PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	„ /a i«
Abb. postale I gruppo	L6D3 OU IIP
Leto XXTV. St. 203 (7096)
TRST, četrtek, 5. septembra 1968
V PRIČAKOVANJU NOVIH POGOVOROV V MOSKVI
Prihodnji teden zasedanje skupščine ČSSR Začetek posvetovanj v Bratislavi o federaciji
Nadaljuje se ocenjevanje škode, ki jo je povzročila okupacija - Po odstranitvi Sika ni za sedaj pričakovati gospodarske reforme - Pripravlja se zakon o cenzuri - Televizija je včeraj prvič zopet oddajala
PRAGA, 4. — Predsednik ljudske skupščine Smrkovsky je sporočil nekaj podatkov o delovanju skupščine, ki bo začela tasedati prihodnji teden. Obravnavali bodo zakon o ljudski fronti, ki so ga pripravili že pred okupacijo- V skladu z nastalim stanjem bodo obravnavali tudi novi zakon o tisku in °. sredstvih javnega obveščanja ter zakon o strankah, o organizacijah in združevanju.
Praški radio je javil, da se je danes sestal češkoslovaški narodni svet pod predsedstvom Cestimira Cisara. Ta je skupno * delegacijo sveta odpotoval v Bratislavo, kjer se bo s slovaškim narodnim svetom pogovarjal o uvedbi federacije med c®ško in Slovaško.
. Praški radio je tudi poročal, da i® državni pravdnik v Košicah za-preiskavo o uboju devetih oseb P® prihodu okupacijskih čet. Ker l2naja, da v nobenem primeru niso ?a smrt omenjenih krivi češkoslovaški državljani, so poverili nadaljuj0 preiskavo višjim forumom. V cjznu je velika množica burno popravljala češkoslovaška oklepna v®zila, ki so se vračala z vežbanj.
Medtem nadaljujejo funkcionarji ‘.'bančnega ministrstva ocenjevanje skode, ij so jo povzročile okupa-V'iske čete, in to v zvezi z napovedanimi pogajanji za plačilo odškod-bine. Kakor javlja praški radio, p bo težko v celoti oceniti to škoda. dokler se ne umaknejo okupacijske čete. Govori pa se, da zna-sa samo škoda na cestah in na dru-$n komunikacijskih sredstvih pridno 430 milijard italijanskih lir 110 Uradnem kurzu.
. V uradnih krogih v Pragi ne da-flo mnogo važnosti govoricam, da :6 bodo Dubček, Svoboda in drugi Vaditelji sestali še ta teden s somatskimi voditelji. V teh krogih pa patrjujcjo, da se bodo morala v patkcm začeti druga pogajanja j ati obema vladama v zvezi z izva-r"jem moskovskih sklepov, zlasti pr se tjče umika okupacijskih čet. pbeg tega so tudi gospodarska
brašanja zelo pereča. Sovjetska •v?za ne misli dopustiti, da bi se Ipkoslovaško gospodarstvo sprosti-,? Popolne navezanosti na sovjetih0 gospodarstvc oziroma na skup-
žav SEV.
, Zato ni pričakovati, da bi se ka-°r koli začela izvajati napovedati? gospodarska reforma. To pa so? bolj, ker je moral podpred-s.Cbik gospodarskega sveta Ota odstopiti na sovjetski pritisk, jj. tern je izginil iz vlade eden glav-t;b zagovornikov gospodarske re-tf.t,lj?- prvi je moral odstopiti no-ijjdbji minister Pavel, ki je bil tu-h. rued vnetimi zagovorniki popol-C botranje demokratizacije. Tretji k, verjetno zunanji minister Ha-V]-’ ki je sedaj v Švici. Ota Sik za enega najsposobnejših če-vjf^lovaških gospodarstevnikov. 2e iey, pod Novotnym, so Sik (^njegovi sodelavci opravili po-5h??no analizo češkoslovaškega go-^“uarstva in ugotovili, da je ta ^ Poraznem stanju kljub močnejši industrijskemu potencialu v hj8"«- Ugotovili so veliko razsipa-ktat Paralizo, ki ga povzroča biro-t«. ‘ centralizem, slabo razporedi
tega bodo morala nadzorovati veljavnost bankovcev v obtoku.
Velike težave ima češkoslovaška vlada tudi z nenadzorovanim prihajanjem sovjetskih ((izvedencev« v CSSR. Baje jih je do sedaj prišlo od 600 do 800; točni podatki pa niso mogoči, ker je letališče v sovjetskih rolkah. Baje se predvideva prihod drugih ((izvedencev«, ki bodo verjetno stalno ostali v prestolnici. O tem bodo nedvomno govorili na napovedanem sestanku med češkoslovaškimi in sovjetskimi voditelji v Moskvi. Navzočnost sovjetskih ((izvedencev« v vseh ministrstvih in tudi v samem predsedstvu vlade, kakor zahteva Moskva, bi praktično pomenila, da je češkoslovaška vlada brez vsake oblasti.
Vlada je medtem pripravila načrt zakona o cenzuri. Načrt bodo predložili zvezi časnikarjev, kjer bodo ustanovili tudi organ, ki bo nadzoroval izvajanje zakona. Težijo za tem, da bi uvedli neke vrste av-
na, ker -to zahtevajo okupatorji kot pogoj za začetek izvajanja prve faze umika čet iz manjših mest in rujih umik v vojašnice ali v nekatere kraje večjih mest.
Načrt zakona o cenzuri določa šest točk, ki jih morajo časopisi na zahtevo Moskve spoštovati. Te so: 1. Naj se ne uporabljata besedi okupacija in okupator. 2. Naj se ne objavlja nič takega, ki bi pomenilo kritiziranje Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Vzhodne Nemčije. 3. Naj se ne objavi nič takega, kar bi se lahko tolmačilo kot napad na okupacijske čete ali pa kot izzivanje. 4. V zunanji politiki naj se ne propagira nevtralnost in naj se ne podpira kakršna koli češkoslovaška akcija v varnostnem svetu OZN. 5. Dobro naj se pretehta vsaka beseda, ki se objavi glede oseb (tu so mišljeni kolaboracionisti) a-li glede sedanjega težavnega gospodarskega stanja, ki je nastalo zaradi okupacije. 6. Kar se tiče vojaških in gospodarskih tajnosti, se bodo časnikarji držali seznamov, ki so jih že razdelili uredništvom.
Za izvajanje teh določb bodo odgovorni glavni uredniki posameznih časopisov. V primeru prekrškov so določene naslednje kazni: 1. Oseben opomin, ali pa opo-
Idili, Uti Ul UVCUlli UUAC ViblC <*V	4 m. x.	iiiui, cviu po
tocenzure, ki je pač sedaj neizbež- min časopisu ali celotnemu ured-
umil n imimiiimiiiiiiiiiiiiii milim iiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiim milil Hlinim
POLITIČNA DEJAVNOST V ŽENEVI
Včeraj sta se sestala Medici in Brandt
Italijanski zunanji minister se je srečal tudi z avstrijskim zunanjim ministrom
tj0®v delovne sile in njeno neza-5toiln° specializacijo, zmedo v si-cen itd.
je zlasti poudarjal nujnost Iknine elastičnosti v celotnem če-»j kovaškem gospodarstvu. V vr-rv po televiziji je letoš-ja odkrito obrazložil po-_ spodarsko stanje in ni li^Uva! velikih težav, s katerimi
govorov po televiziji je letoš-
Iki .............
rsl h
opravka, ter .je pozival na nočevanje, disciplino in na skup-
stanje in ni iv, s
ter je pozival na
-------------,,...10 in na sl .
delo, da se izvedejo napoveda-vjj/eforme. Njegova odstranitev iz ti^e ustvarja novo negotovost tu-Slede gospodarske prihodnosti fpdene češkoslovaške.
„_udi danes je izšel samo «Rude V uredništvih drugih časo-so še vedno sovjetske oku-
ta„.y so še vedno sov.jet.ske oku-Vj,lske čete kljub odločni zahte-tfiindniških zborov. Naj se umak-»Rude pravo« objavlja izjave k«? .ravnateljev drugih časopisov, C»?L™1 uredništva so zasedena, i^karji pri «Rude pravo« so Okovali resolucijo, s katero po-ti],r-jajo, da bodo prekinili izhajata. “sta, če ne bodo mogli izha-tudi drugi časopisi. Poudarili da’ da nočejo biti privilegirani in Slt-bočejo nobenega monopola. Na taji 1^k«m pa so časopisi lahko zait. izhajati.
foi“nes so se nadaljevala tudi po-tnifbia. za obnovitev letalskega tij bjeta. o tem so govorili tudi današnji seti vlade, bo ‘bančni minister je opozoril, da tal? potrebni ostri ukrepi zaradi ssj ;rh posledic, ki so nastale v zve-!iw Popolnim gospodarskim zasto-Potrebno bo tudi zmanjšati na vseh sektorjih. Poleg
''(IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIItlllllllllllllllllHIMIIIIIIIIII
^0. seja v Parizu
4. — Dvajseta seja u-pogovorov med ZDA In Se-
ŽENEVA, 3. — Zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt je sinoči govoril pred plenarnim zasedanjem konference 92 nejedrskih držav v Ženevi. Na konferenci so prisotni tudi predstavniki SZ, Anglije, ZDA in Francije.
V svojem včerajšnjem govoru je Brandt obsodil sovjetski poseg v ČSSR, a SZ ni imenoval. Dejal je, da je v srednji Evropi nakopičena absurdna količina uničevalnega orožja, o katerem je zahodno-nemška vlada, pripravljena razpravljati. Predlagal je, naj bi srednjeevropske države sklenile sporazum «dobrega sosedstva«.
Podrobno je Brandt orisal stališča zahodnonemške vlade na današnji tiskovni konferenci. Dejal je, da bo njegova vlada preučila vprašanje, ali naj protijedrsko pogodbo podpiše ali ne. Zahodno-r.emška vlada temu sporazumu ne nasprotuje, a bi rada razpravljala o nekaterih stranskih posledicah: predvsem o možnosti neoviranega razvoja znanstvenih raziskav v Zahodni Nemčiji na področju mirne uporabe jedrske energije.
Na vprašanje časnikarjev Je Brandt povedal svoje mnenje o sprejemu Velike Britanije v SET. Dejal je, da gleda na to vprašanje optimistično, da je pa treba skleniti med državami SET in An-
glijo kompromis predvsem o carinskih tarifah. Dejal je tudi, da bo o tem razpravljal s svojim italijanskim kolegam Mediaijem, ki je včeraj priletel v Ženevo. Neki avstrijski časnikar je Brandta vprašal, če meni. da je možen preklic italijanskega sveta za vstop Avstrije v SET, dokler trajajo atentati v Gornjem Poadižju. Brandt je vprašanje naslovil ministru Me-diciju, češ da on za to m pristojen.
Istega večera sta se italijanski zunanji minister Medici in Brandt sestala. Po sestanku je Medici imel tiskovno konferenco. Dejal je, da je njegov sestanek z Brandtom posvetil predvsem vprašanjem zahodnoevropskega skupnega tržišča In s tem v zvezi sestanku ministrov SET, ki bo 27. septembra v Bruslju.
Pohvalno se je izrazil o govoru, ki ga je Brandt imel včeraj, ker je ((Zahodna Nemčija prvič povedala, da ne mara jedrskega o-rožja«.
Jutri se bo Medici sestal s švicarskimi predstavniki, s katerimi bo razpravljal o položaju šeststo tisoč italijanskih izseljencev.
Danes se je tudi srečal z avstrijskim zunanjim ministrom Wal-dheimom. Pojasnil je, da nista govorila o Gornjem Poadižju.
ndštvu. 2. Začasna prekinitev izhajanja časopisa. 3. Popolna ukinitev časopisa.
Sovjetski -tisk pa nadaljuje objavljanje člankov, v katerih ponavlja že znane fraze o »kontrarevoluciji«. Tisk se jezi tudi nad izjavami ne samo jugoslovanskih komunistov, temveč tudi «nekaterih italijanskih in francoskih tovarišev«.
Junij žulkov pa objavlja članek v ((Pravdi«, v katerem povezuje New York, London, Bonn in Peking kot ustvarjalce «velikih laži in klevet« in pobija trditve o sovjet-sko-amerišketn sporazumu o razdelitvi sveta na vplivna področja.
Glasilo poljske komunistične stranke pa napada prvo novo število «Rude Pravo«, ki je izšla danes. listu očita, da sploh ne omenja »moskovskega sporazuma«, in da list govori samo o potrebi normalizacije v CSSR, zato da se ustvarijo pogoji za umik okupacijskin čet. List kaže »presenečenje« nad tem in trdi, da je »moskovski dokument dobrohoten dokument«. Dalje trdi, da je akcijski program tako prikazan, da »antisociadistične sile lahko tu vidijo popolnoma drugačen pomen«.
Nocoj je bila po češkoslovaški televiziji prva oddaja po okupaciji. Včeraj so sovjetski vojaki izpraznili poslopja radia in televizije v Pragi in češkoslovaški tehniki so v vsej naglici popravili naprave.
Televizijska oddaja se je začela ob 19. uri. Najprej so prikazali Dubčka, ko je odhajal na delo v svoj urad. Dubček si je izmenjal pozdrav z napovedovalko televizije, ki mu je izročila šopek cvetja.
Takoj zatem se je pojavil šest-mdr Oišar, ko je predsedoval sestanku češkega narodnega sveta. Danes je Cišar z drugimi člani češkega sveta odpotoval v Bratislavo na sestanek s člani slovaškega narodnega sveta.
Sledile so slike o dejavnosti na cestah m na delovnih mestih v prestolnici, Bratislavi in drugih mestih. Kazali so obnovitev pouka v šolah in češkoslovaške vojake, ki so pomagali pri delu na polju. Prebrali so tudi pregled člankov sovjetskega tiska, ki ponavlja tezo o ((kontrarevoluciji«. Po kratkih športnih novicah je neki igralec deklamiral patriotično poezijo. Sledilo je predvajanje filma, ki je prikazoval Smetanovo opero »Dalibor«.
ter ciprski poslanik v Atenah Mra-nidiotis.
Poročilo o pogovoru so izdali šele danes. Grčija in Ciper želita, da se na Cipru vzpostavi popolna mirnost in da se doseže sporazum s turškociprskimi voditelji, je rečeno v poročilu.
Danes pa je Makarios čisto nepričakovano obiskal dva voditelja najbolj pomembnih grških političnih strank, ki sta v domačem priporu. Tako je šel najprej k prof. Panayotisu Kanellopulosu, bivšemu ministrskemu predsedniku in voditelju radikalne zveze, ki prebiva v Atenah. Potem je šel še v Kastri, 11 km severno od Aten, kjer se je sestal z 80-letnam Giorgiosom Papandreuom, bivšim ministrskim predsednikom in voditeljem zveze centra. Oba politika so postavili v domači pripor aprila meseca, ker sta kritizirala režim.
Na tiskovni konferenci je Maka-rius danes izrazil upanje, da se v Grčiji lahko ustvarijo možnosti za bližnji povratek kralja Konstantina. Ni pa hotel povedati, kdaj bi lahko te možnosti nastale. Makarios pa je zanikal, da bi bil Konstantina povabil naj obišče Ciper.
STALNA NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU
Močna eksplozija v centralni avtobusni postaji v Tel Avivu
Eno osebo je ubilo, mnogo pa je ranjenih . Pri clovn na Arabce> je bilo spet več ranjenih - Izrael bo izpustil 16 Arabcev
TEL AVIV, 4. — Eden mrtev in 49 ranjenih — to je začasna bilanca atentata v središču Tel Aviva na glavni avtobusni postaji. Med ranjenimi jih je 16 v resnem stanju. Eksplozija je nastala opoldne.
Na mesto nesreče so pridrveli številni rešilni avtomobili ter razvozili ranjence, med katerimi je tudi več Arabcev, v tri bolnišnice v Tel Avivu. Neki predstavnik policije je povedal, da je ta atentat popolnoma podoben atentatu v Jeruzalemu pred približno desetimi dnevi: eksplozivni naboji z detonatorjem, položeni v posode za smeti.
Vzdolž vseh cest, ki vodijo v Tel Avivu, je policija postavila cestne bloke in vse avtomobile natančno pregleduje.
Arabci so od zadnje vojne sem že večkrat poskušali napraviti kak atentat v Tel Avivu, vendar doslej brez uspeha. Med drugim so položili eksplozivne naboje tudi v knjižnico ameriškega veleposlaništva in v kinematograf «Merka Z», ki je v neposredni bližini avtobusne postaje, ki je danes doživela atentat.
Kakih 10 Arabcev so danes pripeljali v bolnišnico, ker so jih na cestah pretepli mladi Izraelci po eksploziji na avtobusni postaji.
Po zadnjih poročilih je bilo pri atentatu ranjenih 72 in med temi je hudo poškodovanih 22 oseb.
Neki izraelski vojak, ki je hotel pomagati Arabcem, ki jih je na-
padla razjarjena množica, je bil tudi tepen in je sedaj v bolnišnici. Policijske patrulje nadzirajo mesto in predmestja, zlasti Jaffo ter razganjajo skupine mladih ljudi, ki uprizarjajo «lov na Arabce«. Neka skupina mladih ljud, čaka pred policijskim komisariatom v Jaffi, kjer je na zaslišanju kakih 50 osumljenih Arabcev, od katerih so nekateri z zasedenega ozemlja.
»Fronta za osvoboditev Palestine« je objavila poročilo, ki ga je citiral radio Kairo in v katerem si omenjena organizacija prisvaja odgovornost za današnje eksplozije v Tel Avivu. Poročilo pravi, da so atentati po eni strani odgovor na ukrepe izraelskih oqupacijskih oblasti v arabskem sektorju Jeruzalema, po drugi strani pa opozorilo tem oblastem, če bi izvajale represalije proti arabskim civilnim osebam. Fronta za osvoboditev Palestine je ista organizacija, ki je 23. julija odvedla izraelsko letalo v Alžir.
Preteklo noč je eksplozija neke mine na višavi Golan ubila tri izraelske vojake. Neki jeep, na katerem so bili štirje izraelski vojaki, je zadel na mino, ki je bila položena še pred vojno junija 1967. Ko so na mesto nesreče prispele izraelske enote, se je začelo iz sirskih postojank streljanje z avtomatičnim orožjem, nakar so Izraelci odgovorili.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiimiiiiiiiing
SEJA PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA ODBORA SIDLJ
Odločna podpora stališču Tita in resoluciji 10. plenuma CK ZKJ
Jugoslavija bo še dalje podpirala vse, kar lahko prispeva k obnovitvi suverenosti CSSR, umiku tujih čet in uresničenju socialističnega preporoda
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference So
Po uradnih pogovorih jc Makarios obiskal Kancllopulosa in Papandrcua
ATENE. 4 — Ciprski predsednik nadškof Makarios se je včeraj sestal z grškim ministrskim predsednikom Papadopulosom in drugimi voditelji atenske vlade. Domnevajo, da so razpravljali o bodočnosti kralja Konstantina, o grško-t-urških odnosih in njih izboljšanju po clpr. skl krizi novembra meseca.
Grška in turška vlada sta ločeno izjavili, da sta začeli izvajati nekatere sporazume o pouku maternih jezikov manjšin. Današnjemu pogovoru, ki je trajal tri ure, je prisostvoval tudi zunanji minister Pipinelis in namestnik zunanjega ministra Ohristopiulos, grški poslanik na Cipru Alexandrakis, ciprski zunanji minister Kiprianov
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiimiuiiiHiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLITIČNA DEJAVNOST V RIMU
Razprava socialističnega vodstva spričo bližnjega kongresa stranke
Lombardi je podčrtal razliko med strujami, zlasti glede zunanje politike - «Okrogla miza» revije Espresso
4.
PC
Vietnamom je potekala po ti4r a'i manj ustaljenem kalupu. vt>ra- an Je P°nov11 nepotrebno Vranje, kaj bi Vietnamci napra-bi ZDA ustavile bombar-Severnega Vietnama. (Viet-llljj ^ so še pred začetkom urad-C Pogovorov postavili prenehanje ko kodiranja za pogoj, da ae lah-abo) *n° mirovna pogajanja). Med fejj iranskim obtoževanjem na W fa je vodja vietnamske de-'fiiri e *zr®kel priznanje vsem ti-t>0f v ZDA, ki so šli raje v za-‘ *akor v vojno v Vietnamu.
RIM, 4. — O današnjem zasedanju vodstva združene socialistične stranke (PSU) ni bilo uradnih komunikejev. So pa kljub temu znana stališča današnjih govornikov. Seja vodstva se bo jutri še nadaljevala.
Zasedanje je začel Nenni, ki je zbranim poročal o svoji dejavnosti po sovjetskem posegu na Češkoslovaškem. Tako je omenil svoj nastop na seji socialistične internacionale, v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice, v sami poslanski zbornici. Pred sejo vodstva PSU pa se je sestal s tajnikom socialistične internacionale Pitter-mannom.
Snov današnje razprave Je bila predvsem analiza predkongresne pripravljenosti stranke in odnosi meid strujami, ki se medtem organizirajo in pripravljajo na kongresni spopad.
Tako Je v svojem govoru predsednik poslanske skupine PSU Fer ri opozoril na drobljenje v struje, ki je po njegovem nekoristno. Vsaj
štiri struje, De Martinova, Gdolit-tdjeva, Tamassijeva in avtonomistična se strinjajo, da bo treba prej ali slej obnoviti koalicijo levega centra. Predlagal je tesnejše sodelovanje teh struj in osamitev Lom-bardijeve levice, kar pa je strankin tajnik De Martino zavrnil. V svojem govoru je De Martino tudi podčrtal, da je važna razprava na samem kongresu, iz katerega naj izide enotna politična platforma, ki naj opredeli smernice strankine dejavnosti.
Lombardi je poudaril razlike med raznimi strujami, predvsem glede zunanje politike. Dejal je, da se vsi ne strinjajo glede atlanskega pakta, kakor tudi ne glede Vietnama. Politične smernice strankine dejavnosti mora določiti kongres. Lombardi je nato odgovoril tistim, ki so kritizirali politiko KPI do češkoslovaške, češ da se s tem stalščem ne strinjajo vsi člani KPI. Dejal Je, da to dokazuje, da ni stališče komunistov konformistično, temveč izhaja iz razprave, in ga je treba podpirati.
Minister Medici je v odgovoru
posl. Malagodiju demantiral, vsakršen sovjetski pritisk v zvezi z italijanskim stališčem do dogodkov na češkoslovaškem.
Revija «Espresso» je priredila ((okroglo mizo« o češkoslovaški, ki so se je udeležili Jifi Krejčič, namestnik glavnega urednika «Lite-pamih listov« Veselj, Vlado Kašpar, predsednik združenja novinarjev ČSSR, Jan Grossman, ravnatelj gledališča «Na zabradli«. Razpravljali so predvsem o tem, kaj lahko češki komunisti pričakujejo od italijanskih tovarišev. Tako je Kašpar poudaril, da je KPI na strani Dubčtove «nove smeri« že od januarja letos in da je to poudarila po zasedanjih CK KPč v marcu in aprilu. Prav tako je na strani novega vodstva KPč tudi danes, po moskovskih pogovorih.
Vesely je dejal, da se češki komunisti lahko mnogo nauče pri Italijanskih. Povabil jih je, naj poglobijo preučevanje vprašanj, ki jih mednarodnemu delavskemu gibanju postavlja poseg na češkoslovaškem.
cialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta na današnji skupni seji, katere so se udeležili tudi zastopniki izvršnega komiteja CK ZKJ, Zveze sindikatov, Zveze mladine, Zveznega združenja borcev NOB Jugoslavije, zvezne skupščine, zveznega ljudskega sveta in politične uprave državnega tajništva za narodno obrambo, odločno podprli stališče predsednika Tita in resolucijo 10. plenuma CK ZKJ, izrazili solidarnost z borbo češkoslovaškega ljudstva in globoko ogorčenje zaradi napada petih sil varšavskega pakta na socialistično republiko Češkoslovaško
Jugoslavija bo še nadalje podpirala vse, kar bi moglo prispevati k vzpostavitvi suverenosti češkoslovaške, umiku tujih čet in uresničenju demokratičnega socialističnega preporoda, ki ga je izbralo češkoslovaško ljudstvo. V tej luči Jugoslavija gleda tudi na moskovski sporazum. Na seji so prišle do izraza odločne zahteve Jugoslovanov, da se v sedanjem prelomnem razdobju za socialistični razvoj na svetu odločno nadaljuje razvoj samoupravljanja in učinkovito reševanje vseh vprašanj. Predsedstvo in izvršni odbor Socialistične zveze posebno poudarjata pomen nadaljnje krepitve bratstva in enotnosti, ki se mora razvijat1 samo v borbi za nove samoupravne družbene odnose, za popolno enakopravnost de; lovnih ljudi, narodov in narodnosti in proti vsem etatistično birokratskim tendencam sveta, nacionalističnim in šovinističnim pojavom. Predsedstvo in izvršni odbor Socialistične zveze sodita, se poudarja v sklepih, da odločne zahteve delovnih ljudi po učinkoviti krepitvi obrambnih del v deželi mora priti do izraza na vseh področjih vseljudske obrambe Predsedstvo in izvršni odbor prav tako poudarjata, da je v sedanjih razmerah velikega pomena intenzivno sodelovanje Socialistične zveze z vsemi naprednimi antiimperialističnimi in miroljubnimi silami no. svetu. Najnovejši dogodki zavlačujejo socialistične perspektive in ogrožajo mir ter zahtevajo, da socialistična zveza z vsemi naprednimi gibanji s svoje strani prispeva k uveljavitvi socializma kot družbe svobode, demokracije in ljudskega dostojanstva.
V uvodnem govoru je generalni tajnik zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Beno Zupančič ocenil dogodke na Češkoslovaškem kot najresnejši trenutek v najnovejši zgodovini Evrope in sveta in ugotovil, da so narodi Jugoslavije, ki se dobro zavedajo, kaj so svoboda, ne odvisnost in ljudskj dostojanstvo, enotno stali na strani češkoslovaškega ljudstva. Zupančič je pripomnil, da so nadaljnji dogodki potrdili pravilnost jugoslovanskega stališča na nedavni sredozemski konferenci, da je pri nekaterih udeležen-, cih tega sestanka že izginilo nera: zumevanje za jugoslovanska stališča glede politike interesnih sfer, blokovske razdelitve sveta, politike nepovezanosti in drugih vprašanj. Zupančič je nadalje ugotovil, da so dogodki na češkoslovaškem pokazali, da tudi mali narod razpolaga a učinkovitimi sredstvi odpora, če
je enoten. Nobena intervencija, niti oborožena, ni mogla najti tako imenovane «zdrave sile« v KP češkoslovaški in ustavnih ustanovah prav zaradi enotnosti delavskega razreda in celotnega češkoslovaškega ljudstva, ki je podprlo zakonite predstavnike KP Češkoslovaške, skupščine in vlade. Zupančič je izrekel priznanje stališču, ki sta ga zavzeli KP Italije in Francije, in je ugotovil, da so dogodki na Češkoslovaškem povzročili veliko mobilizacijo naprednih sil na svetu in opredelitev za osnovna načela in pravice vseh narodov do suverenosti, ki jih sodobno človeštvo mora z vsemi silami spoštovati in braniti. Moskovski sporazum bo, po mišljenju Zupančiča, dal pozitivne rezultate samo, če bo Sovjetska zveza upoštevala zakonite in ustavne u-stanove in organizacije češkoslovaškega ljudstva, če bo s čim prejšnjim umikom čet in nevmešavanjem
v notranje zadeve Češkoslovaške zagotovila Češkoslovaški popolno suverenost.
Župančič je omenil tudi sedanjo protijugoslovansko gonjo, ki se podobno kot leta 1948 poslužuje laži in falsifikacij, in je opozoril na podobnost teh napadov z začetnimi kritikami januarskega kurza na Češkoslovaškem. «Pri dejstvih moramo biti pripravljeni na vsako even-tualnost, da lahko zaščitimo svojo neodvisnost in samoupravno pot,« je poudaril Župančič.
Pri izčrpni razpravi sta prevladovali dve stališči 1. da je potrebno vse ukreniti, da se Jugoslavija pripravi za vsak morebiten poskus napada na njeno neodvisnost, 2. da sedanji dogodki ne smejo vplivati na razvoj samoupravljanja, niti ne po vzročiti odlaganje reševanja vprašanj, ki danes skrbijo jugoslovansko družbo.
B. B.
....................................
SIMPOZIJ 0 SREDSTVIH OBVEŠČANJA
Za časopisno agencijo pod pokroviteljstvom OZN
Možnost uvedbe umetnega satelita v službi OZN za prenos vesti
LJUBLJANA, 4. — Na današnji razpravi v mednarodnem simpoziju o obveščevalnih sredstvih in mednarodnem sporazumevanju v Ljubljani je bila središče pozornosti ideja o ustanovitvi časopisne agencije pod pokroviteljstvom Združenih narodov, da bi se na ta način zajamčilo objektivno obveščanje svetovne javnosti. V uvodnem govoru v razpravi na temo »Vloga Združenih narodov na področju obveščanja« ni ravnatelj oddelka za javne komunikacije generalnega tajnika Združenih narodov izključil možnosti uresničenja zamisli o uvedbi umetnega satelita, ki bi bil last Združenih narodov in služil za prenos vesti. Ostali udeleženci v razpravi so se zavzemali, da se vladam članic Združenih narodov priporoča ustanovitev svetovne agencije. V tem smislu je govoril tudi češkoslovaški novinar Vajzner in med drugim predlagal, da se v dokumentih Združenih narodov precizira odgovornost za dezinformacije.
Predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher je priredil nocoj v vili Bled na Bledu sprejem za udeležence mednarodnega simpozija. Na sprejemu so bili tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar, predsednik kulturno - prosvetnega sveta skupščine Slovenije Miloš Poljanšek in druge osebnosti političnega, kulturnega in javnega življenja Slovenije.
Novi francoski gospodarski ukrepi
PARIZ, 4 — Vlada generala de Gaulla je sklenila preurediti univerze in utrditi francosko gospodar-
stvo. Zadnji proračun je namreč Izkazoval večji deficit, za katerega so strokovnjaki opozarjali, da se že bliža mejam grozeče inflacije.
Da bi konsolidirali mednarodni tečaj franka in gospodarstvo v oko liščinah, ki so nastale po majskih spopadih, je vlada sklenila zvišati procent posrednih davkov (na pivo, brezalkoholne pijače) in odpravila vladino nadzorstvo valutnih tečajev.
Nekateri menijo, da je to uvod k uradni devalvaciji francoskega franka, ki se v tujini itak proda ja po od 8 do 12-odstotno nižjem borznem tečaju.
Tekmovalne čolne bodo raztovarjali
AOAPULCO, 4. — Sindikat mehiških pristaniščnikov je objavil, da bo raztovarjal čolne, ki se bodo udeležili veslaških tekmovanj na prihodnji oliimipiadi, čeprav bo pričel protestno stavko proti štirim mehiškim brodarskim družbam.
S sirske strani so pa sporočili, da so Izraelci preteklo noč že drugič v 24 urah napadli sirske postojanke v kraju Oum Laukass. Morda se to sirsko poročilo nanaša na pravkar omenjeni izraelsko - sirski incident.
Iz izraelskih virov je tudi vest o incidentu med Jordanci in Izraelci danes zjutraj. Po že ustaljeni obliki poročil so pač Jordanci začeli streljati proti Izraelcem, nakar so Izraelci odgovorili.
Zunanji ministri arabske lige so včeraj zvečer razpravljali o koordinaciji arabske politike na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN. Sestanek je bil po objavi poročila o delu sveta arabske lige in je trajal tri ure. Ministri so tudi razpravljali o pomoči, ki jo Zahodna Nemčija daje Izraelu, ter so pozvali tiste arabske države, ki imajo diplomatske odnose z Bonnom, naj nemški vladi pojasnijo nevarnosti, ki izhajajo iz te politike.
Po dveh tednih prekinitve tiskovnih konferenc se je uradni glasnik ZAR Zayat danes izognil vprašanju o stališču egiptovske vlade do češkoslovaškega vprašanja. »Zopet poudarjamo, je dejal, svojo grajo za vsako nasilnost in našo simpatijo za narode, ki so se postavili na našo stran v trenutku izraelskega napada in med temi je tudi češkoslovaški narod. Vsekakor pa nimamo vseh elementov in tudi ne poznamo vseh potrebnih podatkov, da hi se izrekli o tem sporu.«
Ko je potem govoril o izraelski pritožbi proti ZAR, o kateri se danes prične razprava v varnostnem svetu, je Zayat podčrtal, kar je bilo povedano voditelju opazovalcev OZN na Srednjem vzhodu generalu Oddu Bullu, da namreč e-giptovske vojaške oblasti prav nič ne vedo o incidentu na vzhodnem obrežju Sueškega prekopa. Izrael trdi, da je do incidenta prišlo v ponedeljek 26. avgusta in da sta pri tem izgubila življenje dva vojaka, tretji pa je Izginil. Glasnik ZAR je pripomnil, da je vzhodno obrežje Sueškega prekopa egiptovsko ozemlje, ki pa je zasedeno od okupacijskih sil. Opazovalci v Kairu menijo, da bi to lahko pomenilo namig na možnost dejavnosti odporniških sil, ki pa nimajo zveze z oboroženimi silami ZAR.
Zayat je tolmačil umik Tunizije z zasedanja sveta arabske lige kot zgolj proceduralno vprašanje, češ da je imel tunizijski delegat vso pravico postaviti na dnevni red vprašanja, o katerih je želel raz-pravljati, ni pa imel pravice zahtevati za ta vprašanja absolutno prednost. Kot je znano, je Tunizija zahtevala razpravo o odnosih med ZAR in Sirijo in o vzrokih poraza junija 1967.
Glede Jarringove misije Je Zayat zopet poudaril stališče Kaira: «Ne maramo izgubiti upanja. Jarringo-va naloga izhaja iz resolucije varnostnega sveta 22. novembra.#
Izraelska vlada je objavila, da je pripravljena izpustiti 16 Arabcev, ki so se vtihotapili v Izrael, pa so bili nato obsojeni na zaporne kazni. Uradno poročilo v Jeruzalemu pravi, da so odločitev sporočili mednarodnemu Rdečemu križu.
1 Poročilo dostavlja, da je osvoboditev Arabcev gesta hvaležnosti za napore italijanske vlade za Izpustitev letala izraelske družbe «Ei Al«, posadke in potnikov. Vseh 16 Arabcev je Iz Gaze ali Cisjorda-nije. Lahko se bodo odločili, ali se vrnejo na svoje domove, ki so sedaj na okupiranem ozemlju, ali pa da odidejo v kako arabsko deželo. Svojo izbiro bodo sporočili mednarodnemu Rdečemu križu, ki bo potem ukrenil vse potrebno. Zaporniki so bili večinoma obsojeni na zaporne kazni od 3 do 10 let, aretiranj in obsojeni pa so bili še pred junijem 1967.
Včeraj Je izraelski zunanji minister govoril po izraelski televiziji v arabščini. Dejal je, da Arabci ne priznavajo obstoja Izraela, toda Izrael obstaja in ga ni mogoče eliminirati. Dvignimo se torej, Je dejal Eban, nad sovraštvo in skupaj zgradimo lepo bodočnost za naše narode te dežele. Izrael misli na mir In z mirom bo rešen tudi problem arabskih beguncev. Treba je torej, da sodelovanje nadomesti jalovo sovražnost.
Iz Kaira poročajo, da je Jemenski republikanski svet sprejel o-stavko jemenske vlade, ki Ji je predsedoval Hasan El Emary. Vlada bo opravljala posle, dokler se ne sestavi nova vlada.
U Tant pride v Alžir
ALŽIR, 4. — Danes se je v Al-žiru začela konferenca zunanjih ministrov držav članic OAE, ki bo pripravila peto afriško konferenco na vrhu. Konference se bo udeležilo 25 šefov afriških držav. Otvoritve konfemece 13. septembra se bo udeležil tudi generalni tajnik OZN U Tant. Iz New Yorka bo odpotoval 9. septembra na uradni obisk v Libijo.
Aba je padla?
LAGOS, 4. — Predstavniki nige rijske zvezne vlade so danes obja vili, da je zvezna vojska zasedli zadnje važnejše mesto, ki je d< sedaj bilo v rokah Biafre, Abo.
Drugi viri pa trdijo, da se boj: za Abo še nadaljujejo in da zvez no topništvo obstreljuje mestm četrti.
Zvezno letalstvo je danes bom bardiralo mestece Ihaila, 50 km južno od Onitša. Ubitih je bilo « ljudi. Ker je največ bomb padlo na mestni trg je mnogo žrtel -med ženskami in otroki.
ISO V A MAKEDONIJA ODGOVARJA NA OČITKE BOLGARSKEGA RABOTNIČESKEGA DELA
«Ne mečite bumeranga - ta se vrača
Kljub lajavi Todorja Živkova, da ae Bolgarija glede makedonskega vpraanja vrača na položaje dlmltrovekega razdobja, se bolgarski zgodovinarji, tisk in drugi v praksi vedno bolj zavzemajo za negiranje makedonske nacionalne preteklosti in samobitnosti.
časnik Nova Makedonija odgovarja na članek bolgarskega dnevnika Rabotnlčesko delo pod naslovom «Ne mečite bumeranga — ta se »vrača«. Odgovor objavljamo v krajših Izvlečkih.
«Habotničesko delo začne svoj članek z besedami, da skopski časniki In radio že leto dni sipajo ogenj in žveplo na LR Bolgarijo in da se Je zadnji čas znova vključil v iprotifoolgarsko gonjo tudi predsednik CK ZK Makedonije Krste Orvemkovski. Zakaj počenjajo to Crvenkovski, drugi makedonski voditelji in Skopski tisk? Za to Ima Rabotnlčesko delo svoje pojasnilo. Na to se bomo vrnili pozneje. Toda če Rabotnlčesko delo že vztraja pri tem, kdo je začel gonjo, je vredno odgovoriti tudi na to vprašanje.
Kdo je začel gonjo
V povojnem razdobju je v jugo-siova-nsko-bolgarskih odnosih prihajalo do vzponov in padcev, do manifestacij teženj po sodelovanju In do zavračanja tega sodelovanja. Ti ciklični premiki, ki jih je iz-zvai odnos Sofije do Jugoslavije, so značilni po povečanih in zmanjšanih intenzivnostih protlmakedom-skega delovanja..
Državnopartijske pogovore januarja leta 1963 so čestokrat omenjali kot prelomnico pri vzponu jugoslovansko - bolgarskega sodelovanja. Todor Živkov je takrat izjavil, da se oni v zvezi z makedonskim vprašanjem vračajo na pozicije dlmifcrovsikega razdobja. Javnost Je to stališče sprejela kot razumen In realističen korak pri prevladovanju posledic informibi-rojevate gonje proti Jugoslaviji, kot pot za vzpostavitev trajne j-tih osnov na tem nemirnem balkanskem področju. Kljub tem pogosto ponovljenim izjavam pa je tudi na poznejših sestankih na najvišji ravni v Sofiji in v Beogradu v praksi nenehno prišlo do vedno večje zavzetosti bolgarskih zgodovinarjev, tiska in drugih pri zanikanju makedonske nacionalne preteklosti in samobitnosti s posebno težnjo, da bi v Pirlnski Makedoniji onemogočili sleherno nacionalno makedonsko manifestacijo. Takšna praksa je bila povod za pogoste jugoslovanske proteste pri bolgarski vladi, pa tudi za obljube na drugi strani, da si bo bolgarsko vodstvo kar se da prlza devalo, da bi preprečilo to dejavnost.
Teze CK KP Bolgarije o nacionalni vzgoji bolgarskega naroda in mladine in v zvezi z njimi nastop najvišjih bolgarskih voditeljev, med njimi Todorja Živkova, Benedina Koceva in drugih nedvomno dokazujejo, da zavzetost bolgarskega zgodovinopisja in tiska ni plod neodgovornih ali naključnih osebnosti, temveč da je to generalna usmeritev sedanje u-radne bolgarske politike do Makedonije In do makedonskega naroda Nastopi na straneh Rabotničeskega dela in drugih sofijskih časnikov o san&tefanski Bolgariji, poplava sestavkov o dogodkih in osebnostih iz makedonske nacionalne preteklosti so bili samo manifestacija takšne usmeritve, so bili javna manifestacija velikobol-garskih teženj do sestavnih delov Jugoslavije.
AH naj bi jugoslovanska javnost bila samo pasiven opazovalec po-vampirjenja vellkobolgarskega nacionalizma? Ali lahko mirno berejo in poslušajo, kako razglašajo simbole makedonskega boja in svobode za najzaslužnejše pobudnike bolgarske stvari?
Ko obtožujejo skopski tisk, da je prvi začel gonjo, je zanimivo dvo-je:
— ves Jugoslovanski tisk in javnost sta najostreje in najodločneje obsodila takšno bolgarsko politiko, česar Rabotnlčesko delo sploh ne omenja.
Rabotnlčesko delo dobro ve, da so se s to gonjo ukvarjali tudi zvezna skupščina Jugoslavije in zvezna konferenca SZDL, da _ zvezni izvršni svet poslal uradno demaršo bolgarski vladi, nekaj pozneje pa tudi spomenico, na katero pa vse do danes ni dobil odgovora. Pozneje so bili številni diplomatski razgovori z jasnimi zahtevami, naj bolgarska vlada definira svojo sedanjo politiko in po dobno.
Ozemeljske težnje
skim posegom. Zaradi tega so zgodbe; da si makedonsko nacionalno preteklost prisvajajo samo zato, ker so del zgodovine bolgarskega naroda, in da zgodovinsko resničnost zanikajo v imenu prijateljstva in sodelovanja zgolj pravljice za majhne otroke.
Češkoslovaški primer
Sicer pa udeležba bolgarskih o-boroženih sil pri okupaciji Češkoslovaške In ((odrekanje zakonitih pravic v imenu socializma Cehom in Slovakom)), da bi živeli v svobodi, nedvoumno dokazuje, na kakšen «marksizem» se sklicuje Robotni-česko delo, ko brani sedanjo bolgarsko politiko.
Zaradi tega odločni odpor proti velikobolgarskim težnjam ne pomeni za Jugoslovane razprav o nekakšnih obrobnih vprašanjih, temveč obrambo nacionalne svobode ln neodvisnosti, pravico do svobodnega nacionalnega in socialističnega razvoja, ki ga ne bo nihče motil.
In nasprotno! Povamplrjenje ve-likobolgarskega nacionalizma ne pomeni nič drugega kot prebujanje starih ozemeljskih teženj do Makedonije.
V okviru takšne generalne usmeritve naj bi gonja proti makedonskemu narodu in SR Makedoniji služila bolgarski uradni politiki za to, da bi ji razvezala roke za denacionalizacijo makedonskega življa v Pirlnski Makedoniji. Vse sile in vse dejavnosti na tem področju so usmerjene v težnjo, da bi zadušili makedonski nacionalni čut pri življu, ki ni samo enkrat v svoji dolgoletni zgodovini dokazal in potrdil svoje nacionalne pripadnosti.
Jugoslovanska politika je jasna in nihče ne more zahtevati od njih, da bi se ogradili in sprijaznili s težkim položajem v kakršnem živi del makedonskega naroda, brez občutka za vedno bolj girotoo in odkrito denacionaiizajtoreko politiko, ki jo izvajajo do prebivalstva Pi-rlnske Makedonije.
«Svobode nam niso prinesli tuji tanki . . .»
Mi svoje svobode nismo dobili v dar, niso nam je prinesli na tujih tankih, da bi se lahko kdo igTai z nami in nas zlorabljal. Zgodovina boja našega naroda Je dobro znana vsakemu objektivnemu o-paeovalou. V okviru tega boja so zrasli številni revolucionarji, ki so se z orožjem v roki znali na čelu svojega naroda upreti vsem zasuž-njevalcem. Zrasli so politiki in borci, ki so sposobni in pripravljeni onemogočiti vse tuje vplive, ki nasprotujejo koristim našega naroda, med drugim tudi KP Bolgarije, ki s: je v odločilnih .trenutkih vedno prizadevala, da bi onemogočila našo stvar.«
Kriza družbenih gibanj
• ••
Težnje jugoslovanskih narodov In tudi makedonskega za prijatelj-stvo m sodelovanje s sosednimi narodi so konstante v zunanjepolitični usmeritvi. Za to obstajajo številni dokazi, zlasti še kar zadeva bolgarski narod.
Bili so prvi, ki so po vojni ponudili roko bolgarskemu narodu in bili pripravljeni pozabiti številne zločine bolgarske okupacijske fašistične armade. Ob normalizaciji po informbirojevski gonji so bili prav tako pripravljeni dati navječjl prispevek k izgradnji enakopravnih in na socialističnih 'temeljih zasnovanih odnosov med narodi. To, da od njih zahtevajo, na.i «v prid krepitvi prijateljstva in sodelovanja)) sprejmejo velikobol-garske težnje po bolgarski naravi Makedonije in makedonskega naroda, Je preveč, tudi če to zahteva Sofija.
Sicer pa najnovejša zgodovina nedvoumno potrjuje, da je to. kakšni so odnosi, bolj odvisno od bolgarske politike, do stališč, ki jih tam sprejemajo in v praksi uresničujejo. Stališča v zvezi z makedonskim vprašanjem so vedno bila samo del splošne usmeritve bolgarske politike do Jugoslavije. To so tudi danes.
«Igro igramo, dokler se spoštujejo pravila«, 'končuje svoj članek Rabotnlčesko delo. Mi bi pristavili: «Crne rute naših mater in sester še vedno niso pozabljene.«
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiMuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
PO SOBOTNEM IN NEDELJSKEM STRAHOVITEM POTRESU V IRANU
Po velikem številu mrtvih in škodi še nevarnost epidemij in suše
Tudi iranski šah s cesarico na prizadetem področju
Še 2000 žrtev novih potresnih sunkov
V minulih nekaj mesecih kvalificiranja sedanje bolgarske go-nje Je jtUPOfilOVEbnslti tisk večkrat izrazil misel, da se skrivajo za njo ozemeljske težnje. Zanimivo je, da bolgarska stran tega ni zamikala.	,
Zdaj Robotnlčesko delo prvič poroča, da Bolgarija nima ozemeljskih zahtev «do nikogar«. Svoj čas Je bolgarski zgodovinski časopis Istoričenskl pregled poročal, da je bolgarsko buržoazno zgodovinopisje zanikalo zgodovinsko preteklost makedonskega naroda in da Je to počenjalo zaradi ozemeljskih teženj. Ko zdaj prav to počenja bolgarsko marksistično zgodovinopisje, počenja to v prid sodelovanja in prijateljstva!
Zanikanje
makedonskega naroda
Bolgarska politika in znanost se torej v prid prijateljstva in sodelovanja že dalj časa mučita., da bi oblikovali svoja stališča do Makedonije in makedonskega naroda Le-ta so danes že oblikovana kot uradna in se glasijo, da ni makedonskega naroda, da Je celotna zgodovina makedonskega naroda del zgodovine bolgarskega naroda da Je SR Makedonija plod konstelacije narodov, ki so nastali med drugo svetovno vojno in po njej, da je plod politične kombinatorike srbskih komunistov, da bi obdržal zase vardarskl del Makedonija velikega Dimitrova ni bilo nobenih dvoumnosti m Je jasno definiral politiko Bolgarije: priznanje makedonske narodne Individualnosti. pravico Makedoncev, da sami odločajo o svoji usodi, in odločen odpor proti vsem ozemelj-
Ce pogledamo samo najnovejšo zgodovino od ustanovitve otečestve-nofrontske Bolgarije do danes, je več kot jasno, da se je vedno, ko je v tej deželi prihajalo do zaostritve notranje-politlčnega življenja, pojavljajo tudi makedonsko vprašanje z dimenzijami in težnjami vellkobolgarskega nacionalizma in šovinizma. In narobe: ko se je bolgarski delavski razred na čelu s KP Bolgarije boril proti bolgarski buržoazijl, so zavzemali tudi najpravilnejša stališča glede tega vprašanja.
Vprašanje nacionalne svobode o-sebnosti, narodnostne manjšine In naroda je vsaj za Jugoslovane neposredno povezano z lgradnjo humanih, demokratičnih socialističnih družbbenih odnosov. Ne spuščajo se v to, kdo je dosegel kakšne dosežke, niti nočejo 'komurkoli deliti nauke, kako naj grade socialistično družbo, še manj želijo storiti to s silo orožja. Ko spoštujejo bolgarske dosežke, posebej opozarjajo na družbeno gibanje v Bolgariji, kajti njegov odsev na balkansko področje in na makedonski narod ni samo enkrat privedel do velikih tragedij.
Primer sedanje okupacije češkoslovaške, pri kateri sodelujejo med drugimi tudi bolgarske oborožene sile, je v tem smislu še posebej poučen. Sicer pa sama udeležba Bolgarije pri okupaciji svobodne, neodvisne socialistične dežele, pri zasužnjenju Cehov in Slovakov kaže, v kakšnem stanju so družbena gibanja v tej deželi.
Primer sedanje okupacije češkoslovaške, pri kateri sodelujejo med drugimi tudi bolgarske oborožene sile. Je v tem smislu še posebej poučen. Sicer pa sama udeležba Bolgarije pri okupaciji neodvisne socialistične dežele, pri zasužnjeva-nju Cehov in Slovakov kaže, ' kakšnem stanju so družbena gibanja v tej deželi.
Po različici Rabotničeskega dela se bodo bolgarsko - jugoslovanski odnosi lahko uspešno razvijali samo, če na jugoslovanski strani prekinejo protibolgarsko kampanjo, to je, če prenehajo razgaljati veli-kobolgarske težnje po Makedoniji.
BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL
Francoz Marin Harmitz umaknil „7 dni clrugjo“
Skoraj nobenega zanimanja za okroglo mizo «Kino in politikam
(Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 4. — Nov udarec filmskemu festivalu. Mladi francoski režiser filma «7 dni drugje» Marin
Langettija. G. Lazzarinija, M. in ?■ Liberija, Maffeia, Mazzonija, Tio-lo, Molinarija, Padovanina, Palme maljšega, Paolettija, Perando,
icciotsr ju/uu ni uui uruyjc» mui ul	*—J ~	.. pg.
Karmitz je danes pismeno obvestil, . Pittorniia, Ponzoneja, Quaglie,
da umakne delo, ki bi moralo biti nierija, S. Riccija, Rose, Rus•	.
na sporedu jutri. S tem je zadal * Segale, Strozzija, Vecchie, nov udarec 29. izvedbi jestivala, ki
da Verona in A. Vicentinija.
Obupani preživeli prebivalci Kakhka, ki jim je potres uničil njihova revna bivališča. Pod ruševinami
so ostali še številni svojci
TEHERAN, 4. — Od sobote pa do danes so v severnovzhodnem delu Irana zabeležili nad 50 potresnih sunkov precejšnje jakosti. Najhujša sunka sta bila v soboto 1n nedeljo in sta prizadela področje, kjer je prebivalo 1 milijon In 800 tisoč ljudi. Uradno število smrtnih žrtev je 12.000, vendar člani reševalnih ekip pravijo, da je ljudi, ki so izgubili življenje 20.000 in morda že več. Ranjenih pa je bdlo, vsaj po dosedanjih podatkih nad 50.000.
Povsod so v teku reševalne akcije, vendar ni več uipanja, da bi rešili ljudi, ki so ostali pod sicer krhkimi ruševinami revnih hiš. Zato delajo reševalci s plinskimi maskami na obrazu, ker je zaradi smradu po razpadajočih telesih nemogoče vzdržati. Kjerkoli je kakšna možnost, da najdejo še žive ljudi, mrzlično izkopavajo, kjer pa te možnosti ni, pridejo buldožerji, ki kuipe ruševin poravnajo z zemljo.
Zaradi pamajkanja pitne vode grozi področju Khorassana epidemija tifusa in drugih bolezni. Po hudem potresu Je zdaj tudi nevarnost suše, ker bodo popravila namakalnih prekopov zahtevala precej dela in časa Do sedaj so ugotovili škode za 8 milijard lir, vendar bo ta brez dvoma še večja, ker reševalne odprave sploh še niso prišle do vseh prizadetih krajev. Nimajo namreč še nobenih vesti o 15 majhnih vaseh in naseljih.
Prizori so po vseh prizadetih krajih porazni. V Kahku n. pr. potres ni prizadel samo dve stavbi: mošejo ln stanovanjsko hišo. Na kupu rdeče gline, to je na ruševinah njegove hiše, so reševalci našli devetletnega otroka, ki je bil tam že ves dan. Obupano je jokal ln se ni hotel dotakniti hrane.
Vsa letala, kar jih premore I-ran, dovažajo nad prizadetimi področji zdravila, hrano, šotore in druge stvari, ki jih spuščajo s padali. Zaradi boljše oskrbe je iranski šah Reza Pahlevi odredil gradnjo začasne steze za pristajanje letal Ta bo v bližini Gonaba-da, kjer je umrlo najmanj 8.000 oseb, skoraj vsi preživeli pa so o-stald brez strehe. Podoben položaj je tudi v bližnjih mestecih Dsaht-Bayaz in Ghayan. Na kraju je že iranski prvi minister Abbas Hcrvei-da, ki z drugimi petimi ministri koordinira delo pri reševanju in pri nudenju pomoči žrtvam potresa. Danes sta potovala v Birsand,
ki ga je potres prav tako hudo prizadel, tudi iranski šah in njegova žena, ki si bosta ogledala u-mičene predele Irana in bosta osebno nadzorovala reševalne akcije. Reza Pahlevi in Farah Dlba bosta ostala na prizadetem področju dva ali tri dni, kjer bosta razpravljala s predstavniki oblasti in s prizadetim prebivalstvom.
Nad 3.000 iranskih vojakov se s 500 tovornjaki udeležuje reševalnih operacij, številne zdravstvene ekipe pa cepijo prebivalstvo proti tifusu in tetanusu. Kot javlja iranski Rdeča križ, do sedaj se še niso pojavila žarišča bolezni. Povsod pa razkužujejo ruševine in tudi vodovodne naprave. V Teheranu so ia-vili, da je šah dal nalogo prvemu ministru, naj odslej zidajo hiše z bolj trdnim materialom in ne z opekami iz posušene gline. Hiše, pa so imele težko streho, ker so prebivalci pokrivali glinaste strehe s kamenjem, s čimer so se hoteli iz-
ogniti škodi, ki bi jim lahko prizadejal veter. Tako zgrajene hiše pa so se že v prvem sunku zrušile in pokopale ljudi pod seboj.
Zemlja v Iranu se še ni umirila. In to ne samo na področju Khorassana, temveč tudi v drugih predelih, kjer so danes zabeležili precej močne sunke. Najhuje je bilo v Behbahanu, mestu s 25.000 prebivalci na . petrolejskem področju Khuzistana ob Perzijskem zalivu. Ljudje so prestrašeni zbežali na ceste, vendar žrtev ni bilo. Potres pa je vseeno poškodoval nekaj stavb. Tudi v Ferdousu je bil nov potres, ki je dokončno porušil kar je še ostalo celega. Iz tega mesta so morali ponovno izseliti brezdomce, ki so se po uničenju njihovih hiš zatekli v to mesto.
Iranski prvi minister je izjavil, da so v glavnem rešili vprašanja prevoza hrane, šotorov in drugih stvari ln da so uredili tudi problem pitne vode.
PO STATISTIKI SVETOVNE ORGANIZACIJE ZA ZDRAVSTVO
Od 1950. do 1966. leta v 27 državah kar 145.000 žrtev prometnih nesreč
Na Poljskem najhujše nesreče z najvišjim številom mrtvih
ŽENEVA, 4. — Od 1950. do 1966. leta je samo v 27 državah 145.000 ljudi Izgubilo življenje pri prometnih nesrečah, medtem ko jih je bilo 3 milijone ranjenih. Te številke so navedene v statistiki svetovne organizacije za zdravstvo in dokazujejo močan porast nesreč, ki so se v nekaterih državah podvojile ali celo potrojile.
V statistiki so zapopadene vse nesreče, ki so se pripetile od 1950. do 1966. leta. Tretjina žrtev prometnih nesreč je pešcev z zelo močnim odstotkom v državah, kjer so izvedli anketo: na Poljskem Portugalskem in Singapurju. Na Poljskem Je n. pr. 44,1 odstotek pešcev postal žrtev prometnih nesreč, medtem ko Jih veliko bolj ((spoštujejo« na Holandskem (23 odstotkov mrtvih), v Luksemburgu (20 odst.) ln v ZDA (16,9 odst.).
Najhujše prometne nesreče in največ smrtnih primerov so za beležili na Poljskem: pri 180 nesrečah je bilo 11 mrtvih in 93 ranjenih. Ti odstotki so zelo visoki tudi na Irskem, Finskem, švedskem, v Avstraliji in Španiji, so pa manjši v Švici (5 mrtvih In 125 ranjenih) ter v Italiji (5 mrtvih in 131 ranjenih v 100 prometnih nesrečah).
Na podlagi statistik lahko ugotovimo, da se število nesreč močno poveča v mesecih počitnic, to je julija in avgusta ter se zmanjša januarja in februarja.
V Italiji je bilo 1950. leta 4.266 mrtvih in 72.573 ranjenih, medtem ko so 16 let kasneje zabeležili 8.984 smrtnih žrtev, število ranjenih pa je narastlo na 213.206.
umri. Kmet se je pritožil ženi zaradi čebeljega pika, ker se je počutil slabo. Ker se je njegovo stanje poslabšalo, je žena poklicala rešilni avto, vendar je mož med prevozom umri.
Področje katastrofalnega potresa v severnovzhodnem delu Irana
Smrt zaradi pika čebele
RAVENNA, 4. — Poldrugo uro po piku čebele je 39-letai kolon Giordano Tassinarl nepričakovano I vodo.
Odplula proti Kuvvajtu
Na Japonskem /gradili največjo petrolejsko ladjo
VOKOHAMA, 4. — Danes je odplula iz Yokohame naj-večja petrolejska ladja na svetu 312.000-tonska «Universe Ireland«. Ladja bo prevažala petrolej Iz Kuwajta na Irsko Prejšnja največja petrolejska ladja na svetu Je bila japonska ((Idemltsu Maru», ki je imela 210.000 ton.
Perzijski šah, ki je preletel prizadeto področje in se ustavil v Kahkhu, je odredil, da začno takoj z gradnjo zasilnih stanovanj.
O potresnih sunkih, ki pa niso povzročili nobene škode javljajo tudi iz Afganistana.
Po vesteh, ki so jih javili iz Khorassana, je zaradi včerajšnjih potresnih sunkov izgubilo življenje še nadaljnjih 2.000 oseb. Danes so v Ferdousu rešili 5-letnega fantka, ki je ostal pod napol porušenim zidom. Reševalce, je privabil na kraj jok otroka, ki je edini od družine preživel tragedijo.
Mednarodna zveza Rdečega križa je danes nujno povabila članice, da priskočijo na pomoč prizadetemu iranskemu prebivalstvu s pošiljkami šotorov, odej, oblek in zdravil.
ANKARA, 4. — Tudi v Turčiji je v teku reševalna akcija za nudenje pomoči prebivalstvu severnozahodne Anatolije, ki jo je včeraj prizadejal potres. Mrtvih je 16 ljudi, ranjenih pa kakih 1000, medtem ko so številna obljudena središča u-trpela precejšnjo škodo. Na srečo ni bilo hujše katastrofe zaradi velikega števila modemih stavb, ki so jih gradili na protipotresni podlagi. Najhuje sta bili prizadeti vasi Bartin in Amasra pri Cmem morju. V Bartinu je potres četrte ali pete stopnje Richtejeve lestvice u-ničil 22 poslopij. Vodstvo turške ga ((Rdečega polmeseca«, t. j. Rde čega križa, je poslalo na kraj šo tore, krvno plazmo, hrano in zdra vila.
Uradno število smrtnih žrtev potresnih sunkov v Bartinu i-n drugih krajih ob črnem morju se je danes zvišalo na 27. Tudi preteklo noč je bilo več potresnih sunkov, zaradi katerih so prebivalci zapustili stanovanja in prespali, kljub silovitim nevihtam, kar na prostem.
NEAPELJ, 4. — Danes so v Neaplju zabeležili še kar močan po tresm sunek. Tega so najbolj občutili v višjih predelih Neaplja, kjer so se prestrašeni ljudje zatekli na cesto. Središče bi moralo biti od 60 do 80 km severno od Neaplja, vendar od nikoder niso javili ne škode In še manj, da bi občutili potres. Sunek pa so zabeležili tudi v Salernu in nekaterih bližnjih občinah.
j gre tako v vzdušju zmede in poloma h koncu.
Danes bi morala biti na sporedu okrogla miza o «Kinu in politiki)), ki ga je organiziralo vodstvo festivala. Toda na diskusijo niso prišli niti predstavniki francoskih, nemških in italijanskih študentovskih gibanj, medtem ko je del časnikarjev in filmskih delavcev zapustilo dvorano, ker je bila vsaka debata nesmiselna iz enostavnega razloga, ker niso povabili predstavnikov nasprotne strani, to je nasprotnikov festivala v današnji obliki in mejah
Jutri bodo proti režiserjevi volit, a s pristankom producentov, predvajali Pasolinijev film «Teorema<>. Pasolini je že izjavil, da se ne bo udeležil uradne tiskovne konference, ki na jo bo sklical izven festivalskega okvirja.
Z druge strani je šla po vodi tudi ideja pc protifestivalu. Na skupščini časnikarjev, avtorjev filmov in režiserjev, so sestavili poročilo, v katerem obveščajo, da so pritiskali na lastnike dvoran na Lidu, da ne dajo na razpolago svojih prostorov «konte9tatorjem» in so jim tudi grozili z drastično aplikacijo «pravilnika o carinski, cenzuri», ki ga za uradne predstave niso uveljavljali. Protlfestival, zaključuje poročilo, ni uspel zaradi arogantnega in tajnega nasilja političnih in gospodarskih struj, ki so povezane z Bienalo.
Po včerajšnjem filmu Carmela Bene, ki pravi, da dela filme zase (časnikarji pravijo, da si jih tudi zase drži), in predvajanju ameriškega dela «Nasilje na cestah», so da. nes prikazali Baldijev «Ogenj» in film «Grad», ki ga je Noelte posnel po Kafkovem romanu. Bolj je zadovoljil slednji, še posebno zaradi interpretacije Maximiliana Schella.
G. R.
V Vidmu IV. bienala starinske umetnosti
VIDEM, 4. — Jutri bodo predstavniki vseh časnikov Evrope c-risali IV. videmsko bienalo starinske umetnosti, ki jo bo 7. septembra otvoril minister za javno vzgojo Scaglia. Na razstavi, ki je ena najvažnejših kulturnih prireditev leta, bo 84 del, od katerih je 55 malo znanih ali pa jih do sedaj še niso razstavili. Dela nosijo podpise slikarjev beneške šole, ki so delovali v Furlaniji in sicer Bale-stre, Bambinija, Bombellija, Car-nea, Carpionija, Celestija, Coli-Ghe-rardija, Cosattinija, Daminija, Fet-tija, Fischerja, Formentija, Giordana, Heintza mlajšega, Heissa,
8. mednarodni festival študentovskih gledališč
ZAGREB, 4. — študentovska ansambla iz Parme in Genove bost predstavljala Italijo na 8. rnedna rodnem festivalu študentovskih 9"[ dališč, ki bo v Zagrebu od 8. <*° 15. septembra. Prireditve se boi udeležile najboljše študentovske 9^ dališke skupine iz enajstih evrop. skih držav. «CUT» iz Parme bo *j prizoril Pasolinijevo delo *Uccl‘ lacci e uccellinh.
Češkoslovaška bo zastopana s P" enim praškim in bratislavskim an samblom. Druge države so še: Avstrija, Francija, Holandska, Roriu ni ja, Zahodna Nemčija, AngbP' Španija, Švedska in seveda Jti9° slavijo. V okviru festivala bo tjj® seminar s temo «Gledališče in slu’ dentovsko gibanje».
Nočejo imenovanega ravnatelj*
Profesorji grozijo s stavko
SANREMO, 4. — Vsi profesorj1 trgovskega zavoda v Sanremu s® sklenili stopiti v stavko, če bo ®i' nistrstvo za javno vzgojo potrdil0 sklep o imenovanju pro.f Cesarej® Carelio za ravnatelja šole. že pr°° leti so se profesorji uprli preve° avtoritarnemu ravnatelju. V pr°P” njih dneh je ministrstvo zavri)*!0 njihovo zahtevo, zaradi česar 80 profesorji dali ultimatum: če n< bodo ugodili njihovim zahteva® v soboto ne bo profesorjev na P0" pravnih izpitih.
ljudje se vračajo na atol Bikini
BIKINI. 4. — Devet predstavi kov prebivalcev se je ponovno vs° lilo na atol Bikini, ki so ga rali pred 22 leti zapustita, ko g® j ameriška vlada izbrala za tar1-1 poskusov z atomskim orožjem.
Po večkratnem ogledu atola Pr" vijo, da izžarevanje, ki ga je vzročila eksplozija atomske bom be, ne predstavlja več nobene n varnosti za življenje. Ker je v čina bivših prebivalcev atola J razila željo, da bi se vrnila n otok, jim je predsednik JohnS0^ ustregel. Vsi prebivalci, ki s° daj na otoku Kili, se bodo v kr kem vrnil: na stare domove. bodo po 22 letih našli precej spj . memb: na atolu je ostalo na®1 le še nekaj dreves.
Novi modeli: komplet s hlačami in športna volnena obleka * nimi vložki. (Ente Italiano della Moda — Turin)
Žc dvomilijonti potnik pod predorom Mont Blanca
CHAMONIX, 4. — Od 18. Julija 1965. leta, ko so ga odprli za promet, pa do včeraj Je pod predorom Mont Blanc slo dva milijona oseb. Medtem ko so ((milijontega« potnika obdarili, je dvomilijonti ostal anonimen. Tega je zabeležil ie elektronski računski stroj.
PALERMO, 4. — Zaradi pomanjkanja vode Je skupina žensk ln otrok napravila na Vlale Stra-sburgo in Trgu S. Lorenzo barikade z vrči in drugimi stvarmi in tako ovirala promet. Policija je demonstrantke prepričala, da so se odpovedale barikadam, vendar so morali še prej pripeljati na kraj
......................................................imiiiiimiiiMiiiiiiiiimiiiiiitrHiiii'1111
V TOREK PONOČI PRED PRISTAJANJEM V BURCASU
Nesreča bolgarskega letala: 50 od 89 potnikov mrtvih
Letalo z vzhodnonemškimi turisti je strmoglavilo na tla med hudim neurji
FRANKFURT, 4. — Urad bolgarske letalske družbe v Frankfurtu je javil, da je ponoči, ko je divjala silovita nevihta, strmoglavilo na tla 30 km severovzhodno od Burgasa ob Črnem morju potniško letalo sovjetske proizvodnje «11-18». Letalo, ki ga je družba Bulair najela, je odpotovalo iz Dresdena in je peljalo turiste k bolgarskemu morju.
Bolgarska tiskovna agencija BTA je javila, da je pri nesreči izgubilo življenje 50 od 89 oseb, ki so bile v letalu. Agencija ne omenja stanja 39 preživelih oseb, pač pa javlja, da je letalo, ki je bilo last bolgarskega civilnega letalstva, strmoglavilo malo pred pristajanjem na letališču ob črnomorskem pristaniškem mestu.
Letalo je prevažalo vzhodnonemške turiste, ki so hoteli prežive.ti dopust na bolgarskih plažah. Kot vzrok letalske nesreče, ki je zadela štirimotorno letalo, navajajo izredno slabe vremenske razmere. Baje so med preživelimi osebami tudi trije člani posadke.
Med lovom na zajca
Smrtno ranil brata
MILAN, 4. — Med lovom na zajca je 27-lebni lovec nehote sprožil proti 20-letnemu bratu ln ga ranil v ramo. Lovec je brata nesel skoraj 2 km do ceste, od koder ga Je spremil v bolnišnico, kjer je da-
nes zaradi pljučnih komP!l j)-umrl. Lovca bodo prijavili šču pod obtožbo nenamerna mora.
lz verski^ }o
ve®',
TARANTO, 4. — logov, so namreč Jehove ■ uw se starši 4-letnega otroka uP*jjiJ* menu zdravnikov po tra ^ 8° krvi. To so vseeno opravil1 voljenjem sodnih oblasti.
__ pri ^
DOMODOSSOLA, 4.----,-
tovarni «RhodiatOC” j predvsem zara^jer P
ploziji v ---------- ------
bilo pet delavcev ranjenih jih morali klin, sprejeti v bolnišnico: edem med kirurškim umrl.
PRIMORSKI dnevnik
KATOLIŠKA CERKEV V LATINSKI AMERIKI
Ne moreš istočasno z bogatim in revnim
Nadškof mesta Recite Camara: Pokoril se bom papežu, toda ne za počasne spremembe, ker morajo te biti nagle in korenite
MEDDELIN (Kolumbija), septembra. _ Takoj po zaključku evha-bstičnega kongresa v kolumbijski Prestolnici Bogota, verske sveča-n°sti, ki se je je udeležil tudi pa-jj*ž Pavel VI., se je v mestu Med-'felin začela škofovska konferen-04 Latinske Amerike. Pred dnevi S®K> poročali, da na tej konferenci “uravnavajo stališča katoliške cer-*Ve do družbeno-političnih razmer, J deželah Latinske Amerike in tu-p do nekaterih pojavov v sami °®kvi, kjer sta v zadnjih letih ®Jšli do izraza dve struji, in sicer «ruja višjih predstavnikov Cerkve, J so bolj na strani oblasti, ter fltuja predvsem mladih duhovni-J?v. ki se postavlja na stran rev-?**> slojev in ki napoveduje, v ne-*®terih primerih tudi že izvaja neresno revolucijo proti krivicam, todfih *rtve 80	revnih
,^e bi hoteli dati sliko dežele, v f?teri se ta konferenca vrši, sliko, * ki bila v precejšnji meri ve-l*vna tudi za druge dežele La-j^ke Amerike, bi mogli reči, da »ozračje moreče in napeto, da J%)nom kmečkih ljudi in prole-I rcev grozi še hujša beda in da »težko govoriti o tem, kaj pri-,asa Latinski Ameriki jutrišnji dan, h° ®e bo prebivalstvo Latinske A-?*ftke, ki šteje danes okoli 250 /bujonov, že v tem stoletju položilo na 600 milijonov in da bo Prvih treh desetletjih prihodnje-? stoletja doseglo že eno mili-Bfdo.
Razmere so torej takšne, da so j:., odgovorni cerkveni krogi odlo-.1 za škofovsko konferenco, da bi "«i kakršenkoli izhod iz stanja, katerem se nahaja Latinska A-srika in katoliška cerkev v njej. J^ejvišji predstavniki katoliške jfkve v Latinski Ameriki se se-J Ukvarjajo z vprašanjem, kako iJ^i Cerkvi milijone ljudi, ki so •Oalno še katoličani, resnično pa . Pol pogani, kako izkoristiti svoj J®zaj, da bi je družba, bolje podrto, da bi je milijoni teh «pol ■^oličanov* ne zapustili. Dejstvo , Uarnreč, da se je Cerkev doslej [Pretežni meri držala oblastvenih “gov in ljudi, ki držijo vse bo-js.tvo v svojih rokah. S tem pa [^'zgubila zaupanje milijonov kme-,'u delavcev, ki žive v skrajni J; (Zaradi primerjave bomo na-ii?u. naslednja dva podatka: ko-I'nWjski campesino (kmečki de-^ec) dobi za 12-urni delavnik na j, Ustvih velikih agrarcev v po-1U 500 lir na dan v naši va: p.'.Srednja kolumbijska družina c) šteje po 5, 6, 7 in tudi več jj?*' Ni redek primer niti mnoštvo, da ima torej campesino dJ; Po dve ali tri žene in ustrez-. števil0 otrok. Razmere v deželi, ^Pimanje oblasti za kakršen-g napredek in neprestana borba ju Pih strank, ki tekmujejo med 1 na plečih milijonov siroma-tije’ .s° privedle do določene apa-L,!n. pri zadnjih volitvah v Ko-v5|i| *lt je volilo le 30 odstotkov ^ P*h upravičencev.)
's^Pdar je treba priznati, da ni •V katoliška cerkev v Latinski »iji bki ostala na dosedanji »lije ‘ Vrsta mladih duhovnikov se /Pr|a svojim predstojnikom in žic T°stavila na stran bednih mno-teti ln ko ni šlo drugače, so neka-'1 mladi duhovniki slekli talar I^PPiesto brevirje vzeli v roke (^strelko. Najbolj značilen pri-bjfcde tega je znani duhovnik-^r|llec Camilo Torres, ki se je C *vojemu škofu in odšel v par-lofj?6, kjer je tudi padel. Camilo J® eden najbolj popularnih l!%n’ameriških junakov, nekaj . 8a kot Che Guevara, še več. le bil Che Guevara marksist
in rekli bi poklicni revolucionar, njegovo ime vzbuja spoštovanje pri množicah, vendar bolj na levo usmerjenih ljudeh, Camilo Torres pa je s svojim junaškim zgledom potegnil za seboj katoličane, celo duhovnike, tako da se je med katoliškimi krogi ustvarila tudi posebna struja, ki nos’ ime po njem.
In teh »camilistov* je vedno več. Eden izmed teh, duhovnik Carlos Zaffarone, ki ga je škof zato suspendiral «a divinis*, je na vprašanje. ali se ne bi dale razmere urediti po mirni poti, odgovoril: *Mirna revolucija je podobna levu-vegetarijancu. Samo brzostrelka more dati narodom svobodo in pravico
S temi in podobnimi problemi se ukvarjajo škofje na sedanji škofovski konferenci, ki se vrši v tukajšnjem velikanskem semenišču. Kardinal Antonio Samorč, ki je nekakšen papežev glasnik na tem zasedanju, je v zvezi s temi tokovi v krogih katoliške cerkve in o konferenci rekel: «Ali bo Med-delin prišel v zgodovino, ali pa bomo njegovo ime morali črtati z zemljevida. Vsi se zavedamo težkega stanja in zato moramo zgra d iti nekaj trdnega, novega, kajti sicer nas bo svet Latinske Amerike preklel.»
Neki drug kardinal, ki pa zaradi sedanjih razmer ni hotel, da bi se njegovo ime omenilo, je rekel: uče bi mogel, bi na pročelje tega semenišča postavil naslednje geslo:
’Graditi v ravnotežju’.»
Kakor vidimo, je kardinal Sa-more jasno prikazal težavno stanje, v katerem se je uradna Cerkev znašla, oni drugi cerkveni prelat pa je hotel izraziti stališče uradne Cerkve, toda po napotilih Pavla VI., kot se je bil izrazil v Bogoti na evharističnem kongresu.
Kardinal Camara, nadškof v brazilskem mestu Recife, ki je znan po svoji teoriji «nasilne teologije*, pa je v zvezi s tem izjavil: «Po-koril se bom papežu in ne bom več pridigal nasilja s strani tlačenih. Vendar pa hkrati zahtevam, da se preneha tudi nasilje oblasti. Dvanajstega oktobra letos bom v Braziliji ustanovil gibanje ’Moralnega pritiskaKo so ga vprašali, ali ni ubral poti Martina Luthra Kinga, je rekel, da bo deloma šel po njegovi poti, toda po poti, ki je primerna za Latinsko Ameriko. Nato je nadaljeval: «Iskali bomo stike ne le s katoličani, pač pa z vsemi ljudmi dobre volje, z vsakomur, ki hoče, da pride do družbe: nih sprememb. Toda ne s počasnim spreminjanjem razmer, pač pa z naglo in korenito spremembo sedanjega stanja.»
Na vprašanje, če med »ljudi dobre volje* prišteva tudi »camiliste* in marksiste, znani kardinal ni hotel določno odgovoriti, pač pa je z gesto nakazal, da je možno tudi to, da pa je to tema za širšo diskusijo, za katero pa ni imel časa.
Kakor vidimo, vladajo med cerkvenimi prelati na škofovski konferenci dejansko celo tri stališča. Vsa tri so za «nekaj novega*, toda na različne načine. Žal pa moramo hkrati ugotoviti, da je obisk papeža Pavla VI. ublažil upornega duha kardinala Camare in tistih, ki so na njegov strani. S tem pa Cerkev ne bo mogla pridobiti na svojo stran camilistov in drugih upornih krogov v sami Cerkvi, to je tistih napredno usmerjenih krogov, ki so ubrali pot odpora na eni strani proti oblastem in izkoriščevalcem, na drugi pa tudi proti dosedanji nazadnjaški uradni Cerkvi. Morda je prezgodaj govoriti o dokončnih rezultatih konference, toda iz dosedanjih podatkov se da izluščiti le tak zaključek:	Fr.
Johnson je sicer prepovedal bombardiranje nad 19. vzporednikom, toda v Hanoju mu ne zaupajo preveč. Na sliki skupina hanojskih deklet v obrambnem jarku
OB RAZSTAVI SLIKARJA JANEZA POTOČNIKA
Kraški motivi v škofjeloškem gradu
K pisanju tega članka me je pripravila letošnja poletna slikarska razstava, ki jo je pripravil Janez Potočnik — Mažuc v Škofji Loki. V razstavni dvorani loškega gradu, ki se dviga kakor zvest in oprezen čuvar nad starim mestom ob sotočju obeh Sor — Selške in Poljanske — je razvesil Potočnik 37 svojih slik, večinoma olj, nekaj tudi akvarelov.
Lepega sončnega poletnega dne, — razstava je trajala od avgusta do prvih dni septembra — se nas je odpravila manjša druščina Liti-janov, da si ogledamo dela Janeza Potočnika.
Ta ali oni bo zamrmral: Kdo neki je ta Janez Potočnik? Saj doslej nisem še nikoli o njem nič slišal. Tudi bral še nisem nič o njem.
Kdor takole zanerglja, ima prav. Janez Potočnik je domala neznan, docela pozabljen slovenski umetnik. Leta po osvoboditvi preživlja v Kosovelovem Tomaju na Krasu.
Kdor bi se rad poučil iz kakega priročnika o življenju in delu tega svojstvenega mojstra palete, bo o njem zaman iskal tiskanih virov. Saj ni omenjen niti v Slovenskem biografskem leksikonu. V sedmem zvezku, kjer so prikazani slovenski kulturniki z začetnico «P», tega našega Janeza Potočnika ne
NiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiMiMiiMMiiiiiMiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V POSEBNEM BATISKAFU 2700 KM POTI POB VOBO
Piccard hoče temeljito proučiti Zalivski tok
Podvodno plovilo je že pripravljeno * S Piccardom ml gre na pot še pet znanstvenikov - Potovanje bo dolgo, vendar pa čudovito
PALM BEACH, 4. — Sest mož se odpravlja na svojevrstno potovanje. Nameravajo v času poldrugega do dveh mesecev prepotovati 2700 kilometrov podmorsko gladino in sicer v smeri Zalivskega toka.
Seveda ne gre za kak športni podvig, pač pa za raziskovalno, torej znanstveno potovanje. Vodil pa ga bo sloviti švicarski znanstvenik Jacques Piccard, sin prav tako slovitega znanstvenika, ki je v svojih znanstvenih podvigih najprej letel zelo visoko v takrat še nedosegljive višine, nato pa se potopil zelo globoko v morje.
Seveda bo skupina odšla na pot s posebnim plovilom, nekakšnim baUskaiom, ki nos: ime »Ben Franklin*. Plovilo je dolgo približno 16 metrovi, tehta 134 ton in so ga zgradili v Švici pod neposrednim nadzorstvom in po načrtih Jacquesa Piccarda. Vse plovilo je iz jekla.
Jacques Piccard je znan po tem, da sledi poti svojega očeta. Vse svoje življenje je posvetil proučevanju morja. Doslej se je potopil najgloblje, vse do 11.000 m globoko. Bilo je to leta 1960, ko je njegov batiskaf »sedel* na dno Tihega oceana.
Njegovi sedanji načrti so drugačni. Hotel bi namreč vsestransko proučiti Zalivski tok. Njegovo plovilo bo v pretežnem delu poti plulo le nekaj desetin metrov pod površino, le od časa do časa se bo spustilo nižje, vendar največ do 700 metrov. Batiskaf «Ben Franklin* je sicer opremljen z motorji, vendar bodo ti ves čas mirovali in ga bo dalje potiskal sam tok. Zaradi tega bo za 2700 km potreboval toliko časa.
Čemu potem motorji? Piccar-dov batiskaf ima kar štiri motorje, vendar so vsi štirje razmeroma šibki. Posadka jih bo uporabila le v izjemnih primerih, kajti sicer bodo motorji mirovali, ker je eden izmed namenov te odprave tudi to, da prisluhnejo
RADIO TRST A
foNi5’ ®-15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
li ^ - 7 SO .Ti it ra ni« crlasha -
7.30 Jutranja glasba Slov. narodne - 12.00 Melo-Ift" 13.30 Glasb? po željah -Italijanščina - 18.00 Zborov-''etje - 18.15 Umetnost in pri-^-■we . 18.30 Smareglia: »Ocea-SL;19.10 D. Kraševec: »Zlata lwj?Jica» 19.25 Priljubljene rae-CJe - 20.00 Šport - 20.30 Gian-J 1	' 'ku - 22.30 Skladbe
S?.
Roke kvišs n>h dob.
TRST
strš'®8 Popevke - 12.25 Tretja 4i: V 13.15 Juke box - 13.30 Ver-falstaff, tretje dejanje.
Ij2°- 8.30,	12.30,	15.00. 17.00,
j Poročila - 6.10 Jutranja glas-č' 9.0() Popevke 9.30 Roman-skladbe - 10.00 Pod senčni-IC 10.30 Plošče 11.00 Melo-■5n 11-30 Današnji pevci - 12.00, t.i*| 'o 15.10 Glasba po željah -Iv Beležnica • 14.10 Orkester -bn Prisluhnimo jim skupaj -Lahka glasba 17.30 Mali bn ; 18.00 Današnji gostje -Narodne pesmi - 19.00 in !.0q Prenos RL 20.00 Ritmi -j. Plesna glasba
,Ac'ONALNI PROGRAM
?č'ik' 8-00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-'vočn- 8,30 Jutranje pesmi - 9.05 Ud j trak ’ 10.05 Ura glasbe -blaška glasba - 12.05 Kontrasti ", 13-20 Preizkušajo se dile-' 11.45 in 15.10 Plošča za po-
ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1968
letje - 16.30 Neapeljske pesmi in poezije - 17.05 Program za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Operetni program - 21.00 Orkestri.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Detektivka -10.15 Jazz - 10.40 Plošče in skeči
-	14.00 Juke box - 14.45 Pesmi in ritmi - 15.15 Baritonist L. Warren in sopranistka M. Pobbe 16.00 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.01 Stari jazz
-	21.10 Pevci lahke glasbe - 22.40 Angleške nove plošče.
III.	PROGRAM
10.00 Weber, simfonija št. 2; Schubert. Rondo 10.30 Madrigali
-	10.40 Na sporedu Prokofjev
12.20 Paganini in Delius 13.05 Antologija interpretov 14.30 Dvorakov kvartet št. 5	15.50 Plošče
-	16.25 Bach, suit št. 3 - 17.15 Haydn, sonata za flavto in klavir
-	18.30 Lahka glasba 18.45 J. London: »Martin Eden* 20.45 Gluck: Pariš :n Helena.
FILODIFUZIJA
8.40 Monteverdijevi madrigali -9.05 Na sporedu Stravinski in Saint Saens - 10.10 Bellinijev koncert za oboo in orkester U.05 Simf. koncert - 12.40 Haydn, Letni časi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Operna ma-
tineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Glasbena šola Novo mesto - 10.30 V planinski koči -11.15 Pri vas doma 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz opere »Slovo od mladosti* D. Švare - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... -15.05 Zabavne melodije 16.40 Flavtist M. Palio:	17.00 Vsak
dan za vas 18.05 Simf. koncert -
19.00	Aktualnosti - 19.15 Glasba in turizem 20.15 Ansambel Bele vrane - 21.00 Domače pesmi -
22.00	Sto let slov. lirike 22.40 Glasbeni nokturno 23.10 Tenorist A. Dermota - 24.05 G. Carducci: Himna satanu.
ITAL TELEVIZIJA
18.15 Spored za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 TV priredba: »Dolžnost je dolžnost*, po Čehovu -
22.00	Program za prosti čas -
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik 21.15 Po 30. letu starosti 22.00 Mednarodni koncert folklorne glasbe.
JUG TELEVIZIJA
21.00	in 23.10 Poročila: 10.35 in 15.45 TV v šoli; 18.30 Boj za Ge-ronima film: 19 00 Po Sloveniji; 19.20 Zbor Slava Klavora iz Maribora; 19.45 Kalejdoskop; 20.05 Poje J. Pascal; 20.45 Cikcak; 21.50 Pickwickovci - III. nadaljevanje; 22.45 Plesni orkester RTV Ljubljana na jazz-festivalu v Ljub ljani.
tišini, ki vlada v morskih globinah. Nadalje bo posadka merila slanost vode na raznih globinah, temperaturo vode prav tako na raznih globinah, brzino toka, favno raznin plasti vode, biološke elemente vode itd.
O tem svojem podvigu Piccard pravi: »Raziskovanje oceana je podobno hoji po dolgem, dolgem hodniku z mnogimi vrati. Naša naloga je, kaka vrata odpreti in pogledati, kaj je za njimi*.
Svoje sodelavce je Piccard iz bral sam. Seveda je pri tem pazil na strokovno sposobnost posameznika, hkrati pa tudi na njegov značaj, kajti na takšno pot morejo le ljudje z jeklenimi živci, ljudje, ki so pripravljeni ostati tedne in tedne, ne da bi pri tem videli žarek sonca in slišali kateri koli zvok. ki bi jim oznanjal življenje.
In vendar posadka ne bo povsem ločena od sveta. Na batiskafu bodo namreč imeli poseben telefon, ki jim bo omogočal morebiten stik s kako površinsko ladjo, ki bi slučajno plula nad njimi. Nadalje bodo skozi 30 o-ken občudovali podmorsko favno in floro, skratka okolico batiskafa, ki jo bo osvetljevalo več zelo močnih žarometov.
Potovanje bo sicer nekoliko dolgo, vendar pa tudi čudovito.
Kombinacija: elektronski mikroskop in TV-kamera
RIM, 4. — Stara rimska freska iz prvega stoletja po Kristusu, droben ledeni kristal, košček Jekla za gradnjo neke vesoljske ladje, drobcena ostrgnlna žleze z notranjim izločanjem, nekaj virusov, tl elementi so med seboj tako različni, da bi jim težko našli kako lastnost, da bi jih mogli kakorkoli povezati. In vendar so prav ti elementi snov, s katero se te dni ukvarja okoli 1200 znanstvenikov, ki so se zbrali v Rimu na četrto evropsko konferenco za elektronsko mikroskopijo. V kvalifikaciji teh ljudi in njihovega namena pa najdemo povezavo med elementi, ki smo jih v začetku navedli. Gornje elemente namreč ti znanstveniki in sploh strokovnjaki za elektronsko mikroskopijo nasploh, proučujejo z elektronskimi mikroskopi, ki niso več redka, nedosegljiva naprava kakega laboratorija kakega velikega a-meriškega inštituta, pač pa začenjajo postajati dokaj razširjen pripomoček mnogih znanstvenih laboratorijev, kjer so dosedanji mikroskopi že bolj ali manj odpovedali.
Seveda elektronski mikroskop pa vendarle ni tako preprosta naprava. Da je elektronski mikroskop še vedno težje dosegljiv pripomoček, nam pove dejstvo, da stane od 12 do 30 milijonov lir.
In zakaj so se ti strokovnjaki
zbrali na zasedanju v Rimu?
Okoli 1200 strokovnjakov iz 30 držav Evrope je prišlo v Rim, da bi si izmenjali podatke in izkušnje zadnjih let, seveda v odnosu na elektronski mikroskop in njegovo uporabo na področju fizike, biologije in drugih panog znanosti, kjer ta naprava pride v poštev.
Elektronski mikroskop je razmeroma nova naprava, pa čeprav je bil prvi elektronski mikroskop v Italiji izdelan že leta 1939, in sicer v višjem zavodu za zdravstvo, ki ga je vodila prof. Bocciarellijeva. Hkrati pa je tudi res, da so elektronski mikroskop izpopolnili šele v zadnjih časih in da je prav novejša tehnologija omogočila, da je ta tako dragocena naprava postala vsaj deloma dostopna znanstvenikom in inštitutih, ki razpolagajo z nekoliko večjimi sredstvi.
Seveda bi morali sedaj na kratko tudi povedati, kako elektronski mikroskop deluje, toda tehnika delovanja elektronskega mikroskopa ni tako enostavna, da bi Jo mogli preprosto prikazati. Rekli bomo le, da snop elektronov «osvetli» vzorec snovi, ki jo strokovnjak proučuje, in da se s tem doseže povečava tudi do 200.000-krat. Seveda so potrebne tudi določene priprave in je ves proces- eliko bolj zapleten, kot pri uporabi navadnega, klasičnega mikroskopa
Z elektronskim mikroskopom pa so dosegli tudi tridimenzionalno opazovanje snovi. Za to je bila potrebna tudi neka nova tehnika, in sicer uporaba dvoinih elektronskih snopov, ki se križno usmerjajo na predmet opazovanja.
Da Je uporaba elektronskega mikroskopa zelo zapletena, hkrati pa da si danes ne moremo zamisliti napredka na raznih področjih znanosti brez te čudovite priprave, dokazuje dejstvo, da bodo strokovnjaki v Rimu obravnavali kar 54 tem, katerih vsaka obravnava posebno področje znanosti ali tehnike. Biologija je v zadnjem času dosegla izredne u-spehe prav na račun izpopolnjenih elektronskih mikroskopov. Prav tako je imela velike koristi od te naprave medicina, saj so s pomočjo elektronskih mikroskopov temeljiteje proučili razne viruse, ki povzročajo razne bolezni od prehlada do influence, pljučnice itd. Toda tudi kemiki in fiziki vedno bolj uporabljajo elektronski mikroskop, ki postaja tako pripomoček vseh tistih znanosti, ki potrebujejo poznavanje posameznih elementov ln tvarin v mikroskopskih dimenzijah.
Najnovejši razvoj v izpopolnjevanju elektronskega mikroskopa je zabeležila znana družba ((Philips*, ki ji je uspelo združiti e-lektronski mikroskop s televizijsko kamero, tako da moremo s to kombinirano napravo slediti na televizijskem zaslonu temu, kar elektronski mikroskop odkriva v svojem «focusu».
Pogled na dvorano v loškem gradu, kjer razstavlja Janko Potočnik
najdeš, čeprav je SBL, ki je izšel s sedmim zvezkom leta 1949, prikazal na svojih straneh kar devet Potočnikov. Zanimivo je, da je bil soimenjak današnjega razstavljavca, prav tako Janez Potočnik, tudi slikar po poklicu.
V SBL prikazani slikar Janez Potočnik je po rodu Kropar, rojen leta 1749, umrl pa je 9. febr. 1834 v Ljubljani. Vendar nista nič v sorodu. Letošnji razstavljavec v loški galeriji je po rodu Ločan, rojen 10. maja 1892, torej je danes star 76 let. Da je svetu malo znan, je kriva le njegova skromnost, deloma pa tudi to, ker živi in dela v precej odročnem kraju: v mali kraški vasi.
Slikarja Janeza Potočnika poznam že pol stoletja. Prvič sva se srečala po prvi svetovni vojni, ko sem prišel v njegov rojstni kraj za učitelja na deško šolo. Loka je imela tedaj še poseben prosvetni status.
Žensko mladino so vzgajale nune v svojem samostanu nad mestom. Tam so imele šolo z internatom. Tudi domača in okoliška dekleta so morala k pouku v samostansko šolo. Dečki pa so bili v rokah posvetnih učiteljev. Deška šola je delovala pod vodstvom nadučitelja Friderika Kramarja v staW stavbi tik za glavnim trgom — v Šolski ulici. Danes so razmere drugačne. Loka ima nove šolske stavbe in se je razmahnila v gospodarskem pogledu, pa seveda tudi v kulturno-prosvetnem. Nekdanji nunski samostan v starem gradu nad mestom so spremenili v muzej z razstavnimi prostori. V Loki deluje agilno muzejsko društvo. Na gradu prirejajo tudi igre m prostem, največ Tavčarjeva dela, ki so v teh krajih nastajala. Škofja Loka — domačini ji pravijo kar kratko Loka — ima še danes starinsko patino in akademski slikar Gvidon Birolla, ki je po očetu Tržačan, po materi Ločan in ki je preživljal mladost v Loki, mi je večkrat izdal svojo tiho željo, da bi ostala Loka po zunanjosti starinska, nepokvarjena, kakor je bila ob začetku nastajanja pred tisoč leti. Zdaj pa si je želel, da bi postala Loka nekak slovenski Carcassone — el-dorado za umetnost in umetnike.
Pa je Loka tudi res postajala zbirališče Vesnanov in drugih slovenskih umetnikov. Nekateri so tu ostajali dalj časa. Ivan Grohar, rojak iz bližnje Sorice nad Selško dolino, je v Loki preživel dobršen del svojega življenja. Tu je našel svoje dobre mecene. Mesto in okolica pa sta mu dajala obilico motivov, da jih je prenesel na svoja platna in postal nesmrten v slovenski umetnostni zgodovini. V Loko je prihajal tudi starešina in organizator slovenskih slikarjev očak Ivan Jakopič. Tudi Birolla je u-stvaril v Loki mnogo motivov. Loka je dala še mnogim drugim umetnikom obilico hrane in motivov. Med mlajšimi naj omenim prerano umrlega Franceta Koširja. Lahko bi naštel št nekaj drugih, vendar ni namen mojega zapiska, pregledati celotno zgodovino slikarskega delovanja v Loki.
Naj se raje povrnem k letošnjemu razstavljavcu Janezu Potočniku.
Z Janezom soa igrala — pred I več kakor 40 leti - v sokolskem! salonskem orkestru, ki je imel vaje v Dolenčevi vili, v takratnem loškem predmestju Stemarje. Danes je ta stavba tik avtobusne postaje. V njej je svoje čase stanoval in ustvarjal Ivan Grohar. Janeza Potočnika smo v mladih letih klicali le z domačim, starim hišnim priimkom »JMAŽUC*. S tem imenom se mi podpiše pod pismom še danes. V času mojega loškega službovanja je imel Mazuc na loškem Glavnem trgu trgovino z usnjem. Bil je poročen in družinski oče. Spominjam se ga, da je bil zgovoren in je rad posegal v debato. Imel je o vseh zadevah svoja trdna, razgledana načela.
Po obeh roditeljih je bil Janko Potočnik — Mažu- pristen Gorenjec. Oče je bil iz Rudnega, tri kilometre nad Železniki v Selški dolini. Včasih so ti kraji živeli od rudarstva. Rudo so donašali z Jelovice in v Rudnen je bilo skladišče za rudo, ki so jo potem pre-tapljali v Železnikih Mazuceva mati je bila tudi iz teh krajev, iz Sorice. Pisala se je Grohar in je bila v sorodu r slikarjem Ivanom Groharjem.
Ko se je pozneje Ivan Grohar naselil za stalno v Škofji Loki, je večkrat prihajc’ k Potočnikovim.
Malega Janeza, današnjega razstavljavca, je začel poučevati risanja. Prav ti Groharjevi obiski pri sorodnici Potočnikovi so bili povod, da se je mladi Janko navdušil za risanje in slikarstvo. Ko je Janez dokončal loško šolo, je odšel na ljubljansko realko. Ker so ga domači odločili za trgovski stan, je obiskoval še dveletno, takrat zelo znano in cenjeno Mahro-vo trgovsko šolo v Ljubljani.
Prvo veselje do risanja in slikanja, ki mu ga je oživil slikar sorodnik Ivan Grohar, se je stopnjevalo še potem v Ljubljani. Na realki so posvečali mnogo pozornosti risanju in slikanju.
Ko je mladi Janez Potočnik dokončal šole, je slikar Grohar spoznal, da ima fant resničen talent, zato je začel nagovarjati starše, naj ga pošljejo še v strokovno izpopolnjevanje na umetniško akademijo. Prav tedaj je prihajal v Loko tudi zvesti obiskovalec slovenskega Carcassonea — Škofje Loke — slikarski starosta Rihard Jakopič. Tudi ta je prihajal k Ma-žucevim in ko so starše le pregovorili za fantov vpis v akademijo, mu je napisal mojster Jakopič priporočilno pismo na ravnatelja slikarske akademije v Beogradu. Janko je bil seveda s takim priporočilom takoj sprejet. Beograjsko akademijo je obiskoval dve leti, poleg tega je bil vpisan še v poseben risarski tečaj na beograjski Ko-larčevi ljudski univerzi.
Slikar Potočnik je zaradi izpopolnjevanja potem še mnogo potoval. Bil je v več krajih Jugoslavije, pa tudi v tujini. Malo pred vojno je bil v Benetkah, a so ga od tam leta 1940 izgnali. Nekaj let med * drugo svetovno vojno se je zadrževal v Srbiji, konec vojne pa ffa je zalotil v Ložnici.
Brž ko je bil Beograd osvobojen, se je tamkaj razmahnilo kulturno življenje. Takrat se je vrsta slovenskih umetnikov zbrala v osvobojenem Beogradu.
Tedaj sva se srečala tudi z Jankom Potočnikom, ki mi je razkazoval svoje skice za poznejše delo. Tudi o svojih načrtih mi je govoril. Janko Potočnik se je brž potem, ko so bile jdprte nroge, vrnil domov v Loko m nastopil službo učitelja v rojstnem kraju. Poučeval je risanje, iz zdravstvenih razlogov je dal pozneje Loki slovo in je odšel na Kras.
Najprej je služboval v Herpe-Ijah, zatem v Tomaju, kjer je še danes, ko je stopit pred tremi leti v pokoj. Postal je upokojenec, njegova nemirna narava pa ga bodri, da riše in slika. Potuje v Loko in v druge kraje. Za loško razstavo je zbral 37 del, večina olj, nekaj akvarelov. Ločanom se je Mažuc izredno prikupil, ker jim je posnel na platno mnogo loških motivov, tako Loko, Spodnji trg. nazvan Lonlrg. pa Puštalsko brv, v domačem jeziku nazvano Hudičevo brv. Sprehodil se je tudi po okolici in je naslikal nekatere okoliške vasi, tako Vešter in druge. Razen gorenjskih motivov s planinami (na primer Razor jeva skupina in Hiša v Trenti) ima precej motivov s Krasa. Ajdovščino je celo zečkrat upodobil.
Janku Potočniku se pozna, da ima solidno strokovno podlago. Iz njegovih del veje manira njegovega sorodnika Ivana Groharja.
Vsa razstavljena dela so bila narejena v razdobju zadnjih tridesetih let.
Njegovo loško razstavo sta omogočila Loški muzej in Muzejsko društvo Škofja Loka. Ravnatelj loškega muzeja Andrej Pavlovec je sestavil razstavni katalog. V spremni besedi je prikazal slikarja Potočnika, njegovo rast in dosedanjo prehojeno umetniško pot.
Prav vesel zapišem, da sem bil ob ogledu Potočnikove razstave presenečen. Veliko lepih umetnin je ustvaril. Iz njih spoznaš spretno roko in umetniško srce. Potočnik je slikar realistične smeri. Kako sočne so njegove kraške slike. S platen žare cvetoče breskve in iz pokrajine diha sveže razpoloženje kraške zemlje. Zdaj razumeš, zakaj je pelo vero Srečku Kosovelu tako barvito! Janku Potočniku pa poje Čovič, ko sega po bogatih motivih sicer skromne kraške zemlje.
Ravnatelj loškega muzeja Andrej Pavlovec je naglasil o Potočniku naslednje, kar mu je v veliko priznanje: Leta študija so dala Potočniku samo nujen napotek k obvladanju slikarstva. Zvest realizmu si je izbral svetlo barvno skalo. Morda je pod vplivom svojega učitelja Groharja včasih zamenjal čopič s slikarsko lopatico. Skoraj bi lahko rekli — navaja Pavlovec — da je Potočnikova tehnika slikanja impresionistično navdahnjena. ker uporablja združevanje večjih in manjših barvnih črt.
Potočnikov realizem ohranja na svojih platnih resnično obliko sveta stalno jasnino in čistost barv, potencirano pod sončno lučjo*.
JOŽE ŽUPANČIČ
|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII|l|||||||||||||||||l|l||||lllllll||||||l|llllll||ll||,llll|||||MIII||U|||||||||||||||||||||||||,|limiu||,|,l,||||ni||||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pripravite se na obisk neke vplivne ose-
be. Reševati boste morali nespora zum v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Neka vaša pobuda bo popolnoma uresničena. Pri izjavljanju ljubezni ne idite
prsdslcCi
DVOJČKA (od 21,5. do 22.6.) Ko se nečesa lotevale, glejte nekoliko dlje v bodočnost. Srečanje v prijateljski družbi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite sleherno priložnost, da se izkaže vaša strokovna sposobnost. Bodite vljudni z vsemi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne obljubljajte preveč, ko veste, da ne
boste obljube mogli držati. Vaša družba se bo povečala.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne razkrivajte svojih poslovnih tajnosti, ker bi vam to znalo škodovati. Ljubosumni boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izogibajte se naglim ukrepom, ki so lahko odločilni. Neko prijateljstvo se bo izkazalo kot iskreno.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Svoje tekmece boste pognali v kozji rog. Toda to še ni vse. Pismo ali kakršnakoli vest.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko priložnosti bo, toda vaša previdnost vas bo zavedla. Prijetno srečanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poskusite svoji dejavnosti dati svoj pečat. Ne rinite v ospredje, ko ste v novi družbi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeli boste v poslih, toda ne računajte z izrednimi uspehi. Tudi sicer bodite bolj skromni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekdo se bo izkazal in vi mu boste k temu pripomogli. Napetost v družini.
STOLPEC
INA
Kako bi dosegli, da bi imeli o pravem času na razpolago primerno vsoto denarja, s katero bi rešili najvažnejša materialna vprašanja življenja?
Na žalost ni mnogo takih, ki bi lahko brez obotavljanja in negotovosti pravilno odgovorili na to vprašanje, m pa malo takih, ki sploh ne bi znali odgovoriti.
Na vprašanje znajo brez dvoma pravilno odgovoriti tisti, ki so si pravočasno oskrbeli »ključ železne blagajne*. To so vsi tisti, ki so med raznimi oblikami življenjskega zavarovanja izbrali tako imenovano «mešano» obliko, to se pravi tisto, ki jo najraje izbere preko polovice vseh zavarovancev na svetu.
Ko podpišete tako »mešano* polico, je prav tako kot če bi spravili v zelezno blagajno (železne blagajno INA) vsoto, prav vso zaželeno vsoto To železno blagajno lahko odprete samo vi ah vasi dediči, ker obstaja samo en ključ, ki jo lahko odpre - vaša polica - ključ pa. dokler živite, imate vi. Udprite torej vi sami železno blagajno, ko boste dosegli tisto starostno dobo, pri kateri, navadno, delo začenja postajati breme: vsekakor pa bodo železno blagajno mogli odpreti vaši dragi v trenutku največje stiske.
Karkoli bi se v vašem življenju zgodilo, je tista vsota T' blflgajni', Popravljena za uporabo; služila vam bo za dopolnitev vsote (pokojnine), ki vam pripada od obveznega zavarovanja in vam tako omogočala preživljati vedrejše dni a	^enem pa bo dragocena pomoč vašim družin-
sKim članom v nepričakovanih težkih okoliščinah
velikih % h-aVarU^ 3 t?,w P01'00’ Po™*1' da se osvobodite velikih skrbi in lahko mirneje živite
Ne mislite, da so zato potrebne velike žrtve! To vam pokažemo s primerom Tridesetletni človek si lahko žago tovi ra čas ko bo dosegel starostno dobo 60 let, 4 milu,me
not nei^zo *i ,me8e6l° 10 000 lir	več kot 300 lir dnev-
ni f 30 Ko doseže 60 let. bo dvignil svoje 4 milijone ih P^°yari?JOfe obresti) Lahko pa se tudi dogovori, da mu J,b izplačujejo kot življenjsko rento, če pa zavarovanec ne bi , .počene starostne dobe, bodo sorodniki (ali druge sebe. ki jih sam določi), takoj dvignili 4 milijone lir, ki tudi niso podvržene zapuščinskemu davku.
Imeli smo že priložnost povedati, da je z zakonom dolo-ceno da vsak zavarovanec lahko odbije od vsote prijavljenih dohodkov za dopolnilni in družinski davek vse obroke, ki jih 2 P|fčJ!je ,za 8VPie življenjsko zavarovanje, tako. da plača mam davka kot tisti, ki niso zavarovani
Zahtevajte, brezobvezno, nadaljnja pojasnila! Agencije INA
l°fllZm„POVSOd n,aiazpo-l?g;’' da vas P™če in vam svetujejo. L«hko nam pa tudi pošljete priloženi odrezek, ki ga prile-pite na poštno dopisnico. Dobili boste vsa pojasnila in novic«, m Uh želite izvedeti
KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE

| Ime.....................
• Priimek_________________
Utico...................
I Poštni kodeks io mesto..
| Pokrajina...............
I
PD/26
i
Spoštovaoi	;
1ST1TUT0 NAZIONAU DELLE ASSICURAZlUAl! Vio Saliusliona 51 00100 ROMA	|
S
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.5, najnižja 19.1, ob 19. uri 23.6 stop., zračni tlak 1010,6 pada, vlaga 65'’0, veter 5 km j-ugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.5 stopinje.
Tr žašk
dnevnik
Danes, ČETRTEK, 5. septembra
LOVRENC	.
Sonce vzide ob 6.31 tn zatone <* 19.36 — Dolžina dneva 13.05 — "J na vzide ob 19.18 in zatone ob »■*“ Jutri, PETEK, 6. septembra LJUBA.
TEMNI OBLAKI NA OBZORJU BODOČE NOVE BOLNIŠNICE
Vsedržavni zakon o bolnišnicah lahko zavleče začetek gradnje
Nova bolnišnica bo stala okrog 7 milijard lir • Brez državnega prispevka za obresti je skoraj nemogoče najeti posojilo za gradnjo bolnišnice na Katinari
Na velikem stavbišču na Katinari že mesece in mesece sameva velika napisna tabla, ki opozarja popotnika, da bodo tam zgradili novo tržaško bolnišnico. Svoj čas smo celo napisali, da je baje lastnik zemljišča izrul prvi simbolični kamen, ki so ga postavili že predlanskim, ker da mu niso plačali zemljišča. Glede tega vprašanja je bila zadeva sicer rešena, ni pa bilo še ničesar, rešeno, kar se tiče dejanskega začetka del.
Kljub temu pa smo imeli do sedaj že nekaj ((uradnih slovesnosti« o položitvi eprvega simboličnega kamna«, o ((začetku prvih del za izravnavo zemljišča« itd. Objavili smo že mnogo sporočil o milijardnih nakazilih za novo bolnišnico, kar naj bi zagotavljalo, da bo bolnišnica, čeprav ne kmalu vsaj v doglednem času pod streho. Do sedaj pa ni osebe v Trstu, ki bd znala povedati vsaj približno, kdaj bodo začeli z gradbenimi deli in do kdaj bo bolnišnica zgrajena.
Res je, da uresničitev takšnega načrta, kakršen je gradnja nove bolnišnice, ni vsakdanja stvar. Po dosedanjih predračunih bodo dela za novo bolndšnico stala okrog 7 milijard lir. Stroški so, kot vidimo, ogromni. Čeprav je bila gradnja nove bolnišnice vključena v deželni gospodarski načrt, se je dežela obvezala le za delno kritje stroškov, ostalo naj bi dobili iz «sklada za Trst«, veliko del potrebnega denarja pa naj bi si zagotovili s posojili, ki naj bi bila deležna tudi državnega prispevka za plačevanje obresti. Zdi se, da so posojilo nameravali odplačevati z bolnišniško oskrbnino, ki jo bodo dobivali potem, ko bo bolnišnica zgrajena.
Graditelji so sicer dobili že nekaj denarja, ki naj bi ga porabili predvsem za izravnavo zemljišča Toda prav tedaj je izšel vsedržavni zakon, ki vsebuje načrt o gradnji bolnišnic v Italiji. Na osnovi tega zakona ne bo dala država nobenega prispevka za plačevanje obresti na najeta posojila vsem tistim graditeljem, ki računajo predvsem na osnovni kapital, ki izhaja iz bolnišniške oskrb. nine. To pomeni, če bodo uveljavili ta zakon tudi za tržaško bolnišnico, da združene tržaške bolnišnice ne bodo dobile niti ene lire prispevka za plačevanje obresti od najetih posojil, kar lahlko spravi v največjo negotovost gradnjo nove bolnišnice.
Zakaj zakonodajalec postavlja o-menjeni pogoj, ni težko uganiti. Državna uprava si hoče zavarovati hrbet pred vsemi tistimi velikimi bolnišniškimi naložbami, ki ne izhajajo iz jamstva, da ima graditelj zagotovljen osnovni kapital. Kdor pa se sklicuje na bolnišniško oskrbnino, pomeni, da je danes njegov osnovni kapital le namišljen in se zato država boji, da si bo morala v prihodnosti naložiti tudi velik del odplačevanja dolgov, ki si jih
bodo tl graditelji nakopali.
Ali je to stališče državne uprave upravičeno ali ne, je za sedaj popolnoma drugo vprašanje. Dejstvo je, da so graditelji tržaške nove bolnišnice računali na državni prispevek za obresti na najeta posojila in da utegne omenjeni zakon zavreti za mnogo let začetek del, vsaj do tedaj, dokler ne bodo združene bolnišnice našle denarja kje drugje, ali pa, da dobijo od nekje jamstvo za odplačevanje posojil.
Sedaj sicer počasi nadaljujejo z izravnavo zemljišča. Ta dela bodo končana, ko bodo izčrpali prvih 400 milijonov lir, ki so jih najeli pri Tržaški hranitadci. In potem? Zdi se, da je država še pred vstopam v veljavo omenjenega zakona nakazala pol milijarde lir za gradnjo nove bolnišnice. Ce bo ta denar pravočasno prišel, bodo kmalu začeli z gradnjo temeljev. Za naprej pa ni za sedaj denarja nikjer na razpolago, razen če ne bodo združene bolnišnice izkoristile za
gradnjo nove bolnišnice 3.5 milijarde lir, ki so jih določili iz »sklada ba Trst« za preureditev sedanje glavne bolnišnice v univerzitetno kliniko. Ce pa pride do tega, bo nastal velik spor med univerzo in upravo bolnišnice. Nova medicinska fakulteta v Trstu nujno zahteva opremljeno univerzitetno kliniko.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da se na obzorju bodoče nove bolnišnice zbirajo že sedaj temni oblaki. Sicer pa se nam zdi, da so se tržaški upravitelji in vsi, ki so hkrati v preteklih letih navdušeno napovedovali popolno prenovitev splošne bolnišnice, prenovitev in povečanje bolnišnice pri Magdaleni ter gradnjo nove bolnišnice, morda nekoliko ušteli in niso dovolj skrbno proučili denarnih možnosti združenih bolnišnic ter vseh tistih upravnih ustanov, ki lahko kaj prispevajo. Sicer pa je to samo vtis, ki se nam vsiljuje sedaj, ko ugotavljamo, na kakšne težave Je naletela gradnja nove bolnišnice.
Dolinčani obveščamo vsa slovenska prosvetna društva ter rojake, da bomo v nedeljo, 8. septembra popoldne na Trgu Padlih za svobodo v Dolini svečano praznovali
90-LETNIC0
domačega prosvetnega društva VALENTIN VODNIK in NARODNEGA TABORA ter
25-LETNICO
vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Praznovali bomo takole:
ob 15.30 položitev venca k spomeniku bazovskih junakov na strelišču v Bazovici; ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Dolini igra breška godba na pihala;
ob 18. uri — počastitev padlih domačinov v NOB, govor, nastop zborov iz Brega. (Slavec, Slovenec, Prešeren, Vodnik) in tria Bordon s pevcema Darijem in Darkom; ob 21. uri — KONCERT pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Po zaključni pesmi zbora se bomo zadržali v prijetnem razpoloženju pozno v noč ob plesnih zvokih domače godbe in petju prisotnih zborov.
V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenem sedežu.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KD
Premostiti gospodarske težave z industrijskimi naložbami
Podjetju Arzenal. Sv. Marko je treba zagotoviti nova naročila
Na prvem sestanku izvršnega odbora Krščanske demokracije v Trstu po počitnicah so razpravljali o gospodarskem položaju ter so ugotovili zelo resno stanje, zlasti v sedanjem «prehodnem obdobju«, ki ga označuje predvsem zmanjšanje delovnih mest v vsej tržaški pokrajini.
Krščanska demokracija, pravi poročilo, ki so ga izdali po seji, poudarja, da je treba za premostitev sedanjih gospodarskih težav pohiteti z uresničevanjem načrta CIPE glede gradnje tovarne »Grandi Moto-ri», suhega doka in postaje za raz-plinjevanje petrolejskih ladij. Poleg tega pa Krščanska demokracija priznava, da je treba v tem prehodnem obdobju, dokler ne bodo uresničene vse napovedane nadomestil-ne pobude, poskrbeti za nova naročila podjetju Arzenal-Sv. Marko, hkrati pa da je treba sporazumno s sindikalnimi organizacijami proučiti vprašanje plač delavcev, ki jih bodo premestili v druga podjetja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI TEČAJ 0 ORGANIZACIJI PREVOZOV V EGS
Konkurenca med naftovodi in drugimi prevoznimi sredstvi vpliva na promet
Gospodarski pomen mednarodne letalske družbe IATA za razvoj zračnega prometa
Mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v EGS, ki traja že skoraj polne tri tedne, gre h koncu. Danes in jutri bosta še dve predavanji, nakar se bo v petek tečaj zaključil.
Včeraj dopoldne je prof. H. C. Kuiler iz Rotterdama predaval o konkurenci med naftovodi in drugimi prevoznimi sredstvi, s posebnim poudarkom na Evropsko gospodarsko skupnost. Govornik je prikazal gospodarski ustroj v šesterici ter poudaril, da se njegovo težišče nahaja v skrajnem severozahodnem kotu EGS. Zato je tudi na tem področju najbolj razvito prevozno o-mrežje, pa naj gre za železnice, kakor tudi za ceste ali za vodni promet. Na, posameznih področjih EGS so ponekod bolj razviti cestni, ponekod železniški, ponekod pa zopet prevozi po vodnih poteh. Kar se tiče Italije, se njen promet z drugimi članicami šesterice razvija predvsem po morju.
Naftovodi so s svojim nastopom pred leti povzročili precejšnje premike v prometnih tokovih. Spelja-va teh vodov je namreč omogočila.
•iiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimii
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Udeležba na sestanku odbora ministrov za zaostala področja
Jamstvo deželne uprave za posojilo za razširitev videmske bolnišnice
Deželni odbornik Stopper je bil te dni v Rimu, kjer je zastopal našo deželno upravo na sestanku odbora ministrov za zaostala področja v Srednji in Severna Italiji. Odbor ministrov je sprejel nekatere sklepe v zvezd z uporabo finančnih skladov, ki jih predvideva državna zakon štev. 614 iz leta 1966. Ministri so se sporazumeli o finansiranju nekaterih javnih del, turizma in kmetijstva. Med sejo je Stopper zlasti izrekel željo, da bi deželam s posebnim statutom Cim-prej akreditirali vsote, ki jim pri-tiCejo na podlagi omenjenega zakona, tako da bi se dela, ki so v naCrtu, čimprej zaCela.
Odbornika Stopper j a je sprejel tudi podtajnik za državni proračun in načrtovanje senator Caron, s katerim je razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo Furlanije - Julijske krajine. Glede u-resničenja načrta CIPE za preureditev ladjedelske industrije z državno udeležbo je Stopper zopet ponovil zahteve, ki so jih že predečih deželni odbor ter politični in sindikalni predstavniki iz Trsta in Gorice. Stopper Je tudi senatorju dejal, da bd bilo prav, če bi CIPE čimprej proučil predlog dežele za zgraditev prodora pod prelazom Monte Croce Camdco.
Opozoril ga je tudi na vprašanje jedrskega pospeševalnika. Končno je predočil podtajniku tudi zahtevo, da bi vlada skupno z Evropsko gospodarsko skupnostjo in avtonomno deželo začeli proučevati načrt o uskladitvi gospodarskega socialnega razvoja Furlanije-Julij-ske krajine, kakor se je že zgodilo z Bavarsko. Tudi ta dežela je zemljepisno ob robu držav EGS. Vse to je v skladu z željami, ki so jih izrekli na zadnjem zasedanju parlamentarne skupine iz držav EGS ki je bila aprila v Tr stu. S Caro^om je Stopper govoril tudi o vprašanjih, ki so povezana z gospodarskim načrtovanjem, m sicer s stališča dežele im njenega petletnega načrta.
Deželni odbor je na svoji zadnji seji siprejel sklep, da bo jamčil
za novo posojilo, ki ga bo najela uprava videmske bolnišnice za zgraditev glavnega paviljona. Skupno bo stal paviljon 2750 milijonov lir. Dežela sama bo prispevala 900 milijonov, in sicer na podlagi deželnega zakona štev. 36. Poleg tega pa bo tudi jamčila za ostali del. Uprava bolnišnice je že najela prvo posojilo 900 milijonov lir, sedaj pa bo najela drugo posojilo za 950 milijonov lir. Na ta način bo na razpolago celotna vsota.
Natečaj za 60 mest socialnega asistenta
da se je začelo določeno blago — v tem primeru zlasti nafta — dobavljati v evropsko zaledje preko Alpskega pogorja, kar je bilo poprej nepojmljivo. Naftovodi so se pognali v zaledje ne le z juga, temveč tudi s severa v Evropi, tako da sta danes na starem kontinentu dve glavni omrežji naftovodov: eno na južnem, drugo pa na severnem delu celine. Ločitvena črta med njima teče nekako na višini Frankfurta. Med najvažnejšimi »petrolejskimi« pristanišči v EGS pa so se razvili zlasti Wilhelmshaven, Marseille in Trst.
Nastop naftovodov na evropski energetski pozornici je imel fcot posledico, da se je petrolejska industrija (čistilnice), umaknila z morske obale bliže velikim potrošniškim središčem v osrčju celine. Zunaj, na morju, pa je ustroj prevozov prav tako doživel vidne spremembe, med katerimi je najbolj značilno hitro naraščanje dimenzij petrolejskih ladij, ki dovažajo surovino do naftovodnih izhodišč.
Naftovod stanc mnogo, vendar ima toliko prednosti, kar se tiče dobavljanja surovine v zaledju, da se zanj odloča čedalje več čistilnic in petrolejskih družb. Upoštevati pa je treba, da se naftovod popolnoma izplača le tedaj, kadar ga je mogoče polno izkoriščati, in kadar vodi v industrije, ki so v veliki razdalji od izhodišča.
Kar se tiče prevoznih stroškov, pa imajo orjaški tankerji, ki prevažajo nafto po morju, največjo konkurenčno sposobnost. Če se z naftovodi ne morejo drastično skraj-
za razvoj zračnega prometa. Govornik je začel svoje izvajanje z znanim grškim rekom, po katerem je «vojna oče vsega«, to je da je tehnični napredek, ki ga je deležno civilno prebivalstvo na svetu, pravzaprav le posledica prizadevanj, ki jih strokovnjaki namenjajo izpopolnjevanju vojnega orožja. To velja tudi za razvoj civilnega letalstva, ki mu torej ne botrujejo le gospodarski in socialni dejavniki, temveč tudi močna politična komponenta: velike finančne naložbe v vojaške in strateške namene.
Posamezne države pritiskajo na razvoj domačega letalstva tudi iz prestižnih razlogov. Ta pritisk po eni strani res ustvarja tehnični napredek, a zato morajo državljani prenašati velika davčna bremena. Pogosto pa ta politika prestiža škoduje razvoju mednarodnega sodelovanja na področju letalstva. V določenem trenutku po dru"' sv»-tovni vojni je politika prestižnega napredka dosegla celo taksno stopnjo, da je postalo sodelovanje v letalstvu prav kočljiva zadeva. Zato se je 45 držav s posebnim sporazumom dogovorilo o skupnih prizadevanjih na tem področju: nastala je International Civil Aviatlon Organisataon (ICAO), ki urejuje — čeprav nepopolno — mednarodno letalstvo, na njeno pobudo pa so pozneje ustanovili kartel za letalske prevoze: International Transport Association (IATA).
Kartel IATA daje državam članicam ICAO pravico, da nadzorujejo tarife za osebni in blagovni letalski promet. Glede na to, da so člani IATA zasebne letalske družbe, in ne morda države pa je dejanska moč te organizacije kar se omenjenega nadzorstva tiče
šati dobavne razdalje, se njihova, precej šibka. Njena dodatna šib-gradnja ne izplača. Nasprotno pa \ kost je še v tem, da opravlja na
je vedno mogoče občutno prihraniti na stroških, če se razdalje skrajšajo in čim krajša je »bližnjica«, tem bolj se naftovod izplača. V tem pogledu bi lahko pomenil za Evropo največjo pridobitev naftovod, ki bi ga speljali k nam neposredno s Srednjega vzhoda, od koder dovažajo glavnino surove nafte za evropske čistilnice.
Sledilo je predavanje prof. H. Jurgensena, ravnatelja Inštituta za promet na hamburški univerzi, in sicer o gospodarskem pomenu mednarodne letalske družbe IATA
svetu letalske prevoze tudi več družb izven nje. Mimo omenjenih pomanjkljivosti pa je IATI vendarle uspelo, da je preprečila med letalskimi družbami večje konkurenčne boje. To v preteklosti: za naprej pa je nevarno, da se bodo sredobežna prizadevanja te ali one članice IATA v tolikšni meri posrečila, da bo pričel razvoj civilnega letalstva hitreje napredovati v eni sami ali le v omejenem številu držav članic sporazuma. Ta nevarnost je toliko večja, odkar so se na obzorju pojavila nova hitra in velika plovila.
DANES DOPOLDNE NA LOKVAH
Pričetek seminarja o speljavi in vzdrževanju makadamskih cest
Razpravljali bodo tudi o spravljanju lesa iz gozdov
Na Lokvah se danes dopoldne prične tridnevni seminar o speljavi in vzdrževanju makadamskih cest in spravljanju lesa iz gozdov. Seminar, ki se ga bo udeležilo nad 300 strokovnjakov iz vse Jugoslavije In lz tujine — med njimi bo tudi nekaj Italijanov, poleg Nem-oev, Avstrijcev m Romunov, medtem ko so Cehi morali odpovedati sodelovanje — organizira Jugoslovansko kmetijsko - gozdarski center lz Beograda v sodelovanju s Soškim gozdnim gospodarstvom lz Tolmina, Poslovnim združenjem gozdarskih organizacij Iz Ljubljane, gozdarsko fakulteto z ljubljanske univerze ter zahodnonem-ško tovarno Daimler-Benz A. G.
Namen seminarja Je, prikazati najnovejše tehnične dosežke za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest po hribovitih področjih, izkoriščanje gozdnega bogastva ter za spravljanje lesa in drugih proizvodov Iz gozda. Vprašanje je velike važnosti za vse dežele v Evropa in na svetu — pomislimo samo na dežele v tropskem pasu afriške in azijske celine — saj je znano, da je predpogoj za gospodarno izkoriščanje gozdnega bogastva prav možnost cenenega prodiranja v gozdove in prav tako cenenega spravljanja lesa v dolino. Za Jugoslavijo je to vprašanje še posebno pereče, saj so njeni gozdovi večinoma težko dostopni. Na seminarju bodo prikazali delovanje posebnih vozil Unimog in raznih priključkov, dalje delo buldožerjev Cater-
načrta za preureditev razsvetljave na področju celotnega mesta. V ta namen bo tržaška občina potrošila skupno nekaj več kot 700 milijonov lir.
Kot smo dejali, se dela na obalnem odseku bližajo kraju. Takoj nato, verjetno čez 8 ali 10 dni, se bosta podjetji, ki imata v zakupu obnovitev razsvetljave, lotili drugega _ odseka, in sicer Ul. Com-merciale.
Zadevni sklep o licitaciji del na teh dveh odsekih je občinski svet sprejel konec marca letos. Zemeljska dela opravlja nodietje «Am-brosi«, medtem ko skrbi za tehnično plat električne razsvetljave nodietje «Electra». Dela na odseku Ul. Commerciale bodo stala nekaj čez 60 milijonov lir. Namestili pa bodo svetilke odprtega tipa, ki so podobne tistim v Miramarskem drevoredu.
V teh dneh opravljajo vzdolž Ul. Commerciale tudi nekatera druga dela, ki pa zadeVajo vodovodne naprave.
Poleg lega Krščanska demokracija meni, da bi se morala vlada obvezati, da bo podprla naložbe na Tržaškem za zagotovitev večjega števila delovnih mest v industriji. Za okrepitev tržaške industrije, meni nadalje KD, pa je treba že sedaj zagotoviti podaljšanje ugodnosti, ki veljajo v industrijskem pristanišču v Trstu, in ki zapadejo leta 1969.
Sestanek se je začel z obširnim poročilom pokrajinskega tajnika Co-lonija, ki je tudi sporočil, da sta bila skupno s poslancem Belcijem na predsedstvu vlade in na notranjem ministrstvi v Rimu, ter na sedežih raznih drugih' vladnih in gospodarskih ustanov, kjer da sta se zanimala za vprašanja, ki jih omenja poročilo.
Na sestanku so tudi sklenili, da bodo že letos priredili študijsko zasedanje o terciarnih dejavnostih v Trstu, zlasti še o delovanju pristanišča in o pomorskih progah.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
je do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni GM, Ul. Ruggero Manna 29.
Vpisovanje v Gorici je v pisarni SPZ. Ul. Ascoiii 1.
Vpisovanje za podružnico Devln-Nabrežlna bo v šolskem prostoru v Nabrežini 9. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Vpisovanje na Proseku bo v dvora, ni prosvetnega društva 10. in 13. septembra od 18. do 20. ure Vpisovanje v Trebčah bo v dvorani prosvetnega društva 10. septembra od 18. do 20 ure.
Kraj‘a iz avtomobila
Zdi se, da so se avtomobilske miši v našem mestu zlasti strokovno usposobile za fiate 1100.
Tako sta včeraj kar dve osebi prijavili barkovljanskemu komisariatu, da so jim zlikovci, potem ko so s silo odprli okence pri njunih
avtomobilskih vratih, odnesli iz fi-pillar D 6, strojev za vzdrževanje | atov štiri radijske aparate ter fo-in čiščenje cest, ter za nakladanje i tografaki aparat, in odvažanje hlodovine v dolino.
Praktičen del seminarja bodo dopolnjevali strokovni filmi ln predavanja, ki jih bodo imeli strokovnjaki VI. Ocvirk, J. Melan, J, Rot lz Tolmina ter A. Dobre Iz Ljubljane.
iiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Na nabrežju končujejo obnovo javne razsvetljave
V teh dneh se bližajo kraju dela za obnovo javne razsvetljave na obrežju. Gre za pomembno pobudo, katere namen je, da se zagotovi sodobnejša razsvetljava vsemu obrežnemu področju, ki gre od železniške postaje do Sv. Andreja. Ta pobuda spada v okvir splošnega
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo razpisuje javni natečaj za zasedbo 60 mest socialnega asistenta v staležu socialnih asistentov pri Državnem inštitutu za zavarovanje proti boleznim. Zahteva
se italijansko državljanstvo, sta-
rost 18—32 let, diploma socialnega asistenta in običajni drugi pogoji (uživanje političnih pravic, primerno zdravstveno stanje, itd). Rok za vložitev prošenj zapade 25. sep tembra letos.
Nalezljive bolezni od 26. 8. do 1. 9.
Občinski oddelek za zdravstvo in higeno sporoča, da so od 26. avgusta do 1. septembra ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni:	ošpice
6; norice 1; oslovski kašelj 3; epidemična priušesna slinavka 1, infekcijsko vnetje jeter 2; akutm sklepni revmatizem 3.
5 13. t. m. bo v Trstu cilj kolesarske dirke «Trofeo Tricolore«. Zato je župan odredil, da ne sme biti na trgu pred cerkvijo sv. Justa od 15. ure do prihoda kolesarjev na cilj nobenega vozila.
Po dve leti zapora štirim beguncem zaradi tatvine avtomobila v mestu
Z avtom so hoteli zbežati v Francijo, a jim je policija načrt prestregla -15 dni zapora za pijanost
Na kazenskem sodišču je bila razprava proti skupini jugoslovanskih beguncev, ki so bili obtoženi, da so 19. junija zvečer ukradli avto, ki ga je Marino Gregori parkiral v Ul. D. Chiesa. Na zatožni klopi so bili 18-letni Dorko Sivak, 42-letni Murdeca Skenderi, 21-letni Viktor Juranič in 22-letni Boživoj Mrsič. Obtožen je bil tudi Milan Stefanič, ki pa je pravočasno izginil in ga ni bilo na razpravi, sicer pa ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Vsi štirje prej omenjeni obtoženci so bili obsojeni vsak na dve leti zapora. Sivak pa se je kljub obsodbi rešil zapora, ker ni še polnoleten.
NAJBOLJŠI NAKUP SREDI POLETJA:
Ugodna prodaja moikih in ženskih oblačil — cenenih in razkošnih — samo nekaj dni v trgovini LINEA — Ul. Carducci 4. — Obleke jope plašči -dežni plašči - trikotaža • srajce - nogavice ■ osebno perilo - halje itd.
Vse po najugodnejših cenah
Peterica je pred nekaj meseci pribežala iz Jugoslavije in je bila namenjena v Francijo. Po prihodu v Trst in prvem zaslišanju so jih spravili v begunsko taborišče pri Padričah. Pobalini pa so začeli sumiti, da jih bodo italijanske oblasti izročile jugoslovanskim mejnim organom, ker zares niso mogli dokazati, da so zbežali iz Jugoslavije iz političnih razlogov in da iščejo politično zatočišče. Zato so pozno zvečer zbežali iz taborišča in odšli v Trst. Tu so po ulicah iskali primeren avto, da bi se z njim odpeljali proti Franciji. Gregorijev avto se jim je zdel primere:, za njihov podvig in so se ga lotili. S silo so odprli vrata, pretrgali nekaj žic in uredili tako, da so lahko vžgali motor brez ključa. Za volan se je usedel Sivak in začel voziti. Toda niso imeli sreče, oziroma «šofer«, ki sploh ni imel šoferske knjižice, ni bil še izkušen in ni poznal prometnih znakov. Tako je s prepovedane smeri privozil pred železniško postajo. To sta zapazila dva agenta javne varnosti, oblečena v civilni obleki. Dala sta znak šoferju, naj ustavi, nato pa sta vpraiala po do-
kumentih. Sivak je odgovoril, da imajo dokumente drugi njegovi prijatelji, ki da so šli na železniško postajo. Agenta sta se obrnila proti postaji, medtem pa je Sivak pritisnil na plin in pognal avto. Zdelo se jim je, da so se z ukano rešili, toda v bližini so bili trije agenti javne varnosti, ki so jim prestrigli načrt. Medtem sta Juranič in Stefanič urno zbežala, ostale tri pa so agenti odpeljali na zasliševanje. Jura-niča so čez nekaj dni prijeli pri Padričah, Stefanič pa je izginil.
Na kazenskem sodišču je bila razprava tudi proti 28-letnemu Antu Ičiču iz Splita, ki je bil obtožen, da je nameraval nekaj ukrasti v proda-jalnici vozovnic podjetja Ribi na avtobusni postaji 23. avgusta. Snažilka ga je zapazila, ko je tam ležal pijan in je poklicala policijo. Ugotovili so, da ni ničesar ukradel, sodišče pa ga je obsodilo na 15 dni zapora. Razen tega bo zdaj moral odsedeti še 6 mesecev zapora, ker je bil marca meseca obsojen na pogojno kazen. V svojem zagovoru je Ičič dejal da je bil pijan in da sploh ni vedel, kaj dela. Zdaj se bo verjetno streznil.
Poleg navadne igre «ambata», obstoja še drugi način igranja na eno samo dobljeno številko. Ta se imenuje «estratto determina-to,>. V tem primeru mora igralec zadeti ne samo številko, ampak ji mora tudi določiti vrstni red, v katerem bo izžrebana. To pomeni, da bi morali pri igri (determina-to« na primer najaviti, da bo številka 90 izžrebana v Bariju na tretjem mestu 1. septembra. Taka predvidevanja so mnogo težja in zaradi tega je tudi nagrada večja, saj znaša zadetek kar 52 ln pol krat vloženo vsoto. Igra «determinato-določeno« pa ni posebno priljubljena, zlasti zaradi omejitve pri s-tavi, ki so določene v pravilniku, kar onemogoča igranje na daljšo dobo in s tem zmanjšuje možnost zaslužka.
Predno bi pogledali še vse ostale možme kombinacije, bi pa spregovorili o najnovejši Igri, ki je direktna izpeljanka lz lotta: Enalot-to. Premnogi naši čitateljl Jo gotovo poznajo, saj je bila uzakonjena pred enajstimi leti. številke «lotta» so razdeljene v tri skupine po trideset. Sistem Enalotto predvideva 12 možnih točk in zaradi tega pridejo v poštev prve izžrebane številke v 10 mestih in 2 drugi izžrebani v dveh mestih, ki pa sta vsak teden drugačni. Skratka smemo reči, da je Enalotto izpeljanka iz «determinato-določeno». Seveda je zadetek mnogo lažji, ker nam zadostuje uganiti 9 točk na 12. Ne bomo pa nikoli vnaprej vedeli, koliko bomo zaslužili v primeru zmage, ker je dobitek odvisen od vsote, ki jo vsak teden igrajo v vsej Italiji. Ta vsota je po določenem ključu porazdeljena med razne dobitnike.
Kako je to, da je uprava državnih loterij poskrbela, da se uvede tudi taka stava? Zelo preprosto: statistike so pokazale, da potrošijo vsako leto prebivalci Italije 270 milijard lir za razne stave, Ta vsota raste iz leta v leto.
Enalotto je najlažji način — ali vsaj tako se zdi na prvi pogled — da igralec zadene. Danes bi že lahko ugotovili določene ponavljajoč** se »stolpiče«, odnosno večjo ali manjšo udeležbo enega od treh znakov. Poprečno bi namreč moral biti vsaj znak izžreban, če ne vsak teden po štirikrat, vsaj v enem letu 208-krat — v enem letu je na
Z motorjem v avto
Včeraj okoli 15.30 je prišlo na cesti v bližini hotela «Rivlera» pri Grljanu do prometne nesreče, pri kateri sta se laže poškodovala 24-letni elektrotehnik Stalilo Chlama Iz Ul. delTIstria 17 ter 24-letni električar Bruno Marciano iz Bo-šketa 3/1.
Chlama je v bolnišnici, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma levega kolena. Povedal je, da se je nekaj pred omenjeno uro peljal na motorju «Fo-rex» proti Trstu, ko je trčil v fiat 1500, ki ga je privozil z leve strani 26-letnd Giorgio Stradiot lz Ul. Ghlriandaio 45. Do nesreče je prišlo, ker je avtomobilist neprevidno presekal pot motoristu. Pri sunku-se Je opraskal tudi Marciano, ki je sedel na zadnjem sedežu motorja.
Poletne prireditve
park MIRAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Masslmiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» Iz Barko, velj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. In 22.15 ter od parka proti Barkovljam po predstavah.
Ob 38-letnici ustrelitve ba-voziških junakov bo v petek, 6. t. m. ob 17. uri polaganj* vencev pri spomeniku bazoviških žrtev
NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
Zbirališče pri vhodu na pokopališče.
V nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 bo proslava
PRI BAZOVICI OB SPOMENIKU
s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbor* P. d. «Lipa» iz Bazovice, Id b® zapel tri pesmi, govori ter P®-laganje vencev.
Šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod
ga Zoisa — Trst sporoča, da J* sovanje za šolsko leto 1968/69 ™
delavnik od 10. do 12. ure. P<>*£
nejša pojasnila dobite v tajništvu voda. Vpisovanje se zaključi 25. **
tembra t.l.
Ravnateljstvo Državnega zna
nega liceja s slovenskim učnim lel.
...................
nem roku šolskega leta 1967/68 "
—— ----*— -   -----------
kom v Trstu sporoča, da se P ‘ ^ zrelostni izpiti — v jesenskem ■
14. septembra 1968 ob 8.30 s pisi®en*tI izpitom iz italljaščine
Vpisovanje na državno ut0*^i (Anton Martin Slomšek« v Trstu
je začelo. Trajalo bo do 25.
seP
bra. Uradne ure so vsak dan do 12. ure.
od
Vpisovanje za šolsko leto
se vrši na vseh šolah dolinske!* ^
daktičnega ravnateljstva vsak da® , 9. do 12. ure. Ravnateljstvo v*)1
prosi starše, da otroke vpišejo - ^ prej. Za vpis v I. razred sta Pj’
na rojstni list in izkaz o razni® , ljenjih; učenci ostalih razredov j, predložijo ob vpisu zadnje šolsko čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri .sv'50u®
nu sporoča, da je na osnovnih vsak dan od 9. do 12. ure VP „|e«i za šolsko leto 1968/69. Otroci j, leta 1962, ki se vpišejo v I.tr morajo predložiti rojstni Ust in dilo o cepljenju: ostali pa zadnje čevalo.	j j.
Didaktično ravnateljstvo pri kobu sporoča, da se je začelo vanje v vse razrede. Učenci, 101 ej|o-obiskovali I. razred, morajo PT jj** žiti: rojstni list in potrdilo o yi, njih. Učenci ostalih razredov ®a' nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, UL f pj 12; Ul. Sv. Frančiška 25; ULJj|3:
_______________________
doni 28; Sv. Ana, Istrska ulic3 Skedenj, S.ta Demarchi 8	. . d*
Urnik od 9. do 12. ure. Prosi®1 ’ pohitite z vpisovanjem!	...j)
'P*1’,
Didaktično ravnateljstvo na
obvešča starše, da Je v teku VP vSjK nje na vseh šolah ravnateljstva j st dan od 9. do 12. ure. Otroci, jjjl vpišejo v I. razred, naj Pr'e,)enJ0-rojstni Ust in potrdila o c.e„re<*ll> Za vpis v ostale razrede naj " žijo spričevalo.	j|t>
Slovenska osnovna šola Alb*** v Križu obvešča starše, da J* ^ d)" vpisovanje za vse razrede vsa*L|jr od 9. do 12. ure. Otroci, Ki se^jst"1 jo v l. razred naj predložijo Ust in potrdilo o cepljenju.	jpl
Didaktično ravnateljstvo N®?J yP' obvešča starše, da se je Pri
_____!	..... .......1» na v
sovanje otrok v vse razrede na jz?
nlh šolah tega ravnateljstva ‘-.uit'
“ “ .a s1
t je
..n
vpišejo otroci letnika 1962 Za ^idj-
tembra. Vpisovanje je vsak ”'<) dan od 9. do 12. ure. V L_r3'upisJ
52 izžrebanj vsega skupaj izžreba-— a vendar ni ta-
nih 624 znakov ko Odstopi so se pojavili takoj ln eno leto prevladuje en znak, a drugo leto drugi. Na podlagi teh analiz je mogoče svetovati, kaj in kako naj bi igrali v prihodnjih tednih.
O. K.
Nazlonale 15.30 (Dr... Zivago«. Super-kolos v Technicolorju.
Grattaclelo 16.30 «Uffa papi, quanto rompi«. James Gonner. Debbie Rey-nolds. Technicolor.
Fentce 16.30 «Un klller per sua Mae. sti«. K. Mathews, M. Tob. Technicolor.
Eden 16.00 (Silvia e 1’Amore«. A. In. fanti, A. M. Rosatl, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Sull’orlo della pau-ra». L. Harwey. Technicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.30 (Bandolero«. James Stevvart, Dean Martin. Panavision De Luxe.
Alabarda 16.30 «Eva, la veriti sul-1’amore«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Per un corpo dl don. na«, r. VVagner, T. Moore. Techni. color.
Filodrammatico 16.30 (Vietnam, guer-ra senza fronte«. — Dokumentarni film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 (Implccalo piu ln alto«. Cllnt Eastvvood Technicolor. V pri. pravi (Helga«.
Cristallo 16.30 (Assalto finale«. G. Ford, G. Hamilton. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 cL’ereditiera dl Slnga. pore«. Harley Mills Technicolor.
Impero 16.30 (La calda notte del-1’ispettore Tibbs«. Sidney Poitler, Rod Taylor. Technicolor.
Vlttorlo Veneto 16.45 dl carnevale dei ladri«. S. Boyd, G. Ralli. Technicolor.
Garibaldi 16.30 d tre di Asya». Ja. ponski film. Technicolor.
Astra 16.30 (O. K. Connery». Neil Connery. Technicolor.
Ideale 16.00 «L’lncredibile avventu. ra«. Walt Diesney: (La valie dei castori«. Technicolor. Jutri: (La spada nella roccia«, W. Disney.
Abbazla 16.30 (La tortura della frec-cia dei Sioux». Technicolor.
treba predložiti rojstni Ust >n Jjjvih' lo o cepljenju proti kozam. ^,s ’ pollomielitisu iri tetanusu Za ostale razrede pa predložijo t zadnje šolsko spričevalo. Z vP odlašajte!	[/'
Državna srednja šola	se '■
stik« na Proseku obvešča, “ ^ t>r začelo vpisovanje v II. i® ‘rj, V red vsak dan od 9. do 12. 'L sP tos se vpisovanje zaključi tembra.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN P°SV T<f
Dne 4. septembra 1968 se J® os*"-, rodtlo 11 otrok, umrle pa s° UMRLI SO: 56.1etni BrUh^J^ mone, 79-letni Pietro Sed. Ruggero Tramarin, 75-1*1®'
Iez.
DNEVNA SLUŽBA LEK^ (od 13. do 16. “re). A
KASTA priredi ». t.m. izlet z osebnimi avtomobili v TOLMIN. SKA KORITA m na MANGART. Odhod ob 7. uri izpred palače TELVE.
SRDT priredi I. septembra izlet na VišarJe z možnostjo vzpona na vrh Lovca ali sprehoda po prekrasni pa-noramlčni stezi do koče Pellarinl v Ovčjo ves.
Slovensko gospodarsko združenje m potovalni urad (Aurora* organizirata 15. t.m. izlet na zagrebški velesejem. Cena enodnevnega izleta je 4000 lir. Prijave sprejemata Slovensko gospo, darsko združenje v Ul. Filzi in poto-valna agencije (Aurora«
Prosvetno društvo v Skednju organizira 15. septembra 1968 izlet v Novo Gorico na partizansko slavje. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in n*>d*Uah od 20.30 do 21.30.
Godina, Trg S. Giacomo *-ue^ Ion, Trg Virgillo Giotti 1. ALV5<r* rl, Trg umtž 4. Nicoli, UL 0 la 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKA
(od 19.39 do ,-3,>erC|»le ^
Croce Azzurra, UL com®®«-'pf. Dr. Rossettl, Ul. Combl 19- etf
gnorl. Trg Ospedale 8. Tamaf® ri. UL Dante 7.
Darovi in prispevki
n*P,V
Namesto cvetja na grob " Lj ^
4orl lo Daricnua Annil 1P ufu -i,n ^
Marije Peričeve, daruje	,si‘
jan Udovič 10.000 Ur za DU y tlico in Lojze Udovič 5000	^
amen,	jr. m
V počastitev spomina	V
-s L* Mi4nlXn	n* tn drillma ** rtiie
ka Križniča daruje druži®3 ^ pij*-rio Iz Trebč 1000 Ur za A matico.	■' k dr-.#
V počastitev spomina P01-' frri.f ka Križniča daruje
va 5C00 lir za Športno aru',',tPl ja« in 5000 Ur za nov Proi J v Bazovici.	„ fr^{(
V počastitev spomina p0^'aric ‘
Brusa darujeta Angela 1®^'	^
V spomin pok. Marij* ^lO^
1000 lir za Dijaško matic®-
Jeta Angela in Karlo Ge	,,i'
za Dijaško matico.	K
V počastitev spomina P®^' W Krajnerja darujeta Alt®3	J
1000 Ur za P.d. Cankar	^
'lir
V spomin dr Edka	tL/
Jeta Marica in Alma 100®^ na ®
menik padlim partizano®'’ p
nah	h	P°K«ii ||(
Namesto cvetja na Sr0D„ r rije Peric daruje Grozda® A za Dijaško matico.	„ d® (j'
V počastitev spomina P®3,,. °V ka Kr.žniča darujeta *** J,IP* /
2000 Ur ln Marija WUh*<X lir za spomenik padlim p
na Opčinah.
SOŽALJE jfa
Svojcem pok. Marije

žiča izrekata uredništvo - ^ (Primorskega dnevnik®” Izgubi najgloblje sožalje-
i®y
Več reda v prometu v središču mesta

lil
t -t l. : ^ J J


;:;qv I s,
r-: J?	ym4
lil 1

k HI
rti' *<; ifft 1
, | 'rti/Tl
“ li -*!■ Kili [ ' li l
««•'	~ a.
i llilfii •<■-»*

j*, - - -	.	,
/“'7^	-i ;
i|r;
-haifc- --'1«»}*-' _
25*'A;-	, I


□
Od 1. t. m. veljajo na področju terezijanskega mesta (soline) novi prometni predpisi, ki prepovedujejo parkiranje avtomobilov tudi na obeh straneh ulic, kakršno koli stalno parkiranje vozil, ter je bilo hkrati uvedeno izmenično časovno parkiranje samo na eni strani ulice.
Po tem kar smo do sedaj videli, se zdi, da ho poizkus občinske uprave uspel, V tem delu mesta, kjer je bilo poprej skoraj nemogoče voziti in so bile včasih nekatere ulice kar natrpane z avtomobili, da ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj, je sedaj precej reda in se promet redno odvija. Prav tako se redno odvija tudi promet javnih vozil.
Razumljivo je, da je bil kdo s temi ukrepi prizadet. Toda osrednje središče je s tem mnogo pridobilo.
Na prvi sliki vidimo Ul. Mazzini, kakršna, je danes, na drugi sliki pa prijavo globe na vetrobranu, ki jo je mestni redar naložil avtomobilistu, ki .je pustil avtomobil na parkirnem mestu dalj časa, kot dovoljujejo predpisi.
>ll|oiiiiiiiiiiii,iiii,ii,iiiiiiiiiiin,iiii,i|||ini|,min,HiniiHin,,,,,,,,i,n,mn|||1III1||I,„I|,„|„|,Hlinil,,n,mi,,,,„|„„III,„I„I|IIMIIIIII|
Prijava dohodkov *a občinsko davke
iraško
županstvo poziva,
jAvalce, naj do 20. septerfitAn javijo svoje dohodke, ,kj pride; Poštev za obdavčitev. Dohodke
fl-
prijaviti na četrtem ]w?kem oddelku za davke ne JJJJstvu, Largo Grapatieri št. 2/ul, 272, kjer dobijo tudi zadevne fcce. Prijava velja za sledeče Ujg e: družinski davek, davek na
KJ.ha napisne table, za odnašanje (j*®, za zasedbo javnega prosto <t' la vzdrževanje kanalizacije m H^avek na stanovanja za tiste iS?°plačevalce, ki ne prebivajo tor10 v občini in zato ne plaču-fcjPthTižinskega davka. Prijave so Iq “sčer.G tisti davkoplačevalci, ki (jL‘e vpisani v davčne sezname ob V » ki so že predložili prija-se jim niso spremenili do Kar se tiče družinskega davil t® treba prijaviti spremembe IhSJuodkih kakor tudi o sestavi Vji®11' Kdor ne izpolni svojih ob-t|J*°sti, bo kaznovan na podlagi 292 in 296 zakona o kra-financah.
M
astrupitev s hrano
ttiurWi krompirja, radiča in sme-Se bosta 64-letna gospodinja ia Pregare por. Foreda iz Ul. , ea 158 ter njen 18-letni vnuk «1, uto Stanflli, bivajoč v lati uli-jtOjPtorala zdraviti približno dva
(»u bolnišnici je Pregarčeva pove-JiL’ da Je prejšnjo noč zaužila ®ti [®eno hrano, ko je začela ču-nude bolečine v želodcu.
VPRAŠANJA SVETOVALCEV KPI IN PSIUP V OBČINSKEM SVETU
Nujno je treba popraviti eesto iz Križa proti obali
. Sergio so v slabem stanju
Občinski svetovalec Rudi Wilhelm (KPI) je’poslal odborniku za javna dela Mocchiju vprašanje,, v katerem ga opozarja, da je občinska cesta, ki povezuje Križ z državno cesto 14 v zelo slabem stanju in da na odsekih pri «Francesconi» in «nabrežinski filtri« sploh ni mogoče vozita z avtomobili.
Svetovalec pravi,, da bo ta slaba cesta zelo otežkočila vinogradnikom prevoz grozdja ob skorajšnji trgatvi in zato vprašuje odbornika, ali se mu ne zdi potrebno, da bi občinska uprava to cesto usposobila za promet.
Svetovalec Fausto Monfalcon
(PSIUP) pa je poslal istemu odborniku Vprašanje, v katerem pravi, da so mnoge ceste v naselju S. Sergip v izredno slabem stanju, kar predstavlja nevarnost tudi za starejše pešce. Nedavno je nekdo zaradi slabe ceste padel na tla in se hudo poškodoval. Pri tem svetovalec omenja predvsem Ul. Grandi, po kateri vozi tudi avtobus štev. «21» Zaradi slabe ceste, ugotavlja svetovalec, se tudi avtobusi hitro trošijo, kar povzroča škodo tudi občinskemu podjetju Acegal ter preti avtobusom nevarnost nesreče. Zato svetovalec vprašuje odbornika, kda.i bo občana poskrbela za popravilo omenjenih cest.
lil mo	i»kowki4
predvaja danes, 5. t. m. ob 19.30 barvni dramatični film:
RIFFIINTERNAZIONALE
Igrajo:	JEAN GABIN, GERT FROBE in NADJA TILLER
I	TRGOVCI KONFEKCIJE
I	TRIKOTAŽE IN PERILA


27 santia
NAJ PO POLNEJŠI EVROPSKI SEJEM OBLAČIL



■u
NA TISOČE MODELOV
ZA POMLAD - POLETJE 1969, TER ZA IZPOPOLNITEV NAROČIL ZA JESEN - ZIMO 1968/69

TORINO - TURIN 6-9 SEPTEMBER 1968.
IZREDNO ZANIMIVA POBUDA OBČINSKE UPRAVS
700 slikarjev iz 6 držav 8. septembra na II. slikarskem «ex tempore» v Gradežu
Za približno 3 milijone lir nagrad - Delovali bosta dve ocenjevalni komisiji - Jugoslavijo bo zastopalo okoli 50 slikarjev - Zanimive pripombe slovenskih slikarjev v svojih prijavnih pismih
Slikarskega tekmovanja «ex tem-pore« v nedeljo 8. septembra v Gradežu se foo udeležilo okoli 700 slikarjev Iz šestih evropskih držav: Italije, Jugoslavije, Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije in Francije. Med najbolj številne inozemske reprezentance sodita Jugoslavija in Švica, prva z Okoli 50 slikarjev iz Slovenije in Hrvaške. Nagrajeni slikarji bodo prejeli za skoraj tri milijone lir nagrad. Slike bosta o-cenjevali dve komisiji; v prvi so priznani italijanski umetnostni kritiki, v drugi pa predstavniki različnih kategorij gradeškega prebivalstva. Platna v velikosti najmanj 40 krat 60 cm odnosno 70 krat 90 cm bodo vidirali na županstvu v Gradežu med 6. in 14. uro; slikarji jih bodo morali oddati najkasneje do 18. ure ter jih bodo razstavili v poslopju gradeške srednje šole, kjeh jih bosta komisiji pregledali in ocenili.
SlovensKi slikarji, ki so se prijavili za to drugo slikarsko tekmovanje v Gradežu, so v svojih pismih predlagaili, -naj bi ex tempore služil za srečanja evropskih slikarjev ter utrjevanje prijateljskih vezi, medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in utrjevanja miru, ki je tako dragocen in neobhodno potreben za sleherno človeško udejstvovanje in zato tudi umetniško. Predlog je nedvomno zelo umesten ter docela odraža hrepenenje evropskih narodov, da bi kar najbolj odvračali od sebe sleherno, nasilje, katerega je v svetu še vedno tako veliko In smo mu, žal, priče tudi v Evropi.
Uradno razsodišče, ki bo izročilo nagrade v obliki nakupa za 2,6 milijona lir, sestavljajo naslednji člani; Renzo Biasion od revije «Oggi», pesnik Blaglo Marin Iz Gradeža, prof. Garibaldo Marussi, direktor revije «Le arti», prof. Giorgio Marcherpa, umetnostni kritik revije «Gente», Carlo Ne-vole. avstrijski umetnostni kritik, prof. Enrico Paolucoi, direktor a-kademije lepih umetnosti v Turinu, prof., Remo Rossi, znani švicarski kipar, predsednik turistične ustanove v Gradežu dr. Giovannl Gregor! ter gradeški župan Nioolo Reverdito,-
Uradino razsodišče bo podelilo naslednje nagrade, ki so jih v obliki nakupa podelile ustanove: občina Gradež pol milijonu lir, družba plaže severnega Jadrana 300.000 lir, dvakrat po 200.000 lir turističnega društva iz Gradeža, deželna uprava 200.000 lir, trgovinska zbornica iz Gorioe 100 000 lir, mednarodni kamping Primero 100.000 lir, družba Ellegas iz Milana 100.000 Ur, Moretti 100.000 lir, nadalje Je še 15 nagrad po 50.000 Ur.
Razsodišče občinstva pa bo podelilo 4 nagrade po 50.000 lir. Sestavljajo ga po en delavec, uradnik, profeslonlst, univerzitetni študent, hotelir, ribič, obrtnik, trgovec in učitelj.
Slikarji bodo v katerikoli slikarski tehniki lahko poslikali «ipri-staznišče in pa obalo Gradeža«, tako je namreč napisano v razglasu slikarskega tekmovanja. Gre torej za določeno temo. ki jo bodo morali slikarji pač upoštevati pri svojem delu.
Slikarji Imajo brezplačen vstop na plažo v razdobju med 20. avgustom in 20. septembrom ter pri številnih hotelih uživajo dokajšnje popuste na penzijah.
Slikarji, ki ne bodo prejeli nikakršne nagrade, bodo svoja dela mogli prodati na razstavi, ki bo
—	kakor smo že poprej omenili
—	v poslopju srednje šale, kjer so že pripravili panoje v dolžini več kilometrov, da bi mogli sprejeti tako ogromno število slik.
Medtem ko bodo Italijo zastopali slikarji iz vseh pokrajin od ((Sardinije do Belluna«. kakor nam je povedal gradeški občinski tajnik, ki ima te dni polne roke dela s pripravami na to pomembno slikarsko manifestacijo, morda najmnožičnejšo ne le v Italiji, am-
pak tudi v Evropi, medtem ko bo Jugoslavija zastopana z okoli 50 slikarji zlasti iz Ljubljane, Maribora, Gorenjske, Primorske, Reke itd. Med jugoslovanskimi slikarji bo sodeloval tudi Boris Mardezič, ki je zmagal na lanskem prvem tekmovanju.
Nov ravnatelj INAM v Gorici
Včeraj popold-ne je na pokrajinskem sedežu bolniške blagajne INAM v Ul. Vittorio Veneto v Gorici prevzel posle novi ravnatelj te ustanove dr. Gastone Burgo. Novi ravnatelj je prišel iz Pordenona, kjer je bil namestnik glavnega ravnatelja.
Dosedanji ravnatelj goriške IN AM dr. Alfredo Plcco je bil premeščen v Videm. V Gorici je bil za ravnatelja ustanove od oktobra 1965. Novemu ravnatelju želimo uspešno delo v korist številnih zavarovancev INAM na Goriškem, ar Piccu pa uspešno delo na novem delovnem mestu v Vidmu.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
V goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili 6 rojstev in tri smrti.
Rojstva: Manuela Furlan, Marco Di Bartolo, Diego Visintin, Gian-luca Valle, Elena Vettorello Piša-niello, Marco Humar.
Smrti: 79-letna Giovanna Krasa, vd. Grion, 30-letni Nicola Coronini in 62-letni Salvatore Tedesco.
PREDKONGRESNA DEJAVNOST GORIŠKE ANPPIA'
Protifašisti obsojeni skupno na 666 let zapora
Velik delež goriškili protifašistov v borbi za demo-kracijo - Priprave na pokrajinski in vsedržavni kongres
V nedeljo se je v Gradiški sestal pokrajinski odbor vsedržavne zveze Italijanskih protifašističnih političnih preganjancev (ANPPIA) ter sklenil, da bodo na pokrajinskem kongresu organizacije 6. oktobra Izvolili delegate za vsedržavni kongres v Neaplju 20. oktobra.
Organizacija ANPPIA je v naši pokrajini izredno močna ter predstavlja slavne enotne tradicije protifašistične borbe, zavoljo katere so bili prebivalci naše sedanje pokrajine obsojeni skupno na 666 let in štiri dni zapora, poleg tega jih je bilo mnogo v konfinaciji, pod policijskim nadzorstvom, odpuščenih z dela zaradi protifašiz-ma, pretepenih in mučenih. Po vojni je ta organizacija razvila živahno dejavnost v zaščito koristi protlfašistov ter je zagotovila pokojnino Ustim, ki je ne prejemajo od države, pridobili so še vplačila INPS Itd.
Poleg tega pa sl prizadeva biti prisotnejša v javnem življenju za-
tvTiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiii,11111,1)111111111,1,umu,|,n,,|, mM|m,,,„„,11,m,m
PO NALOGU SODNIH ORGANOV
Policija je vdrla v Čedadu v nevrološki oddelek bolnišnice
Nameravajo ga ukinili |>roli volji zdravnikov, bolnikov in širokih krogov prebivalstva
Spor med zdravniki in bolniki nevrološkega oddelka čedadske bolnišnice na eni in upravnim odborom te bolnišnice na drugi strani, se je zaenkrat zaključil s prisilno odstranitvijo zdravnikov in sedmih bolnikov, dočim je v oddelku ostalo še pet bolnikov, ki jih je prevzel dr. Pantfllone.
Nevrološki oddelek čedadske bolnišnice, ki so ga z veliko svečanostjo in obeti otvoriii preteklega februarja ter je stal 300 milijonov lir, bi potreboval dodatnega finansiranja za svoj uspešen razvoj. Po zatrdilu deželnega odbornika za zdravstvč odv! Devčtaga, bi bila deželna uprava pripravljena priskočiti na pomoč s primerno podporo za premostitev finančnih težav. Kljub temu pa je upravni svet sklenil, naj se ta oddelek bolnišnice ukine in bolniki premestijo v videmsko umobolnico ali drugam.
Ta ukrep pa je naletel na odpor širokega kroga prebivalstva, primarija oddelka dr. Cottija, njegovih asistentov dr. Tesija in dr. Anto-nuccija, pomožnega osebja in samih bolnikov. Prepričani so namreč, da je bil izdan ukrep o zapori ne to- ■ liko zaradi obstoječih finančnih te- ■ žav, kot pa bolj zaradi novega ] zdravstvenega postopka, ki ga je dr. Cotti uvedel v tem oddelku in ki se v tem približuje modernim, ukrepom zdravljenja kot ga pošto-1 poma uvajajo v goriški umobolnici.
zdravstvo odv. Devetag predsedo- • viša iz Sesljana, Ribiško naselje val na županstvu v Čedadu se- j ki se je ranil v levi palec, ker si
stanku predstavnikov levičarskih strank, na katerega so povabili tudi župana Pelizzo, ki pa ni prišel ter je zaprosil za sestanek z Deve-tagom pri deželni upravi v Trstu. Tam je bila včeraj tudi posebna delegacija iz Čedada, ki se zavzema za ukinitev zapore oddelka bol nišnice.
Zdravniki pokrajinske umobolnice v Gorici so protestirali zaradi nameravane ukinitve nevrološkega oddelka v čedadt. zaradi naprednih metod pri zdravljenju bolnikov.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so pridržali-rv -tržiški civilni bolnišnici za 30 dni na zdravljenju 65-letnega Luigia Di Blasa iz Tržiča Ul. Galilei štev. 8, ki je padel s kolesa ter se pri tem ranil v lobanjo in dobil še druge poškodbe.
Za deset dni pa so pridržali na zdravljenju 2 letnega Roberta Ro-
ga je priprl z avtomobilskimi vrati.
S kolesa je padel
Prejšnjo noč nekaj po polnoči se je zatekel na postajo Zelenega križa v Gorici 22-letni Gianfranco Leban iz Gorice Ul del Tronco 3, ki je malo prej padel s kolesa v Ul. Bocaccio v bližini zelenjadne-ga trga. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali za osem dni na zdravljenju zaradi rane na bradi in desnem ušesu.
voljo svojega protifašističnega pomena ter navezanosti na odporniško gibanje, da bi ob vrednotenju preteklosti razvijali v naši družbi vedno bolj demokratične odnose. ANPPIA za goriško pokrajino ima svoj sedež v Tržiču, Ul. don Bu-sco 45.
““NtsrOča Iz dela
.V svoji mehanični- delavnici se je včeraj dopoldne ponesrečil pri delu 28-letni mehanik Antonio Bas sanese iz Gradiške, Ul. Nievo 4. Pri obdelovanju železa z žago cir kularko si Je povzročil rano na levem podlaktu. V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Sestavili so tudi poseben odbor za obrambo bolniškega oddelka in tudi občinski svet iz Čedada se je na svoji zadnji seji izrekel proti njegovi zapori.
Kar se tiče novega zdravstvenega postopka naj omenimo, da dr.
Cotti ne smatra pacientov kot umo bolne, temveč smatra njihovo bolezen le kot posledico življenjskili razmer. Bolniki so bili deležni velike prostosti ter so lahko šli sami iz bolnišnice po svojih opravkih.
Vsak popoldan pa so imeli z zdravniki skupne sestanka na katerih so obravnavali svoje zdravstvene in druge probleme. Na takem sestanku so bili tudi v ponedeljek ob 19. uri, ko je po nalogu pokrajinskega zdravnika in sodnih organov policija vdrla v bolnišnico in izvedla
zaporni ukrep. Zdravniki in bolniki v	utovl ii ui«n
so se sicer upr,i in napravili celo * IOREK, 10. T. M. SEJA \ Sl EVERJANU barikado, venda- je bil njihov odpor zaman in p( dveh urah so morali pustiti, da so varnostni organi izvedli zaporni ukrep.
V torek je deželni odbornik za
S praznikom grozdja, ki ga je prosvetno društvo «Br!škl grič« pri-I redilo v nedeljo v Steverjanu, se ! je zaključila vrsta poletnih zabavnih prireditev po slovenskih vaseh, ki so bile tudi letos dokaj zanimive in pestre. Na prazniku grozdja so izvolili miss števerjana in
dve družici. Za najlepše dekle so izbrali 20-letno Majdo Mikluš iz števerjana, za družici pa 16-letno Judito Mizerit iz Nove Gorice ter 17-letno Ovetano Komjanc iz Ste-verjana (na sliki so udeleženci tekmovanja v briškoli na dvorišču gostilne «Dvor»).
Hilli lllllllllllllll lil II MIHI Mllll|||||,„„„„„l„,„„„lllll||„lll„	, „„„„„1,1 „1111,1,„„ll„,„„,
V'
Šahovsko prvenstvo v Gorici
Včeraj se je v dvorani goriške čitalnice zaključilo 7. kolo italijanskega polfinalnega šahovskega prvenstva. Po 6. kolu vodi Rossi i z Coma, ki Je včeraj svoje prvo mesto okrepil z zmago nad Zigliom Iz Padove. Rossi ima sedaj 6 točk od 7 možnih ter ima eno partijo manj kot ostali igralci. Na drugem
mestu s 4,5 točke so Mlnetti iz Turina, Slone iz Tržiča in Zigllo iz Padove, od 5. do 11. mesta so Cappellutti iz Verone, De Cristo-fano iz Milana, Gioulis iz Trsta, Jerko iz Trsta, Pirona iz Milana, Valenti iz Rima in Portelli iz Gorice.
Igre se bodo nadaljevale še ves
ta teden.
Odobritev občinskega obračuna in najem posojila za kritje
Svetovalci bodo razpravljali ludi o pravilniku za občinsko knjižnico
števerjanski župan Stanislav Klanjšček je poslal občinskim svetovalcem vabilo in dnevni red za sejo občinskega sveta, ki bo v torek 10. t. m. ob 20.30 uri v občinski sejni dvorani.
Po poletnih počitnicah se je nabralo precej problemov za razpravo, ki so nanizani v 12 točkah dnevnega reda.
Svetovalci bodo morali odobriti občinski obračun za 1967, ter najetje posojila za kritja občinskega primanjkljaja za 1966. Predvidena je tudi odobritev izdatka za podelitev šolskih podpor v smislu deželnega zakona št. 19 od 6. 9. 1965 potrditev poverilnice ISES-u za šolske gradnje in porazdelitev deželnega prispevka med občinske reveže.
Omenimo naj tudi odobritev pravilnika za delovanje občinske knjižnice, ki jo namerava odpreti občinska uprava ob sodelovanju in podpori državne knjižnice iz Gorice po vzorcu podobne knllžnice v Doberdobu. Ponovno bodo preučili tudi sklep občinskega sveta od 21. Junija letos kar se tiče zakupa občinske trošarine za pet
letje 1968-1972.
Poleg nekaterih ratifikacij sklepov izvršnega odbora bodo razpravljali tudi o podaljsaniu začasne namestitve uslužbenca Marjana Terpina, pri točki razno pa se bodo pomenili še o drugih oo činskih problemih, ki niso posebej navedeni na dnevnem redu.
Ker je seja občinskega sveta javna, se je lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za probleme uo.nace občine in za njihovo razpravo odnosno reševanje.
Razpis šiipnidijc za goriške visokošolce
Vodstvo univerze v Trstu je razpisalo skupaj s pokrajinsko upravo v Gorici eno štipendijo za e-noletno brezplačno bivanje v študentovskem domu v Trstu. Štipendija ki nosi ime prvega pokrajinskega predsednika po vojni v Gorici, odv. Angela Culota. je namenjena študentom, ki so vpisani na fakulteto kemije ali inženirja kemije ter imajo vsaj tri leta stalno bivališče na Goriškem. Prošnje na navadnem papirju Je nasloviti do 31. oktobra na «Rettore-Presidente delPOpera delTUniver-sita - Uff. Assistenza scolastica«.
Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti istotam.
Vpisovanje otrok v osnovne šole
Vpisovanje v slovenske osnovne šole na Goriškem se bo vršilo od 23. do 28. septembra. Starši naj svoje otroke vpišejo na šolah, pod katere so pristojni, vsak dan od 9. do 12. ure.
jJidutO- uleeUuitiui
Šlandre/ ali Števerjan?
Spoštovano uredništvo. V vasem časopisu se večkrat dogaja, da zamenjujete vasi StandreS in Stever-jan. Ta zamenjava se vedno dogaja v naslovih. VaSčani se večkrat sprašujejo, kako je mogoče, da se kaj takega primeri, pa jim pri najboljši volji ne vem odgovarjati. Prosim vas, da bi to napravili vi.
Pripomba uredništva: Zal se taksne pomote večkrat dogajajo. Zadnjikrat v torek. Vsakikrat ko je do njih prišlo, smo ugotovili, da je tiskarski Škrat, ki je to zakrivil v tržaški tiskarni. Najbrž sta si vasi po imenu prevet podobni ter se pri površnem čitanju imena napravi neljuba pomota, kakor se je pač tudi tokrat zgodilo. Upam, da nam boste napako oprostili, ker je nenamerna.
mm
(inricn
fc: ;•$&>>
CORSO. 17.30: ((Benjamin... ovvero le avventure di un adolescente«, Pierre Clementis in Caterine De-neuves. Francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.15: «La notte dei generali«, P. 0’Toole in Omar Sha-rif Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan
MODERNISSIMO. 16—22:	«Wee-
kend a Zuydcoote», J. P. Bel-mondo in K, Spaak. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17—21.30: «55 gioml a Pecchino«, Ch. Heston in Ava Gardner. Ameriški kinemaskope v barvah.
CENTRALE. 17.30-21.30:	«Questa
pazza, pazza, pazza gioventu«, Jo-selito in Franz Simoni. Italijan-sko-španski barvni kinemaskop.
/ r:ir
AZZURRO. 18.30—22.30:	«Dio non
paga il sabato«, L. Ward in R. Mark.
EXCELSIOR. 17.30—22.30: «1 redi-vivi«, Dana Andrews in Anna Park. Barvni film.
PRINCIPE. 18.30—22: «Buttati Bernardo«, E. Hartman in G. Page. Barvni film.
/funte
RIO. 20—22: «Tom e Jerry, Top-Cat«. Ameriška barvna slikanica. EXCELSIOR. Zaprto.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna Alesaru, Ul. Carduc-ci 38, tel. 22 68.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna Centrale, Trg republike 26. tel. 72341.
RONKE
Danes je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3, tel 77446.
Potrti naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša predraga hčerka in sestra
MARIJA PERIC
Pokojnica počiva na domačem pokopališču.
Žalujoči: mama, bratje Cvetko. Nada. Ljubo, Danilo, Jože in Jolanda, ter drugo sorodstvo
Tržič, I. septembra 1968 i
PRIMORSKI DNEVNIK
KLJUB DOBRI IGRI TRŽAČANOV
N060M£T
Triestina-Padova 0:1 (0:1)
Pred 2.000 gledalci je edini gol tekme dosegel Carminati
TRIESTINA:	Colovatti; Kuk
(Facca po 63’), Martinelli; Del Plc-colo, Capitanio, Varnler (Pestrin); Tumisti, Giacomini, Sigarini, Pai-na, Ridolfi.
PADOVA: Bertossi (Galassi); Pa-nisi, Gatti (Cervatto); Villa (Vi--sentin), Bernardini, Sereni; Carminati (Beorchia), Catalano (Bo-scolo po 76’), Gilardoni (Conte), Fraschini, Beorchia (Gilardoni).
SODNIK: Boscolo iz Benetk.
STRELEC: v 31’ Carminati.
Približno 2000 gledalcev.
Koti: 7:7 (6:2 v korist Padove).
Prvi nastop Triestine na domačih tleh je zapustil pri gledalcih mešane občutke, predvsem pa grenek priokus zaradi nepravičnega poraza, ki ga je moštvo utrpelo proti višje kvotiranemu nasprotniku.
Tržaško moštvo je pokazalo namreč mnogo lepih potez, čeprav bo moral v napadu trener Radio še precej popraviti. Tudi sredina igrišča je zlasti v prvem polčasu šepala, čeprav, sta se Varnier in Giacomini požrtvovalno trudila. Nasprotniki so morda Tržačane podcenjevali, dejstvo pa je, da so bili predvsem v drugem delu igre popolnoma v oblasti domačinov in je moral rezervni vratar Galassi večkrat poseči po Tumiatijevih in Si-garinijevih prodorih.
Toda poglejmo nekoliko posameznike in posamezne dele moštva. Obramba je ohranila lansko postavo, zato je bila tudi najbolj uigran del moštva. Res pa je tudi, da so bili gostje v napadu zelo pomanjkljivi, delno po lastni krivdi, delno zaradi odličnega nastopa treh branilcev, predvsem pa Mar-tinellija. Nekoliko negotovosti je pokazal Del Piccolo, ki se je večkrat poslužil nepravilnih prijemov. Najbolj občutljiva točka moštva, srednja vrsta, Je predvsem v prvem delu tekme šepala. Posamezno so se sicer igralci potrudili in to velja za odličnega Varniera, ki je izvedel mnogo prodorov in je prisebno posluževal napadalce, kot za Giacomini ja, ki je dokazal, da bo lahko prevzel vlogo režiserja moštva zaradi svoje hladnokrvnosti in dobrega pregleda nad igro. Razočaral je le Paina, ki se ni še uigral z ostalimi.
MIIMIIIIIIIIUISIIIIIIIIIMIUlMllllllimill
Napad je relativno zadovoljil. Gledalce je že s prvim nastopom pridobil gibčni Tumiati, ki je bil pobudnik vseh najnevarnejših prodorov in bi zaslužil vsaj en gol. Zadovoljil pa je tudi Sigarini, ki je večkrat spravil v zadrego nasprotno obrambo. Pod svojim standardom je zaigral Ridolfi. V drugem polčasu je Varniera zamenjal Pestrin kar je igri vsaj navidezno pomagalo. Vseeno pa se nam je zdel Varnier boljši, predvsem kar se tiče napadalne igre. To je pravzaprav še edino vprašanje, ki ga mora Radio rešiti pri sestavi prvega moštva, mislim pa, da mu tudi ta tekma ni dokončno razjasnila položaja.
Na splošno je torej Triestina le zadovoljila. Optimizma pa je v tržaškem taboru mnogo. Zanimivo je mnenje prvega vratarja Padove, Bertossija. Igralec je povedal, da se je Padova srečala pred Trie-stino tudi z Udinesejem in Trevi-som, to je z dvema moštvoma, ki imata mnogo ambicij, a se mu je Triestina vsekakor zdela boljša.
Rezultat v takih tekmah sicer ne pomeni dosti, vseeno pa bi Triestina zaslužila vsaj izenačenje. To jasno potrjuje kronika, v kateri je govora o samih prodorih Tržačanov. 2e v 3’ Je Varnier lepo podal Sigariniju, ta pa je prehitro streljal in zgrešil cilj. V 11’ je moral Bertossi skočiti pod noge Tumaa-, tiju, v 15’ pa je vratarja rešil Ri- j dolfi, ki je zapravil izredno priložnost. Prvi napad so gostje1 izvedli v 19’, v 31’ pa so po rahlem premoru domačinov . gostje povedli. Gilardoni je lepo podal na sredo, kjer je Martinelli spregledal Car-minatija, ta pa je z glavo neubranljivo premagal Colovattija. Krasna akcija rdečih v 35’: Giacomini je lepo podal pred vrata, Tumiati je v zraku ulovil žogo in Bertossi jo je odlično odbil v kot.
V drugem polčasu je Triestina popolnoma prevladovala. V 1' je Galassi z izrednim skokom odbil v kot Sigarinijev udarec, v 6’ je Giaoominijev strel z glavo švignil mimo vratnice, v 7’ pa je Giacomini od daleč z ostrim strelom za las zgrešil dlj. Nekaj prodorov Tumiatija z desne je spravilo v zadrego nasprotnike, ki so se rešili
nuuiiiitiifntlrffffftftiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiii
najprej po zaslugi Galassija, nato pa le po sreči, ko je strel, ki je vratarja ukanil, zopet švignil mimo droga. V 41’ se je izkazal s strelom še Facca, v 44’ pa je Galassi zadnjič odbil lep Tumiatijev udarec.
uk
Prijateljske nogometne predprvenstvcne tekme
Torino — Atletlco 5:2 Fiorentina — Hiter 2:0 Milan — Sestese 14:1 Mantova — Pergolettese 3:0 Rapallo — Genoa 1:1 Portogruaro — Treviso 1:1 Lecco — Trevigliese 2:0 Savona — Sampdoria 1:0
AMERIŠKE PLAVALKE PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI
Računajo na 10 do 12 zlatih kolajn
Prosti slog in mešane proge popolna domena Američank
Danes se bo začel v Trstu tretji turnir za «Nagrado R. Pieri». Prijavilo se je 8 ekip: Bologna, Fio-renitlna, Inter, Milan. Lanerossi, Sangiorgina, Udimese, Triestina.
Plavalni spored bo na bližnjih olimpijskih igrah zelo bogat in vseboval bo vse običajne discipline, razen 1500 m prosto. Skupno bodo podelili 14 prvih mest, medtem ko so jih v Tokiu samo 8. Poskusno so v ženski spored Vključili proge 200 m in 800 m prosto, 200 m hrbtno in delfin, 100 m prsno in 200 m mešano. Ker so plavalci precej manj specializirani kot n. pr. atleti, bi prav lahko v posameznih slogih zmagovale vedno iste plavalke.
Nič posebno dobrega se ne obeta plavalkam iz Evrope in Avstralije po izbirnih tekmah reprezentanc ZDA v Los Angelesu. V Tokiu so Američanke osvojile od 8 možnih kar 6 prvih mest in skupno 15 kolajn od 24 možnih. Vsaka po tri sta osvojili Sovjetska zveza in Nizozemska, 2 Avstralija, 1 pa Franclja.
Pričakovali so, da se bodo v 4 letih posebno Evropejke približale Američankam, razlika pa je ostala še vedno zelo velika. V 14 disciplinah ki bodo na sporedu v Me-
hiki bodo plavalke ZDA skoraj gotovo zmagovale v 8, to je v prostem slogu, na mešanih progah in v obeh štafetah. Tudi če so Sov-jetinje v prsnem slogu močne je Američanka Bali na obeh prsnih progah postavila svetovna rekorda. V delfinu je samo Nizozemka Kok enakovredna Američankam, katerih pa je več in se podvig vsaj eni lahko posreči, v hrbtnem slogu pa ima nekaj možnosti Kanadčanka Tanner.
ZDA bd torej morale osvojiti vsaj 8 zlatih kolajn, kar pa bi bil zanje neuspeh: nič čudnega ne bi bil namreč zanje tudi popoln uspeh s 14 prvimi mesti, če upoštevamo, da vse Američanke na dan tekmovanja ne bodo razpoložene in da bodo morda nekatere njihove nasprotnice Istočasno v najboljši formi, potem lahko teoretično dodelimo na papirju 10 do 12 zlatih medalj ZDA. Od ostalih držav lah-ko osvojijo Sovjetska zveza, Nizozemska in Kanada vsaka po 2 zlati, brez možnosti pa se zdi da je Avstralija.
ŠPORTNI TEDEN GAJE
PLAVANJE
Še trije svetovni rekordi
LONG BEACH, 4. — V zadnjem dnevu ameriškega izbirnega plavalnega tekmovanja za olimpijsko reprezentanco v Long Beachu so postavili v moških disciplinah Se tri svetovne rekorde.
Mike Burton je preplavat 1500 m prosto v 16’08"5 ln Je s tem popravil dosedanji najboljši čas na svetu, ki je bil last Mehikanca Echevarrie za celih 19"6.
Burton Je ob obratu na 800 m Izboljšal tudi ta svetovni rekord in sicer s časom 8'34”1. Prejšnji rekord je postavil Francoz Luyce s časom 8'42”.
Tretji svetovni rekord zadnjega dne pa je padel po zaslugi štafete 4x100 m prosto, v kateri so plavali Zac Zorn, Steve Rerych, Ken Walsh ln Don Schollmder v času
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIimillllllHlMIItMIIIIIII
OBVESTILO
SD Primorje vabi vse svoje (la ne in vaščane na sestanek, ki bo danes ob 21. uri v Soščevi hiši na Proseku. Prisoten bo tudi občinski odbornik za šport Ceschia. Na sestanku se bomo pogovorili o gradnji novega igrišča n». Proseku.
3'32”5. Prejšnji svetovni rekord v tej štafeti Je postavila ameriška univerzitetna reprezentanca lani 6. avgusta s časom 3’32”6.
Končni obračun tega tekmovanja Je torej tak: 7 novih svetovnih rekordov, en izenačen svetovni ln dva nova ameriška državna rekorda.
Lepo odbojkarsko srečanje med ekipama Bora in Sokola
Napovedovanje favoritinj je lahko samo v nekaterih panogah: Debbie Meyer je premočna na progah 200 m, 400 m in 800 m prsno, Olaudia Kolb pa na mešanih progah. V delfinu so na vsaki progi tri enakovredne Američanke, v prsnem slogu pa od Američank lahko zmaga predvsem Cathie Bali na obeh progah, na 100 m pa tudi druge. Od Sovjetinj so možne zmagovalke Prozumenščikova, Babani-na. Podanjakova m Grebenikova. Američanki Hall ln Watson sta trenutno najboljši na 100 m in 200 m hrbtno, le malo pa zaostaja Kanadčanka Tranner In nekaj možnosti ima tudi Francozinja Du-prez, vredna naslednica slovite Ca-ron.
Na progi 100 m prosto je v veljavi še vedno najstarejši svetovni plavalni rekord Dawn Fraserjeve 58"9 iz leta 1964. Rezultati iz Los Angelesa so pokazali, da bo tudi rekord Fraserjeve letos po vsej verjetnosti padel, če bo postala nova rekorderka Pedersen. Henne ali Gustavsson še ni mogoče napovedati, da pa bo padel nov rekord je skoraj gotovo.
V ženski tekmi so Bazovke pokazale v srečanju z Breiankami precej slabšo igro, kot proti Sokolu
Vreme spet ni bilo naklonjeno organizatorjem športnega tedna Gaje v Padričah. Dež, ki je začel močno padati v večernih urah je prisilil organizatorje, da so obe odbojkarski tekmi, ki sta bili na sporedu, preselili v Trst in so ju odigrali v dvorani stadiona «1. maj».
BREG — ZARJA (ženske) 2:1
(15:8, 13:15, 15:10)
BREG: Corradini, Slavec, Foraus, Rapotec, čuk, Turk.
ZARJA: Bandelj, Vodopivec, Križ-mančič M., D. in S., Čufar, Žagar in Terčon.
SODNIKI: Rigoni, Marcon, Pap-pacoda.
V tem srečanju Je glavno zanimanje veljalo Zarji. Bazovke so v preteklem srečanju s Sokolom s svojo Igro res presenetile in ljubitelje naše odbojke je zanimalo, če bodo to igro ponovile tudi v tekmi z Bregom. Bazovke pa so pritekle na Igrišče brez svojega kapetana Sonje Križmančič in tako se pričakovanja niso izpolnila. Igrale so zelo raztrgano, grešile servise, napada skoraj ni bilo, pa tudi obramba je močno šepala.
Breg na drugi strani mreže tudi
pokazal nič posebnega: dekleta več ali manj Improvizirala, v
napadu so često startala z udarcem na žogo, ki je bila zrela le za dvig S' prsti ali podlahtmi. Dokaj zanesljivo (čeprav še brez po-
DANAŠNJI SPORED
Bližanje
Nastopa 16 ekip in sicer: Sokol 3, Repen 2, Bor 2, Gaja 4, Kras 5. Začetek ob 19.30.
JUTRI
Odbojka
19.30 Kras • Gaja (moški), 20.45 Gaja • Sokol (ženske), 22.00 Bor - Zarja (ženske).....
trebne ostrine) je zaigrala Rapot-čeva, ki se je izkazala ob mreži in v polju.
BOR — SOKOL (moški) 2:0
(15:8, 15:10)
BOR: Jurkič, Vodopivec, Mijot, Orel, Fučka, Uršič, Plesničar, Marc, Veljak.
SOKOL: Pertot, Starec, Radovič, Ušaj, Franko, Danev, Caharija. ,
SODNIKI:	Marcon, Cattaruzza,
Pappacoda.
Rezultat tega srečanja je bil praktično znan že vnaprej. Razlika
med kakovostjo obeh ekip je pač prevelika, da bi lahko Nabrežinci upali na kakršnokoli presenečenje. Kljub temu pa je treba priznati, da so od časa do časa zaigrali zelo dobro in to v napadu in obrambi. Igrali so živahno, ostro in brez manjvrednostnega občutka. Za to šesterico je res škoda, da ne trenira redno, saj so njene potencialne možnosti res velike.
Borovci so zaigrali zelo dopadljivo. Nekoliko šihkejši nasprotnik jim je dovolil, da so pokazali nekaj lepih taktičnih potez, s katerimi so krepko zmedli nasprotnikovo obrambo. Res pa je tudi, da vadijo varianto novega sistema šele malo časa in zato pride včasih tudi do spodrsljajev, med katere bi vključili vsekakor še vedno nezadosten pregled podajača nad položajem, v katerem se nahaja lastni tolkač.
Tekma pa je na splošno Kljub razliki v kakovosti obeh šesteric zadovoljila vse: občinstvo, zmagovalce, pa tudi poražence.
V Izločilnem delu tega turnirja morajo odigrati le še dve moški tekmi: Kras — Gaja in Olimpija — Bor. Kot kaže, se bosta uvrstila 7 finale Kras in Bor.
V štafetah bo premoč ZDA najbolj očividna. Na progi 4x100 m prosto se obeta ZDA vsaj 6 sekund prednosti, na 4x100 m mešano pa še več. ZDA bodo tu lahko razvrstile v vsako disciplino plavalko, ki je svetovna rekorderka ali ji do rekorda manjka le malenkost. Zanimivo ln presenetljivo je, da v mešani štafeti lahko zelo veliko doseže Jugoslavija. V hrbtnem slogu spada Zdenka Gašparac med najboljše v Evropi, v prsnem je Djurdja Bjedov prav na 100 m med boljšimi na svetu in bo finalistka morda tudi med posameznicami, v prostem pa je Mirjana Segrt tudi med najhitrejšimi na svetu. Ana Boban se bo do iger seveda posvetila delfinu in bo izpolnila to praznino, ker zelo dobre plavalke delfina v Jugoslaviji sedaj ni. Težko je govoriti o mestu, ki hi ga Jugoslavija lahko zasedla, ker pa vsaki ekipi manjka ta ali druga disciplina se lahko zgodi, da pridejo Jugoslovanke tudi do bronaste kolajne.
— lin —
Ekipi Izole in Gaje, ki sta prvi igrali na novem igrišču
Seslerki Bora in Ljubljane pred prijateljskim srečanjem
Danes govorimo o
• ••
Po dvomesečnem premoru bomo z našo rubriko nadaljevali in najprej preglejmo nastope naših društev v teh poletnih mesecih.
Delovanje v juliju in avgustu je bilo omejeno na skoraj izključno prijateljska srečanja. Edina panoga, v kateri so bili nastopi številni in tudi uspešni, je atletika. Kljub splošnemu mrtvilu pa moramo omeniti dva uspeha, ki sta v letošnjem poletja izstopala, prvega je dosegla Sonja Pernarčič z vključitvijo v državno reprezentanco, drugega pa Sonja Lukač s šestim mestom v drZavi na tekmovanju v Sieni.
ATLETIKA
30. VI. Bor nastopa z moškimi in dečki na tekmovanju v Prada-manu pri Vidmu 29. VI. V Trstu deželni miting za ženske v organizaciji Bora-Vidnejši rezultat: met krogle 1. S. Lukač 10,65. Nastop mladih borovk na deželnem tekmovanju v Trstu, katerega je priredila Edera.
Borovci nastopijo na mitingu za pokal Schnabl.
VII. Atletska tekmovanja v Trstu in Gorioi za člane in mladince z udeležbo Bora.
V Sieni S. Lukač šesta v državi v metu krogle, in 4. VIII. V Trstu peteroboj ln deseteroboj v organizaciji Bora. Odličen uspeh D. Švaba (III. mesto). Nastop Bora na mednarodnem prvenstvu Kranja.
Bor nastopi na tekmovanju CSI v Trstu.
14. VII.
21.
27.
VII.
28. vn.
3. VIII.
15. VIII.
31. vm.
ODBOJKA
MOŠKI:
D liga:
Bor — Kras	3:1
Gasilci TS — Olimpija 3:2 Kras — Lib. Turriaco 3:0
Prom. liga:
7.
11.
30.
VH.
VII.
VI.
6. VII.
ŽENSKE:
Olimpija — AGI Kras — Olimpija Gasilci TS — Kras Acegat — Polet Breg — Gasilo! TS Aurora — Breg AOEGAT — Sokol
3:1
3:0
3:0
3:0
3:1
2:1
2:0
20. in 21. VII.
10. in 11. VIII.
20. in 21. VII.
NOGOMET
Turnir Slovana v Padričah: 1 Sokol, II. Zarja, sodelujeta Breg In Gaja.
II. Trofeja Sokol v Nabrežini! I. Part. Reka, II. Part. Celje, IB-Sokol.
Sonja Pernarčič nastopi v državni reprezentanci.
14. VII.
KOŠARKA
21. VII.
is. vin.
25. VIII.
Pokal veteranov: fin. za III. mest® Trebče — Prosek 3:1 fin. za I. mesto Kcmtovel — Križ 5:4 po enajstm.	.
Veterani: Triestina Sv. Križ 5-* Triestina — Vesna 10:0 NK Koper — Primorje 7:0
BALINANJE
29.	VI.
30.	VI. 17. VIII. 24. VIII.
Maribor 66 — Bor 78:47 Branik — Bor	50:37
Part. Sežana — Bor 50:43 Bor — Tone Čufar 54:42
22. in 28. VII.
PLAVANJE
Tekmovalci Gaje nastopijo več balinarskih tekmovanjih.
4. VIII.
Sokol nastopi na plavalnem tingu v Novi Gorici
llltllliniHlllllllllllllllllllllllllllirilllllllljlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMIIIII"""1""
A
HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA
Na obeh koncih lestvice stanje še vedno nejasno
matematično gotov obstanek v Hgi.
Treba bo torej še počakati S® položaj razjasni bo treba P°\. katl še eno kolo, ki bo lahko ™
vedalo marsikaj zanimivega.
dy bo namreč gostoval v Breg)
in njegov poraz bi znova dop11^.
Kljub vrsti zanimivih spopadov n; štirinajsto kolo prineslo nobene razjasnitve na obeh koncih lestvice. Candy je s pomembno zmago nad Novaro napravil velik korak proti naslovu, Triestina pa je v neposrednem spopadu odpravila Laverdo in se usidrala na drugo mesto. Kljub temu pa je še vedno položaj nerazčiščen, saj bo morala trenutno vodeča ekiipa v naslednjih kolih potovati na igrišča o-stalih tekmecev, kjer bi lahko njen naskok popolnoma skopnel.
Novara je po pričakovanju napela vse svoje moči, da bi osvojila v Monzi vsaj eno točko. Po prvem polčasu je bila celo v vodstvu (po zaslugi Zafinettija), v nadaljevanju pa so domačini po kakovostnejši igri, ki je potrdila njihovo Izredno kondicijo, kmalu postavila Izid na varno. Sele v zadnji minuti je Zafinettl znova zmanjšal razliko.
Težje je bilo delo Triestine, ki nadaljuje svojo pot in še vedno zasleduje prvo mesto. Tekma z Laverdo ni bila lahka, čeprav so Tržačani že vodili z 2:0. Nevami Ba-
tistella se je namreč po začetni zadregi pred Cervom kmalu razigral in je dvakrat presenetil Marija, tako, da je bilo sredi drugega polčasa treba začeti vse znova. K sreči je Martellani kmalu zopet povedel domačine v vodstvo in tokrat za goste m bilo več rešitve.
Ostale tekme so bile važne le zaradi borbe za obstanek. Bassano je brez težave odpravil Oderzo ln se mu je tako oddolžil za poraz v petem kolu (tedaj je Ignis osvojil edini točki tega prvenstva), Amatorl Modena pa je na lastnem Igrišču odpravil Follonico, ki je tako vedno bolj osamljena na predzadnjem mestu. Za moštvo Iz Toskane obstaja samo še ena možnost rešitve, to je zmaga v sobotni tekmi z Bassanom.
Ferroviario Je doživel v Valdagnu hud poraz, kakršnega po zadnjih nastopih nismo pričakovali. Domači Marzotto se je s tem oddolžil za prejšnji poraz, sicer pa sta obe moštvi že na varnem. V soboto bodo Tržačani sprejeli v goste O-derzo tn z zmago bi dosegli tudi
možnost osvojitve državnega stva tako domačinom kot Za slednjo pa bo spodrsljaj 0 ^ dyja nekaj pomenil le če •"‘Le. vrnila nepremagana iz Mo®), kjer jo čaka zelo težko delo-pa iz Modene sicer še ni n®
nem. je pa v zadnjih kolih - ,gt. zala, da se vrača v najboljšo mo. Novara je že izločena be za naslov, saj znaša ostanek že pet točk. MiniTV«r-možnosti ima le, če premaga za
zotto. Tekma Bassano -bo torej odločilna in tudi le j*-
uspeh gostov bi zapečatil u®0^0 mačinov.
Rezultati:
Triestina — Breganze 3;2 Candy — Novara 3:2 Marzotto — Ferroviario U-* Amatori — Folionlca 4:1 Bassano — Oderzo 9:1
Lestvica:			
1. Candy	14	10 3	1
2. Triestina	14	9 2	3
3. Breganze	14	9 1	4
4. Novara	14	8 2	4
5. Marzotto	14	6 1	7
6. Ferrovia.	14	6 1	7
7. Amatori	14	4 4	6
8. Bassano	14	3 5	6
9. Folionlca	14	4 1	9
10. Ignis	14	1 0	13
l3
5VH *
44:27 )S
69:^ ji
64:36 jj
4o:*? [3 45:56 „ 43:44 jj 40:39 3
33:60	,
23:76
1 ►
27.
( B. TRAVEN )
General iz džungle
Toda na drugem koncu mize je stal petlitrski sodček dobrega starega comiteca in za mizo ni bilo nikogar, ki ne bi imel rajši comiteca. Zakaj, comiteco lastnika Sante Cecilije je slovel po vsej državi. Žgali so ga na finci in ga točili šele takrat, ko je bil vsaj pet let star.
V patiu in vzdolž stebrišča so sedeli vojaki, ruralesi, federalesi, oskrbniki in nadzorniki zmagovitih finquerosov pri jedi. Zaklali so dve svinji in tele, da bi pogostili nepričakovano veliko množico bojevnikov. Ta množica krepkih jedcev je kaj dosti pospravila pri enem kosilu. In finquerosova žena, dona Guillerma, je zaskrbljeno mislila na to, kaj bo storila, če se bo ta vojska vgnezdila tukaj za ves teden. Ni se bala za meso ali koruzo. Bala se je za sol, sladkor, kavo, za krožnike, pladnje, prtiče, nože, vilice in žlice, ki so izginjale. Vojaki in oskrbniki so seveda vsi jedli s prsti. Toda kljub temu so bile žlice potrebne. In ne samo v patiu, temveč tudi za mizo, kjer so jedli oficirji, je bilo po vsakem obedu število posode, vštevši krožnike in pladnje za kavo, manjše. To se ni dogajalo tako, da bi te predmete kratko malo kradli. Toda eden izmed jedcev je zalučal svojemu slugi skodelico v glavo, da bi ga spodbodel, če ga je bil poklical in ta ni prišel. Kdo drug je hotel spoditi pse, ki so se smukali jedcem med nogami, da bi pobrali kosti, pa je zalučal vanje nož in žlico. Kdo drug je spet čutil potrebo, da bi pokazal svoje umetelnosti in je pri tem lovil ravnotežje s skodelicami, krožniki in skledami tako dolgo, da se je zrušila cela piramida in je šlo vse na kose.
Spet drug je znal čarovnije z vilicami, žlicami in noži, pri čemer se je pribor tako zvil in polomil, da ga je umetnik lahko skril v usta ali za uho. Uspeh je bil nepopisen, toda nožev in žlic ni bilo več mogoče uporabljati. Vendar je tretjina predmetov izginjala po običajni poti in dona Guillerma je tu in tam videla, kako se žličke in nožički bliskajo iz žepov, ki so pogostokrat pripadali oficirskim uniformam.
Ruralesi in federalesi, to je njihovi poveljujoči oficirji, so računali vladi dnevnice za oskrbo na fincah. Vlada je tudi plačala. Finquero, ki je te ljudi gostil, ni dobil niti centavosa za oskrbo. Kje neki. Saj je živel v milosti diktature. Tudi si ni upal vprašati o tem oficirje. Prvič bi bilo nedostojno za cabaliera, če bi se ukvarjal s takšnimi malenkostmi, drugič pa bi mu bil poveljnik dejal: «Querido amigo mio, morali bi biti veseli, da smo premagali upornike. Ko ne bi bili prišli, ne bi stali niti zidovi na vaši finci in ni tako gotovo, če bi vi še živeli.« Ker je finquero prav dobrO vedel, da bo dobil takšen odgovor, mu ponos ni dovoljeval, da bi ga izzval.
Patio je bil poln mož. Tukaj niso bili samo vojaki, ki so čepeli na tleh in si polnili vampe, ampak tudi peoni, njihove žene, hčere in sinovi, ki so stregli ali postajali naokoli in gledali, kako se vojaki mastijo z jedjo, ki je peoni niso nikoli dobili, čeprav so vse to tukaj pridelali.
Tudi vojaki, oskrbniki in nadzorniki so se zalivali s comi-tecom. Zanje je finquero postavil na patio orjaški lončeni vrč, ki je držal petdeset litrov. Ta mogočni vrč je bil tri četrt poln comiteca. Seveda ni bil isti dobri comiteco, ki je stal na mizi v majhnih sodčkih. Bil je ostanek dobrega čistega comiteca, zelo mlad In močan in čist kot voda.
Ob dobri jedači in obilnem comitecu je kmalu postalo prav veselo, žene in hčere peonov in indijanske dekle so polovili in morale so plesati, če, so hotele ali ne. Nič ni pomagalo, če je dona Guillerma zvala svoje dekle in ženske od vojakov, da bi preprečila nesrečo. Vojaki so bili gospodarji in so se lahko smejali finquerovl ženi nesramno v obraz.
Niti dve uri nista minili, ko je švignilo sem in tja skozi zrak, ki je bil močno okajen od velikih kresov v patiu, kakih petdeset krogel iz revolverjev. Nekaj peonov jo je skupilo in odplazili so se v svoje kolibe. Dva vojaka in en oskrbnik so se kar pripravljali, da jih naslednjega dne zagrebejo, in kakega pol ducata vojakov in nadzornikov je odšlo v veliko sedelno dvorano, kjer so jim morali ustrežljivi tovariši nuditi prvo pomoč. Nato je bilo vse spet prijazno in spravljeno.
Ujetniki so bili zaprti v corralu, tamarju za konje in krave. Nihče se ni potrudil, da bi jih odvezal. Se zmeraj so bili zvezani in omotani, kakor so jih bili privlekli. Kot svežnji so ležali na golih tleh corrala, ki so bila razmočena od konjskega blata in kravjekov.
Štirje vojaki s karabinkami na kolenih so sedeli na gredi tamarja in stražili ujetnike. Nejevoljni so bili, da morajo tukaj stražiti, medtem ko se njihovi tovariši lahko zabavajo v patiu. Naslednja straža je bila še bolj zlovoljna kot prejšnja, ker je morala zapustiti slavje, da bi stražila te ušive indijanske svinje.
Peoni s fince so se boječe približali in dali ujetnikom vode in nekaj prgišč kuhanega fižola. Nenehno so se bali, da jim bodo stražarji porinili karabinke v trebuh, ker izkazujejo milost ujetnikom. Toda vojaki so bili tako nejevoljni, da niso pazili na to, kaj počnejo peoni, le da niso odvezali lasov, s katerimi so bili zvezani peoni.
Poročnik 1'ederalesov je vstal ln odšel v temen kot v patiu, nedaleč od tistega corrala, ker je čutil prevelik pritisk tople vode. Sel je tesno ob ograji in si poiskal kraj, kjer sta se dva ujetnika naslanjala na gred.
«Kar sedita, kjer sta, svinji,» je dejal poročnik, ko sta se skušala muchachosa odplaziti, da bi se izognila toplemu vodnemu curku. Muchachosi se niso več dalje premaknili, ampak so ostali na mestu.	'•
»Ušive in usrane svinje, morali bi se čutiti počaščene, da se je oficir federalesov toliko ponižal, da vas je nascal, ste
razumeli? Odgovor!«
«Si jefecito! Da, gospodar!« sta ponižno dejala muchaC in se nista premaknila	z mesta.	$	o
Poročnik se je vrnil k mizi. Ko je videl, da trenutn0 v bližini finquerosova žena in hčere, da bi slišale, je P° svojo najnovejšo oficirsko pustolovščino.	, ifi
Nastal je glasen smeh m vsi, oficirji in tinqueroSLr* zaradi pomanjkunja boljše glasbe in plemenitejšega P0®.^0^ okrog mize po vrsti vstali, šli corralu, poklicali ni)UC&*L: prav k sebi k ograji in jih oškropili, oziroma kot so S°v «Namakanje prašičev.«	^
In v naslednjih urah, če je kdo čutil potrebo, ie »namakat prašiče«.	od’
Ko so vojaki, oskrbniki in nadzorniki po naklju^ 59I0 krili to ugodno mesto izlivov, so tudi ti oponaša11 vr svojih oficirjev, dokler ni neki capitan ruralesov to Pr^c^ dal, ne iz porajajočega se sočutja do zasramovanih m«0^ sov, ampak iz čuta, da vojaki nimajo pravice up°f8.j f istega mesta za svoje telesne potrebe, ki so si ga lz*,raived1< spodje oficirji in caballerosi, ker bi to prav lahko Prl do brisanja razlike med čini.
10
Brž ko so si naslednje jutro oficirji in caballerosi z 11 ^
mi prsti otrli oči in so jim dekle ponudile skodelic1? . jd
Inim sladkorjem,^*eV8[)Jl
črne kave, oslajene z rjavim grozdnim tranjo pijačo, je major zaukazal, naj se začne z®1 ujetih upornikov.
Major je bil vojaško sodišče. Hkrati je bil tožilec. J? p in zadnja instanca. Drugi oficirji in finquerosi so atz{eir sedeli okoli kot prisedniki. Njihova dejavnost se je ota*t tfe' samo na to, da so predlagali posebno otipljive kazens* j,/ tode, da bi iz tega napravili svarilni zgled, ki g» ”e pozabili v sto letih.
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECJCH1 b, II., TELEFON 93-808 ln «4-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno ^ dP vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaške?9 w| I? Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak trna v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali ogl*si _______________________beseda — Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubblldtk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega H.dfaJ Trst