Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. biz Mirna, iz Doberdoba in cerkveni zbor iz Rupe -Peči. Prvič so doma nastopili tudi pevci »so-vodenjskega noneta« ali »savodenjiske deve-tioe«, ker jih je devet, ne kot običajno osem pri oktetu. Ponekod so že nastopili, tako na primer v Kopru na prireditvah »Primorska poje«. Kot kaže, si bodo kmalu utrli pot. Domači praznik se nadaljuje z zabavnim sporedom še nekaj večerov v tednu. V nedeljo zvečer pa bo nastopila dramska skupina društva »O. Župančič« iz štandreža z veseloigro »Tisočak v telovniku«. Sovodenjski občani bodo sredi meseca praznovali še en pomemben domači praznik. To bo jubilej njihovega spoštovanega župana češčuta, ki že dvajset let modro vodi njiiho-vo občino. Že danes mu čestitamo k tej županski obletnici. Prejeli smo: SKUPNO DELO Prav razveseljivo dejstvo je, da imamo letos že precejšnje število kulturnih prireditev, bodisi na prostem ali pa v dvoranah, in to skoro po vseh večjih vaseh na Goriškem. Drugo, in morda še bolj razveseljivo dejstvo so številni obiski med temi kulturnimi skupinami. Na ta način se zbližajo in poznajo mnogi sosedje iz različnih vasi, ki se sicer le redko srečujejo. Pri takih srečanjih se utrdi tudi njih zavest in pogum za kulturni dvig in izobrazbo tudi našega vaškega okolja v duhu domačijske skupnosti. Prav k temu poudarku domačijstva je velik del doprineslo tudi sodelovanje različno usmerjenih skupin pri skupnih nastopih- Ta duh skupnosti, seveda na ravni enakopravnosti, ne »pod mojo ali tvojo kapo«, vzbuja pošteno tekmovanje in pravill-no ocenjevanje bližnjikovega dela. Kot primer v tem pravcu menimo pridobitve v Štandrežu in v Sovodnjah. Podobne naj bi sledile še drugod! Že od četrtka divjajo nad vso goriško o-kolico in vzhodnimi Brdami nevihte in plohe. Zjutraj po navadi sije lepo sonce in se obeta napol poletno vreme, proti poldnevu se začno ulivati plohe. Popoldne se prevedri, zvečer dm do polnoči imamo spet nevihte in plohe, tudi s točo. Tako vreme je pokončalo že vse češnje. Kazale so lepo, zdaj pa še zadnje gnijejo. Slabo vreme je prizadejalo že tudi vinograde. Prav tako pa tudi krmo, ker ni mogoče posušiti niti koša sena. Goriški vrtnarji se tudi pritožujejo, da jim neprestano deževje stolče vso zelenjavo v zemljo in blato. Tega se prav dobro zavedaijo tudi naše gospodinje, ki morajo zelenjad precej drago plačevati. Obeta se, da se bo vreme izboljšalo šele zadnji teden v tem mesecu. RUPA - PEČ Vrata naše šole so se tudi že zaprla. Kmalu se bodo tudi v otroškem vrtcu. Zato je Že nekaj časa deluje tudi v naši pokrajini posebna organizacija za vpeljavo modernih jezikov v italijanske osnovne in srednje šole. Po željah staršev naj bi se vpeljal v te šole predvsem pouk sosednih obmejnih jezikov, nemščine in francoščine. Večji del družin in tudi gospodarskih či-niteljev pa je mnenja, da bi se vsaj v goriški pokrajini morali učiti italijanski otroci in dijaki slovenščine. S poznanjem jezika bi se poglobili gospodarski stiki, obenem prav gotovo tudi kulturni in potrebno objektivno medsebojno poznavanje. Kakor mora slovenska mladina temeljito poznali italijansko kulturo in jezik, in je to tudi nujno potrebno, tako bi moralo podobno načelo veljati tudi za italijansko šolsko mladež, ki naj bi se iz istih razlogov učila v naših krajih v vseh šolah tudi slovenščine, ker pač živimo gospodarsko in kulturno življenje tesno ramo ob rami. Vendar pa prihaja na sestankih že omenjene organizacije tudi do drugačnih ali vsaj spremenjenih misli: Pravijo, naj bi starši oziroma dijaki imeli pravico izbirati med francoščino, angleščino, merščino in slovenščino, ker le takšna izbira za učenje tujih jezikov da bi ustrezala duhu evropske miselnosti. Ne tajimo, da so vsi ti jeziki na isti stopnji evropske skupnostne ravni, toda vsakomur je prav tako jasno, da sta slovenskim in italijanskim sorojakom v naši deželi prav gotovo bolj potrebni nemščina in slovenščina, kot pa kaka angleščina ali francoščina. IZPITNI DNEVI Kot po drugih državnih šolah, tako so se v ponedeljek začeli izpitni 'dnevi tudi na go-riških slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Pri izpitih odgovarjajo šolarji iz drugih in petih razredov osnovnih šol. Ti zadnji se bo-do jeseni že vpisali v I. razred nižje gimnazije. Teh šolarjev je v goriškem didaktičnem ravnateljstvu 67, v dotoerdobskem pa 41. prav, da izrazimo ob koncu šolskega leta nekaj svojih misli. Dobro je tudi, da si naredimo majhen obračun o šolskem delovanju v našem kraju. Ob koncu 'leta in pouka smo čakali, da nas bodo otroci in njih vzgojitelji ali učiteljice presenetili s kako zaključno prireditvijo, kakor je to navada po drugih šolah tudi v naši soseščini. Toda čakali smo zaman. Z veseljem pa lahko zapišemo kaj o našem otroškem vrtcu, ki ga vodi vrtnarica Lakovič iz Doberdoba. Naši malčki so se v vrtcu naučili marsikaj lepega in koristnega. Pa tudi sami so bili zelo zadovoljni, ker so se naučili tudi dosti pesmic v čistem materinem jeziku- Naši učiteljici pa vsi pošteni ljudje v vasi izražajo pohvalo in ji žeilijo še več poguma za koristno delo. Število je precejšnje in daje upanje, da bodo prihodnje leto tudi prvi razredi nižje šole dovolj številni. Izpite delajo te dni tudi dijaki in dijakinje, ki so dovršili tretji razred nižje gimnazije. K tem izpitom ali k »mali maturi« je priglašenih 66 dijakov in dijakinj. Izpitni komisiji predseduje ravnatelj višjih srednjih šol prof. Rožič- Po opravljeni »mali maturi« se dijaki lahko vpišejo v višje srednje šole, kar je priporočljivo za vse, ki bodo srečno prestali te izpite. Letos opravljajo svojo »maturo« tudi prvi kandidati s slovenske trgovske šole. Teh maturantov, ki ta teden že sede pri izpitih, je devet. Tudi tem želimo, da bi srečno prestali skušnje in se srečno vključili v življenjsko delo. MEJNI PROMET Prehodi čez obmejne bloke v goriški pokrajini so v stalnem naraščanju. V prejšnjem mesecu maju je šlo čez mejo v obeh smereh skoro on milijon in 150 tisoč ljudi. To je le za kakih 50 tisoč manj kot v mesecu apriilu. Največji promet je seveda še vedno na prehodu Rdeče hiše- Poslužilo se ga je nad 700 tisoč ljudi s potnimi listi in prepustnicami. Avtov pa je Šlo tam preko nekaj manj kot 210 tisoč. Vse te številke kažejo, da je več kot potrebno, da se odprejo tudi drugi bloki za obmejne in mednarodne prehode. ŠOLSKA RAZSTAVA Vsi razredi osnovne šole v šolskem domu v ulici Croce so letos prav lepo zaključili šolsko leto z izbrano in lepo urejeno razstavo, ki je 'bila odprta za vse obiskovalce v nedeljo in ponedeljek. Kdo jo je obiskal, se je le pohvalno izrazil o sposobnosti in napredku naših otrok ter o požrtvovalnosti naših učiteljic in učiteljev. Na razstavi smo videli prav čedne ročne izdelke in risbe, vezenine in pletenine v kar velikem številu razstavljenih predmetov. Najibolj pa je starše in ljubitelje mladine razveselilo dosedaj izdano in razstavljeno število posebnega osnovnošolskega lista, ki nosi samozaveston naslov »Otroški glas«. Izdajajo ga šolarji petega razreda- Imajo svoj uredniški odbor in stalne dopisovalce, tako da je »Otroški glas« res samostojen glas, čeprav pod skrbnim nadzorstvom razredne učiteljice. Ta podjetnost in samostojnost naših malih, bodi za vzgled, tudi drugim šolam. Pripomnimo naj še, da imajo mali založniki tudi skrbno urejeno upravo in finance. Pa naj bodo še v tem komu za vzpodbudo! POLETNI AVTOBUSI Ribijevi avtobusi vozijo po poletnem urniku iz Gorice čez Oslavje v števerjan in nazaj po Grojni v Gorico ob delavnikih ob: ob: 6.50, 7.30, 12-30, 13.30, 16.30, 18.20, 20; ob praznikih ob: 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 20.05, Jleurja šfcodijo pridelkom IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nova številka Nova, 28. in 29. številka revije »Zaliv« prina-ša na uvottnem mestu članelk ali bolje zapiske Bolrisa Pahorja z naslovom »CeNdvM' nokturno«. Napisal jfih je, kot pravi v pripombi na koncu, pred d vema letoma po pisatelj skem recitacij-skem večeru v Celovcu 'itn jih polsal »Planinskemu vesthiku«, na željo njegovega uredništva Vendar »Planinski vestnik« zapiskov ni objavil, zato jih je Pahor objavil ždaj v »Zalivu«. »Zaliv« prinaša tudi izjavo »Kroga nekdanjih« članov OF lin prbtifašlistlonili borcev« različnih nazorov, kii so se zbrali, da izrečejo javno priznanje Edvardu Kocbeku 'kolt pomembnemu usrfca-.noViteiju OF, 'pesniku in pisatelju, »ki ga danes slavnostni govorniki v Ljubljani ne omenjajo, kakor da so zbrisali iz zgodovine slovenske OF tovariša, ki je kniv samo tega, da obstaja in je partizanstvu liin domovini zvesta poniosha osebnost«, kOt je rečeno v izjavi. Objavljena je tudi celostranska Kocbekova fotografija. Pavle Merku zelo 'lepo opisuje svoje jezi-koslovno-etnografske obiske v Beneški Sloveniji dn prikaže pri tem celo vrsto človeških značajev in usod. V zapiskih se mu je posrečilo predstaviti Beneško Slovenijo 'in njene ljudi tako živo in resnično, kot ni storil to še nihče pred njim. V tem njegovem spisu od blizu začutimo njeno stvarnost, vso čudovito človeškost njenih ljudi 'itn vso trdoto dn revščino njihovega življenja, ki pa je notranje bogato. Igor Mišlej je objavil dolgo in nekoliko abstraktno razmišljanje pOd naslovom »Programski preskus dvostrankarske kvalificirane demokracije v nacionalnem prostoru«, pri čemer se ne drži v naslovu postavljene teme, ampak raz-1 XXXIX. Zahvalil sem se ji in pripomnil, da se mi čudno zdi, da posvečajo rojaki tako malo pozornosti svoji slavni pisateljici. Njej se ni zde^ lo, da ji posvečajo premalo pozornosti. »Saj je njena hiša spremenjena v muzej,« je rekla. V muzeju da so shranjene tudi slike njenega moža, Bil je namreč slikar. Rekla je, da lahko grem brez skrbi noter. Zavil sem po ozki poljski stezi, ki se odcepi od ceste in pelje mimo vrtne ograje pisateljičine hiše. Vrt je velik in zarasel z visdko travo, sredi njega pa stoji kozolec, precej podoben slovenskim kozolcem, le nižji. V njem se je sušilo nekaj sena. Sploh je močno dišalo po svežem senu; ta vonj mi je ostal v spominu kot značilni vonj nekdanje domačije S igri d Undset. Hiši se je na prvi pogled videlo, da je predelana in razširjena nekdanja kmečka hiša. Pred njo raste mogočna breza. A v hiši je bilo vse tiho in mirno. Ne bil bi se začudil, če 'bi bil videl priti iz nje prikazen, kako postavo z romanov Undsetove ali njo samo, z njenim značilnim dobrim okroglim obrazom pod na prečo počesanimi lasmi. Čeprav je bilo, kot rečeno, še svetlo — bilo je v začetku julija in v tistih krajih se ob tem letnem času niti opolnoči popolnoma ne stemni — si vseeno nisem upal potrkati na globlja bolj o pojmu naroda iin narodnosti. Preveden je esej Guyu Herauda, profesorja za pravo in ekonomske vede v Sbrassbourgu, »Iskanje rešitve problema narodnostnih manjšin«, v katerem pove nekaj bridkih resnic tudi n(a račun Združenih narodov, ki 'se zganejo samo ob besedi »kolonija«, brezbrižni pa so do problema narodnih manjšin. Josip Merku nadaljuje svojo zgodovino okold-čanskega bataljona iz sredine preteklega stoletja, ki predstavlja zanimivo poglavje tržaške in slovenske zgodovine na Primorskem. Njegov spis nam razodeva, kako napačne predstave imaljo še danes nekateri o Slovencih in to ravno na osnovi nekdanjih žalitev ih poniževanj. Irena Žerljdl-Pučnik pa nadaljuje svojo povest “Tragedijica na grobljah«, ki je zadobila v tem nadaljevanju živahnejši ritem. Poleg tega je objavila Irena Žerjal-Pučnik še »Razmišljanja Ob obisku 'književnikov iz Slovenije« in opombo k 'spominom Radoslave Premrl, v kateri podpre Premriovo v njeni polemiki s tistimi, ki so živčno reagirali- na njeno pisanje. Tudi tokrat piše Radoslava Premrl zelo zanimivo in odkrito c svojtih doživetjih med drugo svetovno vojno. Boris Pahor objavlja aktualne zapiske pod -na slovom »Iz dnevnika«, s polemično politično vse bino. Zanimivi so Citati iž Trubarja, ki doka zujejo, kolikokrat je Trubar zapisal beisedi Slovenci iln slovenski-, medtem ko so nekateri slavi sti' 'doslej trdili, da jo je zapisal samo enkrat In da se menda sploh ni zavedal njenega pome na. Pahor je naredil tem hote ali- nehote lažnim tendenčnim trditvam konec, ker je dokazal. I da se je Trubar čišto 'točno zavedal svojega vrata, da bi si ogledal muzej. Verjetno stanuje v hiši 'kakšna oskrbnica, ki je obiskovav-cem vedno na razpolago, a za nas Srednje-evropejce je deseta ura zvečer le malo preveč pozen čas za obiskovanje muzejev. Sicer pa mi ni bilo toliko do notranjosti'hiše, ki bi mi bila mogla vzbuditi le melanholijo, kakor me prime vedno, če gledam predmete dragih ljudi, ki jih ni več. Dovolj mi je bilo, da sem lahko gledal zunanje okolje, v katerem je pisateljica živela in ga ljubila. Od tam je pregnala njo in družino vojna. Morali so v begunstvo. Ozrl sem se na daljne sinjkaste hribe onkraj mesteca in jezera. Tam nekje sta nekdaj živela Kristin in njen vihravi Erlend; tam sta imela svojo veliko kmetijo. Potem sem šel po stezi mimo divje zaraslega vrta za hišo precej daleč na polje. Bogve kolikokrat je tudi Sigrid Undset šla po tej stezi in razmišljala o tistem, kar je želela napisati, ali pa le vpijala vase čisti zrak in podobo prijazne, a samotne pokrajine. Začutil sem, da je tudi moje srce navezano na ta kraj, ker je navezano na vse, kar je Sigrid Undset zajela v svoje knjige. Vse tisto mi je blizu. Počasi sem se vračal, vpijajoč z očmi vse podrobnosti, da bi si jih za vedno zapomnil, saj Bog ve, če se bom še kdaj vrnil. Nekaj ljudi iz bližnjih hiš me je začudeno in celo nezaupno opazovalo. Morda si niso mogli mi- Slovenstva in stvarnosti slovenskega naroda. Slavko Tuta -je napisal v obliki -p*lsma svoje Vtise z -lanskega obiska na Lipanih, s spomini na nekdanjo konfinaciljo in na preteklost primorskega ljudstva ter končuje: »S takim občutjem in z neublaženo ihto v srcu se moraš zamisliti v žalostno u-soido -naše tolikokrat prebičane do moviilne.« Na -koncu najdemo še razne ocene in zapiske, ki so jih napisali Marija Kacin, Zora Tavčar. Beno Zarnik, Vladimlir Dedijer in nepodpisani Sdtrudmilki. Lahko se reče, da -je tudi ta številka »Zaliva« -resnično zanimiva 'in aktualna, čeprav bi Ki želeli v njej še več stvarnih -argumentov za njene znane teze in manj polemičnih ostrin-Na žalost 'je v nekaterih člankih veliko preveč in delno zelo nerodnih tiškovnih 'napak. NOVI PREDSEDNIK SPZ Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, ki je bil v nedeljo, 13. tjm., na Opčinah, je bil za novega predsednika izvoljen slikar Klavdij Palčič- Dosedanji predsednik je bil dr. Robert Hlavaty, ki pa je odložil predsedstvo zaradi šibkega zdravja. ☆ Po statisltičnih podatkih Združenih narodov znaša povprečna življenjska doba časnikarjev saimo 42 let, zairadi posebnih naporov, ki j'ib zahteva ta poklic, v katerem je treba delati naglo, v stalni napetosti in z enim očesom uprtim v pisalni Stroj, z 'drugim v uro. ki priganja. Sovjetske oblasti so tzpuštlle itz ječe -pisatelja Silhjavskega, 15 mesecev -pred poteko-m- njegove kazni. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu je letos 81 maturantov. sli+i, zdkaj sem sprehajam o‘b tako pozni uri tam dkrog. Vem, da Norvežani ljubijo svoje pisatelje, vendar pa s tistimi, ki so že umrli, očitno ne zganjajo takega kulta češčenja, kol mi Slovenci, zato pa dajo več na besedo živih pisateljev. Norveštvo ne živi samo od jezika in literature 'kakor slovenstvo, ampak ima o-bilnejšo, polndkrvne-jšo substanco. In tako bi se bil zdel morda samim Norvežanom malo čudaka, če bi 'jim bil razodel, kaj me je v poznih urah bele severne noči gonilo tam o-krog. Še enkrat sem se ozrl na pisateljičino hišo, na tiha, zagrnjena dkna, na mogočno brezo, ki je tiso šumela v nočnem pišu, na vrt in na kozolec. Prisluhnil sem pticam, ki so čivkale na brezi v spanju, in krokarjem, ki so leteli nekam proti daljnim sinjim hribom onkraj jezera. Potem sem si utrgal za spomin vejico z grma db ograji, jo spravil med liste časnika v žepu in se vrnil v mesto. Pogledal sem na uro. Bilo je enajst,- Moj vlak je odhajal šele ob eni. Gostilne so bile že vse zaprte, tako sem sklenil prebiti tisti dve uri do vlaka s sprehajanjem po mestecu. Še vedno je bil dan in ceste so se zdele v tej skoraj dnevni svetlobi posdbno tihe in zapuščene. Srečal sem le tri hipije, dva fanta in eno dekle, ki so korakali drug za drugim, v razdalji po sto metrov, obloženi z nahrbtniki, kočami in spalnimi vrečami. Najbrž niso hoteli motiti drug drugega z govorjenjem. Podnevi je 'bilo vroče, zato so potovali ponoči. Bogve, kje je 'bil njihov cilj. Šli so v južni smeri. (Dalje) POTOVANJE PO SKANDINAVIJI ____________ VIATICUS --------- cula h n a liiuatiihiva ČUKOVI IZ DUTOVELJ POGLED H KMETOM ONSTRAN MEJE Ljubljansko »Delo« objavlja že dalj časa v svoji petkovi prilogi reportaže o obiskih pri nekaterih najbolj naprednih zasebnih kmetovalcih v Sloveniji. Tudi pri nas raste zanimanje za pota, ki so jiih ubrali posamezni kmetovalci onstran mejie, ne glede na to, da so v Sloveniji razmere, v katerih se nahaja kmetijstvo, precej drugačne od naših. Vsekakor se kmetijstvo zasebnega sektorja tako pri nas kot v ožji domovini srečuje z vrsto problemov, katerim je skupni imenovalec prehod iz kmetijstva, pri katerem so pridelovali še vsakega nekaj, k večji specializaciji. Marsikdaj se kmetovalci na obeh straneh meje srečujejo celo z istimi problemi, največkrat takrat, 'ko morajo premagovati zakoreninjene poglede in navade. Svojim bralcem nameravamo posredovati nekaj najbolj značilnih srečanj s kmetovalci onstran meje, z željo, da hi ob priložnosti z njimi tudi navezali stike. Za uvodno srečanje smo izbrali kmetijo 27-letnega Albina Cuka iz Dutovelj, ki skupaj z očetom in materjo in mlajšim bratom obdeluje približno 10 hektarov veliko pose stvo. Od tega padejo na gozdnate površine 3 ha, na travnike 4 ha, 2.50 ha na vinograd in 0.50 ha na njive, čukovi imajo v hlevu 6 glav živine, od tega enega vola, dve kravi in tri junce. Strojna oprema obsega traktor Same, kosilnico Figaro, traktorsko škropilnico, pu-halnik in razne traktorske priključke. Da je področje kraškega terana po obnovljenih in lepo Obdelanih vinogradih pravo nasprotje recimo Slovenskih goric ali Haloz, kjer praktično obnove sploh ni, gre pripisati v nemajhni meri tudi Kmetijski zadrugi Kras Sežana, ki se trudi, da bi potrošnikom zagotovila čimveč kvalitetnega terana. V ta namen je zadruga že začela gradi tii 80-vagonsko klet, ki bo med drugim dopuščala uvedbo sodobne vinarske tehnologije- Kljub težavam s kletnimi prostori pa KZ Kras že v sedanjih razmerah odkupi praktično vse razpoložljive količine terana. Albin Cuk je kooperant KZ Kras. S kooperacijo je Aidovdljen. Pravi, da mu zadruga nudi sadike, stroje za rigolanje, reprodukcijski material in strokovno pomoč, po potrebi tudi ‘kredit. V letošnjem letu se je Albin čuk odločil za nov trtni nasad, ki meri 0.76 hektara. Skupno bo v kratkem imel približno 3 hektare vinograda. Vinograd nudi čukovim toliko, da naslednikoma ni bilo treba i-skati dela v industriji. Tako starejši sin — Albin, kot mlajši — Branko, imata do kmetije veliko veselja. Branko ima še posebno veselje s traktorjem. Kmetija dobro uspeva- Toda pot do sedanje kmetije je bila težka. Pred 15 leti so čukovi imeli le majhno kmetijo. Iz leta v leto so dokupovali in vztrajno spreminjali kamnito zemljo v rodne vinograde. Izplača se tudi mladim mišicam Starejši sin Albin se je s preudarkom odločil za kmetovanje, ker je kmetija velika, celo tako velika, da jo je za dva dovolj. Zadnja leta se je tudi v kmetijstvu marsikaj obrnilo na bolje. Vino je vsako leto dražje. Odkupna cena teranu je bila še pred desetimi leti okoli 2 dinarja, danes pa že okdli 7 dinarjev. S lem je zagotovljen dober zaslužek. S prodajo ni nobenih težav. Trije hektari vinograda zagotavljajo čukovim krepko bazo za preživljanje. V glavnem je vinograd tisti, ki omogoča nabavo strojev in raznih življenj skih potrebščin kot obleko itd- Na prihodnost gledajo čukovi z mirnim srcem. Ko bo zadruga dogradila klet, mislijo celo prodajati zadrugi že grozdje. Prepričani so, da bodo tako zaslužili še več. Skrb in delo za vino odpade. Teran je namreč zelo občutljiv. Z odkupom grozdja se Čukovi nadejajo, da bodo rešeni vseh dosedanjih težav in problemov z njim. Prašiči proti odtujitvi Na univerzi v Oregonu (ZDA) so primerjali posamično rejo brejih svinj s skupinsko. S tem poizkusom so določali vpliv različnih rej na velikost gnezda in rojstno težo pujskov. Svinjam, ki so bile v individualni reji, je bil na voljo boks v velikosti 61v244 cm. Svinje v skupinski reji so imele najmanj 3 'kv. m pod. Svinjam obeh skupin so pokladali krmo v ločenem hlevu, in to posamič, tako da je bilo mogoče ugotoviti vpliv načina reje brez dodatnih vplivov pri hranjenju. Pri svinjah v individualni reji oziroma skupinski reji je znašalo povprečno število živorojenih puj skov 9,6 oziroma 9.8. Vštevši rojstva mrtvo rojenih pujskov je bilo na gnezdo podvrženih povprečno 10,5 oziroma 11,1 pujskov. Medtem ko so bile te razlike pri obeh nači n ih rej e v normalnih mejah nihanja, so ugotovili bistvene razlike v rojstni teži pujskov. Te so znašale pri svinjah v individualni rej) 1,22 kg, v skupinski reji pa po 1,35 kg na pujska! Rejo v skupinah lahko torej štejemo za ugodnejšo tako glede rojstne teže kakor tudi s tem povezane večje odpornosti pujskov. 23. TRŽAŠKI VELESEJEM Državni podtajnik Corrado Belci jc v četrtek, 17. t. m., uradno odprl letošnji 23. tržaški vzorčni velesejem. Udeležuje se ga 1212 razstavljavcev iz 23. držav. Od evropskih držav sodelujejo Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Bolgarija, Zahodna Nemčija, Madžarska, Poljska in. Portugalska. Nekaj razstavljavcev je iz Latinske Amerike; prisotni pa so tudi razstavljavci iz osmih a-fri- površine- V boksih je bil delno rešetkast ških držav. TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA ŠPORTNE IGRE Š. D. POLET V nedeljo so se pozno zvečer zaključile zelo uspele športne igre, Idi jih 'je 'odlično organizirali domači Polet. Zaldnija točka te prireditve je bila kotalfcairska revija, 'katero so šele tretjič lahko speljali, do konca. (V četrtek in soboto je naimreč slabo vreme preprečilo to edinstveno prireditev). Zelo številna publika je lahko občudovala mlade kotalkarje, ki so v zelo kratkem času dosegli res zavidljivo stopnjo znanja. Naljbolj sta navdušila Zdenka Hrovatih in Pavel Sedmak, ki se bosta, kot prva predstavnika zamejskega kotalkanja, udeležila bližnjega deželnega prvenstva v Pordenonu. Trener Mario Vitta je s požrtvovalnim delom in z velikim razumevanjem staršev vseh malčkov, ki smo jih videli na kotajlkarski stezi, opravil pomembno delo na tem področju: zaoral je namreč lediho in v pičlih dveh letih objektivno ne najboljših pogojih pripravil kar 42 kotalkarjev, ki imajo vse možnosti. da se razvijejo v res kakovostne umetnike Obenem nam je Š D. Polet še enkrat pokazalo, da so možnosti športnega udejstvovanja med mašo skupnostjo skoraj brezmejne in da je le potrebno mnogo dobre volje, požrtvovalnosti in nekaj iznajdljivosti, da pritegnemo naJšo mladino in ji damo možnost zdravega izživljanja v domačem okolju. Od četrtka do nedelje so se v okviru iger štiri moštva s Tržaškega in Goriškega potegovala za osvojitev pokala v moški Odbojki. Organizator je za to priložnost povabil vse boljše iSlo-venske ekipe, ki nastopajo v D liigi ali v promocijskem prvenstvu, saj ekipi Bora im Krasa nimata resnejših nasprotnikov v Slovenskih vrstah. Turnir se je tako obetal zelo zanimiv, če prav ne na 'izredni tehnični ravni. Že po prvih tekmah pa smo bili presenečeni, ker smo v vrstah Gaje in Brega videli kar štiri Borovce. Padriško-gropajško moštvo sta okre bila Orel in Plesničar, medtem ko sta v Brego vih vrstah nastopila Jurkič 'in Vodopivec. Se veda je to popolnoma spremenilo razmerje sil na igrišču in tako sta že po prvem izločilnem sre Čanju ti dve moštvi postavili resno hipoteko za osvoj itev končne zmage. Na drugo mesto v vsaki skupini sta se uvrstili ekipi mabrežimiškega So-kOla, ki ’je vse presenetil s svOjo 'lepo to učinkovito igro, ter goriške Olimpije, kil je svojo izkušenostjo izločila domačine Poleta. Polfinailne tekme so bile na sporedu v petek zvečer. Srečali 'Sta se moštvi Gaje in Sokola, k) se je po zgledu ostalih okrepil z Uršičem, ter Olimpije in Brega. Zmaga je pripadla seveda favoritoma, ki sta se tako v finalni tekmi v nedeljo pomerila med seboj. Zmagalo je prepričljivo grOpajsko-padriško moštvo, saj Breg ni mogel zaustaviti Ostrih žog Plesničarja. Mali finale za tretje mesto se je igral med Sokolom in domačim Poletom, ker se Olimpija ni predstavila na 'igrišču. Nabrežinoi 'so pred vsem po zaslugi Uršiča gladko s 3:0 osvojili tek mo in tretje mesto. Na koncu bi radi poudarili, da je bil ta turnir sicer na zadovoljivi tehnični ravni, da pa ni pokazal realne vrednosti posameznih moštev. Še enkrat je torej pri nas 'prevladala absolutna želja po zmagi, namesto da bi vsakdo s svojimi močmi 'skušal sebi in ostalim pokazati, kar si je v pretekli sezoni pridobil. Mislimo, da to način ne koristi nikomur, zlasti ko se naše ekipe srečujejo med sabo, ampak ustvarja le nepotrebne rivaletete; zmagovalcu pa daje malo zadoščenja dejstvo, da je lovoriko najboljšega osvojil s tujimi močmi. Poleg odbojke so delavni Openci organizirali še ženski in moški košarkarski turnir. Moških tekem so se udeležili: Ferroviario, Sežana, Ri-oreatori in Polet, ženskih pa SABA, Polet in Ricreatori. Med moškimi je zmagal Ferroviario le zaradi boljšega količnika, medtem ko je Polet zasedel zasluženo drugo mesto m se lahko ponaša z jasno zmago nad zmagovalcem. Ricreatori pa je zasedel tretje mesto, kljub zmagi z eno samo točko nad Poletom-, Sežana pa se v nedeljo ni predstavila. Pri dekletih je po vseh predvidevanjih zrna gala ekipa SABA, ki je z veliko raižlko odpravila Oba tekmeca, Rioreaitori je bila druga, domačinke pa so si še enkrat nabrale precej izkušenj in občasno pokazale nekaj res 'lepih akcij. ketna £ V TJ * 'tu H +j u ri o rl c mi. .f 11 * a i3«$ s i jt> i 11 • •* CL N ^ •rp ^ (D (__] ,2 d) D C5 H 'O dn P N h «-s s s § S f ■«? ** g > .52, s* ^ >N P d O 0) > OJ) X! rM Th ^ ^ ^ 0 E* 00 ^ iS e 3 •“ 3 P •s, .S & n O P4 to >p *'—1 M O -S u> P O 2 C 4) p. a c '3 "o ‘§•3 J D "—5 >W fH rt