Ženske ¥ izobraževanju odraslih Vida A. Mohorčič Spolar Deklaracija OZN o odpravi diskriminacije žensk (Generalna skupščina OZN, 7.11.1967, 10. člen) zahteva, da naj se sprejmejo »vsi ustrezni ukrepi, da bi zagotovili ženskam -poročenim ali samskim - enakopravnost z moškimi v ekonomskem in družbenem življenju. Zlasti pa: pravica do strokovnega usposabljanja, dela in proste izbire poklica ali zaposlitve ter do napredovanja v poklicu in zaposlitvi, in sicer brez diskriminacije, ki bi izhajala iz zakonskega stanu ali kakšnih drugih razlogov in pravica do enakega nagrajevanja žensk in moških in enakega obravnavanja pri enakovrednem delu.« V Sloveniji je deklarirana enakopravnost med spoloma, slovenska zakonodaja pa vključuje tako rekoč vsa načela mednarodnih konvencij v zvezi s pravicami žensk. Ženske v izobraževanju odraslih ali ženske v izobraževanju na sploh je bila tema, o kateri do pred kratkim nisem preveč razmišljala, saj se v moji zavesti kot vprašanje ni pojavljala. Prepričana sem bila, daje to problem drugih držav in ne Slovenije. Izobraževanje, vsaj tisti zakonski, osemletni minimum, je obvezen za vse, ne glede na spol, in se ga tudi vsi udeležujejo. V zvezi s tem ni podatkov, da bi starši v osnovno šolo na primer pošiljali dečke in ne deklice, kot se to dogaja v nekaterih afriških in azijskih deželah. V srednje izobraževanje se vpisujejo ženske in moški, in tudi v zvezi z njim ni poročil o tem, da bi se starši odločili, da v šolo pošljejo fanta in ne dekle, kar seje dogajalo v Jugoslaviji še po 1. svetovni vojni. Tudi v visokem šolstvu so podatki kazali, da sta zastopana oba spola. Obstajale so sicer nekatere razlike, ki pa sem jih pripisala osebnim odločitvam posameznic in posameznikov in ne razlikam, ki bi izhajale zaradi spola samega. Slovenija je ena izmed držav, kjer je zaposlenost žensk med najvišjimi v Evropi. Za enako delo dobivajo ženske enako plačilo - zakaj bi se torej morala ukvarjati z izobraževanjem žensk in jih v svojih predstavitvah v tujini omenjati kot posebno skupino. Kaj je torej tisto, kar je tako posebnega? V letu 1986, ko naj bi zaposlenost dosegla najvišjo točko, je bilo v Sloveniji (v družbenem sektorju in pri zasebnikih) zaposlenih 855.220 oseb, od tega 45,5% žensk. V povprečju je razmerje leta 1993 ostalo enako kot v letu 1986. Med registriranimi brezposelnimi je bilo leta 1986 50,4% žensk, leta 1993 se je delež znižal na 43,7%. So ženske na boljšem, jih je brezposelnost manj prizadela ali so zaposlene v panogah, v katerih se proizvodnja še ni »sesula«? Pri podatkih o izobraževanju sem se omejila samo na programe formalnega izobraževanja in na tiste programe, ki jih izvajajo izobraževalne institucije in delavske ter ljudske univerze. S tega vidika je pregled nepopoln, saj bi podatki o deležu žensk v programih strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter v programih neformalnega izobraževanja verjetno dali nekoliko drugačno sliko, za katero pa ni nujno, da bi bila glede udeležbe žensk kaj bistveno drugačna. Statistika izobraževanja v ljudskih in delavskih univerzah kaže, daje bil delež žensk, ki so v študijskem letu 1994/95 končale izobraževanje 56,8%. Podrobnejši pregled pa pokaže, da jih je največ končalo splošno izobraževalne programe - krajše, z manj urami, 58,6% jih je bilo v študijskem letu 1994/95, in najmanj drugo izobraževanje, kamor spada družbeno izobraževanje. Tabela 1: Struktura zaposlenih po spolu in izobrazbi Skupaj vsi Odstotek Ženske Odstotek Zaposleni 19861 855.220 100,0 389.567 45,5 1993 665.568 100,0 303.121 45,5 Brezposelni -registrirani 19862 13.964 100,0 7.043 50,4 1993 137.142 100,0 60.003 43,7 Končali iz. LU3 50.324 100,0 28.573 56,8 strokovno 28.373 100,0 14.309 50,43 splošno 24.076 100,0 14.106 58,6 drugo 363 100,0 158 43,5 Formalno izobr. - LU osnovna šola 1.261 100,0 527 41,8 srednja šola 3.864 100,0 2.493 64,2 višje šole 1.251 100,0 641 51,2 visoke šole 73 100,0 65 89 skupaj formalno.: iz. 6.449 100,0 3.726 57,8 Formalno iz. v šolah4 osnovna šola. 1985/86 3.167 100,0 1.434 45,6 1992/93 1.785 100,0 713 39,9 srednje šole 1985/86 9.017 100,0 3.346 37,1 1992/93 7.370 100,0 3.886 52,7 Visoko šolstvo5 1985/86 7.571 100,0 3.328 43,9 1992/93 6.574 100,0 3.671 55,8 Še podatki o končanem formalnem izobraževanju. Podatki popisa prebivalstva iz leta 1991 kažejo na primer za skupino v starosti 25-29 let, da so razlike med moškimi in ženskami, ki so brez osnovne šole ali je niso dokončali, minimalne (moški - 4,52%, ženske - 4,66%). Delež žensk, ki so končale osnovno šolo v okviru izobraževanja na delavskih in ljudskih univerzah, je 41,8%, delež tistih, ki so končale srednjo šolo, je precej večji -64,2%, še največji pa je v visokem šolstvu - 89%. 1 Letno povprečje izračunano iz podatkov za marec in september. Vir: Statistični letopis RS 1994, Zavod RS za statistiko, Ljubljana 1994, tabela 12-2. 2 Vir podatka: Statistični letopis RS 1994, Zavod RS za statistiko, Ljubljana 1994, tabela 12-15. 3 Ljudske univerze, Republika Slovenija, 1994/95, Statistične informacije št. 71, Statistični urad RS, Ljubljana, 26. marec 1996. 4 Vir podatka: Statistični letopis RS 1994, Zavod RS za statistiko, Ljubljana 1994, tabela 6-3. 5 Vir podatka: Statistični letopis RS 1994, Zavod RS za statistiko, Ljubljana 1994, tabela 6-11. 46 2 / 1996 Objavljeni statistični podatki o vključevanju odraslih v izobraževanje kažejo, daje bilo v šolskem letu 1985/86 v osnovne šole vključenih več moških kot žensk - delež žensk v osnovnošolskem izobraževanju je bil v tem šolskem letu 45,6%, v šolskem letu 1992/93 pa je padel na 39,9%. Podobna ugotovitev velja za srednje šole v šolskem letu 1985/86. Vpisanih je bilo več moških kot žensk - delež žensk je bil v tem letu 37,1%, šest let kasneje pa je že presegel 50%. V šolskem letu 1992/93 je bilo v srednje šole vpisanih 52,7% žensk. Podatki za visoko šolstvo, vključene so višje šole in fakultete, pa kažejo, daje delež žensk s 43,9% v študijskem letu 1985/86 porasel na 55,8% v študijskem letu 1992/93. Glede na podatke iz dveh različnih obdobij se je delež žensk v izobraževanju postopoma povečeval. Iz tega razloga ne bi bilo treba razmišljati o ženskah v izobraževanju in o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli, da bi se udeležba žensk v izobraževanju povečala. Pa vendarle, zakaj potem razmišljamo o tem pojavu. Samo zato, ker o tem razpravljajo tudi povsod drugod. Menda ne. Preprosto posnemanje tega, kar se dogaja drugod po svetu, pač ne more biti razlog. Morda je razlog drugje. V dnevnem časopisju je bilo v preteklosti mogoče večkrat naleteti na članke, navadno v času vpisov v srednje šolstvo, o »ženskih« in »moških« usmeritvah. Analiza podatkov o spolni sestavi odraslih udeležencev izobraževanja pokaže, da je od šolskega leta 1984/85 do 1992/93 delež žensk porasel - s 35,9 na 52,7%. Za katere programe se ženske največ odločajo oziroma v katerih programih jih je sorazmerno največ? V povprečju je bilo v šolskem letu 1984/85 v celotnem srednješolskem izobraževanju (vključena sta poklicno in srednješolsko izobraževanje) vključenih 35,9% žensk. Prevladovali so torej moški. Osem let kasneje, v šolskem letu 1992/93, pa so ženske udeleženke izobraževanja odraslih pomenile 52,7% vseh vpisanih v programih srednjega šolstva. Spodnja tabela predstavlja razvrstitev žensk po posameznih programih. Zaradi primerljivosti s sedanjim izobraževalnim sistemom so nekatere usmeritve iz šolskega leta 1984/85 združene, da bi bili podatki 1984/85 primerljivi s podatki iz 1992/93. V nekaterih usmeritvah ni udeležencev. To pomeni, da v tistem letu ni bilo dovolj prijavljenih in vpisa preprosto ni bilo, lahko pa tudi pomeni, da se je program spremenil in da ni več izhoda v delo (primer pedagoške usmeritve). V šolskem letu 1984/85, pa tudi kasneje, lahko v izobraževanju odraslih govorimo o tipično moških (do 20% žensk) in tipično ženskih usmeritvah. V šolskem letu 1984/85, v katerem delež žensk ne dosega 20%, bi med tipično moške uvrstili naslednje: tisk in papir, rudarstvo in geologijo, notranje zadeve in požarno varnost, v teh usmeritvah v obravnavanem letu ni bilo nobene ženske. Sledile so: gradbeništvo - 1,2%, elektrotehnika in računalništvo - 2,2%, lesarstvo - 4,3%, metalurgija in strojništvo - 4,4%, promet in zveze - 7,5% in agroživilstvo - 14,5%. Med tipično ženske bi spadali programi in usmeritve, v katerih je delež žensk presegal 80%. V to kategorijo so v šolskem letu 1984/84 spadale usmeritve, kot so pedagoška - 100%, družboslovna - 98,3% in zdravstvena - 94,8%. Med tema dvema skrajnostima pa so usmeritve, ki se glede na delež žensk uvrščajo, ali v pretežno moške (delež žensk pod 50%) in pretežno ženske (delež žensk nad 50%). Pretežno moške usmeritve so bile: kemija in farmacija -20,9% ter gumarstvo in nekovine - 42,8%. Med pretežno ženske pa so uvrščene: gostinstvo in turizem - 57,5%, tekstilno-tehnolo-ška usmeritev - 60,4%, obutvena - 61,4% in ekonomska 75,7%. V šolskem letu 1992/93 seje stanje nekoliko spremenilo. Gle- Tabela 2: Srednješolsko izobraževanje odraslih Usmeritev Skupaj 1984/85 Ženske Delež Skupaj 1992/93 Ženske Delež Skupaj 6.872 2.466 35,9 7.370 3.886 52,7 Agroživilska 124 18 14,5 173 76 43,9 Gozdarska 19 - Obutvena 70 43 61,4 Tekstilno-tehnološka 169 102 60,4 109 108 99,1 Kemija, farmacija 62 13 20,9 Gumarstvo, nekovine 28 12 42,8 188 114 60,6 Lesarska 46 2 4,3 165 14 8,5 Gradbeništvo 84 1 1,2 39 2 5,1 Gostinska in turistična 273 157 57,5 236 138 58,5 Ekonomska 1.895 1.435 75,7 2.425 1.823 75,2 Tisk in papir 40 - Elektroteh., račun. 554 12 2,2 483 2 0,4 Metalururgija in strojniš. 1.810 80 4,4 1.553 103 6,6 Promet in zveze 1.006 75 7,5 Rudarstvo in geologija 21 _ 62 _ Zdravstvena 58 55 94,8 362 331 91,4 Pedagoška 115 115 100,0 Družboslovna 352 346 98,3 879 801 91,1 Kultura 34 20 58,8 Naravoslovna in os. nega 61 42 68,8 Notranje zadeve 95 Pozama varnost 80 de na usmeritve, v katerih so bili vpisani odrasli udeleženci, so bile tipično moške usmeritve (enako merilo kot je veljalo za šolsko leto 1984/85) naslednje: gozdarska ter rudarska in geološka umeritev - udeleženci so bili samo moški. Usmeritve, v katerih so udeleženke sicer vpisane, vendar njihov delež ne dosega 20%, so bile iz šolskega leta 1984/85 naslednje: elektrotehnika in računalništvo - 0,4%, gradbeništvo - 5,1%, metalurgija in strojništvo - 6,6% in lesarska - 8,5%. Izpadli sta agroživilska usmeritev in usmeritev promet in zveze. Kot tipično ženske, delež žensk presega 80%, se kažejo tri usmeritve: tekstilno-tehnološka - 99,1% (v šolskem letu 1984/84 - 60,4%), zdravstvena - 91,4% (delež seje glede na šolsko leto 1984/85 nekoliko znižal) in družboslovna-91,1%. Pretežno moška je bila v tem letu le agroživilska usmeritev -43,9%, vse druge spadajo med pretežno ženske usmeritve: gostinstvo in turizem - 58,5%, kultura - 58,8%, gumarstvo in nekovine - 60,6% (osem let prej je bila to še pretežno moška usmeritev), naravoslovje in osebna nega - 68,8% in ekonomska usmeritev - 75,2%, ki je skoraj obdržala delež iz šolskega leta 1984/85. V srednješolskem izobraževanju, predvsem pri pretežno ženskih in tipično ženskih usmeritvah, ni, kot je zapisano v Poročilu 2 / 1996 61 o položaju žensk v Republiki Sloveniji (1992)6, problematično dejstvo, da se sorazmerno več žensk izobražuje za socialno delo, zdravstvo, temveč je problematično to, da so nekatere panoge, za katere se odločajo predvsem dekleta, praviloma slabše plačane in da take poklicne izbire ohranjajo (neenako) delitev dela v družini in tradicionalno delitev spolnih vlog. Izobraževanje pa naj bi tak položaj spreminjalo, pomenilo različne alternative in udeležence seznanjalo z možnostjo izbire. Visokošolske izobraževanje odraslih Visokošolsko izobraževanje odraslih kaže z vidika spolne sestave tega segmenta stalno rast števila in tudi deleža žensk. V študijskem letu 1984/84 je bil delež žensk 40,5%, leto kasneje 43,9%, v študijskem letu 1992/93 55,8%, leto kasneje pa 58,3%. Številčno je bilo v študijskem letu 1984/85 največ žensk vpisanih na visoke šole (1.007), sledile so višje šole (933), zadnje pa so bile fakultete (577). Za študijsko leto 1993/94 enaka primerjava ni mogoča, ker so se medtem nekatere šole spremenile iz višjih v visoke (npr. višja šola za socialno delo) ali v fakultete (pedagoške akademije so se npr. spremenile v fakultete). Razporeditev po posameznih fakultetah, višjih in visokih šolah pa prikazuje naslednja tabela. Po enakem merilu, ki je veljalo za razvrstitev v srednješolskem izobraževanje odraslih, je pripravljen tudi pregled za visokošolsko izobraževanje. Ne sicer po posameznih programih, kar bi bilo precej bolj zanimivo, temveč po posameznih visokošolskih zavodih. V študijskem letu 1984/85 so bile tipično moške (delež žensk ni presegal 20%) naslednje fakultete, višje in visoke šole: fakulteta za elektrotehniko in računalništvo - 1,7%, fakulteta za strojništvo - 2,8%, višja tehniška varnostna šola - 5,5%, višja šola za zdravstvene delavce - 5,6%, višja šola za notranje zadeve -6.8%, biotehniška fakulteta - 10,3%, visoka tehniška šola -13,2% in akademija za likovno umetnost - 20%. Kot tipično ženska, na kateri so bile med odraslimi vpisane samo ženske, je bila v študijskem letu 1984/85 teološka fakulteta. Med pretežnimi moškimi, na kateri delež žensk ni presegel 50%, so bile v istem študijskem letu: fakulteta za telesno kulturo in šport - 21,3%, visoka šola za organizacijo dela - 24,8%, višja pomorska šola - 31,3%, pravna fakulteta - 33,5%, fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo - 37,2%, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - 34,4%, akademija za glasbo - 40%, višja pravna šola - 43,9% in višja agronomska šola - 45,5%. Med pretežno ženske pa bi uvrstili: višjo ekonomsko-komercialno šolo - 59,2%, ekonomsko fakulteto - 64,9%, višjo upravno šolo - 68,7%, višjo šolo za socialno delo - 70,8%, filozofsko fakulteto - 74,7% in obe pedagoški akademiji (v Ljubljani in Mariboru) - 79,8%. V študijskem letu 1993/94 seje stanje precej spremenilo, organizacijsko (prehodi višjih šol v visoke, pedagoških akademij v fakultete) in tudi glede dostopnosti študija za odrasle. Zanje je čedalje manj organiziranega študija, saj se je od 24 fakultet, akademij in višjih ter visokih šol, ki so v študijskem letu 1984/85 imeli organizirane programe izobraževanja odraslih, število skrčilo za eno tretjino. Odrasli so se lahko vpisali na 16 visokošolskih ustanov. Spremenila pa se je tudi struktura udeležencev. Tako kot povsod drugod v izobraževalnemu sistemu za odrasle se je tudi tu povečalo število žensk, čeprav še vedno lahko govorimo o tipično moških, pretežno moških in pretežno ženskih visokošolskih ustanovah, govorimo pa lahko tudi že o dveh, tipično ženskih. Med tipično moške fakultete so v študijskem letu 1993/94 spadale: višja tehniška varnostna šola (vpisani so bili samo mo- 6 Poročilo se v tem segmentu sicer bolj ukvarja z izobraževanjem mladine. Tabela 3: Visokošolsko izobraževanje odraslih Skupaj 1984/85 Ženske Delež Skupaj 1993/94 Ženske Delež Skupaj vse 6.252 2.531 40,5 4.339 2.531 58,3 Višje šole 1.571 933 59,4 1.094 548 50,1 Pedagoški akad. 460 367 79,8 - - Višja upravna šola 387 266 68,7 911 539 59,2 Višja pravna 271 119 43,9 Višja š. za soc. delo 137 97 70,8 V. š. za notranje z. 189 13 6,8 164 9 5,5 Višja pomor, šola 115 36 31,3 V. teh. varnost, šola 73 4 5,5 19 - Višja agronom, šola 33 15 45,5 V. š. za zdr. del. 18 1 5,6 Visoke šole 2.910 1.007 34,6 659 362 54,9 Vis. eko.-kom. š. 1.153 682 59,2 Vis. š. za orga. dela 801 199 24,8 Vis. tehniška šola 960 127 13,2 Vis. š. za socialno delo 269 246 91,4 Vis. pom. prom. šola 298 41 13,7 Vis. š. za zdravstvo 92 75 81,5 Fakultete 1.731 577 33,3 2.586 1.621 62,7 Filozofska 87 65 74,7 226 181 80,1 Ekonomska 442 287 64,9 1.179 745 63,2 Pravna 245 82 33,5 .87 29 33,3 FSPN-FDV 78 29 37,2 208 148 71,1 Fak. za tel. kulturo 75 16 21.3 33 7 21.2 Pedagoška fak. 617 469 76 Fak. za strojništvo 248 7 2,8 46 - Fak. za elektroteh. 118 2 1,7 - - FAGG 2 - - - FNT 183 63 34,4 23 14 60,9 Biotehniška 253 26 10,3 154 23 14,9 Veterinarska Medicinska Teološka 3 3 100,0 13 5 38,5 Umetniške akad. 40 14 35 Akad. za lik. um. 10 2 20 Akad. za glasbo 30 12 40 AGRFTV ški), višja šola za notranje zadeve - 5,5%, visoka pomorsko-pro-metna šola- 13,7% in biotehniška fakulteta- 14,9%. Kot smo že omenili, se možnosti za študij pri odraslih manjšajo, saj nekatere fakultete ali visoke šole sploh nimajo več organiziranega študija za odrasle (npr. fakulteta za strojništvo). Tipično ženski sta bili dve visoki šoli: visoka šola za socialno delo - 91,4% in visoka šola za zdravstvo - 81,5%. Kot pretežno moške bi v tem študijskem letu lahko uvrstili naslednje: fakulteta za šport - 21,2%, pravna fakulteta - 33,3% in teološka fakulteta - 38,5%. Pretežno ženske so bile naslednje visokošolske ustanove: višja upravna šola - 59,2%, ekonomska fakulteta - 63,2%, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo -60,9%, fakulteta za družbene vede - 71,1%, filozofska fakulteta - 80,1% in pedagoška fakulteta - 76%. 46 2 / 1996 Vendar v zvezi s tem ne kaže pozabiti, da gre samo za izobraževanje odraslih in da se možnosti za odrasle manjšajo, ne samo za ženske, temveč za vse odrasle. Upoštevati pa je treba še dejstvo, da bi pregled po starostni strukturi odraslih v visokem šolstvu verjetno pokazal nižjo povprečno starost. V zaostrenih razmerah zaposlovanja je ena izmed rešitev pred brezposelnostjo tudi izobraževanje. Z vidika odraslih udeležencev visokošolskega izobraževanja bi bilo mogoče reči, da se je delež žensk v visokem šolstvu v obdobju med študijskim letom 1984/85 in 1993/94 povečal. Če smo v zvezi z izobraževanjem govorili o tipično moških in tipično ženskih usmeritvah oziroma višjih in visokih šolah, lahko podobno govorimo tudi v zvezi z zaposlitvijo. Po deležu zaposlenih žensk sta industrija in rudarstvo v obeh obravnavanih letih pretežno moški panogi, čeprav je prikaz posameznih panog v tej veliki aglomeraciji drugačen. Med tipično moške panoge bi v letu 1985 lahko uvrstili: vodno gospodarstvo - 11,4%, gradbeništvo - 11,6%, promet in zveze - 17,5% in gozdarstvo - 17,6%. O pretežno moških panogah govorimo v zvezi z obrtjo in osebnimi storitvami - 20,5%, s sta-novanjsko-komunalno dejavnostjo - 23%, s kmetijstvom in z ribištvom - 40,5% ter z industrijo in rudarstvom - 43,9%. Vendar so pomembne razlike med posameznimi panogami prav v industriji. Po deležu je bilo v letu 1985 največ žensk zaposlenih v naslednjih industrijskih panogah: proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov - 84,8%, proizvodnja obutve in galanterije - 75,6%, proizvodnja preje in tkanin - 64,6%, proizvodnja in predelava tobaka - 66%, recirkulacija surovin - 65,2% in proizvodnja električnih strojev in aparatov - 53%. Pretežno ženske dejavnosti so bile v letu 1985 finančne in druge poslovne storitve - 51%, trgovina - 61 %, družbene organizacije in skupnosti - 63,3%, izobraževanje in kultura - 65,9%, (v izobraževanju kot dejavnosti 74%), gostinstvo in turizem -72,5% in samoupravne interesne skupnosti - 73,8%. V tako imenovanih družbenih dejavnostih, razen športa in telesne kulture, je delež zaposlenih žensk presegal 50%. Tipično ženske so bile dejavnosti v zvezi z zdravstvenim in s socialnim varstvom, 85,3% zaposlenih žensk (v socialnem varstvu - 89,9%, v zdravstveni zaščiti - 82,8% žensk). Leto 1993 je prineslo nekatere, čeprav ne bistvene, spremembe. Tako kot v izobraževanju se je tudi v zvezi z zaposlitvijo delež žensk povečal, čeprav se je v nekaterih posameznih panogah in dejavnostih celo nekaj zmanjšal. V letu 1993 se kot tipično moške panoge še vedno kažejo vodno gospodarstvo - 12,2%, gozdarstvo - 16,5%, gradbeništvo -13,5% in promet in zveze ter stanovanjsko-komunalna dejavnost, v kateri se je delež zaposlenih žensk v primerjavi z letom 1985 zmanjšal - 20,4% (vsaka panoga). Med pretežno moške panoge so še vedno spadale vse panoge iz leta 1985, čeprav pa se je delež žensk nekoliko povečal. Tako bi sem uvrstili: obrt in osebne storitve - 32,8%, kmetijstvo in ribištvo - 42,4% industrijo in rudarstvo - 42,6% ter javno upravo, sklade, združenja in druge organizacije - 48,4%, ki so v letu 1985 spadali med pretežno ženske dejavnosti (prej v razdelku družbene organizacije in skupnosti). Tako kot leta 1985 so tudi v letu 1993 med industrijskimi panogami pomembne razlike. V tem letu je bilo največ žensk zaposlenih v naslednjih industrijskih panogah: proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov - 83,1%, proizvodnja obutve in galanterije -76%, proizvodnja in predelava tobaka - 66,9%, recirkulacija surovin - 65,2%, proizvodnja preje in tkanin - 62,3% ter proizvodnja surovin iz odpadkov - 60,3%. Pretežno ženske panoge in dejavnosti so bile v letu 1993 na- slednje: finančne in druge poslovne storitve - 55,5%, trgovina -62,3%, izobraževanje in kultura - 66,4% ter gostinstvo in turizem - 69,6%. Največ žensk je bilo zaposlenih v socialnem varstvu - 84,4%, v zdravstveni zaščiti - 82,4%, ki sta tako kot leta 1985 ostali tipično ženski dejavnosti. V letu 1985 in letu 1993 lahko z vidika zaposlenosti žensk, deleža žensk v posameznih panogah in dejavnostih, govorimo o tipično ženskih panogah in dejavnostih, kot so zdravstveno in socialno varstvo, če ostanemo samo na ravni panog in dejavnosti, ki so del večjih agregatov. Seveda so v posameznih panogah razlike, kot smo lahko videli pri industriji. Analiza podatkov o zaposlenih po vrstah del,8 ne prikazuje zaposlenosti žensk po posameznih panogah in dejavnostih, temveč zaposlenost glede na značaj dela, ki ga opravljajo. Podlaga za to razvrstitev je statistična opredelitev vrst dela, ki pozna osem kategorij: • individualno ročno delo je delo, ki ni v sestavu proizvodnih linij, montažnih trakov, konvejerjev in podobno; gre za individualno delo v neposredni proizvodnji; • verižno povezano ročno delo: to delo se opravlja v sestavu proizvodnih linij, montažnih trakov, konvejerjev in podobno, tak sistem dela je značilen za proizvodnjo velikih serij; • strojno delo je delo, pri katerem mehanično obdelujejo tvari-no, delavec ne proizvaja neposredno s svojo močjo, kajti to vlogo prevzema stroj, človekov fizični napor je lahko velik ali majhen; • delo s transportnimi in prometnimi sredstvi: to so dela, pri katerih delavec dela neposredno z mehanizacijo za notranji transport, na primer z žerjavi, dvigali, s prenosniki in transportnimi sredstvi, z motornimi vozili ipd.; • splošno delo: to so splošna pisarniška in administrativna dela, pri njih se od delavcev običajno ne zahteva višje stopnje samostojnosti in iznajdljivosti; • strokovno delo: sem spadajo dela v zvezi z organizacijo in s pripravo proizvodnje, zahteva se visoka strokovna usposoblje- Tabela4:Ženskevdelu Panoga7, dejav. skupaj 1985 Ženske Delež skupaj v 1993 Ženske Delež Industrija, rudar. 370.134 162.309 43,9 264.367 112.614 42,6 Kmetij, in ribištvo 13.658 5.532 40,5 10.090 4.282 42,4 Gozdarstvo 7.458 1.329 17,6 3.786 625 16,5 Vodno gospodar. 1.380 157 11,4 1.118 136 12,2 Gradbeništvo 64.487 7.499 11,6 30.032 4.056 13,5 Promet in zveze 47.969 8.404 17,5 36.274 7.396 20,4 Trgovina 74.521 45.433 61 60.139 37.483 62.3 Gostin. in turizem 25.820 18.731 72,5 17.136 11.928 69,6 Obrt in os. storitve 28.953 5.949 20,5 16.659 5.467 32,8 Stan.-komunal. dej. 14.451 3.321 23 10.377 2.121 20,4 Fin. idr. posl. sto. 36.646 18.693 51 39.227 21.783 55,5 Izobr. in kultura 48.749 32.139 65,9 50.281 33.409 66,4 Zdrav, in soc. var. 52.187 44.506 85,3 52.919 44.104 83,3 Družb. org. in sk. (javna uprava, skladi, zdr„ org.) 27.958 17.703 63,3 36.615 17.721 48,4 7 Vir podatkov: Statistični letopis SR Slovenije 1986, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1986, tabela 4—5 in Statistični letopis R Slovenije 1994, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1994, tabela 12-4. 8 T. Kraigher Zaposlene ženske po vrstah del, 1996; del raziskave: Ženske v izobraževanju in delu, še neobjavljeno gradivo. 2 / 1996 63 nost, samostojnost, iznajdljivost in organizacijska sposobnost, sem spadajo tudi vodje manjših enot; • dela splošnega vodstva: sem spadajo dela splošnega vodstva organizacij, podjetij in zavodov; • znanstveno-raziskovalno delo: sem spadajo samo delavci, ki dejansko sodelujejo neposredno pri znanstvenih raziskovanjih.9 Pregled po tem merilu pa pokaže, da je odstotek žensk zaposlenih pri delu s transportnimi sredstvi zelo nizek (1,9% v letu 1995 in 2,7% v letu 1986), kar pomeni, daje to tipično moško delo. Pretežno moška dela so tudi individualno ročno delo (43,7% žensk v letu 1995 in 40,9% v letu 1986), strojno delo (44,4% žensk v letu 1995 in 44,6% v letu 1986), delo splošnega vodstva - odločanje (26,6% žensk v letu 1995 in 23,7% v letu 1986) in znanstveno-strokovno delo (31,5% žensk v letu 1995 in 34,9% v letu 1986). Pretežno žensko pa je splošno delo (70,3% žensk v letu 1995 in 70,9% v letu 1986) in verižno povezano ročno delo (61,5% žensk v letu 1995 in 62,6% v letu 1986), torej tehnično rutinsko delo, pri katerem se ne zahteva višja stopnja samostojnosti in iznajdljivosti in delo za tekočim trakom. Tisto delo, ki ga U. Hart (1992) imenuje slabo plačano, razvrednoteno in podcenjeno delo, delo, ki ne omogoča posebne pogodbe, in delo, pri katerem ni mogoče govoriti o načrtovanju kariere. Prav v segmentu zaposleni po vrstah del, pri odstotkih zaposlenih žensk za tekočimi trakom in odstotku zaposlenih žensk pri delih splošnega vodstva (čeprav se je odstotek v primerjavi z letom 1986 zvišal) je videti, daje mogoče govoriti o tistem, kar je bilo v letu 1995 osrednja tema razgovora v Hamburgu »Izobraževanje žensk med ekonomskimi, družbenimi in političnimi spremembami«, o izobraževanju za ozaveščanje, čeprav je dobesedni prevod angleškega originala »omočnjenje«, saj izhaja iz besede moč - bodisi moči odločanja bodisi imeti moč nad nečim, nekom. In če v tej zvezi uporabim definicijo Indijke Srilathe Batlivvale, je moč definirana kot »stopnja nadzora nad materialnimi, človeškimi in intelektualnimi viri, ki jo opravljajo različne skupine v družbi«.10 Pri tem je vire razdelila v fizične (zemlja, gozdovi, voda), človeške (ljudje in njihovo delo), intelektualne (znanje, informacije, ideje) in finančne (denar, dostop do denarja). Po njenem mnenju pomeni nadzor nad enim virom ali več viri individualno ali družbeno moč. Družbena moč se potem vzdržuje naprej s silo ali prisilo in z idelogijo. Pri tem pa si družbene strukture moči pomagajo z močjo razmerij (med spoloma, narodom, razredi, rasami), z institucijami (družino, izobraževalnim sistemom, religijo in javnimi občili) in s strukturo, ki jo imajo na voljo (z upravo, s trgom, z zakonodajo). Z vidika podatkov o zaposlenih po vrsti del, predvsem z vidika deleža žensk pri delih splošnega vodstva (morda bi pomagalo tudi še kje drugje) pa bi verjetno lahko začeli razmišljati o programih za ozaveščanje prebivalstva. Ne samo za ženske. Sistem kot ga je predstavila S. Batliwala vpliva na oba spola. In oba spola je treba osvestiti, vsaj v tistem delu, ki je povezan s prevzemanjem netra-dicionalnih vlog (vodenje drugih, odločanje, pravica vsakega posameznika, da razvije svoje sposobnosti...). Kritičnost, poznavanje vzrokov, predvidevanje posledic vsekakor spada k podobi zrelega človeka. In razvoj takih lastnosti je potreben vsakomur, bodisi za polno življenje bodisi za resnično enakost možnosti za vse. mag. Vida A. Mohorčič Špolar vodja informacijskega središča na Andragoškem centru R Slovenije 9 Povzeto po: Popis delavcev v združenem delu, stanje 31. decembra 1986, Rezultati raziskovanj št. 432, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, julij 1988. 10 Srilatha Batliwala: Education for Women's Empowerment - a perspective paper, Hamburg, 1995, stran 4. Literatura in viri Batliwala, S.: Education for Women's Empowerment - A perspective paper, Orientation seminar on Women's Education Amidst Economic, Social and and Political Changes, Hamburg, 13-17 November, 1995. Hart, U., M.: Feminist and international perspectives on adult education, Rou-tledge, London and New York, 1992. Vidmar, N.: Biti moški, biti ženska v devetdesetih letih, diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 1994. Poročilo o položaju žensk v Republiki Sloveniji (1992), Skupščina Republike Slovenije, Komisija za žensko politiko, Ljubljana, november 1992. 46 2 / 1996