rar priča o premoči tega kolesarja. Poudariti moramo, da so nastopili vsi najboljši z Maertensem in Merckxom na čelu.
Na Nizozemskem je zmagal 31-letnj Fedor Den Hertog, ki je pre magal Krekelsa in Knetemanna.
V	Franciji je presenetljivo zmagal mladi Marcello Tioazzi, ki sicer tekmuje v istem klubu kot Maertens in Polientier.
LONDON, 27. — Na mednarod nem teniškem turnirju v Wimbledo-nu je prišlo med ženskimi posamez nicami v četrtfinalu do precejšnjega prenesečenja: Nizozemka Stove je namreč premagala favorizirano apolidko Navratilovo, ki je bila nosilka skupine št. 2.
IZIDI
Stove (Nizozemska) — Navratilova (apolid) 9:8, 3:6, 6:1 Baker (Vel. Britanija) — Melville (Avstralija) 6:3, 6:4 Evert (ZDA) - Jean King (ZDA) 6:1, 6:2
Wade (Vel. Brit.) — Casals (ZDA) 7:5, 6:2
Neizkoriščena premoč poročenih
2:2
Zahar,
Poročeni — Neporočeni
POROČENI: Rapotec, B.
Bogonj, Š. Zahar, Pregare, Štefančič, Sulli, Petaros, Živec, Dobrigna, Di Donato, 13 Boneta, 14 Salvi 15 M. Rapotec.
NEPOROČENI: Barut, B, Zobec, Petaros. Zahar, Rapotec, Pavletič, Hrvat, Maar, D. Zobec, Pertot, E. Hrvat, 12 Žerjal, 13. B. Žerjal.
SODNIK: Krašovec.
V nedeljo sta se na dolinskem blatnem igrišču pomerili enajsteri-ri poročenih in neporočenih iz Boršta in Zabrežca, Ta tekma, ki je postala že tradiconalna, vzbuja vedno več zanimanja in privablja na rob igrišča vedno več navijačev.
Prvi polčas s« je pričel v zna-
menju premoči poročenih, ki so potisnili neporočene v obrambo. Ti pa so odgovarjali s hitrimi in nevarnimi protinapadi, toda našli so vedno nasprotno obrambo in vratarja na pravem mestu. Premoč poročenih je prišla še bolj do izraza po lepem zadetku kapetana Petarosa.
Drugi polčas se je začel tudi v premoči poročenih, ki so v prvih minutah po lepi akciji prišli do drugega zadetka z Di Donatom. Od tedaj naprej pa so neporočeni stisnili zobe in začeli vse bolj napadati. Izbojevali so tudi 11-metrovko, ki pa io je Rapotec zanesljivo ubranil in tako ohranil prednost vse do 10 minut pred koncem tekme. Utrujenost in predvsem blatno igrišče je marsikomu odrezalo noge. To so izkoristili neporočeni in še bolj pritis nili in, prvič po osebni akciji Maara in drugič z 11 metrovko, zapečatili rezultat na 2:2.
Sam rezultat, igra, organizacija in skupna zakuska v srenjski hiši v Borštu je tako zadovoljila vse igralce in navijače.
ATLETIKA
MILAN, 27. — V nedeljo so podelili v milanski areni atletska ekipna državna naslova, ki sta jih osvojila Fiamme Gialle iz Rima pred Fiamme Oro in Fiat Iveco pri moških in Fiat OM iz Brescie pred Snio in Fiat Iveco pri ženskah. Vidnejših izdov niso dosegli, ker so se atleti potegovali predvsem za dobre uvrstitve, ne pa za posamezne dosežka.
NA DIRKI «PO JUGOSLAVIJI*
Gusjatiiikov na vrhu
Sovjet Gusjatnikov je osvojil S. etapo mednarodne kolesarske dirke «Po Jugoslaviji*. 136 km dolgo progo od čačka do Novega Pazarja je prevozil v 3.06 46”. Drugi je bil njegov rojak Zajac.
Najboljši Jugoslovan Hukič je bil sedmi s časom 3.08’28”. Glavnina j? prispela z zamudo več kot treh minut.
Na skupni lestvici je prevzel vodstvo Gusjatnikov, ki ima skupni čas 7.16’28”.
Najboljši Jugoslovan na tej lestvici je Arsovski s časom 7.21’02”
KOŠARKA
Danes se zaključi vpisovanje za košarkarski »Turnir sv. Lovrenca*, ki ga vsako leto prireja škedenjsko društvo Servolana.
Vsi slovenski košarkarji, ki želijo tekmovati na njem. naj se zglasijo na sedežu Servolane, kjer bodo dobili vse podrobnejše informacije.
AVTOMOBILIZEM
MONZA, 27. — Italijan De An-gelis .je zmagal na osmi vožnji EP formule 3, ki je bila v nedeljo v Monzi in je obenem veljala za VN Loterije. Drugi je bil Gab-biani, tretji pa Necchi.
Na lestvici EP vodi še vedno Piercarlo Ghinzani s, 50 točkami pred Švedom Olofssonom, kj jih. ima 29 in Gabbianijcm in Necchi-jem, ki jih imata 16.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monfecehl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 4« 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnapre| plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljana,
Oglasi
ob da*
28. junija 1977
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradižče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finanfno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm viSina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško jo goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug'h pokrajin Italije pri SPI.
Član, ilatijanskefj zveze časopisnih B založnikov FlfcG1
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
•H
ZTf
Trst
RA VNA TEU JETNIŠNICE GIUSEPPE MANISCALCO PRIJA VLJEN SODNI OBLASTI
Množičen beg iz kaznilnice v Astiju pod vodstvom treh domnevnih napistov
Na prostosti kar 10 zapornikov ■ Poslopje s 55 jetniki stražili samo trije pazniki
ASTl, 27. — Piemontski in lombar-dijski policisti ter karabinjerji so sprožili širokopotezno zasledovalno o-peracijo, da bi stopili na prste deseterici jetnikov, ki je danes ponoči pobegnila iz tukajšnje kaznilnice. Med pobeglimi so trije domnevni pripadniki prevratniške organizacije tako imenovanih oboroženih proletarskih oddelkov — NAP, sicer 21-letni Emanuele Attimonelli ter Enzo Caputo in Alfeo Zanetti, ki .jima je 22 let.
Attimonelli je bil aretiran marca leto« v okviru preiskave o zločinski tolpi Vallanzasca. Zanettija in Caputa pa so zajeli decembra lani med preiskavo o vrsti roparskih napadov na območjih Astija in Alessandrie; ob tej priliki so agenti tudi odkrili «gnezdo napistov* na Korzu Alfieri v Astiju, kjer so našli poleg orožja in razstreliva sveženj »zanimivih* dokumentov. na osnovi katerih so preiskovalci zasumili, da sla aretirana mladeniča tesno povezana z neapeljsko skupino NAP pod vodstvom znane Anne Marie Pie Vianale. Attimonelli. Zanetti in Caputo so bili obsojeni na daljše zaporne kazni med drugim zaradi posesti orožja.
Imena drugih pobeglih jetnikov: Eu-genio Ortolan (20 let), Alserio Scor-zelli (21), Flavio Zola (24), Pietro Marzocca (25), Alberto Franco (21), Antonio Mistretta (25) in Vittorio I-am-berti (20) Za rešetke so morali zaradi tatvin in ropov. Lamberti je iz iste kaznilnice zbežal že pred letom, vendar so ga dva tedna pozneje zasledili na prijateljičinem domu. Pred nekaj dnevi pa je razborit Vittorio v tukajšnjem zaporu uprizoril ožji upor. da bi od ravnateljstva kaznilnice izbojeval zase in za svoje »sotrpine* žagice. s katerimi da bodo rezljali les .kakršnega uporabljajo rokodelci.
No. prav s lemi zagicami so si danes ponoči ubežniki utrli pot skozi rešetke, napadli tri paznike in jih zaprli v celico ter se nemoteno odpeljali z avtomobiloma, ki so ju ukradli v bližini kaznilniškega poslopja .
Pravosodno ministrstvo je spričo izsledkov preiskave, ki jo je izvršil lurinski kasacijski svetnik dr. Bondon-no. odredil odstranitev ravnatelja jet-nišnice, marešala Giuseppa Mani-scala. češ da je neposredno odgovoren za pobeg deseterice; prizadeti je bil tudi prijavljen sodni oblasti.
V kaznilnici je trenutno 45 jetnikov. Ko jih je bilo s pobeglimi vred 55. so poslopje stražili le trije pazniki. To gre pripisati pomanjkanju ječarjev .zaradi česar mora vsakdo od njih opravljati nič koliko neplačanih izrednih delovnih ur, dopuste jemljejo polovične, počitka pa tako rekoč nimajo. Zaradi navideznega miru v jet-nišnici naj bi se torej zazdelo ravnatelju umestno, da skrči število nočnih paznikov, kar pa je botrovalo begu.
Dopoldne jc oboroženi par oropal upokojenko v Valfeneri (1,5 milijona lir). Preiskovalci domnevajo, da sta storilca iz vrst pobeglih zapornikov.
Pozneje je prišla vest, da si napisti javno lastijo odgovornost za beg iz kaznilnice v Astiju. To je telefonsko sporočil nekemu milanskemu odvetniku neznanec s pripombo, da mora sporočilo posredovati tiskovni agenciji Ansa. Na koncu je moški vzkliknil: »Deset, sto, tisoč NAP; bojna enota Anna Mantini.*
(dg)
VČERAJ JE PAPEŽ POSVETIL PET NOVIH KARDINALOV
Na zasedanju koncistorija Pavel VI. poudaril nujnost po enotnosti cerkve
Med nagovorom novim škofom pa je ponovno obsodil msgr. Lefebvra
ČEDAD, 27. — V zadn.j>h dneh ie že več ljudi opazilo krdelo volkov, ki se pomika po Nadiški dolini Odkar pomnijo prebivalci, je to prvič, da so se volkovi podali tako nizko v doline.
VATIKAN, 27. — Poziv k enotnosti vseh katoličanov in k zvestobi do Svete stolice je jasno izzvenel iz govorov papeža Pavla VI. na «tajnem» in javnem zasedanju današnjega kon-cistorija. Na prvem, v latinščini, pred novimi škofovskimi poimenovanji, je papež ponovno obsodil «odpadnika» msgr. Lefebvra, na drugem, v italijanščini. pa je, predno je uradno proglasil pet novih kardinalov, pozval k enotnemu nastopanju in mišljenju katoliških duhovnikov.
»Tistega našega brata naprošamo, naj s čutom odgovornosti presodi kakšen razkol vrši, kakšno zmedo vnaša, kakšno ločitev izvaja v naši sre-di», tako se je med drugim Pavel VI. obrnil na francoskega msgr. Lefebvra.
Proti koncu svojega latinskega nagovora, ki je bil namenjen novim ško-
fom, deležni pa so ga bili še nekateri najuglednejši člani kardinalskega zbora, je papež, blago, a vseeno odločno opomnil francoskega duhovnika, da se napram njemu postopa precej milo. «Kajti naši predniki*, je dobesedno rekel Pavel VI. »ne bi tako dolgo prenašali take trdovratne neposlušnosti.*
S papežem si je edini marsikateri politični opazovalec, ki pa sicer takoj pripominja, da bi verjetno tudi Pavel VI. »odločneje* nastopil z «odpadnikom», ki bi tehtneje načenjal nerešeno vprašanje verske poslušnosti. Poleg nezakritih namigov na »vršilca razkroja* je papež izrekel svojo zaskrbljenost in obžalovanje nad verniki, ki mu sledijb in novimi duhovniki, ki jih, prepovedi navkljub, vztrajno posveča.
Drugega dela koncistorija. ki je
............................................
30 MRTVIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI V NDR
Razbitine potniškega in tovornega vla k» po silovitem trčenju pri postaji Lebus v NDR.
i Eli)-;
(Telefoto ANSA)
BERLIN, 27. — Trideset mrtvih in precejšnje število ranjenih, od katerih nekateri v smrtni nevarnosti, je tragičen, a žal še nedekon-čen obračun železniške nesreče, ki se je pripetila prejšnjo noč kakih 30 kilometrov od Frankfurta na O dri v Nemški demokratični republiki, na meji s Poljsko.
Potniški brzec in tovorni vlak sta v neposredni bližini postaje lebus iz še nepojasnjenih razlogov, vendar pa najverjetneje zaradi okvare na kretnicah, privozilo iz nasprotnih smeri po istem tiru. Pri silovitem irčenju so se nekateri vagoni vneli in zvrnili s tračnic. Požar je bil tolikanj srditejši, ker se je prevrnila tudi cisterna, ki je bila v sklopu tovornega vlaka.
Vseh žrtev, število katerih se bo verjetno povečalo, še nišo prepoznali, vendar sklepajo, da so vsi državljani NDR.
že šesti po vrsti .odkar je Pavel VI. pred K let prevzel papeško odgovornost, se je poleg diplomatskih predstavnikov udeležila tudi velika množica vernikov. V imenu novopo-svečenih kardinalov je papeža ogovoril novi florentinski nadškof Giovan-ni Benelli, ki je nato iz njegovih rok, skupno z Afričanom Bernardinom Gan-tinom, z nemškim teologom Josephom Ratzingerjem, z dominikancem Luigi-jem Ciappijem in s češkoslovaškim škofom Františkom Tomaškom, prejel kardinalsko odličje.
Nujo in dolžnost po zvestobi do cerkve in do papeža, še zlasti v vrstah duhovnikov, je v svojem pozdravu neomajno zagovarjal Benelli, katerega je papež prvega posvetil v kardinala, dasi bi po vseh pravilih morala ta čast pripasti, zaradi predhodnega imenovanja, starejšemu To-mašku. Kot izraz posebnega spoštovanja je treba tolmačiti tudi dejstvo. da so florentinskemu nadškofu «podelili» isto rimsko -c.erkev kot pred leti bodočemu Janezu XXIII.
Novim članom kardinalskega zbora, njegovo število je tako naraslo na 137, čeprav bi novega papež-a lahko izbiralo samo 119 kardinalov, se je papež zahvalil za njihovo dosedanjo požrtvovalnost in zvestobo.
Težnjo po enotnosti med vsemi kristjani pa je Pavel VI. ponovno izrekel nekoliko kasneje, ko je sprejel istanbulskega grškopravoslavnega nadškofa Militona s spremstvom in z zadovoljstvom ugotovil, da sla se katoliška in grškopravoslavna cerkev v zadnjih letih znatno zbližali.
(bp)
FIRENCE, 27. — Trije seizmološki observatoriji in sicer v Pratu, v Faenzi in v Firencah so danes malo po 14.30 zabeležili potresni sunek c jakostjo med peto in šesto stopnjo Mercallijeve lestvice.
Najmočneje so ga občutili v toskanskih občinah Fircnzuola, Mar-radi in Palazzuolo s ul Senio, ki menijo na Romagno, vendar pa ni povzročil nikakršne škode.
Za njeno izpustitev zahtevajo milijardno odkupnino
Skupina Ekvadorcev oropala filatelista Renata Mondolfa in ugrabila njegovo hčerko
Magnat je po rodu iz Trsta, živi pa že dolgo v Rimu
RIM, 27. — Četvero Ekvadorcev je davi okoLi 8. ure s pomočjo dveh prav tako latinskoameriških priseljencev oropalo znanega filatelista Renata Mondolfa in ugrabilo njegovo 30-letno hčerko Ambretto Maz-zantini. Za njeno izpustitev naj bi bil Mondolfo. ki je sicer po rodu Tržačan (v Rim se je preseki pred 25 leti), prisiljen plačati milijardo lir odkupnine.
, Štiri napadalce — dva moška in dve ženski — so prizadeti brez nadaljnjega prepoznali, saj niso imeli zakrinkanih obrazov. Gre za Avgusta Avilesa in njegovo ženo Eleno TSscobar ter za Wilsona Suareza Vi-terija in njegovo prijateljico Mario Luiso Facheco Muniz, ki so bili več mesecev zaposleni v Mondolfovi razkošni vili v Ul. Urali v znani mestni četrti EUR. Njihovih dveh pomočnikov, ki sta si edina zakrila obraz s kapuco, preiskovalci še niso istovetili, kaže pa, da ne bo treba dolgo čakati.
Šesterica je priletnega filatelista, njegovo ženo Elviro, hčerko Ambretto, garderoberko Renato Cappella-ri, Ambrettinega moža inž. Paola Mazzantimja, Mondolfovo tajnico Giuseppino Mazzocchi, družinskega prijatelja Giacoma Rivero in pomočnico Gino Giorgi najprej surovo pretepla, nato je žrtve temeljito zvezala in jih narkotizirala, nazadnje pa zaprla AmbretUni hčerki Renato (5 let in pol) in Alessandro (2 leti in pol) v kletne prostore. Iz varnostne skrinje so banditi pobrali ves nakit in dragulje ter večjo vsoto denarja, zatem pa so izpraznili listnice vsem napadenim, pograbili Ambretto in jo odpeljali neznano kam. Pobegnili so s tremi avtomobili — enega so preiskovalci kmalu nato našli zapuščenega nedaleč od četrti EUR. Sprva so nesrečniki mi-
slili, da so Ekvadorci ugrabili tudi mali Renato in Alessandro, vendar so kmalu začuli njuno ječanje ter ju rešili.
Listek z zahtevo po milijardni odkupnini so ugrabitelji pustili na žrtvini {»stelji. Odkupnino mora Mo"-dolfo plačati v tuji valuti — 2.000 bankovcev po 500 francoskih frankov in 5.000 bankovcev po 100 ameriških dolarjev — in le deloma v lirah — 3.000 bankovcev po 100.000-Stik z ugrabitelji pa mora navezati tako. da objavi v oglasni rubriki rimskega dnevnika «11 Tempo* sledeče obvestilo: »Psiček na vrvici s* je izgubil*, (dg)
Obsodba funkcionarjev sežanskega Jadrana
KOPER, 27. - Senat koprske«* okrožnega sodišča je danes izrekel ponovno obsodbo petim bivšim vodilnim delavcem sežanskega uvozno -izvoznega podjetja »Jadran*, ki so bili že pred letom dni obsojeni za’ radi grabeža, podkupovanja, zlorabe uradnega položaja in drugih kaznivih dejanj. Kakor je znano, jf vrhovno sodišče Slovenije na pritožbo obsojenih celotno zadevo vrnil® koprskemu okrožnemu sodišču v p®" novno obravnavo. Po 12 dneh obravnave je koprsko sodišče danes potrdilo kazni prvega sojenja, in sicer Janku Paliski 12 let strogega zapora, Danilu Guliču 11 let, obema tudi z zaplembo premoženja, Cirilu Prešernu 5 let in 6 mesecev in'A-rangelu Djerdjeviču 5 let in 2 meseca zapora. Glavnemu obtožencu Viktorju Žiberni pa je sodišče prvotno kazen, 19 let dvignilo na 20 let zapora in zaplembo premoženja,
L. O.
VARNOST IN VARČEVANJE NA CESTI
KoliKo stane cesti?
800 milijonov vsako uro
V Italiji kroži približno 16 milijonov avtomobilov. Letno porabimo 14 milijard litrov bencina in potrošimo 7.000 milijard lir: 800 milijonov lir za vsako uro!
Do 20% prihrankov
Možno je prihraniti do 20% goriva: 1.400 milijard lir prihranka letno, 160 milijonov vsako uro. To je pomemben prihranek za posameznega avtomobilista in za plačilno bilanco s primanjkljajem, predvsem zaradi u-važanja naftnih proizvodov.
Varčevati
med
potovanjem
Za vsakih 100 km na cesti porabi avtomobil s 57 KM, ki vozi 90 km/h, 6,5 litra bencina, za kar je treba potrošiti 3.250 lir. Pri 120 km/h se poraba za vsakih 100 km
dvigne na 9 litrov, za kar je potrebno potrošiti 4.500 lir. Na 100 km lahko prihranimo 1.250 lir. Bolj hitimo, več porabimo. Če je najviš-ja hitrost avtomobila 140 km/h, dosežemo najboljšo kombinacijo čas - poraba pri 2/3 le-te, to je pri 95 km/h.
Varčevati v mestu
Za varčevanje je v mestu potrebna « lahkotna vožnja ». To je šest « ne », da jo uresničimo:
—	ne puščaj predolgo vključenega starterja
—	ne pritiskaj s težko nogo na plin
—	ne pospešuj in zaviraj neprestano
—	ne podrsavaj s sklopko
—	ne dodajaj po nepotrebnem plina, medtem ko se promet za kratek čas ustavi
—	ne pospešuj, ko že od daleč vidiš rdeče na se-maforu
Tako vozijo poklicni šoferji in prihranijo 15-20% goriva.
Drugi dejavniki varčevanja
Pravilen pritisk avtomobilskih gum
Očistiti uplinjač
Pregled svečk
Izogniti se pretežkemu tovoru na strehi
Prepričati se, da je zračni filter čist.
MINISTERO LAVORI PUBBLICl
Campagna Sicurezza Stradale
MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Kampanja za varnost na cesti
ena
ura
ihl: A
/J'. ;


(*4*"*~ •■'***■■
K... .