PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 66 (8168) TRST, torek, 20. marca 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ PRVI DAN RAZGOVOROV V DUBROVNIKU V PRIJATELJSKEM OZRAČJU Ministra Medici in Minic poudarila nujnost nadaljnje utrditve medsebojnih odnosov Dopoldne sta se sestala ministra sama in nato obe delegaciji, ki sta se razgovarjali o aktualnih bilateralnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih - Govorili so tudi o položaju manjšin - Ni izrecnih vesti o tem, če so govorili o vprašanju meje - Pomembna vloga obmejnih pokrajin in težnja k nadaljnjemu odpiranju meje Italijanska in jugoslovanska delegacija med razgovori - (Od našega posebnega dopisnika) *UviiB ■ , * — Razgovori med zunanjima ministroma Jogij- ih kj'1. a''*e Miničem in Medicijem ter med delegacijama obeh dr- dohr»" *.? se začeli danes popoldne, so potekali v ozračju, ki odraža ?, Prijateljske odnose med obema državama. w , * w vMiiuac iticu uue m d ut lo vatna. *e n-.* °.te*u Excelsior, kjer oba zunanja ministra tudi prebivata, sta VajalciPre| S6S-tal' Vn,»„ ’ Je hajal uro in pol. Med drugim sta določila program razgo- sestala Medici in Minič. Njun razgovor v prisotnosti pre- Vorov °uV[Sti bilateralnih vprašanj,,ki so bila potem predmet razgo-deleciar°- dele9acii, ki sta se sestali v vili Lapad. V jugoslovanski blike h'1' S° bili ,udi Predstavniki vlad republike Slovenije in repu-MrH LV?,ske- Ta Prvi plenarni sestanek je trajal dve uri in pol. |p t b,lateralnimi vprašanji je bi-nih n,' yt?ra*anje obeh narodnost-vijj • anišin: italijanske v Jugosla-je g " ?■ »venske v Italiji. O tem niste, k.' jugoslovanski zunanji mi-*r;.^nič, ki je dejal: tj t>oW°r nam bo usPel° izboljšp-tako man^in na Qbeh straneh, zQ n-°a se zanju ustvarijo pogoji darsV Vse?transki kulturni, gospo-bomnl' soc’’a^ni in etnični razvoj, PozituČ lem bistveno prispevali k odnoso^mu razv°iu in izboljšanju S® rned obema državama». ku nK pa 50 na plenarnem sestan-^ani- ravnavali tri skupine vpra-n0 in gospodarske odnose, kultur-stranslfR0!!1!^"? izmenjavo ter vse-je nri 6 P0 ltlcne odnose. Kaže, da njih nr" i aterih omenjenih vpraša-£>ri do pozitivnih zaključkov. vDraSQ^-vnavanju gospodarskih šlo donj, s° Podčrtali, da je pri-kilanci V6CJe .izenačenosti v plačilni jugosln, zai;adi povečanega, uvoza dov 7Van?.k* industrijskih proizvo-Velikp „tali j°> da pa obstajajo še ditne j neizkoriščene možnosti kre-darsi,BZIrieniave m splošnega gospo-govorilPt *°delovana- Pri tem so nem J, tudl 0 trenutnem svetov-trebi ,,0netarnem položaju in o pohiti rir" se SosPc>darstva posamezno t V" skuPin držav ne zapi-Veča ■ 6r jPa..se ohrani oziroma po-gospJ^ obsČg ' medsebojnega Pravi ?^rskega sodelovanja. Raznega ifi-° ^di o možnosti skup-sodelmV? • ansk° ' jugoslovanskega niah ,va,nla;Pri investicijah in gradiš. a • tretjih državah ter ugotovi-ohrahr?,6' tem Področju že nekaj UsnP8BUJ?.clb Primerov, ki govore p Ju °?ti takih oblik sodelovanja, nič fp slovans.ki zunanji minister Mi-darstikV 0kviru razprave o gospo-PomPnhi,Vprašaniih Podčrtal izreden ki konference nevezanih držav, °bravriV , ’ru in tudi v tej zvezi Eqo aval nujnost, da se s strani nič iP e. as.tvarjajo nove težave. Mi-Jugocio •• ?hravnaval odnose med Ve ni EGS v luči obnovit- 40 dni razuma, ši bo zapadel čez l°gn !n v zvezi z razpravo o predla! ir,®6 sP°razum podaljša za tarnati* pet" tat z možnostjo av-hja . Ponovnega podaljša- no 'vnra -Vrsti je bilo tudi pomemb-vernniQ^Sanie sodelovanja med se-Koprnm -anskimi pristanišči Reko, hai nr.D ln .Trstom, sodelovanje, ki V0 moaPr,eci nepotrebno in škodlji-Drgadsebojn° konkurenco. t°rrnaln' skupina vprašanj je imela Vendar * nas!ov kulturna izmenjava*, Vor D- Pa !le v tem okviru bil godi skim Vspra 0 slovenski narodnostnem n j°st*. 'n o odnosih na obmej-šanj r°čju. Glede kulturnih vpra-bil0 žg delegaciji soglašali, da je stajajo P1110®0 narejenega, da pa ob-dosti t Se mnoSe neizkoriščene mož-vlad rier da je zato naloga obeh tildi' m ^ u.stvarita vse in med njimi dosti aterialne pogoje, da se te mož-8*avjaUreSniČi''0' V okviru tega po-seboin 36 b'i° Precej govora o med-bii 2j etP sodelovanju, pri čemer je *hačaj ^ asti poudarjen izrazito politični skj J te®a sodelovanja. Jugoslovan-črtgi Unani' minister je namreč pod-depuKl'1 lusoslpvanska ustava daje je f eri m ..Posebne pristojnosti in da Vai6c dei^ac‘ia Pogosto samo usldaje-disui ■ a^° Jugoslovani še zlasti pri-dieinm° Vepk Pomen sodelovanju ob-fepnhi i podr°čij republike Hrvaške in kuria Slovenije na eni ter deželo strag.d1 * * *-10 * Julijsko krajino na drugi 1 ter za odnose med republiko črno goro in deželo Puglie. V tem okviru je ponovno podčrtana vloga, ki jo lahko odigrata narodnostni manjšini. Tretja skupina vprašanj se je nanašala na določene aspekte političnih odnosov. Zunanji minister SFRJ Minič je na osnovi statistik ugotovil pozitiven pojav, da je prišlo med Jugoslavijo in Italijo do izredno intenzivne izmenjave obiskov parlamentarcev in političnih predstavnikov. Tako je Jugoslavija toplo pozdravila obisk načelnika generalnega štaba italijanskih oboroženih sil in sedaj predvidevajo, da bo ta obisk v kratkem času vmjen. Odprta meja z okrog 70 milijoni letnih prehodov je nekaj izredno pozitivnega in treba je narediti vse, da se prehajanje meje še olajša. Zaradi tega je potrebno še nadalje razvijati sodelovanje obeh ministrstev za notranje zadeve. Ta del razgovora je zaključil minister Medici, ki je dejal, da se na splošno strinja z osnovnimi opozorili svojega jugoslovanskega kolega, glede kulturnih in gospodarskih ter vojaških in drugih izmenjav ter izrecno omenil italijanski predlog, da bi, tako kot že v Beogradu, tudi v Zagrebu odprli italijansko čitalnico. Razgovori so se nadaljevali popoldne ob 17. uri, ko so bili na vrsti predvsem mednarodni problemi, in sicer Sredozemlje, Bližnji vzhod, konferenca za evropsko varnost in sodelovanje v Evropi ter Daljni vzhod. Opoldne sta bila Medici in italijanska delegacija na kosilu gosta jugoslovanskega zunanjega ministra, pri čemer je prišla ponovno do izraza prisrčnost, ki vlada na tem srečanju v Dubrovniku. Na koncu kosila so prinesli na mizo velikansko torto na čast ministru Mediciju, ki je danes praznoval svoj god, k čemur mu je Minič tudi čestital. Zvečer pa je Medici priredil svojemu jugoslovanskemu kolegu ift delegaciji večerjo. Razgovori se bodo nadaljevali in zaključili jutri dopoldne, sledila bo objava tiskovnega poročila, nakar bo minister Medici ob 15. uri zapustil Dubrovnik. Medici s časnikarji V nedeljo zvečer je minister Medici povabil na neforma'ni razgovor v svoj apartman v hotelu Excel-sior skupino časnikarjev iz Italije. Minister Medici je zelo sproščeno in nevezano obravnaval razna vprašanja in tudi prisotni časnikarji si niso delali zapiskov. Italijanski zunanji minister je podčrtal, da je prišel v Jugoslavijo zato, da se utrdijo dobri odnosi in da se naredi vse, kar je konstruktivnega mogoče narediti. Nato je obrazložil svoje poglede na komplementarnost obeh gospodarstev in nadaljeval, da sta minili že več kot dve leti od zadnjega srečanja zunaniih ministrov obeh jadranskih sosedov in da so se zlasti prebivalci obmejnega področja Furlanije - Juliiske krajine vpraševali, če ni morda v odnosih ka.j narobe. Prebivalstvo na obeh straneh meje, je dejal Medici, si namreč želi vedno boli odprto mejo in vedno večje sode'0-vanje ter je zato naravno, da je do tega srečanja prišlo. Nato je prišla vrsta na časnikarje in seveda je bilo takoj zastavljeno vprašanje o dokončni ureditvi meje oziroma o tako imenovanem «vprašanju cone B». Medici je bil glede tega odločen, češ da to vprašanje ni na dnevnem redu ter da se o njem ne bo govorilo in pojasnil, da gre predvsem za vprašanje «čustva», ne pa za zadevo, ki bi spadala v ospredje dvostranskih odnosov. Na pripombo časnikarja našega dnevnika, da bi bilo vendar prav, da se to «vprašanje?> odstrani z dnevnega" reda ter ha njegove vprašanje, če bo na zasedanju o nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, sklicujoč se pri tem tudi na Medicije-vo pripombo o pomembnosti manjšinskih vprašanj v Jugoslaviji, je Medici najprej ugotovil, da gre pri načelnem pristopu k manjšinskemu vprašanju v Italiji in v Jugoslaviji za dve različni količinski kvaliteti, nato pa je večkrat izrecno podčrtal dobro voljo, da se o tem razpravlja in da bi prišlo do rešitev. Spomnil se je na lastno izkušnjo, ko je bil še minister za šolstvo in ko so ga goriški Slovenci prosib za 'posredovanje ter ko je naredil vse, da bi se uredila nekatera pereča goriška šolska vprašanja. Minister Medici je pri tem z nasmeškom dejal, da je postal med Goričani očitno priljubljen, ker so ga prav pred nekaj meseci med obiskom v Gorici povabili v bar na kavo. Naš dopisnik je nato omenil zadnji zakon o šolstvu, pri tem pa dejal, da čakajo na rešitev še važna vprašanja, za kar so v parlamentu že dolgo vloženi zakonski osnutki. Nato se je razvila splošna razprava, v katero so posegli tudi ita- lijanski veleposlanik v Beogradu in nekateri drugi funkcionarji zunanjega ministrstva. Tako je bil govor o važna vlogi, ki jo ima manjšina pri trgovinski izmenjavi. Medici je kot strokovnjak za gospodarska vprašanja ugotovil, da znaša italijanski deficit 400 milijard letno in da je med odprtjem enega prvih tržaških velesejmov predlagal, da bi v tem okviru prirejah tudi študijske dlneve. V tem nevezanem razgovoru je bila tudi ugotovljena pomemona vloga slovenskih operaterjev pri reševanju letnega primanjkljaja in pri vzdrževanju gospodarskih in drugih stikov. Medici je ta del razgovora zaključil z ugotovitvijo, da se je na meji ustvarilo «ozračje izrednega razumevanja*, da je k temu mnogo pripomogla slovenska manjšina, ki ne zahteva nekaj izrednega, nekih privilegijev, in da bodo tudi o tem razpravljali, saj gre za stvari, ki se lahko rešijo, ko je rešeno osnovno vprašanje razumevanja. V tem okviru je omenil tudi prisotnost našega dnevnika na formalno povabilo ministrstva za zunanje zadeve. Glede današnjega vprašanja med zunanjima ministroma in aelegaci-jama Italije in Jugoslavije moramo ugotoviti, da so o manjšini razpravljali le na splošno iz vidikov bilateralnih odnosov. Upravičeno pa bi želeli, da bi o naših vprašanjih tekla ob tej priložnosti bolj poglobljena razprava, ki naj bi privedla tudi do konkretnih obveznosti za vsestranko zaščito celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, podobno, kot je bilo to na beneškem sestanku med zunanjima ministroma obeh držav. Prav tako moram ugotoviti, da je o vprašanjih manjšin med razgovori govoril samo jugoslovanski zunanji minister Minič in da se minister Medici tega vprašanja ni dotaknil, ali nam vsaj ni uradno znano, da bi se ga dotaknil, niti v obliki najbolj splošnega odgovora na izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra, čeprav je o manjšini precej govoril med razgovorom s časnikarji. Kljub temu pričakujemo, da bo vprašanje zaščite manjšin na ustrezen način vključeno v zaključno uradno poročilo o razgovorih. B. SAMSA ZA DOLOČITEV POLITIČNE BODOČNOSTI JUŽNEGA VIETNAMA Začetek konference med Saigonom in začasno revolucionarno vlado Prvi spori pri določitvi dnevnega reda - Dogovor v okviru štiristranske vojaške komisije o diplomatski imuniteti severnovietnamske delegacije in delegacije ZRV PARIZ, 19. — V Parizu se je da-ies začela konferenca med sai-gonsko vlado in začasno revolucionarno viado Južnega Vietnama, kot predvideva čl. 12 mirovnega sporazuma. Delegacijo ZRV vodi minister Van Hieu, Saigonce pa predstavlja podpredsednik vlade Luu Vien. Prva seja je trajala skoraj tri ure, govor pa je bil o dnevnem redu konierence, ki bo morala odločati o bodoči pohučm ureditvi južnega Vietnama, o oveh točicah sta se obe delegaciji popolnoma strinjali: gre za aennicijo tretje pohtične sne, ki bo tvorna skupno s Thieujevimi predstavnuti m z osvobodimo fronto tristransKi svet za nacionalno spravo in pomiritev. Druga skupna točka je razpis volitev. Vsekakor je treba omeniti, da so vobtve, ki jih obe strani imata v mislih, bistveno različne druga od druge: Thieu zahteva predsedniške vobtve, ZRV pa od vsega začetka vztraja pri volitvah v ustavodajno skupščino, kar je edino pravilno, saj bo morala nova ustava določiti, če bo Južni Vietnam predsedniška ali parlamentarna država. Tretja točka dnevnega reda pa je pri obeh delegacijah razbčna: po predlogu, ki so ga dali Saigonci, naj bi govorili o skrčenju oboroženih sil v Vietnamu, medtem ko predlaga minister ZRV Hieu, da bi se razprav- enotnosti. Da potek konference ne bo lahek, je bilo jasno že mnogo pred začetkom. Potek prve seje je v vsem potrdil to domnevo. Velja tudi omeniti, da čl. 12 mirovnega sporazuma, ki govori o konferenci, ne omenja roka, v katerem se mora zaključiti, pač pa pravi samo, da bi bilo zaželeno, da se konča v teku 90 dni od podpisa sporazuma. V govorih, ki sta ju oba južno-vietnamska predstavnika imela v začetku seje sta ponovila medsebojne obtožbe o kršenju premirja. Saigonski podpredsednik vlade je govoril o desettisočih vojakov in o stotinah oklopnih vozil, ki naj bi jih severni Vietnamci pošiljali na Jug. Predstavnik ZRV Hieu, je izjavil, da gre za čisto navadno obrekovanje, saj bi se Saigon ne smel dotakniti vprašanja severno-vietnamskih čet na Jugu, ker tega problema sporazum o premirju ne omenja. Hieu je tudi dejal, da ne bo mogoče govoriti o nacionalni enotnosti, dokler ne bo Thieujeva vlada spoštovala demokratičnih svoboščin in ne bo dovolila beguncem, da se vrnejo v svoje vasi, političnim organizacijam pa, da nemoteno delujejo. Obe delegaciji sta se domenili, da bo prihodnja seja v četrtek. V Parizu se je danes sestala ljalo o jamstvu demokratičnih svo- tudi mešana ameriško - sevemo- boščin in o uresničitvi nacionalne vietnamska komisija, ki mora do- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ZAČASNI REŠITVI MEDNARODNE DENARNE KRIZE Včerajšnje odprtje deviznih borz ni prinesio nobenega presenečenja Previdne menjave dolarja po sedemnajstih dneh zapore valutnih trgov RIM, 19. — V italijanskih finančnih krogih so današnje odprtje deviznih borz po sedemnajstdnevni zapori označili za zelo mirno, hkrati pa precej sumljivo zaradi nezaupanja poslovnih in finančnih krogov. V Italiji so bile sicer borze danes zaradi praznika zaprte in bodo jutri začele ponovno poslovati. Toda v ostalih zahodnoevropskih državah ter na Japonskem ni prišlo do nobenega presenečenja, čeprav so zlasti gospodarsko močnejše države Evropske skupnosti precej popustile do ameriškega dolarja. V Parizu se je dolar v odnosu do francoskega franka za malenkost okrepil, v primerjavi s kota-cijo na dan pred zaporo deviznih borz. Toda v Londonu je bila ameriška valuta sorazmerno šibka in je kotirala nižje kot so pričakovali. Nekoliko si je dolar opomogel v Švici, toda še vedno manj kot si je opomogel v zadnjih dveh tednih, ko je svobodno kotiral na edini odprti zahodnoevropski devizni borzi. V Bruslju je dolar še vedno ostal pod pričakovano ceno, v Stockholmu pa je izgubil v odnosu do švedske krone kar 5,2 odstotka. Tudi v Tokiu se ni til v primerjavi do dolarja za 17,11 odstotka. Mednarodni finančni krogi pa so bili danes najbolj pozorni na položaj v Zahodni Nemčiji. Na frankfurtski devizni borzi sta dejansko nastali zadnji dve mednarodni krizi ki sta zajeli ves zahodni svet. Tukaj je dolar pred 18 dnevi mnogo izgubil na svoji vrednosti, kar je prisililo zahodnonemške oblasti, da so po posvetovanju s svojimi evropskimi gospodarskimi zavezniki sklenili zapreti frankfurtsko devizno borzo, čemur so sledile še druge zahodnoevropske borze. Ob današnjem odprtju borze v Frank- nič okrepil, temveč se je japonski furtu pa je dolar dobro vzdržal, jen z današnjo kotacijo ovredno- I Popoldne je njegova vrednost po- Zunanja ministra Medici (levo) in Minič pred začetkom včerajšnjih razgovorov v Dubrovniku lllllllllllllll■llllmll■llIllll■llllllm^llllllllllllllllllllllUlll|||||||||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||mlllllllll||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||| V Dubrovniku so se včeraj začeli razgovori med zunanjima ministroma Italije in Jugoslavije, Medicijem in Miničem ter delegacijama obeh držav, o bilateralnih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Najprej sta se sestala samo zunanja ministra, nato pa je bilo na vrsti plenarno zasedanje delegacij. Jugoslovanski zunanji minister Minič je posebej poudaril tudi pomen narodnostnih manjšin, o čemer je govoril tudi italijanski zunanji minister Medici med nedeljskim neformalnim razgovorom s časnikarji. Uradno ni nič znanega, če sta zunanja ministra govorila tudi o mejnih vprašanjih oziroma o tako imenovanem «vprašanju cone B», medtem ko je Medici v razgovoru s časnikarji dejal, da to «vprašanje» ne lllll 1® spada v ospredje dvostranskih odnosov. Obisk ministra Medici-ja v Dubrovniku se bo zaključil danes, ko bodo izdali tudi za- ključno uradno sporočilo o raz- govorih. V Parizu se je začela konferenca med delegacijo saigonske vlade in delegacijo ZRV, ki se bosta morali domeniti o bodoči politični ureditvi Južnega Vietnama. Nasprotja so se pojavila takoj v začetku, ko je bilo treba določiti dnevni red. Prihodnja seja konference bo v četrtek. V Saigonu so se v okviru štiristranske vojaške komisije medtem dogovorili o diplomatski imuniteti članov severnovietnamske delegacije in delegacije ZRV. Po sedemnajstdnevni zapori so se včeraj ponovno odprle valutne borze v zahodnem svetu. V Italiji se bodo zaradi včerajšnjega praznika odprle danes. Prvi dan ni prinesel nobenega presenečenja. Valutne menjave, zlasti menjava dolarja, so bile, sorazmerno na živahen zahodni devizni trg, zelo omejene. Iz včerajšnjih poslov na menjalnih borzah in vrednosti, ki jo ie ameriški dolar dosegel, ni mogoče napraviti kake ocene o učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli na dveh pariških konferencah in v okviru Evropske gospodarska skupnosti proti denarni krizi. novno popustila in j‘e kljub drsečemu tečaju marke znašala manj kot je znašala stara stalna pariteta. Finančni krogi v brankiurtu ugotavljajo, da še ni mogoče oceniti, kakšne posledice bodo imeh ukrepi zlasti šestih držav gospodarske skupnosti in sklepi pariških konferenc na mednaroanem valutnem trgu. Dejstvo pa je, da so bili danes vsi devizni posli zelo previdni in zato zahodnonemški finančni krogi opozarjajo, da ni mogoče govoriti o kateri kob okrepitvi a-meriške valute. Položaj se bo izboljšal ali poslabšal šele čez nekaj tednov in tedaj bo šele videti dobre ali slabe učinke zadnjih začasnih mednarodnih dogovorov o trenutni rešitvi denarne krize. V Frankfurtu tudi opozarjajo, da brez skhcanja nove mednarodne konference, na kateri naj bi dokončno uredili vprašanje mednarodnega plačilnega sredstva, ni mogoče pri čakovati miru na mednarodnem valutnem trgu. Zanimiv je intervju, ki ga je zahodnonemški finančni minister Helmut Schmidt dal znanemu tedniku «Der Spiegel», v katerem kritizira italijansko pobtiko in njeno pomanjkljivo evropsko sohdar-nost. Schmidt poudarja med drugim, da je za sedaj Evropska gospodarska skupnost dobro prenesla denarno krizo in da je bila zavarovana evropska združitev. Pri tem pa obžaluje, da samo italijanska lira ni pokazala svoje solidarnosti. Zahodnonemški finančni minister dalje opozarja, da Italija že lanskega junija ni spoštovala pravil igre. Kljub temu pa zaključuje, da se je evropska gosp. skupnost pokazala čvrsta in v stanju, da se lahko spopade tudi z napetim položajem. Ameriški zakladni minister Shultz, ki je že dlje časa v Evropi, je sodeloval na obeh pariških konferencah in je bil tri dni na uradnih pogovorih v Moskvi, je sedaj na dvodnevnem obisku v Londonu. Z britanskimi državniki bo v teh dveh dneh obravnaval predvsem mednarodna denarna vprašanja, izvajanje pariških sporazumov in trgovinske odnose med obema državama. gatov kovinarskih delavcev, ki so se sestali v Firencah. Na tej skupščini so tudi potrdili nadaljevanje sindikalnega boja po vnaprej določenem programu, ki predvideva trideset ur stavke do konca meseca, dokler ne bodo dana konkretna jamstva o bodočih ravneh zaposlovanja ter ne bodo preklicani disciplinski ukrepi proti delegatom. Prihodnji petek, 23. marca, bo na ministrstvu za delo novo srečanje med predstavniki sindikata kovinarjev in Federmeccanice, na katerem bodo proučili možnost rešitve sindikalnega spora kovinarjev zasebnih podjetij. Še ta teden pa bo minister za delo sklical tudi srečanje med sindikalisti in predstavniki Confapija, da bi razpravljali o delovni pogodbi za mala podjetja. O osnutku sporazuma za novo delovno pogodbo kovinarjev podjetij z državno udeležbo so danes govorili tudi na vsedržavni konferenci kovinarjev UIL (UTLM) ločiti višino ameriške odškodnine Severnemu Vietnamu za razdejanja, ki so jih prizadejala ameriška letala. Današnja seja je trajala pet ur, prihodnja seja pa bo v četrtek. O poteku pogovorov niso objavili nobenega komunikeja. V Saigonu se bo sestala mešana štiristranska vojaška komisija, ki jo sestavljajo Severni Vietnam, Južni Vietnam, ZRV in ZDA, da bi izdelala dokončno besedilo dogovora o diplomatski imuniteti se-vemovietnamske delegacije in delegacije ZRV. Kot znano, sta obe delegaciji večkrat protestirali zaradi ustrahovalnih metod saigonske vlade, saj so bili njih člani podvrženi fizičnim napadom in nevšečnostim vseh vrst. V Kambodži je še vedno v veljavi obsedno stanje, ki ga je razglasil diktator Lon Nol po sobotnem letalskem napadu na njegovo palačo. Medtem je dal aretirati vse sorodnike princa Sihanuka, ki še živijo v Phnom Penhu. Nixon je svoji kamboški lutki poslal solidarnostno brzojavko, v kateri izraža svoje obžalovanje zaradi napada in mu potrjuje svojo pomoč. Po svojem povratku v Kanado je zunanji minister Sharp ponovno omenil, da bi se Kanada lahko umaknila iz Vietnama, kjer je kot član mednarodne nadzorne kom> sije, če tej ne bo omogočeno, da opravlja svojo nalogo. Sharp ni hotel omeniti datuma, ko bodo sprejeli to odločitev, saj se mora prej sestati vlada in o tem temeljito razpravljati. Titova brzojavka ob zasedanju VS OZN BEOGRAD, 19. — Predsednik republike Tito je ob prvem zasedanju varnostnega sveta svetovne organizacije v Latinski Ameriki v Panami poslal predsedniku sveta brzojavko, v kateri izraža željo za uspešno delo sveta, kateremu daje Jugoslavija velik pomen. Zato predsednik Tito sodi, da je zasedanje varnostnega sveta izven sedeža svetovne organizacije zelo koristno, kar potrjuje uspešnost zasedanja VS v Adis Abebi lani. Tito je izrazil upanje, da bo varnostni svet s svojimi sklepi v Panami podprl upravičene zahteve držav Latinske Amerike in njihova stremljenja po vsestranskem razvoju in polnem spoštovanju načela samoopredelitve, suverenosti, nevmeša-| vanja in enakopravnega sodelovanja. Kitajski časnikarji bodo obiskali Italijo PEKING. 19. — Delegacija kitajskih časnikarjev bo dospela 15. maja v Itahjo na tritedenski obisk. Časnikarji so odpotovali danes iz Pekinga v London, pred prihodom v Rim pa se bodo ustavili še v Zahodni Nemčiji. Delegacijo vodi u-rednik «Ljudskega dnevnika* Pang Fei. ■■iiimiuivuiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiumiiiinmiimiiiiiiimiititimiiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiii M ZASEDANJU VARNOSTNEGA SVETA OZN Kitajska podpira panamske zahteve Predložena perujsko-panamska resolucija Kovinarji proučujejo osnutek sporazuma o delovni pogodbi RIM, 19. — V podjetjih kovinarske industrije se bodo jutri začele delavske skupščine, na katerih bodo proučili osnutek sporazuma o delovni pogodbi kovinarjev podjetij z državno udeležbo, ki je bil dosežen med enotno federacijo kovinarjev in Intersindom. O osnutku se je včeraj pozitivno iz-1 žili panamsko - "perujsko rešduči-rekla vsedržavna skupščina dele-«jo, v kateri se zahteva, naj var- PANAMA, 19. — Na današnji: seji varnostnega sveta OZN, ki se je sestal v Panami, je spregovoril kitajski predstavnik Huang Hua, prvi od predstavnikov stalnih članic varnostnega sveta. Kitajski delegat je izrazil popolno solidarnost LR Kitajske v zvezi z zahtevami Paname po priznanju njene suverenosti nad Panamskim prekopom. Zahteval je tudi naj ZDA vrnejo Kubi oporišče Guantanamo. Huang Hua je dodal, da se ljudstva Latinske Amerike enotno borijo proti velikim gospodarskim silam in predstavljajo aktivno silo tretjega sveta skupno z ljudstvi Azije in Afrike. O ZDA je dejal, da so prisilile Panamo, da je podpisala krivičen sporazum, ki dovoljuje Američanom, da so s silo zasedli področje prekopa m tam organizirali močna vojaška oporišča. Obsodil je velesilo, zaradi oboroževalne tekme ter predlagal naj bi Latinska Amerika postala področje brez jedrske oborožitve. Vsekakor ocenjujejo opazovalci, da je bil Huang Huajev poseg dokaj mil, če ga primerjamo s kubanskim, s katerim se je sedanje zasedanje VS OZN začelo. V teku današnje seje so predlo- nostni svet prepove dejavnost tistih velikih mednarodnih podjetij, ki pritiskajo na južnoameriške vlade, da bi lahko izkoriščala naravna bogatstva raznih latinskoameriških držav. Resolucija izrecno omenja ZDA in jih poziva, naj preprečijo svojim podjetjem, da se vmešavajo v zadeve latinskoameriških držav. Pripravljalni pogovori o evropski konferenci HELSINKI, 19. — Udeleženci helsinških pogovorov za pripravo evropske konference o varnosti in sodelovanju so danes končali pripravo prvega dela dnevnega reda bodočega zasedanja. Ta del zadeva načela, ki naj urejujejo meddržavne odnose, ter vojaške aspekte evropske varnosti. Sedaj bodo začeli obravnavati drugo skupino predlogov, vse dosedanje predloge o dnevnem redu konference pa naj bi proučili do 6. aprila, ko se bo končala sedanja tretja faza pripravljalnih razgovorov. Dokoočni dnevni red konference naj bi določili med zaključno fazo, ki se bo začela 25. aprila. DVA PRAZNIČNA DNEVA OB LEPEM VREMENU Mnogi Tržačani odšli na daljše izlete Vaški praznik v Ricmanjah še privablja Dobro da še ne cveto breskve • Zaskrbljenost zaradi nedeljskih izletnikov - Pogovor o zaščiti Krasa, o «slanem» pršutu in... vinu SV 1 V Ricmanjah je včeraj, posebno popoldne, kar mrgolelo ljudi Četrti občni zbor deželne zveze obrtnikov Včeraj se je v Trstu - zaključil četrti občni zbor deželne obrtniške zveze, ki je včlanjena v vsedržavno FNA. Občnega zbora so se udeležili tudi deželni predstavniki, med katerimi je bil odbornik Stopper, ravnatelj obrtniške ustanove ESA Di Natale, predsednik deželne bolniške blagajne1 obrtnikov Mazzaroli in deželni predsednik obrtniške zveze FNA Ma-niaghi. V razgovoru s časnikarji je deželni tajnik te organizacije orisal svoje stališče do odprtih vprašanj obrtništva v naši deželi. Poudaril je, da je FNA mnenja, da je treba na vsedržavni ravni spremeniti zastarele zakone o obrtniški dejavnosti in predvsem «!iberalizirati» število vajencev. Obenem zahteva FNA, naj bi uzakonili spisek poklicnih obrtnikov, ki naj bi predstavljal dejansko poklicno in ekskluzivno združenje. Vpis v združenje naj bi pogojeval izpit. Deželni tajnik FNA Alesaghi je nato dal pomembno priznanje deželni vladi Furlanije - Julijske krajine, da je pokazala precejšnje zanimanje za vprašanja obrtnikov, bil pa je vseeno mnenja, da bi morali okrepiti stalež uslužbencev in tehnikov ESA. Dejal je tudi, da bi morali v urbanistični načrt dežele Furlanije - Julijske krajine predvideti ustanovitev pravcatih | obrtniških centrov, ki bi bili neke vrste «industrijske cone* s svojimi | infrastrukturami. GLEDALCI ZASEDLI DIRKALNO STEZO Stave in kontestacija na konjskem dirkališču Vzrok oporekanja je bil konj štev. 5, ki ni startal - Gledalci zahtevajo vrnitev stav V letih oporečndštva se lahko zgo- , man, kar je razburjenje samo še di marsikaj. Verjetno pa se še ni- j podžigalo. Skupina desetih gledal-koli ni zgodilo, da bi gledalci o- I cev je tedaj skočila s tribune in porekali konjski dirki in v znak ! zasedla dirkalno stezo. Osmega in protesta zasedli dirkališče. To se je zgodilo včeraj popoldne v Trstu, na konjskem dirkališču pri Montebellu. Šest dirk je bilo že opravljenih. Gledalci so čakali na sedmo dirko, «stroko||iniiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ške, pa še previdno spijo. Zemlja je suha in ni še dovolj toplo. «Bolje tako», mi je rekel prileten Brežan. «če ne, bi že videl, kako bi nekateri izletniki, nebodi jih treba, lomili veje*. Zaščita Krasa! «Toliko govorijo sedaj o rezervatih. je dodal Kraševec, ki je prišel na Jožefovo v Ricmanje, zakaj pa ne govorijo tudi o lovcih in divjačini, o naftovodih, metanovodih, vojaških streliščih in smodnišnicah, o tistih salamenskih izletnikih?* «Zakaj?» Ricmanjci imajo pred nosom naftne rezervoarje in «krasen* razgled zvečer, ko se tam spodaj svetlika toliko raznobarvnih lučk... In kako je bilo v Bregu prijetno takrat, ko se je v poletni vročini dvigal visok steber smrdečega dima, spodaj pa so švigali plameni. Lepa razgledna točka za radovedneže in fotoreporterje! Pa pustimo danes, za ricmanjski vaški praznik, te grenke misli ob stran. Kuhan in pečen pršut. To je nekaj! «Meni se zdi preslan*, je rekla žena, ko je mož segel v žep. «Je kriva IVA?* «Kozarec vina v osmici se prileže*. «V kateri osmici?* Dve osmici v Ricmanjih, ena v Logu. «Sto lir osminka. To pomeni 800 lir na liter. Spil sem pol kozarca in pljunil,* se mi je polemental prijatelj. Takim «osmičarjem», ki menda sploh nimajo trt, navijajo cene in točijo tako vino, ne bi smeli sploh dovoliti, da odprejo osmice. IVA ni pri tem nič kriva. Zaščititi pa moramo pristen domači pridelek, poštene vinogradnike in potrošnike. Jutri zvečer kongres sekcije KPI v Bazovici Jutri zvečer, ob 20. uri, bo v «Bazoviškem domu* predkongresni sestanek vaške sekcije KPI. Na njem bodo izvolili delegata na deželno partijsko kortferenco, ki bo od 6. do 8. aprila v Trstu. Glavni del razprave bo posvečen nalogam komunistov v trenutnih okoliščinah. Pri tem bodo, povsem razumljivo, v ospredju vprašanja gorskih skupnosti, kraških rezervatov in gradnje naftovodov na našem področju. Sestanku bosta prisostvovala za federacijo KPI Dolfi Wil-helm in Stojan Spetič. zadnjega starta ni bilo. Reditelji konjskega dirkališča so tedaj poklicali policijskega častnika Renata Sala, ta pa je telefoniral na številko 113. Kmalu je pri-brzela izvidnica, ki je zlepa preprečila «kontestatorje», naj dopustijo osmi start. Res se je razburjenje oporečnikov nekoliko ohladilo in prešlo od čustvenega izpada k treznemu razsojanju in.... kolkova-r,emu papirju. Trgovec od Kampanel. 40-letni Livio Dominici, je namreč napovedal, da bo tožil upravo konjskega dirkališča in zahteval povratek stav na konja št. 5. Nanj je namreč stavil 190 tisoč lir... Odposlanstvo Kraševcev, ki je bilo v petek na razgovoru s pred sednikom deželnega odbora dr. Berzantijem, je priredilo v nedeljo popoldne protestno zborovanje na dvorišču Ljudskega doma na Opčinah. Prišli so kmetje z vsega kmečkega področja, udeležba pa bi bila večja, če bi stvar bolje in pravočasno organizirali s sodelovanjem strank, občinskih uprav, organizacij in ustanov. Take akcije terjajo čimvečjo enotnost in zavzetost, najbolj pa škodujejo strankarstvo, predvolilni «golaži* ter poceni demagogija. Zahteva, da I se odloži razprava o deželnem za- i konskem osnutku, ki se mora te- [ meljito popraviti in izboljšati, je le del boja za resnično in temeljito zaščito Krasa in Kraševcev. JflJ Zborovanje je odprl Karlo Grgič, ; ki je na kratko obrazložil neka- J tere člene zakonskega osnutka, ki j bi bili najbolj kočljivi in nevarni, '■ če bi bili odobreni. Zato je potrebno. da se razprava odloži, da j se osnutek zakona popravi in da i se zagotovi zastopstvo Kraševcev. 1 Nato je nastopila Luiza Grgič, ki je čustveno prikazala navezanost kraškega človeka na Kras, njegovo kljubovanje in marljivost. Kaj se zdaj skriva, je vprašalo mlado dekle, za nenadno vnemo ih ljubezen do Krasa? Ali se za tem navdušenjem morda ne skrivajo dvoumni nameni Mario Kralj je dejal, da Kraševci ne potrebujejo takih zakonov o naravnih parkih, za katere pravijo, da niso nič vredni. O zakonskem osnutku za kraške naravne rezervate pa je rekel, da omenja floro in fauno ne pa Kraševcev. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEDELJO POPOLDNE NA KOLONKOVCU Eksplozija zaradi vnetja plina popolnoma razdejaia stanovanje Gospodinji, ki je nehote povzročila razdejanje, je rešil življenje silovit zračni premik, ki jo je vrgel za omaro Močna eksplozija zaradi vnetja plina je v nedeljo popoldne popolnoma uničila stanovanje in povzročila pravi preplah med prebivalstvom Kolonkovca. Poleg tega pa sta se morali za posledicami eksplozije dve osebi zateči po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico. Bilo je nekaj minut po 17. uri, ko je nedeljsko popoldansko tišino nenadoma pretrgal glušljiv pok, da so se stresle vse okoliške hiše, kot bi nad naselje treščila letalska bomba. Vse se je pripetilo v nekaj sekundah. V stanovanju v Ul. Coppo 2 si je 76-letna gospodinja Emma Mergec - Maslic ob omenjeni uri pripravljala kavo. Potem ko je uredila vse potrebno, je odprla plinsko pipo in segla po vžigalicah, da bi plin prižgala. Toda preden ji je to uspelo, je iz plinske jeklenke ušlo že toliko plina, da je ob prvi iskri nastala eksplozija. Gospodinja, ki je bila po naključju sama doma, je imela kljub nesreči veliko srečo, kajti močan premik zraka zaradi eksplozije, ki je sicer uničil stanovanje, ji je rešil življenje. Maslicevo je namreč vrglo za omaro, kar je pripomoglo, da se niso zrušile nanjo omet, ki je padel s stropa ter druge razbitine, ki so vsevprek letele po zraku. Zadobila je le opekline po raznih delih telesa in močan šok, zaradi česar ni imela niti toliko moči, da bi poklicala na pomoč. Sicer pa to tudi ni bilo potrebno, kajti ob eksploziji ter ob pogledu na razdejanje, ki je po njej zavladalo v stanovanju v Ul. Coppo je kar več ljudi hkrati dvignilo telefonsko slušalko in o dogodku obvestilo kvesturo. V istem trenutku se je sprožila tudi reševalna akcija. Poleg policijske izvidnice se je z vso hitrostjo odpeljalo na kraj razdejanja tudi reševalno osebje Rdečega križa ter malo kasneje še osebje z gasilske postaje. Maslicevo so najprej potegnili izpod ruševin ter ji takoj dali prvo pomoč, nakar so jo pospremili v splošno bolnišnico, kjer se bo morala nekaj dni zdraviti. Z rešilnim avtom so v bolnišnico pospremili tudi njenega soseda, 51-letnega Maria Mastica, ki je v trenutku eksplozije ravno zapiral okno svojega stanovanja. Siloviti zračni pritisk je šipo razbil, drobci šipe pa so ga porezali po desni roki. Rahlo ga je oplazil tudi plamen, ki je po eksploziji puhnil iz stanovanja Ma-slieeve. Zadnjo besedo so imeli na kraju razdejanja gasilci, ki so morali s tramovi podpreti ostanke stropa ter popokano zidovje, da bi se ne zrušilo. Fantalina sta napadla dijaka pri Sv. Jakobu Večkrat smo pisali o tolpah mla doletnikov, ki — še posebno v Drevoredu 20. septembra — napadajo šolarje in dijake in jih «obdavči-jo» za sto, dvesto lir. Tokrat je bil žrtev takega izsi- ljevanja 15-letni dijak Guido Leonardi iz Ul. Del Dittamo 2. Bil je pri Sv. Jakobu, v Ulici del Ri-vo, kjer je nekoč bila kinodvorana «M ar coni*, ko sta se mu približala dva fantalina. Ustavila sta ga in zahtevala, naj jima izroči sto lir. Guido si ju ni ustrašil. Ogledal si je enega, ki je nosil rjav suknjič in imel dolge svetle lase db ramen, jima obrnil^ hrbet in se oddaljil. Tedaj je začutil močan sunek v hrbet. Fantalina sta ga namreč dohitela in eden ga je brcnil, medtem ko je drugi ukazovalno zahteval, naj si sname očala. Besedam je sledil udarec s pestjo v obraz. Napadeni se proti premočnima napadalcema ni mogel braniti. Pobral je očala, ki so mu padla na tla in šel domov. Pozneje ga je mati pospremila v bolnišnico, kjer so ga pregledali in mu razkužili praske. Zadevo sedaj preiskuje komisariat javne varnosti pri Stari Mitnici. Le koga je motila telefonska slušalka ob postajališču taksijev na Borznem trgu — to vprašanje so si včeraj zastavljali vsi šoferji taksijev, ki običajno postajajo v tem predelu mesta. Neznani nočni lopovi so namreč, ko ni bilo nobenega šoferja na parkirišču odtrgali in odnesli slušalko, škoda res ni velika, trdijo taksisti, vendar gre za vandalsko dejanje, ki nima opravičila in ga je treba kaznovati. Vse za zaščito Krasa Miro Križmančič je najprej pripomnil, da si prej ni mogel predstavljati, da bi lahko sestavljali zakon o Krasu brez posvetovanja s Kraševci. Brez Kraševcev, je nemogoče misliti, da se bo Kras ohranil. Ohraniti je treba naravno okolje in zaščititi kraške značilnosti, toda predvsem potrebujemo zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, je poudaril Križmančič. Potrebne so nove pobude in ukrepi za razvoj gospodarstva, za ohranitev in napredovanje raznih panog kmetijstva, ki so za Kras najbolj primerne. Proučiti je treba vse probleme in zagotoviti kmečkemu ljudstvu njegov obstoj ter gospodarski, socialni in kulturni napredek. Dolinski župan in deželni svetovalec Dušan Lovriha je najprej opozoril, da se boj za spremembo deželnega osnutka zakona in sploh za zaščito Krasa ne more voditi brez izvoljenih predstavnikov in strank, ki se za to zavzemajo, ker se o tem odloča na politični ravni v deželnem svetu. Potrebna je enotna akcija, sodelovanje strank, organizacij in ustanov. Zakonski osnutek je krivičen, ker gre mimo Kraševcev in njihovih predstavnikov. V tej mandatni dobi ne bo odobren. Obljubili so. da bodo sprejeli razne popravke. Zato, je zaključil Lovriha, je treba nadaljevati borbo, organizirano in enotno. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je najprej pripomnil, da ima zborovanje svoj pomen, čeprav ni velike množice, ker so se ga udeležili kraški kmetje in ker prihaja do izraza zahteva, da se razprava o osnutku zakona odloži. Strinjamo se, glede zaščite Krasa, je še pripomnil dr. Štoka, nasprotujemo pa raznim omejitvam in razlastitvam. čaja in takšnih razsežnosti, kot tisti, ki je v petek zajel Volnik, kljub temu pa so se morali v nekaterih primerih gasilci truditi tudi po več ur. Največji požar je včeraj izbruhnil na področju pod Katinaro, kjer je moralo osemnajst mož z glavne gasilske postaje gasiti cele tri ure. Manjši požari so bili še pri Dolini, Trebčah, industrijski coni, Bazovici, Proseku, Katinarski cesti in na Trsteniku. Člani zadruge «Naš Kras» na otoku Krku Večja skupina članov zadruge «Naš Kras* se je v nedeljo in na včerajšnji praznični dan mudila na družabnem izletu na otoku Krku. V hotelskem kompleksu «Draži-ea», kak kilometer od starodavnega mesteca Krk, je tržaške izletnike sprejel in pozdravil direktor hotelskega kompleksa čedomir Hrast, bivši konzul SFRJ v Trstu, in izrazil svoje zadovoljstvo nad obiskom tržaških Slovencev, na katere je iz let svojega konzularnega službovanja v Trstu ohranil mnogo lepih spominov in tudi mnogo prijateljstev. Za lepe pozdravne besede se mu je v imenu izletnikov zahvalil predsednik zadruge «Naš Kras* Egon Kraus. Hotel «Dražica» je nov, saj so ga dogradili lansko poletje, njegovo okolico pa še vedno urejajo. V neposredni bližini glavnega hotelskega poslopja, ki ima okrog 300 ležišč v sobah z lastnimi sanitarijami in kopalnicami, je še nekaj depandans. Skupna kapaciteta kompleksa je okrog 1000 ležišč. Izletniki so si med svojim dvodnevnim bivanjem na otoku ogledali tudi njegove zanimivosti, med katerimi zlasti mestece Krk, ki je staro okrog 2000 let. Mnogi so se podali po lepo asfaltiranih otoških cestah do Baške na južnem 'konr-cu otoka, v mestece Pirnat v istoimenskem zalivu, na povratku pa še v znano letovišče Malinsko in na ogled trenutno sicer zaprtega maestoznega hotelskega kompleksa Haludovo. Ves čas je izletnike spremljalo lepo sončno vreme, v katerem je še bolj prišla do izraza kristalno čista voda vzdolž vse otoške nazobčane skalnate obale. Avto pri velesejmu povozil dijaka Včeraj ob enih popoldne so na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih 13-letnega dijaka Gianfranca Sardosa, sina znanega tržaškega odvetnika, ki stanuje v Ul. del Ghir-landaio 9. Povozil ga je avto in mu na več mestih zlomil nogo, do kolka. Zgodilo se je nedaleč od velesejma, na Trgu De Gasperi, ko je fanta povozil avto mini minor, ki ga je u-pravljal 23-letni Fabrizio Raselice iz Ul. Settefontane 14. Namenjen je bil v središče mesta in očitno ni pravočasno opazil fanta, ki je prečkal cesto. fliiiiiiiiiiiiiK**iiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii>iiiiiii«i>aiiiiiaiiiiiiiiiciiiiiii>iiiiiiiiiiiiaaiiiiii*iiiiiiiiiisiar «Soča» iz Nove Gorice, moški zbor «Lijak» z Vogrskega, me-zbor «Divača», moški zbor ^ ran Venturinn od Dom ja pri rstu, moški zbor «Vesna» iz Kri-zbor iz Vrtojbe, moški ?or «Bojan» iz Dornberka, moški or «Valentin Vodnik» iz Doline, rirnorski akademski zbor Vinko odopivec iz Ljubljane in moški zo°r * Oprava nv- lahko rečemo, da si zbori pri- ° jusarskin zemljiščih ter o novih naftovodih ^adenajo, da bi’ kolikor mogoče kulturni zaklad, na ka- _ Kakor smo že na kratko poro- j Na koncu je Volk seznanil pričali, so se v soboto zvečer sestali | šotne še z vprašanji naftovodnih ega je primorski in zamejski °wic upravičeno ponosen. Postopo-Se■ v.eč ah manj vidno uresni-ki sta si ga pred štiri-zhn* postavili Združenje pevskih ven ^morske in Zamejska slo- sna prosvetna zveza. Razvese-nvo in hkrati spodbudno pa je k] so jih uredili nl.°’ da so se v zadnjih letih ?.avezmško upravi čaj^-^bri občutno pomladili, kar v prosvetnem domu v Lonjerju lastniki zemljišč na Hudem letu, ki ležijo med Lonjerjem, Padriča-mi in Bazovico in ki jih upravlja «Golf club». Na teh zemljiščih so namreč znana igrišča za golf. sfca za®oiovtt°. da se bo zborov-suni ^>esen ohranila.» Na koncu v -ega nagovora je Mirko Kapelj reJJlenu °Wanizacij, ki prirejata PriJn .^‘f-morska poje», izrekel pejno?Ile in pohvalo vsem pevkam, E, cem zborovodjem za ves nji-prm,neSe^ni trud, ki ga je treba izrek vre^notiti, hkrati pa je nadal^-VSem iskreno žrl^]e uspehe. voščilo za Tvdi nedeljski ®fcrbno koncert je bil po J? Pripravljen in je potekal grePTednidenem programu, za kar _■Priznanje tudi organizatorjem. se bo slovesno za-Kultumem domu v Tr-tu h- s°boto, 24. t.m. Na koncer reviji 3£ Pll° ze najavljeno, Primorska poje sloves stuf, v Kulturnem domu ** V CiA J UT t do ni fe P? začel ob 21. uri, bo-b^. stopiu mladinski zbor Glas-Nabro'^0^'06’ *Kraški slavček» iz BivkoZlnP’ TUbški oktet «Javor» iz $ki 9°riški zbor, Trža- «Rden tei’ mešani mladinski zbor zbor % ZVez^as> iz Saleža, moški šam- Jbv°boda» iz Anhovega, mešani ?hT ('rovske pesmi napolnili sotnoit-1 °om *n ze s sv°jo pri-ženim potrdili priznanje zaslu-hovin, š^ukum in pevcem ter nji-voditeljem. turJ:^ t°rei v s°boto v Kul- ’ vasi ustanovi odbor, nn, a°mu v Trstu. za to zadevo. k- ,lllllltl|l|||,||||||||||||||||||||||||||iH|)||I|||||||||)||Mm,l|m|t||||||||(|||||1||||||||||||||,,n,||||,,|, J^JRŽAŠKIM kazenskim sodiščem tri tedne obravnava zaradi upora v zaporih Med obtoženci je tudi «pustni morilec» Diego Fabbro 2a^es, upora v tržaškem ^diščem v apr'*a Pred kazenskim da n asamem začetku smo mi-katerem , 0 Zgovorne za upor, v 'kaumisti.i', tragično umrla dva se-Odlni^111^3’ aadib konec februar-*Ztned ,®n. bil zato, ker je eden «na ona, 6nCeV- Luigi Cerchi, bil >*0boW,OVaiVu» v kriminalistični u- čez Cl- V ^versk Ptoces ‘v itedne se bo torej začel Polog L- .,!a^erem so med obtoženci, »i, .“^doletnikov, tudi «pust- go FauhC>> ® fašistični pretepač Die-Vai®i La?’- star lat. nadalje Gio-Robertc, r?1, ??r ^ let, dvajsetletniki ^udici, Sergio Kramestetter, GiorgjT franquilli nato 21-letni Paolo p® ki ga je porotno sodi raj tr- 10 Pred nekaj dnevi na sko-r°Pa v zapora zaradi poskusa sorja slaPovanju 78-letnega profe-terija godovine umetnosti Silvia Rut- Upor • šteta d J,e’ kot znano, izbruhnil v ti-S() rnlaa V koronejskega zapora, kjer ^aiU v letniki. Diego Fabbro, ki je ?stni n°či z nožem ubil ben-v ^a*“ Lamina Moro, ker mu je le-ta Qq, P°Uubil maskirano 16-letno že-Wi. p 1®. istega večera v zaporu na-Seazn'ki so ga skušali prisiliti, da iti ^ v.rn'i v celico. Ker ni maral le upiral, so ga kaznovali. Tedaj je zakričal svojim pajdašem naj ga «maščujejo». Tako je skupina zapornikov začela ob vhodu v hodnik grmaditi žimnice in druge dele pohištva. To zasilno barikado so nato zažgali, a jih je ogenj prisilil k steni in začel dušiti. Ko so gasilci vdrli do konca hodnika in pogasili gorečo barikado se je tragedija dopolnila: sedemnajstletna Ivano Gelaini in Gior-gio Brosolo sta bila že mrtva. mislila, je poli- Vzel je televizor mrtve prijateljice Na zahtevo žene, ki je da so jo okradli tatovi, cijska izvidnica priprla nič manj kot njenega zakonitega moža, pa čeprav le-ta ni bil prav priseben. Zgodilo se je včeraj predpoldne, ko se je 45-letna Enrica Marozzi por. Srebotnjak vrnila domov, v stanovanje v Ul. San Giusto 11. Opazila je, da je v sobah velik nered, medtem ko je sama hišo pospravila še pred nekaj urami. Stvar se ji je zdela sumljiva. Mislila je, da so jo obiskali tatovi in to povedala tudi policistom, katerim je telefonirala. Sumila pa je tudi moža, 40-letnega delavca Ezia Srebotnjaka, ki je bil že večkrat «gost» pokrajinske umobolnice. Zbala se je, da se možu ni spet zmedlo. Vedela je, da je rad in po-gostoma zahajal k neki svoji prijateljici, Giulii Gigante iz Ul. Bra-mante, toda ta je umrla pred dvema tednoma. Res so policisti šli v omenjeno stanovanje, ki je bilo po smrti gospodinje prazno. Srebotnjakova žena je tedaj takoj opazila, da v stanovanju manjka televizijski aparat. Agenti policijske izvidnice so se vrnili v svoj avto in opravili krog po bližnjih ulicah. Že nekaj minut pozneje so na pločniku opazili človeka, ki je nosil televizor. Približali so se mu in ga poklicali. Bil je Srebotnjak, kateremu so pri pregledu našli tudi dolg nož. Povabili so ga, naj jim sledi in ga odpeljali na kvesturo, kjer so ga pridržali. Tri dni stavke pri Zelenem križu Prejšnji večer se je v Doberdobu pod predsedstvom župana Andreja Jarca sestal odbor za revizijo vojaških služnosti. Preučil je najnovejše vlaono stališče do tega vprašanja ter sklenil oditi na pogovore z deželnim predsednikom Berzantijem, da ga prepriča o tem, kako nujno potrebno je sklicanje novega deželnega shoda, podobnega onemu, ki je bil nedavno tega v Gorici, ter poglobljena razprava o vojaških služnostih v deželnem svetu. Sedanja akcija odbora za revizijo vojaških služnosti hoče podpreti široko zasnovana prizadevanja krajevnih uprav, političnih sil in tudi same deželne uprave, da bi v zaključni fazi sprejemanja novega zakona o vojaških služnostih bile vnesene takšne spremembe, ki bi v manjši meri kot doslej hromile gospodarski razvoj prizadetih krajev. Odbor se nikakor ne more strinjati z vladnim zakonskim osnutkom o tem vprašanju, ker sploh ne upošteva predlogov KD, PSDI, PSI in KPI in niti deželnega stališča, sprejetega na go-riški konferenci. Strinjati pa se ne more zavoljo tega, ker vladni predlog izhaja iz obstoječe zakonodaje ter povsem zanemarja poglavitno vprašanje, da namreč služnosti s svojimi določili zavirajo gospodarski razvoj ogromne- ij0 v Gorici svoj pokrajinski kon- ! Delno smo o tem že poročali, . iožila v obravnavo ožjemu odboru, cialistov. Zavzel se je za čimprejš- ! četrtek zvečer so zastopniki posa- njo rešitev sporov v državnem me- meznih struj uradno predložili sez-rilu. j nam kandidatov za delegate. Go- Popoldne je kongresu prisostvoval tudi podtajnik stranke poslanec Longo. V debato so posegli številni člani. Zvečer so izvolila nov vodilni po- skim zahtevkom ugodila občinska l krajinski odbor stranke. V njem so Eldere Bon, Lanfranco Zucalli, Giuseppe Novali. Silvana Sinibaldi, Al-fio Zampi. Agosti.no Candussi, Silvano Bregant, Romolo Cosolo, Albino Pillon, Giulio Portelli, Giulia-no Gerzeii, Ladislao Host, Dario Cioli, Egone Lodatti, Giampietro Paparella, Edi Fumis, Luciano San-Uslužbenci Zelenega križa v Go- son> Carlo Russian, Bruno Breda, rici so že prejšnji teden stavkali Lu*g’ Dongo. Romano Alberti. Med 24 ur Ker ni bila njihova zahte- nilml rn nobenega Slovenca. V va uslišana bodo tokrat stavkali prejšnjem odboru je bil Slovenec tri dni. Stavka se prične jutri, v sredo ob 8. uri zjutraj in se zaključi v soboto ob 8. uri zjutraj. Uslužbenci se javnosti vnaprej o-proščajo za morebitne nevšečnosti, vendarle zahtevajo razumevanje za svoje upravičene sindikalne zahteve. tudi v ožjem izvršnem odboru. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Rosselli, tel. 72340. ZA DEŽELNI KONGRES KD Poleg običajnih treh struj tokrat še dorotejci in desni, carji ■ Senator Toros zahteva sodelovanje s socialisti liste je pokrajinski svetovalec dr. Cian, z njim kandidirajo številni mlajši člani. Zadnja je lista desničarjev «centralita democratica», ki ji načeluje tržiški občinski svetovalec Enos Gerin. Sekcijski kongresi se bodo pričeli ta teden, trajali bodo tja do polovice aprila Senator Toros, ki je govoril na zborovanju pristašev struje «forze nuove» v Gorici, je dejal, da je sodelovanje med krščansko demokracijo in socialistično stranko ne-obhodno potrebno za nemoteni napredni razvoj italijanske demokracije. KD bodo izvolili 19 riški člani delegatov. Prvi so svojo listo kandidatov predstavili bazisti. Načeluje ji poslanec Mario Dino Marocco iz Gra-deža, sledita mu deželna svetovalca Cocianni iz Gorice in Ginaldi iz Tržiča. Na drugem mestu so morotejci, ki so za to priliko o-pustili prejšnji naslov «sinistra mo-rotea di nuovo corso» in obdržali le «nuovo corso». Na čelu te liste je deželni odbornik Tripani, sledijo goriški župan De Simone, bivši župan Martina in tržiški župan Versace. Na tretjem mestu je lista «iniziativa popolare»; to so dorotejci. Na čelu liste sta inž. Giovanni Augelli iz Tržiča in bivši goriški župan dr. Franco Gallarot-ti Za kandidate predlaga ta lista vrsto starejših članov stranke. Na četrtem mestu so pristaši Donat Cattina «forze nuove». Na čelu te Silvano Bregant | ponovno tajnik UIL ! Na kongresu UIL, ki je bil pred i tednom dni. so izvolili 35-č'anski j vodilni odbor. Ta se je v soboto i sestal in potrdil Silvana Breganta i za pokrajinskega tajnika. V izvrš-■ nem odboru so še Zorzenon. Mar-chesan, Busatto. Chiarelli, Bisiac-chi, Fantini, Marcolini in De Carli. iiifcuiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiinifiimuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiimiiimimiiiiiiumimi longo in Ceccherini na kongresu PSDI Socialdemokrati so imeli v nede VČERAJ V NOVI GORICI ga področja, ki sodi v pristojnost številnih, skoraj izključno pasivnih občin, med katerimi ie tudi doberdobska. Ker so prebivalci doberdobske občine izključno samo Slovenci, je oviranje gospoda rske-sa razvoja tega območja tud’ huda oblika pritiska na našo narodnostno skupnost. Občinske uprave, ki so poglavitni in najbolj zainteresiran nosilec akcije za -evGiio vo’ašHh služnosti, so še zlasti nezadovoljne z vladnim zakonskim osnutkom, ki ga je obrambna komisija pred- Uradni razgovori med delegacijama [sriške K P! in novogoriške IK greš. V uvodnem govoru je dose- datti govori/ o tukajšnjem politič- Delegacija ZK o sedanji vlogi avantgarde delavskega razreda pri nem položaju in o sodelovanju z razvijanju samoupravnega socializma - Program nadaljnjih stikov drugimi strankami v krajevnih u- j J J r ° J J pr a vah, glavno težo svojega go\ o j y^eraj je devetčlanska delegaci- nimi spremembami. Izmenjali bora pa je posvetil v og^ ^ ja federacije KPI goriške pokraji- j do obiske starih komunistov in na-dezelnem merilu, kjer je is.■ ’ - • > krščanski demokraciji kot do zo Menochino, deželni svetovalec V Ricmanjih: udarec s steklenico po obrazu V pretepu v Ricmanjih je bil včeraj zvečer ranjen 20-letni Edvard Grgič iz Bazovice 42. V skupini mladih ljudi, ki so šli v Ricmanje je nastal prepir, med katerim je neznan mladenič nenadoma udaril Grgiča s steklenico po ustih, ga ranil in mu nalomil dva zoba. Z zasebnim avtomobilom so ga prijatelji odpeljali v bolnišnico, kjer so niu razkužili rane. Ozdravel bo v štirih dneh, medtem ko si bo moral zobe zdraviti dalj časa. Zadevo raziskuje miljski komisariat javne varnosti. DVOJE DOMAČIH Boris Pahor GRMADA v PRISTANU NOVOSTI AVTORJEV Marij Čuk PESNIŠKI LIST Uia-ika ktiji&itM. [R,s[ " "7^*“*20 Mešani pevski zbor »Briški grič» med nastopom na reviji «Primorska poje 73», ki je bila prejšnjo soboto v Gorici iiii«iBtakaiiaiiiaiiaiiiiiaP4iiiiaiitiiaiiia*iBiaiaiiiiiliai«iiav«a«ii,la ,,,■■■ m nun mm, n, mmii, ihiiii iiiiim, mnmimiu V NEDELJO V DORICI ALMIRANTE ZAGOVARJAL OGULJENI NACIONALIZEM Po zborovanju žvižganje in pretepi med marksisti-leninisti in fašisti - Policija močno zastražila mestno središče Za svojo maškarado v Verdijevem gledališču so fašisti v nedeljo pripeljali ljudi od vsepovsod, ne le na oder, kjer so bili zbrani fašistični kolovodje iz vse dežele, marveč tudi v dvorano, sicer je ne bi bili uspeli napolniti. Minili so časi, ko je prihod Almiranteja privabljal na Trg Battisti polno radovednih ljudi in somišljenikov misovske stranke. V svojem nedeljskem govoru je fašistični osrednji tajnik povedal vse oguljene fraze iz svoje običajne ropotarnice, zaželel da bi na naši meji spet prišel v veljavo nacionalizem, ki so ga pametni ljudje že dolgo spravili med staro šaro, ozmerjal »domače tujce», ki se vsak dan bolj uveljavljajo v vseh oblikah življenja našega mesta in naše dežele, napadel sedanjo vlado, češ da je preveč popustljiva do Jugoslavije, zaželel nekak ponovni D’Annunzijev pohod v Koper in v Umag. Po zborovanju so se Almdrante in njegovi najvidnejši pristaši previdno umaknili na kosilo v restavracijo na goriški Grad, na Korzu in v bližnjih ulicah pa je prišlo do manjših prepirov med fašističnimi pobalini in skupino pripadnikov marksistično-leninistične stranke. Pred sedežem MSI na Korzu Italija se je zbrala skupina levičarskih ekstraparlamentarcev že med Almirantejevim govorom v gledališču. Po zborovanju so se fašisti napotili na svoj sedež, policija, ki je močno zastražila mesto, je obe skupini ločila. Ko je pričelo postajati vroče, je levičarske ekstraparlamentarce potisnila v Ulico Cascino, fašiste pa v sedež. Kasneje je prišlo do spora in tudi dejanskega obračunavanja v bližini kavarne Garibaldi v Ulici 24. maja. Dva mladeniča, eden z vsake strani, sta bila laže ranjena, in odpeljali so ju samo na obvezanje v bolnišnico. Oba sta mladoletna, policija ni hotela povedati njunih imen. Policistom pa sta oba izjavila, da sta se ponesrečila po naključju. V veži stavbe štev. 1 v Ulici 24. maja, kjer je naše uredništvo in sedež delavske zbornice, je policija našla verigo, ki jo je neznana oseba skrila: brez dvoma je imel neznanec namen verigo uporabljati v neredih. Policija in karabinjerji so mesto zastražili že navsezgodaj, patruli-ranje je trajalo tudi popoldne, saj so skupine nasprotujočih si mladeničev bile v mestnem središču do približno 14. ure. Neredi dokazujejo, da imajo prav tiste stranke in sindikalne ter druge organizacije, ki menijo da je bolje prepovedati zborovanja fašista Aimi-ranteja. so" Bergomas in Jože Jarc. Z jugoslo-_ ; vanske strani so se pogovorov u-deležili sekretar občinskega komiteja ZK Dušan Šinigoj, sekretar medobčinskega sveta ZK za severno Primorsko inž. Igor Uršič, predsednik komisije za mednarodne odnose pri medobčinskem svetu, zvezni poslanec Štefan Cigoj in drugi. Sekretar Dušan Šinigoj je uvodoma govoril o vprašanjih jugoslovanske družbe in o uveljavljanju Zveze komunistov po Titovem pismu. Obravnaval je pojav nacionalizmov, ki se pojavljajo v raznih oblikah in v raznih republikah, ter vplivanje inflacijskih teženj na poslabšanje gospodarskega stanja. Sekretar Šinigoj je še zlasti govoril o razmerah v slovenski družbi. Posoški komunisti so zastavili več vprašanj s področja praktične politike, kakor so, na primer, reševanje razlik med severom in jugom, zaposlenost, zaposlovanje v tujini, odnos med ZK in družbenopolitičnimi dejavniki, načrtovanje, reševat :e socialnih vprašanj, družbeni str-derd in podobno. Sekretar Šinigoj je odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo vsakodnev-I no politično akcijo komunistov, po-‘ slanec Cigoj o formiranju novega ustavnega sistema in deležu Jugoslavije na konferenci o evropski varnosti, medobčinski sekretar pa o sedanji vlogi ZK. Vsi trije pa so poudarili, da gre v sedanjih prizadevanjih jugoslovanskih komunistov za nadaljnje razvijanje samoupravnega socializma in za poudarjanje vloge delavskega razreda. Predstavniki obeh delegacij so ugotovili koristnost takšnih srečanj ter se dogovorili za njihovo poglabljanje. Tako bo na posredovanje občinske ZK Nova Gorica predstavnik CK ZKS oredaval širšemu aktivu posoširih komunistov o delegatskem sistemu, ki ga uvajajo v jugoslovanski družbi z ustav- ške KPI. V Vidmu izf!a knjiga člankov in razprav o odporniškem gibanju V Vidmu je v prejšnjih dneh izšel dvojni (2—3) zvezek pregleda sodobne zgodovine (Rassegna di storia ccmtemporanea), ki ga izdaja furlanski inštitut za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja. V tem zvezku so objavljene razprave avtorjev na študijskem simpoziju, ki je bil v Vidmu v maju 1971. Med poročili najdemo tudi članek ljubljanskega avtorja Toneta Ferenca o osvobojenem ozemlju 9. korpusa na Primorskem, prispevek Vincema Marinija s točnimi podatki o padlih v goriški bitki v prvih dneh septembra 1943, članek Alda Bressana o sodelovanju med jugoslovanskim in italijanskim odporniškim gibanjem. Vrsta člankov nadalje obravnava položaj v Furlaniji ■ v času odporniškega gibanja. Knjiga. 309 strani, stane 1.500 lir. Naročila sprejema «Istituto friula-no per la storia del movimento di Liberazione presso la Biblioteca Ci-vica, Udine». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka v treh dejanjih Kostumi Scena Zastor Glasba Motive izvaja Režija MARIJA VIDAU DEMETRIJ CEJ UROŠ VAGAJA H. O. VOGRIČ ALEKSANDER ROJC MARIO URŠIČ V nedeljo, 25. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k odličnemu uspehu koncertne prireditve »Primorska poje» v soboto zvečer v Gorici. Posebna zahvala članom prosvetnih društev «Jezero», «0. Župančič*, «Kras», Mladinskega krožka, sekciji ANPI iz Podgore ter osebju Dijaškega doma. Razna obvestila Sestanek krvodajalcev v Tržiču V Tržiču je bilo včeraj zjutraj srečanje krvodajalcev iz tržiškega okoliša. Na praznik so prišle tudi delegacije iz ostalih krajev naše dežele ter delegacija Rdečega križa z Reke, ki ima precej časa tesne stike z tržiškimi krvodajalci. Na svečanosti so govorili vsedržavni predsednik FIDAS sen Rota, deželni odbornik za zdravstvo De-vetag in predsednik tržiške sekcije krvodajalcev Buoro. III MII llllllllll II lltrTlIlllIMMKIllllllM II lili lil lili lili III llllllllllllll lin milil lllllllll III lili lili II 1(1111 lllllllll || ■IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII n ||ii|||||||||||||,|mn, Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v četrtek, 22. marca ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, predavanje o «4. jugoslovanski himalajski odpravi na Makalu v letu 1972». Predaval bo član odprave Stane Belak iz Ljubljane. Prikazal bo tudi vrsto diapozitivov. Mladinski krožek v Gorici priredi v soboto, 24. marca ob 20.30 v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, gledališki večer. Nastopilo bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z igro Friedericha Ch. Zaunerja STRAH ali ČRNOŠOLKI. Kmečka zveza v Gorici vabi na 8. redni občni zbor, ki bo v Gorici, na sedežu Kmečke zveze, v soboto, 24. ! marca ob 19.30. Na dnevnem redu bo ! poročilo nadzornega odbora, diskusi-! ja, volitev novega odbora in razno. IZPRED OKRAJNEGA SODISCA Globa hotelirju, ker ni bilo v hotelu opozoril v tujih jezikih Dva goriška avtoprevoznika sta se sprla pred sodi-ščem - Obsojen avtomobilist, ki je podrl kolesarja V odsotnost) obtoženca je goriški sodnik dr. Trampuš obravnaval v četrtek zadevo goriškega industri-jalca -55-letnega Rema Caselgrandi-ja. Korzo Italia 63, s kaj nenavadno obtožnico. V njej je namreč rečeno, da Caselgrandi, kot lastnik novega goriškega hotela Palače, ni v sobah hotela in v zborovaini dvorani razobesil napise v francoščini, angleščini in nemščini v smislu zakonskih določil v zvezi s prenočevanjem tujcev. Prekršek je ugotovila policija dne 18. septembra 1972 ter ga v odsotnosti Casel-grandija izročila hotelskemu vratarju Francu Pribiču. Caselgrandi bi moral plačati globo 6000 lir, kar pa je odklonil in zadeva je prišla pred sodnika. Ta je globo potrdil z dodatkom sodnih stroškov. Obtoženca je zagovarjal odv. Agostino. Mayo. Pred sodnikom se je nato zagovarjal 47-letni goriški avtoprevoznik Ignazio Interbartolo iz Ul. Giu-stiniani 54, ki je bil obtožen, da je 2. aprila 1972 na sodišču v Gorici žalil in zmerjal pričo avtoprevoznika in trgovca Giancarla Capraro iz Mihaelove ulice 9. Pri tem mu je rekel, «da je lažnivec, da ne razume ničesar in da je dober kvečjemu za saditev zelja*. Na razpravi je Caprara zanikal obtoženčeve trditve, da bi malo prej on sam žalil Interbartola in mu grozil ter dejal tudi, da mu je izplačal dolžno vsoto, zaradi katere je nastal prepir in tožba. Po zaslišanju prič je sodnik obtoženca obsodil na plačilo 45 tisoč lir globe in sodnih stroškov. Branil ga je odv. Pedroni. Pod obtožbo, da je z avtom podrl kolesarja in mu ni nudil po nesreči pomoči, se je moral zagovarjati 34-letni Arturo Stabile iz Ogleja Obtožba se nanaša na nesrečo v Gorici, dne 3. oktobra 1970. Luigi Bonnes .je hotel ob kolesu prečkati cesto, ko je Stabile privozil s svojim fiatom 500 in ga podrl ter mu povzročil telesne poškodbe. Obtoženec je izjavil, da je vozil s hitrostjo 30 do 40 km na uro po mokri cesti, da je bil kolesar ob robu ceste ter je potem nenadoma | Magda Massi. obrnil kolo ter hotel prečkati ce- sto, ko on ni mogel preprečiti trčenja. Dodal je še, da je takoj ustavil ter se prepričal, da si niti on niti Bonnes nista napravila ničesar ter je šele nato odpeljal dalje. Njegove izjave pa se niso povsem skladale z izjavami prič. Državni tožilec je zato predlagal 10 dni pripora in 200 tisoč lir globe; po drugi strani pa je branilec odv. Mayo predlagal naj obtoženca o-prostijo in naj Bonnes kot tožitelj plača stroške toženega Stabila. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja ter je obsodil Stabila na 80 tisoč lir globe in sodne stroške. Priznal pa je delno krivdo Bonne-sa ter bo zato Stabile plačal samo eno tretjino odškodnine prizadetemu kolesarju; kot predujem bo moral Stabile izplačati 120 tisoč lir za stroške Bonnesu in še 500 tisoč lir na račun odškodnine ki jo bodo določili na civilni razpravi. Obramba je vložila proti raz-sodbi priziv. Drž. tožilec; Maniacco in Pedroni; sodnik dr. Trampuš; zap. I. M. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «1 racconti di Can-terburry». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 17.15—22.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli*. G. Gemma in B. Spencer. Barvni film. CENTRALE 17.00 — 21.30 «Un solo. grande amore*. O. Muti in L. Bose. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 «Cari genitori*. F. Bolkan in M. Schnei-der. Italijanski barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 «FinaJmente... le miile e una notte*. B. Bouchet in F. Benussi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZVRRO 14.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli*. Barvni film. EXCELSIOR 14.00 «Biancaneve e i sette nani*. Barvna risanka. PRINCIPE 14.00 «Cinque dita di vio-lenza*. Lycb in Ping. Barvni film. !\ova Gorica SOČA «Doktor Živago*. ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Srečanje», italijanski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE Prosto. RENČE «Bronte», jugoslovanski barvni film — ob 19.30. PRVAČINA »Ljubezen na odoru*, slovenski barvni film — ob 20. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. 20. marca 1973 KRVAVA POT; KI NE VODI NIKAMOR Teroristična dejanja desnih skrajnežev Palestincem le škodijo Palestinsko gibanje sestavlja več organizacij, med njimi je «črni september* najbolj ekstremna. Njegova zgodovina je kratka, navzlic temu pa zelo burna, že nekajkrat je pritegnila nase pozornost ne samo arabskega, temveč vsega sveta. Namreč v zvezi s svojimi nasilnimi in največkrat tragičnimi, krvavimi akcijami. O tej organizaciji ni mnogo znanega, razen tega, da se je rodila iz skrajnega odpora proti nasilju, ki so ga v obliki krvavega pokola^ Palestincev opravile kraljeve čete v Jordaniji septembra 1970. Po nekaterih podatkih so takrat pobili nekaj okrog 20.000 komandosov. Po tej veliki moritvi se je pojavil «črni september*. V njem so včlanjeni otroci, bratje, starši, sorodniki, prijatelji septembrskih žrtev, ki jih je treba maščevati. Izdelan je bil dolg seznam vseh krivcev, ki jih je treba pobiti, menda je v tem seznamu na prvem mestu jordanski kralj Husein. Javnost je prvič izvedela za «Črni september*, ko je bil v Kairu ubit bivši jordanski premier Vasfi Tel. To je bilo 23. novembra 1. 1971. Potem so se podobne akcije zvrstile druga za drugo. Decembra istega leta je bil umorjen Zaid Rifai, ugleden jordanski funkcionar, smrt ga je doletela v Londonu. Zatem je «čr-ni september* organiziral številne atentate na petrolejske naprave na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji, ker so njih lastniki sodelovali z Izraelom. Lani maja so ugrabili letalo belgijske družbe «Sabena» s 97 potniki in pristali na telavivskem letališču, zahtevajoč od izraelskih oblasti, da iz- llllllllflllllllilllllllllllllllllllllf || cerkve iz i mimo I Naše ograde in gmajne se znova začenjajo prebujati. Zima ni bila ostra, snega skoro ni bilo, sonce pa zadnji čas lepo greje. Sokovi so pognali iz zemlje in napeli vejice, ki ponekod že poganjajo v brstje. Očitno je pomlad že blizu, čeprav na sliki še ni videti, jo pa lahko slutimo je prav gotovo uspeh, kajti tega, da dobi umetnik galerijo za določen čas brezplačno, mu dostop v to središčno razstavišče omogoči le posebna žirija, s čimer je umetniku dano strokovno priznanje. Tudi s tega zornega kota moramo torej gledati na razstavo, ki jo ima sedaj v občinski galeriji Emilij Primossi-Primožič. Primossi-Primožič je pripravil za to razstavo 36 oljnatih slik in 8 kipov. Za njegova olja moramo reči, da so vsa v živih, vendar nikoli ne kričečih barvah, hkrati, da so to zares njegove barve, kot so to tudi njegove pokrajine, njegova tihožitja, pa tudi njegovi ljudje. Poslednje Primožič tokrat podaja v največji podobi na razstavi, v portretu matere z dvema otrokoma. Morda se prav v tej sliki poznavalcu najbolje odkriva Primožičev odnos do sveta, ki ga umetnik sprejema vase skozi svojstveno sito emotivnosti, da ga nato prečiščenega konvencionalne lepote vrača na svoja olja nekako otroško neposredno preoblikovanega in odetega v pravljično pester plašč barv. Ta koloristična posebnost izstopa zlasti v tihožitjih, kjer cvetje, sadeži, povrtnina, pa tudi kak drug preprost predmet dobesedno izžarevajo svoje barve, tako da se zlivajo tako rekoč v obdajajoči prostor ali pa narobe v nekakšni osmozi, zaznavni le slikarju samemu. Ni pa tega prelivanja barv v slikah zgradb, hiš v Boljuncu, v sliki tržaškega gradu, hiš iz predmestja, hiš od Sv. Jakoba, rdeče Padove in drugod, v katerih so njihove barve rekli bi nekako ujete v gosti kletki črnih obrisov, če pa Primožičev motiv z Otoka sv. Jurija v Benetkah primerjamo z motivom slavnega Bernarda Buffeta, temna obrisnost ne požira niti ne zagaša svetlosti barv. Primožič je vsekakor posebne vrste slikar, ki že desetletja z malone trmasto doslednostjo stremi k še nedavno osamljenemu cilju ob navijanja predmetnosti in je še vedno daleč od spremenljivosti zahtev poprečnega umetniškega trga. Zato mu življenje ni bilo lahko, dokler ga ni javnost začela razumevati, kakor pričenja sedaj razumevati tudi njegove kipe, na tej razstavi na primer dva lika in sicer «Moža z dežnikoma in «Su-hega duhovnika». MILKO BAMBIČ Saveirio Soirbise pri Russu V galeriji Russo. v Pasaži Ros-soni, visi te dni 21 bakrenih tol-kanic, ki jih je ustvaril Severio Sorbise. Njihove ploskve izžarevajo naokrog rdeče odbleske tega že v bronasti dobi rabljenega umetniškega izrazila, ki ga pa Sorbise obdeluje skoroda bolj kiparsko v obliki zelo visokega reliefa. Odtod njihov svojstven videz, ki loči ta dela od drugih tovrstnih del tržaških likovnikov. Odtod razlika, ki jo v uvodni besedi kataloga primerno poudarja tudi znani tržaški aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir>T»iiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,tIiiIi,ni,|I,,„l,,,,|„III,ll,IIIIIIIIIIlllllllllIIIlllllIIIIlw|||||I|I||I|(|I(III|ll|ii|(fII|III|||||liItlI11J|i(t||t|mIiiIBII1Jlli||f|1I|i|il|J|I1B(It(|I|(1||i|1K)|ilB|11|IIIIIiii>II|Iitf||WI|III1II|1|||II||||(||(I|(|I|(ii|||III|i|||1|(|1(i(I) NAČRT 0 NOVI JAPONSKI PRESTOLNICI Tokio se že duši od utesnjenosti Mava prestolnica naj bi ne imela več kot milijon prebivalcev ■ V prvi etapi bi se v njej naselilo 300 tisoč ljudi pa še razni uradi in šole ■ V Tokiu je bil sedež vlade od 1.1863 Pred nedavnim je japonska vlada znova razpravljala o stari zamisli, da bi nekje drugje izgradili novo japonsko prestolnico. Morala bi biti daleč od Tokia, ki se že dalj časa davi od prenaseljenosti in neštetih žgočih problemov, ki jih to osnovno vprašanje poraja. Današnja japonska prestolnica šteje nič man}' kot 12 milijonov prebivalcev, ki se vsak dan bolj zastrupljajo v skrajno onesnaženem zraku in dušijo od utesnejnosti zaradi pomanjkanja prostora. Kraj, kjer bi imela biti nova prestolnica izgrajena, še ni ml določen oziroma izbran, v načrtih pa je predvideno, da število njenega prebivalstva ne bo smelo presegati milijona. Ta zamisel sicer ni povsem nova, o tem se je že dolgo govorilo. Že junija 1. 1964 je takratna vlada postavila s tem v zvezi v parlamentu svoj predlog, ki pa je bil spričo priprav in dela za bližnjo olimpiado kmalu pozabljen. Tako, kot se pač pogostoma dogaja marsikje, ne samo na Japonskem. Zdaj je to staro zamisel obnovil minister za gradnje. Minister Ka-namaru je posebnemu parlamentarnemu odboru pojasnil, da bi TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Saksofon in klavir; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Glasbena beležnica; 19.10 Ubald Vrabec in njegovo delo; 20.00 Šport; 20.35 Berliozovi «Trojanci»; 21.05 Pogled za kulise; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 16.35 Kulturni pregled. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Poljudna znanost; 9.00 Orkestri; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Martelli; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Šola; 15.20 Plošče; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17 00 Program za mladino; 17.45 Harmonikarski orkester Miramar; 18.00 Orkestri; 19.00 Pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Srečanja: Jure Kaš-telan; 21.15 Ansambel «CD»; 21.30 Orkestra; 22.00 Skladbe D. Škerla; 22.35 Ritmi. nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden: Tokrat iz Neaplja; 14.00 Četrti program; 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za naj- T0REK, 20. MARCA 1973 mlajše; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Koncert; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Puccinijeva opera «Tosca». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.30 Pojeta Rosanna Fra-tello in Domenico Modugno; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred naku -pi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pe • sem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Dogodki in ljudje, oddajo vodi F. To-mizza; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Film «11 coraggio*; 20.50 Plošče; 22.45 Nadaljevanka «Tua per sempre, Claudia*. III. PROGRAM 9.30 Rossinijeve skladbe; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Pergolesijev oratorij «La morte di San Giuseppe*; 16.15 Debussy in Beethoven; 17.20 Sovjetsko slovstvo; 17.35 Jazz; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Neodgovorni tehnični posegi v naravo; 9.35 Slov. pevski zbori; 10.20 Pri nas doma; 12.10 Spomin na Prešernov dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Z ansamblom Atija Sossa; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.40 Melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek — I. Tavčar: Kalan; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Prof. dr. Strnad: Največji pospeševalmki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Fantje treh dolin; 20.00 Prodajalna melodij; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Popevke; 23.05 M. Kuzmin: Aleksandrijske pesmi; 23.15 Ko-mornoglasbeni večer. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Življenje v Veliki Britaniji; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 15.00 Šola; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Abbasso, evviva*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Oddaja za gluhe (poskusna oddaja); 18.40 Nove abecede; 21.00 Dnevnik; 21.20 O potrošnji; 22.05 «Da, vendar...*; 22.20 TV film: «Zmagovalni listek*. JUG TELEVIZIJA 9.35, 11.00, 14.45, 15.55 in 16.10 Šola: 10.40 in 15.35 Ruščina; 17.15 Amandmaji: 17.45 Eigel: «Slonček Bimbo*; 18.05 Obzornik; 1820 Srbska narodna glasba: 19.00 Pediatrija; 19.20 Srečanje z usodo; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Mi med seboj; 21.30 Turgenjev: «Pesem zmagoslavne ljubezni*; 21.55 Thorwald: «Medved iz Durmfrilsa* — film; 22.20 Rezerviran čas. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vsi vlaki sveta: Orient in spalniki; 21 00 Medicinski center: »Ponos*; 21.50 Narodnozabavna glasba. uresničitev načrta lahko pomenila rešitev za premarsikatero tokijsko _ vprašanje, doslej domala nerešljivo, kot ga na primer predstavljajo vrtoglavo višanje cen zemljišč, stanovanja ska kriza ipd. : " v V Tokiu so zemljišča postala že tako redka in malone nedosegljiva, da se je celo tako' važna državna ustanova, kot je ekološki inštitut, morala zadovoljiti, ko je začela s svojo aktivnostjo, le z nekaj prostori, nahajajočimi se v starih lesenih barakah, ki so jih za to priložnost le na novo prebarvali in temeljito očistili. Ni se pa minister niti z besedico dotaknil, ni sploh omenil vprašanja, kje bi utegnila nova prestolnica stati, rekoč, da gre za odločitev, ki jo bo moč sprejeti potem, ko bodo o tem izrazili svoje mnenje tudi volivci. V ministrovem načrtu je predvideno, ua mesro, kot že povedano, ne bo štelo več kot milijon prebivalcev in se bo raztezalo na 76 kvadratnih kilometrov površine. Prva faza izgradnje bo tra • jala približno šest let, ko bo končana, bo prebivalstvo nove prestolnice štelo kakih 300 tisoč prebivalcev. Vsi vladni uradi osrednje administracije bi se v novo prestolnico preselili že v teku tega prvega obdobja, nakar bi takoj izgradili tudi vse šole, od osnovnih do univerz, ki bodo delovale v novem mestu. V naslednjem obdobju izgradnje, bi se mesto imelo še povečati, tako da bi število njegovega prebivalstva doseglo pol milijona. Ko je bij načrt pred devetimi leti predložen, je ministrstvo za gradnjo računalo, da bi stroški za izgradnjo nove prestolnice ne znašali manj kot 3000 milijard lir. Toda zdaj se je ta cena spremenila. To je bila v začetnem načrtu edina stvar — je dejal minister za gradnje — ki jo je bilo treba menjati. Po novem bodo stroški znašali okrog 4.500 milijard lir. Minister je vrhu tega še povedal, da bi tudi cesarska palača, ki se zdaj v Tokiu nahaja v samem središču poslovne četrti, imela biti premeščena v novo prestolnico. Trenutno v zvezi s tem ni moč reči, da bi navedeni revolucionarni ministrovi predlogi naleteli na kak ugodnješi odmev, celo med samimi vladnimi člani ne Prvi glasovi, ki jih je bilo čuti, so bili kvečjemu zelo mlačni, malo navdušeni. Kdo ve zakaj saj je po drugi strani več kot očitno, da se Tokio z grozljivo naglico spreminja v nekaj, kar sploh nima več človeškega na sebi, pogoji postajajo neznosni in ljudi nasilno vežejo na to mesto edinole še ogromne koristi, dobiček, bog denar, navzlic mnogoterim vsakodnevnim znamenjem, ki napovedujejo katastrofo. V tokiu je bil sedež osrednje japonske vlade že od 1. 1863, torej od dni, ko je cesar Meiji ponovno vzpostavil cesarsko oblast. Pred tem so cesarji imeli Svojo rezidenco v mestu Kyoto, na zahodni strani Japonske, vtem ko so dejansko oblast imeli vojaški voditelji, katerih sedež pa je bil v mestu Edo, kot se je po starem imenoval Tokio. NADZVOČNA LETALA PREDSTAVLJAJO VELIKO NEVARNOST RUŠENJE PLASTI OZONA BI MOGLO BITI USODNO Jugoslavija je glede lega na zelo kritičnem področju, ker jo seka za 7000 km letalskih koridorov - Nad Zagrebom leti na dan nad 600 letal Kljub neprestanim in zelo resnim opozorilom strokovnjakov se določen del sveta kaj malo zmeni za to, kakšen bo jutrišnji dan. Interesi, ki se kažejo v denarju in profitu, so osnovno gibalo in merilo in vse drugo se mora temu podrediti. To veija tudi za letalsko industrijo. In to ne le za vojaško, kjer sleherni zakon odpove, pač pa tudi za civilno.'Ko so začeli graditi letalo «con-corde*, se niso menili za to, kakšne posledice bodo velika letala z dvojno zvočno brzino imeia na okolje. Prav tako se tudi v Moskvi niso zmenili za to, ko so začeli graditi letalo «TU 144*, ki je enako francosko - britanskemu letalu «concorde». Odtod na eni strani ogorčenje, na drugi preplah giede posiedic uvajanja tovrstnih letal v redni promet. V zagrebškem listu «Vjest-nik* smo zasledili v zvezi s tem članek, ki ga oojavljamo, ker se posredno tiče tudi nas, saj postaja svet iz dneva v dan manjši. Kadar bo redni nadzvočni letalski promet postal vsakdanje dejstvo — opozarjajo letalski strokovnjaki — se bo Jugoslavija znasia na najooij kritičnem pou-rocju Eviope. V nekaterih deželah so že omejili polete nadzvočnih transportnih letal, ki Dodo prišla v promet v bodočnosti, pred nedavnim je bila javno postavljena tudi prva zahteva, da se v Jugoslaviji «prepovejo poleti nadzvočnih transportnih letal v civilnem letalskem prometu z brzinami, večjimi od zvočne br-zine in to vse do tedaj, dokler bodo podrobno ocenjene in proučene Vse posledice, ki jih zvočni _ sunki in drugi, imajo na življenje na področju, ki ga tovrstna letala preletajo*. To zahtevo je postavil proti koncu lanskega leta na kongresu o prometu in zvezah v Beogradu, letalski inženir dr. Dušan Zorič, docent na fakulteti za promet v Beogradu. Pred nekaj dnevi pa je dr. inž. Zorič izjavit, da bo že omenjena fakulteta za promet tu -di uradno zahtevala od zvezne u-prave za civilni letalski promet, naj se prouči »umestnost prepovedi poletov velikih nadzvočnih letal v civilnem letalskem prometu nad Jugoslavijo*. Vse kaže, da se bodo poleti z nadzvočno brzino morali omejiti samo na proge nad oceani in, s tega stališča gledano uvajanje letal z nadzvočno brzino v civilnem prometu ni upravičeno, — je poudaril dr. inž. Zorič. Med neprijetne posledice tovrstnega civilnega letalskega prometa je inž. dr. Zorič naštel »velikanske ekonomske izgube, zmanjšano varnost, predvsem pa nevarnost kozmičnih radiacij za potnike ter nevarnost klimatskih sprememb na zemlji, nato strahoten ropot in rušenje normalnih življenjskih pogojev tudi za druga živa bitja na področjih, nad katerimi bi tovrstna letala letala*. Čeprav je prevoz z brzinami ki bi bile večje od zvočne brzine, še vedno poln protislovij, vendarle prevladuje mnenje, da je tudi ta, «tehnološki napredek povezan z velikim in drastičnim vplivom na človeško okolje*. Zaradi tega bo po mnenju dr. inž. Zoriča končen izid teh razprav imel «zgo-dovinski pomen za bodoči razvoj civilnega letalskega prometa*. Jugoslovanski zračni prostor seka okoli 7 tisoč km letalskih prog (koridorov) s 27 «križišči», od katerih so nekatera, kot na primer križišči nad Zagrebom in nad Sremsko Mitrovico, na tretjem o-ziroma četrtem mestu v Evropi po obremenjenosti kajti nad njima preleti na dan tudi nad 600 letal. Zaradi tega je Jugoslavija posebno zainteresirana za ureditev nadzvočnega letalskega prometa. Najbolj zanimivi sta v vsem tem dve okolnosti in sicer posledice ropota ter posledice možnih klimatskih vplivov zaradi preletov nadzvočnih transportnih letal. Najprej besedo dve o ropotu «Ta proolem — pripominja dr. inž. Zorič — se bo občutil takoj ob uvedbi prvih nadzvočnih transportnih letal. Ta ropot ne bo o-mejen le na področje letališč, pač pa se bo raztezal tudi široko okoli njih in vzdolž vseh letalskih koridorov. Močno bo prekoračil meje znanosti posebno pri starejših ljudeh, pri bolnikih in pri ljudeh s slabimi živci, Dosedanji podatki kažejo, da ropot motorjev teh letal krepko prekaša raven ropota. ki ga dopuščajo mednarodni predpisi in medicinske norme*. «Letalo, ki leti z nadzvočno brzino, ustvarja tako imenovane kontinuirane zvočne valove, ki se na ozemlju, ki ga preletajo, čutijo kot močni zvočni sunki, katerih moč doseže tudi moč močnega grmenja. Ropot nadzvočnih letal in njihovi zvočni sunki se razlikujejo od vsakega drugega ropota, ki ga moreta človek ali priroda ustvariti. Ta razlika je predvsem v tem, ker ropot zajemo področja, kakršnih ne zajame nobeno drugo grmenje. Udarni val nadzvočnega transportnega letala se širi preko preletenega ozemlja na pasu od 80 do 100 km» — poudarja dr. inž. Zorič. Že ta ropot je po mnenju strokovnjakov kritičen. Druga nevarnost, ki jo predstavljajo nadzvočna letala, pa je še bolj resna in večja in se nanaša na možnost klimatskih sprememb, sprememb, ki jih povzroča uničevanje ozona v stratosferi. Učenjaki postavljajo sledeča vprašanja: Kakšen kli-matični vpliv more imeti uporaba nadzvočnih transportnih letal? Ali morejo velikanske količine izpušnih plinov iz njihovih motorjev povzročiti v stratosferi pojave, katerih posledica bi bila rušenje stratosferskega ozona do tolikšnih razmerij, da bi to privedlo do resnih klimatskih sprememb na zemlji? lja le en odstotek celotnega zastrupljanja zraka. Njihovi motorji ustvarjajo vodno paro, tako da se vodik iz goriva spaja s kisikom iz atmosfere, zaradi česar se more povečati oblačnost. Letala z nadzvočno brzino pa bodo letela v glavnem v stratosferskih višinah, kjer bo «dim iz izpušnih cevi bolj dolgo lebdel v zraku in zato bodo morebitne klimatske spremembe na zemlji trajnejše. Prof. dr. Gordon MacDonald s kalifornijskega vseučilišča v Los Angelesu je že pred leti ugotovil, da bi se mogli povzročiti »katastrofalni učinki*, ko bi se s kemičnimi in fizičnimi sredstvi «napadel» eden od prirodnih sestavnih delov atmosfere, konkretno ozonski pas. Slabo koncentrirani ozon v sloju med 15 in 50 km nad zemljo je izredno važen za življenje na zemlji, ker absorbira večino ultravioličnih žarkov, ki prihajajo s sonca. Delovanje teh žarkov more že v majhnih dozah povzročiti opekline. Če pa bi ti žarki z vso silo pridrli na zemljo, bi to bilo za življenje na zemlji lahko usodno, ker bi požgali in uničili vse. Ozon se sicer neprestano obnavlja, toda s fizično akcijo proti njemu bi se mogla u-stvariti občasna «luknja* v ozonskem sloju nad določeno površino. Povsem možno je, da takšne posledice povzročijo danes še redki poleti nadzvočnih letal. To je potrdila pred dnevi komisija ameriške akademije znanosti, ki je poslala ustrezno opozorilo ameriškemu kongresu. To je poudaril tudi prof. dr. Johnson s kalifornijske univerze v svoji študiji, v kateri dokazuje možnost takšnih procesov v ozonskem pasu, skozi katerega bi nato nemoteno prihajali na zemljo snopi smrtonosnih količin utravioličnih žarkov s sonca. »Razvoj letalskih flot z nadzvočno brzino bi še povečal nevarnosti raka na koži — pravi ameriški strokovnjak —. Motorji nadzvočnih letal v stratosferskih višinah porabijo velikanske količine kisika, oziroma ozona v ozonskem pasu zemeljske atmosfere, ki nas varuje pred premočnim ultravio-ličnim žarčenjem, ki prihaja s sonca, če bi prišlo do razredčenja tega zaščitnega pasu, bi moglo priti do pogostnega pojava rasa na koži. Doslej je bilo ugotovljeno, da tudi manjše rušenje sloja ozona povzroči tudi zelo veliko število kanceroznih obolenj na koži na zemlji.* kritik Carlo Milic. Potemtakem se nam Sorbise, ki je sicer tudi slikar in portretist, tu predstavlja s krepko kiparsko komponento svoje umetniške osebnosti, z odmevi kiparstva nekakšnih arhaičnih kultur. Zato se tenkočutno povrača k ustvarjalno umetniški funkciji bakra, ki je že pred več tisočletji privlačeval mojstre situl, dragocenih vrčev, okrašenih v načinu sodobnih tol-kanic s pasovi množice vojščakov ali drugih motivov. To predmetnost srečujemo Uidi v njegovih najboljših tolkanicah. Pred nami se vrste oboroženi Asirci, Babilonci, Egipčani, Grki in stari Rimljani. Tu imamo trojanskega konja in bojne ladje na vesla. Vse to pa nosi pečat svoje dobe, ki emotivno razgiba naša občutja. Posebno je to očitno, kadar stojimo pred veliko ploskvijo lob kanice, ki nosi naslov «Stare civilizacije Mehike», ki še silneje prenese našega duha od časovne sedanjosti v davno preteklost, takp da se vanjo lahko pretapljajo in tonejo tudi tolkanice z nam našim časom bližnjo vsebino, kot je na primer furlansko kmečko o-kolje ali pa tihožitje z violino, steklenkami itd. M. B. Akcija 150 slikarjev proti Andlreottijevi vladi Umetnost ne more bili nekaj ločenega od življenja. Odražati pač mora življenje ali celo dogajanju nakazovati pot. Tako gledajo na umetnost malone vsi ustvarjalci-Zato je popolnoma normalno, da so umetniki družbeno angažiran' ljudje. K tej angažiranosti j'd sili tudi njihova tenkočutnost, ki jih v pretežni večini usmerja 'j vrste nekakšnih prednjih straž novih dogajanj. V tem smislu si moremo tolmačiti tudi akcijo 15° italijanskih slikarjev in likovnikov nasploh, ki so se v oktobru lani organizirali v Milanu, v «Vsedržavni odbor za umetnostno razstavo z naslovom "Stran_2 Andreottijevo vlado”». V množici italijanskih umetnikov, ki so se odločno postavili proti Andreottije-vi vladi, so tudi trije tržaški slikarji in sicer Demetrij Cej, Franco Punis in Emidio Eredita. Dolgo so se italijanski umetniki borili za to, da bi jim milanska občinska uprava dala na razpolag0 razstavišče, v katerem bi organi21' rali svojo protestno razstavo, v«* dar zaman in šele 9. t.m. so mog11 organizirati v Viale dei Mille 21 razstavo, o kateri je glasilo ita11" janslce marksistično leninistične komunistične partije «Servire d P°' polo* med drugim zapisalo, 0 «150 umetnikov se je odločno P _ stavilo proti demokrščanskemu rej žimu in izražajo voljo in odloc nost, da se uprejo reakcionarne® načrtu ter represiji novega faš^m in so pripravljeni nadaljevati bo , bo, da bo razstava mogla '® primeren javni sedež*. V pismu, ki ga tržaški odbor vsedržavne pobude naslavlja . razne tržaške ustanove, pa ® drugim piše: «Vabimo tržaške ^ varniške svete, naj nas podpre' borbi proti reakcionarnim PoSsa. som za omejevanje svobode izr° n.ia, tiska, mišljenja, stavke in 0 gih osnovnih družbenih svobosc ■ Zato vas prosimo, da se Prl1 nt žite protestu, ki ga je tržaški od poslal milanski občinski upravi ^ podprete pobudo tega odbora, _n tudi na področje kulture umetnosti vnese borba za ?vJunes in družbeno preosnovo, ki da . navdihuje delavsko in ljudsko banje*. g1' NA FILMSKIH PLATNIH Še in še bi lahko govorili o nevarnosti, ki grozi človeku, če se ta_ ne bo pravočasno odpovedal že blaznemu igračkanju z življenjem. napravite °a Nesporno drži, da že sedanji reakcijski avioni zastrupljajo zrak, pa čeprav njihov delež predstav- Charles Chaplin: «The Great Dictator» Izšla je reprizna izdaja fjLhe Charlesa Chaplina iz leta 1910 Great Dictator* (II grande re), ki je pa žal dupliranav lijanščino na nesramen ,n Rovereto — Legnano, Pro vneSa.~ Piacenza, Belluno -biatesp1"66^’ Parma “ Savona, Sol-Trenf„ n Seregno, Cossatese — dov» vigevano - Udinese, Pa-bania~~ ^enezia, Triestina — Ver- \*ter - Milan" Vwn!Us 'Napoli Vie^r/vS ^alermo - Lazio T™8 - Torino - Sampdoria S”0** . Brescia 2°vara - Genoa Pfragia - Bari "teasandria - Parma Messina KVOTE: — 7.109.200 lir 205.500 lir 1 1 2 nev. X 2 1 2 1 2 1 1 2 1 _ 1. Nello 2. Smalto 1. Strawberry 2. Classico 1. Irenella 2. Terros L Palecal 2- Azza della Torre L Labrador d’Ausa 2. Parsifal 1. Ibanez •,,2- Colibri KVOTE: 399.745 lir 2 - 3 __ 4 __ 5 __ 6 _ 1 X 2 1 X X 1 X 1 2 2 1 NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Zelo dober nastop Triestine v Benetkah Venezia si je priborila točko šele po izključitvi Tugliacha Venezia — Triestina 1:1 VENEZIA: Seda, Parlanti, San-tarello, Ronchi, Flaborea, Trevisa-nello, Badari, Serato, Scarpa (Rof-fi v 73. min.), Modonese, Bassanese. TRIESTINA: Cantagallo, Tu- gliach, De Gasperi, Truant, De Luca, Scichilone, Bertoli, Brusa-delli, Jacovone (v 57. min. Oggian), D’Alessi, Vastini. SODNIK: Marino iz Taranta. STRELCA: v 15. min. Bertoli, v 76. min. Serato. KOTI 6:1. Triestina je odigrala v nedeljo morda eno svojih najboljših srečanj na tujem igrišču. Tržaški tret-jeligaš je prvi prišel v vodstvo in vse je že kazalo, da mu bo končno vendarle uspelo zmagati na tujem, ko je gol Benečanov uničil vsa u-panja. Venezia je reagirala šele v drugem polčasu, ko je sodnik nerazumljivo izključil Tugliacha. Res pa je tudi, da je Serato dosegel svoj zadetek, ki je gostom odščip-nil točko, v precej nepravilnem položaju, saj so se nekateri igralci ustavili, prepričani, da je v offsidu. Protesti niso nič zalegli in v zadnjem četrt ure ni uspelo nobeni od obeh ekip, da bi dosegla še zmagoviti zadetek. Triestina se je v Benetkah predstavila v nepopolni postavi, saj je v obrambi manjkal Macchia, zaradi česar je moral trener Mala-vasi precej spremeniti postavo. Na njegovo mesto je prišel Scichilone, medtem ko je na sredini igrišča nastopil Truant, ki se je ob D’Ales-siju precej dobro znašel in je tudi zadovoljivo igral. Sploh je bil ves napad kar v redu. Morda se je najbolje izkazal Bertoli, avtor tržaškega zadetka, ki si skuša s svojimi pozitivnimi nastopi pridobiti mesto v prvi ekipi. Nekoliko manj je zadovoljil Jacovone in nato Oggian, medtem ko je imel Vastini drugačno nalogo, saj se je moral večkrat spuščati v ozadje. D’Ales-si je zaigral bolje kot običajno in se je zelo pohvalno izrazil o Tru-antovi pomoči. V obrambi je dobro zaigral De Luca, ki je popolnoma nevtraliziral beneškega srednjega napadalca. Napravil je le e-no napako, ko je prišlo tudi do izenačenja. Triestina je začela napadati takoj v začetku, tako da je s svojo igro presenetila Venezio, ki se je znašla šele v drugem polčasu, ko je 'bil v najkritičnejšem trenutku izključen Tugliach, sodnik pa je nato vzpostavil ravnovesje tako, da je četrt ure pred koncem izključil se prostega strelca domačinov Bassaneseja. * * * Aiessandria se je spet vrnila na prvo mesto, potem ko je v neposrednem spopadu odpravila Parmo. Vodeči ekipi imata sedaj tri, oziroma dve točki prednosti pred Sa-vono, ki je po remiju iz prejšnjega tedna v Trstu tudi tokrat remizirala, to pot proti Bellunu. Udinese je na četrtem mestu dohitel Venezio, vendar kaže, da sta že obe ekipi izločeni iz bitke za napredovanje. Do sprememb je prišlo na zad- njih mestih, kjer sta Vigevano in Verbania že obsojena, pred njima pa se je formiral «paket» treh e-kip z enakim številom točk: Rovereto, ki je zgubil proti Trentu, Piacenza, ki je napredovala z zmago nad Solbiatesejem in Triestina, ki je delila točke z Venezio. V slabih vodah je tudi Derthona, ki ima le točko več kot ta trojica. Kaže, da bodo prihodnji tedni odločilni za določitev tretjega «potnika» za D ligo. Radi SPDT vabi na 2. KRIŽ -KRAŽ KROS ki bo v nedeljo, 25. marca ob 10. uri v Bazovici. Zbirališče pri spomeniku. Tekmovale bodo lahko vse starostne kategorije. Vpisovanje ob startu od 9. do 9.30. Prijavnina: 200 lir za posameznika. Nagrajevanje bo uro po zaključku tekmovanja. «Mastne» nagrade in kolajne za vse kategorije. Dirka Trst-Opčine znova odpovedana Avtomobilske dirke na kronome-ter Trst — Opčine ne bo niti letos. Tako je odločilo vodstvo tržaške sekcije ACI, ki ima nalogo, da pripravi to prireditev. Vzrok za novo odpoved je isti kot lani: po zadnjem pravilniku je neobhod-no potrebna cela vrsta varnostnih ukrepov, ki bi zahtevala prehud finančni napor. Vodstvo je v svoji izjavi izrazilo upanje, da bi prišlo do preureditve pravilnika. Ta naj bi dovolil ponovno oživetje prireditve, «ki je skupna last tržaških športnikov*. KOŠARKA ITALIJANSKA A LIGA Maxmobili — Alco 75. 61 Gorena — Ignis 64:117 Brili — Partenope 91: 68 Mobilquattro — Sada 86: 80 Forst — Simmenthal 77: 86 Norda — Snaidero 89: 79 Gamma — Spliigen Bock 68: 71 LESTVICA: Simmenthal 40, Ignis 38, Forst 36, Norda Maxmobili in Snaidero 20, Mobilquattro 18, Splii-gen Bock, Sacla, Brili, Gorena in Partenope 16, Alco 12, Gamma 8. Norda in Spliigen Bock imata tekmo manj. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Spliigen Bock - Brili, Partenope -Forst, Alco - Gamma, Sacla - Max-mobili, Snaidero - Mobilquattro, I-gnis - Norda, Simmenthal - Gorena. NEDELJSKE TEKME V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI PRAVIČEN REMI MED PRIMORJEM IN VESNO BREG OSVOJIL DVE ZELO DRAGOCENI TOČKI Juventina odnesla Audaxu pol izkupička - Zarja ni igrala Primorje — Vesna 0:0 PRIMORJE: Štoka, Visintin, Štre-kelj, Trampuš, Bukavec, Barbiani, Barnaba, Husu, Rustja, Scala (Pra-šelj), Fomasaris. VESNA: R. Tence, Zoffoli, Bot-ti, Germani, Verzier, Zudini, B. Tence, Kelemenich, Švab, Carmeli, Verginella. KOTI 7:2. SODNIK: Savero iz Krmina. GLEDALCEV: 450. Izid nedeljskega derbija je po našem mnenju pravilen, saj točka koristi obema moštvoma, zlasti Vesni, ki se bori za obstanek v ligi. Vendar pa je treba poudariti, da se Vesna ni zaprla v svoj kazenski prostor, čeprav je nujno potrebovala točko in je, predvsem v prvem polčasu, prevladovalo na igrišču Primorje ter je moral vratar Tence z drznimi posegi braniti svoja vrata. Prav zaradi take igre sta enajsterici res pokazali, česa sta zmožni. Primorje je zaigralo bolj umirjeno in tehnično bolje od nasprotnika, Vesna pa je pokazala mnogo dobre volje in borbenosti. V drugem polčasu je bila igra nekoliko bolj medla. Na igralce je vplivala utrujenost in v zadnjih minutah je bilo jasno, da čakajo le na sodnikov žvižg. Res je tudi v drugem polčasu Primorje prešlo večkrat v napad, Vesna pa je odgovarjala s protinapadi, vendar vratarja nista imela mnogo dela. Križani so imeli izredno priliko, da preidejo v vodstvo v 2. minuti d.p., ko jim je sodnik zaradi Štrekljevega dotika žoge z roko v kazenskem prostoru dosodil enajstmetrovko, a jo je Kelemenich za-streljal. Primorje je tudi tokrat dobro zaigralo v obrambi, kjer sta izstopala Bukavec in Trampuš; na sredini igrišča je bil najboljši Gabrijel Husu, ki je pokazal lepo tehniko in pregled nad igro, napad pa je po uspešnem prvem polčasu kasneje precej popustil. Pri Vesni smo opazili pomanjkljivo obrambo, saj je edino Verzier uspešno opravil svojo nalogo. Na sredini igri- šča je zaigral dobro le Kelemenich, rriedtem ko sta Carmeli in Germani zgubila precej uporabnih žog. Napadalna trojica (Tence, Švab in Verginella) pa ni bila dovolj učinkovita. Končno moramo pohvaliti še sodnika, ki je odlično opravil svojo nalogo. Naša ocena: Vesna 2, Primorje 2. B. R. Audax — Juventina 1:1 JUVENTINA: Plesničar, Nanut, Faganel, Tomažič, Paulin, E. Ta-baj, Sirk, Marvin, Ferletič, M. Ta-baj, Uras. AUDAX: Pistorio, Ostanel, Mi-kluš, Adragna, Borghes, Gurtner, Kodrič, Blason, Karlovim, Ambrosi, Pasquali. STRELCA: v 5. min. p.p. Ferletič (enajstmetrovka), v 20. min. p. p. Ambrosi (enjastmetrovka). Goriški derbi med Audaxom in Juventino se je zaključil brez zmagovalca in brez premaganca. V začetku je kazalo, da bodo gostje z lahkoto premagali Audax, saj so NOGOMET PRVENSTVO 3. AMATERSKE LIGE Gladka zmaga Olimpije nad Bregom B Visok poraz podlonjerskega Uniona Sovodnje so tokrat odigrale eno svojih najslabših srečanj Breg B — Olimpija 0:2 BREG: Rapotec, Kozina, Slavec, Švara, Zahar, Štranj, Sovič, Ota, Martini. OLIMPIJA: Bogateč, Trampuš, Štoka, Starc, Blažina, Manzutto, Pe-rissutti, Košuta, Valentino, Metelko. Živec. 13 Jelošček. STRELCA: v 67. min. Živec in v 83. min. Košuta. Brežani so stopili na igrišče nepopolni in to je neresno. Ne grajamo igralcev, ki so vsako nedeljo redno na igrišču, čeprav so upi na pozitiven nastop vedno manjši, ampak na tiste, ki so zagotovili svojo prisotnost v začetku prvenstva in se niso potem več prikazali. Če se bo to še ponavljalo bo moralo brežansko vodstvo nekaj u-kreniti. Tekma sama ni bila zanimiva. Brežani so zaradi okrnjenega števila zaigrali bolj obrambno, upajoč na neodločen izid srečanja. O-limpija je s svoje strani zaigrala dokaj medlo in brez prepričanja; morda je preveč podcenjevala nasprotnika ali pa zato, ker ta tekma ni vplivala na lestvico. Tako so «plavi» z lahkoto brzdali napade gabrovskih fantov, ki so bili vrh tega zelo nerodni pri strelja- li -10 - 22.696 lir 3.400 lir Druge športne vesti Na šesti strani Olimpija je v nedeljo v 3. amaterski nogometni ligi premagala Breg B s čistim izidom 2:0 nju. Do konca polčasa je tudi Rapotec nekajkrat odlično posegel. Predstavniki dolinske občine so se v nadaljevanju nekoliko bolj odprli in gol je padel po zaslugi Živca, ki je v protinapadu odlično in neubranljivo realiziral. Ta gol je bil menda najlepša stvar vse tekme. Odgovor Brežanov se je odražal le iMiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimmiiiHiiiummiiiim Jugoslovansko nogometno prvenstvo Dinamo — Velež 1:1 C. zvezda — Željezničar 3:0 Vojvodina — Borac 0:0 Radnički — Čelik 3:0 Vardar — Olimpija 0:0 Sarajevo — Sutjeska 2:1 Beograd — Partizan 1:0 Sloboda — Bor 3:0 LESTVICA: Crvena zvezda in Velež 29, Beograd 26, Partizan 25, Sarajevo 24, Sloboda in željezničar 21, Radnički 20, Borac in Čelik 19, Vardar 18, Vojvodina in Olimpija 17, Hajduk in Dinamo 16, Spar-tak 15, Sutjeska in Bor 14. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Beograd - Dinamo, Partizan - Sarajevo, Sutjeska - Vardar, Olimpija - Sloboda, Bor - Radnički, Čelik -Vojvodina, Borac - Hajduk, Spartak - Crvena zvezda, željezničar - Velež. II, ZVEZNA LIGA - ZAHOD Zagreb — Varteks 3:0 Istra — Sloboda 2:0 Mercator — Jedinstvo 2:2 Orijent — Segesta 1:1 Rudar (L) — Šibenik 0:0 Kozara — Rijeka 2:1 Mura — Split 3:0 Rudar (T) — Trešnjevka 1:2 Karlovac — Maribor 1:0 LESTVICA: Zagreb 34, Karlovac 30, Maribor 26, Rijeka 25, Mura 24, Orijent 23, Varteks 19, Šibenik, Mercator, Split, Kozara in Segesta 18, Istra 17, Rudar (L) 16, Jedinstvo 15, Sloboda in Rudar (T) 14, Trešnjevka 13. PRIHODNJE KOLO: Karlovac -Zagreb, Maribor — Rudar (T), Trešnjevka — Mura, Split — Kozara, Rijeka — Rudar (L), Šibenik — Orijent, Segesta — Mercator, Jedinstvo — Istra, Sloboda — Varteks. v prečki, ki jo je zadel Ota. Nasprotno pa je Košuta podvojil, potem ko je izkoristil začetniško napako obrambe «plavih». Tu se je tekma dejansko končala. Prikazana obojestranska igra iz različnih razlogov nikakor ni zadovoljila, zato je ocena za obe ekipi 1. Ist Primorec — Edilcolor 3:2 Primorec je v nedeljo igral z okrnjeno postavo. Kljub ne povsem zadovoljivi igri je zmagal. V prvem polčasu je igral .že precej dobro, v drugem pa je popustil. Strelca sta bila za Primorec M. Kralj .((Jvakrat). in enkrat, Sinico. Ocena za Primorca: 2. BRK Sovodnje — Vermegliano 0:2 (0:1) SOVODNJE: Marson, Trivellato, Corva, Batistič, Ferfolja, Petejan, Kovic, Sambo, Zavadlav, Marsom, Pozzo. VERMEGLIANO: Camussi, Za- nuttig, Tiberio, MeUoni, Duzman, Anut, Boscarol, Chiamdussi, Mat-tiussi, Cogliandro, Gergolet. Res slaba tekma med Sovodenj-ci in Vermeglianom v nedeljo na štandreškem igrišču. O tekmi ni kaj povedati, predvsem zaradi velike brezbrižnosti, ki so jo pokazali igralci na igrišču. Borbe za žogo ni bilo, streljanja na vrata (če lahko sploh govorimu o pravem streljanju) ni bilo. Gola sta prišla bolj zaradi sreče gostov, kot zaradi lepih akciji. Začetek tekme je bil ugodnejši za Sovodenjce, ki so imeb v Pozzu najbolj aktivnega napadalca, medtem ko so bili ostali igralci preveč statični in niso pokazali prave zagrizenosti. V nekem protinapadu gostov so branilci pustili samega igralca Ver-megliana, ki je streljal naravnost v vratarja. Pri tem pa je imel mnogo sreče, ker je žoga ušla tik pri Marsoniu v mrežo. Reakcije Sovodenjcev sploh ni bilo in ob slabi igri se je polčas zaključil. V drugem delu tekme smo v začetku videli precej drugačno igro in domača ekipa je stalno napadala ter bi lahko tudi izenačila (z nekaj več sreče). Prav ko so «mo-dri» napadali je napadalec Verme- gliana z desne strani igrišča in od daleč brcnil žogo proti Marso-nu. Gotovo ni niti sam upal, da bo žoga šla v mrežo, kot se je zgodilo. V zadnjem delu igre pa so gostje bolj ostro napadali, da bi dosegli še tretji gol. Ni jim uspelo. Za to tekmo Sovodenjcem ne gre več kot ocena 1. P. R. Union — Demacori 1:5 V precej lahki tekmi je v nedeljo podlonjerski Union doživel pravo krizo in je prejel v srečanju z enajsterico Demacorija kar pet zadetkov, sam pa je dosegel le enega. Srečanje je bilo, že po rezultatu sodeč, zelo nezanimivo in se je odvijalo le v eni smeri, saj se je izkazalo, da so gostje močnejši nasprotnik, kot so pričakovali domačini. Ocena za Union je 1. Radi KOŠARKA Spliigen Bock - Spliigen Brau 81:80 (52:45) Pred kratkim je bila v okviru italijanskega košarkarskega pokala zelo zanimiva tekma med «brat-ranci» iz Gorice in Benetk. Zmagali so za eno točko Benečani, ki nastopajo v prvenstvu A lige, medtem, ko so Goričani ligo nižje. OBVESTILO Športno združenje «Dom» obvešča, da bo začelo z ženskimi treningi za začetnice, ki bodo v telovadnici «Scientifico», Trg Ju-lia vsako sredo od 18.30 do 19.45. NAŠE OCENE 1. Sovodnje 2. Juventina 3. Zarja 4. Primorje 5. Breg 6. Vesna 7. Primorec 8. Olimpija 9. Union 10. Breg B 18 44 22 50 20 42 21 43 21 41 21 38 14 25 14 24 14 22 12 15 V prvem stolpcu je 2,444 2,272 2,100 2,047 1,952 1,809 1,785 1,714 1,571 1,333 število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zadnjem stolpcu pa poprečna ocena vseh doslej odigranih srečanj. Ekipe ocenjujemo z nezadostno (1), dobro (2) in odlično (3). že v peti minuti igre prišli v vodstvo z enajstmetrovko, potem ko je branilec gostov podrl Sirka v kazenskem prostoru. Po golu je Juventina še dalje napadala in je dvakrat (s Ferletičem in z Marvi-nom) zgrešila zelo lahki priložnosti. V 20. min. pa so domačini izenačili, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška Paulina nad napadalcem Audaxa. Objektivno gledano ne moremo reči, da je bil prekršek vreden enajstmetrovke. Paulin si je namreč z roko pokril obraz in je žoga padla prav na njegovo roko. V drugem polčasu je Juventina še naprej napadala, a ni imela sreče. Sirk in Uras sta imela slab dan, medtem ko je požrtvovalnost Ferletiča ostala osamljena. Kljub izenačenju zasluži Juventina oceno 3. Bip. Breg — Portuale 2:0 BREG: Favento, Possega, Rodel-la, Črmelj, Picciolo, Race, Mode-nini, Bandi (Samec), Gasperutti, Vižintin, Grahonja. PORTUALE: Croci, Petronio, Co-velli, Rozza, Bassanese, Butti, Monica, Quintavalle, Kert, Camassa, Cecco. STRELCA: v 40. min. Possega, v 81. min. Modenini. SODNIK: Sverzut (Tržič). GLEDALCEV: 100. V 50. min. izključen Petronio, ker je brcnil Rodello. Brežani so na kriškem četverokotniku po lepi in napeti igri premagali pristaniščnike s klasičnim izidom 2:0 in so tako odnesli še dve zelo dragoceni točki. Ta rezultat potrjuje sedanje «zdravje» dolinskega moštva, saj so «plavi» v zadnjih treh srečanjih odnesli kar pet točk. Igra, ki so jo tokrat predvajali naši fantje, je bila najzrelejša kar smo jih videli do sedaj. Bila je namreč racionalna in zagrizena, k čemur je tudi prispevala dobra taktična razporeditev na terenu. V začetku srečanja je bila žoga zdaj pred enimi, zdaj pred drugimi vrati, vendar pa sta bili obrambi odločnejši od napadov. V tem slogu je potekel skoraj ves p p. Domačini so streljali na vrata, saj je Rozza silovito zadel prečko, toda Brežanom je uspelo povesti cb koncu polčasa z branilcem Posse-go, ki je izkoristil Gasperuttijevo podajo po Vižintinovem kotu. Kot je bilo pričakovati, se je nasprotnik po odmoru množično pognal v napad, brežanska obrambna vrsta pa je odločno nevtralizirala nevarne prodore. Neuspešnost je spravila ob živce nasprotnika (glej izključitev Petronia), da je igral vedno manj premišljeno in to so izkoristili Brežani; z lahkoto so kontrolirali potek tekme in se spuščali v nevarne protinapade. Tako so deset minut pred koncem tudi podvojili po akciji, ki je potekala preko Raceta, Samca in Modenini-ja, slednji je s sredine kazenskega prostora neubranljivo potresel mrežo. Vsi «plavi» zaslužijo pohvalo, omenili pa bi posebej Raceta in Grahonjo, ki sta zaigrala bolje kot običajno. Zaslužena ocena za Breg je 3. Tst Napet trenutek pred vrati Križanov med tekmo Primorje — Vesna: srečanje se je zaključilo brez zmagovalca in brez golov Dr. Aleksander Gala-Peter Partizanski zdravnik 19 jjjjrojniiz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika p°j a^° je prišel do njega, največkrat še nam ne bi znal je ni fr Je imel zavoje ali kako obvezo pri sebi . čuval le zase. Nesebično je priskočil na pomoč sosedu, bil le-ta ranjen. kar 1C manj komplicirano ni bilo uporabiti svoje znanje fakultet•t*a najb°lje. Vse je bilo potrebno začeti znova. Na Goto"et; sm° se učili malo al-i pa nič praktične medicine, okoijš-- Pa ne’ Kako svoje medicinsko znanje uporabiti v težkih naučil Pri Partizanih te ni nihče vprašal, kaj si se ki (Kaj znaš. Bili smo od prvega dne sredi dela, v razmerah, PotrJlh ki mogel niti v sanjah zamisliti. Reševati je bilo Vse n° ^ivii6nja. Nikogar ni bdio, ki bi dal kakšno napotilo. službp1 2 * * * 6 * .ras,i° iz Potrebe. Glavno vodilo za delo zdravstvene je bilo; znajdi se, kakor veš in znaš. je -0j]Se bi ®e nekako bilo, kadar je šlo za lažje ranjence. Tu t->5e a ®tvar dokaj preprosta. Mobilni ranjenci so se, čeprav aij 'J-karle sami po potrebi tudi premikali s svojo enoto rananv Z b°1,nico- TežJi in težiki ranjenci s kompliciranimi So k.,- zarana- _ Začetni razpleti so bili za f0gke činke dobesedno porazni. _ NaP so se vrstile kot na tekočem ku. Nasprotnice so osvojil® razmeroma lahko in hitro. v \,e polnoma drugačni luči Pa,s^£re^1, domačinke predstavile v m1!? s0 setu. Dobro organizirani naPaL, in nasprotnice spravili v obraflUb® prav obramba je pri ASFJR s.^ra ša od napada. S tako dobro so borovke pričele tudi v nyUiet-njem setu, žal pa ne dolgo- f ^p, no izdatno vodstvo je vse bolj ^g. nelo in proti koncu niso san|0 jf| volile gostjam, da so jih o°n Jn ampak so jih celo p-— . va» stanja 14:12. Po dveh m®/1-) va-servisa so domačinke le ' j/iiub le še potrebne štiri točke. j.lir. vodstvu Bora v setih z 2:1-‘ je-lanke niso popustile. V zadnjem.^ lu igre so prešle celo v Pr 'j. pad, ki jim je, prinesel izdatnobistvo 7:0. Domačinke so naS^0 jih ce lovile do devetice, kjer = ,j;a. dohitele in povedle s tremi j0. mi prednosti. S štirimi zaP 'yj. ma močno tolčenimi žogami j sinijeva ponovno spravila y 0;jo stvo svojo ekipo. To pa J «arlja. obenem vse pred koncem sre ^ Po šestih tekmah je Bor dno na vrhu lestvice in ze ^ga. lahko rečemo, da so mlade . j0 čanke dosegle veliko vec, „v. bilo od njih pričakovati Pr venstvom. g p. irehitefe -ah