Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 23  samopodoba in samospoŠtovanJe skozi prizmo Šolske stvarnosti / mag. Gabrijela Hauptman  Skoraj ne mine šolski dan, razgovor, strokovni ali poljudni članek, ne da bi omenili besedo »samopodoba« . Običajno se uporablja v povezavi z otroki in mladostniki (ima slabo/dobro samopodobo), ko se opredeljujejo njihova večja ali manjša uspešnost, prilagodljivost, dosežki, motnje in ovire ipd. Velikokrat ne povsem jasno, kaj nas bi se za tem ter- minom skrivalo. V prispevku bom skušala prikazati, kaj je samopodoba in kako pomembno mesto zavzema v življenju posameznika, še zlasti otroka. Osredotočila se bomo na samopodobo in z njo povezanim »samospoštovanjem« v šoli kot vzgojno izobraževalni instituciji. Pri tem bom nakazala lastnosti osebe z visokim in nizkim samospoštovanjem v povezavi z uspešnim in manj uspešnim doseganjem ciljev in vključevanjem v življenje. Samopodoba in samospoštovanje Samopodoba je doživljanje samega sebe, je skupek misli, oziroma podob, ki jih imamo o samem sebi. Povezana je s samospoštovanjem ali samovrednotenjem, ki tvori skupek pred- stav o tem, kako se spoštujemo, vrednotimo in ocenjujemo – pozitivno ali negativno. Pri tem imajo pomembno vlogo:  lastne izkušnje s samim seboj in okoljem;  odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje (besedno, še pogosteje pa nebesedno nam sporočajo, kako nas vrednotijo – ali nas sprejemajo, opazijo, imajo radi ali ne, se družijo in pogovarjajo z nami ipd.). Večinoma ravnamo skladno s svojo samopo- dobo – če zaupamo vase, si postavimo višje cilje, sicer pa si jih znižamo. Samopodoba vpliva tudi na to, kako bomo procesirali in- formacije, kajti predstava o sebi je filter, skozi katerega spusti posameznik le informacije, ki se skladajo z njo, če pa ne, jih spregleda, napačno interpretira ali pa povsem zavrne. Samopodoba je sestavljena iz več področij. V poznem mladostništvu se samopodoba razširi na: matematične sposobnosti, ver- balno izražanje, akademsko samopodobo, reševanje problemov in ustvarjalnost, telesne sposobnosti in šport, zunanji videz, odno- se z vrstniki istega spola, odnose z vrstniki nasprotnega spola, odnose s starši, religi- jo in duhovnost, iskrenost in zanesljivost, emocionalno stabilnost in varnost, splošno samopodobo. Ta področja sta Marsh in R. O’Neill (1984, v: Kobal Grum 2008) izmerila s 136 postavkami in jih zajela v Vprašalnik samopodobe za mladostnike. Pri proučevanju razlik med samopodobo in samospoštova- njem je Swicord (1988, v: Starbek Potočan 2005) definiral, da je samopodoba predvsem mentalna slika, ki jo ima nekdo o sebi, sa- mospoštovanje pa predstavlja v primerjavi s Fokus 24 Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli samopodobo večji energetski naboj in vpliv na doseganje uspehov (Ferbežar 2002, v: Starbek Potočan 2005). Razvoj samospoštovanja je odvisen od več dejavnikov:  od realnih lastnosti in sposobnosti,  od preteklih izkustev: življenje znotraj družine, otroštvo, starši in vzgojitelji ter učitelji kot »pomembni drugi«, ki izgrajujejo otrokovo samopodobo in sa- mospoštovanje (Starbek Potočan 2005). Samopodoba in psihično blagostanje Med psihično blagostanje spadajo občutje zadovoljstva z življenjem, pozitivna ter nega- tivna emocionalnost. Skupaj z zdravjem spada psihično blagostanje med najpomembnejše človekove cilje, ki so povezani z dimenzijami osebnosti in samopodobo. Največja grožnja psihičnemu zdravju pa je negativno doži- vljanje sveta in samega sebe (Musek in Avsec 2006). Ob tem, kako pomembno je občutenje za- dovoljstva, še posebej na področju učenja, William Glasser (2001) navaja tudi, da uspe- šno učenje temelji na močnih odnosih in da je potrebno opustiti škodljive navade ter jih nadomestiti s povezovalnimi. Eric Fromm (2003) pri izbiri cilja loči dve temeljni življenjski usmeritvi: od imeti (sa- moljubje in sebičnost) k biti (ustvarjalnost, nesebičnost, sočutje, vzajemnost in ljube- zen). Človek naj premaga svoje samoljubje in sebičnost, ki nas vodita v nesrečo, usmeri naj se k ustvarjalni dejavnosti, širokosrčnosti in človekoljubju. Meni, da tudi danes potre- bujemo učitelja, voditelja, vzor in da v eni življenjski dobi ne moremo spoznati vsega, kar so največji umi človeštva odkrili v več tisoč letih. Razvijanje samopodobe in samospoštovanja v šoli Šola je velik življenjski prostor za izgradnjo otrokove samopodobe in samospoštovanja, kar je zapisano med številnimi cilji. Tako Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011: 30) navaja, da je potrebno za kakovostno učenje »pouk nasloniti na najboljše, kar sedaj vemo o uspešnem učenju in poučevanju […] Prav je, da je izkušnja učenja smiselna, izzivalna, da z novimi spoznanji znanje učenca nenehno preseneča in da je v tem smislu lahko tudi učenje prijetno«. Marentič Požarnik (2011: 38) trdi podobno, da moramo pri razvijanju kakovostnih (»viš- jih«) kognitivnih sestavin znanja upoštevati »nekognitivne socialno-emocionalne vidi- ke učnega okolja, kot so »motivacija, samo- podoba, usmerjenost v nalogo, medosebni odnosi in skupinsko ozračje«, učinkovit pouk pa mora ustvarjati situacije, ki zahtevajo trdo, a hkrati prijetno delo; učenci so bolj motivi- rani, če čutijo, da bodo naloge uspešno rešili; potrebno pa se je »izogibati pretiranim pri- tiskom, zastraševanju in preobremenjenosti – ne le iz humanističnih razlogov, čeprav so tudi ti tehtni, ampak preprosto zato, ker to ni v skladu s tem, kar je po današnjih izsledkih koristno za uspešno učenje«. Marentič Požar- nikova (2000: 15–16) nadaljuje, da raziskave kažejo na naslednje lastnosti dobrih šol: po- stavljajo visoke, jasno razvidne cilje, dajejo sistematično oporo in pomoč vsem učencem, so prijazne in hkrati zahtevne, ravnatelj pa usmerja dobre medosebne odnose in uresni- čuje skupno poslanstvo šole. Šola nedvomno predstavlja izredno pomemb- no okolje, ki spremlja, oblikuje in zaznamuje otroka skozi celotno življenje. Poleg družine, ki tvori temelj zdravemu otrokovemu razvo- ju, ima šola v sodobni, postmoderni družbi, izjemen pomen, saj nudi otroku in staršem okolje pridobivanja tako novih znanj kot tudi veščin, ki so pomembne za spoprijemanje z Fokus Didakta junij∑julij 2013 Komunikacija v šoli 25 izzivi sodobne družbe, na primer: prožnost, veščine sporazumevanja, nastopanja, izraža- nja čustev, sprejemanja in spoštovanja sebe in drugih, sposobnost spoprijemanja z izzivi, razočaranji, kritiko, uspehi, torej razvijanje visokega samospoštovanja kot protiuteži nizkemu samospoštovanju, ki ne nudi otro- ku spodbudne prihodnosti, temveč slabšo prognozo za njegovo uspešno integracijo v družbo. Oblikovanje visokega samospoštova- nja pri otrocih je dobra naložba v njihovo nadaljnjo pozitivno integracijo v družbo, kajti le ta jim omogoča, da ne bodo odnehali iskati in nadgrajevati svoje življenjske poti, da jim vsak neuspeh ne bo porušil njihovega opti- mizma, temveč jih bo opogumljal za sprotno reševanje problemov, v katerih bodo videli tudi priložnost za novo rast, da bodo zmožni spodbujati sebe in druge ter da bodo opti- mistični, vedri in psihično ter fizično zdravi tvorili družbo prihodnosti. Glede na to, da ima večina ljudi z visokim samospoštovanjem tudi višje aspiracije in posledično uspehe, je potrebno nenehno skr- beti za izgrajevanje le-tega, pri čemer ima šola velik delež, saj preživi otrok oziroma mladostnik v njej glavnino svojega časa. Zato je potrebno, da se učitelji in ostali strokovni delavci zavedajo tega dejstva, predvsem pa, da nenehno krepijo in nadgrajujejo lastno pedagoško prakso v tej smeri:  se zavedajo, da je poklic učitelja predvsem poslanstvo: da širi znanje na način, ki je otrokovemu dojemanju sveta blizu, da srčno želi naučiti prav vsakega izmed njih, mu »prižgati luč« in za to storiti vse, kar je v njegovi moči;  imajo nadvse radi svoj poklic, v njem uživajo, ga cenijo in spoštujejo;  spoštujejo in cenijo vsakega otro- ka kljub različnosti, ki naj bo vir bogatenja;  se nenehno notranje-šolsko izobražu- jejo znotraj lastnega kolektiva, v stro- kovnih aktivih, na učiteljskih zborih, z lastnim vodenim samoizobraževa- njem, v timskem sodelovanju s šolsko svetovalno službo (psiholog, pedagog, socialni delavec, defektolog) in ostalimi strokovnimi delavci na šoli, kjer se prepletajo in plemenitijo znanja iz šol- skega predmeta z znanji drugih, prav tako pomembnih strok in obratno;  na primeren način motivirajo otroke za doseganje odličnosti;  pomagajo otrokom razvijati delovne navade; učenje učenja;  jih navdušujejo in nagrajujejo njihovo izvirnost;  razvijajo empatijo in veščine komunici- ranja z lastnim zgledom;  so z njimi tudi izven predpisanega urnika (govorilne ure za učence, tematske razredne ure, rekreativni in kulturno obarvani odmori, vključeva- nje staršev v delo šole – predstavitev njihovih poklicev, skupni kulturni ali športni dogodek);  si srčno prizadevajo dosegati, ohranjati in razvijati lastno visoko samospoštova- nje kot temelj, na katerem bodo razvi- jali samospoštovanje svojih učencev. Literatura - Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. (2011). 2. izdaja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. [Elektronski vir]. Http//www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_ knjiga_2011.pdf (dostop 21. 3. 2013). - Fromm, E. (2003). Umetnost življenja. Lju- bljana: Mladinska knjiga. - Glasser, W. (2001). Vsak učenec je lahko uspešen. Radovljica: Didakta. - Kobal Grum, D. (2008). Multidimenzional- ni model samopodobe in tekmovalnosti. V: Anthropos, št. 3–4, str. 13–28. Http:// www.anthropos.si/anthropos/2008/3_4/03_ kobal.pdf (dostop 4. 3. 2013). - Kompare, A. idr. (2006). Uvod v psiholo- gijo (učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednje tehniškega strokov- nega izobraževanja). Ljubljana: DZS. - Marentič Požarnik, B. 2000. Vzgoja v javni šoli: Ali je vsako širjenje vrednostnih vsebin in vzgojnih metod indoktrinacija? V: Sodob- na pedagogika, št. 1/2000, str. 1–19. Http:// www.sodobna-pedagogika.net/index. php?option=com_content&task=view&id=15 52&Itemid=23 (dostop 21. 3. 2013). - Marentič Požarnik, B. (2011). Kaj je kako- vostno znanje in kako do njega? O potrebi in možnostih zbliževanja obeh paradigem. V: Sodobna pedagogika, št. 2/2011, str. 28–50. Http://www.sodobna-pedagogika.net/ images/stories/2011-2-slo/2011_2_slo_02_po- zarnik_marentic_kaj_je_kakovostno_znanje. pdf (dostop 21. 3. 2013). - Musek, J. (2008). Dimenzije psihične- ga blagostanja. V: Anthropos, št. 1–2, str. 139–160. Http://www.anthropos.si/ anthropos/2008/1_2/11_musek.pdf (dostop 4. 3. 2013). - Starbek Potočan, M., 2005. Vpliv učiteljeve- ga samospoštovanja na njegovo komunicira- nje z učencem in na učenčevo samopodobo (magistrska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. [Elek- tronski vir]. - Http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/ mag_starbek-potocan-marta.pdf (dostop 21. 3. 2013). Fokus