24 Dr. J. Vošnjak: O vinu. septembra 1. 1564. napotil se je v Vinterico na Češkem k svoji sestri, vdovi grofinji Schlick. Gotovo je bil 71 letni starec Ungnad ta pot naredil tudi zato, ker je umrl cesar Ferdinand I. (25. julija 1564) in ga je nasledoval njegov protestantom prijazni sin Maksimilijan II. Ungnad je prišel zdrav k svoji sestri ter je kanil dotlej ostati v Vinterici, dokler bi ne prišel Maks v Prago, da bi se mu ondu poklonil. Toda o božiči je dobil nahod ter je umrl naglo dne 27. decembra 1. 1564. Na smrtni postelji je priporočal svoji soprogi skrb za tiskanje jugo-venskih knjig rekši, da so one »njegov zaklad«. — Njegovo truplo se je prepeljalo na njegovo izrecno željo na Virtemberško ter je bilo slovesno pokopano v Tubingu v samostanski cerkvi. ') To so kratke črtice o življenji Ivana barona Ungnada III. VVeis-senwolfa. (Konec prihodnjič.) ¦ *L& 0 vinu. Berilo v veseli družbi. Spisal dr. Jos. Vošnjak. Prijatli, obrodile So trte vince nam sladko, Ki nam oživlja žile, Srce" razjasni in ok<5, Ki vtopi Vse skrbi, V potrtih prsih up budi. Preširen. epše in resničneje se ne more slaviti .vino, nego s temi stihi našega neumrjočega pesnika. Kdo izmed nas še ni čutil, kadar je bil utrujen in onemogel od dela ali hoje, kako mu je po-žirek vina znova oživil žile? Komu še ni razjasnila zlata kapljica srca in očesa, kadar mu je bilo pusto v glavi in je mračno gledal ves svet, kakor skozi zakajene naočnike? In kadar so nas trle skrbi in si nismo vedeli pomagati ni kamo ni kako, vinski duhovi v prijateljski družbi so pregnali skrb, nejevoljo in žalost, prebudivši nov up v prsih potrtih. v Človeštvo si je v borbi za svoj obstanek iskalo od nekdaj dražila in krepčila, katerih potrebuje tem bolj, čim silneje mora vsak posamični človek napenjati vse svoje moči, da si omogoči eksistencijo v ') Dubrowsky-Hanka, Slavin 1. c. pag. 193. Dr. J. Vošnjak: O vinu. *$ splošni medsebojni konkurenciji. Najimenitnejše in najstarejše tako krepilo in dražilo je vino. Vinska trta je gotovo tako stara, kakor človeštvo in že staro Sv. pismo nam pripoveduje, da je oče Noa trto sadil in se sladkega vinca napil. Pradomovina vinske trte pa se, kakor zibel človeštva, išče v Kavkazu, kjer se še dandanes divja trta vije liki bršlin po najvišjih drevesih do vrha ter, kakor lijane, veže drevje z drevjem. Njen sad pa je oduren in neukusen. Tudi za vinsko trto je trebalo požlahnjenja in odgajanja, predno so se iz prvotne rastline vzgojila mnogovrstna, malone neštevilna trsna plemena, iz katerih sadu se napravljajo ravno tako raznovrstna vina, od najpreprostejšega cvička do šumečega šampanjca. Med najstarejšimi narodi so se zlasti Izrael iti pridno bavili z vi-nogradarstvom, o čemer čitamo na mnogih mestih starega Sv. pisma. Kralj Salomon v imenitni pesmi, katera mnogo tisoč let pred Schopen-haujerjem in Hartmanom razvija najhujši pesimizem, toži med drugim: Sadil sem vinograde z vso skrbnostjo in drugi pridejo, ki jih zanemarijo in opustošijo. Izrealiti se še dandanes brigajo za vinogradarstvo, pa ne da bi se sami ž njim pečali. Pritiskajo le vinogradnika, da jim mora prepustiti težavno pridelano kapljico za vsako slepo ceno, potem pa iz jednega vedra naravnega vina napravljajo po pet ali deset v6der ponarejene brozge. Vsi omikani stari narodje so gojili vinsko trto in znali napravljati od grozdja vino. Herodot in Teofrast pripovedujeta o vinarstvu pri Egipčanih, kateri so slavili Osirisa kot vinskega darovatelja. Kartaginci so že 550. 1. pr. Kr. napravljali sladko vino od posušenega grozdja. Strabo pravi, da v Kavkaziji vinski trs vzraste do take debelosti, da ga dva moža težko obsežeta in da so grozdi po vatel dolgi. Na Kitajskem so v starih časih pridno gojili vinsko trto, pa neki cesar je prepovedal vinstvo in iztrebili so vinograde, kakor so to storili Mahomedanci na ukaz svojega proroka, katerega študentovska pesem še zdaj zaradi te pretiranosti robato ošteva: »Wer nicht kann trinken den funkelnden Wein, Der muss ein Schafskopf in Mahomed sein.« Grki in Rimljani so imeli posebna bogova za vinarstvo, Dionvsa in Bacha, katera so slavili ob času trgatve, pa čedalje bolje razuzdano v bahanalijah, da je rimski senat že 186. pr. Kr. jih prepovedal. Grki in Rimljani navadno niso pili suhega, to je z vodo nepomešanega vina, in ko je cvela njih slava, bili so zmerni ter so zaničevali pijanstvo. Modri Nestor je znal po Homerji od vina napravljati posebno dobro pijačo, dodavši mu strd in kozji sir, kar bi bila za naš ukus čudna zmes. 26 Dr. J. Vošnjak: O vinu. Ko so pod rimskimi cesarji samopašnost, potrata in požrešnost prikipele do vrhunca, izpremenile so se tudi po grškem vzgledu prirejena svmposia v razsipna gostovanja, pri katerih se gostje niso le preobje-dali, temveč tudi do pijanosti zalivali z vinom. Pa tačas rimski narod ni bil več popolnoma zdravega uma. Omračili so mu ga velikanski vspehi, gospodstvo nad vsem svetom in razpolaganje z zakladi vseh narodov. Tembolj pa jo poznajo naši nemški sosedje, kateri si že do-mišljujejo, da bodo, kakor Rimljani, podjarmili si ves svet. Slovenci so se najbrž s početka, ko so se naselili v naših krajih, poprijeli vinogradarstva in vinsko trto nasadili ne samo v ležah zanjo ugodnih, ampak tudi v takih krajih, kjer njen sad le izjemoma zori. Opustili so sicer tekom let nekaj takšnih nehvaležnih zasadov, pa še dandanes nahajamo vinograde na mestnostih, kjer bi bolj kazalo saditi krompir, nego li pridelovati kislico, katera od vina druzega nima, kakor ime. Kako zelo so se Slovenei od nekdaj zanimali za vinsko trto, pričajo nam raznovrstna imena, s katerimi razločujejo trsna plemena. Nekoliko je tacih, da rast 6 le v naših krajih in da nimajo druzega naslova, kakor slovenskega, na primer: žolti plaveč na Bizeljskem, ki daje bizeljskim vinom njihov prijetni ukus, sladčina na Štajerskem in Dolenjskem, kavka v vinarskih vinogradih pri Konjicah, zelen na Vipavskem itd., pa tudi za vse druge trse, ki so ali že iz časov prvega nasajenja v naših krajih ali so se pozneje sem prenesli iz drugih dežel, imajo Slovenci- slovenska imena. Naj le nekatera navedem: modrina ali vrbanšček, moršina, volovka s svojimi debelimi, vdovskemu očesu podobnimi jagodami, kavžina ali hlapčevina, zelenjak, kadar rodi, gre v polovnjak in daje znano zeleniko; črni ramfoljak ali pelenovina, javor, belina, debela, drobna, bela, rdeča in črna žlahnina, znani francoski chasselas (Gutedel), beli, rdeči, zrezlani, muškatni, kraljevi in še mnogo drugih vrst, devičina, peček, vranek, krhlikovec, lipovščina, mušica, klešec, hrustec, tičina, tantavina, šopatna, malnik ali šipon, glavni zasad v ljutomerskih vinogradih, topolina, kraljevina ali rjavina, imenitna po Hrvaškem, Štajerskem in Kranjskem itd. Pravi vinogradnik ali gornik spoznava vsak trs ne le, kadar dozoreli grozdiči vise na njem, temveč po listji in celo po lesu, po njegovi barvi in očesih, ko ni ne grozdja ni perja na njem. Vino ljubijo vsi narodi vseh delov sveta. Pa vinski trti odmerjen je le majhen prostor na naši zemlji. Trs potrebuje namreč, da vspešno raste in rodi, po leti povprečano toploto 200 R. Po zimi pa temperatura ne sme pasti pod —- 20" R., če ne, pozebe trs. Sploh mora po zimi biti povprek o° do 50 R. toplote. V pretoplih krajih pa trs Dr. J. Vošnjak: O vinu. 27 tudi ne izhaja in zdivja. V Evropi gre sevei^ia meja do 500 severne širokosti, ob Renu celo do 510, pri Karpatah in Besarabiji le do 45° in 46". Južna meja pa gre ob 300 severne širokosti. Torej spada vsa južna Evropa pod tisto podnebje, ki je ugodno vinski trti. Slovenske dežele se razprostirajo med 45° in 470 severne širokosti in bile bi vse pripravne za vinograde, ko ne bi planine, ki so večji del leta pokrite s snegom, preveč ohladile zraka, zlasti pa spomladni mrazi in slane ne pokončavali mladik. V Aziji je 25° severne širokosti južna, 460 severna meja vinske trte, v severni Ameriki gre severna meja le do 42° severne širokosti. Na južni hemisferi naše zemlje je blizu jednako razmerje. Torej obseza tisti pas okoli zemlje, kjer trta rodi',, blizu 20° širokosti. Pa na tem prostoru so zopet le nekatere leže sposobne za vinogra-darstvo. Koliko zemlje je zarajene z vinsko trto ? Tega do zdaj vsi statistiki in naj bodo še tako marljivi v nabiranji številk, ne vedo povedati, še za Evropo ne, tem menj za druge dele sveta. V slovenskih pokrajinah je po izkazih finančnega ministerstva, katero se najbolj briga, da mu ne uide nobena ped zemlje za obdavčenje, bilo po poslednjem katastru vinogradov na slovenskem Štajerskem 27.600 h, na Kranjskem 11.570 h, okoli Trsta 1243 h, na Goriškem 6900 h, v Istri za vsem 47.621 h. Vinski pridelek se ceni na Štajerskem na 360.000 hI, na Kranjskem na 160.000 hI, na Primorskem na 390.000 hI. Naše vinogradarstvo pa je le majhni del mimo tega, kar ga je sploh na Avstro-Ogrskem, da ne govorim o vinorodnih deželah par excellence, o Francoskem, Spanjskem in Italijanskem. V avstrijskih kronovinah je 246.581 h, na Ogrsko-Hrvaškem pa 430.000 h vinogradov, ki dajo 5,000.000 hI vina. Pa kaj je to proti Francoskemu, kjer seje na primer 1. 1875. na 2,500.000 h vinogradov pridelalo 80,000.000 hI vina. Tačas je že glodala nesrečna filoksera na trsih, ki je v malo letih uničila nad 800.000 h in ki še vedno nadaljuje svoje pogubonosno delo, kar se najbolj vidi iz rapidno pojemajoče letne produkcije. L. 1881. in 1882. so še pridelali 38,000.000, 1883. 1. celo še 45,000.000, 1. 1884. le 35,000.000, 1. 1885. pa 25,000.000 M, letos, kakor se trdi, še menj. Velikanska izguba narodnega premoženja, večja, nego ona glasovita po vojinski odškodnini plačana požrešni Nemčiji. Pri vsem tem francoski narod popije še zmerom največ vina, 120 do 140 litrov na vsako glavo, vštevši žene in otroke. Na Avstro-Ogrskem pride na glavo po 21 litrov, na Nemškem pa le po 8 litrov, zato pa popijo tem več piva in žganja. Na Kranjskem se suče vinski konsum okoli 50 litrov na vsako glavo in leto, toda za Dolenjsko utegne ta 48 Dr. J. Vošnjalc: O vinu. številka narasti v dobrih f letih nad francoskih 140 litrov, na Gorenjskem in Notranjskem pa ostati pri 15 in 20 litrih. Za Francoskim prideljuje največ vina Italija, po 25—30,000.000 hI, v potem Spanjsko 20,000.000 hI. Grško, sloveče že v starodavnih časih zarad svojega grozdja in vina, ima trt na 2,000.000 h nasajenih. Grkom torej ne bodemo zamerili, da ga popijo po 60 litrov na glavo in leto, Rusija ima na jugu dovolj zemlje za vinsko trto ugodne, pa do zdaj je le kakih 150.000 h zasajenih s trto, kakor se trdi, a ne ve za gotovo, vsaj ne za srednjo Azijo, kjer so najboljše leže za vinograde. Imenitna so donska, krimska in kavkaska vina. Donski šampanjec je znan po vsi Rusiji, .pa tudi pri Rusih »nemo propheta in patria«, in rajši se plačuje francoski trikrat dražji, nego domači pridelek. Od kav-kaskih vin slovi posebno kahetinsko. V Nemčiji je le malo ugodnih krajev za vinarstvo, tem bolj cenijo Nemci svoj pridelek in za rensko vino se zahtevajo cene, ki niso v nobeni primeri s kvaliteto, zlasti, ako se pomisli, da mora skoraj vsako leto umetnost pomagati, da se popravlja naravni prekisli pridelek. V vsi Evropi prideljuje se baje 120,000.000 hI vina, katerega vrednost se sme ceniti na 2.000,000.000 gld. Amerika, na vsako stran srečnejša, ker mlajša v kulturi, kakor naša stara, izsesana in obrabljena Evropa, ima tudi vinograde in take trse, ki so se naredili skupno in mirno živeti s filoksero. Trta v Ameriki ni prvotna, temveč prinesli so jo tja evropski naseljenci. Tam pa se je v 400 letih udomačila in po svoje razvila na razna plemena, katera mi zdaj v Evropo nazaj vozimo, da ubranimo vinograde svoje proti filokseri. Vinogradar-stvo se čedalje bolj širi v Ameriki in prorokuje se že, da bodo ameriška vina kmalu delale konkurencijo evropskim, kakor se godi že z žitom ; zlasti Kalifornija slovi zarad rodovitnosti svojih vinogradov in slastnosti svojih vin. Letna produkcija znaša do 1 milijon hI vina, kar je seveda premalo za 56 milijonov prebivalcev severne Amerike. Pomagajo si z žganjem, katerega popijo po 2rj2 milijona /// na leto. — Zakaj pa je vino tako priljubljena in trditi se sme, prepotrebna pijača za človeštvo ? Kemiki so preiskavah in razkrojevali vino in našli, da je jako čudovito sestavljena tekočina, ki se ne da ponarejati, da bi bila takšna, kakeršna priraste v vinogradu. Poleg alkohola, kateri preobilno užit upijani, so v vinu razne kisline, tanin ali čreslovina, glicerin, mineralne in organične soli, barvila, beljakovine, sladkor, ogljenčeva kislina; najimenitnejše tvarine za kakovost vina so pa etri in hlapna olja. Vina, v katerih so te tvarine tako harmonično združene, da ugajajo nosu po Di\ J. Vošnjak: O vinu. 2o boketu, ukusu, po milini, očesu po čistosti in barvi in pri šampanjci tudi uho prijetno zadevajo s krepkim pokom, taka vina so fina in hvalo jim pojo pesniki vseh narodov, naš slovenski narod pa je v proslavljanji sladkega vinca ves postal poetičen in zložil neštevilno veselih zdravijc, še več, kakor ljubeznivi perzijski Hafis. Le žal, da nam priroda v nevoščljivosti svoji čedalje redkeje privošči dobre letine, da namesti sladke kapljice se nam čestokrat na mizo postavlja odurna kislina, iz katere so izhlapeli vsi etri, pregnani od jesihove in drugih kislin. Pa da bi vsaj ta pijača bila naravna! Toda le prepogosto je nezdrava zmes od špirita, tanina, glicerina in enantnega etra ali kacih drugih aromatičnih tvarin. Uboga glava drugi dan, tistemu, kdor je več nego par decilitrov te brozge posrkal, zaupajoč v krčmarjevo poštenost. Ukus posameznih ljudij in narodov za vino je jako različen. Kar ugaja jednemu ter se mu zdi silno dobro, graja drugi in ne more doumeti, da se tretji spet čudi njegovemu slabemu ukusu. Grki še dandanes, kakor v starih časih, hranijo svoje vino v kozlovskih mehovih, kar mu daje neprijeten ukus, ki pa prija grškemu vinogradniku. Vendar so nekatera vina, ki so priljubljena po vsem svetu in zaslužijo svojo slavo, in to so francoska vina. Nobeden narod ni dospel do take visoke stopinje v nasajanji vinogradov, v izbiranji najboljših trtnih plemen, zlasti pa v kletarstvu, kakor francoski. Zato mu smemo privoščiti, da tudi sam uživa veliko vina in le obžalujemo, da ravno v tej blagoslovljeni deželi najhuje razsaja vinogradna uničevalka, filoksera. Bordo, burgundec, šampanjec, kdo ne pozna teh imen? Zastonj se trudijo vinogradniki drugih dežel, da bi napravljali francoskemu originalu jednak produkt. Botelje, zamaški, kapsule, etikete, vse je, kakor pri francoskih vinih, kar pa teče iz teh botelj, bodisi samo zase dobro vino, samo francoski ni. Jako različno vino na razmerno majhnem prostoru, raste na slovenskih tleh. Vstopivši od severne strani na slovensko ozemlje, razprostirajo se pred nami na desno in levo preprijazne Slovenske gorice, katere vsak nas natanko pozna, če ne iz svojega vida, vsaj iz poetičnih popisov naših feljtonistov. Tam rasto lehka, prijetna mizna vina, najbolj priljubljeni trsi so belina, šipon in ramfoljak. V dobrih letih pridelali so ga na 4600 h do 300.000 veder. Na jugovzhodu se raztezajo imenitni, po svetu znani ljutomerski vinogradi. Ptuj, Ormož, Ljutomer dajajo vino prve kvalitete, ravno tako vinogradi, ki se vijo, kakor zeleni trak, okoli granitnega Pohorja od Maribora preko Slovenske Bistrice do Konjic. Med Dravinjo, Savinjo in Savo jo t)r. J. Vošnjak: O vinii. je trta nasajena na mnogih krajih, pa daje dobro, ukusno vino le še v breškem okraji, katero slovi pod imenom ,bizeljsko' tudi na Kranjskem. Vmes pa so tako neugodne leže, da se grozdje, na pol trdo, tolče, kakor jabolka, predno se more prešati. Kakšna tekočina se steka iz take zdrozge, opisuje nam drastično naš pesnik Dragotin Rip-šelj v baladi, v kateri opeva grozne učinke laškega vina, to je iz okolice Laškega Trga, na Belcebuba samega. Laščan se je namreč izkušal z Belcebubom — šlo mu je za dušo — kdo bode popil več laškega vina. Vso noč sta to kislo čobodro vlivala v sebe. Hudiču je prihajalo čedalje huje. Valjal se je v groznih bolečinah pod mizo. Laščan pa je popeval: »Kdor če laško vince piti, Mora rojen Laščan biti,« dokler je ni popihal hudič, rajši pustivši dušo Laščanu. Kakšno ljubezen goje Slovenci do vinske trte, kažejo nam najbolj naši koroški bratje. V deželi, ki je objeta od snežnikov in kjer trta le malokdaj dobro dozori, nahaja se ne le na vrtih in ' ob hišah in gradičih, ampak v vinogradih v prelepi Podjunski dolini. Za vsem je na Koroškem 54 h vinogradov, najimenitnejše pa je žitarsko vino (Sitersdorfer), o katerem se pripoveduje, da si je po njem ozdravil želodec svoj španjski kralj Karol III. 1. 1760., kateremu je to vino priporočil avstrijski poslanik knez Rosenberški koroške rodbine. Knez je hvalil večkrat kralju to vino, da ima dobro svojstvo »želodec prekuhati«, dokler ga kralj ni želel pokusiti sam. Vino se je poslalo čez Trst po morji do Kartagene, odkoder so je kraljevi mezgi prenesli v Madrid, in pomagalo je kralju do apetita. Vino je rdečkasto, kakor dolenjski cviček, ker je trsni zasad večinoma modri Wildbacher, znani trs okoli Gradca, ki daje šilhersko vino. Na Kranjskem razločujemo dolenjska in vipavska vina. Nad 10.350 h zemlje je na Dolenjskem vinogradne, produkt pa jako različen. Najmočnejša vina so metliška: Drašiče, Semič, Radovica, Vinjvrh, Lokvica, Vinica. Sloveča vina so v krškem okraji: Trška Gora, Bučka, Raka, Gadova peč, Drenovec, Čatež; v novomeškem okraji: Grčevje, Zlatnik, Podgora itd. Vipava je bila že več let jako nesrečna in ne more več dosezati tiste veljave svojih vin, o kateri še čitamo v Valvasorji in se še spominjamo iz mlajših let, ko je vipav-ščina ne le v Ljubljani, temveč po vsem Gorenjskem bilo najbolj čislano vino. Krasna vipavska dolina je gotovo ustvarjena za pridelovanje najboljših vin, le uime jo preveč tarejo in zemlja je po večtisoč-letni kulturi že izsesana na globoko. Dolenjska rdeča vina, ako so naravna, so v poletnem času prijetna in zdrava. Pa težko je dobiti Dr. J. Vošnjalc: O vinti. & naravnih vin, ker se s črnimi dalmatinskimi ali istrskimi vini lehko vsakemu belemu cvičku daje rdečkasta barva. V primorskih deželah: Trst, Gorica in Istra, je podnebje za trto jako ugodno. Raste ne le po gričih, kakor v severnejših krajih, ampak v ravninah, kjer se vzgaja po visokih brajdah, vmes pa so druge kulture. Na Goriškem najbolj slovi rebulja, znana po narodni pesmi, dalje cebedin, prosekar in pikolit, ki je boljši od madeire in malage. Ne menj slovita sladki refošk in teran, ki pa je pretrpek in malo prekisel. Mi Slovenci pridelujemo torej na svojih tleh najrazličnejša vina in ni nam treba sezati po tujih pridelkih, najmenj pa po avstrijskih in ogerskih. Mnoga štajerska vina presezajo avstrijska po boketu in milini. Kdor je primerjal slavnega Gumpoldskirchnerja ali Grinzingerja s štajerskim pikerskim, radizeljskim, kovačlonskim ali ritoznojskim vinom, bode se čudil, da se v hotelih po Slovenskem pač dobivajo avstrijska vina, gori imenovana štajerska pa se ne nahajajo na pivnem listu. Ogrska vina imajo le to prednost pred našimi domačimi, da so cenejša, posebno ako jih prodava Zid, ki se sam neče dati krstiti, tembolj pa krščuje vino za »gojima«. Naš naravni pikolit je dosti flnejši od madeire z alkoholom zalite. In šampanjec? Klajnošek le malo zaostaja za francoskim, posebno v dobrih letih ne, kadar popolnoma dozori grozdje, ki je najboljše za to šumeče vino in ki se posebej zbira za šampanjsko produkcijo. Vinogradi, tako priljubljeni nam Slovencem, ki so skozi tisoč let tolažili kmeta trpina, da ni obupal in ki so razveseljevali gospodo, da je postala še preširnejša, imajo se v najnovejšem času boriti z grdo pošastjo, katera jih preti uničiti. Upajmo pa, da tudi ta kuga mini in da bode vinogradarstvo in vino razveseljevalo še tudi naše potomce ter jih navduševalo k novim zdravičkam in napitnicam. v Ce konečno vprašamo, katere tvarine, od kemikov v vinu najdene, vplivajo na človeka tako dobrodejno in prijetno, da se čutimo na telesi krepkejše, na duhu jasne, vesele in energične, ako zmerno uživamo dobro kapljico, odgovarjati nam na to ne morejo učenjaki, kajti vsaka teh mnogobrojnih tvarin ima svoj del na učinku, ki pa je popolen le po skupnem delovanji vseh na naša čutila. Le poglejmo izkušenega vino-pivca, kadar pokuša vino. Ko ga natoči, posluša, s kakim šumom teče v kupico. Ako se vino tiho, kakor olje, vleče brez šuma, pokvarjeno je in še pokusil ti ga ne bode. Prijetno pa doni na uho rahli šum tekočega vina in sluh je zadovoljen. Potem prime mož kupico in ker je gladka, tipu tako dotikanje dobro de. Kupico nese pred oči in če \ 32 Dr. j. Vošnjak: O vina. je belo ali rumeno ali rdeče vino čisto, kakor zlato, razveseljuje se vid, ne menj, ako kaže črnina čistost brez berse na dnu posode, zlasti pa, ako se v šampanjci neštevilni mehurčki neprestano vzdigujejo in silijo do površine. Zdaj približuje kupico nosu, kateri s razpetimi nosnicami v sebe poteguje vonjavo ali boket puhtečega in žlahtnega vina. Kupico ziblje pred nosnicami semintja, in gorje pijači, iz katere dreza v nos špirit ali kaka umetna dišava. Iznenaden postavi sumnjivo vino na mizo in maje z glavo. Ako pa je tudi z vonjavo zadovoljen, kar se pozna na jasnosti, katera obseva vse lice, potem šele pride poslednje čutilo na vrsto, ukus. Pa tudi ta poskušnja se vrši polagano in premišljeno. Kupica se nagne k ustom, pa le toliko, da se ustnice in konec jezika dotikajo vina. S tem se razsoja milina. Potem se požirek srka v usta, da v njem plava ves jezik in razsoja, je li vino harmonično, to je, da ni niti prekislo, niti presladko, ne premočno, ne preslabo in vodeno, ne pretrpko ali celo grenko, kar se čuti z dnom jezika, ali nima kakšnega neprijetnega ukusa po plesnivci, po suhem sodu ali kaki drugi tvarini; ako je vino pri tem poslednjem poskusu bilo za dobro spoznano, potem sme hiteti v želodec, pa ne da bi tam končalo svoje delo, ampak zdaj je šele začne prav zvrševati. Prijetna toplota se razlije po životu, jezik se razveže, oko se razjasni in v možjanih rode se velikanske ideje, človeštvo osrečujoče. Kdo dela take čudeže ? Kemiki pravijo: zmes raznih tvarin v vodi raztopljenih. Fizijologi poskušajo, kako vsaka teh tvarin deluje na živi organizem, toda uganjke le ne morejo rešiti. Pesniki pa — in njim gre prva beseda pri vinu — rešili so jo že zdavnaj. Oni pravijo, da tega ne dela nobena kemična tvarina, ne alkohol, ne aldehvd, ne eteri, ampak da to delajo le vinski duhovi. In teh duhov se ne boji nobeden človek, vsakemu so dragi gostje, kadar se pri njem oglase. — »V zlati kaplji« — pripoveduje naš pesnik — »Oko zagleda sto in sto duhov, Duhov ne zlobnih, nego čistih, blagih, Trpinom dobrih, tožnim srcem dragih. Tu v kupi, glej, prekrasno zrem kraljico, Nebeško hčer, neskaljeno resnico ; Tik nje radost — pozna se na oče"h — In deca njena: šala, vtip in smeh! Navdušenost, čuj, poje rajsko pesem, Na zemlji še jednake slišal nesem. In nade duh naprot šepeče mi, Podi obup, skrbi moreče mi. Pogled duhov, vabljenje krasnih boginj Mi vnema v duši čudodelen oginj, Up vrača se v srce", na usta smeh In znova vžiga radost se v očeli. Duhovi vinski, hvala vam tedaj! Napolni zopet kupo mi, točaj !« / Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. 85 Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. Piše Ivan Vrhovec, ko kdaj, resničen je gotovo v naši dobi James Wattov izrek, da so ceste vsake dežele zrcalo, v katero se ogleduje njeno blagostanje, le da so te ceste v naših dneh železne. Le malo desetletij je minilo, komaj dobro pol stoletja, odkar je stekel na Angleškem prvi vlak po železni cesti, in že je preprežen ves svet ž njimi. Lukamatija drdra po zmrzlih tleh severnega ledenega evropskega, azijskega in amerikanskega sveta, drvi pod vročim tropičnim solncem bogate dežele Indije in razbeljenih puščavah avstralskih. Povsod, kamor prizvižga, udihne deželi in ljudem nov duh, predrugači mišljenje ter prestvari vse njegovo življenje. Sicer goni tega velikana po vsem širokem svetu ista čudovita moč in mu je umerjena ista pot, vender je železnica po različnih krajih sveta tako različna, kakor so različni narodje, ki so si jo omislili v svoj prid. Dva človeka na svetu, pravijo, nista si nikjer popolnoma jednaka in če sta si morebiti vender po zunanje, razlikujeta pak se po mišljenji svojem prav gotovo. Se menj mogoče pa je, da bi si v vsem podobna bila dva naroda. Človeški rod je prejel od svojega stvaritelja prednost največje različnosti. In taki, kakeršni so ljudje, take so stvari, do katerih imajo le količkaj moči. Vsak narod si jih prikroji tako, kakor mu ugajajo najbolje in tudi velikan, kateremu pravimo železnica, ni se mogel odtegniti vsemogočni prestvarovalni sili človeški. Kolikor različnih na- v rodov, toliko različnih železničnih sistemov! Železniško življenje in gibanje je pri germanskih narodih drugačno, nego pri romanskih ali slovanskih ter je odsev njih mišljenja, njih večje ali manjše izobraže- v nosti, obrtnosti, njih odnošajev, skratka: vsega njih značaja. Človek je vtisnil v raznih krajih sveta tudi železnici znamenje svojega duha, ki jo loči od vseh drugih. Železniško lice je po vseh delih sveta, produkt zemljepisnega, narodopisnega, klimatičnega, obrtnega, poljedelskega, političnega in drugega razmerja, ki vse odseva v posameznih obrazih železniškega gibanja. Srednja Evropa, zastopana v velikem nemškem narodu ima po vsem drugačno železniško življenje, drugačen železniški značaj kakor n. pr. Francoska, Angleška ali Ruska. 86 Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih naVodih. Evropa ga morebiti nima svojstva, ki bi prešinjalo vse njene še tako skrite in neobčutne njene živce tako zelo, kakor je militarizem. Nikoli se ni še tako zelo po pravici zvala vsa Evropa, zlasti pa njen osrednji del, v prvi vrsti Nemčija z Avstrijo vred, velika vojašnica, kakor ravno v naših dneh. Militarizem vpliva na vse naše življenje in to na vsakega najpreprostejšega od nas. Vojaški duh se nam je zaril globoko v kri in meso. Komaj da more paglavec stati na svojih nogah, že se pokrije z vojaškim ali vsaj vojaškemu podobnim pokri-valom, opaše lesen meč ter stopa s svojimi vrstniki »in Reih' und Glied«. Malokaterega boš osrečil s kako drugo igračo preje, nego če mu podaš kopo lesenih vojakov. Težko, da se oklenejo njegove oči katere podobe s tolikim veseljem, kakor kot sveča ravno stoječega vojaka. Pa še pozneje, ko odrastemo, spremlja nas ta vojaški duh, kateremu je prvi in najimenitnejši pogoj odločna pokorščina. Vsa naša vzgoja je strogo vojaško navdihnena; nikamor nI na levo nI na desno se ni ozreti človeku, ako hoče da dospe do smotra in konca, ki smo ga mu pokazali in do katerega ga želimo privesti. Po vojaškem kopitu urejeno je vse naše mišljenje, razdeljen je ves obzor našega duha. Prostemu, samosvojemu razvitku naših duševnih sil je puščen kaj majhen prostor. Če skoči kaka samosvoja priroda čez ojnice, v katere smo jo upregli, napovedala je s tem vsemu svetu vojsko; svet zmajuje z rameni, morebiti da se v svoji jezi celo zakadi jedenkrat ali dvakrat v takega trmoglavca, a zatem ga spusti znemar, obrne se z milovanjem ali celo zaničevanjem od njega, ker je stopil iz »Reih' und Glied« ter se pregrešil proti temu, brez čegar bi moralo zgrmeti na kup vse socijalno življenje, to je proti najstrožji disciplini. In takšen militaren značaj kažejo tudi naše osrednjeevropske ali zarad kratkote jih imenujmo kontinentalne železnice, da jih ločimo s tem od angleških. Neizrečno natančen red, prav minucijozna strogost pri vsakem še tako malo važnem železniškem poslovanji je pri teh železnicah neizogiben pogoj. Kakor si ne moremo misliti vojaka brez uniforme, tako tudi ne brez nje železniškega uradnika, ali sploh človeka, ki si pri železnici služi svoj kruhek; vsaj z železniško čepico mora biti pokrit, če že nima drugih delov uniforme. In kako ponosen je nanjo! Koliko lože opravlja posel svoj! Kakor pri vojakih omejen je vsakemu neštevilnih železniških poslovnikov svoj delokrog; kar ne spada vanj, tega se ne dotakne in se ne sme dotekniti. Neštevilne »instrukcije« sto in sto »uradnih propisov« določuje mu vse njegovo gibanje na železni progi, prav Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. 87 tako, kakor mora vojak zvrševati svoje prijemljaje pri puški po strogih pravilih službenega navodila. Tudi na železnici je v osrednji Evropi malone vsak korak natanko propisan. Posledica te natančne razdelitve poslovanja je, da se vrši in odvija železniško življenje kakor dobra, navita ura. Misliti ni treba železniškemu poslovniku nič, po svoje ravnati in četudi bi bilo to dobro, prepovedano mu je strogo. Visoke glave mu ne zaupajo, da bi mogla vzkliti pametna misel tudi v njegovi preprosti glavi. Propisi poskrbe že naprej za vsak in tudi najmalenkostnejši pripetljaj. Odtod ona natančnost in varnost na železnicah srednje-evropskih. Tudi železniški, velikanski in neokretni reglement je prešel raznim železniškim poslovnikom v meso in kri. Mehanično in pri tem vender čudovito zanesljivo opravljajo dolžnosti svoje. Gotovo je dosti ljudij pri evropskih železnicah, ki so jedenkrat ali drugikrat od prevelikega truda zaspali in navzlic temu spanju zvršili svojo dolžnost z največjo natančnostjo. Dolgo in vedno jednako poslovanje jim je že kar drugi človek. Ko se prižge zvečer na kakem velikem kolodvoru na tisoče belih ze lenih in rdečih lučic, človeku, ki ne je železniškega kruha, le kar mrgoli pred očmi. Vlaki prihajajo in odhajajo; sedaj se zasuče ta, sedaj ona lučica; tu piskajo »lukamatiji« križem semintja, tam pojo zvonci v temno noč. Godi se to dan za dnem, leto za letom s takšno gotovostjo in rednostjo, kakor tekajo varno zvezde na nebu po svojih odkazanih jim potih, in godi se skoraj bi dejal človek mehanično. Najpreprostejšim ljudem je prepuščena skrb za red v tej velikanski kolobociji. Kaka nesreča je skoraj zgolj nemogoča stvar. A ta velikanski aparat, ki ga opazujemo na kontinentalnih železnicah, imenovati se mora silno neokreten, požira neizrečno novcev ter zavira zajedno prostost gibanja v prometu. Ali evropskemu svetu ni moči biti brez njega. Evropa je star kontinent, in stari so njega narodje, ki ne prehite ničesar, ki si nakopljejo rajši sto in sto križev na glavo, da teka le vse v gotovem in nenevarnem tiru. Ali so stari ljudje drugačni ? Mlad človek preskoči lehkonog in lehkomiselne glave plot, starček se mu umakne ter gre rajši četudi v velikem ovinku okoli njega. Saj se mu ne mudi nikamer, časa ima dovolj. Tudi srednje-evropski narodi utegnejo dovolj, pri njih še ne velja angleški pregovor, »da je čas denar«. Na železnici se hočejo voziti varno, akotudi morajo kupovati to varnost s celo kopo sitnostij in zamud. Da, celo še več! Kakor devajo neštevilni uradni propisi najpreprostejšega poslovnika v ozke ojnice, ravno tako postopajo tudi z občinstvom. Srednje-evropejec je na železnici brez vsake svoje volje 88 Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. ter celo zahteva od železniških zavodov, da mislijo oni namesto njega, v potem ko je sedel v železniški voz. Železniški zavod je njegov varuh, dokler se vozi. Kakor otrok se uda popolnoma v vse, kar se zdi železniškim poslovnikom, da je prav in dobro. Odtod piihaja, da so srednje-evropski potniki na železnici neokretni in strahopeti, kakor otroci. To neokretnost so mu prigojili oni tisoči propisov, ki jih vidiš v vsakem železniškem vozu na steno nabite in v vsakem vozu drugačne. Srednje-evropski potnik na železnici ne ve, kam bi se del, in nima ga miru, dokler~ga ni posadil njegov varuh kondukter na prostorček, s katerega se ne gane več, in še potem ni vpraševanja nI konca n\ kraja. Ali ta varuh pa se vede tudi tako, kakor se vede varuh nasproti otrokom, ki so izročeni njegovi skrbi. Na naših železnicah je železniški poslovnik trinoški poveljnik, čegar poveljem se mora občinstvo pokoriti in se tudi rado pokarja. In tako prihaja tudi tu na površje oni vojaški duh in ona vojaška disciplina. Kdo še ni opazil na naših železnicah, da se nosijo kondukterji nasproti občinstvu skoraj tako, kakor korporal nasproti vojaškim novincem, ki so mu jih ravno izročili v vežbanje? Posebno velja to za severne dele nemškega cesarstva. Pri nas v Avstriji so železniški zavodi nekoliko popustnejši. Občevanje poslovnikov z občinstvom je prijaznejše, prisrčnejše, disciplina ne tako stroga, vender pa še vedno dejana v precej ozke meje. Z železniškega voza ne smeš stopiti, ko si se pripeljal na postajo in se utegnejo kolesa še jedenkrat ali dvakrat zavrteti. Nesreča ni nikoli ugnana. Z voza stopivši utegneš kako nerodno stopiti in se pohabiti. Seveda odvrneš kondukterju, ki zarezi zarad tega nate in te vede pred predstojnika, da te kaznuje: »Kaj to tebi mar? Če se pohabim, to je moja stvar, ne tvoja«. Toda temu ni tako! Železnica je tvoj varuh, in kakor se morajo otroci uklanjati poveljem varuhovim, tak6 tudi ti. Celo poškodovati se ne smeš, ako ti tvoj varuh tega ne dovoli. V Ameriki smeš stopiti z voza, kadar hočeš in kjer hočeš, naj vlak stoji ali pa je v najhitrejšem diru. Ako se ti posreči — prav, ako ne, pa tudi prav! To je jeden tipičen znak vsega srednje-evropskega življa na že leznici in ima podlago svojo v onem večkrat omenjenem nadzorovanji in v oni nesamostalnosti, ki razlikuje Srednje-evropca od druzih narodov. Kakeršen je on sam, 'taka je tudi fizijonomija ali obraz življenja na železnicah. Stara Evropa pogreša one mladeniške žilavosti, predrznosti in onega podjetnega duha, ki je napravil na priliko na Angleškem in v Severni- Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih, 8g Ameriki čudovita dela, proti katerim so vsa čudesa minulih časov otroške igrače. ¦ Vzrokov za to prikazen nam je pa iskati v zgodovinskem raz-vitku evropskega stanovništva. Velika množica njegova postopala ni še v nobenem veku samostalno, ampak se je dala voditi sedaj od te, sedaj od one višje oblasti, sedaj posvetne, sedaj duhovske, kakor vodi pestunja deco. In gorje Evropi, kadar niso bili njeni narodi na kratkem povodci! Ravno takrat se je pokazala ta nesamostalnost najbolj. Za svobodo nezreli ljud je divjal sam proti sebi in ni bil srečen, dokler ga ni nepopisno trpljenje privedlo nazaj v stari tir. Dokaz temu so nam obile revolucije. Poleg nesamostalnosti pa hodi vedno velika ozkosrčnost, ki se izraža najjasneje v Nemčiji, onem sprimku obilo majhnih držav in državic, v katere je bila razcepljena osrednja Evropa v minulih stoletjih. Vsaka teh državic je bila središče, okoli katerega naj bi se sukal vesoljni svet. Njenim interesom naj bi se umeknili interesi vse druge Evrope. Posledica te ozkosrčnosti je bila ona velika državna razcepljenost, ki je delala in dela Še danes zemljevid srednje Evrope tako pisan. Ta razdrapanost odseva tudi v železniški mreži, ki prepreza imenovane države. Kolikor držav, toliko nahajamo železniških središč, kt pote-zajo železnice nase. Odtod toliko število železniških društev, ki se nikdar ne morejo združiti v skupino, potezajočo se za večje in obširnejše namene. Drugače je n. pr. na Francoskem. Tudi tu je vtisnila zgodovinska minulost železniškemu gibanju posebno znamenje. Francoska, od nekdaj velika državna celota, ima samo jedno središče, to je Pariz. Semkaj drže skoro v ravnih progah vse železne ceste od juga, zapada, severa in vzhoda. V Nemčiji smo opazovali najrazcepljenejšo decentralizacijo, tu na Francoskem pa ravno nasprotno zgnečenje vseh železniških sil, ki se združujejo v materijalnem zmislu v pariškem središči, v dušnem pa v železniškem monopolu velikih šestih železniških društev. Ta društva imajo vse železniško življenje v svojih rokah, vlada je skoro brez vsake moči do njih. V sloveči šoli »ecole de ponts et chaussees« delujejo skupno vsi duhovi v prospeh železniškega življenja ter so v administrativnem oziru prišli do take dovršenosti, kakor v nobeni drugi državi sveta. Da so avstrijanske železnice tako izvrstno urejene, kakor nikjer v osrednji Evropi, pripisovati je francoskemu vplivu. 9° Anton Koder: Iz življenja. Značaj italijanskega, španjskega in portugaljskega železniškega življenja je med vsemi drugimi evropskimi najmenj izražen, ker so te države samo posnemalke francoskega in angleškega železniškega obraza. O svojstvu italijanskih železnic je možno reči jedino to, da beremo iz njih prog vpliv od severa proti jugu držečih Apeninov, ki so odkazali železniškim progam njih mer; drugič pa čitamo iz njih tudi spomin na minule klasične čase, ki vlečejo s starinskimi svojimi ostanki potnike vsega sveta od severa doli proti jugu. Stopimo pa čez Canal la Manchel Le prav ozek preliv loči čudovito otočje velikobritansko od evropske zemljine in kaka razlika v železniškem obrazu, ki je jasen odsev značaja angleškega, angleškega obrta in zgodovinske minulosti. (Konec prihodnjič.) Iz življenja. Noveleta. Spisal Anton Koder. epo popoludne je bilo. Majnik je razsipal cvetje in solnce je sijalo. Takega popoludne me poseti prijatelj pravnik Ivan. Bled je bil in nevesel. »Jesen nosiš v prsih za cvetoče pomladi, prijatelj!« pravim mu. »Jesen, zimo, ali pa grob, kar hočeš, samo pomlad sovražim, pomladi ne čutim,« odgovori tovariš. Potem pristavi: »In vender pojdi z menoj! Ti ljubiš majnikov dan.« In šla sva ob samotnem bregu reke, ki leče proti mestu. Ondu najameva čolnič. Trenutek pozneje veslava po reki navzgor. Penica je žgolela v vrbovji ob bregu, čmrli so šumeli ob zlaticah, ki so se klanjale nad mirno tekočo vodo in dolgoklunj povodni kos je pomakal leteč ob površji v valovih zvedavo svojo glavico. Vmes je pluskalo srebrnopeno valovje, ki sva je rezala s svojimi vesli pu-ščaje blesteče brazde za seboj, »Kako lepo, neizrečno lepo je danes,« pravim Ivanu dvignivši vesli v čolnič. »Ostaniva tu in uživajva majnikovo srečo!« 150 Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih ndrodih. < dr. Razlag, vender takrat ne bas srečno. Primerjal je Prešerna z nemškim pesnikom Riickertom, kar se je močno kritikovalo. Po slavnosti se je Jurčič vrnil v Maribor k novim borbam. Ze prej se je pričela silna agitacija za »Matičine« volitve. Pristopilo je »Matici« več sto novih udov, le žal, da ji niso ostali zvesti. Občni zbor je bil dne 26. septembra 1872. leta in »Narodovi« kandidatje so podlegli s 670 proti 780 glasovom. I j j I^Pet dnij po tem živahnem občnem zboru je izšla poslednja številka »Slovenskega Naroda« v Mariboru. List se je preselil v Ljub ljano, kjer se je izdal dne" 6. oktobra 1872. leta prvi v »Narodni tiskarni« tiskani list. Z »Narodom« je prišel tudi Jurčič v Ljubljano, eljno pričakovan in srčno pozdravljan od svojih prijateljev in Somišljenikov. (Dalje prihodnjič.) Železnice in njih različni značaj pri posameznih n&rodih. Spisal Ivan Vrhovec, (Konec.) f eč stoletij trajajoči boj za duševno svobodo je vcepil Angležem in dalje tudi njih potomcem Amerikancem v Severni Ameriki 6ni nemirni duh, ki brez večnega gibanja, tekanja in truda ne more več izhajati. Krčevita razburjenost za delo, duševno in telesno, tiči Angležu v vseh žilah. To čudovito, narodu ne od nekdaj prirojeno, ampak šele tekom časa pridobljeno svojstvo je izumilo one pom6čke, ki so dali ne le Angleški, ampak vsemu svetu popolnoma drugačno lice. Ko je zasledil James Watt velikansko moč sopara, zasukal je s tem angleški obrt na popolnoma nov pot. Stroji so zdelali v kratkem toliko obrtnega blaga, da več niso mogle zadoščevati tedanje vozne priprave in ne mogle odvažati ogromne obilice obrtnih izdelkov. Potreba je silila k novim izumom. Ker so stroji po tovarnah tako čudovito naglo delali, treba je bilo izumiti voz, ki bi ravno tak6 naglo odvažal to ogromno blago. V neverjetno kratkem času se je tudi tej potrebi ustreglo. Stephenson je izumil parni voz ter skoro popolnoma odpravil čas in prostor, ki sta bila dotlej angleškemu obrtu tak6 zelo na poti. V par desetletjih se je prepregla Angleška s tal<6 gostim železniškim omrežjem, da ga mu ni vrste. To omrežje je živa podoba angleškega bogastva, njegovega trgovstva, obrta, ne> Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. 151 precenljivih podzemeljskih zakladov, zlasti pa živa podoba vztrajne pridnosti, nikdar mirujoče delavnosti angleškega naroda. V železniškem gibanji odseva duševna samostalnost in neodvisnost Velikobritanca. Ogromnost angleškega prometa je pač znana dovolj, zato hočemo opozoriti le na najgorostasnejše prikazni. Največji klopčič, v katerem se shajajo kje na svetu železniške proge, ta je pač v Londonu, na južnem obrežji reke Temze. V tako-zvani »Clapham Junction« se stekajo proge šestih železničnih zavodov, stekajo se druga v drugo, druga pod drugo, druga nad drugo. Dan na dan zdrdra čez to križišče po 1200 vlakov. Strokovnjaku vzbujajo največje začujenje v duši, nestrokovnjaka pa obhaja groza pri tem pogledu, ko je priča, kako se zamotava tu po sto in sto vlakov drug v drugega, kako se izogibljejo z največjo gotovostjo, vozeči se drug za drugim in drug proti drugemu. Tu mrgoli in gomazi kakor klopčič kač semintja. In vender trčita redkokdaj dva vlaka drug ob drugega. Če bi bilo poslovanje tu tako urejeno, kakor na evropskih železnicah, bilo bi to velikansko križišče železniških prog v trenutku kopica železnih in lesenih podrtij. Tu ne tekajo delavci semintja — saj ni zanje prostora — ter ne presukavajo železnoc6stnih premenov semtertja, odkazujoč vlakom, kam se jim je voziti. Ves ta klopčič razmotava jeden sam človek na vzvišenem sedeži, v nizki kolibici, odkoder ima prost razgled na vse zamotane, toda zanj vender popolnoma pregledne proge tega klopčiča. S svoje kolibice doli vodi, od pira in zapira proge z neštevilnimi vretenci ter je sam odgovoren za vse nesreče. Z varno roko vodi sto in sto vlakov na določene jim proge in navidezno nerazmdtni klopčič semintja švigajočih vlakov se razvije, kakor se razkade megle, kadar posije solnce nanje. Kaj bi počeli naši srednje evropski zavodi s svojimi instrukcijami za različne poslovnike, ako bi jim oddali skrb za 6nih 500 ali 600 vlakov, ki zdrdrajo vsak dan s postaje Mansion-House! Se večje je število vlakov, ki se ustavljajo dan za dnem na postaji Charing-Cross. Nobeni prepisi naših železniških zavodov bi ne bili temu prometu kos, najhujše zažugane kazni ne bi mogle vzdrževati redu v tej gomazni. Angleškim poslovnikom ni potreba za dolžnosti svoje nikakih v pravil in propisov. Ce kje, gotovo je na Angleškem železniški promet najodločnejši odsvit angleškega narodnega duha. Vse poslovanje je izročeno odgovornosti, osebni samostalnosti in čutu za izpolnovanje dolžnostij angleških poslovnikov. Voditelji železniških zavodov se vtikajo v posle služabnikov svojih kolikor mogoče malo; leti opravljajo službo svojo popolnoma prosto in po svoje, opravljajo pa jo tako 152 Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. vestno, mirno, brez prenagljenja, kakor je ne more opravljati noben drug zemljan. To popolnoma zaupnosti vredno poslovanje je tako specifično angleško, da si ga človek ne more misliti pri nobenem drugem narodu. In Angleži so ponosni na to. Sevčda pa je mogoče doseči to gotovost le na oni način, po katerem postopajo Angleži. Jedno in tisto poslovanje pri železnici ostaja vedno pri tistih rodovinah rod za rodom in jim preide tako rekoč v meso in kri; kar je bil oče, to bodeta tudi sin in vnuk. Odtod se razlaga ona neobična izvežbanost angleškega železniškega osebja, mirnost in razumnost in čudovita gotovost v izpolnjevanji prevzetih dolžnosti]'. To je notranji znak angleških železnic; ali tudi v zunanjem nam kažejo svojstva, ki so le njim lastna. Najvidnejša je na angleških železnicah prislovica, da je čas denar. Prvo, kar terja Anglež od železnice, je, da ga hitro privede na kraj, kamor se je namenil. V tem se loči pač zelo od občinstva na evropskem kontinentu, kateremu so najpočasnejši vlaki ravno hitri dovolj; ravno najpočasnejši so tu najbolj napolnjeni zato, ker so najcenejši. Anglež ne vpraša po ceni, vpraša pa po hitrosti, kajti njemu je vedno sila, Evropcu tostran kanala le malokdaj. Izbere si vselej najhitrejši vlak, četudi je najdražji. Za komoditeto se ne zmeni; vozi se pač v prvem razredu, pa ne iz mehkužnosti ali visokonosavosti, ampak ker imajo ti brzovlaki morebiti samo vozove prvega razreda. Statistično je dokazano, da prevozijo na kontinentu v vozovih tretjega razreda največ ljudij, ker je varčnost tu prvo, kar hodi v poštev, na Angleškem pa hitrica. Nasprotno temu vender vozovi niso nikjer tako bogato okrašeni, kakor na kontinentalnih železnicah. To zahteva odločenost višjih in pa bogatih stanov. Po voznem razredu sodiš že lehko, s kakimi ljudmi se voziš. Na Angle škem ta razloček izgine. Zgolj zato, da bi se vozil priličneje ali da bi kazal Anglež, da je več od drugih sopotnikov, ne bode sčdel nikoli v voz višjega reda. Ker se Angležu vedno mudi, zato ne ostaja na kolodvoru, ko je dospel na določeni kraj, in tudi ne čaka na vlak, kdaj se bode odpeljal. Anglež prihaja vedno v pravem času, to se pravi: zadnji trenutek, predno odhaja vlak. In vender ni opaziti nikjer onega vrišča in tekanja semintja, kakor na kontinentalnih kolodvorih. Vse se vrši tiho in mirno; noben zvonec ne zapoje, noben stroj ne zapiska, ni ga čuti vpitja, povelj križem semintja. Angleško občinstvo je samostalno, misli samo ter ne potrebuje nobenega poslovnika na vlaku. Brez njega bi prav lehko prebilo; v tem ko potniki na kontinentu delajo želez- Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih narodih. 153 niškim služabnikom le križe in težave, strežejo jim Angleži v roke ter jim pomagajo pri njih težavnem in jako odgovornem poslovanji. Ako se vtakne na kontinentu kakšen človek v delokrog poslovnikov, gotovo mu kaj pokvari, Anglež pogodi zarad svoje velike samostalnosti o taki priliki vselej pravo. Zato se vrši vse tiho in mirno na kolodvorih. Tiho, da ne veš zdaj, spusti se vlak v tek, celo vozovi ne grme in ne bobne kakor naši, ker so večinoma leseni, celo njih kolesa v notranjih svojih delih. Anglež varuje svojih živcev, kar največ more, in zopern mu je vsak šum, kateremu se more izogniti. Ker Anglež ne utegne čakati, zato mu je vsak kolodvor pripraven in lep dovolj. Tu ni videti onih krasnih kolodvorskih palač, v kakor na kontinentu. Čakalnice so tako skromne, da bi menil človek, da se nahaja v najubožnejši deželi, ali ravno ta prikazen je odsev angleškega narodnega duha. Nasprotno pa so magacini in strehe, pod katerimi se na velicih postajah ustavljajo vlakovi, najbolj velikanska poslopja na zemlji. Ker so poslovniki poslu svojemu tako vešči in gotovi, kakor je bilo povedano že zgoraj, zato iščeš na železnični progi zastonj onih neštevilnih stražarnic, brez katerih si na kontinentu dobre železnice niti misliti ne moremo. Navzlic temu pa je varnost življenja razmerno tolika, če ne večja, nego pri nas. Bolje pač ne označuje te varnosti skoro nobena stvar, negoli časopis »Tit-Bits«, ki ga na vsaki postaji lehko kupiš za par novcev. S tem si zavaroval svoje življenje za 1000 goldinarjev. Ako se pripeti kaka nesreča na železnici in se človek pri tem pohabi ali popolnoma ponesreči, izplača uredništvo brez besedij zavarovalno vsoto 1000 goldinarjev, ako najde pri njem najnovejšo številko tega časopisa, izplača jo ali pohabljencu, ali pa dedičem njegovim. Časopis izhaja pri tem izvrstno, dasiravno še popirja ni vreden. Varnost življenja mora biti torej velika. Poglejmo završuje še čez Atlantski ocean v Severno Ameriko, v državo demokratične jednakopravnosti in najmenj omejene osebne svobode. Železnica nosi ta znak tako jasno izražen na sebi, da odsevajo v njem vsi socijalni, politični in zgodovinski odnošaji. Ker so Amerikanci sorodniki angleškega duha, nahajamo na njih železnicah mnogo angleškega, mnogo pa tudi, kar jih loči od teh. Na Angleškem stopajo potniki še v čakalnice razrejene po-razredih in se vozijo v vozeh prvega, druzega in tretjega razreda, 154- Ivan Vrhovec: Železnice in njih različni značaj pri posameznih Demokratična jednakopravnost amerikanska ne trpi tega. Čakalnice, skromne kakor kolodvori, jednake so vse, vozovi imajo sam6 po jeden razred, dasitudi se polagoma vriva v najnovejšem času evropska raz-vrščenost v vozne razrede, vender pa v drugačni obliki. Vsak vlak vozi s seboj vlakove samo jednega razreda, demokratična jednakopravnost torej v tem ni prorušena. Vozovi, ki bi jih pri nas zvali vozove tretjega razreda, namenjeni so za izselnike; seveda sme sesti vanje, kdor hoče, kdor se rad ceno in poleg tega tudi počasi vozi. Sedeži so tu leseni, vožnja pa tudi za tretjino cenejša. Vozovi druzega razreda se ne ločijo od ravno imenovanih v ničemer, razven da imajo sedeže s trdimi blazinami. Vozovi prvega razreda, (četudi nimajo tega imena, kakor tudi oni druzega in tretjega razreda ne) so Pullmanovi vozovi, ki pa niso svojfna železničnih društev, ampak Pullmanove družbe. Ti vozovi se po vsi pravici zovejo palače. V Evropi potujejo v jednakih vozeh le kronane glave. Kdor ima novcev dovolj, sestavi si za sedem dnij in nočij iz Novega Yorka v San Francisco lehko popolno in pri tem naj pri-kladnejše stanovanje: salon, obednico, igralno in bralno sobo, spalnico itd. Te priprave zahteva odločno dolga vožnja na progi, s katero se ne more meriti nobena druga na svetu, in izrodek je zemljepisnega razmerja. Amerikanski vlak, po katerem se more priti brez vsake nevarnosti iz zadnjega voza skozi vse druge v prvega, to je lapidaren popis pričetka amerikanskih železnic. Tu se niso delale železnice v obrtne in obljudene kraje, ampak naravnost v samoto in pragozde. Železnica ni šla za ljudmi, ampak ljudje za njo. Vsak vlak je moral voziti s seboj vse potrebščine za človeka; bil je nekako potujoč kraj, hotel, hiša. In takšni so ostali vlaki do danes. Vozovi so bolj hišam kakor vozovom podobni, visoki, prostorni; neprestano se preriva po njih semintja potujoče občinstvo, prodajalci smodek, časopisov, sadja itd. Kakor Angležu, tiči tudi Amerikancu nekak nemir v udih, ki ga ne pušča dolgo na svojem sedeži. Zat6 so tudi sedeži neprilični in okorni dovolj, tesni in s prav czkim naslonjalom. Čemu pa je treba tudi Amerikancu prijetnega sedeža, saj ne more dolgo vztrpeti na njem ? Amerikanski vlaki ne tekajo po tako solidno delanih tirih, kakor evropski, zato so vozovi tudi drugače delani, dolgi in imajo po šest, po osem in tudi po deset koles, ki tekajo mnogo glaje od naših, ker se sučejo na dveh oplenih, naši na nobenem. Alimed Sabir: Krasota moje de"ve. 15* Tudi železniški stroji, upreženi v vlake, so prispodobljeni zemlje pisnemu razmerju, saj drdrajo skozi prazgode, pustinje in čez gorč, kjer daleč na okoli ni žive duše. Zatorej je pritrjen pred stroj velikansk plug, ki odriva s tira drevje, kamenje, skale ali živali, ki so legle na železniški tir. Visoko gori na dimniku visi svetilnica z močno lučjo, ki razsvetljava železniško progo po deset angleških milj daleč. V teh samotah se ne morejo postavljati stražarnice, tudi ne izda nobeno znamenje. Kakor v vsem življenji amerikanskem, javlja se tudi v železniški stroki obča svoboda, še večja kakor na Angleškem. Železnice niso podrejene nikakemu jednotnemu zakonodavstvu. Ni je oblasti, ki bi dajala železniškim društvom merila, po katerih naj bi se strogo ravnala, kakor pri nas. Vsaka železnica je popolnoma samostalna in neodvisna, stori, kar se nji ljubi in se ne briga ni za vozni red 6ne železnice, katere progo kje prekriža. V tem, ko so v Evropi tesno omejene, prepuščene so v Ameriki popolnoma same sebi. Tako nam kažejo železnice pri različnih narodih različen obraz, ki je produkt mnogih vplivov, zemljepisnih in narodopisnih odnošajev, sosebno pa značajev narodov. Krasota moje de ve. avno res je vzrastla cedra vrh zelene gore — Z vitko deVo mojo se primerjati ne more. Milovidna jutranja je zarja v zlatem sviti, Opojilnejša milota de"vo mojo kiti. Cisti, svetlomodri so satiri dragoceni, Čistejši, svetlejši modri sta očesci njeni. Nežni so narcisi, bele lilije kraljeve, Nežnejša, bele"jša vender lica moje deve. Rajski dihi dijejo iz rosnatih jazminov, Omamljivejši dijo" iz njenih ust rubinov. Sladke pesmi pel Hafis preslavni je v Širasi, Tisočkrat so slajša njena ustna, njeni glasi. Demantne in zlate krone dičijo kraljice, Lepši hijacintni kodri njene so glavice. Krasen svit je solnčni, krasno je nebd višnjevo, Ali z mojo se primerjati ne more de"vo! Ahmed Sabir.