podarske ? obrtniške narodne Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr* Ljubljani v sredo 20. decembra 1871. Obseg: Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske šole v Ipavi. (Dalje.) Premija s 5000 gold, za pomoček da se odvrne kužna bolezen svilnih črvičev. Dopisi. Novićar. Adresa grofu Karolu Hohenwartu. Hudodelstva priNemcih. Gospodarske stvari. ostalim severním? Vsaj se vendar na vse kraje zgodnje južno sadje razvažva, v Prago tako dobro v Ena najvažnejših nalog prihodnje vino m kakor Berolin, v Moskvo ali Petrograd itd. Odgovor: nič čisto nie. 9 sadjerejske šole Ipavi. Razvidno je toraj, da bi se le čas tratil, ako bi (Dalje.) v našem slučaj se hotelo , še dalje o tem vprašanju govoriti; za tega del obrnimo se k drugemu: Ali bi se pa v Vipavi tako za prav na dva delà deliti ter vprašati bi se moral mogoči vspeh prav žlabno sadje pridelovati dalo? Vipa tudi res zgodnje žlahno pro daj ali vati dalo? adj ali bi pa mi lahko dobro > in ali bi se to pri nas tudi pridel K temu sta dva glavna pogoja potrebna, namreč: Ugodno podnebje, 2. prava izreja ali odgoja in ob- ravnava. Da nam je p kajt Meni se p kdor se pogoj dan, bilo je zgorej rečeno vprašanje skoro smešno dozdeva, Slišali smo ravnokar, da nam eden prvih strokovnjakov s količkaj jasnim pogledom ozre v to a go t a vij vsaj nam tega zagotovila še treba ni Aaj ti j j\uvi o^ ±\j o Auiiuaoj joouiin vlii v i »-v J ? J o ov ujli/moí ui današnje kupčijske razmere, on bo vedel, da se iz juž- ker je vendar vsaki od nas o tem predobro prepričan 9 nih dežel že dandanes, ko je sadna kupčija, tako rekoč še v plenic* dežele izvozi Res je sicer, da nam je burja jako nadležna auuaxxco, je oauua rwuj^ij«, ivuww " ; J^ J««w uauic^u«, «x x povita, toliko zgodnjega sadja v severne se lahko s tem ognemo, da gremo z našo sadjerejo nje v da ko bi cela vipavska dolina prav nič zatišja, kterih, hvala Bogu, tudi še ne manjk UCAC1C xci v \jcii , ua j ivu x/x viuo von.« uuuua J-IIW druzega ne přidělala, kakor samo sadje, bi ga vendar toliko pridelati ne mogla hodnosti ? y kaj bo pa še le v pri Gledé druzega pogoja smo pa popolnoma reveži pravi izreji in obravnavi ni pri nas skoro sledů kajt tukaj nam bo moralo toraj naše 9 9 prihodnje središče Vendar je lahko mogoče, da so tudi taki, ki tega močno pod pazduho seči, sicer ne opravimo nič ne verjamejo Takim bi se lahko to-le povedalo Naj Náčrt, ktereg bi si moralo v tem obziru obrisati prvo sadje se nahaja po velikih mestih na Dunaj tako zvanih izbranostnih prodajalnicah (Delikatessen v ter ga peljati, opirati bi se moral brezpogoj Handlungen). v icu oe uuuc ucolijc, urus&c, giuaujo itu. UWUUUOH, ju %jj ob času, ko se zunaj na trgu v tem času še lahko ne v delavnosti vsi teh dobé češ nj hruške, grozdje itd sledeče tri točke, namreč : 1) obilnost in 9 no na veliko na zgodnost pridelka. Le ako se bodo izvrstnost, 2) dobi; al zgodnosti je pa tudi cena tega t pogoji harmonično vezali kajti funt grozdja stane gold bo drago, saj dohaja iz Francoskeg in še čez; pa kaj ne primerna, smemo dobrega vspeha nadjati; ako pa zmanjka se potem je že vse zastonj. Tega se pa ne sme kov Baron Babo, v sadjereji eden prvih strokovnj enega, nobeden vstrašiti per ni ja 7 vsai vse to doseči ni nobena co > pozná naše pavske podnebne razmere ravno tako dobro, kakor one francoskih kraj Gledé izvrstnosti pridelka bi se morale pred godnj prideluje ; in on mi je že večkrat se to vsem tista sadna plemena določiti, kterih bi se morali 7 o priložnosti, ko sva se o tem pomenkovala, rekel Glejte prvi vrsti bi bilo grozdje, potem češ ) poprijeti nje, hruške, marelice, breskve in slive. Vsa vse to sadje bi Dunaj lahko iz vipavske doline do- druga plemena, kakor jabelka, smokve, oškarže itd. se vaši posestniki Francoze posnemati ne splača saditi in gleštati. Od vsacega teh plemen bi bivali, ako bi . hoteli. Toraj že v te bi se lahko dosti zgodnjega prodalo, tembolj, ker bi j all, jvaivur x11 «xuju&j o , tvoju, ívj c je xiaoci uunua, ivjc ui oo v v-- uw u«ivga v mu- m oaujci^joau ovio oouicj aucici pa Francoska? Al kaj je vse to proti celemu dunaj- bi jih potem po najniži ceni posestnikom oddajala. Ravno kakor Francozj kajt adj ga mi lahko dosti cenejše da Je naša dolina Je se morale le najsposobnejše sorte izvoliti. Vse to sto- riti, kakor tudi določena plemena in sorte množiti, bila bi se vé da naloga vino- in sadjerejske šole same, ktera skemu trgu, kteri je še dandanes z zgodnjim djem tako bi bila njena reč 7 da se prava sadišča izvolila, še vedno jako slabo priskrbljen, akoravno mu ga dojde da bi se sajenje poznejšemu izrejenju, od kterega je o svojem času vsaki dan po južni kakor tudi zapadni dobrota in deloma tudi zgodnost sadja odvisna, primerno železnici gotovo več, nego sto polnih voz. Da Je res vršilo itd. Vse to bi storila, ako bi vsakemu radostno pomanjka godnj ega sadj na Dunaj še zmirom ve- svetovala pravo 7 ako bi se vrh tega o nedeljah in većemu razvidi iz visoke sadne cene. Tako se praznikih vdeležniki sklicali, da bi se z besedo in ako bi se tudi guštana je od začetka po 60 krajcarjev kakor po 30 pa ni nikdar itd goriških češinj za en krajcar; av- djanskim razkazovanjem podučili funt, boljši kup vsakemu na zahtevanje ob času novega zasajenja ali primernemu majhnemu režnje itd., ako le mogoče proti Kaj pa je zopet dunajski sadni trg proti vsem plačilu eden v sadjereji dobro izučen učenec dodeliL ê Tištim, kteri se bodo sami v šoli izučili, ali pa tištim JL ID LI ULI y at^ii OU UUUV OCtLUl Y OUU IZJ UV>iii y CkJLL jj Ck tiOllUi^ l^UU^U UIUO^U« ki si bodo kakega šolo dovršivšega učenca v stalno do kterega naj se Konec meseca septembra 1870. 1. je iztekel obrok službo vzeli, se ve da glasi > kdor vé tako sredstvo y vsega tega treba ne bo. Gledé velike obilnosti naj bi se za to skrbelo, tujih držav Oglasilo se jih je 38 iz našega cesarstva pa tudi da bi se prav prav veliko posestnikov za novo pod vzetje pridobilo, ki bi ga zdatno podpirali s tem da Dotična komisija, od ministerstva izvolj povedana zdravila skušati. Al b ma, je dala zdravilo se bi velike prostore sadjereji odločili, in da bi se ni potrdilo po skušnjah poprijeli vseh sredstev, po kterih se more zasaditi obilo sad ja pa tudi dobrega in lepega. v j. ^oygtwvai x lau^a * »»icur, Gledé zgodnosti bilo bi treba od vsakega ple- ud znanstvene akademije v Parizu. Ta pripomoček ne več leti Ostal je tedaj sam ta pripomoček, ki ga je že pred P nasvetoval Francoz gosp Past pa b sicer za pikcasto bolezen že bolnih črvičev in odvrne jo mena izvoliti najzgodnejše sorte, ktere bi pa tudi v ozd okusu in lepoti zadostile. Kako lahko da se ti pogoji o pridelovanji sadja dosežejo, naj pokaže sledeči primer. Vzemimo grozdje, kterega se bo moralo gotovo naj več pridelovati, ker grozdje se najlože in tudi naj- v vec deželah skušano in večidel potrj 9 Ta pripomoček je bralcem „Novic" že dobroznana boljše prodá. Pred vsem nastopi vprašanje: kterih sort zoper črvičjo bolezen, je ministerstvo komisij se imamo poprijeti ? Gotovo najzgodnejših z lepim oc imamu ; MUIUVU J 6 J0111 ů * » 1 J_LI, okusnim, trdim grozdjem (trdnost je pri grozdji glavna šalo lična izreza (Zellengrainirung) svilnih črvičev Ker pa je čelično izrejevanje že dve leti znano in sredstvo vpra ali naj gosp. Pasteur ju, vkljub temu, da ta reč 9 k aj t i mehko, osipČno ) se ne dá prevažavati). ijba ni nova, se podeli premija s 5000 gold Komisij odgovorila, naj Rumena avguštana s podolgatimi jagodami (po sredstva za zdaj nimamo kakor je ce lič se mu dá, ker boljega eJ nemško „die gelbe Seidentraube" bila bi ena sama taka ki se dá lahko in povsod rabiti. In Francoz Past sorta, kajti ona ima vse te lastnosti, je toraj za kup- dobi 5000 gold., kakor c. kr. ministerstvo od 12. dne Čijo, kakor nalašč vstvarjena. Zelena avguštana z dozori, kakor okroglimi jagodami, ki nekoliko pozneje t. m. oklicuj una, pa m za rabo Po naših mislih bi se bilo teh 5000 gld. dalo prav 9 ker ona je premehka in osipcna. lahko na korist kmetijstvu domaćemu prihranit Tako tudi jako zgodnje modro grozdje sv. Jakoba Past > (Fruhblauer Burgunder) ne, ker tudi ono je čelično rej o že pred kajti leti brezpl je premehko po svetu razglasil in priporočal, in skušala se po in vrh tega ima premajhne grozde, repke, kakor jih več deželah. On tedaj dobí 5000 gold, za svèt, ki m po pravici ranjki M. Vrtovec imenuje avguštano samo pa nam še ni vsluženo ona zgine vendar dosti pred, ko dozorijo najzgodnejše kajti nov, a tudi zdravilo ni že bolnih gosenic del se je treba 9 sorte v severnih vinskih deželah; zatega še po primernih drugih, koj po avguštani zorečih sor-tah ozreti. Med domačimi sortami pa razun rumenega in modrega muškáte lj ca tacih ne najdemo; zavoljo tega moremo po tujih seči, ktere iz bolj severnih vinskih dežel k nam prihajajo. Od teh zaslužijo v prvi vrsti z našo peteršilko (geschliztbláttriger Gutedel.) sorodni španjoli*) imenovani biti, kakor hrustlati, beli, rumeni, rdeči, dijamantni in kraljevi španjol (Krach-weisser Politične stvari. grofu Karolu Hohenwartu, k. ministerstva, se ravno zdaj > v gelber Ti španjoli so za nas sorte, kajti zadostujejo rother, Diamant und Konigs-Gutedel). največega priporočila vredne vsem zahtevam. Priča temu je to, da je skoro povsod najbolj priljubljeno ali namizno ali zobalno grozdje. Iz Francoskega se samo jšpanjol izvažva in sicer pod imenom Chacelar (beri S as la). Razun teh sort so pa še druge, ktere bi nam tudi prav dobro vstregle; tako na primer zelena vanilija (grune Vanillitraube) in rumen Orleans (gelber Orleans). Prvo ima nek poseben žlahen okus, zarad kte- rega je še posebno čislano. (Kon. prih.) Sledeča adres bivšemu prvosedni po vseh slovenskih okrajinah podpisuje: Vaša ekscelencija! Visokorodni gospod Grof! Ako je kedaj naš z vsakoršnimi političnimi mu kami tlačeni narod v poslednjem času gojil upanje konečno dosego svojih pravic in dokončanje dolgolet-nega trpljenja, imel je za to v nedavno preteklem časa gotovo vzroka obilo, kajti prikazala se je na političnem obnebji zvezda, sijajoča poštenje in resnično prizade-vanje, da nečisti zrak se loči od zdravega in da krasno-jasen dan nastopi. Ta zvezda, ktera je bila v nesrečni Avstriji mnogo mnogo let neznana, prikazala se nam je v osobi Vaše Ekscelencije in Vašega slavnega ministerstva, ktero je pricelo z odkritosrcno poštenostjo in popolno odlič-nostjo plemenito delo, da bi se uresničile besede našega Gospodarska novica. vladarja: „naredite mir med mojimi narodi !" in to ne brez vzroka 99 Rekli smo : „mnogo let neznana 9 Premija s 5000 goldinarji za pomocek ; da se odvrne kužna bolezen svilnih črvičev. kajti do tega časa ni bilo slišati niti enega glasu iz ce-sarskega Dunaja o poštenem porazumljenji z narodi av-strijskimi. / llf .., * \t * r yív : L Iz ust Vaše Ekscelencije přišel je prvi in C. k. ministerstvo je leta 1868. po nasvetu dunaj- odkritosrčni pozdrav avstrijskim narodom. Vi, visoko-skega svilorejskega zbora razpisalo premijo (darilo) s rodni Gospod Grof bili ste prvi, kteri ste si prizade-5000 gld. onemu, kdor iznajde zdravilo zoper kužno vali narodom njihova prava popolnoma vrniti, in tako pikčasto bolezen (Fleckenkrankheit), ki že več let po vseh Vaših prednikih vže težko ranjeno Avstrija 9 ki vsaj mori svilne črviče (židne gosenice), ali onemu nasvetuje tak pripomoček, da se odvrne in zabrani ta bolezen. ozdraviti. Nepoklicani duhovi pa so odločili o prizadevah Vaše Ekscelencije posluži vši se svojega vpliva in z njegovo zloporabo so zadržali zopet zmago resnica * Tako imenujejo to grozdje štajarski Slovenci, in tudi jaz se m P hocem tega imena posluže vati, akoravno so mu v zgornji Vipavi imé „milavojka" iznašli. Pis. Al prepričani smo, da spravedljivost V lepo začeto delo vendar enkrat 9 da morebiti kmalu zrna gati mora in da tudi mila naša domovina veselejših Slovenec, soglasno s Kranjci volili narodnega poslanca gosp. Jugovica. (Kon. prih.) I z Kostela 13. dec. (O nasi volitvi dez. poslanca.) i dni dočaka. Zato z vsem slovenskim narodom iz lastnega pro- stega nagiba radostni hitimo Vaši Ekscel en ClJ 1 pO- v/ » AJUWV. jjiwïiw , v xuicuu uaiuua, icomv/c m polno naše zaupanje razodeti, zahvaljevaje se ob enem pravice sledečim vrsticam prostor v prihodnjem listu. Vam, visokorodni Gospod grof in Vašemu ministerstvu Reč je ravno sedaj gorka in tako v principu važna, Dovolite, ljube Novice'*, v imenu naroda resnice m ministerstva ! ! za iskreno prizadevanje k osvobodenju milega našega da zasluži narodu oznanjena biti. Je namreč ena epi-naroda. s°da iz silnega volilnega boja v mestu Kočevskem Slava Vaši Ekscelenciji, voditelju poštenega 12. decembra 1871. leta. Ker ravno iz tega nepozab- ljivega bojišča pridem in sem se čez noč toliko opočil, da more pero gladko teči, zato pričnem. Vaš večletni naročnik in vrli mož Jože Zagar iz Kostela (Ajbel) je bil izvoljen za volilnega moža, in ker je že mnogokrat volil za deželni zbor kranjski, kdo bi bil mislil, da mu bo naenkrat volilna pravica Ozir po svetu. Hudodelstva pri Nemcih. Če se pri nas ali kjer si bode na Slovenskem kak odřečena? Poslušaj tedaj narod slovenski pretep ali kaka druga enaka nerednost pripeti j brž kako se je prinese „ Tagblatt" ljubljanski tržaška „Triesterica" ali graška » Tagespošta a JCVUOIVI, iií(«oa«i ^ j.iivovviivn e pa se take grozovitosti godé y kakor jih beremo v nemškem časniku „Germania", pri Nemcih, še Tagblattovci ne črhnejo ne. Mi s tem no- to godilo! Prvotne volitve Kostelske je vodil sam c. k. okrajni glavar gosp. Fladung in na tanko preiskaval slehernega volilca pravico, kar je vse hvale vredno, in 7 čemo zagovarjati domačih srcé zabolí, kedar kaj tacega slišimo, nerodnosti, ker nas vselej —----—j čemo, da na Nemškem al kazati ho- 7 kjer je po Tagblattovcih „kul- tura" domá, se godijo še vse strašneje reci in da po takem, na priliko, iz Berolina se mi Slovenci ne bodemo izposojevali omike. • /y • v 1 65 let starega moža Jožeta Zagarja je pustil voliti in voljenemu biti, zato mu je tudi izkaznico včeraj pred volitvijo po svojem uradniku izročil. Ko je bila včeraj volilna komisija (5 liberalcev, 2 narodnjaka) ustanovljena, med drugimi zaprekami vstane en najet Kočevar in se pritoži zarad volilnega moža Jožeta iz Ajbelna hiš. št. 10 čuje. agarj a «i«, o*, aw, ^o, da premalo davka pla-Urno teče Jože Žagar v c. kr. davkarijo in češ Germania" piše, da pri svitlem dnevu se morijo prosi za izpiSek svojih davkov. A kaj čuje v c. kr. ljudje po ulicah in z revolverji střela na memogredoče davkariji? „Čemu Vam bo izpisek ta? včeraj 11. de- v Bero linu, stolnem mestu cesarja „von Gottes Fu- cembra 1871. leta je glavár Fladung vse naše akte gung". 18 do 20 let stari hudodelci dopnnašajo taka prebrnil, on mora tedaj vedeti pri volitvi, koliko Vi hudodelstva s tako izurjeno roko, da onih 1200 poli- ~ ------- davkov plačujete?" Mož ni dobil zaželenega izpiska cajev, ki jih Berolin ima, ne more zabraniti taka po- 0a davkarije in ni mogel ker ni smel voliti. četja. ropa živijo ženske, ki od Po uradnih poročilih znaša število ljudi, ki od okoli 60.000: v tem številu pa niso tište Al čujte! kako se je pl. Fladung vjel! Obče znani glavar živé. prvih mesecih letos je sod- kočevski je samo gledal v davkariji, koliko Jože Ža- gar plačuje davka v Ajbelnu hiš. št. 10 od grunta nija 390 mladih hudodelcev pod 14. letom zasačila.^ To jn 0d gostilnice, ne pa koliko na Vrhu hiš. št. je statistika iz prav nemških — pruskih časnikov. m J . koliko v Prežuli št. 1 (tukaj še do novega leta 1872., Dalje piše „Germanija<< tako-le: „Kako^zelo se je po- ker je ravno zdaj ta grunt prodal). Kristus je kralja x Heroda zval lisjaka, gotovo ni zoper čast Fladun go vo, da si je včeraj ravno to imé zaslužil, ker je gotovo tudi časti vreden ko velik glavar okrajni ! — Da smo slovenski volilci zoper to ravnanje J 11 - —----77----------J 1 šteno življenje v Berolinu pogreznilo v blato, kaže to, da že več časa sem se klatijo ljudje okoli mestne sod- nije, ki se posameznim stránkám proti plačilu za priče majhen kralj vselej Nedavno je tak berolinsk klatež na ulicah veče ponujajo stopil pred nekega gospoda s temi-le iščeta kake priče, častiti gospod, vzemite mene; besedami : „ue jaz Fladungovo protestovali, lahko si mislite. Al na- .. . sledkov tega ravnanja ne smem zamolčati. Po neiz- prisegam za polovico cenej še kakor moji tovarši; merno težavni pa ravno zato slavniši in slajši zmagi je oni zahtevajo 10 grosev * 1 ^ " jaz 5". Drug časnik naznanja 7 da na Nemškem leto in dan okoli 40.000 ljudi za pijanostjo pogine. Največ pijancev šteje Parska dežela. Letos ni bilo ondi nobenega žegnanja, da bi tudi v najmanji vasi ne bilo pretepa, po kterem je kdo mrtev obležal ali hudo ranjen bil. In po vsem tem se Nemčija hvalisa za sedež kul- počil le en glas med volilci, da glavar Fladung m nikakor več sposoben za svojo službo, nemogoč na svo- ture ! In „Tagblatt" molči o vsem tem? Zakaj neki ko vendar vsako muho na Kranjskem napne v vola! jem mestu, celó Kočevarji so se jokali in zdihovali, da imajo tacega političnega siromaka za okrajnega glavarja in da faktično istino povem, volilni mož Anton Curel iz Kočevske občine Hinterberg (Novih lazov, fara Reka) kteri celó ni hotel voliti vpričo takega ravnanja gla-varjevega, je prosil naznaniti svetu, kaj je govoril že tolikrát omenjeni okrajni glavar občinskemu predstoj- Dopisi. niku 7 to je 7 županu iz Novih Lazov (Hinterberga), ko Trst 17. dec mu je nemško izkaznico pred volitvijo izročiti dal : „Wenn Sie nicht unsere liberalen Kandidaten wàhlen, Slavna zmaga kranjskih Sloven- so diirfen Sie nie mehr in meine Kanzlei kommen". cev nas je Primorce napolnila z nepopisljivim veseljem. Ipsissima verba! Toraj župan občinski ne sme več Vrli Kranjci! pokazali ste čvrsto, da še niste podlaga svojemu glavarju okrajnemu v kancelijo stopiti, ako tujčevi pêti in da je odkljenkalo njihovim namenom. voli po tirjatvi paševi Slava naj Vam toraj, dragi bratje, doni od sinje Adrij bo ! Oznanite to, mile „Novice", čula cela zemlja slovenska, da bo čula Avstrija, ne da da Zopet ste zrušili vogelni kamen onega orjaškega mosta, bo tudi druga Evropa zvedela, koliko prostost imajo kterega so naši tlačitelji naroda do Adrije zidali nas zadene sijajna zmaga ; italijanisimi idij Tudi tej v kočevski volilci leta 1871. pod komando glavarja pl. Fladunga! Za istino to stojimo trdni ko sinja skala ve- volilni možje kostelski in Osivniški deset mož! > zapreko, ktera njih skrivno politiko vničuje. liko čast si Štejem, pisalec teh vrstic, da ste Loča kterim tudi jaz pripadam, vkljub vsem agitacijam a dunga pri tem, da nam je y^^ ujiau^a w Pogatschniggg, kteri še v krčmo ne gré, kjer jeli lca (g. kaplana Pečnika iz Sodražice); mi smo mu Le memogredé omenim, kako smo vjeli lisjaka pl. Fladunga pri tem da nam vzel enega mlađega vo * % pa po tem vzeli prav doslednje in po pravici dva mla- davka, zato bi po postavi ne smela voliti. Enega smo diča: nekega Eisenzopfa iz Starega Loga, pa enega vereficirali, ki je imel zraven zemljiškega davka 2 pa slovenskega odpadnika iz Ložkega potoka. Žalibog! vsi tenta za ostarijo in klobucarijo in je plačeval 12 gold. Potočanje volilci so grdi odpadniki od naroda in tudi davka, eden pa moral je odstopiti. Po takem smo iih . 1 * i • ^ i i • ii • • T * * v • i • • i rv • j j* ni » i . _ _ j dva iz ribniškega okraja (iz Sajevca in Jurjevice). No-beden teh odpadnikov si ni upal pri volitvi kviško po- imeli mi 42 y oni 44. Slabe avspicije! Zdaj poprosi Fia dun g predsednika, naj še opomni volilce ali kar je vsaj znamenje, da ju je odpada sram. ima še kdt) ktero pritožbo , in potem naj bi se pričelo si po takem mislimo \ I ■■■■■I^H H H U In po volitvi so se v zaprtim in zagrnjenem vozu po- glasovanje. Pomagaj pravica starice Hauf-ovke peljali domů, kakor se obsojenci vo- pogledamo vsakega volilca nam nasprotnega tabora prav • • • i« n * • n i • rr v • • i • • * i » • • . ^ r . _ « ST _ zijo na vishce. Sicer imamo Slovenci v Kočevji pod nos, in najdemo med njimi 2, ktera na videz nista po besedah pl. Fladung-a le netto absolute Majoritát mogla še imeti 30 let. Hitro ju pokličemo pred komi-(42 zoper 40), al stali smo kakor Spartanci pri Ter- sijo in pa prosimo g. Fladunga, naj pošlje v konskrip- mopilah, neomajenih 42 glav, sicer brez krvavih telesnih tions-kancelijo, pozvedet starost teh 2 voiilcev. In res! pa silovito razburjeni, ker smo bili kakor pokazalo se je, da eden je bii star se le 26 let, enemu Nemec pravi ,,uberruaipelťťv. Toliko smo slavniši ko pa je manjkalo 22 dni do 30. leta. „Die beiden Manner ran, v duši Spartanci, da nismo padli. Cast in hvala Bogu! Iz- sind wirklich noch nicht 30 Jahre alťť reče Fla- vrstno skušnjo smo prestali, da bomo, ako pridejo direktne volitve v dunajski „reichsrath", se znali držati. In volimo radi, ker ljubimo kakor vojaki svojo vojsko, tako mi duševni volilni boj ! Vedeli se pa bomo dung die lobi. Commission moge also entscheiden, ob sie wâhlen diïrfen". Plahi se pogledujejo, ker so se v svoje Ueberruinpelung-e" čuvati ! Kočevji včeraj, Ob enem se je nam v zadrege lastne zanjke vjeli, in ko sem videl, da se , jim pomagam iz ne morejo za nobeno stran odlociti 12. decembra, nepricakovani lov dobro rekoč: ,,Nur konsequent! meine Herren!" In izplačal, zakaj takega lisjaka, več ko cent težkega, še v slavnih gozdih kočevskih, mdobiti, — koliko mora ven- F1 ad un g rece: ,,Ich bitte das Maul zu halten!'* Pra- yijo, izraz ! dar taka koža vredna biti? Se v poznih letih, morebiti nicht wahlenťí, celó v věčnosti, se bodo slovenski volilci spominjali in kônnen wâhlen!" da na Kočevskem je beseda „Maul" lepoznansk S težkim srcem so tedaj sklenili: „Konnen _ 99 Pakiž pa trdita: „sie 42 na naši strani in 42 na uni! Blaž in veselili včerajšnjega lova in boja! Slava in dika na veke junaškim Kostelcem in Osilničanom! Volitev se prične ! Mi Iz okraja Kočevskega 14. dec. (Fotografija naše Kmalu od začetka glasovanja volimo svoje, oni svoje enega KoČevarja volitve.*) Zmagali smo, al boj je bil hud! Kočevarji pa ga iskat, al ni. Razpošljejo beriče po vsem mestu ) so jo tako tanko zapredli, da ni ga bilo nikjer! so že popolno gotovi bili Naposled se je odtegnil še en svoje zmage vem Vedeli so si po kterih sredstvih y ne Kočevskem volitvi Zginil je kakor kafra. Kosteljec, posestnik na , po poštenih gotovo ne — pridobiti na svojo stran vseh 5 voiilcev iz Loškega potoka in 2 Ribnicanja iz Jurjevice. Izbiralca iz Polján nad Peklom, kteri bi našim krajih 42. so Strašanska borba! volili in padli so s 40 glasovi proti slance v deželni Slišali smo, da na vseh enoglasno svoje poprejsnje po-tudi mi smo prav zadovoljni bil na našo stran volil, pregovoril je J. Kozlarjev oskrbnik in veseli zapustili bojisče v dobri zavesti, da kolikor Tudi iz Gederer, grd kričac, da je ostal domá. skega potoka bil je nek uradnik zadržan priti Lo- ** huji boj, toliko častneja zmaga î Treba pa,- da se odkrije enostransko postopanje c. k. okrajnega glavarja rekel bi prav „durch Gottes Fiigung", če bi ne bili Fladunga, da ves svet vé, kako vladni možje nam ravno s temi besedami v lanski vojski zmagepijani Prusi na kvar in pogubo postavo zvijajo in tolmačijo ali opravičevali svojih nečloveških klanj. Bilo nas je vo- iz nevednosti ali hudobije? to naj sl. vlada v Ljub- lilcev na naši strani 45 in na oni 44. Kako nam še toliko glasov odbiti, da smo v manjšini? Tudi to so tV/lI IV U Uj 1UU u f VUMll/JL y V1V4J UllJLV T IXA^JU | U&U1 • JL VL V** JL ^ V dobro pogodili! Ko je bila volilna komisija sostavljena ljani sama razloči; bodi si to, da tak člověk prostituira vlado samo pa eno ali drugo, gotovo je i Kočevarjev in samo 2 Slovenca), prišli so s protesti Prvi protestuje nek brkast Kočevar zoper volilno pra- Iz Novega mesta vico F ran ce ta Za gar ja, poštenega Kosteljčana, češ, da plačuje le 8 gold, direktnih davkov, in bili smo že 14. dec. (NaŠo volitev) popisati Vam je na drobno, potřeboval bi cele pole papirja. Ne-značajnosti, izdajalstva, vmazanosti in vseh hudobnih moralicnih prikazni prišlo je dandanes toliko 9 da groza ! Odkod Je krski H oče var patent dobil 9 je da 1 je vladni kandidat, tega nihče ne vé ) vendar je Gr rear , ce ni na svojo roko se obnašal kakor „Ju zopet ob en glas. Odstopiti je moral pošteni starček ki je bil za izbiralca voljen pri volitvi, ktero je gosp. Fladung sam vodil. Tako dobro so naši okrajni piter tonans", moral vedeti, daje vlada Hočevarja glavarji znajdeni v postavah avstnjskih. Drugi pro- postavila si zakandidata! —' Če predsednik volilne ko-test položi pred volilne komisije predsednika Gedererja: Gosp. Val. Peč nik, kaplan v Sodražici, je rojen leta po kte- 1842. 9 tedaj ni še 30 let Je reklo star, in po postavi tako se uni mora ne sme voliti. Gosp. Fladung bere postavo, ki pravi, da nobeden pred 30. letom ne more biti deželni poslanec, a zvita buča jotolmaci tako, da to veljá tudi za volilce deželnega poslanca. Za- stonj bilo je vse naše upiranje in ugovarjanje; prepu- vérnih. misije pred volitvijo bere volilcem §. postave rem naj vsak voli brez strahu po svoji vesti in prepri- ali ni potem ta §. postave laž, če potem ta ali canji voliti če tudi nikogar ni voliti hotel ali UUi JULI \J L Ch V VJi.lt! y V>U IUUL U 1 U g a i UL pa druzega kakor komanda veleva ? Kostanj čanjev, na ktere smo se zanašali, da so rodoljubi 9 je odpadlo 30 na nasprotno stran, 25 jih je ostalo ki Je se ve da, iz- stil je razsodbo volilni komisiji rekla precej svoj „nicht wahlberechtiget". Naša prised- Blaž Len ček in Primož Pakiž sta zoper to protest izrekla. — Tretji protest přivleče Len ček iz Loškega potoka, Eden je kazal banko vec za gold. 9 rekši, da 9 nika v komisiji zopet neki Sega, zoper naša volilca Puceljna in izpisu iz davkarskih bukev plačevala Vesela, ktera sta po ga je dobil za svoj glas. Mi ne verjamemo tega povedati moramo, da se je to na glas govorilo. — Iz Krškega bilo je 35 uradnikov in purgarjev, naših samo Chorinski-om je bil hud prepir zato, ker so mu člani volilne komisije ovrgli 5 mož/, tudi za novo- naši po gold. meškega vikarja je bil hud prepir. Iz Crnomlja jih je prišlo 32, iz Metlike 70 * ** Vred. Iz prijatelskega pisma. Počila je namreč cev koti« ravno tišti dan. ko ie imel z Naših so ovrgli 9 ki , — uradnikov pa okoli 30 so namesti svojih žen prišli doma odriniti. Navratil in olb ezen jima to sta možaka ! Slava ! Iz Višnje gore je za nas bilo 18 — hvala jim! unih 3. Najžalostnejša prikazen je bilo naše No-vomesto. Marsikter se je 3krat na dan prevrgel, kakor ga je ta ali uni šukal, ta se mu prilizaval, uni ga fetrašil, — železnic pa je toliko obljubljeno bilo, da, če bi bila le 10. del resnica, morali bi jo 20krat dobiti. Že Kljun jih je z železnico vodil za nos, pa so be-daki spet ver jeli, da se jim bo zavoljo Hočevarja železnica naredila!! Agitatorji so hodili po hišah in obetali, da od 2—3—5 ali še več prešičev se ne bode dac iskal. Na zadnje so vse stare babe, gobove in šepaste skup zlekli in niso hoteli skleniti volitve, ker je narodni kandidat g. Rudež na vrhuncu bil. Ko pa pride še en par naših reservistov rodoljubov, jim je srce v hlače zlezlo — in živahni živio-klici so zagrmeli po dvorani in klobuki in kučme so v zrak letele pa „Hej Slovani" so Metličani zapeli, da je donelo krog in krog. Bil je res ganljiv trenutek! Mi pa smo navdušeni klicali: živeli sokoli iz Metlike in Crnomlja; živeli junaški volilci, ki so od daleko prišli v volitveni kraj in kakor skala stali za narod! Slava jim! Iz Mokronoga. (Potres.) Vže začetka meseca novembra čutilo se je v Mokronogu večkrat polahno gibanje podnožja. 2. dne t. m. zvečer nenadoma vstane hud potres, ki se ga je čulo kake 3 do 4 ure vokrog; v Trebeljnem je v farovžu kos stropa na tla padlo; k sreči ni fajmoštra bilo takrat v tišti sobi; tudi v Mirni, Trebnem, Bučki itd. se je čulo bobnenje. Podzemeljsko bučenje, treskanju topov kaj enako, vznemirjalo je preplašene prebivalce le še huje. Resnično je morala noč 2. dne decembra biti Mokronočanom kaj strašna, kajti 36 čvrstih in morebiti več nego 100 lahnih potresov se je naštelo. Zidovje Mokronoško sicer ni še razrušeno; ni je pa tudi stenice najti, da ne bi bila razpo-kana. Ni dvomiti, da so bili posamesni pretresi v Mokronogu navpični (vertikalni); temuč je tudi miselopra-vičena, da je sreda ondašnjega potresa globel Mo-kronoška. Kratek pogled na razpokano zidovje glas-neje govori o resnici tega mnenja, nego najnatanjčneja sporočila preplašenih svedokov. Da potresov še ni konec, razvidi se; kajti v nedeljo 10. dne t. m. je bilo zopet nemirno pod zemljo (in kakor slišimo, še tudi pozneje. Vred.) O vzrokih Mokronoškega potresa seje že marsikaj govorilo; meni se dozdeva, da je najna-ravneje določiti sicer celó neprijazne prikazni tako-le: Podnebna (atmosfericna) voda si spod jeda v rahlem di-luvialnem razmetu votline, ktere se, da so le dosti velike, vderajo. Padec na trdno podnožje strese včinja. Vsaj veči del potresov naravoznanstvo tako in enako razlaga, in ne naj dem ga vzroka, ki bi tukaj protival. Iz Lašic 15. dec. (Poslano.) Stari lažnjivec „Laib. Tagblatt" je prinesel včeraj iz Ribnice dopis, ki debelo laže, da je tukajšnji gosp. kaplan volilce z vinom in pivom napajal ter zvijačno agitiral za slovenska po-slanca. — Sicer se ne brigamo za „Tagblatt" in za njegove povsod že pristudene laži; danes pa vendar moramo prenesramno laž kar naravnost zavrniti, ker ne zadeva le našega občespoštovanega gosp. kaplana, ampak tudi nas volilne možé. — Naša gg. duhovnika se ništa celó nič vdeleževala volitve, ktera je bila letos (ne vem zakaj ?) tako posebno zgodaj , ko sta bila še oba pri svojih cerkvenih opravilih. Volili smo sami in po svojem lastnem prepriča nj i. Agitacija bi bila pri nas čisto brezpotrebna, ker se sami prav dobro zavedamo svoje dolžnosti. Narodni nasprotniki so pač agitirali na vse kriplje z gr dimi zvi-jačami, in če bi se bilo dalo tudi s podkupilom. To pritrdi lahko možak iz naše bližnje soseske, kteremu je bilo lepo darilce na ponudbo, če bi bil hotel glasovati in delati za nasprotnike naše. — Pa kje je cena na svetu, za ktero bi možak svoj značaj prodal? Nemčurski odpadniki ne sodite nas po sebi — da se damo za vrček piva ali polič vina podkupiti, kar nam hoče očitati lažnjivi blatovec iz Ribnice. Sram ga bodi ! Nemcurstvo se je pa vsaj zdaj prepričalo dovolj , da mu je pri nas odkljenkalo za vselej. Janez Tomšič, župan. Trebno. — Ker bi se vsled naznanila v zadnjih „Novicah" utegailo misliti, da je g. Nace Klemenčič kot nasprotni kandidat dobil 10 glasov, moramo po-vedati, da pošteni rodoljub g. Klemenčič ni se za poslanca nikomur ponujal in da so mu te glasove le dali nekteri naši. Iz Postojite 12. dec. (Sledeci telegram) je bil danes poslan visokorodnemu gospodu grofu Hohenwartu v Gmunden, kjer bivši ministerstva predsednik zdaj biva: „Po narocilu v Postoj ni 12. dne t. m. skupaj zbranih volilcev kmečkih občin postojnskega in planinskega okraja na Kranjskem se Vam za Vaše odločno in pošteno postopanje v ministerstvu avstrijskem najgorkeje zahvaljujem". Alojzij Perenič, predsednik volilne komisije in posestnik v Planini. Iz Postoj ne 15. dec. (Naša volitev.) Včeraj se je tukaj v Postojni vršila volitev deželnega poslanca za trge Postojno, Vrhniko in za mesto Lož, ktere izid — znamenit za naš narod — je že znan. Tukajšnji so-vražniki slovenskega prava so vse žile napenjali, da bi enega iz svojega kluba — dr. Dev-a — ki se je sam na svojo srečo kot od nobene stranke odvisen*) za poslanca ponujal, v deželni zbor spravili. Drugod se imenujejo ljudje te stranke ,,ustavoverci", „libe-ralci" itd. ; tukajšnjim nemčurjem se pa ne more drugo ime dati, kakor da so zagriznjeni sovražniki naroda slovenskega. — Ravnanje o volitvi je bilo tudi popolnoma primerno olikanosti omenjenih zastopnikov velike Nemčije v Postojni. Spravili so na noge in razpošiljali so med volilce, da bi za dr. Dev-a agitirali, ljudi vsake baže: kramarje, pisarje, krcmarje, kanceliste, zakotnike, čevljarje in lakomneže. Obetalo se je, da, ako bode gosp. dr. De v za poslanca izvoljen, nekterim volilcem dobre službe (menda v oblakih?), druge so strašili, da kdor bode za Slovenca glasoval, bo kot sovraž-nik vlade zapisan (ali v našo jamo?) in kranjska dežela bode, če se narodnjaki volijo, posádko od 5 polkov vojakov dobila (tedaj dr. De v je že komandant ar-made?); — eni so narodnega kandidata g. Kotnik-a črnili in opravljali, drugi pa dr. Dev-a v nebesa po-vikaevali itd. Ko pa vse te in druge bedarije pri naših bistroumnih korenjakih niso nič pomagale, poprijeli se so Devavci druzega sredstva. Povabili so na večer pred volitvijo v neko krčmo osebno vse kmetijske volilce na sladko vince in na mastno večerjo, obetali so to in uno, če bode dr. De v izvoljen. Zastonj ! — ni jih šlo na limanice več nego 4 tacih, ki so pripravljeni za trebuh tudi sebe izdati. Na dan volitve, ko je drhal nemčurskih agitatorjev zavest ljudstva spoznala, se v obupu vsi še enkrat na noge spra vij o, od enega volilca do druzega kakor obsedeni letajo, obetajo vina, kosila, in Bog vé še kaj vse, a vse nič ne pomaga. Naši narodnjaki se mirno v volilno sobo podajo, in z vrlimi Vrhničani in Ložani vsi za národnega kandidata možato glasujejo. — Vsaj tukaj ne bo „Tagblatt" o skrivnem rovanji duhovnov in mračnjakov govoril, ker se od narodne strani druzega ni storilo, kakor to, da so se priporočila „Slovenije" razposlala. — Ljudstvo naše, s kterim so nemčurski sovražniki ljudske omike toliko časa vlastovito gospodarili, zbudilo se je *) Ce k nobeni stranki ne spada, ktero vendar je mislil zastopati ? Skladalec. Iz Vrhilike 16. dec. (0 volitvi našega jposlanca.) znanile v zadnjem svojem listu sijajni izid volitev na Hvala Bogu! propali so nasprotniki tudi pri sedanji vo- kmetih. Danes radostné naznanuj ej o ravno tako slavno litvi; zmagal je narodnjak gosp. Kotnik sijajno f ker zmago v me8tih in trgih po telegramih ga nobeden modrih občinskih matematikarjev, „herrn došli še isti dan (14. dec.) ) ki 80 jim t v ausšusov" imenovanih, kakor tudi nobeden od birokra-tičnih organov voliti ni hotel; sedeli so raji, zvesti si že tako in tako propada, v zdihovali: „sic transit gloria mundi". kavarni pri pivi ter otožno Gosp. Obre za, Iz Kranj a: Leopold Jugovic enoglasno z 117 glasovi izvoljen. Nasprotna stranka tako pobita, da niti kandidata ni imela niti volilcev. Kranjci in Ločani so stali kot en mož za domačega poslanca in popahnili nekdanji načelnik vrhniškega nemškutarstva, si je sicer uradnike in tujce od volišča. Živeli! jako prizadeval že poprej skrivno volilcem prigovarjati naj doma ostanejo in nikar ne gredó volit; obetal jim je za to prijazno st, kakor pravijo, to in uno in tudi razdelitev „gmajne v Kotlů" v treh tednih, ktere dosehmal v 24 letih razdeliti ni mogel. Povabil je 17 volilcev v občinsko pisarno, pa prišla sta samo dva. Vsa hvala gré pa nasproti gospodoma Jelovšek-u m Hočevarju, ktera sta videvši, da se volilci nekako Iz T ržiča: Janez Murnik zmagal je z večino glasov, dobivši 112 glasov, nasprotni kandidat grof Hiac. Thurn je dobil 99 glasov. Napredek národni memo lani za 11 glasov. TržiČani se zavedajo, da so kranjski Slovenci, a ne nemški Korošci, Kamničanje pa so narodnjaci, da malo tacih. Slava! Iz Postoj ne: France Kotnik izvoljen za po- bojijo daljne poti ob hudi zimi v Postojno, hodila okoli slanca s 123 glasovi, tedaj skoro enoglasno kajti na njih y ter jim gorko priporočevala voliti narodnega po- slanca g. Kotnika. Očitna je toraj neresnica ljubljan- skega dopisnika v o,. ™ „v*.*. , «« .uuuiom * « gi.»uv. Fi-u«* , ,iu gosp. Jelovšek po domače Spehar, v vsakem oziru vri je dobil notár Trp in. Tudi tù je napredek narodni v št. 145 „Slov. Nar. u ki omenja da sprotni kandidat dr. Devje vjel le siromašnih 32 glasov Iz Idrije: Janez Irkič vkljub strašanski agitaciji rudniški zmagal z 42 glasovi proti 37, ki jih rodoljub in iskren naroden mož, kandidira za nemčur-skega poslanca. Ovi gospod je volilcem še posebno pri-poročal gosp. Kotnika, ne pa, da bi on protikandi- kakor „Narodov" dopisnik trdi, ki je slišal nekaj memo lani, koje nasprotni kandidat zmagal z som. Živeli mestjani idrijski! gla dira!, zvoniti, a ni vedel kje in kako. Iz Novega mesta: Zmagali smo vkljub silovitim na- Slava volilcem! grčam ! Dragotin Rudež je dobil 180 glasov sprotni kandidat H oče var 166. Živeli junaci Beli Kamnik 16. grudna. ( Ozir na naše volitve.) Minule Kranjci, kterih je prišlo 100! libe- že so skrbi, prestan je dalj ni zimski pot, premagan ralni" šotor v Tržiču. Naš zmagepolni Kamnik četrti pot radosten in z velikim navdušenjem se spo-minja slavnih zmag, posebne te od 14. dne t. m. Slava dr. Bleiweis in dr. Costa v imenu Iz Kočevja: Volitev je bila kmalu pri kraji. Nemški Kočevarji Vam pošljejo spet Kromerja. Volitev v Ljubljani se je s tem začela, da sta tedaj naj doni našim hrabrim mestjanom! Srca pravega y odbora „Slove- HVU»j UttJ UUUl UMOllU UlUMllUl uavoujuiuv/ui • KJLVj c% nije i t U D t ZjVJ^JKjL uauaouju VUllt^V jl1ć*|jvs V ^uaia ZACk\i\Jy moža ne oslepí niti grofovski blišč niti klike tržiške ker se bode dokazati dalo, da imenik volilcev je ii protest zoper današnjo volitev napovedala zato puhla beseda, a ne vstraši ga tudi mraz pri 14°, dolga pot pod Ljubelj, kedar ga kliče dolžnost in živa mnogim dal pravico volitve ljubezen do naroda, in tako tudi Kamničanje niso mrznili drugim y ki je nimajo, a jo vzel y ki jo imajo. In celó vkljub temu je zmaga y pri- nasprotne naše straní bila sila beraška, kajti dobil je primrznil je le protivnik liberalni Hiacint s dr. S up pan 378 glasov, dr. Kaltenegger pa 377 u: i«. nn;tTnn/iHnU< «»AM ^ • • i----\r „ i__tr ~ : —__QQI T,,n, 13 glasovi, ki je „privandral" v nobel-ekvipaži, nadjaje naša kandidata pa Valentin Krisper 331, Ivan se y da zmaga — a propal je žalostno! Slišali so pač Vilhar pa 325. Ako se primerja leto šnj a volitev z lansko, vidi se .preočitno, kako silno je že padla kamniški mestjani visoko omiko Cimbrov tržiških, ktera se Je razodevala v ž vi ž g an ji; da propadu na čast, to je kazal so žvižgali svojemu tuja nemškutarska stranka in da jo „Tagblatt" bode izid volitve ; al da je neki kmalu popolnoma pokopah To so zasluge njegove e potepuh nam celó naše poštene slovenske zastave z bi penzijonisti oficirji in drugi penzijonisti uradniki ne zapišemo v črne bukve. Naši mestjani so bili jim na pomoč prihiteli, že zdaj bi bili „konstitu- trgal, to IH ^■■■■B. I ^■■■i IH ponosni, da so zmagali tako sijajno, kajti 74 glasov cijonalci" pokopani. Lani sta Sup pan in Kalten-bilo je od Kamnika oddanih; bilo bi jih pa še več, al egger imela 130 in 129 glasov več kakor naša kan-pooblastila niso veljala, in 19 rodoljubnih Tržičanov in isto tako Radoljčanov nam je galo y kterim navdušeni kličemo „slava" ! didata, letos sta jih — in to le na podlagi gori graja-zmagi poma- nega volilnika — vlovila 46 vec ! M e s t j a n i ljubljanski Naj tedaj so djansko pokazali, da so siti prajzovske pesmi y> die „Slovenija" naš vrli Kamnik in njega vrle mestjane Wacht am Rhein", in da hočejo biti domaći zapiše v zlate bukve svoje, ki so pripravljeni poskusiti ; svoji med svojimi t se z nemškutarji vsaki dan za blagor domovine, za Zmaga moralična je tedaj tudi že zdaj v Ljubljani blagor Avstrije. Naj bi se pa vendar našemu deželnemu naša; Ljubljana se je spet pokazala glavno mesto slo-zboru to enkrat posrećilo, da obveljá njegov predlog, venske naše domovine. In kako sijajen, tudi po š teda mesto Kamnik ne hodi v trg Tržič; to je edina v il kah, bil bi izid letošnje volitve, ako bi bili vsi, želja, ki jo naši mestjani še gojijo v srcu. ki se sicer med narodne može štejejo , storili svojo Na^veselje slavne zmage napravi čitalnica naša dolžnost in bi bili prišli volit. Volišče je spovednica, na sv. Stefana večer „besedo", pri kteri se bode pred- pri kteri se vsak državljan spovedati mora, ktere stavila gledališka igra „Župan", h kteri se vabijo vsi vere je: ali je naš ali ne. Nečimurnemu biti o vo- udje in domoljubi. Ljutomer na Staj. 17. dec. (Naša čitalnica) nana sv. Stefana dan, 26. dne t. m. ob 6. zvečer litvah pregrešek zoper državljansko, domovinsko dolžnost; kdor t na kterih je sedanji čas sila veliko ležeče, je pravi „besedo" s sledečim programom: 1. govor o kmetij-stvu; 2. deklamacije; tombola z mnogimi in mičnimi dobitki v Portugalovi gostilnici. K tej besedi se vlj udno vabijo p. n. družabniki in domoljubi naši, a k tomboli tudi splošno občinstvo. ^ Odbor. Iz Ljubljane.— Čuj si. dunajsko ministerstvo na dalje! Pod tem naslovom so „Novice" na- pa je v tako važnem času celó plašljivec Oj ! če to so domorodci, e od njih pomoč se caka y tak Za pravico in svobodnost y Gorj é (itd. glej pesem yy Domorodci" v » Novicah" 1848. Al pustimo dane3 to na strani in povejmo še y da tudi naša kupčijska in obrtnijska zbornica je iz volila prejšnja poslanca narodnjaka V. C. Župana in Prusije, pri vsaki priliki prepevaje „Wacht am Rhein se je očitno zbalo voliti po svojem prepričanji ter so volili nasprotnika naša, eden menda ni přišel volit, in samo (.Deželni zbor) se je zacel v ponedeijek in bode dva sta imela poguma dovolj, da sta ostala narodu menda juter končan. Dopisi od mnogih strani, kterih zvesta. danes še vseh natisniti nismo mógli, so današnjemu listu vzeli toliko prostora, da moremo danes iz zbora le malo zlata neodvisnost! Gosp. Fr. Lesjaku, profesorju pedagogike na ljublj. bogoslovji, ki je pri zadnjih volitvah v Ljubljani omeniti, pridržaje se obširniši popis za prihodnji list. glasoval za tako imenovana liberalna kandidata Imenovan za deželnega glavarja je grof Ale- njegovi učenci bogoslovci poslali nezaupnico češ ksander Auersperg, bivši c. k. okrajni glavar v Litiji, poslanec velikih posestnikov. Ker je gosp. grof iz manjščine zborove vzet, kaže ministerstvo, hvalisa za ustavoverno, s tem imenovanjem drugače uči, drugače ravná. Prav so storili! 7 7 SO da f da (Naznanilo si. Citalnicam in pevskim društvom,.) Ljubljanska čitalnica je založila avtografični natis sle- ki se mu za dečih moških zborov: navadni parlamentni običaj ustavnega življenja celó nič mar ni. To razodevaje pa nikakor ne moremo odobriti demonstracij na galerijah o prvem zborovanju; Prva Druga pola scén zreli politikař se varuje posnemati tacih osebnih ki smo jih slišali od razuzdanih Dunajčanov na vseučilišču nedavno. Za podglavarja je imenovan spet jí n n Tretj Peter Kozle r. Do danes ste bili dve seji živeli smo nektere take čudne V f reci Glavna stvar 7 doda nas srce boli. i 77 Četrta volitev v državni zbor pride 77 77 Peta 77 77 V ' Šesta jutri na vrsto. Naša misel je zmirom bila ta, da naši poslanci morejo iti v državni zbor tak, v kterega je klical presvitli cesar pod ministerstvom Hohenwart o-vem v dognanje toliko potrebne sprave med narodi avstrij an s kim i. Vsako drugo zborovanje je Sisifovo delovanje. „Was konnen die zwanzig oder dreissig con-servativen Stimmen der Tiroler, Vorarlberger und Krai-ner gegen die erdríickende Majoritát der „Liberalenť Hôchstens derselben ein oppositionelles Relief bieten. Und za solchem Kanonenfutter sind unsere Abgeordne- póla veljá » n Sedma 77 77 Ciga u i zbor sklad. F. A. Vogel Nad zvezdami", pogrebna, sklad. Grundmann. „Psalm", cerkvena ali pogrebna, sklad. Fr. Grerbic Na gomili", pogrebna. Pogrebna", „ 71 71 17 sklad. Kreuzer Samo" zbor sklad. Foerster 71 Plahe deklice", čveterospev w sklad. Češka « Na boj a i í zbor i sklad. Foerster Večerná", čveterospev, sklad. Rihar. Zapuščena", Čveterospev, sklad. B. Ipavic i )7 11 Ura' Slovan' i zbor sklad. Glinka i i zbor sklad. J. Vašak li Strunám", čveterospev, sklad. Dav. Jenko n li li Ponoćni pozdrav Zakletev viharja' u i 7 zbor zbor. sklad. A. Nedved sklad. Durer. Vošilo' i i zbor i sklad. Skraup Zlatomašnik" (Partitura), sklad. V. Valenta Omenjene pes mi se dobij o po jako nizki tedaj štiroglasno 24 kr kr 7 Vsaka Naro- ten zu gut" — piše časnik iz Iospruka, in prav ima. čila in denar sprejema čitalničnega pevskega zbora bla (Iz deželnega odbora.) Za napravo konkurenene ceste iz VélikihLašičnaBloke po drugem tiru gaj nik Franj Drenik v Ljublj t. m 77 Sokol" je napravil letošnjo prvo veselico dne v spomin rojstnemu dnevu pesnika Preširna» novi stekleni salon 7 in je deželni odbor sklenil dovoliti 2000 gold, podpore, ako se dotične občine zavežejo, da bodo přeloženo cesto Jako elegantno upravlj same posule, in ako se to delo začne in izpelje precej druge prostorije čitalnične restavracije je napolnilo od zabavalo sviranje vojaške pa prihodnje leto. Prošnjo županstva na Vačah za lično občinstvo ktero razdelitev skupnega pašnika, na kterem nima cela so- godbe in pa izvrstno petje izurjenih pevcev. S postrežbo seska, ampak le nekteri upravičeni pašno pravico, in drugim zadovolj gost] Je deželni odbor v tem smislu rešil 7 da so veselo in z nado zapu naj razdelitve omenj enega pašnika ravnaj o po dolocbah dr- take veselice žavljanskega zakonika (XVI. poglavje). (Gosp. Pirkerju, enemu. izmed glavnih agitator jev ljubljanskih in predsednika pri konstitucijonalni skupštini za volitev ljubljanskih poslancev v deželni zbor.) se zarad stili čitalnico, da se njim bodo še mnogokrat napravile Piovicar Iz Dunaja. domaćih in ptujih dežel. Državni zbor je sklican na 27. Naj Vam in občinstvu odgrnem razloge, ki so me vo- dne tega meseca. dili vim, da se nisem dal preplašiti Vašemu žuganju ter da ». —., -----j------— nisem volil kandidatov, ktere ste me silili voliti. Izmed zbor se je danes začel. Kralj se je peljal v zaprti ko Rim 27. nov. Kralj italijanski je tukaj, državni mnogih hočem navesti samo tri ti so ker Vaša y • • • čiji stisnjen v kot vozá včasih se je viděla po kandidata ništa bila niti vi a dna niti večinska ljub- zdravljajoča roka. Ljudstva bilo je mnogo; sprejem ljanskega mesta, ampak tistega društva, kterega nas pri prihodu mlačen, pri odhodu še mlačneji. Le v zbor varuj Bog; b) ker ona ništa doma čina, ampak tujca, nici je bil velik špektakel, kajti celó cesarja Brazilijan Zvečer je bila osve m ** ) vu« uioww u. v/ lu m ^ j. u c. , £ UMJVM) J ~ "" -----^r--------\--. ker se mi zdita prijatelja Prusije, sicer ne bi bila skega so přivlekli v zbornico ! prevzelakandidature od društva, ki gojeva ljubezen do čava v mestu; kapitol in mnogo ulic je bilo razsvit ljenih y privatna hiia nobena. Po ulicah nisi slišal nisi slišal nikakoršnega druzega glasa nego tega: ,,evviva Denarni zapisnik Matice slovenske. Garibaldi! evviva republica!" (živio Garibaldi! živela Pri XXII. odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti ljudovlada!) in po ulicah se je pelo: Garibaldi naslednj udj il nostro vè! (Garibaldi je telegraf o tem molčí. naš kralj !) Se vé y da Amerika. — Državni zbor severne Amerike se je v glavnem mestu Washingtonu 1. pondeljek tega meseca začel, kakor ga ta dan postava předpisuje. Poročilo predsednikovo, jako obširno, obsega notranje in Za 1871. leto: (Dalje.) Gospod Zatler Jožef, bogoslovec v Mariboru. vnanje razmere amerikanske, in med drugim priporoča naj se — razun davka na vinski cvet, tabak in štem- y peljne odstraňij o vsi drugi notranji davki (zemlj isni, hisni itd.), kajti dohodki državni presegajo stroške za toliko, da teh davkov ni treba. Amerika ! Srečna yy yy yy yy yy yy yy Našim volilcem! Volitve na Kranjskem so končane! Zmaga naša povsod je slavna in velikánská. Odbor „Slovenije" je s živim zaupanjem se obrnil do Vas, slovenski možje po kmetih, trgih in mestih! Vi ste poslušali njegov grlas in zaupanje mu povrnili z zaupanjem. Presrčna hvala za to v imenu domovine naše! Po vseh časnikih celega cesarstva, čeravno am kranjska dežela majhna deželica, se govori zdaj Je od Vas ; časniki našega političnega mišljenja pojó Vam neizmerno hvalo, časniki nasprotni pa škripljejo zzobmi, „ jdosid» uauez, uesan y kozjem, da so propadli njih privrženci. Zdaj ves svet pozná Slavno semenišce mladenško verdenburško y Gorici. yy yy yy yy yy yy yy yy yy » yy yy yy yy Nemec Martin, poštni opravnik v Konjicah. Brelih France, kaplan y Prihovi. Jug Anton, kaplan v Tominu. Konič Josip, župan kotorski ranarnik v Lokvah. Vilfan Ivan, kr. poreznik v Lokvah. Majnarič Gj uro, kr. poštar v Lokvah. Lipič Janez, mlinar v Dulah. AndrliČ Jan., cerkvenik v Rihenbergu. Fabijani France, posestnik v Rihenbergu. Krševan Janez, posestnik v Rihenbergu. Kodrič Anton, posestnik v Rihenbergu. Pečenko Jožef, posestnik v Rihenbergu. Sinigoj Andrej , posestnikov sin v Dornbergu«. Žrjal France, posestnik v Rihenbergu. Poženel Ivan, učitelj v Crnemvrhu. Rudkovski Jožef, vitez, c. k. okr. komisar v Krškem» Gruden Anton, posestnik v Retjah. Hočevar Matija, trgovec Podturjakom. Benedik Ivan, kaplan v Krkavcih. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Vodopivec Ljudevit, vikarij v Čezsoči. Bošina Janez, dekan v Kozjem. Kranj skega Slovenca. Vlada Vam je naložila o hudi zimi težko breme potovanja k volitvam v oddaljene kraje. Vi ste srčno premagali nevihto zime: ljubezen do domovine Vam je grêla prsi, in zaupanje na zmago Vam je kraj šalo pot. Gospodje Balog bratje v Ajdovšcini. Gospod Jeraj Janez, posestnik v Smledniku. Ni Vas prišlo na volišče Je na stotine, prišli po in 10 ste skoro da vsi. y prišlo Vas yy yy yy Vračko France, gimn. profesor v Novem mestu Hrovat Ivan, plovanov namestnik v Novako. Mikuš Jožef, fami podžupnik v Dolini. Vončina Lipe, „ „ v yy Ëodi Vam za to očitna zahvala! Narod slovenski v zvezi z duhovščino slovensko in rodoljubi (Dalje prihodnjič.) slovenskimi bil je skala, na kteri so se razbile vse za- Kursi na Dunaji 19. decembra« pletke in zvijače nasprotnikov naših. Samo v Ljubljani smo na videz padli; al mo- za mrvico glasov smo zadej ostali in še ta večinica stoji na pro- 5°/0 metaliki 59 fl. 25 kr. Narodno posojilo 69 fl. 5 kr. Ažijo srebra 116 fl. 60 kr Napoleondori 9 fl„ 29 kr* ralična zmaga je tudi tukaj naša, kajti V testu „Slovenije Toliko navdušenje naših mestjanov za volitev sedanjo osupnilo in potrlo je nemškutarstvo ljubljansko strašno. Hvala srčna tedaj tudi Vam možem slovenskim v Ljubljani! Žitna cena v Ljubljani 13. decembra 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 80. ,, _ - « v» i ci r r\ ___v«__i a t*t\ treba Slava tedaj Vam vsem volilcem! e bode banaske 7 fl. 30 4 fl. 50. sorsice 4 fl. 60. riI y da Vas „Slovenija << pa 3 fl. 20 ječmena 3 fl. 20 y spet kliče na volitveni boj čujte njen glas spet tako kakor zdaj, in pod zastavo tribarveno: „za vero, dom, cesarja" vidimo se spet na ovsa 1 fl. 80 Krom p 2 fl. prosa 3 fl. 40. ajde 3 fl. 40. bojišču y in zmagali bodemo spet s pomočjo Božjo! Loterijne srećke Odbor društva „Slovenije U v Ljubljani 18. decembra 1871. leta. ▼ Gradcu J. na Dunaji Prihodnje srečkanj dec. 1871 15. 45 62. 18 17. 32. 79. 63 83. 43 Gradcu in na Dunaji 30. decembra. „Novice" v tiskarnici prejemana za celo leto Oglasnikom vred veljajo )) 11 za pol leta gold gold „ za četrt leta 1 gold. — „ „ „ ^ Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr po pošti pošiljana za celo leto „ „ „ za pol leta za četrt leta gold « 60 kr, 40 30 m x „ cpv „ ^ Naročnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi- v Ljubljano. Denar za naročilo pa se najcenejše po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Postanweisungen) pošlje ki se po pošti pošljejo y se velj a j o kr se ktere njih prihran pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gld^ do 12 kr Odgovorni vrednik : Janez Murilik. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani