m
Štev. 17.
V Ljubljani, sobota, 22. januarja 1921.
PoStnina platana v gotovini.
Leto I.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 144*— sa pol leta K 72*—
Uredništv* In uprauništvo • Ko-pitarievl ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36'— za en mesec K 12*—m
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*-
DELAVSKI UST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 63 VIN.
,£fi
te v
Za železničarje in rudarje.
Za pravico štrajka. — Delavci naj pridejo v upravo '5	podjetij.
Belgrad, dne 20. jan. 1921. fi Jugoslovanski klub je sklenil poslati \yladi protest proti, militarizaciji železničarjev in rudarjev v slučajih štrajkov ali pa celo v slučajih priprave štrajkov, Vesni-čeva vlada, ki se proti kapitalistom, izvoz-ničarjem in navijalcem cen v nobenem slučaju ni upala, oziroma ni hotela nastopiti jin zabraniti veliko škodo, ki jo delajo osc-bito navijalci cen, je imela drzno čelo, Vzeti delavstvu edino resno pravo lastne obrambe.
Jugoslovanski klub je izročil sledečo vlogo predsedniku ministrskega sveta, ministru notranjih del, ministru za šume in rude ter železniškemu ministru:
Vlada gosp. Vesniča je potem, ko je že bila podala svojo demisijo, izdala potom »Službenih Novin« št. 290 in 291 dve 'naredbi, s katerima se ne urejajo samo delavske, marveč tudi temeljne državljanske pravice. To je naredba o militarizaciji 'rudnikov in naredba o militarizaciji železnic. Po teh naredbah ima vlada pra-
vico, da v slučaju vsakega štrajka in kakršnegakoli nereda pozove pod orožje delavce, ki so bili in ki niso bili zaposleni.
Ker navedeni naredbi ne gresta samo za tem, da dasta vladi možnost, da prepreči- neopravičene štrajke in podjetja, v katerih bi vsled ustavitve neobhodno potrebnih del trpela veliko škodo vsa družba in ker dalje vlada po teh naredbah ne more istočasno postopati tudi proti podjetjem niti v slučajih, ko bi očividno šlo za izkoriščanje delavstva, so delavci po teh naredbah izročeni kapitalistom na milost in nemilost.
Zavesti odgovornosti nasproti družbi vlada v delavstvu ne more razvijati s tem, da ukinja po vsem svetu priznani štrajk; ta zavest bi se mogla krepiti samo na ta način, da se tudi delavci pripuste v uprave podjetij.
Iz navedenih razlogov smatramo, da je dolžnost navedene vlade, da ti reakcionarni naredbi takoj ukine.
jFranc Terseglav;
Cerkuenopolitično uprašanje in naša
- uslaua.
'iy> . .
IV.
Če bi hotel v izvajanjih prof. R. Kušeja iasledovati vsa protislovja, ki silijo na več mestih na površje, bi se moral preveč razbliniti, bi pa g. avtorju tudi delal krivico. Zakaj laz sem trdno uverjen, da ta protislovnost izvira nujno iz neke notranje dvoj-stvenosti, ki se je R. K. ne more izogniti kot profesor na^ laični juridični fakulteti, »kjer bi se spričo današnjega miselnega raz-.vpja izredno težko našel znanstvenik, ki ,bi poleg -samosuverenosti države priznaval .^psuverenost cerkve v stvareh, ki se tiče-.jp, območja ene in druge in katera konč-,$o izvira po našem naziranju iz samo-„§pverenosti cerkve v zgolj duhovnih zadevah. Na drugi strani pa R. K. preveč pravično ocenjuje tvorilno etično moč cerkve fca človeško družbo, da bi priporočal popolno ločitev, posebno še v naših razmerah, kjer moremo z vso upravičenostjo redi, da sta čut državnosti vzgojili in še najdbi) vspešno vzdržujeta v naših plemenih 'krščanski cerkvi. Slednjič pa se R. K. zaveda, da se vse bistvo katolištva upira podr-žftvljenju, državni cerkvenosti, ki bi cerkev pretvorila kakor na vshodu le v civilni departement duhovnih zadev brez vsake notranje samoopredelitve ali samo ^ videzom samostojnosti.
Zato R. K. smatra za vpostavo dobrih ndnošajev med cerkvijo in državo za zadostno sodelovanje cerkve in verskih družb pri cerkvenopolitični zakonodaji, predpostavljajoč, da bo država njih posebnosti po možnosti upoštevala. R, K. pa ne vpošteva, da tako sodelovanje ne more privesti do zaželjenega rezultata, ako država že a priori le sebi lasti izključno oblast nad zadevami, ki se po cerkvenem Principu enako, če ne še bolj tičejo tudi njene suverenitete. Tu se smoter ne da doseči drugače kakor če se postopa potom Pravega sporazuma, tembolj ker nima v tem slučaju država, če gre za katoliško cerkev, opraviti z bogoslovci, kanoni-st, ali škofi, ampak končno z nazvišjo uče-THško in osrednjo jurisdikcijsko oblastjo perkve, ki čisto gotovo ne bo sebe nikoli Postavila v položaj »sodelavca« s posvetovalnim glasom kakor n. pr. predsednik kake javnopravne stanovske korporacije pri 'dadni anketi v svrho izdelave kakega za-Jfona.
Temeljni vzrok, da avtor problema ni čisto pogodil, pa leži po mojih mislih v tem, da ni domislil notranje biti cerkve — na-Paka, ki se je bo le redko kak pravnik izognil. R. K. čuti samosvojnost cerkve, toda jo v vsakem konkretnem slučaju prezre. |laz bom tukaj čisto kratek; cerkev upravna dobrine večno zveličavnega značaja, .^Jednote, ki stoje više vsake kulture, so Meddržavne, nadnarodne, absolutne. Cer-"pv ni interesno občinstvo, marveč občin-styo ljubezni, občinstvo celokupnega člo-
veštva, ki se ima izveličati, bogoupodobi-ti, »živih in mrtvih«, ter obsega vse čase, V tem oziru je cerkev družba čisto drugačnega reda nego država in je kakršnakoli misel o njeni podrejenosti pod kakršnokoli družbo interesnega, časovnega, svetnokul-turnega, pogojnega značaja z njeno bitjo popolnoma nezdružlj.va. Da pa kljub temu med njo in državo vladajo odnosi, izvira iz tega, ker je nadnaravno na svoje-bitni način zvezano z naravnim, je napravlja, pronicuje, izpopolnjuje. Odnosi med cerkvijo in državo se dajo nekoliko prispo-dobiti odnosom med duhom in tvarjo. Tvar se z neko nujnostjo upira oduhotvorje-nju, duh jja le posredstvom nje, v njej, z njo vrši svojo nalogo: v boju med njima je nekaj providencijalnega. Mi vidimo, da so prišli v konflikt s cerkvijo v pogledu rta njen odnos do države tudi vladarji, sicer krščanski. Dobri odnosi, ki so med obema oblastema vladali, so se več ali manj končnemfl idealu le bližali, ga nikoli dosegali; tudi se ta ideal težko da z juridično formulo izraziti. On izključuje tako državno cerkvenost kakor pocerkvenjeno državo (če so to sploh pravi izrazi]: kajti tako prva kakor druga prekomerno omejujeta svobodo. Država mora biti popolnoma suverena gede vsega, kar se časovnega blagra tiče, vendar pa se zopet ne sme reči, da bi le-ta ne bil brez vsakega odnosa do nadsvetovnega, saj živimo tudi še danes v bistveno krščanski državi. Je sfera, kjer se ta zveza kaže tako očito, da moremo tu eno od drugega le miselno ločiti; cerkev in država izvršujeta tu čisto svoje vrste sovladstvo, ki ne uničuje suverenitete ne te ne druge v njunem področju, nujno pa zahteva popolnoma harmoničnega sodelovanja. O tem bi se dala napisati cela transcendentalna razprava: za naš namen zadostuje, če vprašamo R. K.: jeli on državo še pojmuje krščansko ali ne? Zakaj treba jasno reči; tudi v vzhodnem krščanstvu je ideal le-ta — razmerje, ki se je v pravoslavnem svetu faktično ustalilo, je p o -t v a r a pravega ideala in o tem najboljši miselci vzhodnega krščanstva čisto nič ne dvomijo. Po padcu carskega bizantinizma je rusko pravoslavje soglasno iskalo rešitve vprašanja bodočih odnosov do države v smeri, ki je tu označena: svobode za vse priznane cerkve, sodelovanja z državo v najvišje etične namene, priznanje popolnega sameodločevanja v zadevah duhovnega območja, sporazuma med e n a-ko v rednima tam, kjer se duhovna sfera s svetno pronicujeta v eni nedeljivi enoti.
Kratko: ni več krščanska država, kjer naj po R. K. »bistveno vsebino verske svobode« določi država sama. To se pravi bistveno cerkev negirati. To sploh ni več nobena svoboda; v takem slučaju so cerkve izgubile ves svoj smisel. In vendar R. K. na drugih mestih nedvoumno zagovarja zvezo med cerkvijo in državo prav zato, ker priznava, da je naša država v svojem bistvu še vedno zelo krščanska, na svojem dnu krščanska! Stvari, ki jih mi nikdar ne moremo medseboj v sklad spraviti. Če pa paritetična država ni več krščanska, po-
tem R. K. zaman govori o harmoničnem sodelovanju s cerkvijo. Avtor se temu protislovju tudi ne more izogniti s tem, da cerkev »pripušča k sodelovanju na po-tli do najvišjih etičnih ciljev«, zakaj sam bo priznal, da ima cerkev svojo zveličavno-etično nalogo sama od sebe, da ni »"etično društvo«, ki bi bilo to nalogo od države
sprejelo ali pa jo državi kdaj odstopilo in zdaj en del te naloge nazaj sprejema. To so pojmi, ki so z bistvom vesoljne krščanske cerkve nezdružljivi in na tej podlagi ni mogoča nobena notranja harmonija, izvirajoča iz svobode, ampak nasilna regulacija od strani države.
Pod držauno konircho!
Vlada hoče kontrolirati delavske strokovne
organizacije.
Državna kontrola nas osrečuje povsod, le tam ne, kjer bi bila na mestu. Državna kontrola proti izkoriščevalcem ljudstva, proti korupciji v uradih, ki se kaže prav tako v izvoznicah kakor carinskem postopanju — taka kontrola bi bila na mestu. Pa je ni!
Pač pa nam obljublja današji dopisni urad, da bo vlada začela kotrolirati delavske strokovne organizacije. Čudno! Delavstvo je zahtevalo kontrolo nad trboveljsko družbo, zahteva kontrolo nad drugimi kapitalističnimi podjetji, vlada pa sklepa kontrolo nad delavskimi organizacijami.
Poročilo dopisnega urada iz Belgrada o tej stvari se glasi:
»Na konferenci zastopnikov političnih oblastev, ki se je vršila v ministrstvu za notranje stvari in na kateri so razpravljali o ukrepih, ki so potrebni zoper proti-državne elemente, je med delegati došlo do popolnega sporazuma na podlagi vladne objave. Glede delavskih sindikatov mislijo delegati, da naj se dovolijo samo oni, ki so organizirani na čisto gospodarski podlagi. Da se ne bi dogodilo, da bi bili ti sindikati v bodoče centrale komunistične propagande, se predlaga, da bi politična oblastva v bodoče nadzorovala te institucije.«
Vlada tedaj porablja komunistično propagando v ta namen, da kontrolira delovanje delavskih sindikatov, strokovnih društev.
Nobenega dvoma ni, da ima vlada pravico skrbeti za mir in red v državi. Tudi to bo res, da komunisti ponekod izrabljajo delavske .organizacije v propagandne namene. Toda vlada je o teh stvareh
prav dobro poučena in ima priliko vsak čas nastopiti, če hoče. Nam pa se zdi, da hoče z novo naredbo vlada doseči nekaj drugega. Ona hoče sploh vse delovanje n j i neljubih delavskih organizacij dejati pod kontrolo. Po dosedanjem načinu -demokratskega vladanja je »protidržaven element« vsakdo, ki ne odobrava kapitalističnega in centralističnega početja vladnih mogotcev. Jasno pa je, da nobena delavska organizacija, ki je res delavska, ne bo mogla molčati k kapitalističnim spletkam. Zato bo vlada s svojo »kontrolo« imela vsak čas priložnost udariti po delavskih organizacijah.
Mi bi se taki kontroli resnično niti ne upirali s tako silo, ko bi vedeli, da je vlada voljna pod enako kontrolo dejati tudi kapitaliste, izvozničarje, dobičkarje in razne banke. Toda mi vemo, da so vsi ti take kontrole prosti, da pa bodo »kontrole« deležni deliavci v prilog kapitalistov.
Zato odločno ugovarjamo taki »kontroli«, ki bo nudila vladi pretvezo, da udari po delavskih organizacijah, da zadosti kapitalistom. Kake načrte imajo kapitalisti, ojačeni po vojnih in povojnih dobičkih, nas uči Amerika.
Dopisni urad poroča še k temu:
LDU Belgrad, 21. januarja. (ZNU.) Na konferenci zastopnikov oblasti je prišlo do sporazuma, da se dovolijo sindikalne strokovne organizacije. Da pa te organizacije ne bi postale morda gnezda protidrža\ne propagande, jih morajo nadzirati državne oblasti.
Tako! Kar je delavcem po celem svetu že davno zajamčeno, to hoče sedanja vlada milostno dovoliti, ampak le pod nauzorstvom oblasti. To je naravnost neumljivo početje vladnih krogov!
Centralizem.
Demokrati vsiljujejo svoj centralizem v imenu jugoslovanske misli, češ, centralistična državna uprava je najprimernejša, da obvlada vse separatistične in hegeinonijske plemenske težnje in uveljavi jugoslovansko narodno edin-stvo. Toda njihov centralizem je v resnici naj-večji sovražnik jugoslovanske misli.
0 tem piše »Narodna Politika«: Centralizem, ki ga priporočajo demokrati, ne uničuje in ne zadeva vseh treh plemenskih idej, ampak samo hrvatsko in slovensko, dočim srbski prizanaša in jo se okrepljuje. Kajti dočim se pri Hrvatih in Slovencih državna ozir. plemenska misel izčrpava v težnji, da bi tvorile vse zemlje, na katerih prebivajo Hrvati ozir. Slovenci, eno državno telo, ne da bi sicer kako posegali v območje drugega plemena, se pa pri Srbih manifestira njihova plemenska in državna misel poleg težnje po teritorialni skupnosti še v dinastiji, prestolnem mestu, v armadi, diplomaciji, finančni upravi, mogoč-nih političnih strankah itd. Vse te ustanove, ki so bile preje samo srbske, se raztezajo sedaj na celo državo, ne da bi bile bistveno izpVemenile svoj srbski značaj. Naša prestolnica je srbska, v častniškem zboru prevladujejo Srbi, ravno tako je v diplomatični in finančni službi. Politična borba starih srbskih strank prevladuje v konstituanti in vsem političnem življenju.
Demokratski centralizem ničesar od tega ne uničuje in ne pobija, marveč hoče vsemu temu v ustavi dati sankcijo in stalnost. Demokratski centralizem pobija pač vsak plemenski gibijaj Hrvatov in Slovencev, podpira pa srbsko nadvlado. Zato je tudi ta centralizem pač našel pristaše v srbskem plemenu, obe drugi plemeni pa je ogorčil in ju pognal v skrajni odpor. Tako so demokrati v svojem centralizmu ustvarili največjega sovražnika jugoslovanske narodne misli, jugoslovanskega narodnega edinstva.
Ako bi demokrati s svojim jugoslovanstvom res pošteno mislili in bili dosledni, bi morali poleg razkosanja zgodovinskih plemen-
skih pokrajin zahtevati tudi to, da mora biti Jugoslavija republika, da državno glavno mesto ue sme biti Belgrad, ampak kako drugo nevtralno mesto, da se mora v vojski, zunanji politiki in finančni upravi odpraviti pretežni srbski vpliv, sploh da pride v vsem državnem bitju in žitju do veljave pristna, nepotvorjena jugoslovanska državna misel brez plemenske primesi. Ako tega nočejo, potem morajo poleg srbskih priznati tudi hrvat-ske in slovenske plemenske težnje in iskati med njimi sporazumne poravnave potom kompromisov.
narodne garde.
Komunisti služijo vladi vedno za pretvezo, kadar hoče kaj ukreniti proti ljudstvu. Pred kratkim so se »proti komunistom« začele snovati »narodne garde«, ki so imele namen z oboroženo silo pobijati »protidržavne elemente«. Začelo se je v Bosni in Vojvodini. Ljubljansko »Jutro« je to z veseljem pozdravljalo z gorečo željo, da se kaj podobnega osnuje tudi pri nas. Te »narodne garde« so začele napadati v Bosni Hrvate, ki so znani avtonomisti, delavce, ki so proti kapitalistom, preganjati so začele slovenske delavce in uradnike v Bosni, češ, ker so Slovenci in Hrvatje proti Veliki Srbiji.
Proti delovanju teh »narodnih gard« se je dvignil v javnosti velikanski odpor. Jugoslovanski klub je po hrvatskem poslancu dr. Šimraku naslovil na notr. ministra Draškovi-ča ostro interpelacijo. Ta je seda^ pismeno odgovoril na interpelacijo. V odgovoru pravi, da bo izdal nalog, da se vse narodne garde, ki že obstoje, razpuste in se jim odvzame orožje. Proti onim državnim organom, ki so pri tem vprašanju postopali proti predpisom, se bo postopalo po zakonu. S tem je minister Dra-škovič potrdil, da so narodne garde imele samo namen, izzvati plemensko in državljansko vojno v državi. S tem pa je tudi dokazano, kakih sredstev se poslužuje demokratska kapitalistična gospoda, da bi uvedla svojo centralistično komando nad ljudstvom.
tl
Brezposelnost na Hngleškent.
LDU London, 21. jan. (Wolff.) »Westmin-ster Gazzette« javlja, da postaja na Angleškem depresija med delavskimi krogi vsled tega, ker ne morejo dobiti dela, čimdalje večja. V južnem Walesu in v Durhamu je 10.000 delavcev brez dela. V okraju Bonty Pridd so morali včeraj odpustih 6.000 delavcev. V Peugamu in Groeslonu pri Durhamu so morali veliki rudokopi ustaviti svoje delo.
Za noui posloimik.
LDU Belgrad, 21 januarja. (ZNU) Danes je bila četrta seja odseka za izpre-membo poslovnika. Prečitala se je redakcija o interpelacijah, sestavljena po g. Ti-motijeviču z ozirom na predloge zemljo-radnikov in demokratov glede izpremem-be člena o interpelacijah. O tem se je razvila debata.
Minister Trifkovič je govoril, da namen interpelacij ni zbliževanje strank, temveč stavljanje vprašanj na ministrstvo, na katero je interpelacija naslovljena. Ako se zato sprejme, da sme vsak poslanec interpelirati, mora vlada pasti še med delovanjem ustavotvornega odseka, Vlada bi rada dala koncesije, vendar pa hoče, da v detajlih ostane pri tem, kar je v starem poslovniku. Vlada predlaga to-le redakcijo: Na interpelacije bo vlada odgovarjala takrat, kadar bo sklenila skupščina, razen ako bi vlada zahtevala, da se odgovor odloži. Na to se mora pristati,, da se v tem trenutku, ko ustava še ni sprejeta, podeli zaupanje vladi dveh najmočnejših skupin, ki se bo bržkone razširila v sirota) vlado, v katero bosta vstopili še dve^fkupini. Vlada je za to, da se odgovarja na interpelacije vsak tretji četrtek, mora pa se odgovarjati na vse interpelacije do konca seje. Ko bo sprejeta ustava, bo vlada za to, da se o interpelacijah sklepa vsak drugi dan. Ako se bo delalo tako, potem bo mogoče, da se sprejme ustava.
G. Moskovljevič se je izrazil, da je zemljoradniška stranka za to, da se sprejme ustava, ne dopušča pa vladi, da bi brez vsake kontrole delala, kar bi hotela. Narod upira poglede v ustavotvorno skupščino in jo bo stavil na odgovor za vsak korak, ki ga bo storila vlada, ker narod smatra, da je ustavotvorna skupščina nad vlado. Akotudi ima skupščina nalogo, da sprejme ustavo, so vendar še tudi druge okolnosti, katerih se ne more prepustiti samo vladi v rešitev. Zato zahtevajo zem-ijoradniki pravo interpelacije, da ohranijo vlado pogreškov, ki bi dovedli do boljševizma in korupcije. Zato zahteva, da se uvede pravo interpelacije enkrat na teden.
Dr. Spah o (musliman) se ne strinja z vladnim predlogom, da bi vlada smela odlagati interpelacije tudi tedaj, ako bi skupščina sklenila, da se interpelacija vrši. To bi pomenilo, jemati ustavotvorni skupščini pravico nadzorovanja vlade. Zato smatra, da je ta stavek treba stilizirati drugače, in sicer tako, da velja bolj za zunanjo politiko, ako se hoče na to pristati.
Minister Trifkovič veli, da naj se interpelacija stavlja na dnevni red, kadar to sklene ustavotvorna skupščina, vlada pa lahko predlaga skupščini, da se stvar odloži; ako se ne odloži, pade vlada.
Dr. Ninčič predlaga, naj se interpelacije vršijo vsake tri tedne, ker je za važnejše stvari ta čas zadosten, dočim bi za manjše stvari, ki bi samo jemale čas in ovirale sprejem ustave, bile interpelacije na ta način odklonjene.
Končno je bil člen 60. sprejet tako-le: Ministri odgovarjajo na kratka vprašanja ustno v treh dneh, pismeno pa v osmih dneh. Ako je za odgovor potrebno zbiranje podatkov, se ima dati odgovor v 16 dneh.
Po členu 60. se je vstavil nov člen 61. O tem členu so razpravljali najdalj časa. Na predlog socialista Brkiča je prišlo do sporazuma, da se vsak drugi petek popoldne, tudi ponoči, kolikor dolgo bi bilo treba, smejo stavljati interpelacije in o njih razpravljati. Dosežen je dalje tudi sporazum, da sme o interpelacijah vsaka skupina in stranka o stavljeni interpelaciji govoriti po enem poslancu največ pol ure. Ministri so dolžni, da najpozneje v 15 dneh po interpelaciji izjavijo v skupščini, kdaj bodo mogli odgovoriti na interpelacije.
Člen 65., oziroma po novi redakciji 66. o kvalificirani večini in kvorumu ostane stari, med tem, ko za navdne stvari sklepa ena tretjina skupnega števila poslancev, o ustavi pa večina plus eden. Na današnji odsekovi seji so se pretresali vsi členi poslovnika razen člena 8, — prisega, o katerem bodo sklepali na koncu. Jutri popoldne bo nadaljnja seja, na kateri bodo razpravljali o členu 8. in o predlogu zemljo-radniškega kluba, da se poslancem, ki so bili izvoljeni 28, novembra, pa niso prišli v parlament, razveljavijo mandati.
jirloPOZARJAMO NA POVEST ^ »ZADNJI DNEVI V POMPEJIH«!
Grozen umor pri Tržiču.
Tržič, 20. jan. 1921.
V	petek dne 14. t. in. se je zgodil na Hudem pri Kovorju strašen zločin, kakor-šen se morda v mirni vasici še nikdar ni zgodil. Ta dan je izginila iz svoje hiše na Hudem posestnica Fajfer, vdova po umrlem Fajfarju, posestniku in gostilničarju v Sebenjah pri Tržiču.
Sosedje so sumili, da je morda izvršila samoumor. Iskali so jo povsod naokrog, a vse zaman. Danes pa so našli njeno truplo v lastni kleti. Bila je umorjena in zakopana pod kupom jabolk.
Kako se je umor izvršil in kdo je morilec, bo pokazala preiskava. Ni dvoma, da bo oblast mogla izslediti morilca in ga izročiti zasluženi kazni. — Več poročam • še. —
Dodatno k temu zločinu se nam še poroča, da je zločnec s topim železnim orodjem ženo udaril po glavi,- ji nato prerezal vrat in jo zavlekel v klčt. Zločin se je zgodil v veži, kjer so našli znake krvi. Na zidu so našli odtiske moške roke.
Aretirali .so nekega Zupana, sosedovega sina. Ta fant, ki je bil znan delo-mrznež, odkar je prišel od vojakov, je včasih pri umorjeni, ki je bila sama v hiši, pomagal. V četrtek 13. t. m. je izvršil zločin, izpral kri v veži in truplo skril v kleti, nato je odšel domov in vzel ključe seboj. Drugi dan je pokojno prišla obiskat njena sestra in našla vrata zaprta. Zupan ji je povedal, da je šla v Kranj k zdravniku. Ker je ni bilo nazaj, so jo zčeli iskati, mi-sleeč, da se je umorila sama. Na oblasti in sorodnike so začela prihajati pisma z njenim podpisom, v katerih je bilo rečeno, da se bo usmrtila, da pa vse premoženje zapušča sosedovemu sinu. Pisma je seveda pisal morilec sam. Na podlagi krvavih sledov so .sumili, ea se je izvršil umor. Povsod so vse preiskali in povsod je vneto pomagal iskati morilec sam, ki je šel zadevo tudi sam naznanit orožnikom. Ko so prišli dne 20. t. m. v klet, je dejal Zupan- Tu je pa gotovo ni. In res je ni bilo vprvikleti. Pozneje se je eden orožnikov spomnil še na drugo klet. Tu so našli kup jabolk. Orožnik sune z bajonetom v kup in potegne ven krvav bajonet. Sorodnik pokojne Andrej Frelih iz Brezij je nato odkopal kup in našel v njem truplo umorjene sorodnice. Morilec je' v tem hipu hotel ubežati, a oroniki so ga*vklenili.
Pogreb nesrečne žrtve zločinskega pohlepa so na želo sorodnikov pokopali včeraj na Brezjah pri Mariji Pomagaj.
^politični dogodki.
-J- Politični položaj. »Obzor« opozarja na važnost parlamentarne opozicije v sedanjem političnem položaju in piše: Danes je opozicija dejansko razdeljena. Osemdeset poslancev je položilo prisego in sodelujejo v konstituan-ti, a 140 ni položilo prisege in ne sodelujejo Na ta način je Pašičevemu kabinetu dana možnost, da izigrava eno krilo opozicije proti drugemu. Ako bi bila opozicija takoj izpočetka kompaktno ah nastopila ali ne sodelovala, bi bil položaj takoj čist. A čim so socialisti in republikanci prisegli, komunisti, Ljudska stranka in Nar. klub pa ne, ima vlada relativno večino in dela s konstituanto, kar hoče. Stvar se bo odločila na seji konstituante, ko bo na dnevnem redu vprašanje o izprejnembi poslovnika. Ako ,bo sodelovala vsa opozicija, potem je izprememba poslovnika.v duhu opozicije gotova stvar in ostavka g. Pašiča logična posledica. Narodni klub in jugoslovanska ljudska stranka v prvi vrsti zato nista položila prisege, ker sta hotela prisiliti vlado na revizijo poslovnika. Ker tudi komunistična in hr-vatska seljačka stranka nista prisegli ter so bili razlogi tako opravičeni, da jih je usvojil tudi g. Protič, vladi ni preostalo drugega nego, da je pristala na revizijo poslovnika. Ako se hoče sedaj doseči, da se revizija izvede v zmislu predlogov opozicije, potem mora oela opozicija tudi sodelovati. Za opozicijo prisega ni načelna nego samo formalna stvar, zato more opozicija tudi priseči — že samo zato, da more izpremeniti poslovnik. V tem slučaju bi imela opozicija okolu 180 glasov — brez Radiča in vlada bi pri glasovanju o poslovniku utegnila ostali v manjšini. Ako pa bi sodelovala tudi Radičeva stranka, mora vlada priori pasti.« — Po zadnjih ves'eh ni veliko nade na kompakten nastop opozicije, kajti socialisti in republikanci so se na čuden način začeli približevati vladi. S svojim glasovanjem v poslovniškem odboru so dosegli sklep, da mora ostati prisega ueizpremenjena. Stvar pride še enkrat pred ministrski svit. — Ra-moral Pašič umakniti Protlcu. Tako vsaj po-sedniku konstituante Ribarju in mu izročil znane resolucije seljačke stranke. Ribar je izjavil, da bi storili Hadičevci uslugo domovini, ako bi prišli v konstituanto. (Po drugi strani pa demokrati onemogočajo Radičevcem prihod, ker nočejo ukiniti prisege, v čemer jim pomagajo socialisti in republikanci!) Kaj bo storil Radič, danes še ni znano. Sicer pa tudi vladnemu taboru ne cveto cvetke Ne muslimanov, ne zemljoradnikov ne more zvabiti v
svoje vrste. Del zemljoradnikov — predvsem naši samostojni — je za vstop v vlado, drugi del je temu tako nasproten, da pride nedvomno do razkola, ako bi v njem zmagali vladi-novci. Rešitev krize. se je jela razvijati v tej smeri, da bo v radikalnem klubu prevladalo Protičevo proticentralistično stai;šče in se bo dičev delegat Basariček se je oglasil pri pred-ročajo najnovejše belgrajske vesti.
+ Narodne garde se po Bosni veselo snujejo dalje: v Tuzli, Travniku, Mostarju. Vanje vstopajo tudi demokrati.
^Dnevni dogodki.
— Umrl je včeraj zjutraj v Litiji notar Luka S v e t e c , star 95 let. Bil je svoj čas prvak v narodnih bojih ob času taborov, državni in deželni poslanec ter prvomest-nik Družbe sv. Cirila in Metoda. R. i. p.!
— Z izrednega občnega zbura društva jugosl. novinarjev: Na izrednem občnem zboru društva jugosl. novinarjev se je sklenilo, da se morajo vsi listi strogo ogibati osebnih napadov in žalitev članov uredništev drugih tudi politično nasprotnih listov. — Obenem se je sklenilo, da praznujejo uredništva vseh listov nastopne dneve: 1. maj, Vidov dan 28 .junija in praznik ujedinjenja 1. decembra. Oba sklepa sta za vse člane društva obvezna.
— Nesreča pri delu. Pri notranjem ometa-vanju novega tovarniškega poslopja Karol Pollaka na Vrhniki, je 20, t. m. padel z odra, zidar Jožef Škrt iz Ligojne. Težko si je poškodoval levo roko in hrbtišče.
—. Nesreča z bencinom. V Zagrebu sta 20. t. m. sestri Vukovič bili zaposleni s kuhanjem. Po neprevidnosti sta pustili blizu ognjišča večjo posodo z bencinom. Le-ta se je vnel in nastala je silna eksplozija. Začelo je goreti na vseh straneh, šipe v oknih so popokale. Eni sester je razpočila lobanja, druga si je zvila nogo. vendar sta mogli hiteti na prosto in klicati na pomoč. Škoda znaša 85.000 K.
— Ponarejeni dinarski tisočaki krožijo po Zagrebu Ponaredba je slaba in jo more tudi lajik hitro spoznati.
O družinski tragediji
na Sv. Petra nasipu št. 58 smo izvedeli še naslednje podrobnosti: Pokojni Ivan Vrhunc se je bil pred kakimi 18 leti poročil z Emilijo Pavlič, hčerjo rudarja Pavliča z VVestfalskega. Ker je pokojnik ljubil veseljačenje in bil nasilen, v družini ni bilo miru in žena se je pred dvenii leti s svojimi tremi otroci: 12 letno Jo-sipino, 8 letnim Josipom in 5 letnim Mirkom preselila k materi na Westfalsko. Tu je opravljala težka rudarska dela, da je preživela otroke in 75 letno mater. Mož je medtem živel s priležnico Antonijo Žontar. Lan; ke jeseni sta se zakonca pismenim potom pobotala m Emilija Vrhunc se je 6. decembra s svojimi otroci in materjo vrnila k možu v Ljubljano. Mož se ni veliko izpremenil, vendar je bilo zakonsko razmerje precej ugodno. Pred nekaj dnevi se je pa med zakoncema pojavila priležnica Žontar, vsled česar so seveda nastali težki prepiri. 20. t. m. sta se zakonska vdeležila veselice ljubljanskih izvoščkov v Tivoliju, kjer sta ostala do ranega jutra. Prišedši domov, se je med njima zopet razvil prepir radi priležnice. Oba zakonca sta bila skrajno razburjena, stara mati in'otroci so se zbudili in trepetaje prisostvovali žalostnemu prizor«. Vrhunec je psoval tudi otroke. Končno je zgrabil revolver, ki ga je vedno nosil pri sebi, in navalil z njim na ženo. Začela sta se ruvati.
V	tem je žena možu iztrgala revolver in v silobranu streljala na moža. Zadela ga je tako nesrečno v glavo, da se je takoj mrtev zgrudil. Po drugih vesteh se je revolver med ruvanjem sam sprožil. Nesrečna Vrhunčeva je vsa obupana tekla klicat sosede. Prišla je policija in sodni zdravnik, ki je ugotovil smrt. Vrhunca so odpeljali v mrtvašnico, njegovo ženo pa v zapor. Tako so ostali ubogi otroci z revno staro materjo brez hraniteljev. Ko so snoči okrog 7. po ogledu sodne komisije, prepeljali truplo v mrtvašnico, se je zbralo tam mnogo ljudi, ki so pomilovali nesrečne otroke.
£jubljanski dogodki.
lj Umrl je v petek ob pol 8. zvečer g. Franc Možina, polic, poduradnik v 42. letu svoje starosti, Zapušča soprogo ter dva nedorasla otroka. N. v m, p.!
lj Politični odbor SLS za šentpeterski in vodmatski okraj ima danes v soboto ob pol 8. uri zvečer važno sejo v dvorani Šentpeterske prosvete. Vabljeni so tem potom vsi zaupniki, da se seje točno udeleže.
lj Nevaren tat aretiran. Policiji se je posrečilo izslediti in aretovati nevarnega tolovaja in tatu Andreja Pelan iz Planine. Orožništvo v Cerknici ga je zasledovalo radi večkratnih ropov in velikih tatvin. Med drugim je v neki Windischgratzovi žagi v Planini ukradel gonilne jermene v vrednosti 20.000 lir; nekemu posestniku je ukradel vola. Pred 6 meseci, in sicer po tatvini gonilnih jermenov je pribežal v Jugoslavijo. Pozneje se je bavil s tihotapstvom, tihotapil je ukradene stvari iz Jugoslavije na italijansko ozemlje in obratno. Pri aretovancu se je našlo 16.000 kron v gotovini. Razen tega je imel pri seli dve
zlati zapestni uri, 1 zlat prstan, 2 para novih gamaš, 2 para novih čevljev irt pa na-uasan samokres. Pelana so izročili državnemu pravdnštvu.
frgoushi in zasebni
nastaoljencl.
Zveza trgovskih in privatnih nameščencev priredi za svoje člane in članice čajev večer, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 7, uri zvečer v prostorih I. Delavskega kon-sumnega društva v spodnjih prostorih, Kongresni trg št. 2. Vabljeni so tudi vsi prijatelji naše organizacije. — Odbor.
Poročilo kamniške skupine. Naša skupina v Kamniku ima 16 članov, od teh je v skupini 13 nastavljencev in 3 učenci. Ustanovnega občnega zbora še nismo imeli, pač pa pričakujemo, da se vrši v kratkem. Ima pripravljalni odbor, ki sestoji iz
3 članov. Imeli smo 3 sestanke in dve seji. Poročal je tajnik Zveze tov. Lorbek. Skušali bomo, da še druge pridobimo k organizaciji. Okrožje JSZ nam je odstopilo svojo bralno sobo brezplačno za dvakratno uporabo na teden. Zbirali se bomo skupaj na sestankih, da se najprvo med seboj učvrstimo, potem pa bomo šli na delo, ne samo v Kamniku, ampak v celem okraju. Prirediti nameravamo tečaj za srbo-hrva-ščino ter, ako se nam bo posrečilo, tudi tečaj za knjigovodstvo.
jNCaša društva.
d JSZ skupina v Tržiču priredi v nedeljo dne 23. januarja 1921 predpustno veselico v zvezi s tombolo in šaljivo pošto v gostilni gosp. J. Kavčiča, po domače »pri Pelarju«. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina
4 K za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen za obolele in revne člane, se prepla- : čila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi, vabi odbor.	':■*$
d Ljudski dom. Pri jutrajšnji prireditvi rokodelskih pomočnikov poje g. V. Rudolf ku-plet: »Lipe se ženi«. Vstopnice se dobivajo danes zvečer od 7. do 8. ure in jutri od 10. do 12. ure v Rokodelskem domu, jutri zvečer pri blagajni v Ljudskem domu.
d Rokodelski dom. V nedeljo, ob 11. dop. pevska vaja za moški zbor. Nujno!
d d
Organizacija Čipkaric.
Danes so se zbrale v Ljubljani zastopnice čipkaric na svoje zborovanje. Zastopani so vsi večji kraji čipkarske obrti. Ob 10. uri so imele v kapelici Alojzijevišča sv. mašo, katero je daroval g. Komlanec. Dopoldne zboruje »Čipkarska zveza«, popoldne bodo zborovale zastopnice poslovalnic Osrednje čipkarske zadruge. Želimo stanovskemu pokretu :pkaric na stanovskem in zadružnem potu obilo božjega blagos>lova. S tem zborovanjem je združen kratek tečaj za vodstva poslovalnic,
RAZKOL MED LAŠKIMI KOMUNISTI.
LDU Livorno, 21. jan. (Stefani.) Pri glasovanju za resolucije, ki so se sklenile na socialističnem kongresu, je dobila resolucija unitaristov 89.028 glasov, resolucija secesionistov 58.783 in koncentracija"' 14.965 glasov. 981 oseb ni glasovalo.
, LDU Livorno, 21. januarja. (DKU — (Stefani.) Na dopoldanski seji socialističnega kongresa so čisli komunisti po razglasu glasovanja zapustili dvorano in od- ; ‘šli v drug lokal, kjer so se konstituirali', kot komunistična stranka, italijanska sekcija tretje internacionale.
LDU Livorno, 21. januarja. (Stefani) Socialistični kongres je na današnji seji i i--volil člane vodstva stranke in je potrdit ; določitev Ferrarisa kot izdajatelja lista »Avanti«. ^	>«b1
RAZKOL MED ČEŠKONEMŠKIMI
SOCIALDEMOKRATI.	'J
LDU Praga, 21. januarja. (DKU) Po-., slanci levice nemške socialnodemokratr ske stranke Kreibisch, Hahn in Wa«n- -brunn so danes klubovemu načelniku in-pisarni zbornice naznanili svoj izstop iz kluba poslancev nemške socialnodemokratske stranke in so klub poslancev če škoslovaške socialnodemokratske stranke naprosili, da bi jih sprejel kot hospi-tante.
Sirite „HD1II ČHS“
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Mutslis manuliHiiirii m mamut
po konkurenčni ceni Mestni trg 25. I.