GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC 10GAŠKE NOVICE Februar 1974 Št. 2 Naša tovarna Opravljene naloge Delovne organizacije so ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in posebnega občinskega štaba opravile pomembne naloge pri uveljavljanju in utrjevanju poglobljenega in zlasti neposrednega uprav- Akcija v zvezi z ustanavljanjem TOZD je bila končana ob koncu leta 1973. Med našimi delovnimi organizacijami je oblikoval TOZD le KILI Logatec, Valkarton je postal TOZD kartonažne tovarne Ljubljana, enak status pa so dobile tudi poslovalnice Mercatorja; in sled- njič, tudi obrat GG v Logatcu je postal TOZD GG Ljubljana. Do konca 1973. leta so tudi vse delovne organizacije opravile predzaznambo na gospodarskem sodišču, takoj po novem letu pa so povsod stekle priprave na registracijo. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE Pred desetim kongresom ZKJ STRAN 2 Predstavljamo vam: Jože Kobal — TOZD Drobno pohištvo STRAN 3 Stanovanja gradimo STRAN 5 Nova šola v Gornjem Logatcu STRAN 7 ( RAZPIS • INTERESENTOM ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE! Da bi razpolagali s podatki o predvidenih gradnjah in popravilih stanovanj za leto 1974, prosimo vse delavce KLI Logatec, da najkasneje do 1. marca 1974 vložijo prijavo za dodelitev posojila v splošnem sektorju. V VLOGI NAJ NAVEDEJO: — območje, kjer gradijo ali nameravajo popravljati stanovanjsko hišo, — dokumentacijo, ki Jo že imajo (gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za popravilo), — višino že doslej prejetih kreditnih sredstev, — čim realnejšo višino potrebnih sredstev s predračunom za dela, ki jih nameravajo plačati s krediti. Nova stanovanja za naše delavce Pred desetim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije Komunisti Jugoslavije se že dalj časa pripravljajo na svoje republiške kongrese ter na X. kongres ZKJ. Glede na to, da je zveza komunistov vodilna politična sila v naši družbi, kongresi, ki so pred nami, niso pomembni samo za ZK, temveč so tudi najpomembnejši politični dogodki v določenem zgodovinskem obdobju razvoja naše družbe. Zgodovinski pomen je v tem, da kongresi zveze komunistov dajejo najbolj poglobljene ocene družbenih dogajanj v minulem obdobju ter smernice za nadaljnji razvoj in odpravo perečih vprašanj razvoja samoupravnega socialističnega sistema. X. kongres ZKJ bo imel velik pomen, poleg tega, da smo dosegli pomemben družbeni napredek, smo bili soočeni z negativnimi pojavi in težavami v zvezi komunistov in v celotni družbi, ki so bile v nasprotju s sprejetimi usmeritvami in s stališči devetega kongresa ZKJ. Ti pojavi so privedli do 21. seje predsedstva ZKJ in pisma predsednika Tita. X. kongres bo moral temeljito razčleniti idejno in akcijsko krizo zveze komunistov, torej krizo, kije z 21. sejo predsedstva ZKJ in poznejšo razgibano politično aktivnostjo že doživela pozitiven razplet, saj vseh družbenih napak še nismo v celoti osvetlili in še manj izkoreninili. Ta kriza se je posebej odražala v vse bolj izrazitih težnjah, da se oslabi razredna enovitost in povezanost zveze komunistov z njeno socialno bazo, še posebej pa z neposrednimi proizvajalci z name- nom, da bi jo odrinili na rob družbenega dogajanja in s tem onemogočili kot vodilno politično moč. Takšno stanje v zvezi komunistov se je nujno povezalo z vsesplošnimi družbenimi razmerami, za katere so bili v tem obdobju značilni zlasti: zastoj v razvoju samoupravljanja, gospodarstva, obujanje nacionalističnih, tehnobirokratskih in libera-lističnih teženj, krepitev Številnih odtujenih centrov ekonomske in družbene moči, vse večje odtujevanje presežka vrednosti neposrednim proizvajalcem, večanje socialnih razlik, kar je pripeljalo do zaostritve socialnih nasprotij. Vse to je vplivalo in resno ogrozilo osnove razvoja naše samoupravne socialistične družbe. X. kongres Zveze komunistov bo zato zelo kritično in objektivno ocenil dosedanjo aktivnost ZK in celotne družbe. S tem kongresom bomo začrtali novo obdobje stabilnega vzpona, družbeno pomembnost in politično učinkovitost zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih sil ter vzpon pri celoviti izgradnji samoupravne socialistične družbe. Zelo velika aktivnost in ustvarjalnost komunistov po 21. seji predsedstva ZKJ in pisma tov. Tita ter resne priprave na republiške in pokrajinske kongrese utemeljujejo naša pričakovanja. Vse priprave na X. kongres ter vsa dosedanja politična aktivnost in idejna usmerjenost ZK očitno dokazujejo, da X. kongres ne bo spremenil ne osnovnega cilja naše družbene ureditve ne družbene vloge ZK. Torej je odveč bojazen, ki se že nekaj časa pojavlja v nekaterih družbenih okoljih, da bi lahko s tem kongresom spremenili dosedanjo družbeno-politično smer in zožili socialistično demokracijo, hkrati pa okrepili etatistič no-birokratske oziroma stalinistične težnje v ZK in naši družbi, torej težnje, s katerimi je IV plenum CK ZKJ in IX. kongres ZKJ zelo dosledno obračunal. Iz izhodišč za pripravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ lahko sklepamo, da bo le-ta naložil jugoslovanskim komunistom naslednje naloge: nadaljnja krepitev samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, torej ustvarjanje takšnih družbenih pogojev, ki lahko zagotovijo vodilno družbeno vlogo delavskega razreda in omogočijo delavcu v združenem delu, da neposredno upravlja s pogoji in rezultati svojega dela. To pomeni dosledno uveljavljanje ustave v TOZD in v krajevni skupnosti ter delegatskega sistema; - .izpopolnjevanje gospodarskega sistema iti stabilizacije celotnega gospodarstva ob zagotavljanju enakomerne rasti materialne proizvodnje, produktivnosti dela ter realnega življenjskega standarda delovnega človeka, uveljavljanje načel delitve po delu in odpravljanje vzrokov ter posledic socialnih razlik v naši družbi; - krepitev obrambne sposobnosti družbe na načelu SLO ter afirmiranje politike ne- uvrščenosti in miroljubne ko-eksistence na področju mednarodnih odnosov, krepitev svetovnega miru in odprava žarišč mednarodnih sporov; - krepitev družbene pomembnosti, idejne enakosti in organiziranosti ZK, ter globlje povezanosti z delovnim ljudstvom. O vseh teh vprašanjih bo bo kongres sprejel sklepe in stališča ter s tem ustvaril idejno in akcijsko osnovo za uspešno delovanje komunistov v pokon-gresnem obdobju. X. kongres ZKJ se pripravlja v resnih gospodarskih, notranjih in zunanjepolitičnih razmerah. Lete se sicer izboljšujejo, vendar se v tako kratkem času do kongresa ne morejo toliko spremeniti. Razen tega imamo jugoslovanski komunisti za seboj zelo poučne izkušnje iz minulih let in še posebej pri uveljavljanju pisma tov. TITA in IB ZKJ, ki nas obvezuje, da kritično ocenimo družbene razmere in aktivnost ZK. Kakor vsi dosedanji kongresi ZKJ, bo imel tudi X. kongres velik zunanjepolitični pomen. Govorimo o kongresu zveze komunistov, ki že dlje uspešno in vztrajno ustvarja originalno pot razvoja svoje dežele v socializem, torej pot samoupravnega socializma v specifičnih razmerah večnacionalne družbe; in ob tem so izkušnje ZK, uspehi in težave pri graditvi takšne družbe, kot je naša, pomemben prispevek celotnemu mednarodnemu komunističnemu in delavskemu gibanju. MILAN PEKA ROVlC Lani je obiskal naš kombinat tudi Marko Bule, član predsedstva SFRJ Nova izhodišča pri nagrajevanju Uvajanje novega pravilnika o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov v KLI Sedanji pravilnik o nagrajevanju za posamezna delovna mesta je bil izdelan na osnovi klasifikacije po izobrazbi in z rangiranjem znotraj posamezne kvalifikacijske strukture. Ta metoda pa ni popolnoma objektivna, ker premalo razčlenjuje in predpisuje kriterije za zahteve na delovnem mestu. V tem času seje ta pravilnik že spreminjal, ker se je pokazalo, da je bil pomanjkljiv. Posamezna delovna mesta so se prekategorizirala iz ene kategorije v drugo, odpirala s° se nova delovna mesta, pri čemer se je le delno uporabljala metoda rangiranja. V sedanjem času povsod uvajajo nov način za ocenjevanje zahtevnosti de- lovnega mesta, in sicer na osnovi analitične ocene delovnega mesta s točkovno metodo. Ta metoda postavlja za vsako delovno mesto od 16 do 22 zahtev, vsaka zahteva pa se točkuje glede na težavnostno stopnjo. Seštevek točk pa predstavlja osnovo za določitev tarifne postavke na delovnem mestu. Za točkovno metodo pa je najprej treba pripraviti idealen ocenjevalni model, prirejen za vse specifične delovne razmere, ki se pojavljajo v delovni organizaciji. Ker so vsi ocenjevalni modeli, ki jih navaja literatura, samo splošnega značaja, smo se odločili izdelati lasten model in izvesti postopek ocenjevanja v sodelovanju z institucijami, ki delajo na tem področju. Ena takih institucij je Iskrin Zavod za avtomatizacijo. Uvodni seminar o analitični oceni delovnih mest je že izvedel njihov predstavnik 14. februarja letos, udeležili pa so se ga vsi zainteresirani predstavniki samoupravnih organov v KLI. Druga takšna institucija pa je zavod za produktivnost dela. Po preverjanju obeh metod se bodo samoupravni organi, upoštevaje ugotovitve poslovodnega organa, odločili za najustreznejšo rešitev. INŽ. MARJAN KAVČIČ Nekdo je odgovoren! Urednik našega glasila se je napotil po obratih. Z enim samim namenom: da bi vprašal naše upravljavce, kako sc počutijo na delovnih mestih, kaj sodijo o delovnem procesu, kaj o odnosih v našem kolektivu. V TOZD drobno pohištvo je pri lesni stružnici srečal Jožeta KOBALA. Takole je pripovedoval: Z delom sem kar zadovoljen, zlasti zdaj, ko so montirali za stružnicami tekoč trak. Zdaj ni treba več pobirati izdelkov in jih zlagati na vozičke, delo gre hitreje od rok. Nikakor pa nisem zadovoljen z osebnimi dohodki; zlasti moški bi morali biti nekoliko bolje nagrajeni. Ko smo si nekateri člani kolektiva v minulem letu ogledali sorodno tovarno v Borovnici, srno ugotovili, da imajo tam delavci na enakih stružnicah kljub nižji normi urno postavko 7,20 dinarjev, pri nas pa 6,50 din. Tudi v begunjskem Elanu imajo višjo urno postavko. Razpon med najnižjo in najvišjo urno postavko je tam 1:4, v naši tovarni pa, kot mi je znano, 1:4,6. Zato mislim, da bi morali pri snovanju novega pravilnika o nagrajevanju upoštevati tudi izkušnje drugih sorodnih podjetij. Kar zadeva tehnologijo sodim, da smo pri nas precej zaostali za drugimi sorodnimi tovarnami. Povsod imajo transport urejen tako, da ni treba ročno prevažati polizdelkov. V bodoče naj bi kupovali predvsem take stroje, ki nam bodo vsestransko ustrezali, tako da bo delavec čimmanj fizično delal. Nikakor ne bi smeli več do- voliti tega, kar se je dogajalo pred leti, ko smo, denimo, kupili stiskalnico za lepljenje sedežev in zanjo odšteli težke milijone, zdaj pa nihče ne dela na njej. Mnogi delavci tudi sprašujejo, kaj je s tistimi stroji, ki leže pred mehanično delavnico in tam razpadajo. Mislim, da nekdo le mora biti odgovoren za to! Še nekaj o surovinah. Vsi vemo, kako drago plačujemo les. Zato moramo vsi, ki imamo opraviti z lesom, poskrbeti za čim boljši izkoristek. Vemo pa tudi, da naši žagi primanjkuje lesa, logaška Kmetijska zadruga pa ga ima velike skladovnice. Zakaj ne bi tisti les razrezati na naši žagi in ga porabili za okna? Mi pa moramo les uvažati celo iz Sovjetske zveze in iz drugih vzhodnoevropskih držav. Zakaj odgo- Kadrovske vesti V januarju letos je bilo v našo delovno organizacijo sprejetih 11, delavcev in sicer: V TOZD Drobno pohištvo: Katarina Sen, Franc Jereb, Stane Pakiž, Frančiška Jeraj, Jusuf Rošič in Štefka Mihevc. V TOZD Stavbno pohištvo: Jožefa Mikuž, Niko Igličar, Tatjana Pirnat in Roman Lapajne. V DSSS - avtopark: Radovan Marušič Vsem novo sprejetim delavcem želimo čimboljše počutje v našem kolektivu in čimveč delovnih uspehov! V januarju pa so odšli iz naše delovne organizacije naslednji delavci: Sporazumno: Andrej Menart - TOZD Žaga, Janez Maček - DSSS uprava in Marija Križaj — TOZD Drobno pohištvo. K vojakom so odšli Stane FGančar in Ciril Furlan iz TOZD Drobno pohištvo ter Anton Udovič iz elektro delavnice. Predstavljamo vam vorni občinski organi dovoljujejo, da odhaja les z našega območja, ko pa vemo, da veliko logaških občanov dobi svoj kruh v KLI. JOŽE KOBAL - TOZD DROBNO POHIŠTVO Varstvo pri delu - temeljna pravica vsakega delavca Varstvo pri delu v SR Sloveniji močno zaostaja. Naša republika je glede nesreč precej nad poprečjem drugih republik. Zaradi nezgod pri delu izgubljamo delovne dneve, nastaja ekonomska m socialna škoda itd., skratka našemu gospodarstvu in našemu delavcu z nezgodami povzročamo neprecenljivo škodo. Prav zato je nujno na tem področju razvijati samozaščito, saj so upravljavci sposobni varovati socialno vrednoto varnosti dela. Te pravice danes jasno zapisujemo v novi ustavi, v novem republiškem zakonu o varetvu pri delu pa tudi v TOZD jih je treba jasno opredeliti. Te pravice delavcev ne bodo smele biti le napisane, temveč je nujno treba odstraniti vse ovire, ki onemogočajo, da bi delavci delali v urejenih delovnih razmerah. Naša prizadevanja za varno delo se torej razraščajo na širša področja, kjer bo naš delovni človek imel večjo možnost zagotavljati si popolno varnost. Izhodišče samoupravnega urejanja varstva pri delu- je v TOZD s posebnim samoupravnim sporazumom o medsebojnem razmerju delavcev v združenem delu ali s posebnim pravilnikom o varstvu pri delu. Prav tako bodo odločale, kaj bodo prenesle v urejanje na raven delovne organizacije kot celote. TOZD bodo dolžne tudi programirati ukrepe varstva pri delu za uresničevanje in pospeševanje varstva pri delu. Posebno natančno bodo morale opredeliti pravice, dolžnosti in odgovornosti oseb na delu. Ker .varstvo pri delu pridobiva tako v ekonomskem, tehnološkem in socialnem pomenu, ni nobenega dvoma, da je treba varstvo pri delu označiti s širšo družbeno vrednoto. Zato naj to dejavnost kontrolira širša družba prek inšpekcije dela. Te bodo v skladu s pooblastili, ki jim jih daje družba, in ha osnovi zakonov ukrepale tam, kjer varstvo pri delu še ni takšno, kot naj bi bilo. Delo na področju varstva naj postane stalna pravica in dolžnost ne samo delavcev, temveč tudi vseh družbenih dejavnikov. Veliko bo treba še storiti, da bomo odpravili vse probleme, ki tarejo varstvo pri delu in zaradi katerih se nezgode še vedno tako ponavljajo, kot so: - pomanjkljivo znanje o odgovornosti in varnosti pri delu, -. podcenjevanje nevarnosti in neupoštevanje varnostnih in požarnovarnostnih ukrepov, - neurejenost delovnih mest in zastarelost delovnih priprav in naprav, i - naglica pri uvajanju delavcev na delo, ■ - slaba higiena dela. Predvsem bomo morali razvijati subjektivni interes delavcev, da bodo v TOZD zagotovili čimboljše razmere. TOZD so dolžne programirati ukrepe varstva pri delu, skrbeti za uresničevanje tega programa in tako uresničiti napredek varstva v prid delovnega človeka. M. L. PRIZADEVANJA SO BILA USPEŠNA V preteklosti so bile delovne razmere skladiščnih delavcev sila slabe. Delo je bilo povsem težaško. Pri nas so še delavci, ki so delali na takšnih delovnih mestih, čeprav mnogi med njimi niso več sposobni opravljati težkih del. Večina ve, da morajo delati skladiščni delavci na prostem, torej v dežju in snegu, v mrazu in vročini; včasih tudi ni bflo nikakršnih zaščitnih sredstev ali naprav. Transport žaganega lesa iz žagalnice na skladiščni prostor so delavci opravljali z vagončki, kar je bilo zlasti naporno v zimskem času. • V SKLADIŠČU ŽAGANEGA LESA ZDAJ ŠE PREPIH! Z dograditvijo novega žagarskega obrata pa se je način dela skladiščnih delavcev bistveno izboljšal. Kop lesa ne letvičimo več na prostem; zložaje zdaj napravimo v sortirnici, nato pa jih viličar pripelje v skladišče žaganega lesa in jih postavi v kope. Tako skladiščen les se kvalitetneje suši, odprema v proizvodnjo pa omogoča boljše izkoriščanje surovine, saj se le-ta nc kvari pri podiranju kop, kot se je to dogajalo poprej. Način dela se je v primerjavi z delom v stari žagalnici v mnogočem spremenil. Toda delo je še vedno naporno, predvsem pozimi, ko je hud mraz. Temu bi se lahko izognili in si ustvarili še boljše delovne razmere, če bi zgradili zaprto sortirnico, tako da ne bi bilo več prepiha in bi delavci svoje delo laže opravljali. V tem primeru bi delavci imeli občutek, da podjetje resnično skrbi za njihovo zdravje in delovno počutje. Slej ko prej bomo to tudi morali storiti, sicer se bo še naprej dogajalo, da bodo delavci v skladišču žaganega lesa zapuščali svoja delovna mesta. Slavko Šinkovec POPRAVEK V 1. letošnji številki Logaških novic smo poti sliko na 3. strani objavili napačen podpis, ki bi se moral pravilno glasiti: V počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade so v mali dvorani Narodnega doma v Logatcu razstavljali trije likovni samorastniki: Tilka Muellcr, Miro Prem k in Matija Pcčcnik. Zdravljenje influence je samo simptomatsko, ker še nimamo specifičnega zdravila, ki bi delovalo na virus influence. V po-štev pridejo zdravila, ki zmanjšujejo temperaturo in oblažu-jejo bolečine. Poleg tega moramo bolniku dati lahko, toda kalorično in vitaminsko bogato, hrano ter dovolj tekočine. Bolnik mora ležati, dokler ima vročino in še nekaj dni po tem. Več zdravil pa imamo pri komplikacijah influence. Komplikacije' influence so včasih zelo hude, zato večkrat dajemo otrokom in starejšim osebam ter tistim s kroničnimi boleznimi kar na začetku bolezni antibiotike, Če pa bi seveda preventivno antibiotično zdravljenje pospešili, bi bilo to nesmiselno in predrago. Ker proti gripi še nimamo specifičnega zdravila, so uvedli profilakso, ki poleg drugega zajema tudi vakcinacijo proti in- fluenci. Tudi v KLI smo zaradi večje obolelosti delavcev in zaradi precejšnje izgube delovnih dni prešli na aktivno imunizacijo. Cepiti smo začeli 1963. leta. Uspeh cepljenja je bil zadovoljiv, in tako poslej vsako leto cepimo naše delavce. V začetku smo imeli po cepljenju precej reakcij, sedaj pa jih je tako malo, da niso omembne vredne. Podoba-obolelosti zaradi gripe je bila v minulih letih naslednja: Obolelih Izguba za gripo delovnih dni 1958 210 1160 1959 169 953 1960 243 1389 1961 188 883 1962 179 940 1963 219 1153 1964 320 2266 1965 128 884 1966 139 727 1967 107 506 1968 167 883 1969 113 739 1970 120 855 1971 135 840 1972 240 1120 Iz zgornjih podatkov je razvidno, da ima cepivo proti gripi svoje pozitivne strani. Ce bi bili cepljeni vsi delavci in drugo prebivalstvo, bi bil rezultat cepljenja verjetno še boljši. Poleg lega, da se s cepljenjem zmanjša število obolelih za gripo, se tudi bistveno zmanjšajo komplikacije zaradi gripe in tudi obolenje je lažje. Lahko rečemo, da smo v KLI, odkar cepimo proti gripi, uspeli zmanjšati obolevnost za gripo in izgubo delovnih dni. Tako smo obvarovali zdravje delovnih ljudi in zmanjšali gospodarsko škodo v podjetju. IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA ODBORA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA STANOVANJA GRADIMO! Letos naj najemnina za stanovanja ne bi presegla 12 do 15 % mesečnega družinskega dohodka Na pobudo izvršnega biroja predsedstva ZKJ in predsedstva zveze sindikatov Jugoslavije se je lani začela široka akcija za gradnjo delavskih stanovanj. Prizadevanja Zveze komunistov, da bi odpravili resne pomanjkljivosti pri gradnji in razdeljevanju stanovanj ter pri upravljanju s stanovanjskim skladom |n razpolaganju s sredstvi za te potrebe, se niso začela šele tedaj, toda po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja je zveza komunistov odločno zahtevala hitro in korenito spreminjanje odnosov tudi na področju stanovanjske gradnje. In kako poteka ta akcija v logaški občini? To je bilo tudi naše temeljno vprašanje predsedniku izvršnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada ter sekretarju občinskega komiteja ZK logaške občine MILANU PEKAROVICU. Kako daleč smo v logaški občini pri uresničevanju te akcije? V občini doslej nismo imeli organa, ki bi usmerjal in programiral stanovanjsko gradnjo bodisi v družbeni ali zasebni lasti. Delovne organizacije so po svojih možnostih reševale stanovanjsko problematiko s krediti za individualno gradnjo ter z občasnimi nakupi družbenih stanovanj. Ob tem velja še posebej opozoriti, da v preteklosti nismo reševali stanovanjske problematike socialno šibkih delavcev, mladih družin ali pa starejših delavcev, ki bodisi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa zavoljo drugih vzrokov niso mogli začeti z individualno gradnjo m si tako rešiti svoj stanovanjski Problem. V letošnjem letu pa bo vseljiv stolpič, v katerem je 11 stanovanj. Gradnjo teh stanovanj financira solidarnostni stanovanjski sklad. Začeli smo tudi že graditi 20-stanovanjski stolpič v soseski 11, to ie na območju lesnega skladišča Kmetijske zadruge Logatec. V decembru minulega leta je bila ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost, v kateri bodo delovali zbor vlagateljev, solidarnostni stanovanjski sklad, predstavniki hišnih svetov ter drugi občani. Samoupravna skupnost bo spremljala, načrtovala in reševala vso stanovanjsko problematiko in komunalno dejavnost v občini. Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj je predviden tudi obvezen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ali lahko poveste, kako se bodo zbrana sredstva v solidarnostnem skladu uporabljala? Kakšni bodo kriteriji za delitev in kakšen bo način soodločanja pri razdelitvi teh sredstev? Prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je obvezen za vse delovne organizacije na območju občine. Organizacije združenega dela po samoupravnem sporazumu vlagajo določen odstotek v sklad skupne porabe ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. Gre za 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Iz tega sklada izločajo delovne organizacije sredstva v villrii 30 odstotkov v solidarnostni stanovanjski sklad, del sredstev 25 odstotkov , pa združujejo v poslovni banki kot vezana sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje. S ptedstallrni 45 odstotki sredstev v skladu skupne porabe, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo, pa delovne organizacije samostojno gospodarijo. Sredstva v solidarnostni stanovanjski sklad prispeva tudi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Sredstev iz tega vira ni mogoče uporabiti za kreditiranje, individualne gradnje ali za nakup zasebnih stanovanj za upokojence in za invalide, temveč jih je možno uporabiti samo za gradnjo domov upokojencev ali za gradnjo družbenih stanovanj. Sredstva, ki se bodo natekla iz tega vira in ki bodo znašala tja do leta 1976 1,500.000 dinarjev, bomo uporabili za sofinanciranje gradnje doma upokojencev na Vrhniki, kamor se bo vselilo 15 upokojencev iz naše občina. Tako se je odločilo Društvo upokojencev v Logatcu, odločitev pa je podprla tudi skupščina občine Logatec. Razen omenjenih sredstev prispevajo v solidarnostni stanovanjski sklad tudi občani, ki opravljajo samostojne, dejavnosti. Del sredstev sklada so tudi anuitete iz posojil, k' so jih dobili borci NOV in drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja. V skladu s statutom sklada bo možno sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada uporabiti: - za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lasti za določeno kategorijo občanov v skladu z 8. členom Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (ta člen pravi: ..Solidarnostni stanovanjski sklad sodeluje z denarnimi sredstvi pri gradnji namenskih najemnih stanovanj v družbeni lasti za potrebe družin in občanov z nižjimi dohoki, mladih družin in starih ljud."); - za delno nadomestilo najemnin nosilcem stanovanjske pravice v skladu z odlokom skupščine občine Logatec; - za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu; za premiranje namenskega varčevanja za gradnjo stanovanj; - za kritje poslovnih stroškov sklada. V naši občini vse delovne organizacije še niso zasnovale petletnih programov razvoja stanovanjske gradnje. To otežkoČa načrtno stanovanjsko gradnjo v občini, čeprav je program zanjo pripravljen. Po programu1 bo solidarnostni stanovanjski sklad razpolagal v tem letu s približ-nb 1,500.000 dinarjev. Od 1. julija minulega leta dalje dročltho. mesečno pri Ljubljartskl bariki po iod.000 dinarjev, dU decembri minulega leta dalje pa srtib td '