Bronastodobna lončenina iz Turjeve jame v dolini Nadiže Martina KNAVS in Miha MLINAR Izvleček Prispevek obravnava 9ronastodo9no keramično gradivo z najdišča Turjeva jama v dolini reke Nadiže. Odlomke lončeni-ne, nabrane po jamski površini, je Tolminskemu muzeju daroval Aleksander Lavrenčič. Lončenino smo primerjali tako z gradivom bližnjih bronas-todobnih najdišč kot tudi s keramičnim materialom iz oddaljenega Olorisa pri Dolnjem Lakošu in pri tem ugotovili številne oblikovne in tipološke podobnosti. Gradivo iz Turjeve jame umeščamo v čas med 14. in 11. st. pr. n. št. Ključne besede: Turjeva jama, bronasta doba, lončenina Abstract The article discusses the Bronze Age pottery material from the site of Turjeva jama (= Turjeva Cave) in the Nadiža River valley. The pottery fragments collected on the ground surface of the cave were donated to the museum in Tolmin by Aleksander Lavrenčič. The pottery was compared both with the material from nearby Bronze Age sites, as well as that from the distant site of Oloris near Dolnji Lakoš, and numerous similarities in type and form were noted. The material from Turjeva jama can be assigned to the period between the 14'h and 11'h centuries BC. Keywords: Turjeva jama, Bronze Age, pottery Previsi in jame hranijo mnoge dokaze o stalnem ali začasnem bivanju ljudi v različnih arheoloških obdobjih. V Nadiških dolinah je takih najdišč kar nekaj. Omenimo le nekatera: Velika jama, Ciondar des Paganis in Šoštarjeva jama na italijanski strani ter Turjeva jama pri Robiču (imenovana tudi Kovačeva, Pelerinčeva oz. v italijanski terminologiji Grotta di S. Ilario) v gornjem toku reke Nadiže (sl. 1).1 Slednja je tema našega prispevka. Jama se nahaja na desnem bregu reke Nadiže, v neposredni bližini vasi Robič. Severno od nje se nad rečnim okljukom dviga dobro naravno zavarovan plato s cerkvico sv. Volarja, s katerega izvi- rajo posamezne prazgodovinske najdbe.2 Gradišče je že od bronaste dobe nadziralo komunikacijo, ki je potekala iz furlanske nižine po dolini Nadiže proti Posočju (sl. 2). Levo stran reke je, neposredno nad naseljem Robič, obvladovalo drugo gradišče na griču Der.3 Omenjeni naselbini sta v celoti nadzirali pretok ljudi in blaga po dolini. V Turjevi jami sta že ob koncu 19. stoletja izkopavali ekipi Carla Marchesettija in speleološko-hidrološkega društva iz Vidma.4 Novejše odkritje sega v leto 1992, ko so v jami z iskalcem kovin odkrili depo bronastih predmetov. Našli so dve bodali, odlomek sekire, osem odlomkov srpov in dele surovcev.5 1 Bressan 1989, 519-523. 2 Marchesetti 1893, 319; Bratina 1997, 196. 3 Marchesetti 1893, 319; id. 1903, 89. Po Marchesettijevih predvidevanjih naj bi bilo najdišče poseljeno tudi v bronasti dobi, za kar pa nimamo nobenih materialnih dokazov. 4 Marchesetti 1890, 32; Bressan 1988-1989, 520. Odkrita je bila bronastodobna lončenina in bronasta igla. Material hranita Museo Friulano di Storia Naturale di Udine (Italija), delno pa Civici Musei di Trieste (Italija). 5 Čerče, Šinkovec 1995, 221; Teržan 1996, 243-257; o srpih gl. Pavlin 2001. Zaklad sestavljajo tri ločene skupine predmetov: Sl. 1: Lokacija Turjeve jame in bližnjih jamskih najdišč. Fig. 1: The location of Turjeva jama and nearby cave sites. Sl. 2: Pogled na gradišče sv. Volarja nad Robičem (fototeka TM). Fig. 2: View of the hillfort of St. Volar above Robič. Jama in arheološki zakladi znotraj nje so vseskozi privabljali tudi domačine iz bližnjih vasi Robič, Kred, Borjana in Staro selo.6 Keramične odlomke je tako po površini v jami pred leti nabral in shranil tudi Aleksander Lavrenčič s Kreda 62 ter jih leta 1999 podaril Tolminskemu muzeju.7 Jamo so na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica8 leta 1997 zaprli s kovinskimi rešetkami in tako preprečili nadaljnje nestrokovne posege v arheološko dediščino (sl. 3). Sl. 3: Vhod v Turjevo jamo (fototeka TM). Fig. 3: The entrance to Turjeva jama. TIPOLOGIJA KERAMIČNEGA GRADIVA V prispevku obravnavamo keramične najdbe, ki jih je Tolminskemu muzeju leta 1999 podaril g. Lavrenčič. Gradivo vsebuje odlomke ustij, ročajev in dna lončenih posod ter keramični vijček. Med najdbami so tudi živalske kosti.9 Keramika iz Turjeve jame je neenotno žgana. Glina za izdelavo posodja je grobo zrnata ter vsebuje veliko organskih in anorganskih primesi. Površina posod je večinoma zglajena. Barva zunanje in notranje površine se razlikuje glede na način žganja in niha od svetlorjave do temnosive. Na zunanji bronasti srpi, bronasti ingoti ali surovci in plavutasta sekira. Depo je pomemben zaradi lege ob prazgodovinski poti, ki je Furlansko nižino povezovala s Posočjem. Glede na raznolikost je težko ugotoviti, kdo in zakaj je najdbe na tem mestu odložil. V sestavi depoja je zaznavna moška in ženska komponenta. Moško predstavlja del bronaste plavutaste sekire, kar poudarja bojevniški karakter. Srpe lahko razlagamo kot rokodelski aspekt ženske. Težje opredeljiva je vloga izgubljenih surovcev ali ingotov, ki nakazujejo možnost metalurške ali kultne dejavnosti. 6 Po nepreverjenih informacijah nekateri domačini še hranijo najdbe iz jame, med drugim tudi posamezne bronaste predmete. 7 Ob tem velja zahvala najditelju za prinesene predmete in posredovane ustne podatke. Najdbe so v Tolminskem muzeju inventarizirane od inv. št. TM 305 do inv. št. TM 353 in od inv. št. TM 359-360. Neinventariziranih je ostalo 11.255 g različnih keramičnih odlomkov, ki jih prav tako hrani muzej. 8 Danes Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica. 9 Analizo živalskih kosti iz Turjeve jame je opravil J. Dirjec (Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU), za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. 18 večjih odlomkov kosti in en zob pripadajo trem živalskim vrstam. Največ (8) jih pripada drobnici (Ovis s. Capra). Dva odlomka sta jelenova (Cervus elaphus), eden pripada svinji (Sus scrofa), odlomek lobanje pa manjši vrsti ptiča. Na dveh odlomkih so vidni sledovi uporabe kosti v namene priprave hrane (sledi rezanja). Proksimalni del ulne drobnice kaže sledi zverskih ugrizov (pes). Odlomek jelenovega roga pa so obgrizli mali sesalci. Trije odlomki kosti pripadajo mladim živalim. Sl. 4: Lokacija Olorisa in Turjeve jame. Fig. 4: The positions of Oloris and Turjeva jama. površini so vidne temnejše lise, ki so verjetna posledica uporabe posode nad ognjem. Za izdelavo oblikovne slike keramičnega gradiva iz Turjeve jame smo se naslonili na tipologijo keramike iz naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu (po Dularju 2002) in vanjo, brez večjih težav, umestili tudi glavnino obravnavanega materiala z najdišča nad okljukom Nadiže. Med tipi posod iz Turjeve jame prevladujejo lonci s 30 %, druga večja skupina so sklede, ki predstavljajo 24 % celote. Najmanj je skodel (4 %) in skodelic (2 %). Med neopredeljive odlomke (40 %) uvrščamo dna, ostenja ter ročaje in držaje, za katere ni mogoče določiti, kateri obliki posodja pripadajo (sl. 5). neopredeljivo / undeterminated skodelice lonci / pots sl