Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedel|»kn izdala celole no v Jugo-Slavili SO Din. za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 In2D.več|l oglasi nad 43 mm vlllno po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din. V uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Prt vcClem o naročilu popust Izide ob 4 zlulraf razen pondelIKo ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 III RoHoptsl se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprelemajo * Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva itev. 328
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava le v Kopitarjevi ul.il. O « Čekovni račun: C/ubl/ana itev. lO.tiSO In 10.34» za Inserale, Sara/evošt. 7563. Zagreb it. 39.011, Praga ln Duna/ št. 24.797
Nase vezi s Cehi in Slovaki.
Tekom poldrugtisočletne zgodovine — od Sama preko Cirila in Metoda, Palackcga in Kollarja, leta 48. in vseh naslednjih velevaž-nih desetletij skupnega dela na kongresih in v avstrijskem parlamentu do majske deklaracije leta 1917. in končnega osvobojenja vse do danes — so bile med Cehoslovaki in Slovenci žive vezi bratske vzajemnosti. Prav posebno pa so se te vezi poglobile s katoliškim p o k r e t o m pri nas in med njimi.
Slovensko dijaštvo je zlasti od devetdesetih let preteklega stoletja začelo študirati na praški češki univerzi in se tam seznanjati z načinom učinkov.tega boja zoper siloviti nemški ni val. Ko pa je začelo to dijaštvo prinašati v Slovenijo slovenskemu narodu škodljivo brezverstvo, se je ustanovilo v Pragi slovensko katoliško akademsko društvu »Dan«, ki se je po prevratu prekrstilo v jugoslovansko kat. akademsko društvo »Krek«, ki je imelo do pred kratkim skupne društvene prostore s češkim kat. akademskim društvom » Češka Liga Akademicka«. Na vseh večjih prireditvah sta složno sodelovali obe društvi.
Ko so lansko leto gotovi krogi hoteli razbiti edinost katoliških čeških vrst z ustanovitvijo konservativnega krila čsl. LS in z ustanovitvijo novega kat. akademskega društva »Arnošt z Pardubic«, takrat se je sicer »Krek« zavedal, da je gost, vendar pa je vedno z osebnim stikom, pa tudi javno opozarjal, kako velika nevarnost bi bil razkol katoliških čeških vrst. »Krek« je bil nekaj časa edina vez med češkim in slovaškim katolškim dijaštvom. Kot sinovi tako dolgo zatiranega slovenskega naroda'so »Krekovei« najbolje razumeli Slovake; a videli so v češkem mišljenju, da Čehi niso sovražniki Slovakov, temveč samo češko svo-bodomiselstvo. Zato so vedno vzpodbujali k vzajemnosti med češkimi in slovaškimi katoličani. Ves slovenski narod, posebno pa »Kre-kovci«, se iskreno radujejo, ko vidijo, da so stiki med češkimi in slovaškimi katoličani ter med čsl. ljudsko stranko in med Hl nkovo slovaško ljudsko stranko vedno bolj prijateljski.
S spoštovanjem gledamo zlasti v čsl. LS, ki ima v svojem okrilju organizirane ne samo majhne poljedelce, temveč tudi skoraj prav toliko industrijskega in obrtnega delavstva. S svojo politiko je pokazala v odlični meri, da je ona za vse stanove, da je eminentno solida-ristična stranica, ki zna na podlagi krščanske pravičnosti najti sporazum med interesi posameznih stanov. Kdor ne pozna bistva katoli-čanstva, temu se je zdelo nemogoče, da so ob priliki parlamentarne borbe za carinski zakon na uvoz poljedelskih pridelkov branili na zborovanjih čsL LS interese kmetov oelo zastopniki krščansko socialističnih delavcev. Čsl. LS ima vedno obrnjeno pozornost posebno na tisti stan, ki je najbolj pomoči potreben. Ko se je začela Slovenija vedno bolj industrializirati, se bomo morali učiti Slovenci zlasti pri čsl. LS, kako izvesti v praksi na najpopolnejši način program krščanskega solidarizma.
Čim bolj delujejo v Sloveniji temne fra-inasonske sile, tem bolj bomo morah študirati čsl. katoliški pokret, ki se ne brani, temveč trga dušo za dušo iz rok brezverstva. Njihove metode se bodo tem lažje izvajale pri nas, ker so Slovenci in Čehi približno na isti stopnji kulture in so oboji zrastli pod nemškim vplivom. Slovence pa veže s Čehi in Slovaki tudi najmočnejša duhovna vez: katoličanstvo. Čehi in Slovaki se niso čudili, ko so videli po slovenskih gričih in planinah posejanih vse polno belih cerkvic in znamenje križa na vsakem križpotju. Ali ni stostolpa Praga taka krasna ravno zavoljo tega, ker ji dajejo sijaj neštete cerkve, ki so često oddaljene samo nekoliko metrov druga od druge? Res je, da so skušali husiti Izbrisati mnogo znakov katoliške fceške minulosti in da so porušili mnogo cerkva in celo znameniti sazavski samostan, kjer se je še v 11. stoletju vršila služba božja v slovanskem jeziku, a nešteto cerkev in samostanov, propadanje narodne cerkve, naglo dviganje verskega življenja in naraščanje čsl. LS poka-zujejo jasno, da je ne samo prošlost češkega naroda katoliška, temveč tudi duša naroda, prav tako, kakor je katoličanstvo bistveno spojeno z narodno dušo slovaškega in slovenskega naroda.
Nič pa delu za slovansko vzajemnost iu cerkveno zedinjenje tako ne škoduje kakor pretirani šovinizem in narodna nestrpnost. Če hočeta slovenski in češki narod izpolniti svoje kulturno poslanstvo, potenu morata biti pra-
Komunike škofovske konference.
UDANOSTNA BRZOJAVKA PAPEŽU IN KRALJU. — SPOMENICE MINISTROM IN MIN. SVETU. — PRITOŽBA NA DRŽAVNI SVET. - ZA KATOLIŠKO AKCIJO V NAŠI
DRŽAVL
Zagreb, 21. okt, (Izv.) Včeraj se je zaključila konlerenca jugoslovanskih škofov, ki sc je bila pričela 11, t. m. Udeleženci konlerence so deloma že včeraj odpotovali nazaj domov, tako krški škof dr. Srebrnič, splitski škof dr. Bone-fačič, pomočnik dubrovniškega škola dr. Bar-bič in delegat kotorskega škola Miloševič, dočim je barski nadškof dr. Dobrcčič odpotoval iz Zagreba že v nedeljo zvečer. Ostali udeleženci so zapustili Zagreb tekom današnjega dne.
Ob zaključku škofovske konference se je sestavil komunike, iz katerega posnemamo najvažnejše sklepe, ki so bili storjeni na tej važni konferenci. Jugoslovanski škofje so takoj ob pričetku konference poslali brzojaven pozdrav papežu Piju XI. in kralju Aleksandru ter izrazili solidarnost s katoličani v Mehiki, ki se bore za pravice in svobodo Cerkve.
Delo konference same je bilo razdeljeno na več sekcij, kjer so se obravnavala in proučevala posamezna specialna vprašanja, ki so se pozneje reševala na plenarnih sejah. Vprašanja, ki so se reševala, so vsa ona aktualna vprašanja, ki jih živo čutijo katoličani v naši državi.
V tem pogledu so precizirali jugoslovanski škofje svoje želje in zahteve v nekaterih spomenicah, ki so namenjene posameznim ministrom. Na ministrstvo za prosveto sc je naslovila spomenca za zaščito katoliškega verskega pouka v šolah. V spomenici na ministra za agrarne reforme se prikazuje velikanska škoda, ki je bila storjena cerkvenim posestvom radi brezobzirnega izvajanja agrarne reforme, tako v Dalmaciji, kakor v ostalih delih države. V spomenici na finančnega ministra pa za-
htevajo jugoslovanski škofje, da se cerkvena posestva in cerkveno premoženje osvobodi od vseh krivično odmerjenih davkov. Tudi minister za javna dela sc v posebni resoluciji opozarja, da se poravnajo in odpravijo vse krivice v proračunu za bodoče leto.
C-ledc prakse starokatoliških duhovnikov, da si prisvajajo oblast poročati rimske katoličane in to v slučajih, v katerih se rimski katoličan po postavi ne more poročiti, pa zavzema jugoslovanski episkopat svoje jasno stališče v ; spomenici, ki se pošlje ministru za vere in v i kateri se zahteva čimprejšnja ureditev duhovniških pravic v naši državi. Tudi z ozirom na propagando za sežiganje mrličev, ki se posebno v zadnjem času vedno bolj čuti v naši državi, so naši škofje storili važen sklep, o katerem smo žc poročali. Vse pritožbe od mnogih strani, ki se tičejo preganjanja katoliškega vzhodnega obreda v Banatu in v Bosni (Prnjavoru), pa tvorijo vsebino posebne resolucije, ki se odpošlje ministrskemu svetu. Proti odlokom, ki so jih v tej zadevi izdajale posamezne državne oblasti, pa se vloži pritožba na državni svet.
Na škofovski konferenci se je nadalje obravnavalo tudi vprašanje dušnega pastirstva med našimi katoliškimi izseljenci v Ameriki. Razpravljalo se je tudi o vprašanju skupnega katekizma ter zgodb sv. pisma za osnovne šole. Tudi proti načinu mode ter nemoralnim plesom so zavzeli škofje odločno stališče. Končno se je na podlagi sklepa zadnje škofovske konference 1. 1925. sestavil podroben načrt in pravilnik katoliške akcije v naši državi in se je v zvezi s tem vprašanjem določil kot dan katoliške akcije praznik Kristusa Kralja.
Kaj je z razširjenjem vladne koalicije?
RADIČEVA NOVEJŠA IZJAVA.
Belgrad, 21. okt. (Izv.) Stjepan Radič se še vedno mudi v Belgradu. Danes je po dopoldanski seji časnikarjem izjavil naslednje: »V Belgradu bom ostal, dokler ne bom videl, kaj bo s finančnim odborom. Malo nerodno je, ker se je Uzunovič prekladil. Kakor slišim, je ukaz o otvoritvi zasedanja podpisan
in. se bo seja jutri vršila.«
»Kaj je z razširitvijo vladne koalicije?«
»Mislim, da se bo vprašanje malo odložilo. Saj veste, da če kdo od njih stopi v vlado, je to rekonstrukcija; ljudje pa takoj mislijo, da je to kriza. Zato je treba počakati, da se rešijo še nekatere formalnosti.«
med
in g. Uzunovičem.
POLITIČNA INFLUENCA. - VLADA PREPUŠČA VSE TOKU ČASA.
Belgrad, 21. okt. (Izv.) Radi obolelosti g. Pašiča, g. Uzunoviča in g. Trifkoviča vlada v radikalnem klubu popolna desorientacija. Od končne razjasnitve položaja v radikalnem klubu je odvisen nadaljni razvoj političnega položaja. Obolelost vseh treh voditeljev, predsednika kluba, vlade in skupščine, je vsekakor značilna. Splošno je mnenje, da vsi trije gospodje ne morejo biti naenkrat bolni in da je kateri od njih gotovo bolan tudi radi politike.
Radikalni poslanci se sami zbirajo v klubu. Tekom dopoldneva in popoldneva jih jo bilo zbranih nad sto. Pozornost vzbuja, da se obe struji, pašičevci in pristaši vladne stranke drug drugega napadajo in da njihovo medsebojno občevanje ni ravno tako, kakor bi sicer moralo biti med poslanci, ki so člani enega in istega kluba.
Pašičevci ogorčeni nad Uzunovičem.
Pašičevci dajejo javno duška svojemu ogorčenju nad postopanjem vlade. Zelo naglašajo poslednje dogodke ob priliki Pašiče-
vična napram vsem narodom. Najnovejši dogodki kažejo, da se katoliški Čehi tega resno zavedajo. Dolžnost vseh katoliških Čehov in Slovencev pa je, da se zavzamejo zlasti za zatirane slovanske narode, pa naj so oni v slovanski Poljski, v nemški Avstriji, ali v fašistični Italiji. Zlasti napram Italiji morajo biti katoliški Slovani zelo oprezni. Fašizem se kaj rad skriva za katoličanstvo in v slabo obveščenih krogih v zunanjem svetu se često dela katoličane odgovorne za fašistična nasilja. Ideja cerkvenega zedinjenja je bistveno spojena s slovansko vzajemnostjo, oboje pa z vprašanjem narodnih manjšin. Prijateljski oduosi so nam ravno porok, da bodo raje slišali naši sosedi naše. želje, ako je njihovo prijateljstvo iskreno.
vega sprejema v Belgradu. Po njih mnenju je dejstvo, da Uzunovič in ostali ministri niso bili na kolodvoru, velika napaka. Naravnost napovedujejo borbo vlade proti Pašiču in izjavljajo, da bo treba izvajati posledice. Naj se končno prične razčiščevanje, ne pa da bi se neprestano slepomišilo, kakor dosedaj, češ da je doslej Uzunovič vedno izjavljal, da je največji Pašičev pristaš in prijatelj, na drugi strani pa da naravnost ruje proti Pašiču.
Ufunovičeva odsotnost pri sprejemu g. Pašiča najbolj dokazuje trditve, da je njegova misija naperjena proti Pašiču. Radi tega naglašajo pašičevci, da bo treba z njim in z drugimi člani vlade končnoveljavno obračunati. Radi teh razmer v klubu radikalni klub še ni določil članov za finančni odbor, dočim so to storile že vse ostale skupine.
Rehabilitacija Stojadinoviča?
Za jutri dopoldne se je sklicala seja radikalnega kluba, na kateri se bo rešilo to vprašanje. Obstoja več predlogov. Po enem predlogu naj bi se izmenjali vsi tisti člani, za katere so misli, da niso pašičevci. Po drugem predlogu naj bi se spremenil ves odbor in naj bi se kandidiral bivši finančni minister Stoja-dinovič. Stojadinovič bi bil tudi kandidat za predsednika finančnega odbora. Ta izvolitev bi bila demonstracija proti finančnemu ministru Periču, kakor tudi proti celi vladi. Izstop Stojadinoviča iz druge Uzunovičeve vlade je bil namreč tako demonstrativen, da bi ponovna Stojadinovičeva rehabilitacija vsekakor morala imeti globlje posledice.
Vse to so pa lo kombinacije poslancev v radikalnem klubu. Merodajni čini tel j i se drže popolnoma rezervi rano. Od Pašiča ni mogoče ničesar izvedeti. Tudi vlada se s svoje strani no izpostavlja kakšnim odkritim nastopom. Vse rešitve popolnoma, nreoušča toku ča
Seja opozicijo.
Opozicija je danes imela sejo, na kateri ja razpravljala o odgoditvi skupščinskih sej. Voditelji opozicije bodo na jutrišnji seji protestirali proti temu, da e6 ne postavlja na dnevni red volitev finančnega odbora.
Jutri otvoritvena seja narodne skupščino.
Danes je končno prispel iz Topole kraljevi ukaz o otvoritvi novega zasedanja. Z ozirom na to je podpredsednik g. dr. Subotič obiskal skupščinskega predsednika g. Trifkoviča. V sporazumu z njim in z vlado je sklical za jutri dopoldne ob 10 sejo narodne skupščine. Na dnevnem redu je prečitanje kraljevega ukaza o otvoritvi novega zasedanja in ugotovitev dnevnega reda. Doslej je bila navada, da se je izvolil na otvoritveni seji finančni odbor. Dejstvo, da predsedstvo stavlja na dnevni red šele ugotovitev dnevnega reda, se smatra kot najboljši dokaz, kakšne so notranje razmere v radikalnem klubu, kjer se vprašanje kandidatov še vedno ni razčistilo.
Skupščinski odbori prično jutri delovati.
Za jutri so sklicane seje nekaterih od bo* rov, tako da je v slučaju, če ne bo od strani vladnih strank prišlo do iznenadenj, pričako, vati normalnega skupščinskega dela.
Mogočen nastop Seiplove vlade.
Dunaj, 21, 10. (Izv.) Dr. Seipel jc imel o!) svojem nastopu zopet srečen dan. Po ustavi jo skupščina volila novo vlado in ji dala 91 glasov. Proti je bilo le 59 socialnih demokratov. Po kratkem odmoru, se je seja nadaljevala in novi kancler je podal izjavo.
Govor dr. Seipla je poslušala vsa zbornica z napeto pozornostjo. Niti najmanjšega nemira ni bilo med njegovim govorom. To je v sedanjem razpoloženju v avstrijskem parlamentu več kot redkost. Seipel je poudaril, da hoče nova vlada uveljaviti ugled parlamentarizma v zvezi in v posameznih deželah. Dotaknil se jo tudi zadnjih afer in jih označil kot stranpota posameznih političnih osebnosti. Poudaril je: Med preteklostjo in novo vlado bomo potegnili ostro črto. Seipel je napovedal, da bo osrednja vlada najstrožje zabranila vsako intervencijo posameznih političnih osebnosti vseh strank. Vlada bo skušala doseči sporazum z državnimi uradniki, predložila socialno politične zakone in proračun. V proračunu hoče vlada poskrbeti za potrebe kmetijstva in povzdig industrije. Če bo vlada našla v zbornici razumevanje za stvarno delo, bo svoj program z največjo lojalnostjo izvrševala, če pa se bo izkazalo, da to predstavništvo ni več zmožno življenja, se bo pač moralo umakniti drugam.
V imenu socialnih demokratov je nastopil dunajski župan Seitz, ki je govoril zelo umerjeno. Zahteval je takojšnje izglasovanje social-nopolitičnih zakonov. V svojem govoru jc ostentativno napadal samo krščanskosocijalnc člane kabineta, zlasti prosvetnega ministra Schmitza.
Za vladno večino sta govorila poslanca Kunscak (kršč. soc.) in dr. Waber (velenemec). Bil je po dolgih mesecih prvi dan v dunajskem parlamentu, ki je potekel brez ropota in eks«
Romunska kraljica pri Coolšdgeu.
Newyork, 21. okt. (Izv.) Romunska kraljica s princem Nikolajem in princezno Ueano je obiskala predsednika Coolidgea. Sprejela sta jih predsednik in njegova soproga v modri dvorani Bele hiše. Listi pedčrtavajo, da je to prva kraljica, ki jo je sprejel kali ameriški predsednik. 25 minut kasneje sla predsednik in soproga vrnila kraljici obisk na romunsKem poslaništvu. Zvečer je priredil Coolidge dine za kraljico in njeno spremstvo. Iz Washingtona se je kraljica vrnila v Newyork, da tam priso-stvuje operni predstavi v korist zveze ameriških mater. Ložni sedeži za to predstavo stanejo od 1000 do 5000 dolarjev. V Newyorku je kraljica najprej obiskala mornariško kadetnico Annapolis, kjer jo je pozdravilo 21 topovskih strelov. Kadetnica je v najhujšem dežju priredila kraljici vojaško parado. Princ Nikolaj je nosil uniformo romunskega mornariškega častnika. — V Newyorku bo kraljica sprejela ogromno število prijavljenih obiskov.
' ' "" ' 11 ■■ 11 11 ■■ *
SNEG.
Freiburg, 21. okt. (Izv.) Pri 2—3 stopinjah je danes popoldne zapadel sneg. Na Feldbergu je sneg nad 7 cm visok. Snežni zameti trajajo
Svehlova vlada dobila zaupnico.
Praga, 21. okt. (Izv.) Debata o vladini deklaraciji je potekla v popolnem redu. Vsi govorniki, tudi opozicionalni, so govorili stvarno. Do nemirov ni prišlo. S tem jc Šve-hlov kabinet prestal prvo in najnevarnejšo preizkušnjo. Izjavo njegove vlade je zbornica odobrila z nepričakovano veliko večino. Za vlado so glasovali vsi poslanci agrarne stranke, čsl. ljudske stranke, slovaške ljudske stranke, nemški krščanski socialci in nemški agrarci, dalje češka in nemška obrtna stranka, narodni demokrati in ogrski nacionalci. Ogrski krščanski socialci so se absentirali. Tudi mnogo komunistov se ni udeležilo glasovanja. Tako jc dobila vlada 159 glasov, proti 113.
Praga, 21. okt. (Izv.) V četrtek se vrne
voditelj slovaške ljudske stranke H1 i n k a. Tedaj se bo končno odločilo ali vstopi slovaška ljudska stranka v vlado ali ne. Vlada je že popustila v vprašanju ministrstva za Slovaško, ki ga Hlinkovci zahtevajo zase.
Praga, 21. okt. (Izv.) Posebno pozornost jo vzbudil nastop voditelja narodnih demokratov, ki so se do zadnjega pr.števali k fašistom in odklanjali vsako sodelovanje z Nemci. Dr. Kramar je med splošno napetostjo izjavil, da se je treba sporazumeti z danimi dejstvi in da bi bilo greh odklanjati sodelovanje Nemcev v državni upravi. On, dr. Kramar, ni nikdar nastopil proti taki vzajemnosti. Ves dr. Krama-fev govor je bil slavospev novi politični lcon-stelaciji.
Nov silen orkan na Kubi.
DEŽEVNI NALIVI.
ČLOVEŠKE ŽRTVE. — RAZBITE PRISTANIŠKE NAPRAVE. VEČMILIJONSKA ŠKODA.
Miarnl, 21. okt. (Izv.) Iz Habanc (Kuba) fe prišlo poročilo, da je bilo radi razsajajočega orkana tamkaj poškodovanih do 150 hiš. De-Eevnl nalivi so preplavili ceste tako, da so za promet neporabne.
Jacksouviile, 21. okt. (Izv.) V Habane se Je čutil močan orkan, ki je divjal v smeri proti severu. Barometer pada naglo. Vihar ima hitrost 198 angleških milj na uro.
Newyork, 21. okt. (Izv.) Orkan je divjal 8 hitrostjo 120—130 angleških milj na uro. Svarilna znamenja so opozarjala prebivalstvo na bližajoč se orkan. Orkan je povzročil veliko 5kodo. Vse male ladje so bile poškodovane ali pa so se potopile.
Habano, 21. okt. (Izv.) Pod ruševinami po orkanu uničenih hiš so našli le 4 mrliče. Več žrtev bodo gotovo našli v onih predelih, ki so
bili radi naraščajočih voda poplavljeni. Pristanišča so bila povsod močno poškodovana. Žetev je utrpela velikansko škodo.
Pariz, 21. okt. (Izv.) Glasom poročil iz Kube znaša škoda, ki jo je povzročil orkan, 3 milijone dolarjev.
Habana, 21. okt. (Izv.) 30 oseb je našlo pod ruševinami razbitih hiš smrt, 300 oseb je ranjenih in tisoči so brez strehe. Policija in vojaštvo dela red po cestah. Vsakdo, ki bi si drznil izrabiti nesrečo za plenjenje in rop, se ustreli. Pristaniške naprave so popolnoma razbite. Vihar je pridivjal skozi mehikanski zaliv v smeri proti Floridi.
Newyork, 21. okt. (Izv.) Begunci, ki so se zatekli v skrivališča, so dobili poziv, da se vrnejo na svoje prejšnje bivališče, ker ni več nobene nevarnosti. Barometer sc dviga.
Časopisni glascvs o SLS.
Zagrebški »Hrvat« piše v predvčerajšnji Številki pod debelim naslovom: »Korošec je tisti, ki postavlja pogoje. Med drugim pravi: Koliko so ti razgovori (med vlado in dr. Korošcem) že napredovali, tega ni mogoče kontrolirati, ker skoraj nič nc prodre v javnost. Govorilo se je o težkih pogojih, ki so jih stavili radikali Korošcu za vstop v vlado: v prvi vrsti opustitev avtonomije. Dejansko o tem ni govora. Ne samo, da radikali niso postavili takega pogoja, ampak oni sploh ne stavijo nobenih pogojev. Pogoje je postavil dr. Korošec. Dr. Korošcu in njegovi skupini ni kar tako lahko stopiti v vlado. Po vsem tem vidimo, da stavi pogoje Korošec in nc radikali Korošcu.« — Te stavke smo dobesedno prevedli iz zagrebškega »Hrvata«, ne zato, ker bi bili važni ali novi, ampak, da dokažemo naši javnosti, kako debelo laže časopisje SDS o ponujanju SLS.
Radičevski listi in ljubljanski »Narodni dnevnik« pa pišejo o vstopu SLS v vlado takole:
»Pogoji dr. Korošca. Razgovori, ki so se vodili dozdaj glede razširjenja vladne koalicije, so dovedli tako daleč, da sc lahko reče, da je razpoloženje za razširjenje viade s SLS popolnoma dobro in da je treba samo še nekaj formelnih momentov, predno se vsa stvar dovede do kraja.
Dr. Korošec sicer drži tajno vse svoje korake in odreka vsakršno izjavo v tej stvari, vendar pa trde, da je že zrela njegova odločitev, zapustiti opozicijo in stopiti v sodelovanje z vladnimi strankami na temelju sporazuma, ki je bil sklenjen meseca julija lanskega leta. Dr. Korošec dela prav živahno na to, da se misel njegovega vstopa v vlado sporazuma čimprej oživotvori. Politični razgovori te narave pa se ne vodijo v parlamentu; to pač zaradi občutljivosti in čuječnosti drugih strank, zlasti ožje opozicije. Ožja opozicija si prizadeva poizvedeti in prepričati se o tem, ali dr. Korošec res vodi kake vrste pogajanja, zato da bi potem v svoji sredini načeli vprašanje, ali kaže še dalje sodelovati s SLS, če vidijo, da se SLS definitivno namc-Tava ločiti od nje.
Razgovori, ki jih vodi dr. Korošec, se vrše v popolnoma privatnih stanovanjih merodajnih politikov. Kakor zatrjujejo, je dr. Korošec včeraj popoldne precej časa prebil v takih razgovorih.
Znani so pogoji, ki jih stavlja dr. Korošec za vstop v vlado, t. j.: 1. da se obe oblasti v Sloveniji stavita pod upravo enega velikega župana; 2. da se dajo SLS proste roke v Sloveniji in 3. da sc izvrše oblastne volitve. Kakor pa se čuje iz dobro poučenih krogov, zahteva dr. Korošec dalje še tudi, da vlada da na razpolago vse tiste kredite, ki so bili v letošnjem proračunu predvideni za zgradbo in popravilo potov v Sloveniji. Te vsote znašajo okrog 40 mil. Din. Gradbeno ministrstvo naj bi izvršilo vse projektirane zgradbe potov in popravila cest v Sloveniji. S te strani sc vodijo pogajanja prav povoljno, tako da v dobro poučenih krogih smatrajo, da so vsa predhodna dela za vstop SLS v vlado gotova. Čakajo sc le še neke formalnosti in SLS bo vstopila v vlado.
Neki član radikalne stranke v vladi je glede na to sinoči izjavil: Odnošaji med SLS
in radikali so bili vedno dobri in bila je vedno možnost za obe stranki, da stopita v čim tesnejši stik in da se približata h sodelovanju na trdnem temelju in to v parlamentu in v vladi. Edina ovira, odkar je bila sestavljena vlada RR, je obstojala pri HSS. Zdaj pa, ko je Štefan Radič sprejel stališče, da se sedanja vladna koalicija razširi tudi na SLS, so vse zapreke odstranjene in so dr. Korošcu vsa pota za vstop v vlado odprta. Iniciativa je v rokah dr. Korošca. On čaka le na ugoden trenutek, da da življenje razgovorom, ki so se dozdaj v tej smeri vodili. Mislim, da se bo dr. Korošec kmalu prepričal, da je sedanja vlada konstruktivna. Potem bo pač odpadlo vse, da bi se dr, Korošcu še zdelo, da je na-potu oživotvorjenju njegove in naše želje, to je, da se strnejo tri večine, večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev ter se s polno silo in z močno avtoriteto lotijo skupnega reševanja gospodarskih in političnih problemov, ki jih imamo v naši državi.«
Belgrajska »Politika«, najbolj razširjen belgrajski list piše v članku »Oko ulaska kle-rihalaca u vladu« — tole: Radikali so priznavali, da žele, da bi prišli kkrikalci v vlado in to ve tudi dr. Korošec. Istotako tudi klerikalci priznavajo, da radikali žele njegov vstop v vlado, da pa igra glavno vlogo vprs?anjč, ali bodo radikali sprejeli pogoje, brez katerih klerikalci v nobenem slučaju ne gredo v vlado.
kov, vso borbo SLS za uveljavljenje ljudskih
pravic v bivši Avstro-Ogrski in sedanji naši narodni državi oblati »Jutro« v enem samem stavku. Če bi vsa ta klika zmogla vSaj eno svoje pozitivno delo za splošni narodni blagor nasproti mogočnim prosvetnim, narodnim, vzgojnim in znanstvenim institucijam, ki so vzrastle iz katoliškega gibanja — če bi vsaj nekaj mogli pokazati — bi recimo bilo umevno, da govore. Toda, da govore ljudje, ki so pokazali, da jc vsa njihova gospodarska umetnost v poslovanju s krušnimi kartami, v uničevanju zadružnih in denarnih zavodov in I šveraanju tuje valute, da kot »vzgojitelji naroda« smatrajo za edino nalogo, da izdajajo popise in romanc »iz dna« in delajo reklamo za kupčijo s človeškim mesom in da končno kot politični mešetarji prodajajo naše zaklade vsakomur, kdor več plača — da si taki ljudje še upajo na solncc in obrekujejo največje može, kar jih je Bog dal slovenskemu narodu, to presega vse meje.
To pot se »Jutro« ni ustavilo pri pogre-vanju starih, že stokrat ovrženih laži. Napadlo je znova družbo sv. Mohorja, ki jo zadnji čas tako zvesto denuncira koroškim oblastim in opozorilo italijanske fašiste, da je že skrajni čas, da znova prepovedo »Slovencu« vstop v slovensko Primorje. »Faši*t« in karabinjer spoštljivo salutira, če zagleda v Postojni »Slovcnca«, tako piše dcnunciant v »Jutru«.
Res, premilo smo označili delo te klike, ko smo zapisali, da baranta pod firmo edinstva, danes moramo popraviti sami sebe in ugotoviti, da ona sploh ne potrebuje nikakega figovega peresa več; dozorela je v popolno denunciantsko, izdajalsko propalico.
A »Narodno edinostvo« je pri »Jutru«
zadobilo sedaj novo vsebino. Pravzaprav ne novo, ampak tisto staro, ki jo uveljavlja SDS vselej, kadar se pojavijo vesti, da bi slovenski ^arod imel priti do večje besede v državni upravi. Ker so časopisi prinesli poročila, da vladna večina vabi zastopnike slovenskega naroda v svojo sredo, mora »Jutro« z mrzlično naglico denuneirati Slovence kot rimske in habsburške hlapce. Z gotovostjo lahko napovedujemo, da bodo ti »narodnjaki« skušali svoje klevete pogreti tudi v kakem belgraj-skem listu, kakor so to še vselej storili, če so lc mogli. Namen je pozoren, saj gre za prav iste metode, kakor jih je uveljavljala SDS proti »nezanesljivim« slovenskim uradnikom, toda preobrabljene so, da bi še ka) zalegle. »Jutro« si mora izmisliti že kakšno drugo vižo hujskanja med Srbi in Slovenci.
A O znakih podivjanosti poroča »Jutro« in dostavlja: >Pri tej priliki smemo povdariti, da se povsodi občuli, da Cerkev niti z mezincem ne deluje, da bi pomagala pri moralnem ozdravljenju« itd. — Ako kdo prebere tako lopovsko besedo, tedaj se spomni na tatu, ki je vpil: >Primite tatu!« Cerkev seveda ne deluje pri tistih, ki se ji odtegujejo, ki jo zasmehujejo, ker je blizu ne pustijo, niti jim ne pomaga pri njihovem moralnem ozdravljenju. To »moralno ozdravljenje« vrši pač »Jutro« s svojimi šundromani, s svojim nemoralnim pisanjem, s svojim podiranjem vseh temeljev javne in osebne morale. Temu »ozdravljenju« seveda Cerkev ne pomaga. Sicer pa nimamo »Jutru« drugega reči kot to: da j® ta njegova notica najbolj žalosten znak podivjanosti.
Rim je zadnje zatočišče jutrovskih de-nuncijantov, to moramo ugotavljati dan za dnem. Kadar SDS-arji v politiki SLS ne morejo najti nobene napake in nimajo priložnosti, da bi zlorabljali državno oblast proti svojemu političnemu nasprotniku, tedaj je edino, kar še znajo, obrekovanje. V ta namen jim služi najglupejša bedastoča, dobra jim je vsaka izmišljotina porojena iz čiste zlobe.
Sedaj so SDS-arji v takem položaju in točno — »Jutro« piše o rimskih hlapcih. Predvsem piše o naši zgodovini in pri tem trdno računa, da njegovi bravci slovenske zgodovine nc poznajo, še bolj sigurno pa, da je ne pozna Belgrad, kamor je denuncijacija predvsem namenjena.
Sicer so tudi pri nas prilike žc toliko dozorele, da takih natolcevanj noben razsoden človek nc bere, tudi na jugu nc bere drugače kot s pomilovanjem. Jugoslavija ni v Afriki, ampak v Evropi, kjer vladajo Marks, Scipel, Ramek in drugi »klerikalci« in sicer vladajo tako, da sc njihova imena vsak dan svetleje bleste med rešitelji svojih narodov. Politično gibanje katoličanov ima za seboj zgodovino, ki boljše kot vsaka beseda dokazuje, da so stranke s katoliškimi načeli blagoslov za narod in državo. Tudi z našim narodom in našo državo so imena voditeljev katoliških Slo-vcnccv tako neločljivo zvezana, da blati ves narod, da blati državo, kdor blati tc može.
Mahnič — veliki propovednik jugoslovanskega bratstva, narodni buditelj in posvetitelj Slovencev in Hrvatov, mučenik ljubezni in odločnega nastopa za to državo, je »Jutru« početnik protinarodnega gibanja. — Ali more list, ki piše o slovenščnil, pasti še globlje?!
Od kardinala Misije, zaščitnika Slovencev pred napadi iz Dunaja, ki so bili najpogosteje plod dentinciiacii kranjskih naprednja-
Francoska radikalnosocialistična stranka je s težavo prebrodila težave in zaenkrat vsaj navidezno rešila enotnost.
Za novega strankinega predsednika je bil izvoljen sedanji notranji minister Maurice Sarraut. Sarraut se je do zadnjega trenutka trdovratno upiral sprejeti to mesto in se je udal še le, ko se je izkazalo, da tudi Malvy na čelu stranice ne bi bila srečna asebnost. Sarraut nedvomno uživa v stranici velik ugled, ki sicer nikdar ni silil na prva mesta, pa se je za kulisami toliko intenzivneje uveljavljal.
Nasprotju med sklepi lanskega kongresa, ki je zahteval, da stran! a sodeluje le z levičarskimi strankami, in dejstvom, dn sedaj sede radikalno^ocialistični ministri v Poincarejevi vladi, so se izognili na ta način, da v resolucijah sedanje vlade sploh ne omenjajo, pač pa so Herriotu izrazili zahvalo in zaupanje, na drugi strani pa poudarili, da samo vlada levičarskega karlela more izvesti potrebne administrativne in socialne reforme.
Delata in resolucije kažejo, da se je z vsem naporom skušalo vzdržati vsaj doktrl-narno vez. s strankino preteklostjo in programom. Aktualnih problemov dnevne politike se kongres sploh ni dotaknil. Franklin Bouillon je utemeljeval delavno nezmožnost levičarskega kartela s pasivnim zadržanjem socialistov, ki nočejo prevzeti nikake odgovornosti. Pri tem je močno napadel Leona Bluma, kateremu odreka vsako politično sposobnost. Franklin Bouillon so je ostro izrazil proti ratifikaciji washingtonsko pogodbo o plačevanju francoskih dolgov v Ameriki. Na svoje veliko začudenje pa je ostal Bouillon skoro sam in je iz ogorčenja proti resoluciji, ki ne pove ničesar, javil, da izstopa iz stranke. Z njim izgube radikalni socialisti eno najmočnejših osebnosti.
Po tem kongresu dobi radikalnosocialistična stranka še malo resni ra. toda niene no-
tranje degeneracije najbrž ne ustavi nobena sila več. Njeni voditelji sami izjavljajo, da a skrbjo pričakujejo prihodnje volitve, ker jim manjka vsake opore za volivno agitacijo.
Vojaška kontrola nad Nemčijo.
Pariz, 21. okt. (Izv.) Na dnevnem redu današnje seje poslaniške konference je bilo poročilo nemške vojaške kontrolne komisije, v katerem se ugotavlja, da Nemčija v nekaterih točkah še ni zadostila zahtevam kontrolna komisije. Na podlagi sklepa poslaniške konference se ne bo prej izvršila likvidacija vojaške kontrole nad Nemčijo, dokler ne dobi vojaška kontrolna komisija svojega zadoščenja
Mažarska zgornja zbornica.
Budimpešta, 21. okt. (Izv.) Na današnji seji parlanmeta je bila zepet na dnevnem redu razprava o zakonskem načrtu za ustanovitev zgornje zbornice. Oglasili so se po vrsti govornici iz opozicije, ki so poudarjali, da je ustanovitev zgornje zbornice odveč. Poslanci Hegymedy-Kisel (Košutovu stranka) ter Var-nay in Picliler (social-a demokrata) so protestirali proti temu, da bi sedeli v morebitni zgornji zbornici čliui habsburške rodbine. V zakonskem načiai u novi zgornji zbornici se namreč nahaja d.! č1 , da more postati član te zbornice vsak čl-ui habsburške dinastije, ki je dovršil 21. leto starosti, ki je mažarski državljan, ki zna mažarski jezik in ki ima minimum zemljiškega post- vu, ki je potreben • za dostop v zgornjo zbornico.
Komunistični nemiri na Grškem.
Atone, 21. okt. (Izv.) V zvezi s stavko, '•1 so jo tukaj vprizorili stavci, je prišlo pre-i«k1o noč do spopadov med komunističnimi delavci ter njihovimi političnimi nasprotniki. Nastopila je policija, ki je hotela razgnati množico. Prišlo je do spopada med delavci in policijo, pri čemer je bil smrtno ranjen en dolavec in so bili štirje delavci in en orožnik ranjeni. Mnogo oseb je bilo tudi aretiranih.
RAZOROŽITVENA-KONFERENCA.
Pariz, 21. okt. (Izv.) Boncourt Pavel je izjavil, da so dozorele predpriprave za razoro-žitveno konferenco že tako daleč, da se ba lahko sestala razorožitvena konferenca že v februarju.
CENTRALNA CARINSKA BLAGAJNA V MARIBORU UKINJENA.
Belgrad, 21. okt. (Izv.) Po odredbi finančnega ministra se je ukinila centralna carinska blagajna v Mariboru. Njen delokregiae jeoju»-nesel na centralno carinsko blagajno v ^Ljubljano.	oI8 fc
ŽivSienski probSem prekmurskih Hadlarov.
»Nčpujs&g« — o katerem smo že ponovno naglasili, da ima namen privesti prekmurske Madjare do spoznanja, da je najboljše, ako se s srcem oklenejo svoje nove domovine, ker Jugoslavija želi biti mati vseh narodnosti —1 je prinesel v zadnji številki uvodnik »Ket lehe-tosčg« (Dve možnosti), v katerem se peča z obmejnimi prekmurskimi Madjari.
Odpirata se mu dve možnosti. Prva možnost je iredentistična misel in njena posledica zatiranje ter zapostavljanje na vseh koncih in krajih, ker kakor bi zavzemali oni sovražno stališče nasproti državi, tako tudi ona ne bi kazala nasproti njim prijaznega lica. Druga možnost je: delati, iskati razumevanje in živeti. Konec prve možnosti bi bila politična, narodna smrt, druga pa privede polagoma do tako zelo pogrešanega zadovoljstva.
Da je člankar zadel pravo misel, ni treba naglašati. Vsak, kdor le nekoliko pozna razmere, si želi, da bi Madjari čimprej prišli do spoznanja, da so stari časi minuli in se več ne povrnejo in da je radi tega najboljše, ako se vživijo v novi položaj. Za dosego tega je potrebna politična vzgoja in »Nepujsdg« je že ponovno pokazal, da to vzgojo hoče tudi res podati. Le žal, da so se našli ljudje, ki so sedaj po sedmih letih začeli gibanje, ki bo moglo roditi še večje nerazumevanje in tudi večjo upornost nasproti obstoječemu redu. Ker se zavedamo, da je to gibanje zelo škodljivo, vodimo proti njemu kakor v »Novinah«, tako v »Nepujsdgu« neizprosen boj, če ravno moramo pri tem slišati, da nas vodijo le osebni ali strankarski Interesi. Seveda, kdor je slep in gluh, mu zastonj dopovedujemo, za kaj gre.
Zagrebški občinski svet.
Kakor znano, se je delovna večina v za» greb^kem občinskem zastopu b.la z izstopom Hrvatske stranke prava in vsled rajnih drugih trenj zelo omajala. Pri zadnji občinski seji se je pokazalo, da župan Heinzel nima več večino za seboj. Da bi se pa vendar zagotovilo občinski upravi redno delo, da bi se z.lasti sprejel novi proračun in petem omogočila izvedba predvidenih del, so se sešli dne 20. oletonra zastopniki stranic na konferenco, ki je pobile ka uspešno. Ustanovili so »Delovni klub«, ki imn v občinskem odboru absolutno večino. V klubu so: federalisti, Starčevičevi pravaši, davi-dovičevd, Hrvatska delavska zveza in občinski odborniki izven strank. Potemtakem v Zagrebu ne bo občinskih volitev, dokler aeda-, niernu odboru ne poteče zakoniti rok.
\
Kaj se godi
Ob grobu nadebudnega mladeniča.
Te dni so pokopali v Domžalah JoSka Adami 8 a, o f igar smrti smo že poročali. Pogreb je bil naravnost veličasten in tudi vreme je bilo lepo; gotovo je več kot tisočglava množica sledila krsti. Na grobu je pokojniku govoril prvi v slovo športnik tovariš Ambrožič, član kluba »Diska«, za njim pa v imenu kolegov pokojnika z univerze član Društva slušateljev juridične fakultete, nakar je pevsko društvo zapelo žalostinko.
Pokojnik, ki je umrl v najlepši mladeniški dobi, je bil izredno nadarjen, marljiv in vsestransko delaven, tako da zasluži časten in trajen spomin. 9tar je bil ravno 22 let, maturiral je bil leta 1924. na gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer z odliko, nakar se je vpisal na pravniško fakulteto. Da bi se obenem izuril tudi v vrvarski obrti — oče je lastnik vrvarskega velepodjetja — in ga izpopolnil, —se je vpisal — čeprav slušatelj juridične fakultete — tudi kot vajenec. Potoval je c vzorci in se že tako dobro vpeljal, da bi lahko kmalu samostojno vodil podjetje. Vozeč se na motorju in avtomobilu, je postal tudi navdušen tipičen športnik. Bil je član društva slušateljev juridične fakultete, Avto-kluba, kolesarske podzveze, Diska in Domžalskega pevskega društva. Narave je bil vesele in odkrite ter je bil splošno zelo priljubljen.
Bil je sin-edinec, na katerega so starši stavili vse svoje nade. Naj jim bo v tolažbo sočutje vseh, ki so izvrstnega mladeniča poznali in cenili!
Štiridesetietnica grmske kmetijske šole.
Dne 30. septembra 1886 se je nekdanja »Deželna vinorejsko-sadjerejska šola«, ki je bila 13 let poprej otvorjena in nameščena v graščini grofa Lanthierija na Slapu pri Vipavi, zaključila in se je nato z vsem osobjem, učenci in inventarjem vred premestila na Dolenjsko, kjer je že spomladi istega leta deželni odbor kranjski kupil v to svrho od Antona Smoleta graščino Grm pri Novem mestu.
Dne 18. novembra 1886 je novo »Kranjsko deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Grmu« tedanji deželni odbornik dr. Josip Vošnjak v imenu deželnega odbora kranjskega ob navzočnosti številnih odličnih gostov slavnostno otvoril.
Šola je bila pozneje spremenjena v splošno kmetijsko šolo in taka tudi nadalje ostane, čeprav je nedavno dobila že zopet novo ime, to je: »Špe-cijalna poljedelska in živinorejska šola«.
Dne 18. novembra letošnjega leta poteče torej 40 let, odkar je pričela kmetijska šola na Grmu vršiti med slovenskim narodom svojo važno kul-■Jtltfno nalogo, ki je bila tem važnejša, ker je bila to; dolgo vrsto let edina slovenska kmetijska šola v sedanji Sloveniji.
Svojo štirideseto obletnico otvoritve namerava grmska kmetijska šola dne 18. novembra t. 1. dostojno proslaviti.
Želeti bi bilo, da se te proslave udeleže tudi ! absolventi tega zavoda, zlasti iz starejših, predvojnih letnikov, ki vrše širom naše domovine svoj važni kmetijski posel.
Ravnateljstvo jih k tej prireditvi vljudno vabi B pozivom, da svojo udeležbo prijavijo vsaj do 2. novembra t. 1. ravnateljstvu šole.
Kamniška železnica.
V zadnjem času je bilo v dnevnem časopisju Več dopisov radi kamniške železnice. Tako se nekateri potegujejo, da bi večerni vlak odpeljal iz Ljubljane šele ob 7 in bi tako lahko tudi oni, ki bi se pripeljali v Ljubljano s popoldanskim vlakom, izvršili svoje opravke. Drugi so tej nameri odločno nasprotni, češ, človek sedi ves dan v uradu, trgovini ali šoli, in naj zvečer radi par trgovcev čaka še dalje na odhod. V tem oziru bo pač težko ugoditi vsem in je najboljše za vse, tudi za turiste, da ostane pri starem. Prosili bi pa ravna-
Umiv. prof. dr. Rado Kušej:
Izenačenje zakonskih prav v kraljevini.
Na izvajanja g. dr. Močnika na moj referat o problemu izenačenja zakonskih prav v kraljevini SHS, priobčena v »Slovencu« št. 229, 231, 235 in 236 naj mi bo dovoljeno v interesu stvari same nekaj opazk.
1. Uredništvo »Slovenca« je referat priobčilo, ker sega problem sam najgloblje v življenjske razmere vsega prebivalstva v državi, in ker mora biti vsakemu izmed nas na tem ležeče, da se v zadevi, katere sedanja pravna ureditev izpodkopava ravno tako avtoriteto verskih kakor državnih oblastev, nujno nekaj ukrene. Kdor je sledil mojim izvajanjem brez predsodka, bo moral priznati, da izhaja vsak moj zaključek iz dane premise, ki je tu pa tam tudi hipotetično izražena. Avtor polemike z mojimi izvajanji bi moral kot ka-nonist dobro ločiti polje prava in polje krščanske etike. Potem bi mu bilo takoj postalo jasno, da se moj referat strogo drži polja prava in to u-akonjenega prava. Ako mu moja interpretacija načela svobode vere in vesti ni všeč, jo lahko pobija, toda na pravnem polju samo s pravnimi argumenti. Bojevati se z ustavnim načelom s stališča morale je pravno povsem zgrešeno. Njegov ugovor, da bi bila razlaga tudi lahko ožja, bi bil veliko bolj učinkovit, ako bi se držal pravnih mej in bi ne prehajal na polj« morale. Pravnik ne sme
doma
teljatvo državnih železnic, da bi blagovolilo ukreniti, da bi jutranji vlak, ki vozi iz Kamnika v Ljubljano ob pol 6, odhajal pozneje, morda ob 6 ali 6 in četrt. Opravičenih vzrokov za to je dovolj. Treba je premisliti, da se vsak dan vozi ogromno število uradništva, uslužbencev, dijakov, delavcev z vseh postaj kamniSke železnice v Ljubljano. Zima se bliža — vozovi, razen prvih treh, se segrejejo večkrat šele do Šiške, ko je treba že izstopiti. Kdor se vozi, ta že ve, kaj se pravi zjutraj zgodaj v mrazu hoditi na kolodvor in potem pet četrt ure zmrzovati. Vlak pride v Ljubljano že okoli tričetrt na 7. Kam naj se dene celo uro uradnik? Kam dijak? Ako bi vlak odhajal pozneje, bi se tudi vozovi lahko pred odhodom zadostno segreli. Vlak naj bi prihajal v Ljubljano ob pol 8; uradnik bo lahko že doma zajtrkoval in ne bo zapravljal denarja po kavarnah, dijaki in šolarji pa ne bodo imeli časa za razne razposajenosti, ki se ravno v tem prostem času dogajajo. Lani na primer so na deški meščanski šoli v Sp. šiški šolarji popravljali v katalogu rede in jih je bilo potem nekaj izključenih. — Torej vlak naj vozi pozneje in vsem bo ustreženo.
Vlom v hranilnico v Mengšu.
V noči od ponedeljka na torek so neznani vlomilci izropali blagajno hranilnice v Mengšu. Iztrgali so železno omrežje v oknu, razrezali vrata blagajne in odnesli 13.080 Din; 6 Din drobiža so pa pustili, škatljo, v kateri je bil denar, so našli ljudje pod nekim kozolcem proti Preserju. — 0 vlomilcih, ki morajo biti v svoji stroki dobro iz-vežbani, zaenkrat ni nobenega sledu.
Hiralnica v Muretincih.
Muretinski grad je temeljito popravljen in je tudi od zunaj dobil novo zelo prijazno lice. Te dni se je začelo s snaženjem notranjih prostorov in v najkrajšem času se opremijo tudi sobe s potrebnim pohištvom, ki je že pripravljeno v Ptuju. Mislilo se je, da hiralnično društvo svoje naloge ne bo moglo izvesti v tako kratkem času, a šlo je, ker je bila dobra volja. Zlasti se je ista pokazala pri zadnji društveni tomboli, pri kateri si je največ zaslug pridobil obče spoštovani, povsod znani dobrodelnik velikonedeljski g. Alojz Miki. Društvo se zali valju je vsem dobrotnikom doma, pa v Mariboru, Ormožu, Ptuju, na Borlu, v Šmarjeti, pri Sv. Barbari, Zagrebu in drugod. Obenem z zahvalo se društvo še vnaprej priporoča za podporo.
Hiralnico v Muretincih bo vodil križniški red. Sestre križanke pa bodo poleg tega stvorile
delati ustavi nasilja, ampak jo mora brezpogojno priznati. Svoje naziranje, da se z versko diferenciranim pravom problem juridično ne da rešiti, sem podprl istotako z ustavnim določilom, da so nikdo ne sme siliti na katerikoli verski čin, torej tudi ne na versko obliko zakona. Povsem drugo je prašanje doslednega ustavnega načela verske svobode v izvršilnih zakonih. Predmet izvršilnega zakona k načelom ustave je tudi zakonsko pravo. S stališča stvarne kritike bi se dalo eventualno trditi, da civilno zakonsko pravo lahko določi za pripadnike priznanih ver tudi versko obliko poroke za obvezno, proti kateri bi se posameznik ne imel vzroka pritožiti, ker je pač po državljanskem pravu predpisana. Iz mojega referata pa je razvidno, zakaj s tem načinom rešitve problema ne moremo priti na kraj.
2. Nevzdržljivost sedanjega stanja izvira ravno iz nasprotujočih si verskih prav. Opozoril sem na to, da so v Bosni in Črni gori. verska zakonska prava od države recipirana brez pridržka in da je vsled tega n. pr. od katolika s pravoslavno kristjanko pred pravoslavnim dušebrižnikom sklenjeni zakon državi jansk op ravno veljaven in hkratu neveljaven, da gre hkratu za pravi zakon in za kon-kubinat, da so otroci takega zakona zakonski in obenem nezakonski. Ravno v Bosni ni država ustvarila za svoj forum nikakega zakonskega prava, in baš tam je kaos največji! Kako hoče pri teh razmerah g. dr. Močniki verskim pravom shajati, mi je nerazumljivo. Po
posebne brezplačne gospodinjske tečaje, ki se bodo vrstili po krajevnih razmerah in letnih časih, primerno. Muretinski grad bo torej vsestransko izkoriščen in ko bodo zadnje priprave gotove, bo stal tu na veliko socialno korist vsemu okolišu. V par tednih bo slovesna otvoritev.
Hudobna roka na delu.
Pri posestniku in županu A. Brunčiču v črmli, župnija Sv. Bolfenk v Slov. goricah, je začela goreti krog 9 zvečer kopica slame, ki je bila oddaljena od hleva komaj dobre 3 metre. Domači so bili vsi pri prešanju in niso videli nevarnosti, katero so na srečo opazili dobri sosedi ter pogasili ogenj pravočasno. Ako bi ne bila pomoč takoj na mestu, bi bilo pogorelo celotno gospodarsko poslopje z živino vred. Kopico je zažgala hudobna roka z namenom, da oškoduje gospodarja z uničenjem gospodarskega poslopja.
Velika tihotapska afera v Zagrebu.
Nadzornik v notranjem ministrstvu dr. Janko Bedekovič je na zagrebškem blagovnem kolodvoru odkril veliko, organizirano tihotapstvo. Opozorjen je bil na to na Dunaju, nakar je odpotoval v Zagreb in delal v tamkajšnjih železniških skladiščih več dni kot navaden težak. Posrečilo se mu je priti na sled celemu tihotapskemu poslovanju in zasačiti glavne krivce. Stvar se je vršila sledeče: Razne dunajske tvrdke so najele v Zagrebu svojega eksponenta, ki je pridobil na svojo stran zagrebške železniške skladiščnike. Tvrdke so pošiljale v Zagreb svileno blago pod označbo bombažnega blaga. Železničarji so skrbeli za to, da so zaboji prišli v skladišče šele po 6 zvečer, ko carinarnica ni več poslovala, in ostali tamkaj čez noč. Ponoči so nato z eksponenti zaboje odprli, pobrali iz njih svileno blago in jih napolnili z bombaževino. Ti zaboji so nato drugo jutro prišli pod carino. Svileno blago se je prodajalo zagrebškim trgovcem, pa tudi drugam. Doslej je ugotovljeno, da se je na ta način utihotapilo pet pošiljatev. Država je oškodovana za nad milijon dinarjev. Glavne krivce so zaprli. Da si država zagotovi globe dunajskih tvrdk, je zaplenila vse terjatve teh tvrdk v Jugoslaviji. Preiskava se nadaljuje.
Slovenci v Italiji
f Franc Musoni. Minuli pondeljek je zadela kap na možganih predsednika videmskega tehničnega zavoda Franca Musonija. Rajnki je bil slovenskega pokoljenja, doma iz Šenpetra ob Nadiži, kjer se je rodil dne 11. novembra 1864. Doktoriral je v Padovi in se posvetil profesorski službi. Postal je znamenit po svojih zgodovinskih in zemljepisnih študijah. Za nas so najbolj zanimiva sledeča
njegovih izvajanjih bi bil, ako prestopita katoliška soproga v pravoslavje, njiju zakon presojati po pravoslavnem pravu in bi vsled tega postala razveza mogoča. Ravno tako bi bil po njegovem mnenju katoliški zakon po prestopu samo enega soproga v pravoslavje smatrati za obe stranki kot razvezan, čim dovoli pravoslavno versko sodišče razvezo pre-stopivšemu soprogu! To je vendar ono, kar pravoslavna sodišča sedaj prakticirajo in kar jim naša civilna sodišča, hvala Bogu, sproti podirajo!
Pisec govori v štev. 231 samo o veljavnosti, ne o razvezi. Veljavnost pa sploh vprašljiva ni, vsak verski prestop ostane nanjo brez vpliva, če je bila ob sklenitvi zakona podana. Za razvezo gre, ki jo hočemo pravniki vsakega odločilnega vpliva verskih prav osvoboditi.
Ali res katoliškemu stališču, s katerega g. dr. Močnik, kakor sam poudarja, piše, boljše služi, da se pusti katoliškim soprogom s prestopom v drugo vero prosta možnost, da po novem verskem pravu dajo svoj zakon razvezati, ali da se ta možnost prizna celo enemu z učinkom za oba, kakor od pravnikov predlagani način rešitve problema, da sodi o razvezi in njenih vzrokih državni civilni sodnik na podlagi za vse enako veljavnega zakona? Ali je res za katoliško cerkev manjše zlo, da se ohrani in zaščiti menjava vere kot sredstvo za dosc razveze zakona, kakor če država z uzakor ninti strogimi raalogi pogoje za razvezo za v:
Nova knjiga
t M. Oseksvih govorov.
Dotiskuje se nova Dr. OPEKOVA KNJIGA!
BOŽJI DNEVI.
Šestintrideset govorov za življenje s Cerkvijo*
Knjiga podaja v znani, homiletiški obliki lit ur* g i j o cerkvenega leta, tisto liturgijo, ki je
—	kakor pravi avtor v Predgovo-u — visoka pesem našega verovanja; ki pridiguje mogočneje, lju-bezniveje, uspešneje nego vsi pridigarji; ki uči moliti pobožneje, prisrčneje, vznositejc nego vso knjige molitvene; ki prihaja po nji Kristus s svojimi skrivnostmi in milostmi bliže k nam nego kjerkoli. .. — Za izpremembo so na nekatere praznike in godove navezani tudi drugi motivi: dogma-tični, apologetični, moralni. Knjiga je izdatno obširnejša nego dosedanje dr. Opckove, ker ni kazalo enotne tvarine trgati na dva ali tri manjše zvezke. Izide po vsi priliki prve dni novembra, tako da jo bodo z novim cerkvenim letom du< hovniki že lahko začeli rabiti javno, naši inteligentni lajiki, ki večkrat tožijo nad pomanjkanjem primernega duhovnega berila — pa brati zasebno,
—	S tem na novo publikacijo samo vnaprej opozarjamo; ko izide, prinesemo o nji obširnejšo oceno.
njegova dela: Antična etnografija Furlanije. Turški vpadi v Furlanijo. Jugoslavija: geografični profil, fizični, narodnostni, jezikovni, gospodarski. Narodnostni boj v Avstriji. Krn in krajeslovje Julijske Pokrajine. Krajevna imena in slovanski element v Furlaniji. Monografije o tujerodcih. Človeška se-lišča v Srbiji in v srbskih deželah. Nemci in Slovani v Furlaniji. Leto 1848. med Nadižo in Idrijo.
—	Leta 1915. je bil imenovan za profesorja na palermski univerzi, pa je odklonil. Pač pa je sprejel svobodno docenturo v Padovi. Poleg ravnovrst-nega študija se je pečal pokojni tudi s politiko. Bil je večletni župan v svojem domačem kraju, deželni poslanec za slovensko Benečijo. Med vojno je po kobariškem porazu urejeval v begunstvu " Firenci videmski »Giornale del Friuli«. Po vojni je kandidiral obenem s Spezzotijem v parlament, pa je propadel. Zagovarjal je vedno politiko videm-skih političnih krogov, se potegoval za odpravo samostojne goriške dežele in njeno priklopitev videmski pokrajini. Italijanska vlada je imela v njem svetovalca in zaupnika za slovenski del Benečije ob Nadiži pri svojem asimilacijskem delu.
Nehvaležnost. Fašizem je res nehvaležen slo« venskim Uskokom. Likvidirani so že davno razni Bandlji, Peternelli in Vodopivci, le še kak slovenski didaktični ravnatelj pride fašistom prav. A tudi te bodo kmalu spravili v kot. Pred kratkim je druga skupina doživela razočaranje. Več slovenskih uskokov je upalo na voditeljska mesta v šolah na deželi. Na koncu pa prihaja vest, da se smejo za šolske voditelje imenovati le učitelji italijanske narodnosti.
Glad v hiši slovenskega učitelja. Mnogo učiteljev na Primorskem je bilo odpuščenih in so si morali radi tega iskati kruha v tujini. Tujina jim je odprla vrata, a učitelji se ne morejo izseliti, italijanska oblastva jim ne dajo potnih listov. Vse prošnje in vse poti so zaman. Meseci tečejo, plače ni od nikoder, lakota se oglaša v hiši. Učiteljev se polašča obup, ker si ne morejo pomagati iz mučnega položaja. Kdo naj razume postopanje italijanskih oblastev? Učitelje so venomer pošiljali čez mejo, jih nazadnje vrgli na cesto. Ali naj slovenski učitelj sedaj še na cesti pogine?
Zima se pred durmi!
Spomnite se strsdajočih in - •
-	prezebajočih popSavljencev!
NajeEegantnejšs kroj
cmoiJimp^di priznavajo vsi gospodje, jc damski oMUKINCj. Blago najfinejše nudi v vsaki količin? kar najcencje tvrdka
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA.
enako določi, jih v presojo prepušča svojim sodiščem ter na ta način vsako špekulacijo z vero v dosego seksualnih ugodnosti prepreči? Na vsak način bodo katoliški zakonci, ki se žele na novo poročiti, s sredstvom, ki ga g. dr. Močnik v to svrho priporoča, lahko zadovoljni 1
3. Glede državne kompetence za vstvart« tev državljanskega zakonskega prava sem lahko čisto kratek. G. dr. Močnik sam priznava, da zakonik katoliške cerkve predpostavlja v cc. 1059, 1080 obstoj civilncga zakonskega prava, a on pravi, samo faktični, n« pa pravni obstoj. To meni zadostuje, Ker zn pravni obstoj poskrbi že država sama. če pa cerkev računa z obstojem državljanskega zakonskega prava, zakaj se ga potem g. dr. Močnik ravno s katoliškega stališča tako brani? Mi pravniki smo popolnoma s tem zadovoljni, če cerkev z državljanskim pravnim redom faktično računa, zato pa tudi v njene pravice nikakor ne segamo. Ze od nastopa Kristovega dalje obstoja v vsem krščanskem svetu dvojni pravni red, državni in cerkveni. Tudi na polju zakonskega prava je neizogj. ben, že z ozirom na rodbinsko-iniovinsko- in dednopravne posledice veljavnega zakona. Zakaj bi ne smela obstojati civilno in cerkveno zakonsko pravo sporedno tudi v naši kraljevini, v kateri je v prečanskih pokrajinah ta sporednost v istini že zdavnaj podana in ačena, kakor je podana v vseh drugih < ;>skih državah? Ali g. dr. Močnik res mi-a se bo dalo io v korist verskim pravom
Žrebanje se vrši 7. novembra 1926.
Glavna dobitek Is hiša vredna 300.000 kron.
Dnevne novice
~k Polovična vožnja za duhovnike. Glede polovične vožnje za duhovnike se je končno stvar uredila tako, da se je na ponovne intervencije Jugoslovanskega kluba ta ugodnost priznala tudi za katoliško duhovščino. Železniški minister je pristal, da velja polovična vožnja v vseh treh razredih. Tozadevna navodila je železniški minister poslal na vsa železniška ravnateljstva, ker jo dosedanji predpis napačen.
•k Smrt koroškega trpina. Dne 2. oktobra je umrl na svojem domu v D olinčicah pri Rožu znani narodnjak Jožef Paul, po domače Rutar. Županoval-je kot slovenski župan v težavnih časih najprej občini Rožek, potem pa občini Ledenice. Po ponesrečenem plebiscitu jo moral kot begunec preživeti na Brezjah, lcer doma ni bil varen. Šo sedaj se vidi na njegovi hiši napis iz medplebiscitne dobe, katerega so mu napravili njegovi nasprotniki. Z rdečo barvo je naslikana velika mrtvaška glava, okoli nje pa je nemški napis: Paul, auch deine Stunde wird schlagen! Karaten ungeteilt, e\vig und immerdar! (Paul, tudi tvoja ura bo bila! Koroška za vedno in vekomaj nerazdeljena.) Ko se je vrnil, ga ;t m«lo potrla nesreča za nesrečo, izgubil je desno roko in levo oko. Po težki bolezni je legel v grob eden izmed mnogih koroških trpinov.
k Imenovanja na vojni akademiji. Za profesorje na nižji šoli vojne akademije so imenovani: dr. Mlad en Berič in Vlastimir Stojič za matematiko; Milorad Vukovic za fiziko; An-tTrija Miličevič, Strahinja Damjanovič, Milorad Simovič in Mirko Damjanovič za francoščino; D jura Dimič za nemščino in dr. Petar Bulat ter dr. Vinico Vitenica za italijanščino.
•k Strossma.verjev spomenik v Zagrebu. Včeraj so v granitni podstavek za Strossmay-erjev spomenik pred Akademijo v Zagrebu vzidali spominsko listino. Slovesnosti so prisostvovali samo člani odboTa za spomenik s pokroviteljem nadškofom dr. Bauerjem na čelu. — Priprave za odkritje spomenika hitro napredujejo.
•k Otvoritev »Zdravstvenega doma« v Lu-kovici pri Domžalah. Udeležence otvoritve novega »Zdravstvenega doma« dne 24. oktobra opozarjamo, da odhaja vlak iz Ljubljane proti Domžalam ob 7.55 in 14.10, iz Kamnika proti Domžalam pa ob 5.28 in 11.53. V Ljubljano se vrača vlak iz Domžal ob 16.52 in v Kamnik ob 19.06. — Prevozna sredstva za pot iz Domžal v Lukovioo bodo udeležencem brezplačno na razpolago na kolodvoru v Domžalah ob prihodu jutranjih in popoldanskih vlakov. Poskrbljeno bo tudi z.a odvoz udeležencev slavnosti iz Lukovice nazaj na kolodvor v Domžale.
~k Žrebanje loterijo Kat. prosv. društva v Sv. Petru pod Sv. gorami je za nekoliko časa preloženo. Lahko še naročiš srečke, s katerimi moreš zadeti razne vrednostne stvari, katerih je tisoč. Srečke po 10 Din pri Loterijskem odboru v Sv. Petru pod Sv. gorami.
k Iz dežele Birokracije. Prejel je nekdo položnico, da plača davčni zaostanek v znesku 0.05 Din in stroške 0.10 Din. Stroški za 100 odstotkov višji kakor davek! 400 odstot-kot toliko kot davčna terjatev pa znaša vrednost položnice kot tiskovine. In koliko ljudi je imelo dela, da je davkoplačevalec plačal tistih 5 par, ki so mu jih prvič premalo naložili! — Zgodilo se je to v Ljubljani leta 1926 po Kr. r.
~k Uprava jugoslovansko šumarske zveze (JŠU) se zahvaljuje vsem uradom, prijateljem in tovarišem, ki so ji gmotno ali moralno pomagali pri izdaji spominske knjige in proslavi 50 letnice.
* Popravek. Rajni polkovnik v pokoju Jernej Aljančič, o čegar smrti smo 19. oktobra poročali, je bil doma iz Tržiča na Gorenjskem in ne iz Novega mesta. Bil jo stric dr. Iga Janca, odvetnika v Kranju.
•k Kongres delavskih zbornic. V nedeljo 24. oktobra ob 9 dopoldne se bo v dvorani Kola srbskih sester v Belgradu, Frankoipano-va ulica 11, slovesno otvoril III. državni kongres delavskih zbornic. Udeležilo se ga bo okrog 100 delegatov iz cele države.
Prečko Iotorije Društvonega doma v Trbovljah se še dobe. Naročijo se pri loterijskem, odboru Društvenega doma v Trbovljah. Srečka stane 10 Din. Žrebanje nepreklicno 7. novembra. Naročite, dokler je še čas!
k Nov prirosloslovni časopis. Skupina sarajevskih gimnazijskih profesorjev bo začela "izdajati prirodoslovni časopis ped naslovom »Mali prirednjak«. Namen časopisu bo, da popularizira prirodne nauke.
■k Novo gledališče v Skoplju. V novozgrajenem gledališču v Skoplju se vrše še zadnja dela; prosvetno ministrstvo je dovolilo še naknadni kredit v znesku 40.000 Din, s katerim se pokrijejo še zadnje potrebe pri opromi gledališča. Sk opij ari sko gledališče bo po poročilih belgrajskih listov eno najlepših v državi. Otvorilo se bo začetkom novega leta.
-k Razdor v Narodni ženski zvozi. Kakor poroča belgrajska »Pravda«, je nastal v »Narodnem ženskem save~u« velik spor, vsled katere ja bo izstopilo iz Saveza do 50 srbskih ženskih društev. Spor je nastal vsled osebnega incidenta med gdčno Mileno Atanaekovid in go. Djuričič na seji Društva za varstvo deklet v Belgradu. Na to sejo je bilo poslalo ministrstvo za socialno politiko gdčno Atanackovič kot svojo deiegatinjo, ga. Djuričič, članica odbora navedenega društva, je pa z ostalimi od-bornicami zahtevala, da se Atanackovičeva s seje odstrani. Stvar je prišla pred ministrstvo, ki je nato Atanackovičevo premestilo v statistični oddelek. Spor se je med pristašinjami obeh prizadetih dam še poostril in prenesel tudi v Savez, ki zahteva, da se ga. Djuričič izključi iz vseh ženskih društev. Nato so mnoga društva sklenila, da izstopijo iz Saveza.
~k Pobegli kaznjenci. Iz lepoglavske kaznilnice sta pobegnila: na 5 let obsojeni kovaški pomočnik Alojz Uroič in na 9 let obsojeni Imbro Hampamer.
•k Ogromna goljufija na zagrebški glavni polti. Uradnik na zagrebški glavni pošti Franjo Pele je že dalj časa ponarejal mesečne račune o interurbanih telefonskih pogovorih na škodo nekega zagrebškega denarnega zavoda. Račune je osebno predlagal in sprejemal denar, ki ga je nato zapravil po javnih lokalih. Ko so goljufijam te dni prišli na sled, je Pele pobegnil. Vsega je Pele ogoljufal omenjeni zavod za 300.000 Din.
*k Gospodje, ne pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din krasen, modem raglan ali suknjo.
Ljubljana
G Pevci ljubljanskih pevskih zborov! —
Skupna skušnja za petje o Vseh svetih se vrši v soboto, jutri 23. oktobra ob tričetrt na 8 zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Vsi in točno! Arhivarji, prinesite s seboj poleg drugih tudi note za »Beati mortui«! — Pevovodja Lj. ž. JPS.
O Za pcplavljence. Vstopnice za kino-predstavo, ki se vrši danes ob 9 zvečer v kinu Matica v korist poplaviiencem, se dobijo v trafikah v Unionu, na Marijinem trgu, v Še-lenbitrgovi in Prešernovi ulici, od pol 8 zvečer
irtw aoBranoan
predrugačiti? In ali misli, da bi bilo to res za cerkev boljše? Po njegovih predlogih sigurno ne!
4. G. dr. Močnik se poslužuje moralnih, dogmatičnih in pravnih argumentov. Od poslednjih se hočem dotakniti samo zadržka katolicizma, na druge ne reagiram. Tu se raz-greva g. pisec ob zakramentalnosti krščanskega zakona, ki ne more biti za eno stranko veljaven, a za drugo ne. Popolnoma zgrešeno fn odveč, ker veljavnost sploh dvomljiva ni, ampak gre samo za možnost razveze. Veljavnost in razvezljivost pa g. pisec venomer zamenja. Možnost razveze bi bila po njegovih predlogih za oba dosegljiva, čim samo eden prestopi v drugo vero in se po načelih le-te njegov zakon razveže. Kje ostane tukaj katoliško načelo nerazrešljivosti zakramentalnega zakona? Ali ne bi bilo na-Bilje za katoliški del, da se mora podvreči glede razveze izreku drugega verskega oblastva, ki zanj niti pristojno ni? In trditev, da je zadržek katolicizma ničev? Od dveh pravoslavnih zakoncev prestopi eden h katolicizmu, drugi, ki mu ne sledi, doseže (iz drugih razlogov) razvezo zakona. Ali je e to razvezo sedaj katoliški soprog prost ali ne? G. dr. Močnik pravi, ln to proti jasnemu katoliškemu načelu, da (»Slovenec« št. 235), jaz trdim, da niti po starem niti po novem katoliškem cerkvenem pravu. Negirati obstoj zadržka katolicizma pomeni negacijo zadržka zakonske vezi v smislu katoliškega cerkvenega prava sploh. Zadržek katolicizma pomeni samo konkretno primere zadržka zakonske vezi, ki veljajo po novem pravu katoliške cerkve ravno
naprej pa pri blagajni v kinu Matica. Pripominjamo, da nastopi pri kinopredstavi gledališki, oziroma operni zbor, solisti, ter upamo, da bo kino razprodan. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa.
O Mesto vonca na krsto umrli g. koleginjd Heleni Premelčevi, magiatratni uradnici, je zbralo osebje mestnega gradbenega urada 400 dinarjev za poplavljence.
O Za oškodovance po povodnji. Mestni magistrat v Ljubljani je prejel od »Lesne industrije, parna žaga Kamnik« (lastniki gg. Franc Kavčič, Anton Cerar in Joško Kržmanc) 1 vagen žamanja v povojih za kurivo za poplavljence in sicer vagon št. 136.406 v skupni teži 12.900 kg. Darovalci so poravnali tudi železniški prevoz v znesku 283.50 Din. Darovalcem iskrena hvala! Istočasno pozivamo vse prebivalstvo mesta Ljubljane, da po možnosti prispeva za pcplavljence. Samo na Barju znaša škoda čez pol milijona dinarjev. Zima bo dolga in beda velika. — Mestni magistrat.
© Mestni magistrat stanovalci okoliša mestne elektrarne kar najnujneje prosim^ da nam vodstvo elektrarne vendar že enkr«. prizanese z neznosnim naftinim smradom, ki menda ž njim kurijo novonaročene stroje. Vsak obrtnik, ki razširi svojo delavnico, mora ugoditi in zadostiti vsem tehničnim in higienskim zahtevam in prosimo, da ti predpisi veljajo tudi za mestno elektrarno. Pri sedanjem načinu uporabe nafte se v okolici razširja tak smrad, da je nemogoče vztrajati, kajti človeku se naravnost vzdiguje v želodcu, in kdor p preteklo noč imel odprta okna v stanoval.j j, ga je sredi ncčl vrgel dušeči vzduh iz pMe-Ije. Če ste nam že zapravili park na Taboru in vzeli okolici Resljeve ceste prvotno nameravani značaj vrtnega dela mesta, nam vsaj pustite dihati sveži zrak, ali pa naj magistrat — ki napravlja to okolico za stanovanja neuporabno — preseli stanovalce, ki teh razmer iz zdravstvenih ozarov ne morejo prenesti, v nova stanovanja, magari v stavbo na Ahacljevi cesti. — Ob tej priliki bodi omenjeno, da mesto z dobrinami, ki jih ima, tudi drugod enako malomarno ravna. Tako vidimo, da se v Tivolskih nasadih — ki se na eni strani hvalevredno razširjajo — poleg športnega prostora »Atene« zopet betonira in s peskom posiplje bogve za kakšno svrho ... Šeta-lec, ki hoče svežega zraka in miru, bi si tudi želel, da se preseli naš »Prater« proč od Umetnostnega pavi^ona in Akademije znanosti (Narodni dom): tako kulturen je menda vendar Ljubljančan, da mu umetnost panop-tikov in hreščečih lajn ni nobena potreba več. Pri vsem tem razmetavanju z mestnim svetom pa ni nikjer primernega brezplačnega otroškega igrišča (sem vendar ne šteje zaboj prahu v Trubarjevem paTku!) — ubogi otrok se s ceste niti ganiti ne sme. Tu bi »Atena« imela hvaležno polje za »telesno kulturo«, tenis prostori in slično za odrasle, ki lahko plačajo, pa spadajo čisto drugam in ne v javne tivolske nasade.
O Razstavljena jo internacionalna diploma krojnega učilišča Ljubljana, Stari trg 19, v trgovini Babka na Aleksandrovi cesti.
O Zobje ali kremplji? V šentpetrski okraj se je zatekla lepa volčja psica, kateri ne ve nihče lastnika. Dobri ljudje so jo prijazno sprejeli in jn nahranili. Neki dečko je hotel psa malo pobožati, ta pa se ni pustil. Vzpel se je na dečka in ga opraskal po licu. Dečkova n afcj je prijavila policiji, da ga je pes ugriznil, policija pa je ugotovila, da je dečko
Oblačila
za gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki
Aleksandrova cesta St. 12.
I, MAČEK, Ljubljana,
m ¥©lh®
dobil le neznatne praske, pa ne od zob, neg« od krempljev.
O Po glavi ga je. Neki delavec je naznanil policiji, da ga je ua Karlovškd cesti njegov tovariš brez vsakega vzroka napadel, ga uda-ril po glavi in mu prizadjal manjšo telesno poškodbo.
O V rožcah je bila v sredo zvečer neka Barbara K. Okoli polnoči se je odmajala iz gostilne, pa ni mogla dalje kot do glavnega kolodvora. Tam je obležala, okoli nje pa *e je zbralo mucgo radovednežev. Temu žalostnemu prizoru je napravil konec stražnik, ld je odvedel Barbaro na stražnico, kjer se je streznila, uoi;ar so jo izpustili.
O Peli 'jslca kronika. Policija je aretirala tatiča, ki je pokradel raznih jestvin v vrednosti 130 Din. Zabeležila je manjšo družbico, ki je kalila blaženi nočni mir našega mesta, 1 slučaj telesne poškodbe, 1 pasji ugriz, 1 nedostojno vedenje, 1 godbo brez dovoljenja in 13 prestopkov cestno-policijskega reda.
Maribor
□	Odkritje spomenika t Ant. Medvedu se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 3 pop.
I na cerkvenem pokopališču v Pobrežju po | sledečem b^oredu: 1, »Vigred se povrne«, (Združeni moški zbori vseh mariborskih pevskih društev.) 2. Spominska beseda t Ant. Medvedu. (Zastopnik odbora za spomenik.) 3. Položitev spominskega venca na grob pokojnega. 4. Molitev za rajnega. 5. Pavšič: »Narodna nagrobnica«. (Združeni moški zbori vseh mariborskih pevskih društev.) — K odkritju vabi — Odbor.
□	Prvi mraz. Včeraj zjutraj je pobelila prva slana Maribor in okolico. Napravila je znatno škodo zlasti vrtnarjem, ki niso pričakovali tako naglega padca temperature. Ze nekaj dni je v Mariboru uprav zimsko mrzlo ozračje.
□	Osebna vest. Zdravnik dr. Pestotnik, ki je dalje časa nastavljen v mariborski bolnici, je že 3 tednfe v Lyonu na Francoskem, kjer se bo specializiral za umobolnico.
□	Kadar rože cveto — je nova dr. Jera-jeva knjiga, ki je izšla ravnokar kot XVIII. zvezek Cirilove knjižnice v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Knjiga je namenjena mladenkam in je te vrste edina v slovenškem slovstvu. Podrobnejšo oceno priobčimo v krhkem. Knjiga je že v knjigotrštvu v razprodaji in stane 8.50 Din.
□	Demagogija. »Volksstimme« skuša zagovarjati postopanje socijalističnih demagogov glede kaldrmine in pravi med drugim, da finančni minister »auf ern eventuelles Gerede diesbezuglich nichts gibt, wie er hoffentlich kein Tratschweib ist«. — Torej sami priznajo, da je vse njihovo govorjenje, pocestno protestiranje le »Tratsch«, ki naj premoti mariborske delavce, do ušes finančnega ministra pa itak ne pride. Pristna demagogija!
□	Izprememba pri vodstvu gostilničar-ske zadruge v Maribora. Dosedanji predsednik g. K. Schnuderl je odložil predsedstvo, ker mu vsled sodnijske odpovedi lokala ni mogoče več izvrševati obrti,
□	Občni zbor zobotehnikov. Pripravljalni odbor za mariborsko oblast vabi za danes 23. t. m. ob 20. uri v hotelu pri Zamorcu na ustanovni občni zbor.
□	Šoferski izpiti so se vršili včeraj v Mariboru na Teznu. Vodila sta jih policijski nad-
at	^mrsazrmaia

tako kakor po starem. Dokaz za nasprotno trditev je ostal g. profesor dolžan, ker ga sploh donesti ne more. On sploh v problem, ki je silno kompliciran in težak, ni do dna prodrl, od tod tudi različne nedoslednosti v njegovih izvajan ih.
5. Katoliško stališče je meni ravno tako dobro znano kakor njemu. Prav ima, da poudarja to, kar je izvajal g. prof. Lovrie glede katoličanov in njihovega naziranja o zakonu. Ako bi imel g. dr. Močnik toliko skušenj, toliko prakse in toliko izvežbanosti v čisto pravnih problemih, kakor jih ima g. dr. Lovrič, potem bi bila njegova polemika proti mojemu referatu lahko srečnejše izšla. Iz vidika katoliške cerkve se da z uspehom braniti edinole stališče, ki ga je zavzel g. prof. Lovrič. A tudi on je brez ovinkov priznal potrebo samostojnega državljanskega zakonskega prava in kompetenoo civilnih sodišč v vseh zakonsko-pravnih sporih. Najini mnenji se razhajata samo v tem, da smatra on sedanjo ureditev v Sloveniji in Dalmaciji z zasilnim civilnim zakonom za zadostno, dočim jaz trdim, da zahteva dosledno izvajanje ustavnih določil in naših meddržavnih obvez najmanj fakultativni civilni zakon. Ne ena ne druga pot ni cerkvi sovražna in ena kot druga upošteva v polni meri versko prepričanje državljanov, katerim je zakon zakrament. Nobenega nasilstva bi pri tem katoličani ne utrpeli, kajti niti najmanj« ni dvomljivo, da bi sporedno prime-njanje civilnih in cerkvenih predpisov ne naletelo na nobene težkoče. Katoliška cerkev kot najboljše organizirana verska zajednica bi imela najmanj povoda, se take ureditve bati,
kajti oni člrni, ki bi se zatekli k civilni formi poroke, so ji v duhu itak že dali slovo. Moje prepričanje je, da bi bili taki primeri redke izjeme. Tista pa, ki bi jim katoliška načela v i zakonu p stala pretesna, bi imeli po nazorih j g. dr. Močnika v menjavi vere veliko enostav-i nejše sredstvo, otresti se neljubih spon kakor ! pa v edinstvenem civilnem zakonskem pravu po zamislu in predlogih juristov.
Ce pa vodi pot, ki jo zagovarjajo izraziti katoliški krogi (g. dr. Močnik), do istega rezultata kakor cd juristov sprejeta resolucija, namreč do civilnopravne razveze tudi katoliških zakonov, cui prodest polemika proti pravnikom? Katoliški cerkvi gotovo ne!
Jean Bouchar:
V dilemi.
—	Vidite vi, gospod Pommier, to je jako lepo imeti otroke, toda kadar jih je treba vzgajati v današnjem času ...
—	Ki zelo hitro beži. Mi smo v veku brzine in katastrofe ...
—	Koliko let je vašemu najstarejšemu otroku?
—	Dvapajst let.
—	Zares? — Vi ste mladi.
—	To se pravi, kasno sem se oženil.
—	E, to je eno in isto.
—	Toda, dragi moj kolega, vaša otroka sta že veliki osebnosti.
—	Moj sin jc v armadi. To je dober dečko, toda treba mu je šele ustvariti bodočnost ... potem pa je tu moja hči, dvaindvajset
let. Morala bi biti še omožena. Ampak dote nima nobene. Vraga, kako naj bi bil jaz spravil potrebni denar skupaj, pa četudi ne več ko petdeset tisoč frankov?
—	Seveda z vašo plačo kot pomočnik šefa...
—	Pomočnik šefa samo pred tremi letL Kljub poviškem ...
—	Če se to primerja z današnjo draginjo ...
—	Potem pa mora biti človek tudi dobro oblečen. Moj redingot me je stal pet sto frankov. Poslušajte: jaz sem pretekli mesec odplačal državni pisarni dolg za mojo Častno legijo. Neverjetno, koliko to danes človeka stane, da je odlikovan od vlade.
—	Veliko časti, malo denarja.
—	Ah, da, za nas uradnike. Čast nadomešča bogastvo. Vlada nam pravi: Vi ste odličen človek, nate častno legijo. Plačajte!
—	Pustite to, dragi kolega, vi začenjate filozofirati.
—	Vi boste imeli nagrado v izpolnjeni nalogi in kdo ve, morda se vaša hči lepega dne dobro omoži... Grem zdaj, da vaš ne bom zadrževal. V predsobi čaka neki gospod, da ga sprejmete.
Gospod Cortenbois, podšef agencije O. v Comptoir de Credit je spremil svojega kolego prav do vrat svojega kabineta in povabil noter gospoda, ki je želel k njemu. To je bi! Grissol, blagajnik.
—	Moram z vami govoriti, gospod podšef, je dejal Grissol.
Grissol ni izgledal ravno najboljše volje.
ivetnik Kerševan in inžener Hafner iz Ljubljane. Prijavljenih je bilo 7 oseb, ki so se podvrgle izpitu.
□	Um se je omračfl 321etni Matildi S. iz Natove ulice. Z rešilnim avtom so jo prepe-Ijzali v bolnico.
□	Nagrade za nedeljsko tekmo lovskih psov španjelov in ptičarjev so razstavljene v oknu trgovine Preis v Gosposki ulici. Nekaj nagrad je zelo dragocenih. Tekma lovskih psov na lovišču Limbuš bo za slovenske lovske kroge atrakcija prve vrste. Poleg mariborskih in ljubljanskih lovcev se iste udeleži tudi klub ljubiteljev španijelov na Dunaju z nekaterimi pivovrstnimi eksemplarji španijelov, tako, da bo konkurenca zelo ostra.
□	Licitacija za dobavo gramoza. Okrajni tastop v Mariboru razpisuje dodatno licitacijo za dobavo in vožnje gramoza za 1. 1926., In sicer za ok r.jne ceste: Langental, Ptuj, Svcčina, Vurberg (delno), Fram — Rače — Ptuj, Rače — kolodvor, Rače — Slivnica, Ruše (delno) in Melje. Intcresentje dobijo vsa natančnejša pojasnila v pisarni Okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška ccsta št, 26-IL med uradnimi urami. Ustmena razprava ponudnikov se bo vršila v petek 29, oktobra 1926 ob 9 dopoldne v sejni dvorani Okrajnega zastopa v Mariboru.
□	Kričeč slučaj stanovanjske bede. Mati S petimi nedoraslimi otroci že mcsece in mesece nima stanovanja. Sedaj v poletni^ in toplih jesenskih dnevih je še šlo, ker jc bila mati na delu in otroci so se potikali okrog po mestu, a kaj bo na zimo. Iz usmiljenja je prepustil lastnik krznarske delavnice v Gosposki ulici 26 en del tega lokala, da lahko ti reveži prenočujejo v enem kotu. O kakem pravem spanju ni niti govora, ker je delavnica zelo mokrotna in se dela tudi ponoči. Ti ubogi otroci so tako razcapani in zapušče-. ni, da niti v šolo ne morejo. Ako stanovanjski urad nima že mesece milostnega očesa za te reveže, bi se naj zavzela za to družino kaka ženska organizacija.
□	V pijanosti se ponesrečil. Železničar P. je v sredo popoldne tako popival, da je bil proti večeru v tako zmedenem stanju, da mu v nobeni gostilni v Frankopanovi ulici niso hoteli več dati pijače. Ko je hotel iti izpred gostilne Vollgrubcr po stopnicah na na glavno cesto, je omahnil, padel po stopnicah in obležal tik ob cesti s težko rano na glavi. Straža, ker je v bližini stražnica, ga je pobrala, poklicala rešilni oddelek, ki mu je obvezal zevajočo rano na glavi in ga oddal v bolnico.
□	Prizidek k novi mestni hiši. Ono staro •frsfto, v kateri je stanoval pasar Kager tik -&%Ve mestne hiše v Frančiškanski ulici, so podrli in mestni stavbeni urad gradi v vso naglico enonadstropni novi prizidek, kjer bo spodaj delavnica mestnega električnega podjetja, zgoraj pa dobi še mestni fizikat eno sobo, Prizidek bo te dni pod streho.
□	To število bo treba omejiti. Mestna občina vzdržuje dve zavetišči za siromašno delavsko deco v Razlagovi in Cankarjevi ulici. Otroci takih staršev, ki morajo čez dpn na delo in ne morejo nadzirati dece, dobivajo hrano in so pod nadzorstvom v zgoraj omenjenih zavetiščih. Število teh otrok raste dnevno in vsak malo bolj reven hoče zvaliti preskrbo svoje dece na občinske rame. Za vzdrževanje teh otrok izdaja občina izvan-redno visoke vsote. Število teh siromašnih otrok se bo znatno omejilo, ko bo še letos gotovo otroško zavetišče v Langerjevi vili in bosta odpadli obe zavetišči v Cankarjevi in Razlagovi ulici. Treba pomniti, da občina ni preskrbovalnica za otroke, ampak krušna mati le za najbolj revne, katerim bi dajali starši težko vsakdanjo hrano.
Cel/e
'er Odložen mandat. G. Ivan Kava, poštni poduradnik in občinski svetnik v Celju, je bil službeno premeščen v Slovenjgradec ter je vsled tega odložil svoj občinski mandat Na njegovo mesto pride kot občinski svetnik šolski upravitelj g. Fran Voglar, ki se je priključil klubu delovne večine.
er Staro poslopje okoliške šole v Razlagovi ulici namerava okoliška občina prodati. Z ozirom na hudo stanovanjsko bedo bi bilo zelo priporočlj ivo, ako bi okoliška občina prodala to hišo mestni občini, ki naj bi isto preuredila v stanovanjske svrhe. Ravno tako bi se dala preurediti v stanovanja tudi stara gimnazija, v kateri je nastavljenih tudi nekaj razredov okoliške šole.
er Pevska vaja. Vse pevce in pevke opozarjamo na pevsko vajo zbora Prosvetnega društva, ki bo danes, v petek ob 8 zvečer v društveni sobi.
er Ncv humorističen list v Celju. S 1. novembrom bo menda pričel izhajati v Celju nov huniorističen list z naslovom »Martin Krpane.
Vodovod na Plavžu. Na prijaznem Plavžu poleg Jesenic se ie preteklo nedeljo vrš lo za ta kraj kaj pomembno slavlje, nnmi^č blagoslovitev novega vodovoda. Nad trideset let so Plavžarji prositi, da bi so jim napravil vodovod, še pod rajnim županom Klinarjem, po domače Rozmanom, so bile prošnjo za vodovod mnogo let na dnevnem redu. Vslod raznih ovir se jim ta želja do letos ni mogla izpolniti. Sedanji občinski odbor, pod vrlim županom gospodom Čufarjem, pa je stvar energično vzel v roko in tako iina Plavž zdaj svoj vodovod. Ob najlepšem jesenskem vremenu se je k slavnosti zbrala množica ljudsslva ter gasilno društvo z Jesenic. Najpreje je ime) domači g. župnik primeren nagovor, nakar je vodovod blagoslovil. Po izvršenem blagoslovu je g. župan vodovod roiSil prometu. Takoj nato pa je gasilno drušivo imelo vajo. pri kateri je novi vodovod preizkusilo tudi za slučaj potrebe gašenja. Vodovod je stal okoli CO.OOO Din.
Koncerti. V nedeljo popoldne ob treh priredi pevsko društvo ; Sava v Katoliškem delavskem domu koncert r, pestrim sporedom, med kn'erim so tudi solospevi, četverospevi itd. V slučaju lepega vremena bc v nedeljo dopoldne pred jeseniškim kolodvorom promenadni koncert, kalerega priredi godba Kat. del. društva.
Skrajna surovost. Na dan Lukeževega sejma si lahko videl po cesti razgrajati nekatere fan-taline na tako surov način, da se je moral vsak zgražati. Pretepli so nekega mirnega fanta, ki hodi v nadaljevalno rudarsko šolo na cesti pri Adam-ljetu. Otroke, ki so šli iz šole, so preganjali, pri Borušaku vsakega mimoidočega napadli, zraven preklinjali Boga, Mater božjo, sploh uganjali stvari, ki jih sploh ni mogoče opisati! Čudno se nam zdi samo to, da jih ni prijel noben javni organ, ker so razgrajali skoraj ves dan.
iž Obvezila. Po rudarski policijski odredbi mora imeti vsako rudniško obratovodstvo kakor tudi druga industrijska podjetja, pripravljena za vsak slučaj poškodbe delavca raznovrstna obvezila in medicine. Sicer smo že javno kritizirali, da se tega ne drže vsa obratovodstva; zgodi se pa celo, da obvezil sploh ni na razpolago. V soboto zvečer se je težko ponesrečil neki delavec pri podjetju Dukič na vrhnjem kopu Dobrna in so ga morali prenesti k rudniškemu obratovodstvu na Dobrni, da so ga šele tu zasilno očistili in obvezali. Ravno-tako je z odejami pri nosilnicah. V največji zimi so lansko leto nosili z vrnjega kopa Dobrna in Neže ranjence brez odej in ti reveži so razen bolečin trpeli še mraz. Vsi ti nedostatki, ki jih mora vsak upoštevati, se z lahkoto odpravijo, če bi se predstojniki zavedali, da je delavec tudi človek.
Kx Odkritje spomenika padlim vojakom. Ministrstvo za promet je z odlokom št. 30.073-26 odobrilo udeležencem proslave odkritja spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Trbovljah dne 31. oktobra t. 1. na vseh progah naše države polovično vožnjo. To dovoljenje velja od 28. oktobra t. 1. do 3. novembra t. 1. Zveza slov. yojakov je povabila 32 organizacij Zveze slovenskih vojakov, 39 združenj vojnih invalidov, pododbora združenja rez. častnikov in vojakov Ljubljana in Zagreb ter glavni odbor v Belgradu, jugosl. dobrovoljce, vojno ministrstvo, komando dravske divizije, velikega župana, vse poslanske klube, g. generala Majslra in še številna druga društva in korporacije. Vse žup-
ne urade ob Posavju in Savinjski dolini je Zveza 3 naprosila, da posamezno udeležence prijavijo.
Shod Zveze slov. vojakov in Združenja oficirjev ln invalidov dne 17. t. m. jo bil izredno dobro obiskan. Sklenilo se je, da se oficirji, bivši vojaki in invalidi polnoštevilno udeleže manifesta-cijskega pohoda s kolodvora pred spomenik v Tr-bovlje. — Shoda so se udeležili tudt rez. oficirji. Govorila sta razen dom. govornikov tudi dva člana glavnega odbora iz Ljubljane.
Slovenjgradec
Seja širšega odbora okrajne organizacije SLS za Slovenjgradee-šoštanj se vrši dne 28. oktobra 1926 ob 10 predpoldne v prostorih gospoda Simona Blatnika, posestnika, trgovca in gostilničarja v Stari vasi pri Velenju ter se vsi člani vljudno vabijo, da se je zanesljivo udeleže, ker bo ob tej priložnosti predaval tudi M. Kranjc Jz Maribora o sedanjem političnem položaju.
Slov. Konjice
Tombola Kat. prosv. društva se je vršila na telovadišču ob velikanski udeležbi občinstva. Po tomboli je bila igrica in veselica v natlačeno idni dvorani. Vladalo je vsestransko dobro razpoloženje, katero jo šo vnemala prav izvrstna godba »0:nladine» iz Maribora. Zato izreka pripravljalni odbor najlepšo hvalo vsem, ki so količkaj darovali in pripomogli, da je ta naša prireditev tako lepo uspela.
Vnkozvane ritmične rajo se vrše vsak četrtek v dvoran1 Narodnega doma. Nimamo nič proti temu, a prosili bi, da dotične gospodične, ki so samo iz takozvanih boljših krogov, malo manj vpijejo, če že telovadijo pri odprtih oknih Ljudje hočejo imeti ponoči mir.
Pretep. V pijanosti so se stepll fantje dne ' 17. t. m. zvečer Nekateri so odnesli več prask. Najbolj sta poškodovana pekovski pomočnik pri \Vesenscheggu, ki Je dobil 11 vbodljajev in je njegovo stanje nevarno, ter Oton Merkša, mesar (9 vbodljajev).
šloven&^&n Jkrajima
Nova tc!of9us!:a o^s, ja. Kakor se z merodaj-ne strani zagotavlja, oohi pošta v Puconcih pri M. Soboti v kratkem telefon. Omenjena občina je pre-j cej velika in je telefon žo večkrat zaprosila. Ako so zagotovilo uresniči, bo sedaj njeni prošnji ustreženo.
Koliko zemlje imajo veleposestniki? »Nepuj-sAgt je v zadnji številki prinesel na podlagi statističnih podatkov ugotovitev, da je polovica prekmurskega ozemlja, to je 80.000 oralov zemlje v rokah veleposestnikov. Ta kompleks je v rokah petih grofovskih oziroma kneževskih družin in tako odipade na vsako družino povprečno 16 tisoč oralov zemlje. Ako se je na ostalih 80.000 oralih moralo | preživljati nad 80 tisoč ljudi, je teh 80.000 na vsak I način z lahkoto prehranjevalo pet družin, četudi j so bile grofovske, oziroma kneževike. Ker spada sedaj veleposestniška zemlja pod agrarno reformo in jo dobijo v zakup naši revni interesenti, upamo, da se bo z njo vzdrževalo več tisoč družin, a pri vsem tem še tudi sedanjim lastnikom ostane toliko, da bodo lahko sijajno živeli.
Nevarno je zbolel g. Foki, kaplan v Dolnji Lendavi. Ima pljučno vnetje, ali pa kakor se tudi domneva, tifus. Ker je g. kaplan že po naravi zelo | slaboten, je njegovo stanje nevarno. Priljubljenemu duhovniku želimo vsi skorajšnjega ozdravljenja.
To je
pravi zamotek
Aspirin
tableta
Pazite na modro-b«Io-rdečo pečatno znamko I
Zibal se je na stolu, kakor da pomišlja, ali bi ostal, ln od časa do časa je prestrašeno pogledoval proti vratom.
—	Evo... kaj vam imam povedati, to je o tistih petdeset tisoč frankov, ki so oni teden izginili iz blagajne.
—	No, pa dobro, ali veste kaj novega? Ali imate dokazov, kako sled? Ali poznate tatu?
—	Poznam ga,
—	In kdo je?
—	To sem jaz.
—	Vi, Grissol?
—	Jaz sem jih vzel preteklega torka, misleč, da ne bo revizije pred danes. Imel pa sem trden namen, da vrnem denar v blagajno.
—	Torej, zakaj ste jih vzeli?
—	Vzel sem jih, da jih zakvartam.
—	Da jih zakvartate?
—	Da, v klubu... šel sem tja, da igram bakarat in poizkusim srečo, ker...
Odlični Cortenbois je pokal od zaničevanja.
—	In evo. VI ste kradli, da bi kvartali. Upali ste, da boste dobili in da boste iz dobička vrnili teh petdeset tisoč frankov v blagajno. Ampak ste jih izgubili. Vi jih ne morete več vrniti, vi ste tat. To je strašno. Vi ste onečaščen človek, ki mora v ječo ali pa je prisiljen, izvršiti samomor... Vi ste vsekakor prišli, da mi to poveste?
—	J*«.., jaz, je jecljal Grissol. Gospod Cortenbois, jaz nočem iti v zapor...
f- Torej samomor?
—	No maram se tudi ustreliti ne. Poslušajte me. Jaz se hočem oženiti. Jaz sem radi tega tudi storil tatvino. Zaljubljen sem. Gospod ... gospod Cortenbois ... Čast mi je, zaprositi vas za roko vaše gospodične hčerke.
Podšef je okamenel.
—	Kaj ? Vi ste znoreli... Lopov, kvar-tač, ki je vzel denar, ki ni njegov, pa...
—	Ali jaz tega denarja nisem izgubil, gospod Cortenbois. Jaz sem dobil na bakaratu šest sto tisoč frankov v treh dneh. Jaz sem bogat. Jaz lahko denar vrnem... Jaz ljubim gospodično Hermance...
Petindvajset let poštenega življenja je stopilo pred gospoda Cortenboisa, zapovedujoč mu, da nesramnega Grissola vrže ven. Izproženi prst je pokazal na vrata. Vendar gospod Cortenbois svoje kretnje ni naglasil z besedamL
Kakšno srečo ima ta Grissol... zdaj bogat, zaljubljen... morda tudi ljubljen. V vsakem slučaju sposoben za nesebično ljubezen. On hoče poročiti mojo ubogo hčerko. Da bi dobil njeno roko, je celo riskiral ječo. Katera ženska bi ostala neobčutljiva pred tolikimi dobrimi stranmi? Ali mar ne bo naredil srečne tisto, katero si je zaželel? Odlični gospod Cortenbois občuti, kako se nasprotni vplivi strahovito bojujejo v njegovi duši. Zapne svoj redingot, da bi si dal več dostojanstvenosti. Potem naježi obrvi in s pogledom, ki Grissola prebode, zapove strogo:
—	Pridite jutri. Predstavil vas bom go-spej Cortenbois.
Iz francoskega,
Mošnje. Spomenik žrtvam svetovne vojne bomo v nedeljo s primernim slavjem odkrili. Ta slovesni čin bo izvršil njihov in naš takratni župan, cestni načelnik g. Janez Resman iz Gorice, ki jih je pač veliko rešil, da njihova imena ne stoje poleg teh 32. Vseh pa seve ni mogel. Spomin padlih bo proslavil z govorom J. Jalon. Peli jim bodo žalostinke rojaki pod spretnim vodstvom novega g. organista. Da je spomenik že gotov, imajo zasluge tukajšnji invalidi, posebno njihov načelnik g. Jožef Valjavec iz Mošenj, iz Čigar ust pričakujemo ob odkritju kako besedo o postanku spomenika. Začetek ob pol treh popoldne. Ce bo ugodno vreme, kar upamo, pričakujemo od vseh strani veliko obiskovalcev mošenjskega pokopališča.
Sv. Vid — Planina pri Sevnici. Lepa slovesnost se je obhajala v nedeljo 17. okt. t. 1. pri Sv. Miklavžu, podružni cerkvi šentviške župnije. Cerkev Je dobila dva nova zvona. Bronasti, 606 kg težak, je plačan z milodari okoličanov Sv. Miklavža, pa tudi drugih župljanov Sv. Vida in vernikov iz sosednih župnij: Planina, Sv. Lenart v Zabukovju, Jurktošter, Dobje, Prcvorje, Zagorje in še drugod. Vsem darovalcem povrni dobri Bog! Manjšega 195 kg (železnega) pa je naročil in sam plačaf (nad 4200 Din!) posestnik Andrej Koželj v bližini Sv. Miklavža. Bog mu bodi plačniki Zvonove so bili pripeljali pretekli teden. Bronastega je izdelala tovarna v St. Vidu nad Ljubljano, železnega pa je g. Koželj naročil na Jesenicah. Blagoslovil ju je domači g. župnik Jernej Vurkelc ob asistenci sosednega prevorskega g. župnika Romana Skrbs ter domačega kaplana, ki je nato služil slovesno sv. mašo. V vzneseni pridigi je oficijator g. J. Vurkelo obrazložil pomen zvonenja ter se končno zahvalil .vsem blagim darovalcem za obilne prispevke, 8 katerimi so omogočili nabavo obeh novih zvonov. Zahvala pa je veljala tudi gorečima gg. bratoma Jožefu in Frančišku Perčič ter še drugim nabiralcem za njihov trud. Krasno solnčno vreme je privabilo vernike ne le domače župnije, temveč tudi iz sosednih župnij. Vzgledovali so se nad požrtvovalnostjo šentviških župljanov — zlasti oni iz Pre-vorja. Pa tudi mi bomo začeli,< tako so se pogovarjali domov grede. »Ce ti to skupaj spravijo, zakaj bi pa še mi ne?« Prav je tako — le malo korajže, pa vse gre! Slovesnost je povzdignilo grmenje topičev — pa povrh šmarska godba, ki je igrala že na predvečer, drugo jutro budntco, med dviganjem zvonov ter med sv. mašo. Ko so se oglasili zvonovi v ubranem trijančenju (pritrkova-nju), smo poslušali, kako milo in harmonično so ubrani. Zvonovi, zvonite ...
Preska - Medvode. Spomenik padlim vojakom je dogotovljen in dela čast tvrdki A. Vodnik in gospodu L. Dolinarju, akademskemu kiparju, ki Je v kipu, predstavljajočem klečečega vojaka, res dobro izrazil občutke preostalega žalujočega tovariša in jih vdihnil v kamen. Slovesno odkritje in blagoslovitev spomenika, kt bo postavljen na pokopališču v Preski, se vrši v nedeljo 24. oktobra t. 1. Ob 10 bo sv. maša za padle vojake, po sv. maši žalni sprevod na pokopališče k spomeniku. Sodelujejo vse organizacije, zato obeta biti to odkritje nekaj posebnega. Slavnostni govor ima g. Fr. Bonač, bivši vojni kurat. Tudi nova cesta na pokopališče, ki jo Je razdrla zadnja povodenj, bo do-gotovljena ta otvorjona. Popoldne se uprizori v Društvenem domu v Preski novopradelana ljudska igra iz časa francoskih bojev v nnšl domovini, FJaigarjeva »Nai« krk. .Vabimo ww domačine in
okoličane, posebno bivšo v fjno tovariše, da se slavnosti v prav obilem številu udeležo.
Srednjavas v Bohinju. Preteklo nedeljo ja bila pri nas slovesna otvoritev novega sirarskega doma, ki ga je zgradila Mlekai-ika zadruga. Po pozdravu načelnika zadruge, ki ja naprosil navzočega šefa za poljedelstvo ljubi.; make oblasti g. Sancina, da otvori nov sirarski dom, je g. Sancin v lepih izbranih besedah poudarjal velevažno zadružno delo, med govorom omenjal, da Je bila njegova želja, da se ustanovi v Bohinju za celo našo državo mlekarska in sirarska šola, da je bilo to vsled nerazumevanja merodajnih faktorjev nemogoče, vsled česar bo sedaj začela kmalu poslovati šola v škofji loki. Ob sklepu govora Je otvoril g. Sancin novi dom, ki ima sedai Jako lepo sirarsko napravo, obstoječo iz dveh bakrenih kotlov; in sicer za 1000 litrov in za 200 litrov, iz dveh' modernih širnih stiskalnic, katero napravo so svoje-časno uvozile Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. Lep utis v sirarni narede tudi lončene kahlice, s katerimi so obložene stene. S tem novim domom imi.uio v Bohinju sedaj tri lepe moi derno sirarne in sicer v Češnjici, pri nas in v Stari Fužini.
£$uMfansl£o cfiecfMce
DRASIA. Začetek ob 20. ari evečer. Petek, 22. oktobra: V1JOLINSKI KONCERT BOI* GARSKEGA VIRTUOZA SAŠA POPOV. Izven.
Sobota, 23. oktobra: DOKTOR KNOCK aH TRIUMf
MEDICINE. - Red C. Nedelja, 24. oktobra: MACBETH. — Izven. Ponedeljek, 25. oktobra: DRUGI BREG. — Rod A.
OPERA. Začetek ob pol 20. ari »večer.
Petek, 22. oktobra: Zaprto.
Sobota, 23. oktobra: OTELLO. — Red E.
Nedelja, 24. oktobra: Ob treh popoldne GROFICA'
MARICA. — Izven. Pondeljek, 25. oktobra: Zaprto.
Koncert vijolinista Saše Popova v ljubljanski drami. Nocoj bo v dramskem gledališču koncert vijolinskega virtuoza Saše Popova iz Sofije. Popov je umetnik izredno finega čuta in globoke duše. Svoj instrument obvlada z naravnost frapantno tehniko in s svojim igranjem si zna publiko tako navezati nase, da jo obdrži v največji napetosti od začetka do konca koncerta. Na svojem koncertu igra povsem seriozen program, na katerem so zastopani sledeči svetovni skladatelji: Brahms, Chan-sons, De Falla, Debussy in Respighi. Na klavirju spremlja umetnika pianist g. Fred Crone, ki nastopi tudi v dveh samostojnih klavirskih točkah in sicer v Rahmaninovi in Schulz Evlerjevi. Koncert se vrši v dramskem gledališču. Začetek ob 20. Cene navadne dramske. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in na večer koncerta v drami.
MtarmarsiK® @lemšč&
Petek, 23. oktobra: Zaprto.
Sobota, 23. oktobra ob 20: DANES BOMO TIČI;
Premijera. — Ab C. Nedelja, 24. oktobra ob 20: GROFICA MARICA.
£judsM.i oder
v Ljubljani
Nedelja, 24. oktobra: LJUBEZNI IN MORJA V A« LOVI (Hera in Leander); režira ga. Marija Vera k. g. članica narodnega gledališča v Ljubljani.
-------m li l i..............................
Zahvala.
Dnevi tržiškega kongresa so za nami. Pa vendar še odmevajo njegovi jekl v naših srcih in nas opominjajo na prisego, katero smo prisegli t« dneve. Sobota in nedelja sta bila v resnici veličastna dneva. Storili smo, kar Je bilo v naših močeh. Toda brez sodelovanja somišljenikov bi bila tako sijajna^ prireditev nemogoča. Čutimo prav prijetno dolžnost, da se prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so sodelovali. V prvi vrsti se zahvaljujemo g. dr. Alešu Ušeničniku za njegovo globoko, pa kljub temu tako nazorno predavanje; isto tako se zahvaljujemo tudi ostalim referentom tovarišem za njihov trud. Toda kongres bi bil le polovičarski, ko no bi prihitel g. p. dr. Rant, da nas poživi z božjo besedo Prav lepa hvala 1
Nehvaležni bi bili, ko ne bi vpletli v svojo zahvalo vrlih krščanskih pevcev in pevk ter nji-hovega razboritega pevovodjo. Vsi najiskrenejša zahvaljeni. Isto tako bodite zahvaljeni Vi domači umetniki z Vašim Pečjakom vred za »Hlapca Jerneja«. Tudi Tebi jeseniška godba, ki si nosila dobršno pezo dnevov, naša delavska zahvala! Zahvaljujemo se tudi vsem Tržičanom, kateri so nas sprejeli tako prijazno ln nam šli v vsakem oziru na roko. Predvsem se pa zahvaljujemo duhovščini za ves trud in vso prijaznost, v prvi vrsti pa g. župniku Matiji Škrbcu, čegar krepka in energična' roka se je poznala vsepovsod.
Za pripravljalni odbor: Anton Marini')k.
Za zvezo tovarniškega delavstva: _Jože Rutar.
A(oznanila
Merkurjev pevslcl zbor ima pevske vaje vsa« torek in petek v društvenih prostorih Gradišče 17, L nadstr, ob 8. uri zvečer. Začetek danee zvečer.
letnega koledarskega dela nudijo tudi obilo duševne hrane, pouka, zabave in razvedrila.
Najobširnejši članek v letošnjem koledarju nas v duhu popelje v misijonske kraje Severne Amerike, v »deželo večnega ledu« (Ivan Marte-lanc), v ogromne zasnežene in z ledom pokrite pušče kanadskega severa in Alaske, kjer prebivajo še poganski Eskimi in Indijanci. Iz raznih povesti nam je znana ta dežela devetmesečnega mraza, kjer so edino prometno sredstvo sani s pasjo vprego, ali čoln iz brezovega lubja. Toda misijonar gre mimo vseh teh težkoč, on vidi samo to, da tudi v teh pokrajinah prebivajo ljudje, ki imajo tudi neumrjoče duše, misijonar ve samo to, da je tudi za te trpel in umrl Kristus, da tudi ti hrepenijo po resnici Njegovega evangelija, da so tudi ti poklicani v božje kraljestvo. Misijonsko polje v teh krajih oskrbujejo v Alaski jezuitje (skupno 58 misijonskih postaj) v Britski Kolumbiji in sploh v vseh ostalih severnih pokrajinah pa delujejo oblasti Brezmadežne že od 1. 1845., ki po pravici zaslužijo naslov, ki jim ga je dal Pij IX.: »misijonski mučenci mraza«. Članek nas seznani najprej z deželo in nje prebivalci, nam po pripovedovanju misijonarjev opiše arktično zimo in poletje, nam pa iz raznih pisem predoči tudi vse težave in napore pa tudi sadove tamošnjega misijonskega delovanja. — P. Angclik Tominec nas v drugem članku spominja na 251etni misijonski jubilej p. Petra Baptista Turka, frančiškana iz Ljubljane. Letos 12, dccembra bo poteklo 25 let, odkar je p. Turk zapustil slovensko domovino in šel v misijone na daljno Kitajsko, kjer šc dan~s seje seme božje besede in praktično izvršuje dela krščanske ljubezni. — Prav zanimiv je opis življenja učenega abesinskega meniha Gebra Mihaela, ki je iz monofizitskega razkolnika postal katoliški misijonar in umrl kot mučencc. Letos dne 3. okt. je bil Gebra Mihael prištet med blažene. — Nato sledi nekaj sestavkov; »Gobavsko otočje pri Kantonu«, dva spisa salezijanskega misijonarja Jožefa Kcreca iz kitajskega bajeslovja »Dež« in »Prijazen bog«, iz katerih lahko spoznamo duševno^t in praznoverstvo kitajskega ljudstva in spis »Kitajski bogovi«. _ Tudi povest o strežniku Molum-
beju je zanimiva. — Sledi še poročilo o mis jon-stvu na Slovenskem in poročilo iz našega Misijo-nišča pri Domžalah. — Zanimive zgodbice se najdejo tudi pod zagiavjem »Razno« in »To in ono«. _ Kakor lansko leto, je t'idi letos pridejano koledarju razen vmesnih slik med tekstom še 16 strani samih slik izključno iz kitajskega življenja, ki jih je v bakrotisku izdelala Jugoslovanska tiskarna.
Že ta površni pregled čez vsebino letošnjega misijonskega koledarja nam jasno kaže, da isti po vrednosti daleč presega nastavljeno ceno 8 Din. Storimo svojo dolžnost tudi mi, ki nam ni dano, da bi aktivno sodelovali pri razširjanju kraljestva Kristusovega na zemlji, podpirajmo radi misijonski tisk v domovini, kupujmo misijonski koledar in druge publikacijo misijonske knjižnice. Blagoslov Kristusa kralja bo prišel nad vse, ki z misijonskim delom širijo ali pomagajo širiti Nicgovo kraljestvo med narodi, ki ga še ne poznajo.
Matija Munda,
alno črto, pri kateri moraS v gotovih časovnih oddelkih preplavati gotove razdalje in moraš pri tem plimo in oseko kar najbolje izrabiti. Črto je določil lani stari angleški prvak Burgess, oni plavač, ki je po 86 letih prvi za VVebbom preplaval Kanal leta 1911., pri tem pa porabil še enkrat toliko časa kakor je sedanji rekordni čas Francoza Michela. , Zadnji in najtežji del skoz okraj pečin pri Doveru, : mora sproti določiti spremljajoči pilot pod vidikom najmirnejše poti skoz kipenje; plavač je tedaj | večinoma že zelo utrujen. Poleg kolosalne energije | je potrebna torej tudi precejšnja hitrost in naprej ■ nas vodeči zamah, da pridemo o pravem času do svetilne ladje Goodrind. Nešteti poskusi zadnjih let so se zelo pogosto zato izjalovili, ker je prišel plavač ravno za časa oseke na drugo stran in ni mogel več premagati toka. Prva tri prečkanja, za katera so porabili plavači vselej nad 20 ur, so šla vsa iz Anglije proti Franciji. Nasprotna pot je podala takoj za več ur boljše uspehe. Ko je slišala gospa Corsonova o Michelovem uspehu, je dejala: »Ce bi bili startali vsi štirje ob istem času, Eder-lova, Vierkotter, Michel in jaz, bi bili imeli pri prečkanju vsi štirje isti uspeh ali pa bi bili morali vsi štirje namero opustiti, če bi bilo plimovanje neugodno. Plima in oseka sta merodajni činitelj.«
Skrivnost kanala.
Mraz je postalo, tudi Vierkotter je odšel, ne bo poskusil letos še enkrat, bo rajši drugo leto plaval. Čudimo se, zakaj je bilo letos število uspešnih plavačev in plavalk tako veliko. Poznavatelji nam pravijo, da se uspehi dajo razložiti. V prvi vrsti pride v poštev dejstvo, da so skrivnost posebnih tokov v Kanalu med plimo in oseko natančno raziskali in so znali to tudi izrabili. Po nekako 25 letnem intenzivnem proučevanju so prišli na ide-
Ceslni tek S. K. Triič. Športni klub Tržič priredi dne 81. t. m. v Tržiču cestni tek na 3000 m. Start ob 15. uri pri gostilni »Pri slugu«, cilj istotam. Startati zamorejo vsi verificirani atleti, člani klubov JLAS. Prijave s prijavnino je pošiljati na naslov: Danilo Krašovec, Tržič, do dne 25. t. m.; Naknadne prijave se sprejemajo do dne 27. t. m. proli dvojni prijavnim. Prijavnina znaša za osebo 5 Din. Tekmuje se po pravilih JLAS.
Noše alifašivo
Izza kulis meddruštvene^a sestanka akademikov. Pod tem na6lovori napada »Narodni dnevnik« zastopnike kat. akad. dijašitva, češ da »vlada med katoliškimi in samost. demokratskimi pooblaščenci neverjetna harmonija in enotnost v nastopu«, to je, da se je borbeno razpoloženje umaknilo filistrski komodnosli. — Ta očitek je povsem ne-osnovan in pomeni zgolj nerodno importiranje nekakih dogovorov, kar pa je brez vsake podlage in vsakega pomena spričo dejstva, da se bodo dne 13. novembra vršile voli've novega odbora, na katerih bo kat. akad. dijaštvo nastopilo samostojno.
Avtetične vesti.
V Rimu je zboroval letni kongres Mednarodnega aerokluba. Častni predsednik je bil Mussolini. Mej drugim je sklenil kongres, da morajo imeti letalci pri rekordnih poskusih padalne dežnike s seboj, pri poletih v višino nad 5000 m pa tudi aparate s kisikom. Mednarodni aviatični meeting se bo vršil prihodnje leto v Curihu.
Zračni promet nad Bolgarijo je pod nadzorstvom; nadzorstvo vrši ravnateljstvo zračnega prometa. Doslej prometujejo v Bolgariji le bolgarski in francoski aeroplani. Bolgarija se je začela za aviatiko zelo zar.^nati in je zgradila v Varni in Burgasu aviatični pristanišči.
S Fokkerjevimi letali so otvorili zračno prometno črto med Filadelfijo in Washingto-nom. Velik je bil uspeh; že prvi mesec so prepeljali nad 1000 popotnikov in so bili aeroplani zmeraj polno zasedeni. Družba ima
Z zborovanja radikalov in redi'alrih socialistov v B«rdeau*u.
Gospod Herriot govori!
premalo letal, da bi ugodila vsem naročilom, povprečno je 400 prostorov naprej naročenih. Sedaj obratujejo aeroplani dvakrat na dan v vsaki smeri; ko bo letal več, bodo promet zelo razširili.
V	V e n t u na Tirolskem so otvorili eno najvišjih aviatičnih pristanišč sveta, v višini 2100 metrov. Namenjeno je za Vzhodne Alpe.
Med Parizom in Marseillem so otvorili novo zračno progo. Prvi popotnik, 761etni marseilleski župan Flaissieres, je bil vtisov svoje zračne vožnje prevzet, »letalstvo je jako lepa iznajdba«. Zjutraj lahko letiš v Pariz zajtrkovat, večerjaš pa spet doma v Marseil-le. Pa ravno večerjati ni mogel, ker je pri povratku nastopila v Lyonu noč in se je moral peljati župan z vlakom večerjat.
Angleži gradijo velikanski zrakoplov, ki ga bodo imenovali »Rioi« in ki je namenjen za promet med Anglijo in Indijo ter Avstralijo. Vse pri gradbi je pa tako skrivnostno, kakor doslej še nikoli ni bilo. Oboroženi stražniki gledajo na to, da občinstvo ne pride zraven; vseh 300 nastavljene v in delavcev, ki so pri gredbi zaposleni, je moralo posebej priseči, da bodo tiho. Razne skupine delajo na strogo ločenih prostorih in ne pridejo med seboj nič v stik. Kvečjemu 12 je ljudi, ki so popolnoma poučeni o novem zrakoplovu. Ta zrakoplov naj bi priboril Angležem prvenstvo v zraku.
S kapitalom 2,500.000 dolarjev so ustanovili v New Jersey zračno plovbno družbo, ki hoče vpeljati prometovanje med Newyorkom, Florido in Južno Ameriko. Priprave so že v toliko dovršene, da bodo začeli s prihodnjim 1. majem že s prometovanjem. Načrti ameriške aero-družbe (Aero Corporation of America) gredo pa še dalje, hočejo vpeljati vozni-no 1 centa za 1 angleško miljo. Vodilna moč in podpredsednik te družbe je kapitan Anton Hlinen, oni, ki je zgradil znani zrakoplov »Shenandoah«.
V	Fokkerjevem letalu, s katerim je letel na severni tečaj, bo preletel Byrd razne dele Zedinjenih držav, vsega skupaj okoli 11.000 kilometrov.
Astronomski observatorij na Mont BI tulcu je kupil neki indijski milijonar in ga hoče povečati in na novo opremiti. Dal je preiskati transportne možnosti in je ugotovil, da bi se dali najtežji inštrumenti spraviti gor najlažje z aeroplanom. Zaenkrat bodo metali aparate s padalnimi dežniki dol, za posebno občutljive bodo pa napravili v bližini observatorija posebno aeroplansko pristanišče.
Ameriški inžener Stark je z aeroplanom natančno raziskal notranjost Avstralije in je fotografiral kraje, ki so bili doslej popolnoma neznani.
vnd
Deložirani državni uradnik
M. Detela, poštni uradnik v p. v Ljubljani, je menda edini državni nameščenec v Jugoslaviji, ki - uživa dobrote deložacije. 2e par tednov propada njegovo pohištvo na Cankarjevem nabrežju.
Kongref sveže ffovanskih turističnih društev.
V dneh 25., 26. in 27. septembra se je vršil v Pragi kongres Zveze slovanskih turističnih društev. Kakor znano, je bil v Pragi sedež zveze za prvo poslovno leto. Zastopana so bila vsa včlanjena društva po svojih delegatih in sicer za Zvezo planinskih društev v Jugoslaviji: Josip Pasarič, Maks Ilrovatin in Vasa Stajič; za Poljsko: Polskie Tov,arzyst\vo Tatrzanskie; dr. Valery Goutel, Bro-nislav Romaniszyn, dr. Miroslav Orlowicz, dr. E. Stolfa; za bolgarsko Turistično društvo Uja Antonov; za Klub Ceskoslovenskych turistu: dr. Guth-Jarkovšky, J. Muhlmann, dr. Viktor Dvorsky. Kot gostje dr. Holubek in dr. Černy.
Kongres je otvoril in vodil predsednik dr. Guth-Jarkovsky poudarjajoč, da so se stiki, ki so bili po vojni pretrgani, z bratskimi slovanskimi narodi ponovno poglobili in želi slovanski vzajemnosti in kulturnemu delu Slovanov najlepših uspehov. Prof. dr. Dvorsky je podal poročilo o prvem poslovnem letu. Namesto Slovenskega planinskega društva je bila sprejeta Zveza planinskih društev, ker more glasom pravil biti kot član iz vsake države samo ena organizacija.
Predsedstvo je predlagalo, da se izdajo za leto 1927. male znamke z monogramom A. T. S., ki se bodo nalepile na članske izkaznice. Vsaka organizacija naj prijavi natančno število markic za svoje člane, kateri bi reflektirali na isto, do 3t. oktobra t. 1. Dalje se je sklenilo za leto 1927. izdati priročno knjižico, ki naj bi obsegala pregled vseh včlanjenih društev v zvezi in sicer: njihove odbore, popis koč, potov itd. Knjižica bo tiskana v dotičnem jeziku, kjer je predsedstvo za dotično leto. Povdar-jala se je nujna potreba medsebojnega dopisovanja izmenjave publikacij itd. Važna je bila resolucija, ki je bila sprejeta in ki se izroči vsem državam včlanjenih v zvezi, da iste čimbolj podpirajo turi-stiko z denarnimi subvencijami, pri gradnji koč, potov, pri izdaji publikacij in propagandi za gospodarski razvoj planinskih krajev. V tem oziru nam je lahko za zgled češkoslovaška država. Kaka ona podpira turlsliko, naj služi kot vzgled sledeče: Klub češkoslovaških turistov v Pragi dobiva od raznih ministrstev jako velike letne podpore, take od ministrstva trgovine in obrti 500.000 Kč., dalje od ministrstva narodnega zdravja 50.000 Kč, od ministrstva za socialno politiko 50.000 Kč. Železniško ministrstvo daje turistom znižane vožnje po železnicah, poleg tega dobi Klub češk oslov. turistov za vsako novo zgrajeno kočo eno tretjino državne podpore od gradbenih stroškov za kočo. Letos je dobil Klub češkoslov. turistov še poleg zgoraj navedenih podpor dva milijona Kč brezobrestnega posojila.
Sklenila se je nadalje resolucija, naj se skušajo doseči olajšave pri potnih vizumih in da bi se uvedla reciprociteta med slovanskimi državami. Istotako o železniških prehodih na meji, da morejo turisti neovirano in brez težav prekoračiti mejo.
Prof. Goutel je podal obširno poročilo o varstvu gorske prirode in narodnih parkov ter se je sprejela resolucija, da društva včlanjena v Zvezi delajo za ohranitev prirodnih spomenikov v varstvo in v ustanovitev narodnih parkov. Istotako je bila sprejeta resolucija o ideologiji alpinizma. V pondeljek je bil zlet na Jičin in Prahovske skale, kakor jih Cehi nazivajo planinski raj. Klub češkoslov. turistov ima tamkaj krasno kočo, v kateri se je kongres tudi zaključil.
Predsedstvo je prešlo za nadaljnje poslovno leto na Poljsko To\varzystwo Tatrzan^ko, kjer se bo tudi prihodnje leto vršil kongres v Krakovu-
Knjige in revije
Hitro se vrti kolo časa, pa tudi »Časa«. Danes je izšel prvi zvezek novega letnika 1926/27; pričel se je enoindvajseti letnik. Izšel je natančno na napovedani dan, Ze to je znamenje, da se vračamo v redne razmere. Po obsegu sicer še vedno no doseza svojih prednikov iz predvojne dobe, toda obeta nam — s pomočjo starih in novih naročnikov, ki jih z gotovostjo pričakuje — zboljšanje tudi v tem ozdru. Veseli nas že to, da bo izšel redno vsaj vsak drugi mesec. — Kaj bo prinašal? C« ga prav razumemo, nam hoče pred vsem nuditi preglede in razglede na vse strani. Minilo je poletje in z njim počitnice. Kmetovalec zdaj gleda, kaj je pridelal; dijak premišlja, česa se je naučil na svojih potovanjih, v svojem občevanju z raznimi tujimi ljudmi. In znanstvenik? Tudi njemu vsako poletje kaj prinese: saj jo to doba znanstvenih kongresov. Mnogo in velikih se jih vrši vsako poletje. Naša revija podrobno poroča o dveh. ki sta se vršila v naši državi: o pravniškem v Ljubljani ter o mednarodnem profesorskem v Belgradu. O vseh vprašanjih prvega pregledno poroča univ. prof. dr. Metod Dolenc, posebej o debatah glede zakonskega (matrimonijalnega) prava pa podrobno univ, prof. dr. Rado Kušej. — Mednarodnih profesorskih kongresov je bilo doslej že osem; sedmi je bil lani (1925) v Belgradu. Da moremo bolje razume'i tega (belgrajskega), je poročevalec (g'mn. prof. dr. L. Sušnik posegel kar nazaj v potek vseh prejšnjih, tako da imamo pred seboj precej obširen pregled dela, ki so ga ti kongresi izvršili. Obravnavali so celo vrs'o vprašanj, ki enako zanimajo vse, ki spremljajo razvoj in usodo naših srednjih šol. Odprl nam je pa poročevalec razgled še dalj: tudi v mednarodnem prof. kongresu onstran oceana, v novem svetu. — Razen na kongrese so bile v preteklem poletju naše oči obrnjene na važne kulturne prireditve posebej v naši ožji domovini slovenski: o kmetskih dnevih v Mariboru poroča dr. J. Jeraj, njih ustvaritelj. V tesni zvezi s tem poročilom je lepa ocena dveh Jeraj evih knjižic (spisal dr. A. Ahčin). — V Ljutomeru na Štajerskem smo doživeli znamenito narodno slavnost: odkritje spomenika F r. Miklošiču. »Čas« prinaša obširen članek na uvodnem mestu o tem največjem našem učenjaku. Pisatelj (di. R. Kolarič) nam naprej kratko oriše življenje Miklošičevo, nato pa izčrpno naS'eva vsa njegova dela. Ko človek prebere ta spis, mora nehote vzklikniti: M. je bil res lumen et ornamen-tum (luč in dika) dunajske univerze in vsega slo-vanstva! Zdaj, ko imamo njegov spomenik tudi v Ljubljani pred justično palačo, je prav, da smo temeljito izvedeli, kakšnega moža predstavlja tisti beli marmor. (Nekoliko več podatkov iz zasebnega življenja, n. pr. iz dijaških let, bi si bili želeli.) '■— Prinno delo vseh treh (če se ne motimo?) urednikov vidimo v pregledu raznih slovenskih in hrvatskih revij. Radi bomo, vzpodbujeni po teh opombah, poiskali dotične revije same. — Večina čitateljev pa bo — last not least — najbrž najprej čitala razpravo dr. A. Ušeničnika: Jos. Wit-tig in Cerkev (str. 23—41). U. podrobno govori o vseh spisih VVittigovih, ki so prišli na indeks; mirno in milo govori o krivdi in nekrivdi bogonadarjenega pisatelja, ki ga je zadela ta težita obsodba. Človeku se hudo zdi, da je moralo priti tako daleč. (G. dr. U. govori samo o teoloških problemih v Wittigu; seveda bi radi izvedeli tudi kaj, odkod NVittigova velika priljubljenost kot lepo-slovca.) — Kjer najdeš pod člankom podpis A. U., veš, da je kaj velevažnega. In tako čitamo to šifro še na treh mestih: o spiritizmu (61 nsl.) po najnovejših izjavah, ter oceni dveh knjig iz socialnega vprašanja.
Kolo časa se hitro vrti; pa tudi z vso silo; nihče ga ne more zadrževati. Če ne pojdemo z njim in njegovimi zahtevami, bo šlo kolo mimo nas ali celo čez nas in nas bo — strlo. Da se to tie bi zgodilo, skuša vršiti naš »Čas«.
»Čas« stane 60 Din na leto; naroča se: uprava »časa« v Ljubljni v Jugoslovanski tiskarni (kolportažni oddelek).	D.
Misijonski koledar za I. 1927.
VIII. letnik. Izdala in založila misijonska družba sv. Vinc. Pavelskega. Cena 8 Din.
Osmi letnik misijonskega koledarja leži pred nami. Zunanja oprema letošnjega koledarja je sicer ostala stara, tudi naslovna slika je lanska, samo v drugih barvah, vsebina koledarja pa je vsako leto zanimiva. Misijonski koledar spada med naše boljše koledarje in sicer one, ki nam poleg vsako-
Princ Karol
bivši romunski prestolonaslednik, ki »e bo pa najbrže zopet pomiril s svojim očetom in dobil nazaj svoje prestolonaslednike pravic«,
Gospodarstvo
Manifest za olajšanje mednarodne trgovine.
Z ozirom na obširne predpriprave za gvetovnogospodarski kongres so odlični gospodarski strokovnjaki, skupno z industrijci, trgovci in bančniki 14 držav objavili proglas, ki pojasnjuje vzroke obupnega gospodarskega stanja v Evropi. Ta manifest so z nekaterimi nebistvenimi pridržki s strani francoskih in italijanskih gospodarskih voditeljev podpisali zastopniki Združenih držav, Anglije, Nemčije, Francije, Italije, Avstrije, Češkoslovaške, Ni-' rozemske, Švedske, Švice, Danske, Norveške, Ogrske, Poljske in Romunije. Z malimi izjemami so podpisali ta proglas skoraj vsi predsedniki denarnoemisijskih bank omenjenih držav. V naslednjem objavljamo v glavnih ■»otezah vsebino tega proglasa.
Kot praktični trgovci imamo dolžnost, da opozorimo javnost na vznemirujoče razmere v evropskem gospodarstvu, ki ovirajo po naši sodbi prehod k splošnemu blagostanju. Ne moremo brez težkih pomislekov zasledovati, v kakšni meri se v povojnem času potom tarifnih barijer, prepovedi in špecijalnih dovoljenj ovira mednarodni trgovski promet. Razkosanje Evrope v ločena narodna gospodarstva predstavlja težak udarec za mednarodno trgovino. Nove meje so se potom carinskih barijer zaprle, s čemer je izmenjavanje proizvodov v prostem prometu izključeno. V okvirju zaščitnih carin so se osnovale nove lokalne industrije, ki se bojujejo proti tuji konkurenci le s pomočjo vedno višjih carin; na ta način se je umetno ustvarila draginja. V celoti je produkcija padla, pojavile so se kreditne težkoče, povzročila se je nestabilnost, valute. V zasledovanju napačnih narodnogospodarskih idealov si veliko število držav ogroža lastno blagostanje. ne meneč se za skupne interese ostalega sveta; postavlja se trgovske odnošaje na ekonomsko brezmiselno bazo, obenem pa smatra mednarodni trgovski promet kot neke vrste vojno.
Zboljšanje je v Evropi le mogoče, kadar bodo politiki vseh držav spoznali, da trgovina ni nikaka vojna, temveč le proces izmenjave dobrin, da so naši sosedje naši odjemalci in je radi tega njih blagostanje predpogoj za lastni dobrobit. Zmanjšanje uvoza predstavlja na drugi slrani zmanjšanje izvoza. Ker smo vsi navezani na izvoz in uvoz, na mednarodno izmenjavo dobrin, zato no moremo brez skrbi zasledovati politiko, ki mora po-• varočiti obubožanje Evrope.
K sreči potrjujejo znaki, da je javno mnenje v večini držav prišlo do spoznanja o preteči nevarnosti. Društvo narodov in Mednarodna trgovska zbornica se trudita odpraviti formalitete in prepovedi in reducirati omejitve na minimum. Skušnja polagoma uči, da je odstranjenje ekonomskih ovir med posameznimi narodi najsigurnejše sredstvo proti stagnaciji gospodarskega življenja v Evropi. Trdno smo prepričani, da proži upostavitev svobodne trgovine najboljšo možnost, da se trgovina in kredit zopet postavita na prejšnjo podlago.
Mednarodnn trgovska zbornica se brez pridržka pridružuje proglasu za upostavljenje svobodne trgovine. V poročilu, katerega je smatrati za interpretacijo objavljenega proglasa, se navaja, da je mednarodna trgovska zbornica sklenila predložiti mednarodni sve-tovnogospodarski konferenci predloge za sanacijo evropskega gospodarstva, ki naj pre-
prečijo katastrofo svetovnega gospodarstva. V pogledu pravic inozemcev se zahteva enotno zakonodajstvo v vseh državah, odpravo potnih viz, nadalje 6e zahteva upostavljenje neomejene pravice naseljevanja, enakopravnost med domačini in tujci, odpravo izvoznih in uvoznih prepovedi, nepotrebnih carinskih formalitet, prostost trgovskih luk, predvsem pa znižanje carinskih tarifov, ki predstavljajo največjo oviro za mednarodno izmenjavo dobrin. Mednarodna trgovska zbornica obsoja metodo neprestanih izmenjav carinskih tarifov in klasifikacij potom naredb, kakor ludi sistem vrednostnih carin. Poročilo pozdravlja tendenco sporazuma med industriiami posameznih dežel in priporoča, da se to delo nadaljuje v svrho onemogočenja konkurenčnega boja. Take konvencijo med industrijami morejo koristiti predvsem delavstvu, kateremu se na ta
način omogoči trajna zaposlitev.
• ♦ »
Dobava denafurirane soli v industrijsko svrho. Tvrdkam, ki po'.rebujejo denaturrano sol v industrijske svrhe naznanjamo, da uprava državnih monopolov kraljevine SHS, prodajni oddelek v Belffradu, kamor se je obračali g prošnjo za dodelitev dematurirane industrijsko soli v industrijske svrhe, izdaja dovoljenja za nakup industrijske soli samo onim tvrdkam, ki so do tega upravičene po členu 7. pravilnika, ki se glasi: -Kdor želi kupita industrijsko sol v denaturirnnem stanju, mora vložili pismeno prošnjo, opremljeno s takso za prošnjo in za rešitev o odobritvi nakupa, v kolkih po zakonu o taksah, ter v njej točne označ ti: a) v kakšen namen zahteva dena'urirano sol s točnim popisom, kako jo bo uporabil: b) potrebno količino soli za šest mesecev; c) oddelek finančne kontrole, v čigar okolišu je kraj podjetja; č) s katerim denaturacijsk m sredstvom naj se sol dena'u-rira; in d) kje naj se denaturira, ali v državnem solnem založišču ali v kupčevem podjetju. Prošnji za nakup soli v denaturiranem stanju se priloži potrdilo pris'ojnega davčnega oblastva o plačanom davku za minulo trimesečje t. 1. in potrdilo pristojne zbornice, iz katerega mora b!li ravidno, da je dotično pod je'jo sodno protokol irano (označiti je treba naziv sodišča, številko in datum odloka o pro'okoliranju) in da potrebuje sol za obratovanje. Prošnja so izroči oddelku finančr3 kontrole, v čigar okolišu jo podjetje; ta oddelek jo pošlje po svoji okrajni upravi finančno kontrole v rešitev upravi državnih monopolov, oddelku prodaje, s svojim poročilom o tem, ali gre ali ne gre za primer iz čl. 6. tega pravilnika, odnosno ali ima pod-je je terensko zvezo s hotelom, kavarno itd., ali jo nima in ali je bil prosilec kaznovan zaradi tihotapstva ali ne, in če je bil, kdaj, z.akaj in s kakšno kaznijo.
Vprašanje norega guvernerja Narodne banke. Kakor znando, se je ob priliki voli'ev kandidatov za mesio novega guvernerja Narodna banka uprla vladini želji, da se dva njena kandidata uvrstita v to listo. Izpočetka je bilo že jasno, da kandidatura strankarske osebnosti, ki se ni nikoli ba-vila i denarnopolitičnimi, gospodarskimi in finančnimi vprašanji nima nikakih izgledov za mesto guvernerja. Z ozirom na ostro in sistematsko kampanjo, ki so je radi tega v zadnjem času vodila proti Narodni banki, je interesantno stališče Narodne banke v tem vprašanju, katerega posnemamo po »Trgovinskem glasniku«: Narodna banka smetra to kampanjo, ki so vodi iz osebnih in strankarskih interesov za zelo žalosten pojav, posebno ker prihn-a z one s'rani, ki bi biia poklicana, da brani in ščiti ugled Narodno banke. Tn kampanja ne more koristiti vladnim kandidatom temveč le škodovati ugledu našega emisijskega zavoda. Od tega pa moie imeti škodo v prvi vrsti država, ker je v nevarnosti njen kredit. Finančno gospodarstvo države presoja inozemstvo večinoma po njenih odnošajih napram emisijskemu zavodu Nič ne more kredi'u države bolj škodova'i, kot prepričanje inozemstva, da more iz malenkostn h strankarskih in osebnih interesov priti v nevarnost samostojnost prvega kreditnega zavoda v državi.
Da so more taka kampanja vodili od ljudi in listov, kateri prejemajo pomoč iz zaupnih državnih fondov, to je redek primer brezveslnosti in pomanjkanja odgovornosti. Narodna banka sprejema vsako stvarno krit ko svojega poslovanja in pripravljena je dati vsako pojasnilo in odgovor. Na objavljene napade pa ne odgovarja.
Norosad9ka borca namerava uresti termin-
sko poslovanje. Novosadska borza že dalj časa deluje na to, da so na blagovni borzi uvede termin-sko poslovanje. Na tozadevnih konferencah, ki so se pred kratkim vršile v Novem Sadu, je bilo prin-clpijelno zaključeno, da se tako poslovanje uvede medtem, ko so je podrobno proučevanje tega vprašanja prepustilo posebnemu odboru.
Pristop jugoslovanskih železarn k avstrijsko-češko-ogrskemu železarskemu kartelu V kratkem je pr'čakovati, da pristopijo jugoslovanske železarne k avstrijsko-češko-ogr. kartelu železarn. Dosedaj je oviralo pristop neodločno držanje železarne v Zenici, katere delnice so v rokah države. Kakor se poroča, pa je naša vlada privolila v to, da se tudi železarna v Zenici pr druži ostalim jugoslovanskim podje'jem. Pri bodočih pogajanjih za pristop k zapadnocvropskemu kartelu železarn oodo zastopana tudi naša podjetja.
Povišanje prodajne vrednosti poštnih znamk. Za čas od 1. do 30. novembru so bo v korist po-plavljencev povišalo prodajno vrednost znamk in sicer pri znamkah po 10 Din do 30 Din za 1 Din, pri znamkah po 0.50 Din do 8 Din za 0.50 Din in pri znamkah po 25 par za 25 par. V tem času se mora uporabljati le znamke z prenatisnjenim doplačilom. Tarifi ostanejo neapremenjeni, in se pri-stojbno računajo po nominalni vrednosti znamk.
Rairoj italijanskega ladjedelstva. >Lloyds Register* prinaša statistiko svetovne tonaže za Ire je četrtletje 1026. Tonaža v gradnji so nahajajoči h ladij je ponovno padla in sicer na 1,850.000 ton napram 1971.000 ton v drugem in 2,010.000 v prvem četrtletju. Edino v Italiji se ladjedelstvo ša vedno lepo razvija. V gradnji se nahaja 279.000 ton. S to tonažo zavzema Italija drugo mesto med dr/ivami, ki se bavijo z lad jedel Šivom, medtem ko je v letu 1924. zavzemala Četrto, v letu 1925. pa tretje mesto.
Zadružništvo v Rusiji. Po uradnih podatkih jo bilo dne 1. oktobra t. 1. v Rusiji 78.805 zadrug (27.438 konsumnih, 40.200 poljedelskih in 11.227 obrtnih) s 19.129.000 člani (11,402.000 oz. 7.138.000 oz. 589.000 članov). Dne 1. oktobra lani pa je bilo zadrug 74.508 s 15,200.000 člani in sicer: kosumnih 25530 s 9,347.000 člani, 37.920 poljedelskih s 5,400.000 člani ter 11.052 obrtnih s 519.000 člani. Samo konsumno zadruge so imele rine 1. oktobra lelos 57.720 trgovin. Premet zadrug je znašal v gospodarskem letu 1925/26 9444 milijonov rubljev (konsumne 6305, poljedelske 2122 in obrtne 1017 milijonov) napram 5370 milijonom v letu 1924/25 (konsumne 3788, poljedelske 1178 in obrtne 410 mili jenov rubljev).
Ponovni padcc cen srebra. Na mednarodnih tržiščih se nadaljuje padanje cen srebra. V New-vorku jo cena padla na 52 centov za unco. Dosedanji padec znaša 17%.
l&orsza
Dno 21. oktobra 1920.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.48—13.51 (13.475—13.505), Italija 249—251 (239.07—240.07), London 274.20—
276.20 (274.20-275.20), Newyork 56.463-56.668 (56.46-56 66), Pariz 174.18-176.18 (166-168). Praga 167.40-168.20 (167.40-168.20), Dunaj 7.973 -8.005 (7.975-8.005), Curih 10.9275-10.9573 (10.9275-10 9t-75), Amsterdam 22.66-22.72.
Curih. Belgrad 9.1475 (9 115), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.3125 (123.30), Italija 23 (22.05), London 25.13 (25.11625), Newyork 518.125 (518), 1'ariz 15.925 (15.20), Praga 15.335 (15.335), Dunaj 73.05 (73.00), Bukarešt 2.75 (2.765), Sofiia 3.7475 (3.7425), Bruselj 14.75 (14.6125), Amsterdam 207.225 (207.10).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48—12.52, Kodanj 188.30—188.70, London 34.31—34.41, Milan 31.14— 31.24, Ne\vyork 707.55—710.05, Pariz 21.55-21.65, Varšava 78.35—78.85. Valute: dolarji 707.90— 711.90, lira 30.97—31.13, dinar 12.46—12.52, češkoslovaška krona 20.93—21.05.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 72.50—73.50, voj« na odškodnina 309 den., zastavni lis'i 20-22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkanlilna 94 —98, Praštediona 867 —870. Kred. zavod 165-175, Strojne 70-70, taklj. 70, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 72 25—73, agrarf 42.75—43.25, vojna odškodnina 310.50—311.50. november 313 den., Hrv. esk. 100—101, Kred. 100— 101, llipobanka 55.50-56, Ju-robanka 91—92.50, Praštediona 865—870, Ljub j. i;reditna 150 den., Hrvatska banka 30 zaklj., Srpckc 130 den., Zem. banka 137 den., ITjed. 85 bi., Šcčerana 450—455, Nihag 12 zaklj., Gutmann 240—260, Slave* 100— 105, Slavonija 32—33, Trbovlje 310—315, Vevče 100 zaklj., Našička 1225 den.
Dunaj. Podon.-savcka-jadran. 802.500, Zivno 721.000, Alpino 368.700, Kranjska industrijska 479.000. Trbovlje 388.500, Hrv. esk. 153 000, Lev-kam 121.200, llipobanka 70.000, Mundua 1,038.000. Slavonija 37.900.
BLAGO.
Ljubljana. Los: Bukova drva. fco vag. meja 21 den. Letve, 24-18, 4 m, fco vag. meja 500 den. Testoni, monte, fco vag. meja 500 den. Bukovi hlodi, od 2 m napr., od 30 cm prem. napr., I., II., fco vag. nakl. post. 300 bi. Bordonali, od 28-28 napr., media ca 35-35, fco vag. meja 330 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco n. p. 292.50 bi., zšoniea, 73-74 fco v. nakl. post. 2S7.50 bi., koruza umelno sušena za X, XI., XII., lo. v. n. p. 1 v. 160—160, zaklj. 160 koruza nova v klipu, fco vag. nakl. post. 82.50 bi., koruza nova, fco vag. nakl. post. 120 bi., rž, 71-72, 2%, fco nakl. post. 205 b!.. oves novi, fco nakl. post. 150 bi., ječmen krmilni, 62-63, leo vag. nakl. post. 100 bi., ječmen krmilni, G3-64, fco vag. nakl. post. 165 bi., ječmen polkrmilni, 65-66, fco vag. nakl. post. 180 bi, otrobi drobni, teo vag. nakl. post. 120 bi., fižol beli, '/,%, fco vag. nakl. post. 155 bL, krompir rani, fco vag. slov. post. 110 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podra-vina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21. oktobra 1928. Višina barometra 308'8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota » C'	Kel. rlaga » \	Voter tn brzina » m	Oblačnost	Vrsta padavin		¥.	M b ca.
krni	ros					0-10	ob 0|i»zcvpn|u	v mm do T«		
	7	758-6	4-3	86	NE 0-5	10	megleno			
t.jablfana (dvorec)	8 14	758-7 754-8	4-8 6-4	85 92	NE 0-5 NE 1-3	10 10	dež			
	21	751-6	7-5	100	NE 0-5	10	dež		7-8	3-4
Maribor		758-0	1-0	78	mirno	2			9	-1
Zagreb	8	758-1 759-9	8-0	86	NNE 3	9			11	6
Beigred			9-0	66	SE 7	10			12	3
Sarajevo		761-4	7-0	92	mirno	7			15	4
ShopJfe		7b3-6	7-0	71	SW 0-5	5			14	3
Dubrovnik		719-3	18-0	69	S 3	8			23	12
Split		758 4	13-0	80	ENE 5	10		o-i	18	13
Praga	1	757-7	3-0		SSW 1-5	10	megla	0-4	7	3
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vromenska napoved za petek 22. oktobra: Pusto, padavine, majhna sprememba
temperature. Povpr. barometer nižji ko včeraj za 9.6 mm.
Sir H. Rider Haggard:	24
Hči cesarja Monfezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Ko sem začel sčasoma bolj hladno razmišljati o celi zadevi, se mi je videlo, da ga bom kaj težko mogel izslediti v tem mestu. V Yarmonthu je bil pač izjavil, da je namenjen v Seviljo; doznal pa sem, da ni dospela v Kadiz nobena ladija tistega imena in tudi ni odplula po Guadalkvivirju navzgor; sicer pa tudi ni bilo verjetno, da bi bil govoril resnico pripovedujoč kam je namenjen, ko je vendar izvršil na Angleškem umor. Vseeno sem poizvedoval dalje. Rojstna hiša moje matere, v kateri je bila bivala stara mati je pogorela, in ker je živela jakio samotarsko, se je njenih ljudi čez dolgih dvajset let le malokdo sploh še spominjal. Samo eno osebo sem našel, neko staro žensko, ki je živela v največji bedi; svoje dni je bila služkinja v hiši stare matere in je dobro poznala mojo mater, dasi je začasa njenega bega na Angleško ni bilo d ima. Od te ženske sem izvedol nekatere reči, dasi ji — kar je pač nepotrebno omenjati — seveda nisem povedal, da sem vnuk njene nekdanje gospodinje.
Kakor vse kaže, jo de Garcia po begu moje matere na Angleško, zasledoval staro mater in njeno telo s pravdami in na druge načine, dokler je ni pripravil na beraško palico in jo pustil, da je umrla v bedi. tlmrla je tako revna, da so jo pokopali v splošnem rrobu. Ženska, ki mi je pripovedovala vse to, je tudi povedala, da je slišala, da je de Garcia izvršil nek z'r čin in moral he/ntj iz dežele. Kakšen je bil ta zločin, so ni spominjala, zgodil pa je pred petnajstimi leli.
Vse to sem bil doznal. ko sem bival kake tri
mesece v Sevilji; dasi je bilo zanimivo, mi ni nič koristilo pri mojem iskanju.
Ko sem kake štiri dni, pet, pozneje stopil po noči v hišo mojega delodajalca, sem srečal mlado žensko, ki je prihajala iz veže v patio. Nosila je gost pajčolan; mojo poaernost pa je predvsem vzbudila njena vitka, lepa postava, in pa ker je tako silno jokala, da se je vse telo treslo od ihtenja. Takih prizorov sem bil precej vajen, kajti mnogi njih, ki so iskali sveta pri mojem gospodarju, so imeli dober vzrok, da so jokali; zavoljo tega sem šel brez vsake besedice mimo nje. Ko pa sem stopil v sobo, kjer je sprejemal bolnike, sem omenil, da sem bil srečal tako in tako osebo in vprašal, ako jo jaz poznam.
»Ej, nečak,« je rekel Fonseca, ki me je sedaj vedno klical s tem imenom in sploh začel tako prijazno ravnati z menoj, kakor da bi bil v resnici njegove krvi,« žalosten slučaj to; vendar je ne poznaš in ona tudi nič ne plača. Ubcgo dekle iz plemenite rodovine je, ki je šla v samostan in storila slovesno obljubo, ko se je pojavil nek gizdalin, so sestal ž njo v samostanskem vrtu, ji obljubil, da jo poroči, ako jo je volja ž njim bežati, jo poročil s pomočjo našemljenih lopovov in tako dalje. Sedaj pa jo je zapustil in je prišla v veliko bedo in neprilike. Prišla je k meni, da me vpraša za svet, in mi je prinesla nekaj srebrnega nakita kot plačilo. Evo ga!«
»Ti si ga vzeli«
>Da vzel — plačilo vedno vzamem, dal sem jI pa zlato, kolikor je vreden. Seveda sem ji svetoval pošteno, kaj in kako naj ravna. Nisem pa ji toetel povedati, cla jo njen ljubimec največji lopov, da takega še ni videlo seviljsko mesto. Čemu bi neki tudi? Videla ga itak ne bo nikdar več. Psst! Vojvodinja prihaja — sedaj bom prerokoval iz zvezd. Kje je horoskop (prirrava ki kaže r>ora/.delbo nebeških ieies ob določenem času) in pa'ičica, da, in kristalna kroglja? Zaeuči svetilke, daj mi knjigo in izgini.«
Storil sem. kot mi ie velel, čez nekoliko trenut-
kov sem srečal veliko gospo, čvrsto žensko, ki je v spremstvu svoje duene (spremljevalka) boječe stopala po zatemnjenih hodnikih, da bi doznala odgovor zvezd in plačala za to lepo število zlatih pesos; ob pogledu nanjo sem se talco smejal, da sem skoro pozabil na prejšnjo žensko in njeno gorje.
Sedaj pa moram povedati, kako sem drugič srečal Juana de Garcia. Dva dni potem, ko sem bil v hiši srečal ono žensko z gostim pajčolanom, sem slučajno okrog polnoči stopal po samotnem delu starega mesta, kjer sploh hodi malo ljudi. Ni bilo varno, da sem hodil ob tej uri po takem kraju, toda posel, terega sem bii odvzel de Garcii, meč, s katerim je bil da sem ga moral opraviti brez spremstva. Sicer pa itak nisem imel sovražnika, vsaj kolikor sem se zavedal in povrh tega sem bil oborožen z mečem, katerega se mbil odvzel de Garcii, meč, s katerim je bil umoril mojo mater in katerega sem skoraj vedno nosil seboj v nadi, da bi jo ž njim maščeval. Sedaj sem bil že jako izurjen v rabi tega orožja, ker sem se vsako jutro učil sabljanja.
Ko sem svoj posel opravil, sem stopal počasi proti domu; spoloma sem začel razmišljati, kako čudno je moje sedanje življenje in kako zelo je različno od mojih deških let v dolini reke Waveney, in o mnogih drugih rečeh. Mislil sem tudi na Lilijo in bil radoveden, kako je sedaj preživljala svoje dni, ali jo je brat Geoffrey nadlegoval s snubitvijo in ali se bo ustavljala njegovi usiljivosti in prigovarjanju njenega očeta. Ko sem tako zamišljen hodil dalje, sem dospel do nekih vrat, skozi katere je peljala ozka pot do reke Quadalquivir; naslonil sem se na streho nizkega zidu, ki je tvoril cgrajo, in počival, občudujoč lepoto noči. Noč je bila v rcsnici prijetna, kakor so spominjam še sedaj po dolgih letih. Naj oni, ki so jo tudi že uživali, pevedo, ali so kdaj videli kra«ne.jši razgled kot je ta poletni mcsec, ki odseva po širokih vodah reke Qua<lolquivir in hišah sfarodavneaa mesta, ki stoje ob bregu.
2111=111
g 2 fr
2c f ' * P
rs
s s
3 F
N
^ s
s. £f3 w
f »J OJ
of 5
5 a> |
e- "tJ
H
P-5'
PS
t °
o
o ■
P- a 8 C
P G a
S t/J — *
s; o * 3
50 a
° S n
oLo EU
C
o o B " 0) n
ui p
9 N, _
o <
"i
P g <
5 o = p
2.
o „ «i S
S
O	p
O	3.
IT"	-
2.	e-
—	n
*<	5"
<	a
2-	B P
» 3 K -o S ° o
S & n i S p < 5
ElilElli
g"
gl
0	5
n
1	1
Barvne trakove, oglieni-, povoščeni-, kopirni papir, hektograficni zavitki in druge potrebščine pri Lud. Baraga. ^SBSfSL.SS1 61
FORDOVI
najnovejši izdelki.
Vsled svojih elegantnih, popolnoma pre-narejenih in nizkih karoserij dosegli so zadnji Fordovi modeli obliko, katera odgovarja automobilom, ki so se do sedaj najbolj uveljavili na svetovnem trgu.
Tudi pri mehaničnih delih izvedeno je mnogo novoizumljenih poboljšav.
Kljub tem popravkom, kateri so zvezani z velikimi stroški je ostala cena vozov neispre-menjena.
Ford dobavlia lahko takoj potom svojih zastopnikov vsaki poljubni model brez predhodnega naročila.
Ford Motor Company Ob'ščite še danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi.
ŠIVILJA
UCe mesta, tudi na deželi, tako (la bi imela brano in stanovanje. VeflCa Je tudi krojenja. — Informacijo: Krojno učlllš£e, Ljubljana, tsturi trg Stev. 19. 72(15
Učenec fetens t-:
merno šol. izobrazbo, se sprejme v trgovino meš, stroke. Več ustmeno. — Ponudbe na upravo lista pod šilro: »200« št. 6695.
Žagarja S sTJ:
stim stanovanjem na žagi in z dobrimi spričevali. Lahko je samec ali ože-njen. - Janez Papler, Zg. Besnica št. 47, p. Kranj.
Učenko ^iS
sprejmem takoj v trgovino z elektrotehničnimi predmeti. - Pismene ponudbe upravi lista pod: »Pridna učenka« it. 7234.
Več deklet
se sprejme, ki bi so želele naučiti KUHANJA. T!k in hrana brezplačno. - Ponud be pod »Akademska menr.n« na upravo »Slovenca«. 7320
Vsakovrstno
zlolo hmm
po najvišjih cenah Černe, juveltr, Ljubljana VVolfova ulica štev. h
Staro železo in i
fefžvinp —na dr°bn°
ftuvmu in na vagone — kupuje po najvišjih cenah FR. STUPICA — Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 1.	7202
Kupim registrirno
BLAGAJNO
i— Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 7237.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Dobro ohranj., Samotno
ŽELEZNO PEČ
srednje velikosti, event. Lutzovo, kupim. - Roza Slana, Gosposvetska ce-sta čtev. 13/74. 7240
štedilnik itr^z
železje, kupim. - Naslov v upr. lista pod št 7261.
Pozor krojači, šivilje in nešivilje!
Krojenje za krojače in šivilje, poseben pouk za dame, gospodinje, uradnice itd. Pouk je urejen tako, da ga lahko obiskujete v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek tečaja 3. novembra. Krojni pouk potom pošte s slov. učnimi zvezki. Revnejšim in uradn. slojem tečaj ceneje. Kroji po meri. - Učenci z dežele imajo zveze z vlaki.-Absolventom preskrbimo službe. - Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19.
Kupujte srečke za društveni dom v Trbovljah!
Hc 71/26—2
7250
i oklic
modroce - žimnice -otomane - divane -
in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja
FRANC JAGER
Kolodvorska ulica 27.
Popravila se točno, solidno. in najceneje izvrše.
Cenlenim filafellem se priporoCafo naslednic tvrdke:
pn „AMERIKANCU"
Ljubljana, Stan trg 10
Kupite na|cene)e klobuke, {»pite, perilo Itd.	Modno blago.
Prodajalna K-T. D. (II. Nitman)
Ljubljena, Kopitarjeva ul. 2,
FRANC FUJAN
krovstvo in zalosra strešnih potrebščin
Ljubljana - Galjevica 9.
IVAN JAV0RN1K
mesar
Ljubljana. Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu
Solshe hnilge
ima v zulogi
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Hngeiosiav Hrasfnih
maDuiakturna trgovina
Llublluna, Kartonska c. 8
r.z.zo.i.
Industrije ptotevlnistlh lidelkov
Ljubljana
Kolodvorska ulica 18
Stanko KelSIn
brlvshl salon Ljubljana KopHorJeve ulica itev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne
teod. mm
kleparsko In InStaledliko podjetje
Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
Ivan Križnar
fcroveo
Ljubljana
Hrenova ulica štev. 9
Jakob Kavčič
parne pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Peielna lekarna pri .Mar. Pcmagal*
Mr. ph. M.Leustek
Ljubljana. Resljeva »sta 1
Seme lepe Dioseške PŠENICE
se še dobi po 4 Din za kilogram pri KMETIJSKI DRUŽBI za Slovenijo v Ljubljani. Dalje rž, semenski ječmen, umetna gnojila, močna krmila, sadno drevje, kmetijske stroje in vrtnarsko orodje. 7249
STANOVANJE
oddam v najem v ijnbljan. okolici. - Poizve sc v Jera-novi ulici St. U, LJubljana.
Prepeličar
ali KOKS-FIŽOL, letošnji, lep, izbran, nudi po Din 3.50 za 1 kg SEVER & KOMP., Ljubljana. 7225
L. M1KUS
LJUBLJANA, f.ESTNI TRG 15
izdelovalelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic
Stari dežnik! se nanovo prc-obleče |o
ie samo cene,
temveč tudi kakESOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig.
Sta''!gStS2X!32ea K. T. D., Crtainica in hranilca po-sta'JN§ta kajig o Ljubliani, Kopltariera riica Steo. 6/11.
nmmammrmaa—n—i
IVANKA STEGNAR
modni salon
Ljubljana - Rimska cesta 10
priporoča svojo zalogo damskih baržunastih in filcastih klobukov. Popravila točno in po ceni.
Okr, sodišče v Ribnici bo prodalo na prosto- ; voljni javni dražbi na licu mesta na Jurjevici 10
dne 3. novembra t. L ob 9. uri dopoldne.
1.	558 m3 jelovega in smrekovega le-
sa v cenilni vrednosti..... 65.000 Din
2.	309 m3 bukovega lesa v cenilni
vrednosti.......... 16.000 Din
3.	enonadstropno hišo z gospodar, po-
slopji ter gozdnimi, njivskimi, travniškimi in vrtnimi parcelami — vse skupaj v cenilni vrednosti . . . 99.611 Din
(v izmeri 14 ha 69 a 16 m'). Prodajalo se bo vsako parcelo posamezno. Vse ostale pogoje se lahko vpogleda pred dražbo pri okraj, sodišču v Ribnici na licu mesta.
Okrajno sodišče y Ribnici,
dne 20. oktobra 1926.
STANKO PREMRL:
SLAVA BREZMADEŽNI
Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Marijine, evharistične in druge pesmi. — III. izdaja. Broširano Din 30'—, vezano v platno Din 40'-—.
JUQOSLOYANSKA KNJIQARNA A LJUBLJANA
v v
AVIUSCE
v palači Okrožnega unda za zavarovanje delavcev
Miklošičeva cesta 20.
Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom.
Otvorjeno s 1. oktobrom - splošno dostopno.
Vse zdravilne kopeli, hidio-, helio-, elektro- in mehanoterapija za revmatične in živčne bolezn1, vnetja pri ženskih boleznih, boleznih srca in o..ilja, arterioskleroze.
Odprlo izvzemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do 12. in od pol io. do pol 19., ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. in sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške.
Sprejemanje novih slučajev vssk delavnik od 8.-9.
JOSIP ADAMIČEVA družina se v svojem in v &.S2Ž61?CiliClu imenu vseh sorodnikov najprisrčnejše zahvaljuje za tolike mnogobrojne izraze iskrenega sočutja, ki jih je prejela ob neizmerni izgubi svojega nepozabnega in nenadomestljivega
Joškota
Posebna pa ji je dolžnost zahvaliti se č. g. župniku Francu B c r n i k u za tolažilne obiske in vsem čč. gg. duhovnikom za spremstvo na zadnji poti, profesorskemu zboru zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu za častno udeležbo, gg. govornikoma drušva slušateljev juridične fakultete v Ljubljani in športnega kluba »Disk« v Domžalah, ki sta se poslovila od blagopokojnika ob odprtem grobu, pevskemu društvu Domžale za tolažbepolne žd-lostinke, Športnbmu klubu »Disk« za častno spremstvo in požrtvovalnost na njegovi prezgodnji poti, velecenjeni gdčni Novakovi iz Kamnika, ki je nepozabnemu pokojniku nudila prvo pomoč in ga s svojim avtomobilom pripeljala v dež. bolnico, vsem darovalcem vencev in cvetja, končno vsem dragim prijateljem in znancem, ki so blagega rajnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Domžale, dne 19. oktobra 1926,
ILUST.. IR*N1
SLOVENEC
LGT>\IK I92S
SC $C DODI
Martine, Černe & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Oražem & Jančar
pohlitvena llfiarja ln pleskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina manulakture In oblek Ljubljana, Stari trg i
(na vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in Čevljarskih potrebščin
Liubliand, Sv. Petra čuta 32
PRISTOl) & BRICELJ
črkoslikarja, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903
tapetnik Ljubljana. Krekov trg T
Josip Satran
špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski drev. 4 fSiisiiiiit)
Solshe zvezhe
ima v zalogi
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
• Llub Jani, Kopitarjeva ulica (/It.
Pavel Štele
AUTOTAKSl Ljubljana, Poljanska čuta 3
Telefon 942
LEOPOLD SEBH
iermenar
L|ubllana,Pol;anslia c.*B
Peter Žitnik
sploSno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Proti
revmi trganju ischias trganju v Sedlih in bolečinam v boku
Vam nudim zanesljivo uspešno, dobro preizkušeno sredstvo.
Obširno brošuro in vzorec poskušnje poS-ljem vsakomur
brezplačno in poštnine prosto
ki mi podopisnici naznani svoj natančen naslov.
Tu gre za odlično domače zdravljenje, ij-boren izdelek ki pri vporabi ne nadleguje želodca niti ne zapušča slabega okusa. Učinkuje oviralno na novo tvorbo in pospešuje izločevanje sečne kisline.
Zdravniki in profesorji je priporočajo, bolnice in snnatoriji je z vspehom vporab-ljajo! Iz vseh delov sveta mnogo tisoč zahvalnih in priznalnih pisem.
flUGUST MARZKE, Berlln.milmersdort
Brucjisalcrstrasse 5, Abt.: 319. MMMMMKMK MBKKMKL* »B JHHfešitt"
Zastopnika za jarmenihe
IŠČEMO. Za prodajo naših patent, prevoznih, dvo-listnih razložljivih jarmenikov za žage iščemo zastopnika. Strokovnjaki, ki so dobro vpeljani pri gozdnih posestvih, tesarjih, kolarjih, mizarjih in stavb, podjetnikih, naj pišejo na naslov: Maschinen-iabriks Ges. »UNION« in Wien, G. m. b. H. -WIEN IX. Postamt 71, Postfach 17.	7251

NRGR0BNICE
Tretji premenjeni natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16'-, vezano Din 20'—.
Jugoslovanska l(r\jigarna Ljubljana
Kostanjeva drva za tanin
neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, ne-klana, kupuje stalno po ugodnih cenah ir takojšnjemu plačilu, eventuelno proti akreditivu
ERNEST MARINC, Celje, Zrinskega ul. 4.
Posredovalci dobe provizijo.
Potrtega srca naznanjamo v imenu svojem in svojcev tužno vest, da je včeraj ob 11 zvečer preminula blaga mati, babica in prababica, gospa
NEŽA BOH
v starosti 80 let. — Pogreb se bo vršil iz Dol na Polico v petek dopoldne.
Svete ma$e zadušnice se bodo brale na Polici in v Ljubljani.
Ljubljana, dne 21. oktobra 1926. Joško Kozlevčar,
uradnik »Mestne hranilnice«.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ceč.
izdajatelj; dr. Fr. Kulo*ecv
Urednik: Jasin Fr. KnaflUl