GR 263907 naša skupnost LETNIK V FEBRUAR 79 številka 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE l/ žsLvljmju človz-Itva 60 ko nam zastane, kosiak, ko nam nvi-6ti pAe.ne.ha j o deZovati Zn ko 6e nam nvti 6olza m moKe. utnnJjti. Lahko 6 e. tolažimo 6 6& tako toplimi besedami, pa vendaA 6l ne moremo povedati 6vojlh čustev. Zakaj, kada/ikoll 6e odpae ptiaznlna v človeštvu, kadarkoli Izgubimo nekaj velikega, je ta občutek enkraten In naše žalovanje neutolažljivo. 1/6ak človek je dragocen, v6ak je del na-6e družbe, edln6tven In enkraten, toda vAak ne zapušča za Aeboj tako globokih Aledov, ran, občutka nemoči In Aamote. Kako potem ne bi bili žaloAtnl, ko je nelz-proAna Amrt Iztrgala Iz naše družbe velikana a od- aJUAtsične. n.e.\)oluLCA.jti in pAalue., ko jz omahnila Aoka človzku, ki jz od 6vo j z Kanz mladosti liozJL in dzlal za dzZavca, kmzta, intzZzktualca, 6 cilj zrn, da bi Akupaj uAtvaAili dAužbo kaizAi bi lahko sizkli 6Azčna cbiužba. S tzm plzmznitim ziljzm, občuikom za pfiavo pot, čzpAao vžaAih tzžavno jz tov. Kandzlj v najvzzji meAi pooAzbljal lik komunista in AzvolucionaAja v zgodovini nas z pantijz tzn mu tudi da/ioval Avojz živl jznjz do zadnjzga diha. [/sz kan. jz bilo ustva/ijznzga za našo dAuzbo pAzd vojno in po njzj, jz povzzano z dzlom, odAzkanjzm in zagAizzno pAonižljivostjo tov. KaAdzlja. Pol stolztja ustvaAjznzga dzta posvzčznzga tzmzljzm naszga samoupAavnzga sociaiisti-čnzga sistzma, bAatstvu in znotnosti naših naAodov in naAodnosti, jz postalo vszbina in način njzgovzga in našzga življznja, naŽAtovanja in Aazmišljanja. Samo tako si lahko Aazlagamo našo ugotovitzv: bil jz nznadomzstljiv. I/ tzm občutku pa ni nz poczni tolažbz nz lahkih odgovoAov. Tzmzljni kamzn našz samoupAavnz socialističnz uAzditvz jz dzlzgatski sistzm, zamiszl, da sz v odločanju angažiAa čim vzč dzlovnih ljudi in občanov. Lz tako bomo lahko čutili vsako spAzjuto odločitzv kot Svojo. Tudi ta sistzm jz Azzultat tzoAztičnzga in pAaktičnzga snovanja tovaniZa KaAdzlja v vszh SAZ-dinah: od fazdzAacijz, do KS in T02V. hljzgovi poslzdnji dzli Svobodno zdAuzzno delo in Smzai Aazvoja političnzga sistzma socialističnzga samoupAavljanja pa bosta šz dolgo smzAokaz na naši poti v samoupAavno socialistično dAužbo. Pisal ju jz, ko jz bil že bolan, vzndaA bolzčina ni mogla zmanjšati njzgovz odločnosti, vcljz in zavzztosti. Lahko bi odnzhal, sz umaknil, posvetil svoji bolzčini, vzndaA jz vztAajal. [/ztAajal do zadnjzga diha, čzpAav sz jz zavzdal, da iz tz-ga boja nz bo izszl kot zmagovalec. Še bolj jz hitzl, snoval in učil, kajti bil jz hzAoj do poslednjega tAznutka. TApka in boleča Azsnica nas jz stAnila povsod, v TOZV, šolah, KS. StAnila nas jz v povoAko, v katzAi čutimo vsi globoko in izviano bolečino. N z bo pojenjala, kajti pAzvzlika jz pAaznina, blažili pa si jo bomo z doslednem izpolnjevanjem njegovih zamisli. SKUPNA ŽALNA SEJA V počastitev spomina na tov. Edvarda Kardelja, velikana naše revolucije, doslednega borca za pravice delavcev in vseh delovnih ljudi, velikega misleca -ideologa marksističnega nauka ter tvorca in utemeljitelja demokratičnega samoupravnega socializma, državnika in humanista, člana Predsedstva SFRJ in člana Predsedstva CK ZKJ, je bila 12. februarja 1979 na Grosupljem skupna žalna seja zborov skupščine občine, vodstev občinskihdružbenopolitičnih organizacij ter delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Žalno sejo je vodil tov. Jože Nered, predsednik Občinske konference SZDL. 0 liku tov. Kardelja, njegovi revolucionarni življenjski poti ter njegovem prispevku pri izgrajevanju naše samoupravne socialistične družbe, pa je spregovoril tov. Janez Lesjak, predsednik skupščine občine. Z žalne seje so bile v imenu vseh delovnih ljudi in občanov občine Grosuplje poslane soialne brzojavke tov. Pepci Kardelj, Centralnemu komiteju ZKJ in Centralnemu komiteju ZKS. SPONTANI IZRAZI ŽALOSTI Tudi med delovnimi ljudmi in občani nase občine je boleče odjeknila žalostna vestj da je 10. februarja 1979 v Ljubljani preminil član Predsedstva SFRJ in član Predsedstva CK ZKJ ter arhitekt naše današnje samoupravne socialistične družbe tov. Edvard Kardelj. Zastave na pročeljih delovnih organizacij3 šol in drugih javnih zgradb so zdrknile na pol droga. Delavci so za trenutek odložili delo, se zbrali na zborih delavcev in na žalnih sejah samoupravnih organov ter spontano in dostojanstveno počastili spomin na velikega revolucionarja in državnika. Enako se je dogajalo tudi v krajevnih skupnostih. Tako v organizacijah združenega dela, kot v krajevnih skupnostih so imenovali delegacije za mimohod ob mrtvaškem odru ter udeležbo na pogrebni svečanosti, saj je bilo vsepreveč tistih, ki bi se radi poslednjikrat poslovili od velikega revolucionarja, ki je bil in ostaja tako blizu delavcu in preprostemu človeku. Namesto žalnih vencev so delovne organizacije in krajevne skupnosti sklenile ustrezne prispevke nakazati Onkološkemu inStitutu V Ljubljani. TOVARIŠ KARDELJ MED NAŠIMI OBČANI Tov. Edvajid KiVid^lj je. biZ tudi vetih ijubiteZj zborovskega. petja. Kot pokrovi-tetj l/I. Kulturnega tedna v Šentvidu pub Stični, se je leta 1975 udeZežil sklepne svečanosti v Šentvidu pri Stični. Veževna ploha je sicer za trenutek prekinila veličastno vzdušje, ni pa okrnila dobre volje tov. Kardelja, ko se je naenkrat znašel med krajani pod najbljižnjo streho. V Predstrugah pri Dobrepolju se je 4. julija 1978 zbralo vec desettisoS občanovj borcev pred 35 leti ustanovljenih legendarnih slovenskih partizanskih divizij, mladink in mladincev, brigadirjev z vseh mladinskih delovnih akcij, skoraj pettisoč rezervnih vojaških stareSin ter Številni prekaljeni revolucionarji in ugledni družbenopolitični delavci. Najuglednejši med gosti je bil prav gotovo tov. Edvard Kardelj. Ta množična in veličastna manifestacija je pomenila hkrati dom Kardeljem. tudi zadnje srečanje naSih občanov s tov. Edvar- V imenu delovnih ljudi in občanov naše občine so se, v častni straži ob mrtvaškem odru, od pokojnega tov. Edvarda Kardelja poslovili najvišji predstavniki občinske skupščine, njenega izvršnega sveta in občinskih družbenopolitičnih organizacij, med njimi Janez Lesjak, Janez Koščak, Franc Gruden, Jože Nered, Slavko Medved in Andrej Struna. BITI DELEGAT, POMENI ODLOČATI Vedno smo ljudje želeli, da bi lahko odločali v svojem imenu, da bi nam bila vsaka odločitev blizu in da bi jo lahko spoznali že v njenem nastajanju. Veliko truda, razmišljanj, trpljenja in odrekanja je bilo potrebno, da smo ustvarili sistem v katerem je slehernemu delovnemu človeku dana možnost ustvarjati srečo. Spomladi 1978 smo izvolili delegate in jim zaupali, da izvršujejo našo temeljno pravico - da odločajo, celo vprašali smo jih poprej, ali jih lahko izberemo. Izbrali smo tiste v katere smo verjeli. Celo s svojim podpisom so nam obljubili, da bo sleherna odločitev, ki jo bodo sprejeli izraz naših želja in potreb. Ko smo decembra lani podpisovali dopolnila k samoupravnim sporazumom SIS smo se pritoževali nad visokimi stopnjami. Radi se potožimo, da nimamo vpogleda v gospodarjenje s temi sredstvi. Kako naj bi ga imeli, ko pa se skupščine SIS neredko borijo s sklepčnostjo. Kako naj nas naši delegati informirajo, če na sejo ne pri dejo. Občinska skupnost socialnega skrbstva je v preteklem letu imela tri seje. Na nobeni ni bilo delegatov iz TOZD Prašičereja, Veterinarske postaje Krim, KS Šentvid Le na eni seji so bili delegati iz Trgovskega podjetja Tabor, DO Livar itd. Komaj nekaj mesecev je preteklo od volitev, pa smo pozabili na obljubo, ki smo jo dali delovnim ljudem. Biti delegat ni samo pravica, predvsem je to dolžnost in odgovornost do tistih, ki so nas izvolili, do naše preteklosti in do samega sebe. DELO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE V LETU 1978 Zbori skupščine občine so v obdobju (april-december) 1978 na 9. sejah ob ravnavali 90 zadev in sprejeli 83 sklepov, 23 odlokov, 39 priporočil, 5 družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter 1 stališče. Delo delegatov se ne kaže samo na sejah zborov, ampak se odraža v temeljnih delegacijah, pri proučevanju in obravnavanju gradiva, pripravijanju predlogov, pripomb in stališč, katere je treba oblikovati v bazi in šele nato prenesti na mesto odločanja - v zbore skupščine občine. Delegati zborov skupščine občine so v letu 1978 opravili odgovorno delo pri sprejemanju vsebinsko pomembnih odlokov ter reševanju družbeno gospodarskih in družbenopolitičnih nalog v občini. Delegati so večkrat opozarjali z delegatskimi vprašanji in predlogi še na odprta in nerešena vprašanja v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zbori skupščine občine so na svojih sejah dne 14.2.1979 sprejeli poročilo za leto 1979. PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ZA LETO 1979 Osnutek programa dela skupščine občine v letu 1.979 upošteva kot izhodišče resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1979, srednjeročni plan razvoja občine, potrebe, ki izhajajo iz iniciativ, interesov in objektivnih družbenih potreb delegatske baze, delovnih ljudi in občanov. Osnutek programa zajema tudi tiste naloge, ki niso bile opravljene v lanskem letu. Osnutek programa dela zborov skupščine občine je hkrati podlaga za sočasno in usklajeno programiranje dela samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in v temeljnih delegacijah, katerim bo s tem osnutkom precej olajšano opredeljevanje nalog in orientacija za njihovo delo v tem letu. Osnutek programa prav gotovo še ne zajema in ne upošteva vsega, čemur bi bilo potrebno v letošnjem letu posvetiti prvenstveno pozornost. Zato ga je potrebno v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in delovnih organizacijah presoditi in pretehtati in s tem omogočiti, da se vsi zainteresirani družbeni dejavniki v fazi njenega nastajanja izrečejo o vsebini, načinu in času svojega vključevanja v reševanje zadev. V razpravi o programu skupščine pa naj nas vodi misel, da ga ne smemo preveč širiti na račun vsebinske učinkovitosti delovanja celotnega delegatskega sistema. Zbori skupščine občine so osnutek programa sprejeli in ga dali v javno razpravo do 10.3.1979. OSNUTEK PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 1979 JE V JAVNI RAZPRAVI Skupščina občine je 14.2.1979 sprejela osnutek proračuna občine za leto 1979 in ga dala v javno razpravo. 0 predlogu proračuna bo sklepala predvidoma 28. marca 1979. Osnutek bilance prihodkov proračuna predvideva za 1979. leto 45,356.000 din, ali za 20 % več kot so znašali skupni prihodki v letu 1978. Odhodki so predvideni v isti višini in so za 24 % višji od lanskoletnih, ob nespremenjenih stopnjah davkov. Kljub povečanju proračunskih sredstev pa še niso zagotovljena sredstva za blagovne rezerve, za gradnjo družbenega centra in še za druge pomembne zahtevke. Zato naj koristniki proračunskih sredstev ponovno proučijo svoje zahtevke in jih znižajo na račun racionalizacije in varčevanja ter jih uskladijo z določili resolucije. DELOVNA ORGANIZACIJA "VETERINARSKI ZAVOD KRIM" GROSUPLJE Skupščina občine je 14.2.1979 sprejela samoupravni sporazum o ustanovitvi organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena "VETERINARSKI ZAVOD KRIM" Grosuplje. Vsi delavci veterinarskih postaj: Grosuplje, Cerknica, Ribnica in Vrhnika, so se na referendumih v novembru in decembru 1978 soglasno odločili za združevanje dela in sredstev v novi delovni organizaciji. Dosedanja razdrobljena organizacija veterinarske službe ni mogla biti u-činkovita in uspešna pri izvajanju uslug in ukrepov za varstvo živali pred kužnimi boleznimi. Nova delovna organizacija bo imela večje možnosti kadrovsko prilagajati veterinarsko službo potrebam in zahtevam uporabnikov, specializacijo dela ter ustre znejše koriščenje sredstev za delo in opremo. Sedež delovne organizacije bo v Grosupljem. Prostorski, kadrovski in materialni pogoji so zagotovljeni. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO NA SEJAH DNE 14,2,1979 TUDI SPREJELI: 1. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Grosuplj 2. Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta MRZLE NJIVE Gro-suplje 3. Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta JEROVA VAS Grosuplje 4. Odlok o spremembi območja deljene katastrske občine VINO IMENOVANJA Na sejah vseh zborov skupščine občine 14.2.1979 sta bila imenovana v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Grosuplje: - VALIČ Milan, varnostni inženir, Kovinastroj Grosuplje - MENCIN Marica, ekonomski tehnik, SDK Ljubljana, ekspozitura Grosuplje. Mencin Marica je bila imenovana tudi v centralni delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana. PRIHODNJA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE BO PREDVIDOMA 14, MARCA 1979 obravnavala: 1. Predlog dogovora o pristopu k izdelavi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja 2. Predlog odloka o obvezni pripravi dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja 3. Poročilo o družbenem varstvu borcev NOV 4. Predlog sprememb družbenega dogovora o občinskih priznavalninah za udeležence NOV 5. Predlog družbenega dogovora o združevanju Sredstev za programsko delovanje radia "Glas Ljubljane" 6. Predlog samoupravnega sporazuma o višini prispevkov za programsko delovanje radia "Glas Ljubljane" v letu 1979 7. Predlog dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 9. Predlogi odlokov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ŠE 0 DAVČNI DISCIPLINI OBČANOV Rok za vložitev napovedi za odmero davkov občanov je potekel 31. januarja 1979. Davčna uprava je pravočasno prejela 209 napovedi za davek od skupnega dohodka občanov, 251 napovedi za obveznosti iz osebnega dohodka od obrtne in druge gospodarske dejavnosti, 42 za obveznosti zasebnega dohodka od intelektualnih storitev, 132 za davek od dohodka od premoženja in 100 za davek od premoženja - posest gozda. Po roku je bilo vloženih 22 napovedi. Dokončno število zavezancev za napoved za davek od skupnega dohodka občanov pa bo znano po kontroli izplačanih osebnih dohodkov. Ugotovljeno je, da ni vložilo napovedi 30 zavezancev iz naslova obrtne in druge gospodarske dejavnosti, 68 zavezancev za davek na dohodke od premoženja ter 40 zavezancev za davek na posest gozda. Zamudniki bodo pozvani k vložitvi napovedi, vendar bodo zaradi zamude morali plačati ustrezno povečan davek, zaradi davčnega prekrška pa bodo kaznovani z denarno kaznijo od 500 do 1000 dinarjev. TRASA AVTOCESTE V ŠMARJU V krajevni skupnosti Šmarje, pa tudi v občini, že dalj časa potekajo razprave o trasi avtoceste. Medtem ko je trasa na delu Cikava - meja z občino Trebnje določena in nesporna, še vedno ni dokončno reieno vprašanje bodoče avtoceste na odseku Cikave. Na podlagi razprav in pripomb v krajevni skupnosti Šmarje je sedaj izdelana nova "P" varianta, ki bo predložena v obravnavo tudi zboru občanov KS Šmarje. Skupščina mesta Ljubljana je 1/2-1979 obravnavala osnutke ustreznih odlokov in pravilnik o avtocestnem sistemu in mestnih obvoznicah v ljubljanskem prostoru. Delegati so osnutke, z določenimi pripombami na potek trase na območju ljubljanskih občin, sprejeli. Ker pa del trase poteka po območju občine Grosuplje, je Skupščina mesta Ljubljane zaprosila tukajšnjo skupščino oz. njene organe, da gradivo obravnavajo in svoje pripombe posredujejo Zavodu za družbeni razvoj Ljubljana. PRIPRAVE ZA REKONSTRUKCIJO MAGISTRALNE CESTE Republiška skupnost za ceste namerava v letošnjem letu izdelati projekt za izvedbo rekonstrukcije magistralne ceste in sicer za pododsek Grosuplje - Višnja gora, trasa Polica. Glede na to, želi čimpreje pridobiti lokacijsko dovoljenje, ki ga izda Republiški sekretariat za urbanizem. Ker pa morajo biti lastniki nepremičnin predhodno obveščeni o nameravani gradnji, kar pa je obsežno delo, bo zaprošeno lokacijsko dovoljenje le za pododsek, katerega gradnja je prednostna. V teh dneh tečejo razgovori z lastniki nepremičnin, ki ležijo na območju predvidene nove trase. KAKO UREDITI REPUBLIŠKE CESTE V VEČJIH CENTRIH OBČINE Komunalna skupnost občine Grosuplje je pripravila delovno gradivo za razgovor o srednjeročnem programu ureditve republiških cest v naseljih Grosuplje, Šmarje-Sap in Ivančna gorica. Ta predlaga, da se sklene sporazum z Republiško skupnostjo za ceste o sofinanciranju prometnih površin v navedenih naseljih v razmerju 50 % Republiška skupnost za ceste in 50 % Komunalna skupnst občine ter prizadete krajevne skupnosti. Ureditev naj bi obsegala poleg cestišča tudi pločnike, javno razsvetljavo in cestno kanalizacijo. Sporazum naj bi bil sklenjen za obdobje 4 let. Ocena investicije za vsa tri naselja pa znaša okoli 4o,ooo.ooo din. V ta sporazum se predlaga vključitev tudi medobčinske ceste Grosuplje - Turjak, za katero naj bi Republiška skupnost za ceste prispevala 25 % sredstev. OTROCI - ŽRTVE PROMETA V letu 1978 je bilo na območju občine Grosuplje 18 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci; dve sta se končali s smrtnim izidom, 16 pa s telesnimi poškodbami. Spodbudno je, da med otroki ni bilo smrtnih žrtev. Le v 5 primerih je bil povzročitelj prometne nezgode otrok. Na poti v šolo ali domov so se ponesrečili 3 učenci. Vendar pa s prometno varnostjo naših otrok ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj je bilo 6 otrok hudo, 12 pa lažje ranjenih. Najpogosteje so bili otroci udeleženi v prometni nezgodi kot sopotniki v osebnem avtomobilu. Podatka, da je bilo v prometnih nezgodah udele- ženih 15 šolarjev in da je bil najpogostejši drugi udeleženec voznik avtomobila, nalagata veliko preventivnega dela z učenci in vozniki. V letošnjem mednarodnem letu otroka, bo občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še posebno skrb posvetil varnosti otrok v cestnem prometu. Pomembno delo pa bodo pri tem, ob pomoči mentorjev prometnih krožkov, prav gotovo opravili tudi otroci sami, kot pionirji-prometniki. PRIPRAVE ZA GRADNJO ČISTILNE NAPRAVE V IVANČNI GORICI V Ivančni gorici se je 15/1-1979 sestal gradbeni odbor za pripravo izgradnje čistilne naprave v Ivančni gorici. Na predlog predstavnika Hidroinženiringa Ljubljana so se odločili za vrsto čistilne naprave ter ugotovili, da bo gradnja po projektantskem predračunu stala 29,021.350 din. Zaradi farme prašičev v Stični, mesarije in livarne, bo morala imeti ta čistilna naprava večjo zmogljivost kot jo ima grosupeljska. Dogovorili so se, da bo projektant dopuščal gradnjo po fazah, s tem, da bo vsaka faza zaključena celota. ADAPTACIJA ČISTILNICE V LIVARJU SGP Grosuplje je ob koncu preteklega meseca začelo z adaptacijo čistilnice v IMP - 00 Livar Ivančna gorica. INVESTICIJA V KZ DOBREPOLJE Kmetijska zadruga Dobrepolje namerava letos začeti z gradnjo prostorov za odkup izdelkov domače obrti in za skladiščenje repro materiala. Prostori naj bi bili dograjeni prihodnje leto. Zgraditi nameravajo cca 220 m2 novih prostorov, stroški pa bodo znašali okoli 6,500.000 din. DRUŽBENI DOGOVOR 0 RAZVOJU SUHE KRAJINE V Žužemberku so 2/2-1979 podpisali družbeni dogovor o pospeševanju razvoja na manj razvitem območju Suhe krajine za obdobje 1976-1985 se nekateri udeleženci dogovora, med njimi tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Dogovora še vedno ni podpisala Ljubljanska banka. Sporočila pa je, da je dogovor ze v obravnavi pred samoupravnimi organi in da ga bo v kratkem podpisala. SREČANJE OB KULTURNEM PRAZNIKU Da bi dostojno proslavili slovenski kulturni praznik^ smo na osnovni Soli "Louis AdamiS" Grosuplje 8. februarja pripravili srečanje z naSimi ustvarjalci: Branko Jurca - pisateljico^ -Ančko Gošnik - Godec - ilustratorko in s Smiljanom Rozmanom - pisateljem. Več kot tisoč naSih učencev je napolnilo avlo in spremljalo programj v katerem so sodelovali mladi literati^ recitatorji, glasbeniki in pevci, da so gostom predstavili svoje delo in tekmovanje za Jurčičevo bralno značko. Zanjo se betoSnje Šolsko leto 587 tekmovalcev, ki pridno segajo po dobri knjigi, spoznavajo lepoto slovenske besede in kulturni zaklad. Sledil je viSek srečanja - povabljeni umetniki so zanimivo in prisrčno odgovarjali na Številna radovedna vpraSanja. Pred nami so zaživeli veseli in manj veseli dogodki iz njihovega življenja in dela, oživeli so junaki iz knjig. Spoznali smo vso veličino ustvarjanja in hkrati občudovali skromnost ljudi, ki jih spoStujemo. Mlade bralce je Se posebej razgibala s svojim pripovedovanjem tov. Branka Jurca. Prijetno srečanje je za vse kar prehitro minilo. Gostje so si nato ogledali v Šolski knjižnici Se razstavo svojih del in dajali avtograme. Tov. Ančka GoSnik - Godec je nekaterim srečnežem celo narisala drobno cvetko. Želimo, da bi se živi stiki s priljubljenimi ustvarjalci nadaljevali, da bi se vezi poglobile in okrepile, da bi naS mladi rod postajal duhovno bogatejši in Se srečnej Si ! Marija DolenSek vodja aktiva slavistov OŠ Louis Adamič Grosuplje PRIPRAVLJENI ZA AKCIJO Osnovne organizacije ZK v delovnih organizacijah in Krajevnih skupnostih so v zadnjem času sprejele v svoje vrste 32 novih članov. Na svečanosti v Grosupljem, kateri so prisostvovali tudi člani komiteja OK ZKS, predstavniki drugih) družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki skupščine občine in izvršnega sveta, jim je sekretar Komiteja OK ZKS Grosuplja tov. Gruden Franc podelil članske izkaznice. Prejeli pa so tudi rdeč nagelj in spominsko darilo. 0 liku komunista, njegovi vlogi in delu v naši samoupravni družbi, je spregovoril predsednik komisije za organiziranost in razvoj ter kadrovsko politiko pri Komiteju OK ZKS tov. Bogdan Korošec. Za kulturni program so poskrbeli učenci I. SPVB Toneta Tomšiča iz Dobrepolja z uspešno izvedbo recitala KOTAR MARJAN - GLAVNI UREDNIK "NAŠE SKUPNOSTI" Na lastno zeljo je predsedstvo občinske konference SZDL Grosuplje na seji 2.2.1979 razreSilo tov. Nered Jožeta dolžnosti glavnega urednika "NaSe skupnosti" ter za to funkcijo izvolilo tov. Kotar Marjan, sekretarja OK SZDL Grosuplje. Tov. Neredu se za skoraj 4-letno sodelovanje pri tem pionirskem delu zahvaljujemo, novemu glavnemu uredniku pa želimo uspeSno delo. DELOVNI ČAS EKSPOZITURE LJUBLJANSKE BANKE Delavci iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti na območju Grosupljega v veliki večini prejemajo osebne dohodke na tekoče račune ali na hranilne knjižice. Zato so vezani na usluge Ekspoziture Ljubljanske banke. Ta pa nima najbolj ustreznega delovnega časa. Zato so razumljive želje delavcev, da bi delovni čas bolj prilagodili potrebam delavcev. Banka bi morala biti odprta v popoldanskem času vsak dan, razen sobote, ko verjetno zadošča, da je odprta do 11. ure. Gotovino je možno sicer dvigniti s tekočih računov in hranilnih knjižic tudi na poštah, vendar pa pošte zaračunavajo usluge za vnovčitev čeka, razen tega pa je višina izplačila omejena. Koristno bi torej bilo, da bi Ekspozitura Ljubljanske banke v Grosupljem razmislila o delovnem času in ga bolj prilagodila željam in potrebam delavcev. PROGRAM KINEMATOGRAFOV MAREC od 1 . do 4. danski barvni film - sex komedija HOPLA V POSTELJI ameriški barvni film LOS KAZADORES - družbena drama od 8. do 1 1 . ameriški barvni film - melo drama LJUBEZENSKA PESEM ameriški barvni film - kriminalka ZA DESET DIAMANTOV od 15. do 18. ameriški barvni film - akcijska drama STRELNA ČRTA ameriški barvni film - grozljivka POTRES od 22. do 25. španski barvni film - glasbeni PRODAJA VIJOLIC ameriški barvni film - pustolovski KRALJIČINA OGRLICA od 29. do 31. hong-kong barvni film - karate ZADNJA IGRA SMRTI PREDSTAVE: Kino Grosuplje : četrtek ob 19 uri sobota ob 18 in 20 uri nedelja ob 16 uri Ki no Ivančna gorica : petek ob 19,30 uri nedelja ob 18,30 uri Kino Dobrepolje : petek ob 19,30 uri nedelja ob 15 in 19,30 uri V KS STARO APNO SO USTANOVILI KULTURNO DRUŠTVO V register društev, ki ga vodi oddelek za notranje zadeve, je bilo 14/2-1979 pod zaporedno št. 106 vpisano novoustanovljeno Kulturno društvo Škocjan, z območjem delovanja v KS Staro apno. KOLIKO NAS JE? Po še neobjavljenih podatkih oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje, je bilo koncem leta 1978 prijavljenih za stalno bivanje v občini 24.422 prebivalcev ali 224 več kot leto poprej. Za začasno bivanje so bili prijavljeni 504 prebivalci. Občino pa je obiskalo 7.937 gostov. Matična služba je v letu 1978 zabeležila 459 rojstev in 293 smrti. Zakonsko zvezo je sklenilo 248 občanov. SSSSSS8SSSSSSSSSSSSSSSS33SSSSSSSS3SSSSSSSSS8S38SSSSSSS8SSSSSSSSSS8SSSSSSSSSSSSSSSSSSS VSEM NAŠIM OBČANKAM - ŽENAM. MATERAM. DELAVKAM IN SAMOUPRAVLJALKAM ISKRENE ČESTITKE ZA 8. MAREG - NJIHOV PRAZNIK POPRAVKI V januarski številki "Naše skupnosti" 79 popravljamo nasled- nji vsebinski napaki : - Na strani 8, v sestavku Narodni dohodek v občini, se v 2. vrstici besedilo v oklepaju glasi (podatki so za leto 1977). - Na strani 9, se v sestavku "Zazidalni načrt za šolski center med Sti - Na strani 9, se v sestavku "Zazidalni načrt za šolski center med Ivančno gorico in Stično", v 7. vrstici, popravi datum in se pravilno glasi "... to je do 13. 2. 1979". naša skupnost OLASIkO SOCIALISTIČNI ZVIZI OlkOVNIOA LJUDSTVA OBČINI OROSUALJC Redakcija je bila zaključena 22. 2. 1979. IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK J02E NERED, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ERSTE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 00 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.