4. FEBR. 1965 LETO IV. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ Nekaj mnenj k skupnemu »ž V tretji številki časopisa »ISKRA-« je bil objavljen prispevek podpredsednika Ob-' činske skupščine Kranj tov. ' Slavita Beznika, ki ga je dal v okvirni svojih odgovorov »Deset žebljic« v časopisu »Delo«, in sicer, kako si On zamišlja rešitev skupnega -»Žaklja«. V svojem odgovoru navaja, da so se nove oblike združevanja gospodarskih organizacij mimo podjetniškega principa že uspešno uveljavile. Osnovna smer na tem ¡področju je zagotovitev/ de-., lovnim, kolektivom • popolno samoupravljanje, in odgovOr-nost za nadaljnji razvoj in zakaj ne bi to novo pot ubralo tudi podjetje »ISKRA«. Nadalje med drugim tudi zaključuje, da teorija skup-. nega »Žaklja« preživlja v.samoupravnem . sistemu globoko krizo, ■ Tudi v poročilu; za letno-konferenco- TKZK tovarne Iskra v Kranju, ki je bila v petek, dne 29.1. 1965, 'je na Strahi 22 navedeno, da se način delitve za leto 1963 ne more in ne sme več ponoviti. Na strani 21 istega poročila je tudi navedeno, da so med drugim na izredno zaostritev politične situacije v tovarni v 'Kranju, ki se je ppjavila v zadnjih dneh preteklega leta, vplivale notranje razmere pri ugotavljanju dohodka tovarn podjetja za leto, 1963, notranji delitvi, ter medsebojnemu kreditiranju. Odgovor podpredsednika Občinske skupščine tov. Slavka Beznika, kako si on predstavlja integracijo več tovarn po podjetniškem principu brez, skupnega »Žaklja« ni zadovoljiv, prav tako pa je treba dati pojasnilo na. omenjeno poročilo tovarniškega komiteja ZK tovarne v Kranju. Sedanja zakonodaja je imela uzakonjeni tako imenovani skupni »Žakelj« tako, da se | je izguba posamezne enote Pokrila ali iz skupnega »Žaklja« celotnega podjetja ali iz »žSkljev« drugih enot, v kolikor go druge enote raz-. Polagale z ustreznimi sredstvi. V razpravi je osnutek novega temeljnega zakona o Podjetjih. Ta osnutek novega zakona ima poselbno poglavje »Združena podjetja«. V tem pogl&vju se v bistvu po-nOvno sprejema skupni »Žakelj« triko, kot je. dosedaj uzakonjen. Tudi po teh do- ločilih, ki' jih predvideva osnutek, se izguba posamezne 'čnote najprej krije iz rezervnega fonda te enote. Če ta enota nima sredstev v rezervnem fondu Za pokrivanje izgube, se krije iz rezervnega sklada podjetja, ki ga formirajo posamezne enote v okviru združenega podjetja s svojimi prispevki.' V kolikor se tudi iz rezervnega, fonda ne more pokriti izguba, se izguba pokriva' iz rezervnih fondov drugih enot v sestavu združenega podjetja, na osnovi meril kot to določi DS podjetja. Ta sredstva so tej enoti, ki pokriva izgubo, dana le kot posojilo, vendar ta teorija skupnega »Žaklja« s tem ni likvidirana. Izjemoma določa osnutek navedenega, zakona, da se lahko s pogodbo med združenim podjetjem' In'- občino, -na katere teritoriju se nahaja 'ta enota oz. organizacija ;V sestavu podjetja, ki: ima izgubo, dogovori, da ta občina prevzame obvezo za pokrivanje te izgube, vendar samo tisto izgubo, ki je na? stala pred vključitvijo ... te enote v okvir združenega podjetja Ali, ki nastane v odrejenem času po-združenju. Vidimo, da je več ali manj teorija skupnega- »Žaklja« tudi v osnutku novega zakona o podjetjih ponovno prevzeta. Res pa je tudi, da nov osnutek zakona določa, da lahke združeno podjetje s tožbo pred sodiščem zahteva razveljavitev pogodbe s tisto enoto, odnosno organizacijo, ki v sestavu združenega podjetja ne poravnava svojih obvez, vendar kljub, temu združeno podjetje odgovarja za obveze te enote, ki so nastale do razveljavljene pogodbe. Pravna' osnpva združenega podjetja temelji na' pogodbi. Zato ob upoštevanju vseh dosedanjih zakonskih predpisov zaenkrat ni mogoče imeti integrirano podjetje brez podjetniškega principa in je vsaka druga oblika protizakonita. Finančni organi pri delitvi dohodka ne upoštevajo druge oblike razen take, ki je» uzakonjena. Zato se bo tudi delitev dohodka za leto 1964 morala izvajati po tem principu. Prav tako pa bo v bodoče, v kolikor bo sedanji osniutejc Zakona o podjetjih sprejet, delitev dohodka v principu enaka. (Dalje na 6. strani) 1 -,-i | ■MMi m S ■I : |H Člani novega obrata avtomatskih telefonskih naprav v Kranju so te dni izvolili 21 članov v svoj delavski svet. — Slika kaže volitve v volilni enoti »RELE« (špik), ki se bo kasneje preselil v novo zgradbo telefonije ob »Elekt romehanikl« v Kranju Pred 20-letnico »ISKRE« V letošnji 'jeseni bo naše podjetje praznovalo dvajsetletnico svojega obstoja, kar naj bi. bilo v okviru danih finančnih možnosti. V. zyezi S tem je Propagandna služba izdelala predlog akcij, s katerimi naj bi ta jubilej podjetja proslavili. Upravni odbor podjetja je o tem predlogu na eni izmed zadnjih sej. razpravljal in končno sklenil, naj bi vse te akcije ne terjale več kot 30 milijonov dinarjev. Hkrati s- tem je upravni odbor imenoval posebno komisijo, katere naloga je uskladiti predvidene akcije z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in znova predložiti upravnemu odboru podjetja konkretni plan teh jubilejnih akcij. . Na svoji prvi seji je imenovana komisija znova pregledala prvotni predlog Propagandne službe upravnemu odboru in sprejela vrsto sklepov, po katerih naj bi; tekle priprave za praznovanj e dvaj setletnice ISKRE. Izvedbo vseh akcij naj bi operativno prevzela Propagandna služba, ostala vprašanja v zvezi s tem programom pa naj bi reševal team za ekonomsko propagando in publicistiko. Komisija je menila, da bo družno z vsemi jubilejnimi I akcijami treba Novosti v bančnem in kreditnem BEOGRAD, 29. — V Zvezni skupščini bodo kmalu začeli znova razpravljati o prihodnjem bančnem in kreditnem sistemu, tokrat na podlagi dokončnih osnutkov PREDLOG IN RAZPRAVA O GOSPODARSKEM PLANU PODJETJA | Ljubljana, 3. februarja 1965 — Danes dopoldne je bil v Kazinski dvorani na Trgu revolucije - (bivša Ljudska skupšična) sestanek vodilne; ga osebja podjetja, zastopnikov raznih gospodarskih in občinskih organov tez novinarjev dnevnih listov, na katerem je generalni direktor, ISKRE tov. Dušan Horjak poročal o predlogu gospodarskega plana podjetja za letošnje leto, komercialni direktor, tov. Maksimilijan Goleč pa o letošnjem izvoznem programu in problematiki uvoza reprodukcijskega materiala. Po obeh tehtnih referatih se je razvila razprava, o kateri bomo obširneje poročali v naslednji številki našega ,lista. sistemu zakonov o bankah in kreditnih poslih ter narodni banki Jugoslavije, Osnovno zamisel o prilagoditvi bančnega in kreditnega mehanizma spremembam v gospodarskem sistemu, posebno pa na območju razširjene reprodukcije, so pozitivno ocenili in sprejeli že med prejšnjimi razpravami. Poudarili so, da banke ne smejo biti servisi družbenopolitičnih skupnosti, temveč osnovne organizacije, ki samostojno opravljajo svojo dejavnost v skladu s smernicami kreditne politike. Do izraza je prišlo stališče, da je treba dati gospodarstvu novo možnost, da bo sodelovalo pri jupravljanju bank. Prav s tega stališča šo dali tudi več pripomb k osnutku zakona, o bankah. Sprejeli so tudi pripombo, da naj se vloga direktorja banke zreducira na izvrševalca sklepov upravnih organov, okrepi pa naj se pravica sodelovanja bančne delovne skupnosti v upravljanju. določeni poudarek dati' tudi znotraj podjetja, in sicer prek samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v podjetju mobilizirati vse sile za notranjo konsolidacijo in izboljšanje organizacije poslovanja, o če> mer naj bi UO podjetja še "posebej razpravljal. Seveda je jasno, da so za prosiavo 20-letnice ISKRE odobrena sredstva dokaj skromna ia prav ''zaradi tega morajo biti namensko razpoložljiva izključno za akcije; izven podjetja. Za morebitne'vzporedne notranje akcije ob tem. prazniku podjetja1, bi vsekakor bilo treba zagotoviti potrebna sredstva. Celoten program jubilejnih akcij je najbolj umestno' časovno uskladiti z letošnjim Sejmom »Sodobna elektronika«. Propagandna služba :n team' za ekonomsko propagando in publicistiko naj bi Čimprej formirala redakcijski odbor za izdajo jubilej» nega zbornika;- ki naj bi solidno (ne šablonsko kot ja to v navadi ob takih priložnostih j pripravil in izvedel, tako tekstovno kot tudi ilustrativno, res ustrezajočo jubilejno publikacijo, dostojno 20-letnice podjetja. Del naklade tega zbornika bi vse-1 kakor bilo treba natisniti tudi za tuje poslovne partnerje/ Nadalje je ob 20-Iet-nicf predvidena , tudi razstava izdelkov, pri čemer' bodo morali ustrezni činitelji izdelati Še konkretnejši koncept, da bi razstava: učinkovala kar najbolje. Nedvomno je prav in potrebno ob tem jubileju izvesti .tudi vzporedne reklamne akcije poleg že planiranih, tako v tisku, radiu in na televiziji, ki naj po svoje prispevajo k‘ proslavi, Iskrinega^ jubileja. O poteku priprav, predvi-dSrTih za jubilejne akcije, bomo bralce sproti obveščali-•CO- K poročilu tovarniškega komiteja za letno konferenco »Elektromehanike« Nisem imel namena, da bi kritično ocenjeval poročilo tovarniškega komiteja ZK kranjske tovarne, ker bi moral o tem ^razpravi jati, če bi bilo seveda potrebno — na zadnji letni konferenci. - Z ozirom na nekatere samosvoje ugotovitve v tem poročilu mi dovolite, tov. urednik, da se "Obrnem prek glasila Iskra na delavce v proizvodnji kranjske tovarne in jih vabim, da javno, bpez zadržka povedo svoje mne-■ nje, če je v navedenem primeru tovarniški komite ZK pravilno ocenil položaj v tovarni. Na 21. strani letnega poročila ' TK ZK beremo med drugim tudi tole; Na izredno zaostritev politične situacije v tovarni je v zadnjih dneh lanskega leta vplivalo več vzrokov: — zakonit oz. v skladu z gospodarskim planom podjetja in sklepi samoupravnih organov podjetja (z ekonomskega' stališča pa zaradi težke finančne situacije v podjetju skozi vse leto, slabega izpolnjevanja izvoznega plana — manj utemeljen) izplačan faktor stimulacije v upravi podjetja... Posebno mi p"ade v oči prva trditev komiteja. Zaradi težke finančnei situacije, za katero so po tem mnenju odgovorni delavci uprave, mbrajo biti le-ti kaznovani l 1 * * s tem, da. nimajo pravice na faktor stimulacije. Pri, tem moram ugotoviti, da delavci uprave lahko v najmanjši meri vplivajo na finančni rezultat, ker niso produktivno zaposleni in zaradi tega nimajo niti vpliva na obračanje obratnih ^rčdstev, še manj pa na višino obratnih sredstev! Vse finančno poslovanje je v principu usklajeno z ošnovno politiko financiranja, ki jo je sprejel DS podjetja. Povsem nekaj drugega, je vprašanje izvajanja te politike. Tu lahko trdim, da se nihče teh zaključkov ne drži! V kolikor je kdo za tako stanje odgovoren, lahko trdim, da vsi skupaj, ker se še ne zavedamo v zadostni meri svojih pravic in dolžnosti! Iz nadaljevanja letnega poročila TK ZK je moč izluščiti, da so delavci uprave odgovorni tudi za slabo izpolnjevanje izvoza, kakor da so upravni delavci odgovor- ni za izvoz. Prit tem ne odrekam odgovornosti strokovnim službam uprave, ki lahko vplivajo na boljšo realizacijo, vendar nam mora biti jasno, da so v prvi vrsti odgovorne tovarne oz. proizvajalci za pravočasen izvoz. Tovarna v Kranju ni izpolnila letnega izvoznega plana in ni dosegla niti realizacije, dosežene v letu 1963. Kolikor vem, so bile izplačane vse oblike stimulacije v preteklem letu vsem zaposlenim v kranjski tovarni, čeprav - ni bil plan izvoza izpolnjen. Tudi v letu 1963 so bile' izplačane vse oblike stimulacije, čeprav letni plan ni bil dosežen. Resnici na ljubo, kakor že ugotavljajo avtorji omenjenega poročila, je'bil faktor stimulacije izplačan delavcem uprave podjetja — popolnoma zakonito! O tem, ali se le-ta tudi izplača, je predvsem precej široko razpravljal centralni delavski svet na zasedanju 27. novembra] 1964, ki je med drugim ugo-tovil in potrdil, da se OD iz- ] plačujejo v skladu z našo interno zakonodajo. Skupno je bilo 277 delavcem uprave izplačano 19 milijonov '637.739 din na račun faktorja stimulacije, in to za tri kvartale (9 mesecev), kar predstavlja povprečno 18,5 % na mesečno izplačilo OD. Ob tej obrazložitvi vprašam delavce kolektiva: »Ali je mar ta znesek zamajal finančno stabilnost podjetja? Ali delavci v upravi niso enakopravni člani v kolektivu, pač pa bi morali biti zato, ker delajo v upravi — kaznovani!?« Zdi se mi, da. so takšne trditve tako pavšalne in tendenciozne, da same povzročajo odpor pri mnogih članih kolektiva. Za vse delavce veljajo sprejeti predpisi o delitvi čistega dohodka, če pa rezultati teh predpisov (Dalje na 5. strani) Obisk v oddelku za ugotavljanje kvalitete Signalizator bracijo požara med mehanskim preizkusom na vi- čeprav že »starega« Iskraša me je presenetila ugotovitev, da deluje v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani poseben oddelek za ugotavljanje kvalitete. Brž sem Sklenil vpreči svojo novinarsko radovednost in pogledati v Tobačno tovarno, kjer med drugimi posluje tudi ta oddelek ZZA. Izvedel sem, da oddelek za ugotavljanje kvalitete vodi ing. Marjana KOBE in, ko sem ji izrazil željo, da bi rad za bralce našega lista napisal sestavek o njihovem delu in nalogah, mi je rada postregla z obsežnimi podatki. Pa moram priznati, da sem se ob dolgi vrsti strokovnih pojmov, aparatur in vsega tega, kar sem videl in izvedel— s strahom lotil pisanja. No, kljub vsemu upam,-da kakih večjih spodrsljajev zaradi moje »tehniške« strokovnosti le ne bo! . Vsak izdelek, najsi bo to usojeno, da bo deloval pod števec, merilni 'instrument, določenimi pogoji. Vemo, da razne telekomunikacijske ali so temperatura, vlaga, pod-dnjge najfrave in aparature, neb je, tresenje, udarci . in mora biti dodobra prilagojen kdove1 Še kaj —- pogoji, v ka-okolju, v katerem mu je terih mora izdelek delovati brezhibno in najmanj tisto dobo, ki jo zanj označujemo kot njegovo življenjsko 'dobo. Z drugo besedo kakovost in vzdržljivost izdelka zoper prej našteti pojave, morata biti čim. boljši, če hočemo, da si bo ta izdelek ob vedno močnejši konkurenci Utrl pot ■ na tržišče. In ugotavljati kakovost in vzdržljivost naših izdelkov, ki so na primer izpostavljeni vplivom temperature, vlage ali udarcem — to so naloge oddelka, za ugotavljanje kvalitete v ŽZA, ki smo mu namenili te skromne vrstice. ‘Ne bo pri vsem tem škodil vsaj bežen pogled v precej dolgo vrsto teh odgovornih nalog. Razen študija (Dalje na' 7. strani) Nekaj izvlečkov iz poročila za letno konferenco TK ZK »Elektromehanike« Na letni konferenci ZK kranjske tovarne (29. ja- Ki smo Bi jih zadali za pre-nuarja 1965) je sekretar tovarniškega komiteja tog. teklo obdobje, ni vedno od-Tone Nedog poročal o dela komiteja^ organizacije ražala homogene organizirane ZK ter o problemih iz življenja to dela kolektiva, celote. Zadevno posredujemo nekaj izvlečkov iz njegovega referata. V. Kongres ZSJ to VIII. Kongres ZKJ ne pomenita samo analizo obstoječega stanja problemov v naši družbi, temveč sta pokazala tudi pota in rešitve ter naloge, ki morajo usmerjati komuniste ta -vse progresivne sile naše družbe pri oblikovanju naše prihodnosti/ Mnogi problemi, obravnavani v referatih in razpravah na omenjenih kongresih, . so tudi naši problemi podjetja ta tovarne, s tem pa tudi naše organizacije in posameznikov, is ji pripadajo. Zato je prav, da nedvoumno veliko bolj kritično — pogledamo v oči lastnim slabostim in napakam. Obdobje med obema konferencama je. obeleženo s poglobljeno družbeno-politično aktivnostjo naše organizacije, ki se je odrazila pri delu komunistov našega 'kolektiva. Značilno pa je to obdobje po uspehih in tudi problemih, ki so se zaostrili v našem družbenem in gospodarskem življenju. Predvsem moramo ugotoviti, da ZK v tovarni pTj reševanju glavnih nalog, Komunisti smo pri uresničevanju nalo^ včasih hote ali nehote pozabljali na globlje notranje vzroke ta slabosti, ki so zavirali naš nadaljnji razvoj. Ugotovitev, da- je tovarna v prejšnjem obdobju relativno hitro .dvigala obseg proizvodnje in širila asorti-man proizvodov, ter na ta področja angažirala večino svojih maloštevilnih strokovnih sil, je imela za posledico zaostajanje vzporednega razvoja ostalih faktorjev kot: organizacije v širšem in ožjem smislu, tehnologije, planiranja, notranje delitve IX) delu itd. Notranjo organizacijo tovarne smo pričeli izpopolnjevati tako, da bi posamezne proizvodne panoge, artikli oz. skupine sorodnih artiklov našega proizvodnega programa predstavljale v tehnološkem -in organizacijskem smislu optimalno zaokrožene celote — delovne enote — v katerih bo mogoče ugotavljati rezultate njihovega dela, Vzporedno s procesom, pa se spričo dokaj zahtevne tehnologije in narave naše proizvodnje ter nekaterih drugih subjektivnih slabosti v tovarni pojavlja' vrsto problemov, kot: izkoriščanje strojnih kapacitet, stopnja decentralizacije posameznih služb tovarne , ter z njo pogojene kadrovske problematike pri razporeditvi obstoječih kadrov, zlasti vodilnih upravnih delavcev itd. Ne na koncu pomeni ta proces (zaradi vpliva na celotno gospodarjenje delovnih enot samih) pomemben korak v premagovanju mezd-nesmiselnosti in uravnilovskih teženj,- ker se z - reševanjem tega problema in formiranjem DE prenaša ta problem iz dosedanjega nivoja tovar-' ne — uprava podjetja — v same tovarne. To bo gotovo sprožilo nekatere nove notranje težave, vendar moramo komunisti biti nanje pripravljeni in se dosledneje kot do sedaj na nivoju podjetja zavzemati za doslednejšo notranjo delitev tudi v tovarni — med DE. Delitev in nagrajevanje po delu, kot sestavni del tega procesa, morata postati odraz ekonomskih rezultatov gospo-. darjenja v DE. 2e pri dosedanjem delu na tem področju smo na eni strani naleteli na pojave nestrpnosti ta poenostavljanja v pojmovanjih, pri praktičnem reševanju te naloge, po drugi strani pa na tendence, zaviranja in zoperstavljanja formiranju takih DE v tovarni. . Danes stojimo neposredno pred formiranjem treh DE: telefonske' centrale, kontak-torji ta umi mehanizmi. Te- OBVESTILO VSEM VPISNIM MESTOM LJUDSKEGA POSOJILA ZA OBNOVO IN IZGRADNJO .SKOPJA S 1. februarjem 1965 bomo začeli Izplačevati kupon št. 1 od obveznic Ljudskega posojila za obnovo In izgradnjo Skopja. Da bi omogočili vsem delavcem in uslužbencem enostavnejši postopek in preprečili zapuščanje delovnih mest prosimo i%a vpisna mesta, da bi ža svoje uslužbence dvignila gotovino za kupone, ki zapadejo v izplačilo 1. februarja 1965. Prosimo vas, da napravite točen seznam — specifikacijo — s sledečimi podatki: zaporedna številka, število komadov kuponov, zneske po apoenih (vrstah) in skupni znesek za izplačilo. Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki <■>, Z zasedanja DS podjetja Na zadnjem zasedanju DS O izvozu je poročal direk- da je pržanski kolektiv zara-podjetja 29. januarja je .bilo tor ZTO tov. Karo, ki je med di tega dokaj obremenjen^ da 1 od 65 članov navzočih 47, de- drugim omenil slabo izpol- pa je nastala škoda tudi za vet je bilo opravičeno, 9 pa hievanje plana v preteklem celo podjetje, pa. ni nič no-neopravičeno odsotnih. Iz po- j u'_ v®ndar je hkrati dodal, vega. Menim, da je imel tov. ročila direktorja PSO ie bi- ' a bo, težnji januarski plan Križaj prav, ko je po teme-1- raTvirtaf. v celoti izpolnjen, kar je ljiti analizi vseh stroškov de- lo ra^ndno, da smo v letu „godno vplivalo na.vzdušje ja], da je treba ta artikel 1964 dosegli na Jugoslovan- navzočjji, saj vsi vemo, da čimprej odprodati, sicer bo-sikem tržišču največji uspeh, je naše nadaljnje delo skoraj do stroški vskladiščenja ve-Uvodne rezultate je dalo tu- povsem odvisno od izvoza. To zanih obratnih sredstev in di sodelovanje RIZ, R. čaja- zadovoljstvo pa je tov. Karo obresti narasli do škode, ki vec,' ISKRA na področju Hr- rahlo zasenčil s precizno ana- jo bomo vsi občutili. Pravza-vatske in Bosne. Tudi terjat- Ezo,. ki je bila izgovorjena na to je delavski svet sprejel y,e1?P1®e koncu leta iz- račun kvalitete nekaterih iz- sklep naj se za razpravo na boljšale. Servisna služba je v delkov posameznh tovarn, naslednjem zasedanju pripra-preteklem letu zavzela velik Ker so bli navzoči člani DS vi predlog rešitve glede od-uspeh, ki sicer še ni povsem iz vseh tovarn, so ugotovitve prodaje oziroma saniranja zadovoljiv,^ vendar je bil plan ZTO' gotovo vzeli na spanje, AG 5, kot najbolj kritičnega izvršen oziroma celo preko- zato upamo, da bodo pokre- primera, vsaj po finančni racen. Smo bili dovolj pripravljeni? pa ki nili v svojih kolektivih vse, vrednosti, da bodo te pomanjkljivosti, V nadaljevanju je šef uvo-ki kvarijo ime ISKRE in isto- za Vlado Sodin poročal o sti-časno praznijo naš žep — kih'z Jugobanko. Iz njegove-čimprej odpravili. Tudi neka- ga govora je bilo razvidno, tere cene bo treba vskladiti da stanje v devizni situaciji s konkurenčnimi, če hočemo še vedno ni ustaljeno in da izvažati. ' je' nujno, da vse tovarne v Generalni direktor Dušan redu' izpolnjujejo izvozni Ko pripisujemo gospodar- bili pripravljeni, ker so o polletju, avtorji člankov stvu težave, kakršne so žara- tem povečini razpravljale naj bi bili strokovnjaki, di nove devizne situacije,' ne le zadevne, službe in vod- se bavijo z uvozom in izvo- TT ■ - - i - . smemo prezreti resnice, da stva, ki pa v danih situaci- zom, zato ker o tem največ'Horjak je to poročilo dopol- Plan, sicer bodo težave sko-je bil devizni sistem tisti, ki jah niso bili kos prenaglim vedo. Prav zaradi tega, ker je s svojo administrativno spremembam. V nagel pre- so bili člani premalo in preč logiko delil devize po subjek- obrat v deviznem sistemu pozno obveščeni o novem tivnih kriterijih. Novega, stimulativnega in marsikdo ni verjel, saj so je bolestno odjeknilo vse, bolj aktiviziranega deviznega bila velika podjetja (zaradi kar se je pisalo o tem ta-sistema ni mogoče ustvariti tega, ter so bila pač velika!) krat, ko je že voda tekla v naenkrat. Povezovati uvoz z deležna v kritičnih časih pre- grlo. izvoznimi prizadevanji je nekaterih ugodnosti, na ka- Zdaj je prvi plaz mimo. vsekakor pravilno, ker ne tere so se (spet zaradi ve- Menim, da ne bi bilo prav, Smemo dopustiti, da bi uvoz Ukega podjetja!) zanašala da pišemo samo o Jugobanki, pač pa bi bilo dokaj zanimivo pisati tudi o gospo- nil že z nekaterimi detajli, faJ nepremostljive. K temu hkrati pa menil, da ni prav, je ing. Leon Štirn dodal, da _ ___ ^ 'če prepustimo 'vso skrb izvo-' moramo izvoz obravnavati faradi uvoza repromateriala deviznem gospodarjenju — 23 ZTO, pač pa se moramo mesečno, če hočemo pravo- truditi vsi, da bi pomanjklji- časno odkrivati objektivne m vosti čimprej odpraviti, ker subjektivne težave, in seve-nekatere tovarne že nekaj let da te tudi sproti in energično še naprej hitreje naraščal tudi vnaprej, kot izvoz, vendar na prehitro _ spremembo skoraj vsi ko- pa IZVOZ!*Nori Jovamt^ devizni sistem nam kaže le pot: vsako devizo je lektivi, predvsem tisti z kaj šnj im uvozom, niso bili pripravljeni oz. nekateri se eno o kvaliteti, vestnosti in organizaciji , saj smo o tem terih radioaparatov dosti negativnega slišali na Orier komentar je bil ne izboljšujejo, artiklov, če- odpravljati. DS je sprejel prav so bile kritike na ner sklep, da bo redno mesečno katere — zastarelosti, slabega obravnaval poročilo komer-funkcioniranja nekaterih de- cialnega sektorja o izyozu, in lov ipd. že nekajkrat izrečene, to predvsem z ozirom na ne-(Primer: številčnik telefon- izvršene izvozne naloge. Isto-skega aparata, števci prvih iz- časno -naroča -vsem šamo-vedb„ preostro sevanje neka- n pravni m Organom tovarn, da ipd.). redno mesečno., in temeljito v tem obravnavajo problematiko iz- v tem kratkem času niso najprej ustvariti, če jo zadnjem zasedanju DS pod- kritičnem času vsekakor po- vrševanja oziroma tudi neiz- -- - ... — - - nočemo • dobiti! J i---^ I-’-««.. f- --- Wčo«on,o Vse kaže, vsa, tako izvoznih obvezno- Infomiacije o ■ izpolnitvi jetja in letni konferenci ZK treben, kajti le kvaliteta nam wsevanje O vsem tem pa je bil po »Elektromehanike«. bo odprla- še širšo pot v svet. s“. podjetja, mnenju proizvajalcev kolek- Geslo leta je le eno: »BITI Predsednik UO Franc Kri-. , , . , . tiv ISKRA premalo informi- ALI NE BITI!« To pa pome- žaj je posebno pozornost p0- Plana proizvodnje v letuj 1964 ran. Tu ni mišljen toliko ča- ni izvoz! Iluzij ni več! Izvoz svetil nam tako dobro zna- Je Poda/, direktor proizvoa-is kot interne informacije je parola leta 1965 in kakor nim glasbenim skrinjam, ki nega setctorja mg.. Milan ze-mu je prekrižala marsikate- po delovnih kolektivih, oz. kaže tudi vnaprej! Pri tem mam delajo dokkjšnjo skrb. mogli pripraviti, da ne bi smeli mala in velika zmetati v en koš. Prekratka doba predpriprave v novem deviznem siste- sopis kot interne informacije je parola leta 1965 in kakor nim glasbenim skrinjam, ki ---- -e prekrižala marsikate- po delovnih kolektivih, oz. kaže tudi vnaprej! Pri tem nam delajo dokkjšnjo skrb. „i11- ' Jf razcl®ml p5olz7 re račune nekaterih kolekti- tako kot pravimo: od ust do pa se moramo zavedati, da Res je, da je o nastanku vseh voanJ° P° tovarnap, naKazat vov. K tem pa je prišteti ust! časopis sam pa bi mo- brez kvalitetnih izdelkov iz- težav težko govoriti, ker po FvhII m n®1!5?®“6 ,v Pr;stot; tudi dejstvo, da na tak ral vsebinsko zajeti nov de- voza ni! večini izhajajo iz dobe pred klh letne Proizvodnje, hkrati oster preokret kolektivi niso vizni sistem že v lanskem AB združitvijo ISKRE, res pa je, (Dalje na 6. strani) - zave,ki bodo s tem v zvezi nastale, stoje * neposredno pred nami; in moramo biti nanje pripravljeni. Zlasti moramo prikazovati Škodljivost teženj, ki skušajo ta proces zavirati in to tembolj odločneje, , če se take ■ težnje pojavljajo v vrstah naše organizacije. haloge, Jd smo jih v ko-; lektivu pričeli uresničevati v , obdobju med obema konfe-, rencama, nam ne bodo omogočile' samo formiranja DE . z vsemi potrebnimi e-lemen-' ti za njihovo samostojno go-npodarjtej e, temveč tudi spremembe v dosedanjem , načinu formiranja sredstev ‘ OD, to je formiranja teh sredstev na bazi dejanskih mesečnih rezultatov proiz-; v°dnje. Ta sistem bo slonel | SPrva na fakturirani, v konč-i ni fazi pa plačani realizaciji : tovarne in delovnih enot. i Seveda je uresničitev tega f Principa težja in zahtevnejša, j kot ši jo večkrat, ko o njej 1 aamo načelno razpravljamo, Postavljamo. Eden od osnovnih pogojev za njeno realizacijo je hitrejše in zanesljivejše registriranje vseh elementov gospodarjenja, kar bomo lahko dosegli le z me--hanografiskiml stroji in seveda zato potrebnimi strokovnimi kadri. NAGRAJEVANJE Mnogoletne in polletne konference naše organizacije so ugotavljale, da je eden osnovnih problemov podjetja, še posebej pa tovarne, "bagrajevanje po delu. Številne kritike so bile uperjene proti različnim načelom in merilom'nagrajevanja v podjetju in znotraj tovarne. Ugotovljene so hile tudi negativne posledice takega stanja, ki se' odražajo n. pr, v pojavu, da so ljudje ža isto vrsto in enako množino opravljenega dela zelo različno nagrajeni, oziroma, da premajhna odvisnost od zaslužkov kvalitete in kvantitete opravljenega dela za delavca po času, povzroča nesorazmerja v nagrajevanju med slednji- mi in delavci po učinku. V teh slabostih je tudi vzrok za prekomerno povečevanje delovne sile, plačane po času!. Pretežna večina teh kritik je bila upravičena. Prezreti pa ne smemo pojavov, ki so in jih delamo še! Tako slabosti namreč skušamo, izrabiti za uveljavljanje tendenc-, 'po manjših razponih, ki* so nam v obdobju administrativnega upravljanja zavirali hitrejši napredek. Težnje po manjših razponih v pogojih relativno težke situacije naj-nižjdh OD v n tovarni (zaradi porasta življenjskih stroškov) lahko enalete na pozitiven odziv iz objektivnih ali subjektivnih razlogov. < V okviru podjetja je bil sprejet okvirni pravilnik o nagrajevanju, medtem ko smo v tovarni zaradi omenjenih težav in pokazateljev analiz, izdelanih za prehod na skrajšani delovni teden ter še nekaterih drugih vzrokov, pristopili k formiranju realnejših kriterijev nagrajevanja z vzpostavljanjem ob- jektivnih meril, tako ža delavce po učinku, kakor tudi za one po času, ob' istočasni redukciji režijske delovne sile. Čeprav ' srno' pri delavcih, ki delajo po učinku, začeli reševati ta problem z administrativno korekcijo norm, smo pri tem zasledovali povsem določene cilje. KADRI V prizadevanjih' za- kvalitetno izboljševanje kadrovske strukture so že doseženi nekateri uspehi. Štipendiramo 74 slušateljev na visokih, višjih in srednjih šolah, 44 delavcev študira ob študijskem dopustu ali drugih ugodnostih na višjih šolah (strojne elektrotehniške fakultete in vjiišja kadrovska šola v Kranju). Tovarna plačuje šolnino še 75 delavcem, ki študirajo različne prednje strokovne šole. V bodočnosti pa maramo več pozornosti in materialne pomoči posvetiti strokovnemu izobraževanju tistih de- lavcev, ki sami kažejo voljo in so z dosedanjim delom v tovarni pokazali sposobnosti in voljo, da se bodo po končanem šolanju 'spoprijeli a strokovnimi problemi tovarne, brez ozira na delovno , mesto,' Iti ga trenutno zasedajo. Zavzemati se moramo za vsebinsko izvajanje načel naše politike na področju strokovnega izpopolnjevanja, sicer se lahko 'naši napori, izrode v kampanjo za formalno pridobivanje zahtevane izobrazbe, ker nam seveda ne bo prineslo pričakovanih rezultatov. Na tem pod-' ročju izvajanja kadrovske politike moramo biti dosled--nejši kot doslej. ODNOSI če ugotavljamo, da so se pogoji našega delovanja z razvojem družbenih odnosdv in afirmacijo samoupravljanja vsebinsko spremenili, potem lahko trdimo, da je prav v 'teh novih odnosih sleherni komunist v tovarni!pri uveljavljanju nalog lahko pre- J Nace Demšar struži statorske pakete v tovarni elektromotorjev RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE Skupnih služb v tovarni »ISKRA« Elektromehanika Kranj razpisuje naslednje delovno " mesto v upravi tovarne: ASISTENT za komercialno tehnično področje fe za telefonijo Pogoji: fakultetna izobrazba II- stopnje — elektrotehnična; šibki tok in najmanj 4-letna delovna .praksa v industriji. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne ELEKTROMEHANIKA Kranj do 20. februarja 1965. Kako gre semiškim športnikom Delno smo že poročali o ganizacij s tega področja, ki tem, kako teko II. delavsko- so razvrščeni v 82 ekip. športne igre-, ki so jiH •pri- Menda najmočnejše je na redile sindikalne podružnice tekmovanju zastopstvo iz obč. sindikalnega sveta Gr- naše tovarne kondenzatorjev nomelj. Ta tekmovanja, ki v Semiču. Poleg drugih ekip bodo vceloti končana s^slav- ima ISKRA kar /9 šestčlan-riostnc razglasitvijo rezulta- skih kegljaških in 7 petčlan-tov ob občinskem prazniku skih strelskih ekip. Še po-Crnomlja ' 18/ februarja, so sebno razveseljivo pa- je dej-privabila na športna polja stvo, da nastopa v tekmoval-blizu 900 tekmovalcev in nih disciplinah precej tek-tekmovalk iz, 19 delovnih or- movalk, saj v drugih kolek- Priznanja strelcem 8D »Iskra« V programu 6. redne skupščine ObSO Kranj, ki je zasedala v nedeljo, 31. januarja, je bila tudi razdelitev priznanj posameznim družinam in strelcem, kr so imeli vpre-tekli mandatni dobi največ zaslug. za uspehe družin in občinskih ekip na vseh važ-'ijiruBAouniai nisfau Veliko število priznanj, ki so jih za svoje delo in uspehe prejeli člani SD »Iskra« Kranj, je lep dokaz za aktivnost naših strelcev in celotne družine. Občinski' strelski odbor je odlikoval tri naše člane z značko dobrega strelca,* A. Ciglič in A. Markič sta dobila naziv odličnih strelcev, F. Černe in B. Malovrh pa visoko priznanje mojstra strelca. Za stalno sodelovanje v občinski ekipi in za delo’ v ObSO pa je predsednik tov. A. Laknar podelil F. Cimetu še pokal in plaketo. Posebno priznanje je za svoje delo prejela tudi naša strelska družina. -Kot je omenil tov.JLaknar, i,ma družina velike zasluge pri organizira^ nju vseh občinskih tekmovanj, saj je v ta namen-vedno dala na razpolago svoj strelski dom, ki,je med vsemi, mogoče najprimernejši za take prireditve. Zahvalil se je posebej vodstvu družine, ki je vselej pomagalo pri orga- niziranju ¡n izvedbi vseh teh tekmovanj. Viga ta priznanja bodo strelcem kot velika nagrada za njihovo dosedanje delo in vzpodbuda za doseganje še večjih uspehov v prihodnosti, tako v doseganju dobrih rezultatov na tekmovanjih, kot v pridobivanju novih članov za strelski šport. B. M. tivih ISKRE skoraj ne nio* remo govoriti o ženskem športu. Ena .izmed strelskih ekip ISKRE, se je, kot kaže," zanesljivo uvrstila na 2. mesto za zmagovalno’ ekipo Elektro. V .ženskem kegljanju je zrna-' govalna ekipa že znana — to je ISKRA. s 321 keglji, medtem ko tekmovanje moških še traja in ima najboljša ekipa ISKRE_ možnost za dobro uvrstitev. V malem rokometu ekipa ISKRE lahko računa na 3. mesto za ekipama Belt in Rudnik, medtem ko je najzanimivejše tekmovanje v odbojki, kjer ima prav naša ekipa iz Semiča prav vse možnosti za končno zmago. Le naši šahi-sti, kot kaže, se v končnem vrstnem redu ne bodo uspeli povzpeti kam' k vrhu. Ob koncu tega .obširnega tekmovanja bomo o športni« kih iz Semiča še »katero rekli«. _j_- Marljivi in uspešni športniki — strelci, med katerimi sta A. Ciglič in A. Markič dobila/ od občinskega strelskega odbora v Kranju naziv odličnih strelcev, F. Černe in.B, Malovrh pa visoko priznanje mojstra-strelca. — Iskreno čestitamo! ' izkusil svojo sposobnost in resnično privrženost idejam napredka, ■ s tem . pa tudi ugledu naše organizacije. Dejavnost posameznikov komunistov in nekomunistov na vodečih položajih v tovarni je osredotočena na časovna obdobja, ko- se tovarna bori z največjimi notranjimi oz. zunanjimi težavami-Ide j-mi boj s takimi pojav- je predstavljal sestavni del idejnega dela preteklega, kakor tudi sedanjega TK, Komunisti tovarne moramo biti do takih pojavov v prihodnosti še bolj kritični, žla-•eti zaradi težav v naši industriji, ki se bodo v letošnjem letu pojavile tudi v naši tovarni. Sklicevanje na preteklost ne more mobilizirati naših sil za prihodnost. Ta navada je tudi eden od vzrokov za težke situacije, v katerih se večkrat nahajamo, ker je v nas samih dokaj močno zakoreninila občutek, da na »uspehih« preteklosti lahko mamo (pričakujemo, ne pa sami aktivno ustvarjamo bodočnost. Samoupravni organi, druž-beno-politične org. pa komunisti, ki v teh družbenih organizmih delujejo, se morajo še odločneje zoperstaviti težnjam, da bi se restavrirale nekatere preživele nezdrave navade: protekciona-štvo, intrige, taktiziranje kot potrebno sredstvo napredka, dvoličnost, subjektivni kriteriji ocenjevanja sposobnosti itd. Te slabosti ne žive samo med komunisti na upravnih delovnih mestih. Z njimi so bile in so deloma še obremenjene tudi družbeno-jjoli-tične organizacije oz. posamezniki v vodstvih teh druž-beno-političnih organizacij in drugih družbenih mehanizmov v tovarni. Tudi tovarniški komite se je v lastnih vrstah boril z njimi in jih v pretežni meri. ne pa v celoti, onemogočil. GOSPODARJENJE Tovarna se je v preteklem letu borila tudi s številnimi tekočimi težavami. V porastu proizvodnje po /stalnih cenah smo proizvodnjo povečali skoraj za ‘A, družbeni plan za leto 1964 pa presegli za 4,8% (650 milij.). V teh uspehih se' zrcalijo napori celotnega kolektiva samoupravnih organov in vodilnih delavcev v tovarna. Realen odraz teh težav je viden v notranji strukturi izpopolnjevanja plana po panogah oz. artiklih, kar ima delne posledice tudi na realizacijo našega izvoznega - pla--na (telefonske centrale, telefonski aparati, ploščati releji, EVS 06 itd.) > Odprt ostaja tako še Vedno problem izpolnjevanja proizvodnega plana po asor-tiirianu. Posledice pa se ne odražajo samo v izvozu, temveč povzročajo v tovarni tudi težave pri planiranju proizvodnje, nabavi reprodukcijskega materiala, zalogah materiala in v nedokončani proizvodnji. Vsi ti elementi se odražajo v ekonomskih rezultatih našega dela in zah- tevajo/ prvenstveno od nas komunistov kritične .presoje,' da te slabosti, odpravimo. Značilen primer obstoječega stanja se- je v preteklem letu odrazili na povečanje proizvodnje v telefoniji. S podobnimi, sicer manjšimi težavami se srečujemo, ne samo takrat, ko pričenjamo proizvajati noye artikle, temveč tudi v primerih, ko želimo proižvpdnjo maloserijskih izdelkov dvigniti in prilagoditi njihovo kvaliteto zahtevam izvoza. S tem hočem trditi, da na izvrševanje plana po asorti-manu ne vplivajo tudi zunanji vzroki. Nezadostna medsebojna ekonomska odvisnost ZZA in. tovarne nam povzročajo probleme, predvsem pa pomanjkljivo medsebojno sodelovanje, časovno neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, pomanjkljiva dokumentacija,' počasno izvajanje sprememb na novih artiklih zaradi številnih formalnosti , itd. Številne pomanjkljivosti spremljajo tudi naše odnose z ZTO. Prekratki časovni termini v izvoznih pogodbah, časovno dolge komunikacijske poti zaradi preokorne organizacije itd. Vsem tem in drugim težavam se je proti koncu preteklega leta pridružilo še kronično pomanjkanje uvoznega, kakor tudi domačega, reprodukcijskega materiala. Posebno pozornost zasluži pomanjkanje reprodukcijskega materiala zaradi daljnosežnih /posledic in gospodarske škode, ki s tem nastaja, posebno zaradi pojavov, ki so ob zaostritvi tega problema v podjetju in tovarni dobili tudj politično - obeležje. Gre za nekritičen ¡način obravnave teh težav s strani vodilnih delavcev,/ tudi komunistov^ podjetja, v manjši ’ meri pa tudi tovarne ter še nekaterih zunanjih faktorjev, ki so v težki situaciji izrazili posebno kritičen odnos do problemov centralizacije in decentralizacije' v našem podjetju. Posebno pozornost zaslužijo tudi'nekatere zunanje. Komisije aktiva ZB začele z delom ■tB Novi predsednik aktiva ZB v kranjski tovarni tovariš Miha Kramar je v pogovoru omenil, 'da je članek »Ob rob letne skupščine ZB« naletel na precejšen odmev in tudi odobravanje. Vse kaže, da se bo izobraževanja članov ZB (mišljena je. ozka specializacija), ld imajo zaradi nekvalificiranosti slabe dohodke, treba lotiti v letošnjem letu z največjim optimizmom, voljo in seveda predpripravo, ki'bo temeljila na preudarni politiki organizacije kot tudi;iamoupravfiih organov in vodstva. Prav pa je, da se je polemika o tem : začela v časopisu, ker bo odmev tudi v drugih, tovarnah, ki imajo enake probleme. Dokaj istih misli sta .bila tudi predsednik aktiva ZB * v K POROČILU TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZA LETNO KONFERENCO »ELEKTROMEHANIKE« (Nadaljevanje -z 2. strani) niso pravilni, jih. je treba spremeniti, ne pa govoriti — češ, delali ste zakonito, vendar nepravilno! - ; Menim, da leži vzrok v nezadovoljstvu delavcev v tovarni zaradi osebnih dohodkov v pgotovitvah, ki jih navaja letno poročilo TK ZK na 6. strani. Želel bi, - da" so tudi takšna poročila; ki jih sestavlja-' jo najbolj, odgovorni politični predstavniki delavcev — v bodoče predvsem objektivna! — H. D. Op. uredništva: Vsebina poročila s 6. strani je zajeta v tej številki pod naslovom »Nekaj izvlečkov iz poročila za letno konferenco ZK »Elektromehanike« pod vmesnim naslovom NAGRAJEVANJE. Miro Mihovec in tajnik Franc Križnar, ki sta mnenja, da je prav, če se 'ta problem rešuje kompleksno za vse podjetje. ^Razumljivo je, da bodo po raznih razgovorih z merodajnimi forumi poklicali vse člane ZB, ki bi zadevno prišli v poštev na sestanek, kjer se bodo podrobno pomenili in hkrati ugotovila, koliko članov ZB je pripravljenih resno pristopiti v to akcijo. Komisija, ki bo morala pripraviti .analizo, in ki bo istočasno skrbela tudi za premeščanje, štipendije in izobraževanje^ — je postavljena' v naslednjem sestavu: predsednik Pavel Rink; člani: Avreiij* Tronkar, Ivica Knific, . Franc Orel in Jaka Vehovec. Tovariš Miha Kramar je k temu dodal, da so bili istočasno izvoljene za delo programa v okviru ZB za leto 1965 še naslednje komisije: STANOVANJSKA (predsednik: Boris Starc;'elani: Milka Rihtaršič, Rade Djukič); ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE (predsednik: Franc Križnar; člani; Miro Mihovec, Mitja Ančik, Pavel Gantar); ZA SOCIALNO — ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA (predsednik: "•Oto Pičuldri; člapi: Tončka Vogrič, Pavel Kryštufek, Mitja Ančik); ZA PROSLAVE IN IZLETE (Predsednik: Franc Čarman; člani: Janez Bo^č, Stane -Teran, Mitja - Ančik, Ivan Burkeljča). Začetna vnema kaže, da bomo na bodoči letni skupščini lahko zabeležilivsaj take uspehe kot v prejšnjem letu, če ne še boljše. Iz razgovora je bilo čutiti dovolj poguma, voljo do dela in tudi delček revolucionarnosti, ki v času, ko se nekatere polašča apatičnost— kar prav pride! S Ado Hmmmm ■ I s J? ■mm' 1X1 m HH m — . H * Volitve v DS obrata avt. tel. central v volilni enoti montaže tel. central v Elektromehanikl. Kakor smo zvedeli od predsednika volilne komisije tov. L. Blaznika, so bile volitve dopoldanske in popoldanske izmene zaključene ob 16. uri, kar kaže na dokajšnje zanimanje in vestnost volivcev. Zanimivo je, da je v DS izvoljenih dve tretjini žensk, ki bodo, kakor kaže, imele pri glasovanju in s tem tudi odločanju — precej besede Mladinska proizvodna konferenca v Horjulu V tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu je mladinska organizacija 19. januarja izvedla proizvodno konferenco, na kateri so mladi proizvajalci zlasti razpravljali o gospodarskem planu tovarne za 1. 1965 in novem pravilniku o delitvi OD ter o drugih pomembnih vprašanjih, '.Direktor tovarne je razen podrobnosti o gospodarskem planu mladim članom kolektiva spregovoril nekaj besed tudi o zgodovini tovarne in podjetja, saj je med njimi dobršen del takšnih, ki so se šele pred kratkim zaposlili v tej toyami. podjetja," pri čemer ' je poudaril nujnost in potrebo, da se zlasti .mladi člani delovnega kolektiva še nadalje strokovno izobražujej'6 ih si tako z obsežnejšim znanjem ustvarjajo tudi boljše osebne dohodke'! Mladim proizvajalcem ie o njihovih nalogah, zlasti še v zvezi s tekmovanjem mladine za dvig storilnosti, spregovoril I zastopnik KK LM podjetja in priporočil. tekmovalni komisiji • tovarne med drugim tudi to, naj kar najhitreje in najbolj skrbno poroča tekmovalni komisiji podjetja o rezultatih tekmovanja v tovarni v Horjulu. O novem pravilniku o de- V nadaljnjem so mladi hor-litvi- OD je govoril sekretar julski proizvajalci razprav- ljali o skrajšanem delovnem času, perečih stanovanjskih problemih ' članov kolektiva, o tekmovanju za; dvig storilnosti,' p realizaciji proizf-yodnje in splošni gospodarski problematiki tovarne in podjetja, o izobraževanju, kulturni in športni dejavnosti —' skratka p vsem, ' kar zanima mladega človeka, ki ne skopari s prizadevanji in svojim deležem k. skupnemu uspehu podjetja. Posebno za naše uredništvo* razveseljivo pa je dejstvo, da je mladina na tej konferenci izvolila iz svojih vrst poseben dopisniški | odbor, ki je slovesno »zagrozil«, da nam odslej j iz te tovarne nikoli ne bo manjkalo gradiva za »Iskro«. -CJ- oeeme vzrokov za nastale težave, ki so temeljile na dezinformacijah, izvirajočih tudi dz našega podjetja s strani ljudi, ki so zasledovali 'Pri tem nekatere lastne interese pred interesi podjetja. V takih oikolnostih ter neenakih pogojih gospodarjenja v primerjavi z drugimi istovrstnimi industrijami v' Ju-fi^slavijj in.nerešenih notranjih problemih, pa je situacija vsekakor težka in zahteva v prvi vrsti od komunistov veliko naporov, sistematičnega dela ter kritičnega, zlasti se samokritičnega odnosa do nekaterih navad, ki nas že v. preteklosti niso privedle do zaželenih rezultatov. !. ^!j‘uh ugotovitvi, da stojimo pred začetkom izplačevanja anuitet za novo poslopje in opremo telefonije, da je akumulativnošt naše proizvodnje nižja kot pred leti fceradi neižpremenjenih cen naših proizvodov ob neprestanem porastu cen reprodukcijskega materiala, da je pro- izvodnja v- tovarni sicer po-rastla, .vendar v nezadostni meri -v smislu njene intenzt fikacije oz. dviga produktivnosti — pritisk za izplačevanje izrednih OD ni popustil. To je resno opozorilo, da moramo težko rešljive probleme na področju notranje delitve čimhitreje reševati v skladu s statutom,- tako v podjetju, kakor tudi tovarni in DE oz. obratih. Neurejena notranja delitev vzbuja v kolektivih negotovost in. nezaupanje v, racionalno trošenje ustvarjenih sredstev in izključuje njihov neposreden, vpliv pri odločanju o teh' sredstvih. Ar bistvu ta oblika izplačevanja osebnih dohodkov ni nov pojav v našem' kolektivu, temveč posledica ustaljenih navad. Čeprav vemo, da stojimo na nivoju podjetja, pred dilemo, kako uskladiti z ustavo. uzakonjene pravice delovnih kolektivov, da samostojno razpolagajo z ustvarjeni- mi sredstvi z obstoječo zakonodajo o podjetjih, moramo ostanek čistega dohodka po pokritju obveznosti do skupnih skladov podjetja prepustiti, kolektivom. Na nivoju tovarn se mora reševati problem kreditiranja tistega dela izgub, ki jih ne moremo pokriti iz skupnih- skladov. Način delitve iz leta 1963 se pak so posledica obstoječih razmer na našem tržišču — nelojalne konkurence naših konkurenčnih podjetij. Zavedati se moramo, da spričo nestabilnosti na domačem tržišču in večjih zahtev po izvozu naših izdelkov v podobne težave y pademo tudi sami. "Obstoječa situacija pa nas tudi obvezuje, da moramo problem nerentabilnih tovarn' V tem letu oziroma s spre- jemom gospodarskega plana za leto 1965 dokončno ure-sti. gram dela ZK PSO za 1.1965, v nadaljevanju so na kon-ki izhaja iz naslednjih za- ferenci obravnavali tudi na-ključkov: • grajevanje članov kolektiva. ... . Stremeti je treba k temu, I. delo osnovne orgamza- ¿a poiščemo še boljše in cije m članov ZK je treba realnejše instrumente za 'sti-usmenti na izvriSevanje smer- mulacij0f in to ne samo po nc fifisjg»lepov VIII. kongre- delovnih enotah. Nujno je sa ZKJ ter jih prilagoditi treba najti takšne instru-razmeram m konkretnemu mente za stimulacijo, kjer u v rou; bo možno ocenjevati, če že 2.. posvečati je treba večjo ne posameznika, pa vsaj skrb kadrovanju novih čla- manjšo grupo, torej oddel-nov v vrste ZK; ke, Odseke in podobno. Gle- 3. poživiti delo grup, or- de uvedbe postopnega skraj- ganiziranih v okviru delov- šanja delovnega časa je bilo nih «lot; , poudarjeno, da je osnova za 4. organizirano preiti na to dvig delovne storilnosti, ideološko politično vzgojo ki pa se nikakor ne sme od-članov ZK; ražati v nadurnem delu. , • voino fazo ki teria že v le- i' P°°striti disciplino in Stremeti je treba za tem. da pa prikazal perspektivne tošnjem bistvine preml_ odgpvcmnost članov ZK za bo nadurno delo zmanjšano ke v eosnodarien in in in v SVOJP del° na delovnem me- na minimum. tatenTivneiji 0f,crv>riQr stu m kolektiva; V zgoraj navedenih točkah TOdnje za leto 1964 je bila ¡,tva;'pri katerSn bodoči- 7t' sPremlianie ¿0* članov je prikazan le osnovni* del Tovariši Peter Boncelj, Vinko Šiler in Tone štrbenk so pri opravljanju dela s področja požarne^varnosti v' kranjski tovarni v sklopu HTV službe opravili odgovorno delo zelo vestno in požrtvovalno Z zasedanja podjetja DS (Nadaljevanje s 3. strani) viti, da smo dosegli tako raz- možnosti nekaterih branž. (Tabela o realizaciji proiz- smeri intenzivnega gospodar- prikazana v prejnšji števili ,v samoupravnih organih nalog/ katere so postavljene Op. uredništva). Informacija štva v investicije;’kTjih bo or9* pred noVo vodstVo- snovne ! bo podrobneje obravnavana treba kriti z večjo prorzv.od- meseca februarja. Lipničanke odlične v sankanju organizacije ZK PSO, odnos- „ HHR ._ . H • ,____.... ,. 7.-nuditi večjo pomoč pri no člane osnovne organižaci- na zasedanju ko bo sprejet njo m boljšim poslovimo re- delu in sindikalne je. Sam program dete in iz- zakljucm račun podjetja. zultatom. Ob. zelo visokem nrr,n;™rii.. , x , JZ ... . norastu osnovnih sredstev or2anizacIJC; vleček zaključkov pa SO V 1Z- Iz proizvodnega. poročila je ,'' 8. posvetiti večjo skrb stre- delavi in bodo posredovani bilo razvidno, da si. v pretek- Pa ne .smemo prehitevati le- kovnemu in dmžben^nu vsem članom ZK, kakor tudi lem letu postavile nekatere , ^..vls? _ P®'®8 usposabljanju članov ZK in ostalim organizacijam v tovarne planske programe, ' . v,.. „ , ■*. zasledovati pravilno kadrov- okviru PSO" v prvi polovici ki niso temeljili na realnih |ggf» sko politiko PSO; možnosti. Vzeto v celoti, pa______. ........ letos v dani situaciji, ki ni vam kot tudl Podjetja, rožnata, orientacija ne kaže DS je v nadaljnji razpravi na boljše. Iž osnovnih podat- sprejel poslovnik DS iri UO kov o razvoju podjetja v pre- podjetja ter njunih komisij z teklih letih, je mogoče ugoto- vsemi spremembami, potrdil nekatere spremembe pravil-nika o izumih in tehničnih .... izboljšavah (o tem bomo v mumstov, ki delujejo v orga- - naslednji' številki podrobno v -nedeljo, 24. januarja, so ženske do 30 let— navadne nih upravljanja in družbeno- poročali) sprejel odkup dveh bile na 5-kilometrski sanka- sani: 1. Finžgar 9:55,0; 2. Fa-političnih forumih organiza- patentov potrdil pravilnik o ®ki progi z Jamnika do Kro- ganel 10:39,0; dvosedežne sani clj v podjetju. delitvi OD Avtomatike Pržan, Pe tradicionalne sankaške tekmovalke do 30 let: l.Varl Vse naloge in težave, ki tovarne električnih aparatov tehtne, ila katerih so nasto- Cvetko 12:39,0; 2. Krvina smo jih pričeli ali že delno Ljubljana, Elektromehanske tudi tekmovalci in tek- — Koselj 13:54,0. rešili ..v preteklem letu, mo- Kranj in PSO. O politiki na- movalke iz našega obrata v Tekmovanje je bilo'dobro rajo ob povečani idejni in grajevanja zajeto 1965 bo DS Lipnici, razen ekip a kolek- pripravijeno ln tudi udeležba družbeno-politični aktivnosti razpravljal kompleksno za vse “Y?v P?“je.n-) T1f /? priča, da je za sankaški komunistov ostati torišče na- kategorije' delavcev, in to na “-KU ,v h-repi, Lir - t-ocmart, - ort med nagih delov-šega dela tudi v bodoče. S podlagi rezultatov preteklega - Kamna gorica m kolektivov na / Gorenj- takim delom v kolektivu ter leta. Na predlog UO je DS ff11 skuPno Je skem vsako leto več za ni- odkrito in odločno kritiko sklenil, da dokler ne bo spre- tekmovalo 84 tekmovalcev, in man:a> vseh notranjih in «unanjih jet plan podjetja za leto 1965 tekmovak, med katerimi je slabosti bomo tudi največ izplačujejo tovarne in eno- bilo 'kar številno^ zastopstvo prispevali k uresničevanju te skupnih služb osebne do- delovnega kolektiva ISKRA resolucije VIII. Kongresa hodke po veljavnih osnovah 12 ,^'5mce -ko- ZKJ. in merilih, ne glede na do- Medtem .ko so se tekmo- Í ZAHVALA Ob težki izgubi moje dra- Pri tem moramo pričako- ločila pravilnikov o delitvi vafi, da bodo iz organizacije QD podjetja, in ne glede na voljiti S 3. mestom v neka- .... . odpadli tisti člani, ki ne že- to, da je pravilnik že spre- tenh kategorijah so se tek- ge mame se najtopleje zahva ___.. movalke iz našega obrata ljujem vsem sodelavkam iz ihti eVO‘l. delez k J uvrstile v posameznih kate- linije stikalnika v montaži te- . aporom oziroma se Ob koncu zasedanja je DS go-rijah precej boljše. Med lefonšklh central — za venec pahajajo y naših vrstah zato, potrdil tudi postopni prehod moškimi so bili najboljši: in izraženo sožalje. Posebna ker z^siedujejo naši organi- na skrajšani delovni čas »Av- tekmovalne sani — 3. Ga- zahvala tov. Zenijevi ln Hu- zaciji tuje interese. tomatiki« Pržan in tovarni šjeršič s časom 8:05,6; na- marjevi. (Izvleček iz razprave po po- usmerniških naprav Novo »vadne sani: 3. Rozman 9:22,4; Danica Buršlč ročiiu bomo objavili v nasled- mesto. oglarske sani — tekmovalci nji številki.) .. _ -■ ABC do 35 let: 3. Katrašnik 11:10,0; Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 8. zasedanja DS podjetja (29.1.1965) 0 a) Delavski svet sprejemna na znanje informacijo o : izpolnjevanju plana prodaje , na domačem tržišču in v iz-’ vozu za leto 1964. i DSf bo redno mesečno obravnaval poročilo komercialnega sektorja o izvozu, in to ¡predvsem z ozirom na neiz-vršene izvozne naloge. b) DS podjetja naroča vsem samoupravnim organom tovarn, da redno mesečno in temeljito obravnavajo problematiko izvrševanja . oziroma neizvrševanja izvoznih obveznosti. c) Delavskemu svetu naj se za razpravo na naslednjem zasedanju pripravi predlog rešitve glede odprodaje oziroma saniranja situacije AG5, kot najbolj kritičnega primera, vsaj po finančni vrednosti. • DS sprejema informacijo o izpolnitvi plana proizvodnje v letu 1964, podrobneje pa bo to poročilo obravnaval na zasedanju, ko bo sprejemal zaključni račun podjetja. 0 DS sprejema poslovnik delavskega sveta in upravnega odbora podjetja ter njunih komisij z vsemi spremembami, ki' jih predlaga komisija za organizacijo in razvoj delavskega upravljanja in z vsemi spremembami, ki so bile sprejete v teku razprave na samem zasedanju. 0 Na predlog- komisije DS za izume in tehnične izboljšave in na predlog UO podjetja delavski svet odobrava razpis nagrade in razpis natečaja za tehnične izboljšave in koristne predloge za nadomestitev ali zmanjšanje uporabe - uvoznega materiala. Razpisana nagrada znaša za predložitev tehnične izboljšave din 20.000, za predložitev koristnega predloga pa din 10.000. Nagrada pripada poleg odškodnine za tehnično izboljšavo ali koristni predlog, ugotovljen po pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah. Izplača pa se najkasneje en mesec po uvedbi postopka, predlaganega s tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom. ♦ DS se strinja s predlogi UO in potrjuje naslednje pravilnike o delitvi OD. a) DS potrjuje pravilnik o delitvi OD tovarne Avtomatika Pržan s tem, da se Stroški za topli obrok pri izra-™nu mase OD v gospodarskem planu podjetja ne upoštevajo posebej. ' b) DS potrjuje pravilnik o delitvi OD Tovarne električ-™b aparatov v Ljubljani pod Pogojem, da samotipravni - organi tovarne vnesejo v pravilnik spremembe, ki jih J® Predlagala komisija za OD podjetja, in sicer: ČLEN IS točka 2 je treba uskladiti s členom 39 tqč-ika c) pravilnika o delitvi OD podjetja. ČLEN 24 naj se dopolni tako, da se tudi za vodilne delavce tovarne določijo OD z ocenitvijo delovnih mest in z osebno oceno. — Dodatek' za popoldansko izmeno (člen 27) more znašati le 7,5% in ne 10%, ker člen 42 pravilnika o delitvi OD podjetja določa za delo v popoldanskem času dodatek v Višini največ 50 % za nočno delo. — ČLEN 28, ki določa uvajanje dopolnilne stimulacije za delavce na rezijskih delovnih mestih, ni v skladu s pravilnikom o delitvi OD podjetja. Ta člen sme ostati v pravilniku le pod pogojem, da se določajo tudi osnove in merila za ugotavljanje upravičenosti in višine nagrade. c) DS potrjuje pravilnik o delitvi OD tovarne Elektro-mehanika Kranj s tem, da se pri izračunu, mase OD ne bodo upoštevala sredstva, ki jih izplačuje tovarna po čle- • nu 9 tega pravilnika kot posebni dodatek za malico delavcem, ki delajo na3 nočni izmeni. č) DS potrjuje pravilnik o delitvi OD PSO s tem, da se v členu 27 v predzadnjem odstavku črta »SS delavce«, zadnji odstavek pa se črta v celoti, ker je OD za pripravnike že urejen s posebnim pravilnikom. d) DS sprejema predlog PSO in UO podjetja ter odloča, da se člen 93 pravilnika o delitvi OD podjetja, ki se nanaša ha terenski dodatek, spremeni kot sledi: Pod tč. 1. člena 93 se namesto zneska din 1550 določi znesek din 2000. Pod tč. 2. se namesto zneska din 1350 določi znesek din 1800. Pod tč. 3. se namesto zneska din 1150 določi znesek din 1600. Pod tč. 4. se namesto zneska din 950 določi znesek din 1350. Pod tč. 5. se namesto zneska din 900 določi znesek din 1350. O Na predlog UO delavski svet določa, da, dokler ne bo sprejet gospodarski plan podjetja za leto 1965, izplačujejo tovarne in enote skupnih služb OD po veljavnih osnovah in merilih, ne glede na določila pravilnikov o delitvi OD podjetja in ne glede na to, da je pravilnik že sprejet. • DS potrjuje tovarni Avtomatika v Pržanu postopni prehod na skrajšani delovni čas s tem, da ima tovarna po eno prosto soboto v prvem tromesečju oziroma do takrat, dokler tovarna ne bo predložila upravnemu-odboru ustreznega materiala in soglasja Občinske skupščine ter Sekretariata za delo za nadaljnji prehod na skrajšani delovni čas. Tovarna pa mora vsake tri mesece poročati o uspešnosti prehoda na skrajšani delovni čas. Sklep je utemeljen s tem, da so ekonomski pokazatelji v Avtomatiki pozitivni, da imajo notranje rezerve in da v elaboratu predlagajo ukre- pe, katerih izpolnitev aktivira takšne notranje rezerve, da je uspešen prehod na skrajšani delovni čas mogoč. 0 DS potrjuje Tovarni usmemiških naprav v Novem mestu postopni prehod na skrajšani delovni čas s tem, da ima tovarna po eno prosto soboto v prvem tromesečju oziroma do takrat, dokler tovarna ne bo predložila upravnemu odboru ustreznega materiala in soglasja Občinske skupščine ter Sekretariata za delo za nadaljnji prehod na skrajšani delovni čas. Tovarna pa mora vsake tri mesece poročati o uspešnosti prehoda na skrajšani delovni čas. Sklep je utemeljen s tem, ker je iz predlaganega elaborata Tovarne usmernikov razvidno, da so ekonomski kriteriji tovarne pozitivni, notranje rezerve precejšnje in predvideni ukrepi za njih aktiviranje primerni. Tovarna pa mora vsake tri mesece poročati o uspešnosti prehoda na skrajšani delovni čas. Sklepi 13. izrednega zasedanja DS Elektromehanike (30. 1.1965) 0 Delavski svet zadolžuje pravno službo, da razčisti sporne terjatve in ukrene vse potrebno za izterjanje starih dolgov in da do 31.3. 1965 o tem poroča upravnemu odboru. Delavski svet je sprejel sklep, da se do časa, ko bo sprejet gospodarski plan podjetja, obračunava faktor stimulacije po osnovah, ki so veljale v zadnjem četrtletju 1964 — kot akontacija. 0 V primerih, ko .delavec' zaradi analitične ocene de- lovnega mesta in zaradi osebne ocene dobi obračunsko postavko, ki je nižja od dosedanje, določa DS sledeče postopke: — Delavcem, ki so bili po vseh zahtevah osebne ocene ocenjeni na 100 ali preko in delavcem, katerim bi se znižala obračunska postavka samo zaradi manjše šolske izobrazbe, se prizna dosedanja obračunska postavka oziroma prva naslednja višja. — Delavcem,1 katerim se obračunska postavka zniža zaradi tega, ker nimajo ustrezne šolske izobrazbe in ker so bili slabo ocenjeni tudi po kriterijih KI in K2, se določi obračunska postavka po oceni, ne glede na to, da je nižja od sedanje. 0 Delavski svet je sprejel sklep, da sta v februarju 1965 prosti naslednji dve soboti, in to: sobota 6.2.1965 in sobota 13.2.1965. Obisk v oddelku za ugotavljanje kakovosti (Nadaljevanje z 2, strani) bitne pripombe pddelka za Oddelek za ugotavljanje predpisov in standardov; po ugotavljanje kvalitete. Seve- kvalitete sodeluje nadalje katerih je treba preizkušati da s tem vloga tega oddel- tudi s PSO in zasleduje de-posamezno vrsto izdelkov, ka .še daleč ni končana, kajti lovanje m »vedenje« izdelkov mora ta oddelek raziskovati izdelek iz poizkusne proiz- v garancijski dobi in po njej, tudi metode za preizkušanje voctnje mora znova v odde- ugotavlja in raziskuje vzroke tistih izdelkov za katere še 22 ugotavljanje kvalite- okvar in o tem obvešča pro-ni ustreznih predpisov. de ba ko Ea tu spet do kraja izvodnjo. Vsak prototip iz rok razvi- preizkusijo in ugotovijo, da Pri klimastkih preizkusih jalcev nujno pride v roke njegova kakovost in vzdrž- raziskujejo škodljivost raz-preizkuševalcev v oddelku za ljivdst ustrezata vsem zahte- Učnih klimatskih Vplivov — ugotavljanje kvalitete kjer vam, šele tedaj lahko v to- tropskih, obmorskh, višin-mu pač ne gre preveč dobro, vami steče redna proizvod- ških, pa tudi industrijskih, saj njegove lastnosti natanč- nja tega izdelka. prav tako pa z mehanskimi no in »na vse mile viže« pre- Pa tudi to še ni vse, kajti Pf^zkusi na vibracije in kontrolirajo in preizkusijo tu preizkušajo nadalje tudi sm\ke preizkušajo izdelek na številnih in zamotanih izdelke iz redne prozvodnje ?°^ Pogoj1 v kakršnih mil aparaturah. . in na njih opravljajo celotne * namenjeno normalno de- Ce prototip uspešno pre- tipske preizkuse, razen tega ^ovanj«. Pa tudi, kako bo prestane vse te »torture«, šele pa preizkušajo tudi izdelke nesei transport, dobi »potni list« za poskus- dragih proizvajalcev, da bi no proizvodnjo, kjer morajo tako razvijalcem z ugotovit-ustvarjalci obvezno upošte- varni lahko pomagali priraz-vati vse ugotovitve oz. more- vijanju novih artiklov. To je naš Pepe Zamuda, ki ima -v.' kolektivu precej »bratov«. Redno vsako jutro priteče v tovarno — le z enourno zamudo!... Za vse te natančne in obsežne raziskave imajo tu vrsto klimatskih, higro in termostatnih komor, naprave za preizkušanje na vibracije in sunke, pa naprave za preizkušanje z- vodo in prahom, skratka »svega i sva-šta«, kar nujno potrebujejo, če hočejo posameznemu izdelku zares pogledati v bistvo. i Seveda pa morajo hkrati s samimi izdelki raziskovati tudi embalažo, saj zlasti nekateri izdelki, od proizvajalca ' do potrošnika, j>otujejo zelo daleč in bi v neustrezni embalaži na mesto prav gotovo lahko prispeli poškodovani in pokvarjeni. Oddelek za ugotavljanje kvalitete najtesneje sodeluje z oddelkoma za meritve in za raziskavo materiala, v primerih, kadar pa je to potrebno tudi z razvojnimi oddelki ZZA ali pa celo z'ustreznimi laboratoriji izven zavoda. Vsekakor naloge tega oddelka ZZA niso majhne, saj je od teh raziskav in ugotovitev vsekakor odvisna kvaliteta izdelkov, ki jih» naše tovarne vsak dan pošiljajo na trg, da bi v zadovoljstvo kupcem delovali čim dlje, seveda upoštevajoč ugotovitve tega oddelka! -C- Delavke Anica Šturm, Milka Valentinčič in Ivanka Kejžar montirajo za seda] elektromotorje še na pomožni liniji, dokler ne bo stekel nov tekoči trak Klimatske komore v oddelku za ugotavljanje kvalitete v ZZA Nekaj principov uspešnosti in kva itete v poslovanju (Iz št 4 po Menagement Controls) I. - Vsak p uslužbenec mora biti izobražen, da še zaveda stroškov, kvalitete in uslug. 2.. Za vse proizvode in usluge je 'treba držati visok standard kvalitete. 3. O celem poslovanju podjetja je treba voditi točno evidenco. 4. Vse obljube se morajo izvršiti. 5. Brzina mora biti pravilo za vse zastavljene naloge, planirane konference in sestanke. , 6. Vse pbstopke je treba izvršiti pQL_definitivno določeni-razporeditvi časa. ' 7. Odgovarjajoča skrb in ' zaščitni ukrepi se morajo predvideti za vse naprave in zaloge. 8. Koristne itiformacije in podatki morajo svobodno teči med šefi oddelkov, po možnosti pismeno. 9. Oddelki in sektorji morajo na osnovi ^ajializ preprečiti nepotrebne funkcije’ posle, postopke, spise, poročila in njihove podvojitve. . 10. Vsi stroški podjetja in projekti, ki vključujejo stroške oddelkov, se morajo skrbno preračunati. II. Popolna kontrola proizvodnih in' drugih operacij podjetja mora biti v vsakem času s pomočjo odgovarjajočih in' enostavnih sistemov. 12. Točna" kontinuirana inventura in popolna kontrola vseh' skladišč surovin, delov, .polizdelkov, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov ter vseh naprav in orodja, kalupov in modelov ter. drugih vrednosti, mora teči stalno in neprekinjeno skozi celo leto. 13. Dolžnost vsakega- vodilnega delavca je, da izloči ne-efikasnost iz svojega področja dela, kot tudi v kakem drugem področju. 14. Vzroke-napak, neuspehov in nefikasnosti je treba“ takoj poiskati in odstraniti,'; 15. Ponavljanje napak se ne sme tolerirati. 16. Izgovarjanje in prevra-r Čanje odgovornosti rta druge je treba popolnoma odstraniti. - 17. Vsak posameznik mora' izvrševati tisto, kar mu je ukazano, da dete in to v zahtevanem času, odnosno, cta svojemu predpostavljenemu da sprejemljivo obrazložitev kolikor mogoče kmalu. . 18. Vsak vodilni delavec mora biti upoznan s tekočo prakso konkurence in z novo strokovno literaturo, ki jo lahko koristno uporabi pri svojem delu. 19. Znanstveno izbiranje In postavljanje kandidatov za namestitve in kandidatov za napredovanje s pomočjo odgovarjajočih zdravniških preiskav, psiholoških' testov in intervjujev, spremljamo t uvajanjem^ in proučevanjem -izbranih. 20. Treba je uvesti periodične kontrole zdravlja in splošnega blagostanja vsakega čla- v na kolektiva. (Sleda še eno nadaljevanje) Priredil: I. S. Lepo oblečeni tatovi Vež pozornosti mladim i PO nedavnih podatkih je v - našem podjetju zaposlenih skupno 4090 mladink in mladincev. Koordinacijski komite LM podjetja pa je doslej imel le skromno evidenco o mladih proizvajalcih, zato je pred časom izvedel med • članstvom anketo. Le-ta je dala vrsto solidnih odgovorov, med katerimi smo sklenili obširneje obdelati stanovanjsko vprašanje mladih v podjetju. Anketa je pokazala, da živi prek 200 mladih proizvajalcev v izredno težkih razmerah pa celo v nemogočih kot na primer mladinec iz tovarne na Pržanu, ki deli sobo. brez, elektrike in ogrevanja še s petimi Tovariši, ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikadje elektronike ir avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha }a tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj dasiravno soba1 ne presega velikosti srednje velike sobe. Velik del mladincev in mladink, ki ne Stanujejo pri starših, plačuje za skromno streho nad glavo tudi do 15.000 dinarjev mesečno, nemalo pa je tudi takih, ki so za zasilno stanovanje prisiljeni k plačevanju najemnine in šd' k opravljanju naj-raznovrstnejših opravil, če se'nočejo jutrišnji dan znajti na cesti. Povprečno dokaj visoke najemnine za skromne sobice so za mlade zelo veliko breme, saj je anketa pokazala, da več" kot polovica mladih proizvajalcev zasluži mesečno manj kot 30.000 dinarjev. Iz odgovorov anketiranih mladink- in mladincev je razbrati, da bi bili mnogi med njimi pripravljeni prispevati nekaj 'lastnih sredstev h gradnji samski^ stanovanj ali garsonjer, za katere je v celoti največje zanimanje. čeprav je republiška skupščina pred časom sklenila, da je treba 10 % sredstev za gradnjo stanovanj uporabiti za gradnjo samskih stanovanj, tega sklepa^v glavnem nihče ni upošteval in zato je vprašanje samskih- stanovanj še tembolj pereče, j Daleč prek tisoč je mladink in mladincev v ISKRI, ki žive v težavnih stanovanjskih pogojih in za katere je-treba čimprej najti ugodno rešitev: Res je- sicer, da je naše podjetje ' trenutno v .nemajhnih težavah, v katerih ne more' računati na gradnjo stanovanj. Upajmo, da prizadevanja vodstva in kolektiva, za ureditev notranjih vprašanj in izkoriščenje vseh rezerv ne bodo zaman in bo podjetje slednjič prebrodilo svoje sedanje težave. In \ tedaj — ko bodo dani boljši pogoji, vsčkakor ne smemo pozabiti, na učinkovito -reševanje Stanovanjske problematike mladih proizvajalcev, h čemur so sredstva za gradnjo samskih stanovanj razen podjetja prispevali tudi občinski stanovanjski skladi, pa tudi sami prizadeti. t-ln- . Pod t