PoStarlna plačana. Štev. 11. V L!ubl|anif v petek dne 13. marca 1925. Leto VIIL Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova olica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 *aro6nlaa: Četrtletno Din 7-50, polletno Din IS*—, oololetno Din 30 -.- Pri delu za red in blagostanje Kakor sklepamo po mnogih z dežele nam poslanih dopisih, prihaja iztreznje* nje v mnoge volilce, ki so ob, volitvah zopet nasedli klerikalnim vabam in sle« parstvom, dasi so pred početkom volilne borbe trdno sklenili v sebi, da ne gredo več volit klerikalnih obljubarjev, ki so jih že tolikokrat prevarali. Stara navada je to pri Slovencih, da so silno lahko* verni in da se dado zlahka omamiti. Ni to niti zameriti preprostim ljudem, ako pomislimo, kakšnih sredstev so se po* »luževali klerikalni agitatorji. Zloraba prižnic in spovednic, grožnje s pek'om, pol »g tega vsakovrstne lepe obljube so morale oma* miti preprostega človeka, ako ga je vrhu tega klerikalni agitator še neprestano ob* delaval. Sedaj, ko ni več zlih duhov — kleri* kalnih agitatorjev, ki so neprestano tro* bili ljudem v uho, so "se ubogi omam* ljenci zopet zavedli in se mnogi od njih čudijo, kako je bilo sploh mogoče, da so vrgli kroglice v klerikalno skrinjico. Se* veda je za enkrat njihovo spoznanje pre« pozno. No, pa bi bil že ogromen napre* dek, ako bi vsaj odslej naprej obdržali glave pokoncu in nič več kloniti pred klerikalnimi navali. Ti zbujeni omamijenci vidijo sedaj, ko je Narodna skuščina začela zasedati, da je klerikalna stranka v Jugoslaviji od* igrala, da ne bo imela več nobene važ* nejše vloge in da je ob volitvah lagala, ko je po svojih agitatorjih azlagala lju* dem. da je spas Slovenije edino v izvo* litvi čim večjega števila klerikalnih po* slancev. Vsak, kdor zna le količkaj mi* sliti, spoznava sedaj, da je bilo tudi ob teh volitvah laž vse, kar so klerikalci go* Vorili v svrho privabljenja volilcev. Ena največjih njihovih volilnih laži fje bilo strašenje, da bo z zmago Narod* nega bloka v državi ogrožena vera. No, in zmagal je v državi Narodni blok, ki ima odločilno besedo, a vendar ne vi* dimo nikakega protiverskega postopa* nja. Tudi najbolj omejena farovška ku* harica vidi sedaj, da nihče nikjer ne ogroža in ne preganja vere. Ravno tako je bila laž, ko so klerikalci trdili, da bo s zmago Narodnega bloka ogroženo slo* venstvo kar je nadvse smoSno. Enake laži se bodo vedno bolj razkrmkavale, kolikor se še niso. To vse so rešena Vprašanja. Spraviti duhovščino na pravo pot, da ne bo zlorabljala vere v politične »vrhe, pa še ne, pomeni preganjanje Serkve. Red se mora napraviti povsod. No* va vlada bo gledala predvsem na to, da se po šestih letih praznega prerekanja začne enkrat z resnim delom in z uva* janjem reda vsepovsod. Prenehati mora versko in plemensko hujskanje ter va* ranje ljudstva z avtonomijo, federacijo ali pa z republiko. Posluževala se bo vlada vseh zakonitih sredstev, da ustavi razkrajanje in potlači v zatišje niračne duhove, ki so se po prevratu vedno huj* še šopirili, ker jim ni nihče stopil na prste. Obenem pripravlja nova vlada celo vrsto zakonov gospodarskega značaja. Izenačili se bodo davki, rešilo sc bo vpra« šanje kmetijskega in obrtniškega kredita. Vladna večina je tolika, da bo mogla brez večjih težav rešiti nujna gospodar* i ska vprašanja, kar je glavni pogoj za i blagostanje uradnika, kmeta, obrtnika in delavca. Opozicija skuša delo ovirati, ker bi rada, da bi se še nadaljevalo pre* rekanje za oslovsko senco, a se bo njeno prizadevanje razbilo ob neomajni večini radikalov in samostojnih demokratov, združenih v Narodnem bloku. Žalostni pojavi med slovenskim ljudstvom Te dni so se vršile v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu porotne raz* prave ki nam razkrinkujejo strašno po* sirovelost med našim ljudstvom. Primeri ki so se obravnavali pred porotnimi so* dišči, dokazujejo, da se je največ ubojev in umorov dogodilo v krajih, kjer je do* bila klerikalna stranka pri zadnjih vo* litvah največ glasov, kjer ima ta stranka absolutno premoč, kamor prihaja največ klerikalnih listov «Slovenca», «Domolju* ba», «Straže» ter «SIovenskega gospo* darja» in kamor napredno demokratsko časopisje še nima v večji meri dostopa. Kako je mogoče, da so se tako sirovi primeri ubojev in umorov, kakor so se obravnavali pri zadnjih porotnih razpra« vah, dogodili ravno v krajih, kjer du* hovščini ni treba varovati svojih ovčic pred tako zvanim «pogubnim» vplivom drugih strr-nk, kjer je ogromna večina ljudi v klerikalnem taboru in kjer ima duhovščina dovolj prilike posvečati vso skrb moralni vzgoji našega ljudstva v cerkvi in izven nje, ker se ji ni treba boriti proti «garjevim ovcam«, kakor govore s prižnic. Vzrok je ta, da polaga večina duš* nih pastirjev glavno važnost na to, da ohrani svoje ovčice v klerikalnem ta* boru. Glavni pogoj ie, da je človek pri* staš klerikalne stranke in v tem primeru se zatisne eno ali drugo oko. včasih pa tudi obe očesi, kakor velik je pač greh. V cerkvi ne čujc kristjan naukov o lju« bežni do bližnjega, ki je temeljni zakon katoliške vere, pač pa samo hujskanje proti neklerikalnim strankam. Tako se vzgajajo hinavci, ki mislijo, da so dovolj storili za ta in oni svet, ako volijo dr. Korošca, d* pa smejo delati vse, kar jim prija, četudi je proti vsem človeškim, na« ravnim in božjim postavam. Na ta način se vzgajata podivjanost in posirovelost, samo videz poštenosti, a v notranjosti velika gniloba. V danih tre* nutkih izbruhne ta posirovelost na dan hipno in rodi zle posledice, včasih pa so te posledice tudi sad dobro premišljenih načrtov pokvarjene duše. Tudi način politične vzgoje, ki jo nudi klerikalno časopisje, vpliva pogubo* nosno na moralo našega ljudstva. Obrekovanje, natolcevanje in laži o po« litičnih nasprotnikih, ki jih širi to časo* pisje vzbuja samo slepo sovraštvo in na* gone. ki ne ostanejo brez zlega vpliva na zasebno življenje posamezniVav. Ljudje mislijo, da je vse gola resnic.;, i .: jc na* tiskano v klerikalnih listih, ki jih pripo* ročajo politiku joči duhovniki, in se po tem tudi ravnajo, ne da bi vprašali za svet svojo lastno zdravo pamet. In še nekaj je, kar vpliva slabo na mo* ralno vzgojo naših ljudi. Klerikalno ča« sopisje neprestano goni svojo lajno o visoki stopnji slovenske kulture, ki da je najbolj razvita med vsemi Jugosloveni, To neprestano naglašanje naših dobrin in preziranje vsega dobrega pri ostalih naših jugoslovenskih bratih zbuja med našim preprostim ljudstvom mnenje, da res že vse znamo in vemo in da zato lahko delamo, kar hočemo. Reči moramo da se iz južne Srbije in Makedonije, ki ju klerikalni listi vedno slikajo kot naj« irjei , _ . , _ sti o primerih, da bi sin umoril lastnega ju k bolj zanemarjeni pokrajini, ne čujejo re* očeta in sestro, kakršen primer se je pred dnevi obravnaval pred nekim slovenskim porotnim sodiščem. Višek kulture ne obstoji samo v tem, če kdo pisati in čl* tati sna, pač p* ie treba tudi kulture srce venskega ljudstva dobila svoje najeast* j boste znali tudi ljudstvo voditi po poti ne jše ime. Vrnite se na pravo pot, da i poštenja in srčne kulture. Politični pregled V soboto so se v beograjski Narodni skupščini zbrali na sejo novoizvoljeni po * slanci, da pričnejo z zasedanjem in delo« vanjem v prid vsega troimenega naroda, ki jih je izvolil. Toda številne množice ljudstva, ki so se zbrale po galerijah, da prisostvujejo otvoritvi zasedanja, so že kar prvi dan mogle biti priča, da so opo« zicijonalci (klerikalci, radičevci, mohame« danci in davidovieevci) prišli v Narodno skupščino samo razgrajat, uganjat ne« slanosti in delat zgago. Davidovičevec Arsa Lazič, ki je kot najstarejši poslanec olvoril sejo, je zlorabil to častno funkcijo ter hotel skupščino odgoditi, dokler vlada ne izpusti zaprtega veleizdajalca Štefana Radiča in njegovih tovariše . To prvo zgagarstvo opozicije pa se je klavrno ponesrečilo, ker so po* slanci vladne večine (Narodnega bloka) takoj po odhodu Arse Laziča in ostale opozicije, postavili svojega starostnega predsednika in nato izvolili začasnega predsednika v osebi dr. Subotiča. Naslednja seja se vršila v nedelje, a so se je skesano zopet udeležili vsi opozicijonalci. Izvolil se je verifikacijski odbor, ki šteje 21 članov in mora na pod« Iagi volilnih spiskov v podrobnih razpra« vah pretresti vsak poedini mandat, ali je bil pravilno pridobljen. Pri volitvah v ve* rifikacijski odbor je vladna večina zmagala. Ona ima v verifikacijskem odboru 11 članov s predsednikom vred, opozicija pa 10. Zdaj verifikacijski odbor dnevno pro* učuje volitve v poedinih okrožjih. Čim konča svoje delo, se bodo seje Narodne skupščine nadaljevale. Ogromno rado« vednost vzbuja vprašanje, kaj bo z radičevskimi mandati, ker se v Beogradu trdovratno vzdržuje vest, da bodo razveljavljeni. Nedvomno je, da so po sebi neveljavni mandati Ra» diča in njegovih ožjih tovarišev, ki jih tišči peza zakona. Kajti za vsakega mo re biti jasno, da politični zločiaci in veleiz* dajalci ne morejo biti predstavniki ljud* stva v Narodni skupščini. Toda tudi ostali radičevski poslanci so enako izvo* Ijeni na istem veleizdajalskem programu, ki zahteva ustvaritev samostojne republi« ke s pomočjo fcoljševikov. Res je, da so radičevci zadnje čase podali nekake iz« jave, s katerimi priznavajo «monarhijo po angleškem vzorcu® — toda to so le prazne neobvezne besede, dočim njihov program ostane neizpremen jen. Zato bo torej treba radičevske mandate raz velja* viti in na Hrvatskem izvršiti nove vo* litve. Tudi našim klerikalnim poslancem bo verifikacijski odbor moral dobro pregle* dati obisti. V rokah že ima obširno pri* tožbo, s katero ie podrobno dokazano, da sta klerikalni listi na Štajerskem in na Kranjskem predčasno vloženi, v Ljubljani pa so klerikalci izvrševali take volilne lumparije, da bo verifikacijski odbor mogoče mo* ral cclo razpisati no/e volitve ali pa dr. Korošcu kratkomalo odbiti mandat.^ Stojimo torej pred važnimi dogodki, ki bodo še v marsičem preobrazili poli* tično sliko v naši državi. Opozicija je sil* 5n toliko moške razvitosti, da lahko člc« vek sam presodi, kaj je prav in kaj ni. To poveličevanje samega sebe jc zlo, ki Vpliva zlasti slabo na moralno manj trdne ljudi. Klerikalci bodo rekli, da skušajo s svejimi mladinskimi in orlovskimi orga« nizacijami po deželi vzgojiti boljši rod in da je mladina samo tam podivjana, kjer takih organizacij še ni. Pred dnevi so prihajali v mesta r&kruti z dežele, da odidejo k svojim četam na odslužitev vo-jaškega roka. Prav je, da fantje niso ža* Iostni, ko odhajajo z doma v službo kra=> Ija in domovine.-Težak je vojaški stan in prav je, da se fantje povescle zadnji tre* nutek, preden se poslove od domačih krajev. Veselega človeka imajo Bog in ljudje radi! Toda videli smo v mestih ne« katere rekrute, z orlovskimi znaki na suk« njičih, tako živinsko pijane, da se je vse zgražalo. Kleli in pridušali so se z obri* pelimi grli kakor kakšni Madžari ali Lahi, in ljudje so se začudeni vpraševali, kak« šna je vzgoja naše mladine v krajih, kjer imajo orlovske organizacije in kjer ima dr. Korošec največ pristašev. To so žalostni pojavi, ki morajo v vsakem pravem domoljubu zbujati skrb, kam bomo prijadrali Slovenci po potu. Ti žalostni pojavi med na-šim ljudstvom nam dokazujejo, da klerikalizem nc vpliva vzgojno na naše ljudstvo in da celo kvari njegove naravne dobre lastnosti, ker stremi z vsemi svojimi ustanovami in organizacijami samo za pridobivanjem političnih pristašev, nc pa za resnično notranjo umstveno in moralno vzgojo naših ljudi. Ali ne bi bilo bolje, da poštena duhov« ščina odločno vrže politiko iz cerkve in se sploh odreče javnim političnim nasto« pom ter začne z resno vzgojo ljudstva? Večje zasluge bi si pridobila s tem in bi v zgodovini razveja prosvetljenosti slo« Žrtev praznoveija Resnična dogodblca. - «Zlatih starih časov ni več!* Tako- je vzdlhni! Grecelj, šestdesetletni starec, za mizo ob kupu bankovcev, katere jc vnovič preste! in zravnal. Nato se je s hrbtom naslonil na zid in pogled mu je splaval čez zaklad proti zapečku, na katerem je dremala Mariča, njegova boljša polovica, samo dve leti mlajša od njega. «E, Mariča, zlatih starih časov ni več! Takrat je bilo življenje, danes ga ni... Za nekaj krajcarjev sem kupil njivo, par sto goldinarjev me je stala cela kmetija... Pa tudi zakladi so cveteli... Pod kamenitimi ploščami so se nahajali cekini, s streh so padale denarnice, po gozdih pa so tekali škratelji v rdečih kapicah in zeleni obleki ter so osrečevali zemljane...» »Nad slabimi časi tudi danes ne moreš tožiti,« je zakašljala Mariča. «Vola si prodal, fižol ima visoko ceno in pšenice lahko prodaš .»— boljše kakor nekdaj je zdaj na svetu.» «Je že res. Toda to, kar pridelamo. Je ©roSeno z znojem ter pridobljeno s trpljenjem. Včasih se ie brez truda kaj dosegla in tistih .časov nI več...» «Še so skriti zakladi ,y> SC je oglasil ob peči moiiček s prekanjenim obrazom in zvitimi očbli: «Koliko denarja je Še zakopanega — genarja, ki ga ne doseže človeška roka! Celo tukaj v bližini mi je znano mesto, kjer mora nedvomno ležati zaklad.* «Zakaj ga ne dvignete?« se je Grecelj po-norčeval. »Sirota ste in brez sredstev hodite okrog po naši okolici.* »Zato, ker nimam sredstev,« se je zagovarjal tuji mož. «Ne mislite, oče, da prenočujete navadnega siromaka, čigar namen je, biti drugim v nadlego. Moje veselje je koristiti drugemu, kar se mi je že mnogokrat posrečilo, ker imam bogate izkušnje. Mnogo sveta sem že prepotoval, ljudje me poznajo ter mi zaupajo.* Lahkovernemu starcu se Je mahoma iz-premenil obraz; zbudila se mu je želja po denarju. •'Zaklad sc torej nahaja v bližini?* se je zamislil, pogledovaje tujca in svojo ženo na peči, odkoder je nezaupno škilila na neznanca. «In mesto celo poznate, kjer leži zakopan?* cTako je, oče Grecelj,* mu je pritrdil. »Podzemeljski duhovi strogo čuvajo svoje bogastvo. Niso pa nam popolnoma nenaklonjeni, zakaj ob gotovih večerih ga tudi pokažejo zem-ljanorti v podobi majhnih luči, ki gorijo med enajsto in dvanajsto Uro. Kdor si zapo-nni kraj, kjer je gorela lučka ter -koplje v določenem času, temu se duhovi za trenutek umaknejo ter mu odstopijo zaklad. Za to pa so potrebna gotova sredstva, pravilno Izvajanje predpisov in različne priprave.^ «Kakšne priprave?* je hlastnil Grecelj. «Vse sem pripravljen storiti in tudi nekaj žrtvovati, če je treba. Vsaka stvar na svetu zahteva svoje plačilo, celo smrt ne pride zastonj.* «0 pripravah sedaj še ne bova govorila,* je menil neznanec. »Povem vam le, di zase ne bom ničesar zahteval. Iz hvaležnosti, ker me prenočujete, vam bom pomagal izslediti mesto, kjer leži zaklad. Še nocoj se bom podal na delo in če se mi posreči, bo že drugo noč v najinih rokah.* Tujec sc je dvigniL Prosil je za svečo ter za steklenico blagoslovljene vode; oboje je spravi! v vrečo ter je hotel oditi. «Ali bi smel iti z vami?* ga je poprosi! starec. «Morda vam ni poznana okolica, lahko zaidete na kako strmino ter se poškodujete. Naj vas pospremim.* «To ne gre. Predpisi zahtevajo, da naj hodim sam. Okolica mi sicer ni poznana, toda ako je človek previden, se mu ne more ničesar zgoditi. V nekaj urah sc bom povrni! — kakor se m! dozdeva — z važnim poročilom.* Grecelj Je pospravil bankovce v debela platneno vrečico, privzdignil je desko v kota pod mizo, kamor jo je položi!, ter Jo je skrbno pokril. Nato je odprl okno, pomole! je glavo skozi tesno odprtino, odkoder se je med drevjem videlo na grič. Križali sta ga na vrhu s vozni poti3 prihajajoči vsaka po svoji strani no pobita in grozi z odhodom iz parla* menta. To bi bilo sicer zelo žalostno, ker bi dokazalo popolno nemoč opozicije, toda deJo v Narodni skupščini bo šlo neovi« rano dalje, ker je vlada pripravljena in močna do* volj, da do kraja izvede svoj veliki de; lovni program, ki bo naši državi dal v vsakem oziru čvrste temelje. V naših zunanjepolitičnih odnošajih, ki spričo živahnih notranjih dogodkov sto« pajo v ozadje, bo precejšnje važnosti konferenca držav Male antante (Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumu« mje), ki se bo dne 23. marca vršila v Bu* karešti. Na njej bodo zunanji ministri teh treh držav sklepali o bodočih skup* nih političnih smernicah, osobito o od* nošajih napram Nemčiji in sovjetski Rusiji ter proti propagandi Habsburža* nov, ki se skušajo zopet vriniti na Ma* džarsko. V evropski politiki vzbuja največ po* zornosti Nemčija, kjer se bodo 29. marca vršile volitve novega državnega predsednika in so kandidatna nasprotstva že zdaj zelo ostra. Vsekakor bo izid teh volitev v marsičem odločilen za nadaljnji raz* voj evropske politike. Želeti je lc, da bi v Nemčiji zmagal trezen razum in da bi bil izvoljen zmeren mož, kakršen je bil pokojni Ebert, ne pa kak nadut pre* napetež, radi katerega bi se mogla vno< vič razmahniti furija nemira po vsej Evropi. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! * H- ..............................L.« I I. ■ iz doline v dolino. V živalmi domišljiji jc spremljal skrivnostnega tujca na ta čudoviti krai, kamor ga je že tolikokrat vleklo v nočnih urah. Vse pravljice, katere je kdaj slišal, so mu oživele v spominu in strahovi so mu plesali pred očmi. Mariča je še vedno sedela na zapečku, kimala je, molila in dremala. Svoje molitvice je znala na pamet; kjer je jenjala, ko jc zadremala, je natanko zopet začela, kadar ji je ušel iz roke leseni molek. Starka je triorala vsa nejevoljna ponj s peči, kar jo je trenutno razvedrilo, trajno pa se ji je nadležni spanec »i hotel umakniti ter ji ni odjenjal prej, dokler je ni izvabil v posteljo. Navihanemu tujcu je bila okolica dobro znana. Že dalje časa se je potikal po vaseh z umazanimi nameni, kako bi ga ociganil. Prenočeval je že v mnogih hišah, kjer pa Vzlic svoji zgovornosti ni mogel izvesti svo jega načrta. Končno se je oglasil pri Greceljti, ki ga je našel pri kupu bankovcev, kar mu je dalo novega poguma. Spoznal je njegovo praznoverje in zažarelo mu je upanje, da se mu bo tukaj obnesel poizkus. S takimi nepoštenimi mislimi je stopal tisto uoč po griču proti križpotju, kjer je sedel na kamen pod lipo, rastočo ob poti. Oddahniti se ie hotel v svojem peklenskem načrtu ter- se pripraviti za vražje delo. Prižgal je svečo, katero je postavil med deblo in kamen, nato Dopisi Kranjska: JEŽICA. Po mnogih letih sem zopet obiskal priljubljeno mi Posavje, a sem našel tako razorane strankarske razmere, da me je zabolelo v sree. Osebna nasprotstva silno škodujejo naši napredni stvari. Ko sem zahajal pred 15 leti na Ježico, je bila rodbina gostilne fRuski car» (Cunder) tako rekoč edina, ki je neustrašeno dvigala napredni prapor. Pokojni Ludovik Cunder se ni nikoli strašil javno nastopati kot uaprednjak, ustvarjal in podpiral je vsako napredno stvar, dasi mu je to pri obrtu očitno škodovalo. Duhovščina je njegovo gostilno javno bojkotirala. Po njegovi prerani smrti vodi gostilno njegova vdova, ki tudi ni nikdar klonila pred nasprotnim terorjem ter vzgojila svoje otroke v odločno naprednem duhu. V njeni hiši so imele zavetje vse napredne organizacije brezplačno, dočim druge gostilne niso marale tega storiti niti za plačilo. Nedavno pa sem čital v naprednem časopisu popolnoma neupravičen in neutemeljen napad na to zgodovinsko hišo, čemur so se nasprotniki seve škodoželjno smejali. Umevno je, da je lastnica radi tolike nehva-ležnosti v prvem razburjenju izvajala posledice, kar pa se bo dalo v seka k o še izravnati. V interesu napredne stvari prosim vse prizadete, da izravnajo osebne stvari. — A. K. GORNJI LOGATEC. Za stalno učiteljico a stalnim učnim mestom na naši ljudski šoli Je imenovana g. Malka Piinčuhova, načelnica našega Sokola. Iskreno čestitamo! — Premeščen je od nas v Železnike carinik g. Ivan Tcvž. Težko ga bomo pogrešali, ker je kljub strogosti v uradu šol prebivalstvu po možnosti na roko i a ljudi ni namonoma sekiral, kakor so to tako rado dogaja. — Vrl Sokol iu Orjunaš Franc Marinko jc odšel k vojakom, in sicer v Beograu h kraljevi gardi. Imel jo. lop poslovilen večer, na katerem smo slišali par krepkih govorov i« list bratov, ki^ doslej še niso nastopali kot go- je izpraznil steklenico, izbil ji je dno ter jo je poveznil na luč. «Nocoi je kvaterna sreda,* je preudarjal Grecelj, sloneč na oknu. ribodnje čase mnogo gradiva. Fantičizpodgore. STARI TRG OB KOLPI. Slučajno nam j» prišel -v roke «Novi Domoljub«, ki je pa še bolj tolovajski kakor stari. Neki nesramn' dopisnik fnrodaja svoje budalosti v 7. štev. »Novega Domoljuba«, in sicer na tako neumen način, Ja skoro ni vredno odgovarjati Zato bomo le na kratko orisali »Domoljubove« poljanske dopisane in njegove backe. »Domoljubov« vel*, raodrijan razlaga svojim enakovrednim backora, kako je stara liberalna trdnjava Stari trg padla ,» klerikalne roke in ee zgraža nad nekom, ki je povedal samo golo resnico o kaplanu in Mi-hefitu, Sel, da je isti prodajal maslo po »Samoupravi« in drugih liberalnih časopisih; obenem prav neumno zavija, da ga naj še naprei pr> daja, da si bo kaj zaslužil, ker od Žerjav? in Zuputiča itak nima ničesar pričakovati, ko sta dosegla tak polom v Poljanah. Kakor da H g. dr. Žerjav kandidiral v Poljanah in tam propadel! Dotični klerikalni bacek naj nikar ne skrbi za druge in naj si lepo za uho zapiše, da bo vedel, da nam je in bo g. dr. Žerjav da) kot vsi tigri skupaj in še kaplan ter propali »antestnik Mihelič po vrhu. S tisto svojo zmago, ki jo je odnesel v Poljanah, se naj g. Miheli* nikar ne tolaži, saj sam ve, da jo je krvavo zaslužil, kajti zbrusil je nešteto podplatov ter si razdrt kolo, konje in vozove. Sicer pa zmaga nI tako »sijajna«, 151 glasov proti 250 glaso v on dragih strank ni baS sijajno. Na zelo n-s-•ramen način se dopisu nček zaletava ▼ napredne učitelje, češ, da zavajajo mladino v brezver- kakor hitro se bo drugič stemnilo in Se tisto noč jo bo popihat daleč v Široki svet. Drugo jutro na vse zgodaj je bil Grecslj le pri oknu ob palici, ki je resnično kazala pod lipo na vaški grič. Kmalu je prišel tudi tujec s kozolca, otrkal si je obleko ter je sedel na klop. •Treba bo začeti,« je priče! navidezno zamišljen. »Nocoj ob enajstih pojdeva na grič, kjer bova dvignila zaklad. Nihče pa ne sme ka| vedeti o najinem početju tako dolgo, dokler ae pride podzemeljsko bogastvo v najino (Mast Ena sama nepremišljena beseda nama lahko vse pokvari, česar bi nikdar več ne »oda popraviti.* •Povejte torej, kaj mi je storiti in kako naj se zadržim.« •Najprej vam prepovem govoriti s kakim Človekom o tem, kar bova izvršila.« •Prisegam!« je Grecelj dvignil desnico. •JKotea! bom!« •Potem morate res svoj denar zložiti v kako posodo, ki naj stoji na mizi med gorečima svečama v času, ko bova kopala za'c!ad. Cim več denarja bo na mizi, tem bogatejše uspehe bova imela. Z mize vam ne bo ničesar Izginilo; vaša žena zvečer itak dalje časa bde; njo lahko seznaniva z najinim opravilom, seveda mora tudi ona vso stvar ohraniti zase.* •Tudi to se bo zgodilo. Mariča res dremlje iMp ▼ noč na zapečku, lahko pa gre počivat, stvo In da so pod njihovim vodstvom fantje razgrajali po Starem trgu in se veselili zmago Narodnega bloka. Dotični nesramnež daje na ta način gg. učiteljem pohvalo za njihovo izredno požrtvovalnost in trud. Ni čudno potem, da jo bilo učno mesto v Zagradcu že tri mesec" prazno. Dalje poroča dopisun, da se je našlo nekaj »fantov poštenjakov« v Predgradu, ki oO šli v Stari trg pet »Hej Slovenci« (po način i »Domoljuba« bi se reklo razgrajat). Ne ve pa poročati, da je tem »fantom poštenjakom« nekdo, ki je dobro znan, saj se eelo na zvonov; podpisuje, plačal za »korajžo« 24 litrov vina in se imajo ti »fantje poštenjaki« zahvaliti le preudarnosti naprednih, da so odnesli zdravo koži' iz Starega trga. Le tako naprej, naš mali do-pisunček »Domoljubov«, pa se nikar ne skrivaj za hrbet drugih; masla imaš na glavi še preveč, pazi, kako si ga boš obvaroval, zakaj zdaj prihaja pomlad in takrat se maslo rado tudi v senci topi. DOLNJI LOGATEC Prosvetni odsek dolnj*-logaškeg? Sokol." prireja zanimiv? predavanja. V soboto 7. t. m. nam je predaval g. dr. Kušč-ir iz Kranja o pomenu Sokolstva. Predavanja sa je udeležilo 45 članov. Pričakovati je, da se bo sličnih poučnih sestankov v bodoče udeleževalo še večjo število članov in prijateljev našeg\ društva — v nedeljo t. ir> s« bo vršil letni olčni zbor Irajevne organizacijo JDS ob tr.ih popoldne v gostilni Kune v Dolnjem Logatca. Ton potom vabimo tudi vse prijatelje, da be občnega zbora zanesljivo udeleže. — V najkrajšem času nameravajo našo farno cerkev pr?-zidati in razširiti. Str^šfr' bi se morali kriti iz izkupička lesa. ki se b' prodal ir cerkvenega gozda, deloma pa tud? ir prispevkov, ki se bod i nabrali. Priporočamo našim ljudem, da k tem« potrebnemu delu po svojih močeh pripomorejo, to pa zato, ker je naša cerkev res božji hram, in to po zaslugi našega gospoda župnika, ki i* diŽi prave meje. DOLNJI T OGATEC. Tudi nam delavcem a-odpirajo oči. Siti smo že večnih obljub raznih socijalistienih in komunističnih organizacij, zato smo sklenili ustanoviti svojo stanovsko organi* zaeijo. V nedeljo 15. t. m. ob eni popoldne imv mo ustanovni občni zbor Samostojne strokovne delavske unije v gostilni »Soča«. Zavedni delavci, priključite se nam vsi; združeni bonu laže zahtevali svoje pravice. — Neki moj tovariš se pritožuje, da mn naš stari pismonoša ne dostavlja pošte redno na dom, tmeveč jo pušča enostavno drugje. Mislim, da je človek, ki je že star in onemogel, zaslužil pokoj. — Vrhniški mesarji prodajajo meso po 12 Din kilogram, pri nas pa Še danes stane kilogram mesa 21 do 22 Din. To občutimo posebno mi delavci pri majhni plači. Našim mesarjem povemo ▼ opozorilo, da je Vrhnika samo pičli dve uri od« daliena od Logatca. — Delavec. KOT OB KOLPI PRI STAREM TRGU. Nekaj vrstic iz našega pozabljenega Kota. Mi Kočani še vedno gojimo vodnega moža v svoji sredi. Ta vodni mož se trudi na vse načine, da bi zbral kosce polomljene in potopljene ladje «Eseles». Zato ga posetimo s prijazno nesmico ki se glasi: Pri Kolpi gode vodni mož: Dabun, dabun, dabun. Le godi, mene že ne boš privlekel v svoj tolmun. Je solnce zdaj še prelepo, Dabun, dabun, dabun. Kar sam ostani, vodni mož, in čuvaj svoj tolmun. Preblizu deklica je šla. Dabun, dabun, dabun. In, hcp, je hlastnil vodni moi in pahnil jo v tolmun. K očan. 6MARCA PRI KAMNIKU. Iz našega kraja se redkokdaj oglasimo v . To p« zato, ker potrpimo z domačimi neprilikamL Tokrat pa le moramo povedati, da nam ni po volji, da naš g. župnik seje sovraštvo rr.ed nas. G. župnik, opozarjamo Vas, da pustite to. Kristus je rekel: < Ljub i te se med seboj*» Uva/.ujte te lepe nauke in se nikar ne brigaj- zakaj naša okolica nima nepoštenih ljudi.* j •Rabila bova tudi motiko ir vrv, katero bova napela okrog določenega m^-ta. Ta vrv pa mora biti namočena v blagoslovljeno vodo; tako se ne bo nobena prikazen upala ovirati vaše delo. Ko boste stopili čez vrv ter pričeli kopati, tedaj se ne smete ozirati niti n? desn t niti na levo Ako bi var kaka prikazen nagovorila, ji ne dajte odgovora, celo kašljati ali vzdihniti vam prepovem. Kadar pridstf do zaklada, ki se bo najbrž nahajal v kaki posedi, ji naredite z desnim palcem na dno tri kriSc ter jo spoštljivo poljubite. Kakor hitro boste to storili, preide zaklad v vašo oblast. Nič pa naj vas ne moti, ako najdete *- posodi stekto al črepinje, zakaj ob prvem svitu jutra i.e zarje se bodo te spremenile v denar.« Starec ni mignil z očesom, tako napeto je poslušal navodilo, katerega se hoče nata.iki držati. Tujec mu ga je moral ponoviti, Mato pa se je odstranil z izgovorom, da gre po važnih opravkih. Šel je na grič, da pono /ro ogleda prostor, kjer je ponoči uprizoril pilno luč. Poiskal si je lonec ter ga napolnil s črepinjami in steklom, nato pa ga zakopal na griču pod lipo ob križpotju. Zadelal ga je s kamenjem in peskom ter pokril s travo in listjem. Mariča je pripravila zajutrk. Tujcu je bilo odkazano pri mizi prvo mesto poleg gospodarja, ki se mu je pohlevno odmaknil na ogeL Ves dan je bi! tujec pri Grecelju imeniten gosi, od jutra do večera je dišalo iz knhinie po izrednih zemeljskih dobrnah. Mariča se jih je upala komaj pokusiti, pa tudi možu ie bil odmerjen le majhen de!. Samo njun obo-ževanec je imel pravico do zvrhanih krožnikov in polnih kozarcev, dočim sta se hlapec in dekla moral zadovoljiti z navadnimi jedili Vrnu tegr ju je mučila silna radovednost, kdo da ie ta neznanec in zakaj mu tako imenitno strežejo, česar pa seveda nista mogla izvedetL Počasi so potekale Grecelju ure v pričakovanju onega velikega trenutka, ko bo ponoči med enajsto in dvanajsto uro dvignil motiko te- izkopa' zaklad. Samo dvakrat al? tri« krat bo udaril, pa bo 7adel ob posodo, polne zlata in srebra. In velika mora biti ta posoda, zato bo postavil na mizo vse svoje denarno premoženje. Zelo pobožno hoče poliubiti njena dno ter ga prekrižati z desnim palcem, vajenim križanja. Končno ie zatonilo solnce kvaternega četrtka in prijazne zvezde so zamigfjale na večernem nebu. Tako lepi in prijetni večeri sa pač redki v jesenskem času in Grecelj se ja hvaležno oziral proti nebu, prepričan, da ma nebo izkazuje posebne dobrote. Hlapec in dekla sta večerjala v veži. Go-spodinia jima je skuhala kaše ht kromnrra; r sobi pa se je mastil tujec s klobasami in kima pečenko ter jo zalival z domačim moštom* Jedel je z velika slast j« te za politiko, ki jo Vi jako slabo razumete. Pustile nas, žerjavovce, pri miru, ker od nastopanja proti nam ne boste imeli dobička. Oprimite se Kristusovih naukov ter jih zanesite med današnjo mladino, ki jih tako zelo potrebuje, posebno v Vaših vrstah. Ce boste to storili, potem bodite prepričani, da si bomo sopet prijatelji. — Tudi o našem Franeelnu moramo kaj povedati. Na dan volitev je od ranega jutra do poznega večera tekal okrog volilcev ter jih nagovarjal, naj gredo volat, ker da gre za vero. Nas, demokrate, naj tudi ta pusti lepo pri miru, če hoče imeti mir pred nami. Dalje smo radovedni, kod že kaj sedaj prodaja Matijev Janez klerikalno politiko. Hudomušni ljudje pravijo, da je bil po milosti božji izvoljen v odbor pri električni zadrugi. Naj bo kakor hoče, mi se glede tega ne bomo prerekali. Res je pa, da se ta klerikalni junak precej meša v politiko, dasi se nanjo razume, kakor zajec na boben. Sicer se mu pa prav lepo zahvaljujemo, da je tako pridno vodil na volišče ljudi, ki pa so, glej ga spaka, namesto prvo, spuščali kroglice v drugo skrinjico. Hudo mora biti sedaj možak jezen. Za danes naj zadostuje, pa še drugič kaj. — Zivio Narodni blok! PREL9KA. G. urednik, prosim malo prostora v naši priljubljeni «Domovini», da sporočimo nekaj novic iz naše solzne doline v prikrajku kranjske zemlje. Pri nas imamo več kamenja kakor zemlje in prave ceste nobene. Pred volitvami smo seveda na debelo gradili ceste in poti, zdaj pa je vse zaspalo z Nema-ničem vred. Zimo smo imeli lepo, spomlad pa je slaba. Pa vse to bi še prestali, če bi šlo le za nag, toda toliko ne moremo nikoli pridelati, da bi zadostili cerkvenim dajatvam, ki se neprestano terjaj > cd nas. Vsako nedeljo je kakšno darovanje, pa sadovi tega zbranega denarja se nikjer ne pokažejo. En vogal šole nam je že odgr.znil bivši predsednik šolskega »veta in je iz občine potegnil 64000 kron, ki •o šle skozi dolgo srajco. Tudi za cerkev smo Ko se je nalil in naložil, Je kazalec velike stenske ure pokazal deset. Zdaj je bilo treba Izprazniti mizo ter pripraviti denar. Mariča je prinesla sveče in veliko skledo, ki jo je njen možek napolnil do vrha. Oba sa bila omamljena od nepopisne sreče. Dolga vrv, namočena v blagoslovljeni vodi, se je sušila na peči; tujec mu jo je pomagal zravnati, obesil jo je na ramo, nakar sta se podala na usodni grič. Grecelj se je opiral na motiko, delal se je srčnega, na griču pa mu je vendar upadel pogum. Sto prikazni je videl v duhu pred seboj, ki so izpod kamenja in grmovja režale nanj. Pomiril se je šele, ko je stopil v krog blagosovljene vrvi, kjer se je zamislil v svoje delo. Začel je kopati. Motika se mu je zasajala .v korenine ter je škrtala ob kamenju, da so se vžigale iskre, ki so odskakovale in padale ea tla. Tujec se je umaknil za grmovje, odkoder je nekaj časa gledal sopihaiočega starca, iz-vršujočega njegovo naročilo. Po kratkem opazovanju pa jo je ubrisal v dolino proti vasi. Izbral si je najbližjo stransko pot ter se je »stavil ob Greceljevem oknu. Starka je sedela na zapečku, zopet Je dremala in molila rožni venec. Večkrat je pričela celo glasno smrčati ln tedai ji je odpadel mo-lek, ki je po raskavi peči zdrsnil na tla. Včasih . se ji je posrečilo, da ga je vjela Se med potjo, največkrat pa je morala poni k peči. Končno s* je naveličata napornega premikanja, od« pripravili nekaj apna in peska, pa Iz vsega ni nič. Cerkveni opravki pa so strašno dragi. Krst stane 25 Din, blagoslovljenje ženske 15 dinarjev, nekatere poroke 100 Din, spoved v bližnjo okolico 25 Din, družinski list 300 Din itd. Pogreb pa velja ravno enega konja, da se kar umirati bojimo, posebno še zato, ker nimamo konj, temveč le osličke. Toda, bolj ko mi plačujemo, večji ugled imajo duhovni gospodje. Posebno naš cerkveni in cestni odbor jim kar roke poljublja. Takšni smo pri nas. K LADJE. G. urednik, prosim še jaz za malo prostora v naši ljubljeni «Domovini>, da se malo pobahamo, kako se v naši lepi vasi «luštno> živi, da menda v vsej kranjski deželi ne tako. Novca imamo tako, da se lahko vozarimo proti Škofji Loki in se tam na sodniji težarimo, da je veselje. Že kakih sedem let traja ta imenitna navada Mi Kladenčani smo pač taki ljudje, da takoj tožimo, Čim nam kdo na dušo ne piha. Kar hajd, vprežemo konjiče (hvala Bogu, da jih še imamo zato) in se peljemo tožit v Školja Loko. Pa tudi naši fantje se ob nedeljskih vasovanjih dobro postavljajo, da sodnijskih opravkov ne zmanjka. Včasih tudi kar žandarji pridejo ponje in jih ženejo pod ključ, kakor jeseni pastir svojo čredo. Vse to je prav lepo, toda če dolgo še tako bo šlo, vseh Kladenčanov konec bo. DRAGA. Volitve so minule. Razočarani so ostali oni, ki so mislili, da jim bodo te volitve prinesle republiko. Poraženi so stisnili sedaj repe in vsak pravi, da je volil Narodni blok. Toda mi poznamo te potuhnjence in vemo, da so ostali v srcu še vedno oni stari sovražniki naše države ter da še vedno pričakujejo in upajo... Da, zmagal je Narodni blok, zmagala je volja večine našega jugoslovenskega naroda, ki zahteva skupnost in še tesneje udruže-nje našega troimenega naroda. Enakost, bratstvo '"n svoboda je parola Narodnega bloka, s katero je šel v časten boj in si na podlagi tega izvcjeval tudi častno zmago. To naj vpoštevajo sedaj tudi naši nasprotniki, med njimi po- ložila je molek ter je odlezla v posteljo. Tujec se je ozrl okrog sebe, lakar je spretno odprl okno, ki je bilo najbliže mize. Nato je oprezno segel po skledi, izpraznil jo je ter jo odkuril proi griču. Še enkrat je hotel videti Grecelja ter ga utrditi v upanju, da bo z bogatim uspehom poplačano njegovo delo. Starec je izkopal lonec, odčaral ga je s križi in poljubom, potrpežljivo Sakaje, da se bodo črepinje spremenile v denar. Sedel je na kamnu, tako da je gledal v lonec, katerega je nepremično opazoval. Rad bi se bil ozrl okrog sebe, zakaj vse v njem je vpilo po tujcu, da bi mu s kakim nasvetom priskočil na pomoč. Končno je zaslišal korake in mož se je ustavil pred umetnim krogom. Videl je Grecelja, verno sedečga pred loncem, čigar vsebina še vedno ni dobila drugačne oblike. Z dlanjo si je moral pokriti usta, da mu ni ušel glasen smeh. Ko se je nagledal smešnega prizora, je stopil čez vrv ter se je delal silno resnega ob Grecelju, čepečem na tleh. cCakam, da se bodo črepinje spremenile v denar,s mu je starec zaupno poše pilil. »Morda bi se dalo pospešiti...» •Bom poskusil, če se mi bo posrečilo.* — Tujec se je sklonil čez lonec, vanj je spustil skrivaj nekaj drobiža ter ga je zamešal med črepinje. Nato je dihnil v posodo, ki jo je po kratkem nerazumljivem mrmranju pokazal Grecelju, presenečenemu, ko je med Srepi-njaml in steklom zapazi! i rnl denar. ft sebno še Kočevarjl. Tudi pri nas v Dragi ao Nemci in nemškutarji voldi skoroda kompaktno republikanca Prepeluha. Nekaj pač jih je imel tudi naš g. župnik na «špagi* za Skulja. Vendar je Škulj v naši občini nazadoval; priboril si je borih 38 glaosv, tretjino od L 1923. Draga sama mu ni dala skoro nič, le Staro-kotarji in Travljani so mu ostali še zvesti. Tudi v Novem kotu se je dobila četvorica, ki je šla volit tega večnega obljubarja. Samostojni demokrati so napredovali za štiri glasove. Pripomniti pa moramo, da so naši ljudje vsi v tujini, medtem ko so ostali Kočevarji vsi doma, seveda po večini zato, da so šli volit in s tem ustanavljat republiko. Z zmago Narodnega bloka mora nastopiti tudi druga doha, doba dela in čiščenja. To naj vpoštevajo sedaj vsi rovarji in sovražniki države, ki so mislili, da se bomo mogoče še šest let prerekali in da bo vse dopustno. Naj ne mislijo, ako sedijo na občinskih stolcih, da imajo zato patent za rovarjenje. Saj se celo nam, preprostim kmetom, čudno zdi, kako more oblast trpeti na takih mestih, kakor so občinski odbor, krajni šolski svet in šola, osebe, ki javno kažejo sovraštvo napram dinastiji in državi. 2U2EMBERK. To nedeljo se je naš gospod s prižnice bridko pritoževal, da ga oblast v» preganjajo zaradi hujskanja v pridigah. Krivi da so baje tisti, ki hodijo k maši samo, da napišejo potem ovadbe na državna oblastva. Rekel je, da bodo ti ljudje prihodnjič dobili gorko zaušnice in da jih bodo krepke roke vrgle i« cerkve, ter je še pristavil: «Ovaduh no spada v nobeno pošteno družbo, najmanj pa v cerkev.® Vprašamo ga danes javno: «Kdo v naši fari p** je napisal ali dal napisati več ovadb kakor or» sam? Ali je pri nas še kakšna količkaj inteligentnejša oseba, katere on še ne bi bil ovadil? Naj torej1 izvaja on sam svojo besede, da no spada v cerkev, kajti dobro se jo obsodil. G led :* stenografiranja smo pa mi mnenja: Kdor pošteno govori, se mu ni treba bati, pa naj govor stokrat napišejo ali natisnejo. Presneto se go-i " '___ «Srebrnina'» je vzkliknil hi obraz se mu je pomladil za nekaj let. Pa kdaj bodo vsi ti drobci dobili, denarno obliko?« »Takrat, ko jih bo obsijala rujna zarja,* je lagal navihani slepar. «Se tri ure morate ostati na mestu — tako boste zadostili predpisom in zaklad bo vaš. «Potem bova delila,» je starček začutil hvaležnost, ki mu je sijala z oči in obraza. «Jaz ne vzamem ničesar,® je hinavsko odklonil tujec in se delal, kakor da bi hotel oditi. «Pa me ne mislite že zapustiti!® je vzdlhnil starec. «Počakal bom prvega svita, ako bi me slučajno še potrebovali,* ga je potolažil «Vle-gel se bom tja za grm, ko se prične daniti, me zbudite. Nato se bova seveda morala ločiti...» Jutro je pričelo dvigati nočne zavese. Vzhodno nebo je porumenelo, ptički na lipi so oživeli in biseri rosnih kapljic so se zasvetili po zelenih bilkah. Jutranji hlad je osvežil Grecelju dremotna lice; pogledal je v lonec, v katerem na njegovo veliko žalost ni bilo zaznati nikake fz» premembe. Samo nekaj srebrnega drobiža je našel med črepinjami, o zlatnini pa ni bila nikakega sledu. Zaupno se je dvignil ter je leze! »roti grmu, a prostor za njim je bil prazen, tnjsa ni bito nikjer. Pričel ga je klica«. Ko ni bilo odgovora, se je obrnil v. vzhajajočo sarjo • spod župnik r tem obsoja, ako se boji, da bi za njegove pridige »vedela oblastva. DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Od nas se že dalje časa ni nihče oglasil, daši imamo tudi tu mnogo novega. Ker v občinskem odboru ni bilo sporazuma in so hoteli klerikalci, čeprav so imeli samo en glas večine, neomejeno gospodariti, zlasti pa, ker se je dokazalo zelo čudno gospodarstvo z denarjem, je veliki župan občinski odbor razpustil. Za gerenta je bil imenovan bivši dolgoletni župan M. Mirtič. Te dni je gerent objavil novi proračun za leto 1925., ker je bil stari obenem z razpustom razveljavljen. En prepis starega in novi proračun je dal nabiti na občinsko pisarno, da bosta vidna vsakemu davkoplačevalcu. Ogledal sem si ju tudi jaz in vam tu važnejše točke poročam. Predvsem se je proračun močno znižal; namesto 42.000 Din je sedaj samo 29.000 Din. Znižali pa so samo take postavke, da občina ne bo na škodi. Na polovico in še več so znižali pIa<;o lupami, občinski babici, nagrado za uradna pota, za nekatere ubožce, ki prav malo stanejo, a »o imeli prej po 2500 Din v proračunu itd. Namesto primanjkljaja 2900 Din je sedaj prebitek 2400 Din. Pri tem je značilno, da so klo-rikalci vpisali ta primanjkljaj, v resnici jim pa pireostajalo toliko denarja, da so še 4500 Din naložili v hranilnico. Na ta način je gerent sedaj tudi naklade znižal. Namesto 250 odstotkov je na vino sedaj samo 180 odstotkov, na pivo in žganje pa nič, naklado na direktne davke pa je znižal na polovico; namesto 30 odstotkov je sedaj samo 15 odstotkov. Iz proračunov sem spoznal, da je sedanji sestavljen tako, da bo občina čisto lahko izhajala, davki pa bodo mnogo nižji. Prejšnji gospodarji so pa napravili velik proračun in velike davke, da bi jim ostalo mnogo denarja za druge nepotrebno stvari, o katerih pa prihodnjič kaj več. Gotovo Je, da smo vsi davkoplačevalci hvaležni sedanjemu gerentskerau svetu, ki skuša tako pravilno in pošteno urediti zavoženo občino. prošnjo, da naj mu ona vsebino njegovega lonca pretvori v čisto zlato. Prosil je zaman. Čim svetlejše je postajalo, tem grši se mu je zdel lonec in vse, kar je bilo v njem. Samo podtaknjeni drobiž ga je motil, da ni takoj spoznal sleparstva. Polagoma pa se je tudi njemu pričelo svi-tati, da je nasedel brezvestnemu potepuhu, ki ga je nesramno potegnil. S tresočo roko je pobral iz lonca drobiž, posodo je postavil v grmovje ter je hitel proti domu. «Mariča!» je zaklical ob pogledu na prazno Skledo. «Kje je denar ?» «V skledi, kamor si ga dejal« «V skledi ni ničesar,« je zakričal v strahu. «lii okno je odprto — nekdo ga je odnesel...» »Nihče drugi kakor tujec,» Je zastokala starka in segla pa molku. «0, sveta poma-galka.!» «Ali ne veš, da sva ob vse?» •Zahvali se tujcu in svoji lahkovernosti. Vse življenje že sanjariš o zakladih.« aZakaj nisi pazila?** » •Mislila nisem, da so tako hudobni ljudje na svetu. Mo2 je izgledal kakor največji poštenjak. » Mož se je naslonil na mizo ter je bridko zajokal, nato pa zabičal svoji ženi, naj molči, ker bi se sicer sosedje začeli norčevati iz njega. Iz bojazni pred sramoto mož niti ni naznanil sodišču sleparja. Tako je izkopala Mklad njegova praznovernost neznanemu jtawjM, - Zapisal Sotcštan. IRAKA PRI KRŠKEM. Na8e Orlice so 15. februarja priredile v društvenem prostoru nekako veselico z obilnim jelom in vsakovrstno prosto zabavo. V pripravah za to prireditev so se posebno odlikovale tiste, ki so ves predpust zaman čakale na možička. Lotile so se čarkljev, potic, pa celo tort, piškotov in drugih takih sladkih reči, ki so jih že par dni pred nedeljo začele znašati na Rako, kakor bi šle na božjo pot. Nosile so v jerbasih in cekarjih. Po popoldanskem krščanskem nauku je prišel zaželjeui čas prireditve. Vse lepotice Orlice so se zbrale tei so čakale na povabljence, ki so bili seveda sami Izbrani po njihovi volji in okusu, sam> višje in lepše glave izmed raških Orlov. Kaj s»< je nato vse vrstilo, ne utegnemo podrobneje popisati; ko pa je prireditev bila končana, je bilo opazovati razne zabavne prizore osobito na pohodu iz Rake do Smednika, NEMŠKA LOKA PRI KOČEVJU. Tudi mi se moramo oglasiti in oznaniti čitateljem . Naročnike, ki pridejo po pošto v župnišce, jo opetovano grdo nahrulil, zakaj da so naročeni na tak list, ki da je proti duhovnikom. Radi naročbe {Domovine* je imenovani v volilnem času napadel na ta način posestnika Fran~« Imperla iz Podgoriee, ko mu je izročal pošto; napadel ga je {5red drugimi ljudmi, ki so prišli po pošto. Mnogo številk lista naročniki sploh ne dobijo. Bilo bi dobro, da se ugotovi« kam izginejo in kje je krivda. Zlorabljanj« poštnega nabiralnika se gabi že vsemu prebivalstvu brez razlike stranke in je ljudstvo tudi radi drugih nepravilnosti, ki jih uganja župnik s poštnim nabiralnikom, skrajno nezadovoljno ter splošno želi, da nabiralnik iz župnišča izgine in se premesti drugam, kamor se ne bo nihče bal iti po pošto. Proti postopanju imenovanega župnika je bilo od piebivalstva že več pritožb na poštno direkcijo, a doslej še ni videti uspeha. TRBOVLJE-VODE. Pri nas v Trbovljah imamo vedno dovolj zabave; tudi v postnem času nam je ne zmanjka. Neki preostanek iz predpustnega časa, ko so pokopali pusta, se lahko še vsak dan vidi. To predstavo nam preskrbi naša za dušni in nedušni blagor svojih ovčic vneta duhovščina. Kdor hoče tudi v svetem postnem Času — v Času polenovke in polžev — videti v Trbovljah originalne maškare, naj ne zamudi priti do Društvenega doma. Tam so začel-' s pripravami za novo stavbo vseh pravovernih kristjanov — po prikritem mišljenju in skritem počenjanju tudi nekrist-janov. Tukaj vidite namreč neko čudno nečloveško stvarstvo v usnjenih gamašah, v beli kiklji, z odvihanimi kosmatimi rokami in « papirnato kapo na glavi. Kdor se sploh upa bliže, spozna našega nadorla kaplana g. G., ki kleplje opeko, vozi «šajtrgo», podira stare barake, se zaletava samozavestno sem in tja ter včasih zadene v kako sramežljivo sokleparico Marijino hčerko, kateri ta blagodejni sunek očividno dobro dene. Oh, kaj bi ne, ko so pa gospod tako postavni! Da pa boste vedeli, dragi prijatelji, za kaj gre. vam povem, da za same svete reči, s katerimi se rešuje dandanes naša v taki nevarnosti se nahajajoča sveta vera. Bog ne daj, da bi mislili kaj drugega. V novem domu bo namreč v prvi vrst' bogu-služna velika gostilna in pijančevalnica. kjer bodo govorili vsako nedeljo sam g. Kalan is Ljubljane, predsednik Svete vojske. Potem bo velik konzum, kjer bodo g. kaplan kot cober-komi* prodajali brhkim Marijinim dru?bsni-eam «pluzne* in cfirtahe*. Dalje bo v poslopju kino, kjer se bo vzgajala krščanska mladina v morali velemestnih nočnih špelunk. No, za kaj takega je res treba žrtvovati svoj prosti in neprosti čas. Stavbnemu odboru pa svetujemo, naj dfi v pročelje nove stavbe vzidati kip gospoda kaplana v gori omenjeni obleki s papirnato kapo vred v spodbudo poznim rodovom trboveljske doline, kako se rešuje sveta vera« Amen. Komunist ŠT. LENART NAD LAŠKIH. Prosimo uredništvo za malo prostora, da na kratko opišemo našega župnika; naj tudi čita tel ji «Domovine* zvedo, da bolj ljubi politiko kol pa Kristusov nauk. Ko so šle ženske po spo-vedne listke, jih je tako obdelaval, da so s«-; revice jokale. Zažugal jim je, da morajo v peč pometati, sicer da jim ne tM dobro se na Tem ne na onem svetu; v nadomestilo jim je naložil polne roke »Bogoljuba*. Grozil je tudi, da tistim možem, ki ne bodo dali kroglice v klerikalno skrinjo, prihodnjič ne bo več dal spovednega listka. No, pa naj bo tako I Naj pa ima župnik listke, mi pa volilne kroglice. Želeli bi pa le, da bi župnik tudi nas napredne može enkrat poklical v farovž, da mu razložimo, kateri list je najbolj umazan in lažniv. Tudi mi namreč včasih *a primerjavo prebiramo »Slovenskega Gospodarja* in »Lažiljuba*. Pri nas imamo tudi bralno društvo, to pa na prav lepem, prijetnem kraju, v samoti poleg velike smretne boste, kamor golobčki in golobičice radi gnezdit hodijo in se jezijo na lovce. Po lovcih udriha rad tudi g. župnik, toda samo po štirih. Petega pa zato izpregleda, ker je klerikalec !n včasih hodi za župnika z žakijem po fari. No, pa brez zamere; Vi, gospod župnik, po politiki, mi lovci pa po zajčkih in golobih. — Šentlenartski lovci. BREZNO NAD LAŠKIM. Dne 8. t m. se je tukaj ustanovila čitalnica. Letna članarina je 6 Din. Knjige so vedno na razpolago. Izvolil se je odbor, katerega predsednik je Bratomil Stokavnik, podpredsedn:k Matija Hodi, tajnik Vekoslav Povše, blagajnik Peter Kozole in knjižničar Josip Majer. KURETNO NAD LAŠKIM. Z zanimanjem sledimo političnim dogodkom tudi pri nas. Sli kmetje in delavci, ki so nas do sedaj neusmi Ijeno varali klerikalci, postajamo zavedni in »poznavamo protiljudsko politiko SLS. Res bolje bi bilo, da bi sedeli v narodni skupščini namesto 20 klerikalnih poslancev slamnati možje, bi vsaj ne škodovali toliko državi in ne bi so tako grdo norčevali iz svojih volilcev. Kmet SV. RUPERT NAD LAŠKIM. Napredna misel so pri nas krepko širi, čeprav klerikalci z največjo nesramnostjo nastopajo proti njej. Uvide-vamo, da nas kmete in delavce črni gospodje slabo zastopajo v Beogradu, nas ne poznajo, dobrote pa del6 svojim najbližjim. Predobro spoznavamo protikmetsko politiko SLS, zato bomo v bodoče pri oblastnih volitvah pošteno obračunali s klerikalci in pokazali bomo, d.i smo naklonjeni le Samostojni demokratski Stranki, ki je edino prava zaščitnica ljudstva. DEBRO PRI LAŠKEM. Oglasiti se moramo tudi mi molčeči Debrčani v cenjeni «Domovini» in opisati svoje stališče, četudi smo sami preprosti kmetje in delavci, vendar znamo pametno soditi o političnih strankah. Z ogorčenostjo obsojamo protiljudsko politiko dr. Koroščeve stianke in pomilujemo one, ki še trobljo v po gubonosni klerikalni rog. Res velika neumnost je voliti tako stranko, kakor je klerikalna, ki nikdar ničesar ne napravi za svoje volilce. ŠMARJE PRI JELŠAH. Citateljem »Domovine* že znani Bonifacij je zadel pravo struno, za kar mu čestitati. Le naj kar odkrito nastopa, pa naj bo zamera »gor' al' dol'*. Prav je tudi, da sta se Bonifacij in šile spomnila na maškarado pri H., ki je znani »oberhotel*, v katerem veljajo stroga klerikalna načela. Ce pa teh nimaš, si sploh ne upaš v njega, ker si tako rekoč brezverec. V tem hotelu — bodi mimogrede tiho povedano, da se ne. izve — *e zbirajo Često stari avstrofili in podobni elementi. Nadalje te pozdravijo, ko vstopii v iccberhoteb, takoj raz stene »Slovenski gospodar', njegova teta »Straža* ter pri odhodu za .vrati še brezpomembni »Kmetijski list*. Drugega časopisja za enkrat tu ni opaziti; Kjer pa Ste marajo našega časopisja, tam ne marajo tudi našega denarja, kar je samo po sebi umevno. Tudi to si je treba zapomniti. Svoji k svojimi To geslo je veljalo vedno, veljati mora tudi danes. Omenjeni hotel je vsakokrat za časa volitev pravi »teater* zagrizenih agitatorjev Stranke Ljudskih Sleparjev. H koncu pa še opozorilo vsem tistim, ki še hodijo v »oberhotel*, ki niso Orli, Marijini družbeniki ali kaj podobnega; pazite, da vas n^ pomečejo ven. Ob priložnosti še kaj tajnih dogodbic iz tega »oberhotela*. ŠMARJE PRI JELŠAH. Dragi gaspoud! Dans vzemem peglezen v rouke in bom pe-glou. Peglou bm taku perilu, k je že umazanu. Privošču s bm Anderluha, ko ga je mela že vsoka politiš stranka, zdej ga pa ma gaspoud farovžfeltvohtar. Ta korej&k je lezu ku kača iz stranke u stranko, zdej je obstou na gnoje in ne moure ankamer. Biu je pousot, samo še pod šnelcugam ne. Šnelcug pa bo pršou in mašinfirar bo Ribizel, a hajcar pa Jošt, ko je že Čarn. Na štancioni pa bou za šiberja Tur-kec, ko se mu šibijo že zdej movžgani. Jenu taku bu cvet Šmarja na cuge in pot cugam. Anderluha pa bu cug zmečkou. Jeno taku bu usaj tam trava dobru rasla. Kakšen kozu al pa tele bu melu kej nuca od tiga, ku zdej nima nubeden od njega prav nič. — Mevža. ŠMARJE PRI JELŠAH. Pred dnevi je kaplan s Sladke gore uvajal šmarčane v tajinstve-nosti življenja farovske kuharice in sladkogor-skega župnika. Koliko je resnice na tem, ne vemo. Njegov župnik je razglasil kaplana za blaznega in sedaj sedi ubožec v blaznici. Tudi mi Šmarčani bi rabili kakšnega blaznika, ki bi malo podrezal v farovž in kaplanijo. Mogoče nam ustreže mali Jošt. Ni vse zlato, kar se sveti. — MeŽnarica. ŠMARJE PRI JELŠAH. Vsi vemo, kako smo trpeli v vojni, zlasti zadnja leta vojne. Mi, bivši vojaki, smo stradali, da se nam je videlo slozi hrbet. Koliko materinih oči se je porosilo v žalosti, ko ni bilo hrane niti za deco. Upadla lica so jasno pričala o pomanjkanju. Tako se je godilo nam. N. pr. g. Amand pa je imel vsegi v izobilju. On je med vojno zredil tako debele svinje, da jih je dal fotografirati v spomin lastnega in skrbnega gospodarstva. OPLOTNICA. Tukajšnja krajevna organizacija demokratske stranke je imela 7. t. m. svoj redni občni zbor, ki je uspel prav lepo. V novi odbor so bili izvoljeni: Petelinšek Franc st. u predsednika. Strnad Anton za podpredsednika, Brglez Franc za tajnika, Petelinšek Franc ml. za blagajnika, Stopar Jožef in Medved Franc tu odbornika. SLADKI VRH PRI SELNICI OB MURI. Volitve so pri nas potekle precej mirno; bile bi skoro dolgočasne, da ni g. kaplan skrbel za zabavo. G. kaplan je pač čisto »fest* fant in včasih dobro zapleše, toda volilni lokal, žal, ni primeren prostor ža njegove zabave. Ko je zvečer volilna komisija zaključila posel in poslala kurirja na bližnjo telefonsko postajo, se je tudi g. kaplan podal za njim, da je doznal za Koroščevo zmago. Na tej poti se je g. kaplan tako utrudil, da je proti jutru presladko zaspal in ga je moral mežnar buditi, ker so prišli neki svatje. G. kaplan zdaj napoveduje nove volitve, ker da se te niso izvršile po pravici in je dr. Korošec še premalo dobil. Nam je vseeno, če se volitve tudi ponovijo, rečemo pa, da naj g. kaplan prihodnjič kar vsakemu čuvarju skrinjic pripelje po eno punčko, da ne bo nevoščljivosti. Za danes dovolj, pa prihodnjič več, saj naša torba ni nikoli prazna. — Opazovale«, pouk SETEV TRAVNE MEŠANICE. Ce hočeš napraviti nov travnik, potem storiš najbolje, da ga zaseješ s pripravno mešanico trav in detelj. Le na ta način pridemo najprej do dobre travniške ruše. Danes se dobe v kupčiji vsa potrebna travna in detdjna semena. Samo gledati je, da so semena zanesljivo dobra, da so pristna, dobro kaljiva in čista. Na to j« opozarjati zaradi tega, ker se dobe tudi semena, ki jim manjka potrebne kaljivosti in čistoto. Setev travne mešanice mora biti dosti gosta. Za 1 ha (deset mernikov posetve) je treba 54 do 60 kg travnega in deteljnega semena. Izmed trav, ki. jih sejemo v ta namen, so važne zlasti te-le: zlati oves, francoska pahorka, mačji rep, pasja trava, lisičji rep, travniški bilnica, travniška latovka, pasji rep, šopulja, medna trava, angleška ljuljka. Izmed detelj pa: domača detelja, švedska detelja, bela detelja, hmeljna lucerna. Koliko je ene in druge trave in detelje sejati, vse to se ravna po tem, kakšna je zemlja, kakšna je lega in koliko časa naj trpi travnik, kajti vsaka trava ima glede tega svojo posebne zahteve in lastnosti. Kdor želi dobiti primerno mešanico, naj se obrne na Kmetijsko družbo (strokovni oddelek) in naj pove vse potrebno glede zemlje, lege, velikosti prostora in namena posetve (stalen travnik, menjalni travnik). Na noben način pa ne kaže puščati za travnik kako staro deteljišče. Taki prostori dajejo prav slabe košnje in je treba mnogo let in pridnega dela in gnojenja, da se ruša popravi in obnovi. Po starih deteljiščih raste vse preveč plevela in malovrednih zelišč, ki rastejo po tleh in branijo dobrim travam do razvoja. Ravno tako je napačno, če pustimo zemljo, da se sama zaledini, n. pr. po kakem plevelnenu ovsu, brez vse naše pomoči, ali pa, če bi posejali tako njivo s senenim drobom (sempirjem), ki ga dobimo po naših senikih in drugih shrambah za seno. V vseh takih primerih dobimo veliko plevela na travnik, ki ga je težko zatreti in ki škoduje ruši v vsakem pogledu. Danes se priporoča edino ta pot, da zaseje-mo travnik z mešanico dobrih trav in detelj, če hočemo kaj dobrega doseči. Pa tudi ta setev se mora pravilno izvesti. Predvsem je potrebno, da sejemo to zmes med redko sejan oves, ki g* pokosimo, kakor hitro požene latje. Med zimsko pšenico ali rž ni sejati take mešanice, k<* nam pod zorečim žitom preveč oslabi, lahko p« tudi pogine. Travni setvi kot glavnemu pridelku, ki ima trajati leta in leta, jc dati v tem primeru vso prednost, in vrhu rastočo zaščito« rastlino je odstraniti, kakor hitro je nadaljnj« varstvo mladih rastlin nepotrebno. , POZOR PRED PEDICEM. Ker je lansko pomlad po hudi zimi nastopal pedic v ogromni množini in klestil trsje po vseh tistih vinogradih, kjer ga, več let zaporedoma niso sistematično obirali, je nedvomno pričakovati, da nastopi letos po izredno topli zimi ž« v večjih množinah in da bo napravil po naših vinogradih zelo občutno škodo. Že v toplih dnevih februarja so ljudje naši i pri režnji trsja dosti gosenic — dokaz, da s* čisto brez ikode prezimile. Če teh majhnih, k*»! maj centimeter dolgih in tenkih, sivih ali rjav>, sivih gosenic, kakor se pojavljajo ob časa rei-nje trsja, tako hud umski mraz, kakor je M| lansko zimo, v njihovih skrivališčih ni pomori^, je jasno, da letos »bog mraza ■£ aobeu perj giniia. Ne bom popisoval metulja pediea In gom-nice, ker sem prepričan, di», čo že ne metulja, vsaj gosenico vsi vinogradarjl v Posavju in na Dolenjskem dobro poznajo. Opisal sem pedica že pred desetimi leti v «Kmetovalcu* in dnevnem časopisju, opozarjajoč na pretečo nevarnost, in našel skraja malo ali nobenega upoštevanja, dokler se niso ljudje v svojo škodo prepričali, koliko napravi pedic škode. Iz svoje več kakor desetletne izkušnje navajam v korist vinogradarjem, da pedica najbolje in najuspešneje zatiramo le > obiranjem gosenic v začetku aprila, ko trsje poganja. Za ta posel je treba zelo dobrih in izvežbanih oči. V tem pogledu uživajo tukaj v Pišeeah nekatere ženske že pravi sloves, kajti tudi odraslo do 4 cm dolgo sivo ali rjavosivo, kakor priličen jabolčni cepič debelo gosenico, mirno počiva-jočo na trsu, ne najde vsakdo, četudi bo iz-glodane kakor z noževo konico povrtane oči kmalu opazil. Pri vsakoletnem obiranju s šolskimi otroci v poštev prideta samo 4. in 5. razred — opazujem, da so nekateri otroci, dečki kakor deklice, za ta posel vrlo sposobni, drugi manj, med njimi so tudi taki, ki nobene gosenice ne najdejo, češ, da jih ne vidijo. Prepričal sem se, da se pedic z večletnim sistematičnim obiranjem gosenic najbolj izdatuo uničuje. Tako hodim s šolskimi otroci v tri orale velik vinograd Pernaver že dokaj let pedica obirat. Ta vinograd ima namreč zavetuo jamasto južno lego in je pravcato gnezdo po-diea. Prva leta smo našli v njem v eni uro po 100 in še več gosenic. Mnogo jih pa nismo našli. Naslednja leta jih je bilo vedno manj. Lani smo pobirali 26. aprila in našli komaj 11 gosenic, tako da sem bil že prepričan, da je pcdica, vzela huda zima. Ali ni bilo tako, ker je po drugih vinogradih, kjer ga nihče ne obira, nastopil ba§ tudi lani v ogromni množini. Pripomnim tukaj, da trsje napadajo poleg pedica tudi debele rjave gole gosenice sovke. ki se čez dan skrijejo v zemljo, da' jih redkokdaj zalotiš na trsu; potem neke rjave kosmat*, ki čez dan čepe na trsu. Ampak teh je glede ua množino pedicev prav malo. Pedic najrajši napada vinograde z južno za-,/etno lego, manj one z napeto južnovzhod-gradi in oni, ki leže v bližini hosL Najbrž obiskujejo te vinograde v večji meri ptice, posebno senice, ki si v bolj odprte vinograde zaradi Bkobca in drugih ujed ne upajo. Obešanje primernih valilnic za senice pri vinogradih toplo Priporočam. Baš sedaj je pravi čas za to. Vinogradarji v Posavju in na Dolenjskem, poprimite se letos sistematično in temeljito Uničevanja, pedica, ki bo gotovo nastopil v ogromni množini, da se obvarujete občutne Škode. Jakob Medved, Pišece. Gospodarstvo 1 TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene žitu v Ameriki so v zadnjem {asu zopet padle. To vpliva tudi na razvoj cen t EvropL Na Dunaju, kamor se Izvozi precej naše pšenice, je zaradi pričakovanja Se nadaljnjega oslabljenja cen, kupčija zelo mrtva ta cene polagoma slabijo. Pri nas pa se kljub vsemu ne opazi nikaka sprememba pri cenah. Vendar bodo naši Izvozniki morali nekoliko popustiti v cenah, ako žele še nadalje izvažati. Ponovno močno porasle pa cene ne bodo več, ker so izgledi za novo žetev v večini žitorodnih držav na svetu po-voljnl. — Na novosadski blagovni borzi se je prodajala zadnje dni pšenica po okrog 450 Din, turščica pa okrog 182 do 205 Din, moka «0* po 655 do 660 Din za 100 kg na debelo. GOVEDA. Cene slabijo, ker je zaradi visokih cen izvoz skoro popolnoma zastal. Na zadnjem mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 10-25 do 11-25 Din, poldebeli voli 9 do 10 Din, plemenski voli 6 do 8 Din, biki za klanje 6-75 do 7-75 Din, debele krave 8-50 do 10 Din, plemenske krave 6 do 7*50 Din, krave za klobase 5 do 6 Din, mlada živina 7 do 9*50 Din, teleta 12-75 Din. SVINJE so se v zadnjem času zopet za malenkost podražile. Zlasti se opaža to po-draženje na zadnjem zagrebškem sejmu, kjer so bile za kilogram žive teže naslednje cene: svinje, nepitane, 14 do 15-50 Din, hrvatske, pitane, 16 do 17*50 Din, sremske, pitane, 16*50 do 17 Din, prasci do enega leta I2'50 do 14 dinarjev, starejši 13-50 do 15 Din. Zaklane svinje po 17 do 20 Din mrtve vage. KONJI so se prodajali na zagrebškem sejmu po 3400 do 11.500 Din komad po kakovosti. Konje kupujejo zopet Italijani. KRMA se je pocenila in se je prodajala na zagrebškem sejmu: navadna detelja in Iucerna po 125 do 150 Din, seno, prvovrstno, po 100 dinarjev, drugovrstno po 75 do 90 Din, otava po 125 Din za 100 kg. Povprašuje pa se po krmi zelo malo. Cene v Sloveniji so običajno mnogo nižje. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 11. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 870 do 890 Din (1 šiling je 10.000 papirnatih avstrijskih kron). 100 italijanskih lir za 254 do 257 Din, 1 dolar za 61 Din 82 p do 62 Din 82 p, 100 češkoslovaških kron za 184 do 187 Din. = Pomanjkanje semenskega krompirja, ovsa In drevesc. Iz škofje Loke prejemamo: Glede na veliko pomanjkanje semenskega krompirja, ovsa in drevesc nas je opozorilo več oddaljenih občin, da se ob priliki letnega sejma na dan svete Jederti 17. t. m. pripravlja velik poset zaradi nabave imenovanih semen, ter nas naprosilo, da se obrnemo na sosedne občine, da po možnosti postavijo mnogo teh pridelkov na trg. Opozarjamo vse, ki posedujejo te pridelke, da izrabijo to priliko in pripeljejo na sejem vse imenovano blago, kar ga imajo na razpolago, ker je tudi verjetno, da se bo dobro prodalo. Pri tej priliki se priporoča, da se privede tudi mnogo živine, ker se bo brezdvomno tudi zanjo dobilo dosti kupcev. _ Občina Škofja Loka. — Cepita! tečaj. V državni trtnici v Bršlinu se bo vršil od 29. t. m. do 1. aprila štiridnevni vinarski in sadjarski tečaj, in sicer prva dva dni v Bršlinu, druga dva dni pa na državnem posestvu na Mali Loki. Za prehrano in deloma tudi za prenočišče bo za revnejše udeležence poskrbljeno. Ker še sprejme v ta tečaj Ie gotovo število tečajnikov, sprejema priglasila državni upravitelj trtnlc v Novem mestu (glavarstvo) le do 28. t. m. = Planšarska tečaja priredi Kmetijska družba za Slovenijo s sodelovanjem Urada za agrarne operacije v Sloveniji v dneh 14. ta IS. t m. v Podkorenu pri Kranjski gori in v Krilili (pri Jesenicah). Na teh dvodnevnih tečajih predavajo tneujaje ser agrarni komisar dr. Spiller-Muys o agrarno-pravnih in agrarno-političnih vprašanjih, okrajni ekonom Josip Sustič o kmetijstvu (posebno travništvu in pašništvu), o goratih krajih vobče in o planinski živinoreji in planšarstvu posebej, mlekarski inštruktor Anton Pevec o planinskem mlekarstvu in sirarstvu s posebnim ozirom na naše gorenjske prilike ter planinski nadzornik ing. Ivan Prešel o planinskih melioracijah in planinskem stavbništvu. Predavanja se bodo pojasnjevala s slikami ta črteži in se vršijo po njih prosti planinsko-gospodarski razgovori. K udeležbi je obvezno priglašenih v Podkorenu 35 in v Križih 20 udeležencev. Vabljeni so pa tudi drugi bližnji kmetovalci, da prisostvujejo v lastno korist vsaj posameznim predavanjem. — Gozdne sadike. Državna gozdna drevesnica v Ljubljani ima oddati letošnje spomladi še: 330.000 komadov dveletnih sadik črnega bora po 100 Din, 6000 komadov triletnih sadik črnega bora po 125 Din, 180.000 komadov dveletnih sadik belega bora po 100 dinarjev, 17.000 komadov dveletnih akacij po 125 Din, 70.000 komadov dveletnih sadik črne jelše po 125 Din za tisoč sadik; dalie 4000 komadov dveletnega kanadskega topola po 1 Din 25 p, 1000 komadov triletnega kanadskega topola po 1 Din 25 p, 380 komadov štiriletnih sadik domačega oreha z mehko lupino po 6 Din za komad. — Naročila ie nasloviti na šumarski referat ljubljanske oblasti v Ljubljani. Beležke + Klerikalci proti ljudski prosveti. Zveza kulturnih društev prireja po deželi predavanja o domačem gospodarstvu, poljedelstvu, mlekarstvu, umni živinoreji in sploh o povzdigi našega kmetijstva kakor tudi o drugih vprašanjih našega narodnega gospodarstva in drugih javnih zadevah, ki zanimajo naše ljudi Zveza kulturnih društev ve, da more samo Izobražen kmet dobro in umno gospodariti ie da se more samo s povzdige našega kmetijstva zboljšati splošno gospodarsko stanje. Kec predavajo kot zastopniki Zveze kulturnih društev samo poznani strokovn aki, ki ne mlatijo prazne slame kakor v klerikalnih izobraževalnih društvih, kjer se goni večna pesem o klerikalni politiki, prihajajo na javna predavanja Zveze kulturnih društev z veseljem ljudje vseh slojev In vseh sirank. Na teh predavanjih zvedo namreč marsikaj koristnega za vsakdanje življenje. To pa klerikalcatr nI všeč, ker se boje, da bi njihova Izobraževalna društva ne ostala prazna in da bi ljudje ne zvedeli kaj drugega razen hvale dr. Koroščeve stranke. Zato je »Domoljub® že začel pozivati, naj nihče ne pošlja «otrok» k predavanjem Zveze kulturnih društev, ker da se na njih polagajo kali protiverskega mišljenja. Da so v predavanjih o umetnih gnojilih kali brezver-skega mišljenja, ali pa n. pr. v predavanjih o vzreji dobrih molznih krav in o podobnih stvareh, je mogel iznajti pač samo klerikalni «Laži-ljub». Mislimo, da je napravil samo dobro reklamo za ta predavanja, ker se bo gotovo vsakdo sam skušal prepričati o pristnosti te iznajdbe. + Brezverski »Domoljub«. Kmet-naročnflc nam piše: Jaz berem «Domovino» In j Domoljuba« ter primerjam obadva, toda Se nikdar nisem bral v «Domovini» kaj takega, kar JI očita «Domoljub». Nikdar še nisem našel v •Domovini* kaj brezverskega, dasi je ta očitek v , ki mu m sveto prav ničesar. + »Domoljubove® psovke. »Novi Domoljub* se ni prav nič spremenil od starega. Malce drugačna obleka še seveda ne pomeni druge duše. Zato »Domoljub* po stari navadi dalje psuje, obrekuje in laže. Zlasti na »Domovino* se Je spravil ter ji očita stvari, ki Jih ni nikdar pisala. Ali je Kristus tako učil? Ali se (tako brani vera? Prlbijemo, da je »Domoljub* navaden lažnivec, slepar in ropar časti. Mi se nismo nikdar norčevali iz vere in verskih resnic, temveč smo vedno in povsod le zahtevoli, da duhovščina opusti politiko v cerkvi ter sploh zlorabo cerkve v posvetne svrhe. Kadar smo pisali o kakšnih Marijinih družbarcah, jim nismo nikdar očitali njihove pobožnosti, pač pa smo že često ožigosali njihovo svetohlinstvo in hinavstvo, ki se skriva ped firmo Mar jme družbe, ki žal, čest-i { ni nič drugega, kakor navadna politična garda j za pridobivanje moških ob volitvah. To vsej lahko dokažemo na stotih vzgledih in smo is dokazali na mnogih primerih, ki smo jih priobčili Naj dokaže še »Domoljub* svoje trditve. + Stara navada, železua srajca. Kadar nastopi «Domovina» proti zlorabi vere in cerkve v politične namene ter grajo napake, ki se dogajajo v tem ^ziru na klerikalni strani, začne »Domoljub* •»merjati, da hočemo pristuditi mladim versko življenje, cerkev, svete zakramente, molitev, duhovnika in sploh vse, kar je v zvezi z vero. 1 ako piše tudi v svoji zadnji številki. Vse je seveda goia laž. Niti v eni številki «Domovine». odkar obstoja, m ničesar proti verskemu SivBenju, veri, zakramentom in molitvi, nasprotno pa je »Domovina* vedno zastopala, da se te stvari ne smejo zlorabljati in da morajo ostati to, kar so. «Domovina» je nastopala in bo nastopala proti vsakomur, ki bo verske zadeve vlačil v poiitično blato, kakor delajo to klerikalci, ki ravno z zlorabljanjem vere ubijajo versko življenje ljudi. Toda klerikalci vedo, da morejo samo z zlorabljanjem vere, z lažjo in obrekovanji loviti na svoje limanice neumne kaline, in svoje stare navade se ne bodo znebili, ker so pokvarjeni do dna duše in jim je za vero samo toiikc mar, kolikor morejo z njeno zlorabo napolniti svoje bisage in pridobiti volilce zavožene politike dr. Korošca. -h Marijine družbe In »Domovina*. Brezverski »Domoljub*, ki se poslužuje za svoje politično hujskanje tudi zlorabe zakramentov, poziva dekleta Marijinih družb v boj proti •Domovini*. Klerikalci so doslej vedno trdili, da so Marijine družbe cerkvene ustanove in ce politične organizacije. Kako pride {Domoljub* do tega, da poziva članice cerkvenih ustanov v boj proti političnemu listu? Ali ni lo zloraba cerkve? »Domoljub* poziva Marijine device proti sramotilcem njihove pošteni sti in vernosti. Ako je kdftj Boltežar: «To je isto — samo brez p9a .. Razočaranje. Veletrgovec Debelnik (snubcu njegi.ve hčerke): «Nehajte že vendar toliko govoriti o ljubezni, saj vem, da vam gre le za onih 50.000 dinarjev hčerine dote.» Snubec Lačnilc (v naglici): «Kaj?> Samo toliko-o?? Poten« pa ai hud« . Zidarski delavee Jaka se je pri zidavi nekega poslopja po krivdi podjetja ponesrečil in težko poškodoval. Ko je ozdravel, jo zahteval odškodnino, češ: tSamo za en las je manjkalo, da nisem izgubil življenje.* Podjetnik: «No, samo za en las pa ne Morete zahtevati velike odškodnine .. .> Kec«pt. Zdravnik Vseznal jo svetoval stari živčno bolni gospodični, da je za njeno bolezen najboljši lek možitev. Gospodična je bila s nasve- pelerin« sukajo, hlad«, d«in« plaši« is gani«, vsakovrstno parile po uajniiji ceni te pri kontakeijaki Industriji Drago Schwab, Ljubljana Dvorni trg It. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga za mo&ke in dočke. Zahtevajte vzorce! s Naročeno blago s« razpošilja po poštnem povzetju. V iastui režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) rekelei. hlače in čepic« v črni, rjavi in sivi barvi. ————— Oblak« po m«ri. J. Stjepušin SISAK » priporoča boljše tambirice, strnile, partiture in »stale potrebščin« ca vsa glasbila. PRODAJAM po izredno znižani ceni bala plato o sa rjuha 160 cm čirok meter 27 Din, isio bolj grobo po 33 Din. Istotam se Vam priporoča zelo ugodni nakup blaga sa blrmanoa ter sa maika in ionska oblaka. Vzorea od platna pošiljam ustouj. Se priporočam Ant. Savnlk, Škof j a Loka. n« Za velikonočne praznike si boste lahko izbrali najrazličnejše blago za obleke, za žensk iu moške. V veliki izberi delen krep, saten, cefir, liaržun, krasu« svilene rute po najuižjih dnevnih cenah. FRANC CROBATH, d. z o.z.f Kranj. Na drobno! Na dabalo! 3e li prenehanje bolečin vredno ene poizbusnje? Potem ne toži, tem ve« poskušaj. LEKARNARJA FELLEBJA ELSA-FLUID. ImaS li bolečine ». obrazu? Po vsem telesu? Muči te li revmati-zem, glavobol, zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku, ti bo drgnenje z Elsa-Fluidom olajšalo bolečine, te okrepilo in osve. iilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najboljše sredstvo te vrste I Z zavojnino in poštnino vred stane: 1 zavoj a 6 dvojnatimi ali 2 special. stek. 62 Din. 2 zavoja 8 6 dvojnatimi in 2 special. stek. 96 Din. 3 zavoji • 12 dvojnatimi in 2 special. stek. 130 Din. 6 zavojev s 18 dvojnatimi in 6 special. stek. 240 Dio. Naročila naj se natančno naslove na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubiei Donji, Elsatrg 360, Hrvatska. H Za dopolnitev zavoj. M pnporocajo: EL3A KROG ■■ LICE. milo od vaj v no sredstvo i doona uspehom II EI.SA ribje OLJE krepi «lab» otroke in odrasle ■1 Najcenejše strešno britje! Združene opekarne, 1 d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viča in Brdu «"«dijo t poljubni mnoiiai, takoj dobavno, aajboljto prt is-kvfiea« raodel« strele i kav, s eno ali dvema »resam, kakor tudi bobroreev (bibor) in Mikloiičovii o. IS Na *®'I0 86 pošljeta tako) popis In ponudba l Odgovorni urednik Andrej Ražern Izdaja konzorcij »Domovine«. Tiska Dtlaišk« Uskarma, d. d. r UubtianL