Razen tega objavlja revija British Birds od leta 1980 tudi poročila iz vse Evrope ( oziroma 23 evropskih dežel, Maroka in Iz- raela) o pojavljanju redkih in zanimivih vrst. V tem obdobju je bil objavljen o vrsti Emberiza rotila en sam podatek, in sicer z Malte: - Gozo, prvoletni c!; november 1986, ob- ročkan. Vir: Report on rare birds in Great Britain in 1986, Bri- tish Birds 80, 11: 1987. European News, British Birds 77, 6: 1984. Pojavljanja brkate sinice Panurus biarmicus v severozahodnih področjih Jugoslavije . Appearances the Bearded Tit Panurus biarmicus in the northwestern parts of Yugoslavia GORDAN LUKAČ Brkata sinica je v Jugoslaviji zanesljivo gnezdila na več krajih: 1. Katlanovsko blato (Pelle 1977) 2. Negotinska blato (Matvejev 1950) 3. Novi Vrbas (Csornai 1948 in Pelle 1977) 4. Ohridsko jezero (Matvejev in Vasic 1973) 5. ustje Neretve 6. Skadrsko jezero (Reiser 1939, Reiser in Fuhrer 1896). Novejši podatki o gnezdenju se nanašajo na Ečanske ribnike in Šeceransko baro v Vojvodini (Pelle 1977). Redna opazovanja te ptice na Skadrskem jezeru v sezoni gnezde- nja (Matvejev, Vasic 1973, Vasic 1980) kažejo na možnost njenega gnezdenja, kar pa na ža- lost v zadnjem času ni zanesljivo ugotovljeno. Ker je brkata sinica s svojim načinom živ- ljenja tesno navezana na trstje, je izsuševanje močvirskih rokavov in uničevanja trstja po- vzročilo hitro upadanje števila te vrste ptic v Evropi v zadnjih sto letih (Voous 1960). V 50. in ~O. letih 20. stoletja pa je ta vrsta spet v fazi lahnega širjenja (Wawrzyniak in 66 Sohns 1986). To so omogočile vedno večje površine trstja, rogoza in druge močvirske vegetacije (na ribnikih, akumulacijskih jeze- rih, morskih zalivih itd.). Rahlo večanje števila populacije je eden od vzrokov, da ta vrsta ptic pozimi vse pogosteje obiskuje področja trstja v Sloveniji in severozahodni Hrvaški. Drugi vzrok je večje število opazovalcev v zadnjem času ( opomba urednika). Z izgradnjo akumulacijskih jezer, na kate- rih se začenja pojavljati trstje, nastajajo ved- no ugodnejše možnosti za prezimovanje br- katih sinic v hudih zimah (Dittberner in Ditt- berner 1982). Zone trstja in rogoza na ribnikih postajajo prezimovališča teh ptic na Hrvaškem. Zaradi tega je vedno več zimskih opažanj brkate si- nice v zahodnih področjih Jugoslavije (Slovenija in severozahodna Hrvaška) slika 1. Ali bodo posamezna področja trstja na se- verozahodu naše države postala tudi gnez- dišča brkate sinice, bodo pokazale nadaljnje raziskave. Opazovanja: l . Bobovek 20. 11. 1975 Bobovek 16. 10. 1977 Bobovek 30. 03.1980 Bobovek 3. 12. 1982 Bobovek 30. 03. 1984 2. Sečovlje 29.11.1979 Sečovlje 2. 04. 1980 3. Draga pri Igu 23. 10. 1982 4. Dravogradsko jezero ? 5. Ormoško jezero 10. 01. 1988 Ormoško jezero 4. 02. 1988 6. Senj 8.03.1903 7. Omiš 29. 10. 1892 8. Savica 30. 11. 1983 9. Varaždinsko jezero 27. 10. 1985 Varaždinsko jezero 16. 11. 1985 Varaždinsko jezero 29.11.1985 Varaždinsko jezero 7. 12. 1985 Varaždinsko jezero 22. 12. 1985 Varaždinsko jezero 4. O 1: 1986 Varaždinsko jezero 5.04.1986 1 O. Crna Mlaka 20.11.1982 Crna Mlaka 19. 02. 1983 Crna Mlaka 5. 03. 1983 Crna Mlaka 6. 12. 1988 11. Pisarovina Slika l. • Lokalitete gnezdenja brkate sinice Panurus biarmicus v Jugoslaviji • Opazovanje br- kate sinice v severozahodnih področjih Jugoslavi- je. Nazivi lokalitet so navedeni v besedilu po števil- kah na zamljevidu Fig 1: Distribution of the Bearded tit in Yugoslavia: breeding sites • watch points in the northwestern parts • from 1975 onwards 1 Geister 1983 11 Geister 1983 4 Geister 1983 ? Geister 1984 1 Geister 1984 4+9 Geister 1980 ? Geister 1983 35 Sovinc 1983 ? Vreš & Vrhovnik 1984 20 ex. 10-20 ex. več ex. Maštrovic 1942 2 Maštrovic 1942 14 ex. Radovic 1987 3 ex. Lukač 1986 3-4 ex. Lukač 1986 3-4 ex. Lukač 1986 3 ex. Lukač 1986 2-3 ex. Lukač 1986 2 Lukač 1986 1 + 1 Lukač 1986 30 ex. manjša jata 1 + 1 1 + 1 Kovačic in vivo. Summary The author ascribes the increased observations of the Bearded Tit in the northwestern parts of Yugoslavia in the last four years to somewhat ea- sier expansion of its population and to the more fa- vourable wintering conditions made by the con- struction of reservoirs which are gradually beco- ming overgrown by reed. The author does not mention the influence of the increased number of watchers on the increased number of observa- tions. Literatura: DITTBERNER, H. & W. DITTBERNER (1982): Beitrag iiber Zug, Winterquartieraufenthalt, sowie Korpermasse und Unterartenzugehorigkeit der Bartmeise Panurus biarmicus in der Uckermark. Beitr. Vogelk. 28: 257-268. GEISTER, I. (1980 a): Brkata sinica Panurus biar- micus, Acrocephalus 1: 17. GEISTER, I. (1980 b ): Ogroženo trstišče v Sečo­ veljskih solinah. Acrocephalus 2: 35. GEISTER, I. (1983): Prispevek k poznavanju orni- tofavne Bobovka. Acrocephalus 17-18: 51. 67 GEISTER, l. (1984): Brkata sinica Panurus biar- micus. Acrocephalus 19-20: 26. LUKAČ, G. (1986): Struktura i godišnja dinamika faune ptica V araždinskog akumulacijskog jezera. Diplomski rad, Zagreb. MAŠTROVIc, A. (1942): Die Vogel des Kiisten- landes Kroatiens. Band 1, Zagreb. MATVEJEV, S. D. (1950): Rasprostranjenje i život ptica u Srbiji (Ornithogeographia Serbica). Knj. 161. MATVEJEV, S. D. & V. F. VASie (1973): Catalo- gus faunae Jugoslaviae. A ves IV /3. PELLE, l. (1977): Senica brkata Panurus biarmi- cus (ponovno) gnezdarica Vojvodine. Larus 29-30: 199-207. RADOVIc, D. (1987): Struktura i godišnja dinami- ka faune ptica rukavca Save kod Zagreba, Diplom- ski rad. Zagreb. · REISER, O. (1939): Materialien zu einer Ornis Balcanica, Bosnien und Herzegovina. Wien. REISER, O. & L. Fuhrer (1896): Materialien zu ei- ner Ornis Balcanica, Montenegro. Wien. SOVINC, A. (1983 a ): Brkata sinica Panurus biar- micus. Acrocephalus 15: 18. SOVINC, A. (1983 b): Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu. Acrocephalus 15: 7-9. V ASic, V. F. ( 1980): The List of Birds of Skadar Lake (Montenegro, Yugoslavia). Larus 31-32: 201. VOOUS, K. H. (1960): Atlas of European Birds. Edinburgh. VREŠ, B. & D. VRHOVNIK (1984): Ornitološki po- gled na Dravograjsko jezero. Acrocephalus 19-20: 16. WAWRZYNIAK, H. & G. SOHNS ( 1986): Die Bart- meise. Die neue Brehrn-Bucherei. Wittenberg, Lut- herstadt. Gordan Lukač, Botanički zavod PMF, Maru- licev trg 20111, 41000 Zagreb »Razvoj oblačnosti« pri močvirskih čigrah Chlidonias in nenaden pojav morske srake Haematopus ostralegus Great increase of marsh terns Chlidonias and sudden appearance of the Oystercatcher Haematopus ostralegus BORUT ŠTUMBERGER Študentje si prav radi iz prazničnega dne sredi tedna napravimo krajše počitnice. Na- tanko to sem storil med lanskimi prvomajski- mi prazniki. Desetletna opazovanja so me prepričala, da se pričenja množični prelet črne Chlidonias niger in beloperute čigre Chlidonias leucopterus na štajerskih aku- mulacijskih jezerih po 20. aprilu. Koreografijo .sem zato pripravil tako, da bi se s čigri?-mi za- vrtel med Ptujem, Ormožem in Ledavo na Goričkem. 24. 4. 1987, Ptuj. Ob 19.30 sem v jasnem vremenu in pri temperaturi 18 °C razočarano spoznal, da so čigre ta dan jezero že zapu- . stile. Predstavljal sem si, da so v grozdasti jati tik pred mojim prihodom izginile v smeri za- pornic. Toda kam? To, da vsak večer izginejo neznano kam in da ne vem kje prenočujejo, že dolgo buri mojo domišljijo. 25.4.1987, Ormož. V sicer jasnem vreme- 68 nu in pri temperaturi 20 °C je v tem megle- nem in brezvetrnem jutru nad kot olje mirno jezersko gladino poplesavalo 80 črnih čiger. 26. 4. 1987, Ptuj. V soparnih zgodnjepopol- danskih urah z vmesno nevihto s'em med oto- koma opazoval na jezeru 56 črnih in 7 belo- perutnih čiger. Lovile so nerazpoznaven plen. Ni bilo videti, da bi jih rečni galebi in na- vadne čigre iz bližnje kolonije kakorkoli za- nimali. 27. 4. 1987, Ledava. Po jutranjem dežju se je okrog poldneva zjasnilo in tudi veter je pri- čel pihati, tako da se je ohladilo na 13 °C. Kdo bi si mislil, da bova s kolegom F. Bračkom na bližnjem Zlatem bregu slišala in videla čo­ pasto sinico Parus cristatus. Na jezeru je bilo 16 črnih čiger. 28.4.1987, Ptuj. Vreme je bilo ta dan jasno, ob jugovzhodnem vetriču ozračje kristalno čisto, temperatura 15 °C. V jati 250 črnih či-