.Gorica* izhaja vsaki torok in soboto. Ako pnde na la dneva pVaznik, dan poprej. preanistvo ac nalmja v Narodni Tiskarni", ulica Vcthinni St. 9, kamor je naslavljati pisnia. Kefrankirana pisma se no sprrjomajo, cnako si' ne uvažiijcjo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. TELEFON št. 201. »boric** stane na leto 10 K, za pol let» 5 K, za četrt leta 250. Ipravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vctturini št. 9. La oglaMe • se plačuje odčveterostolpne peti vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. Posamezne ktevilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo » raznih goriških traiikah. St. 103. V Gorici, v torek dne 2k decembra 1912. Leto XIII. In mir Ijudem na zemlji! lisoe {) sto in 1_; let jc pivtekio "C\ omc;:".! r-iilc'/noj.:-i verc.T-i, kateivka spo.hiii (blia.ia nocoj ves katoliški svet. 'lain v jutrovi dcželi se je rodil lislo noč Mesija, Odrcšeiiik, težko pričako- vani in že davno pierokovaui. Novi ča- si, nova doba je začela takrat; vsc sta- ro ie iztfiibilo ivoj prcjšnji poiueii, no\i zakoni, izpopolujeui in prečišceui so prisli \' vcljavo. Za vesoljni svct jc bii.i ta hoc uajvažuejsa, iiajpoinembirjjša. \sakeiiiu je jasno, kakšeu razloček je med človestvoin pred in po Kristusu, kiišiia razlika se iavlja med starim in lKivim zakouoin. ' Tam v stalici sc je rodil Odrešenik. Na slamici jc ležalo I >ete in v zračnih višavah so zadoneli takrat ^iasoxi an- KX'liskili korov: Slava Bo^u na višavali in mir ljudein na zemlji! Začudeni so ^ludali pastirji \' visiuo, začudeni po- slusali te rajske ^lasove. Ta evau^elij je bil Ijudstvu takrat neznan in stnnc jc poslusalo besede o mini in Ijubezui. In srca pastirjev so začutila ncko po- scbuo sladkost, dotedaj jini čisto nc- znano. (inalo jili jc tja k lilevčku in tain so dobili Dete in Nje^ovo Mater. In spoznali so, da jc to oni obljubljeni Me- sija. katerega so obctali prcroki, kate- l'l'^'a so pricakovah patrijar'ni. Skro- nieii in niajlieti jc ležal \r jaslicali, zunai pri zivinici jc moral prebiti |)rvo \u>: svojega življenja in Ic priprosti pastirii so niolili Njc^'ovo \ eličaustvo. Stolctja so prctckla in nocoj zopct praznujcnio spomin na ono sveto noč, na oni sveti do^odek, ki jc pomcnil za vcsoljni svct prerojenje. Kakor zuia^o- vito Kt-'slo sc nan! zdc besede: Slava Ho^cu na visavi in mir Ijiidcm na zcinlji! I >vc vcliki ideji, dvc resnici tičiti v tch besedah; dvc resnici, katcri jc Kristns v svojeni življenju začrtal kot dvc naj- večji zapovedi. Ljubi Oospoda Bo^'a in svojega bliznje^a. To sti dvc zapovedi, ki obscKati vsc, kar jc za človeka po- trcbiio, kajti vse se da izvajati iz tc-ii dveli po^lavituili zapovedi. Slava Bogu na visavi, so peli an- Kcli in Kristns sani jc rckcl: Ljubi (jo- spoda svoje^a I5o;.;'a, kar poiikni pri ¦ bli/no is'o. Oboje zadc\fa iia.se razint- rjc do one/a iiajvisjc^a bitja, ki .'¦..• Stx'arnik \'-,ch stvari, ki jc najvišii m najsvctcj.ši Hospod. Po tcj najvišji za- |)ovcdi ^e nioramo ra\nati. našc ver- sko, iio;ranje življcnjc mora i)iti ui\- jctio po določilih te^a najvišje^a pravi- la. Našc dašcvno, našc vcrsko življcnic nc sine bili nikdar \ tuisprotju s teni nai\išjim zakonoin in naše delovanic sc mora v leiu oziru strinjati z bcsedaini iiaše^a Odrešeuika. In mir lindem na zemlji, so prista- \ili an^elji in tudi Kristtis sam je svoji iK:j\išii zar-o\cdi prista\'il tudi zapoved 0 ljubezni do bli/.nje^a. Stem nain je dal nauk za na.se posx'etno družabii!) zi\ lieiije za nase razmerje do svojeu^ rodn, do liudstva, drža\e in človestva. Kakor jc človeško živlienie d\( ino. tako iinaiiio tudi dvc najvi.šji pra\ili. 1'otcin ko snio uredili razmerje do ho:sra. po- tcin iiioranio urediti tudi s\oic razmciji do bli/nje^a. In v tcm oziru stoji zapi- sano: M i r 1 j n d e in n a z e m I i i! Naš sedaj živeči rod gotovo ni še nobcnc pra/.nikc tako jiloboko občutil tell bescd, kakor ra\ no letos. ßridki v':asi so bili že zaeeli /.a ljudst\a in na- rod je stal proti narodu. Že od lani sem jc divjala Ijnta vojna na vročili llch a- frikanskili in tc dni so .sc R'rmeli topovi pod sivim Iialkaiu.- n. Zui :-i.:, k;;!:;:r 1v biii narodi popolnoma pozabili na be- sede nascR'a Resenika in na aiiRcIsko oznanilo ob Njc^ovciii rojstvu. Rod )C vstal proti rodn, Ijudstxo proti liud- stA'ii. Kvan^elij niiru jc bil kakor izbri- san in nikdo sc ni vec bridal za svojeii'a bližnje^a. Hude in bridkc dueve so pn> ži\reli narodi na balkanskem poiotoku, 1 ridki spomini bodo ži\cli \' juuaškili srcib šc leta in leta. Y marsikatori liisi- c' praznujcjo luvcoj svjti \\.čcr brez o- četa all brez brata; očetje in sinovi lezc zakopani tain doli ob suiucci Marici, ki nosi jtinakom pozdravc iz douiaec kt- če. ßridko, bridko človeka zadcnejo ta- ki spomini in težkc so take niisli. Koli- ko junaškili trtipel lcži tani zu.iaj. po- kritib s snežno odejo in nocoj plava nad njinii Svcta noč in petje an&elov jim do- ni kot na^robiia pesem. hi kakor bi bila pose^la ravno zad- njc dui vines božja roka, tako tfe čuti, da pojeniuie ostra napetost nied/ii:irodi. da prihaja mir in pokoj med uboLa. raz- burjena Ijudstva. Miliioni in niilfioiii na- šili drzav!jano\' bla^rujeio nocoišnio uoč sA()jei{a Stvarnika in zlaie besede ob Nic^ovcin rojstxu. Kako balzam sc razlejia petic iz divno razsve'lienili cer- kva in doni dalic in dalie \ božičiH) noe in po\ sod odiiieva pcsein o mini. Mir \' drzavi, mir \r deželi! Notranji in zu- nanji mir! Kakor bi stopal sam nebeški Izve- ličar mimo naših mcst iu vasi. tako pri- ietno doni tia ulio Lvan^elij inirii in liu- bczni. \ se je trepetalo in se balo in se- daj kleeijo ninozicc na kolenili in lixaliio Stvarnika da se ic z^'odilo po nie^ovih bescdah: Potilmili so zunanji in tudi znotranji politični spori. I Mvni in nebeski so Kristuso\i nau- ki od začctka do konca in skozi in sko- zi jili pre\'e\a Ijubezcii do P;o^a in dj l)liznjekra. Pri rojstvu ze so zadoiicli f R'Iaso\'i, cclo svoic ži\!jenie ic pos\-cTi| Odrešenik tenm evan^cliu in še na kri- žu je odpustil s\'oiiin sovra/.nikoin. Brezmejna in ncbcska liubczeu in cnako brezmejna jcbvalcznost trcpetaioeib na- rodo\-, ki nocoj poio iz \ se^'a a iu socijalne- r:i stanja. Polificni pregled. Parlamcntarni polozaj. I;ar!aiiieniarni polo/.aj se je, kakor sino že zadniic onienili, dosedaj \saj toliko zboli.šal, da je zamtj^la poslanska zboruiLa resiti \ ladno |)redlo^o jilede Miiiiih daiate\' \ sluJaju mobilizaciic in ini da pride prihodnji petek due 27. t. m. proračunski proxizorij na dnevni red zbornične ^eje. To ^lcdnie >e je mo^lo z^oditi le vslcd odnelianja Jlanov lir- va.ško-slovciiske^a kluba z obstrukcijo \' proračtmskem odseku. Skienilo se je liami'ec med lirxasko - slo\ ctiskim klu- Ijom in med strankami večine nekako preinirjc tako, da je zamo^e! proračuu- ski odsck \- sobotni seii rešiti proračun- ski provizorii. Sicer jc pretila rešitvi te:a so člani hrxasko - slo\'ei3skega kluba skleiiili z večino strank prci'iiie, vsled katereiia se je /anlöge! \' ( dseku rcšiti proračunski provizorii. iis/oiliti so morale stränke večine zalUf\' slo\-:i /''kiiiilla ie strahovlado veejih strank i,n jiii priviü- ln, da so se morale priccti pog' viaii. - Yplivui in zinerni možje v ifeuiske.i1 ta- bcru so se preprieali, da ue mor-jo zlo- miti odločne in resne opo/icic Trgovskega Doma«. Kriza v odboru vojjaško - veteran- skega društva za Goriško - Gradiščan- sko. Poroea sc nani, da v odboru vo- jasko-veteranskega drust. za Ooriško- (iradišeansko je nastala kriza. Odsto- pili so narrircč oclborniki in sicer prvi podpredsediiik Ivan T r o s t, carinski iiišpektor, drugi podpredsediiik Josip pi. P a 11 i c li, blagajnik in višji povelj- nik ir. Ivan S i m č i č. Poroča se naui tudi. da sc jc pri obenem zboru, ki se je vršil \' ncdeljo 1. deceinbra, popolnoma prczrla slovenščiua, čeravno je bila ve- lika vcčina navzočih veteranov sloven- skc narodnost'i. Železniški most južne železnice pri Podgori, po katercm jc bilo prcpove- dano lioditi zadnjc tedne, jc zopet odprt občinstvu. Volitev župana v Mirnii. Ker se jc zupan V. Ferletič odpovcdal županstvu, vrsila sc je veeraj .volitev novega žu- pana. pri katcri je bil enoglasno izvö- lien g. Peter U r s i č, tuk. posesfnikv Novemu ziipanu izražaino svoje čestit- kc tcr priporoeamo nepristansko delo- vanjc \r east in prid obeine. V Mirnii jc potrebno zelezne rokc in vztrajnosti, da se urcde obeinske zadeve. V gradiščansko kaznilnico so vCe- raj prcdpoludne odvedli Alojzija Faa- tnzzi, ki je dobil svoj eas 18 mesecev, ker je streljal v tukajšnji sodnijski pa- loci z revolvcrjem na dr. Batiggi-ja. Prodaja sadnih drevesc. V pctek in soboto sc bodo prodajala v Kanalu iz sadovnjaka g. dež. |)oslanca Mihe Zegu sadna drcvesca. ec bo vrenie količkaj ugodno. Iz Brji nam poročajo: 5-letna liu Jaueza Milielja je due 19. t. m. tekala gor in dol po brvi čez Vipavo, ki uas vezc /. Dobravljami. Naenkrat pa zgu- bi deklica ravnotežje in pade v vodo. Za nekaj časa je zginila v globočino, potem pa se je prikazala na povišini vode. Ljudjc, ki so to videli so jeli kri- eati, a pomagati niso mogli, ker je bi!a | deklica vedno na sredi rekc. Tako jc plavala deklica kakili 70(1 m nad vodo. Na vpitjc žena jc priliitel železniški ču- vaj Josip Spt'tie, ki je z dolgim drogom potegnil deklico še živo ua sulio. I )ckli- ci se ni prav nič zgodilo. Ko se jc pic- oblekla, je jedla in pila, nakar je hodila I») vasi, kakor da bi sc ji ne bilo nic zgodilo. Cerkveni rop v Skopein. I >ne in. t. in. ponoei so neznaui lopovi vdrli v ecrkev s. Mibaela v Skopem ter odnesli nekaj srebrnib posod za krstitev. Vrgli so tudi iz cerkve sv. olje ter napravili vcč poškodb. Isto noe so vdrli tudi v f.bčinski urad. Hotcli so najbrze odne- sti denar. Ta nakana se jim pa ni po- sreeila. () liudodclcili ni uobenega slc- du. Orožniki na delo! Pri voHtvi v delavsko zavaroval- nico proti nezgodam v Trstu so Sloven- ci propadli. Prihajale so pritožbe, da od tržaškega sloveuskega vodst\ra kljub o- lietcvanini oponiinom skoro ni bilo do- biti odgovora. P'ravoeasno in intenziv- no delo je bilo tako onemogočeno. Slo- venei so zmagali samo v VI. skup:ni |;()djctnikov, kjcr sta izvoljena tovarnar Peliks Stare kot elan in g. Josip Lenar- eie z Vrhnikc kot namestnik. Tatvina v tehničneni zavodu v Trstu. Na tern zavodu opažajo že vcč mesecev velike tatvine zelcza posebno pa brona in kositarja. Skupna škoda znaša do sedaj žc etz KUHiO K. Končntj se je vendar lc posreeilo, da so tatove zasledili. Mctali sc< uamreč delavci liva- rji ukradene dele eez zid. na drugi stra- ni pa so njiliovi tovarisi |)obirali ukri- deno blago. Aretirali so 7 livarjev, ki s¦? tatvino priznali. Obdržali so vse \r pre- iskovalnem zaporu. Tri snirtne nezgode v tržaški luki. V četrtek so sc pripetile v tržaški pro- sti klui kar tri snirtne nezgode skoro erta za dm go. Alomar in euvaj Pran^ Svitanovie j;.1 padel s parnika »Filippu Artelli« in se je poškodoval v levem bo- kii in dobil notranje snirtne poškodbc. Zavirač 23letni Andrej Risnik je padel med preinikanjem raz lokomotivo, ki ga jc raztrgala. ööletni Ivan Hornik pa je padel s krova parnika »Linza \' notra- nje prostore, pri eemer si je razbil loba- njo in obicžal nirtcv. Globokost tržaškega pristanišča.-¦- Prcd nekaj dnevi je krožila po nekatc- rih listih vest, da je moral parnik vLa- conia«, ki je bil namcujen v Trst, obr- niti in sc vsidrati na Reki, ecš, da jc morje x tržaški luki za tako velike to- vomc i)arnikc preplitvo. Iz gotovih vi- rov se sedaj poroča, da ima tržaška In- ka takoj ob obrežju in ob ključili S.75 in globine, \r daljavi 4 m od obrcžja pa 1 ("» m, kar zadostuje za največjc iiarnike. ki sploli pribajajo v 1'rst. Sicer so pa »Žerjali« za izlaganje in lialaganje bla- ga tako izborno urcjeni, da sežejo do 8 in od obrežja. Preko Trsta se je izselilo od 1. ja- nuvarija do .^0. novembra t. 1. J.\!SS4 o~ seb v južno in sevenio Aineriko. Lan- sko leto se jc izselilo v istem času ln.790 oseb. Štcvilo izseljeneev sc jc le- tos v 11 mesecih poinnožilo za 8094 oseb. Pastirsko pismo ljubljanskega ško- ia razposlano za letošnji advent, vst- bujc prav važuo in za Kranjsko jako aktualno vsebiuo. Bavi se nanireč z al- koliolizmom in priporoča duliovšeini, naj povsod deluje mcd ljudstvom proti prcobilcmu pitju, posebno naj se obrue proti žganju, ker to je za Kranjsko res prava šiba božja. (jospodarsko in dii- šcvno iuia narod vclikansko škodo, ker jc ves ta denar, ki gre za »fuzl« v rcs- nici zavržen. rFudi pri nas bi za bodočc praznike priporočali uekoliko več varc- nosti kot je tupatam o takili prilikali v navadi. Protialkoholna predavanja se bodo vrsila priliodnje leto po protialkoliolncm kongresu po . Ijubljanskih Ijudskih in siednjih šolah. Taka predavanja bi tudi pri nas nie ne škodovala. IS let starega cerkvenega roparja so prijcli na Reki v osebi Janeza Ru- žica. Roparčck jc oro|)a! več cerkev v rcški dolini. Božični prazniki avstro-ogrske eskadre. »Militärische Korrespondenz^ poroča, da bode praznovala avstro-ogr- ska cskadra božičnc praznike v puljski luki. Hrana za bolgarsko in srbsko ar- mado na Reki. Veliki atlantski parnik »firof Ikla Sereny«, ki jc te dni pripc- Ijal na Rcko premog za drzaxne žclez- nice, je začel nalagati živila za bolgar- vko vojsko in knno za konie: 4s)0l) ton moke in drugih zivil in oves za konje. Blago se bo izkrealo \ Dedeagaču. Za tcm parnikom bo na Reki nalozil angle- ski parnik »Capenor« M\i)<\ ton živež;, za bolgarsko vojsko prcd Cataldžo. Tu- di za srbsko vojsko v Sv. Ivanu M> chivanskeni in I )racu so sc ukreale na !'}L'ki velike zaloge živeža. Central - Bio. Nad vse pričakova- nic dobro so sc obnesle ncdeliske prve predstave v noveni kinematografu. Ob- cinstvo je napolnilo pri vsaki predstavi vcliko dvorano do zadnjega prostora. veliko jib je moralo eelo oditi. ker niso mogli dobiti sedcza. Na vsakega obi- skovalca je napravil že vstop v kras- no razsvetljeno >n moderno oprcmlieno dvorano najboljsi vtis. Posebno so p pa zadovoljile prelepe kinematografič- iie slike, ki so bile skrbno izbrane i'i slikane veeinoma \' naravnih barvah. Da ui bilo o|)azati za oko tako muenega tresenja. se inianio zahvaliti aparatu iiajnovejšega sistcma. ki ima tudi to prednost, da teee zelo nn'rno in da sc ga da uporabljati tudi za skiopticne sli- ke. Preprieani snio, da jc podjetje kar najbolje rešilo svojo nalogo in da bo občinstvo rado tudi vnaprej obiska\a- lo predstave. ki inn nudijo za maloceno res nekaj dovršenega. Opozarjanio se posebej na zadnji d\-e večerni predsta- vi. ki traiati poldrugo uro in se začneti prva ob 71i, druga pa ob S. in jiol zvc- eer. Jutri sledi popolnoma nov vspored. Cesar za siromake v Budimpešti. Cesar je daroval za siromake \* Bu- dimpcšti 12.0(H> kron. da si kupijo po- trebnega goriva. Roparski napad o belem dnevu so izvršili na Dunaju triie nascniljcui hn- dodelci. Okoli poldan so plauili due 1S. I. m. v neko prodajaluico, podrli telefon in nastavili revolver je na gospodarja in njegovega sina. Obema so pobrali lire in verižice, potem oropali blagajno in odnesli pete, da bi z ropom ubcžali. Na- stal je za predrzncži seveda takoj velik krik in. prava lovska gonja in slcdniič sc je polieiii posreeilo nasemliene raz- bojnike prijeti. Ha si že o bcleni dncvir tatovi upajo kaj takega. to je pa vendar r.ialo prevee. Naši stari loteriji v slovo se tudi spodobi par besed. Kakor jc znano. sc uvede prihodnje leto pri nas nova, ta- k(/zvana razredna loterija in staro lo- terijo na stevilke bode vlada pokopa.la. Marsikatera ženica in marsikateri de- dek s tern ne bo siccr prav zadovoljen. ker ec elovek priduo stavi, le zadene kako »anibou, \'časi celo Meniou. kar je pa siccr bolj redko. Loterija na ste- vilke je prišla iz Italijc in je bila pri nas vpeljana 1. 1751 to jc prcd 161 leti. Pan- danes je loterija. ki je bila vpeljana sko- ro v vseh evropskih državali, tudi že povsod odi)ravljena in krepko živi le sc v ltaliji. Ha za ljudstvo ta igra niina prav nobenc koristi, to jo gotovo. l.judst\'o ima v ecloti lc skodo in sicer moralno in gniotno. Korist je mi imcla država, katcri jc loterija nesla prav uiastne dohodke. L. 1911) se je n. pr. za- igralo čez 3d miljonov kron in 1. 1911 pa že čez 40 miljoiiov. Dobička je imcla država 1. 1910 cez 17 miljonov kron. V prihodnje se vpelje pri nas kakor reecno razredna loterija, pri kateri ima država le '/, dobieka, :"', denarja pa gre nazaj kot dobitki, cc bodo vse sreeke prodane pri vsakeni žrcbanjii. Painetna beseda. Praška »Unions jc zapisala tc-lc zaslužene vrstice: Pri > Reiehsposti" je sedaj prišel na vr>to Prochaska, ki ga je "Reichspost« pre- zgodaj proglasila za inrtvega. Mrlič j? oživel in nam jc priča političnc nizkot- nosti, ki je nonen belež ne more zakriti. \sakako jc zgodovinska posebnost. da stojc prcdstavitclji tistega mesta. katcro vo Turki dvakrat oblegali in katerih so se rešili le s ponis)čio krščanskih uaro- dov. zlasti Slovanov, da stojc ti pred- stavitelji danes s svojimi simpatijami na strani Turkov. Kako lepo bi bilo. ak.i bi bil letii loM., ko so I urki napravili [Hinaju svoj zadnji obisk. kak krščan- sko-socialni župan inogel slavnostno pozdraviti Kara Mustaio! I >anes. po 230 letih, je turško gospodstvo defini- tivno potisnieno v Azijo; kar mu bo v Kvropi ostalo. se bo imel Turck zahva- liti lc krščanskim narodom. kateri'i I>rudniki so prcd 23ii leti usta\ili zina- goviti pohod turških barbarov. \ tein taboru stojc dunajski krščanski socialci, krščanska politika pa to ni! Z juga preti nevarnost ubogemii's nemškenni narodu in siccr ne samo v Avstriii. ampak tudi \ Nemčiji. tako r.amree pravi graška "Tagespost" od sobotc. Jugoslovani so baje sedaj tista grozovita masa. ki se bo \ kratkem razlila čez \se neniško ljudstvo in ga morda tudi poph^vila in iztrcbila do zadnjega rodu. Kaj tako bedastega elo- vek čita malokedaj; no. neinški lisri, ki imajo \- zadnjem casu patent na razne skri\'nostne afere. si pae privoščijo lah- ko tudi nckoliko ironije na nas uboge slovanske pare. Če bi hoteli reei le par resnih besed, bi pae niorali koustatirati dejstvo. da mi Jugoslovani /.e po svo- jein nialeni številu ne homo nikdar po- žrli ne nasih nc -raihovskih" Nemcev. Siccr ])a tudi žalibog niniaino tako od- porne sile proti tuiemu navalu kot bi n bili od nekdai potrebovali. Tako ted-u nemske sosede pra\- lahko potolažimo, da bodo radi uas živeli prav lahko še mnoga stoletia. Siccr pa nekoliko stra- hu tudi Nemeeni nc škodi. Ski v avstrijski armadi so bile v rabi že leta 1850. Že takrat so nekatert častniki skušali vpeliati ski v nekatere l^olke. a vsa stvar se je eisto ponesre- čila in vsled tega zaspala. Šele cez pet- deset let je ta ideja zopet oživela in 1. 1S97 je izšlo tozadevno uradno navodi- lo. L. 1908 pa sc jc stvar urcdila v da- nasnji obliki in v tein casu je nastala v Solnogradu tudi, erarična izdelovaluica za vojaške ski. Ljudsko štetje v Bosni in Hercego- vini. Tekoni poletja je izdala deželna vlada za Bosno in Herccgovino uRaz- vid ljudskega štetja v Bosni in Herce- govini od 10. oktobra 1910.« Rezultat jc sledeci: Civilnega prebivalstva je 1,898.044 (1.568.092 1. 1895.) duš. od teh domaeinov 1.783.453. avstrijskih podn- nikov 46.859, ogrskih 61.151 in drugih 6581. Kot materni jezik so navedll: 1.S22.564 srbsko-hrvaski. 22.S69 nem- ski, 10.975 poliski, 7886 spanski. 7431 rusiiiski. 7045 ceski, 6443 ogrski. 5419 ciganski itd. Po veroizpovedi sc razde- le: 825.418 pravoslavnih; 612.137 ino- haniedanccv. 422.197 katoličanov (med tcmi 434.061 rimskih in 8136 grskilO: 11.868 judov (mcd njimi 8219 "španjol- eev); 6342 protcstautov: S2 privržen- cev raznih veroizpovedi. 1 Potres v «Wesini. \ uedcljo so čutill \' Mcsini precej moean potresni sunek. ki je jirovzroeil \- incstu splosuo pani- ko. Škode ni nobene. l^odrlo se je le ne- ko staro zidovjc, ki je ostalo pokoncu od potresa leta 1908. Zetnlja se pogreza ob črnomorski obali. Iz Odcssc sc poroča, da se je v okolici spremenilo obrežje 3 milje na dolgo tako, da je ni vec spoznati. Zetn- lja se je ondot pogreznila in morje je poplavilo pogreznjene kraje. Na drugih mestih pa so nastali novi otoki. Čez d\rajset krajev med Langelonom in O- strado trpi ogroinno škodo. Zenilja se je pogreznila za 35 do 50 metrov. Samu oškodovano ozemlje je vredno več mi- lijonov rubljev. bodo ugodili še drugini opr.ivieer.im zahtevam istih. kcr je tudi v »jih intc- resu, da se delavnost paiMani^ü'.a vzdrži. Zasedanje deželnih zborov. Moravski de/.elni zbor je sklican 23. t. m.t nižjeavstrijski in bukovinski pa 27. t. m. Auftenberg in Schemua. Bivši vojni minister Auffenberg le imeuovan /a armaduega iuspektorja, bivsi set generalnega štaba Schenuia pa za poveljnika 1(>. armadnega zbora v Pubrovniku. Ali res pojde že enkrat Cuvaj? »Slovencu« se od posebno merodaj- nc strani poroča z Dunaja, da stoji Cii- vajcv rcžim pred padceni. Že dancs sc lahko trdi. da ie Luvaj odpravljcn. Cu- vaj se poda na dopust. od katerega se ne vrne. ~- »Slavische Correspoudeuz« potrjuje vest ^Slovenčevegau dopistiika ter dostavlja, da se imemije nek visoK funkcijonar za hrvaškega bana. - V drugi brzojavki iavlja »Slovenec«. via so nierodajni krogi uvideli, da je sprico tiajnega in doslednega odpora hrvaško- slovenskega kluba v sedanjem položaju nemogoče vzdržati Cuvajev režiin na Hrvaškem in da so sklenili isti krogi od- sloviti Cuvaja. Novi dunajski župan. Pri vcerajšnii volitvi novega du- najskega župana je bil izvoljen dr. Weiskirchner, ki ie dobil 120 od 1M oddanih glasov. Odstop Lovčena Avstriji? V minolih dneh so uekateri listi pi- sali. da zahteva Avstrija od Crnegorc goro Lovcen. ki doniinira vse kotorsko utrdbe. ako dobi Črnagora Skader. Po- ročalo se je celo, da so se pričela tudi tozadevna pogajanja. Sedaj se pa iz Ce- tinja poroea laški »Tribuni«. da so do- tične vesti brez vsake podlage. Janovič pri cesariu. Včeraj je bil novi srbski poslanik Jovanovič pri eesarju Franc Jožeiu v avdijenci. Po avdijenci je Jovanovič iz- javil, da je izredno zadovoljen in je bil od prisrčnosti sprejema in ljubeznjivo- sti monarha naravnost očaran. Avstrijsko-srbski spor. Avstrijsko-srbski spor. ki se ie imel rešiti skoro z vojsko, se je sedaj popolnoma polegel. Prochaskova afera je rešena in srbski ministerski predsed- uik in minister zunanjih zadev sta iz- razila avstrijskenui poslaniku v Bel- gradu svoje obžalovanje za nekorektno postopanje vojaške oblasti proti Pro- chaski. Izjavila sta, da bode dala srb- ska vlada zadoščenje Avstriji s tem, da se bode razvila v Prizrenu in Mitroviji avstriiska zastava, čim se vrneta kon- zula na svoji mesti. Obema konzulo- nia se bodo izkazale tudi vse časti, ki iim tičejo. — Da se pa spor konečno po - polnoma reši, >e bodo vršili pogovorl rned srbskim poslanikom na Punaju Jo» vanovic-em in ministrom za zunanje za- deve Berchtoldom. Oovori se, da sc po- da tudi srbski ministerski predsednik Pasič na Dunaj, da se stvar uredi. Londonska mirovna pogaianja. Včerajšnji seji je predsedo\'al Srb Novakovie. Seja je trajala poldrugo uro, nakar se je odgodila do sobote. Seja sc je vršila pod ugodnim utisom, ki ga je napravilo odnchanje Turkov od zahte- ve, da se morajo oskrbeti z živili oble- gana utrjena mesta. Turki so tudi izja- vili, da so pripravljeni pogajati se tudi z Grki, česar doslej niso hoteli, ker so zahtevali, naj se poprej sklene premirjc z Orki. V premirni pogodbi z (irki so hoteli postaviti tudi točko o provijanti- ranju utrjenih rnest. Ker je pa to glasoni pretnirne pogodbe z ostalimi balkanski- mi državami nedopustno, so opustili tu- di zahtevo, da se sklene premirje tudi z (irki, predno se pričnejo tudi ž njimi po-- gajati za mir. Včeraj je torej konferenca pričela s pravim deloni in balkanska zveza !c predložila Turčiji tudi niirovne pogojo. Turški delegatje so izjavili, da ne mo- rejo takoi nieesar sklepati in uaj so jim da prilika, da lahko niirno pretresujej i stavljene zahtevo. Te zahteve so: 1. Odstop vsega ozeinlja, ki se raz- teza zabodno od Rodosta ob Mannar- skem uiorju do Ma'.atrajskega zaliva v Crneni morju, izključivši polotok (lall- polis. V tem ozemlju je zapopadeua tu- di Albauija. 0 Albaniji bodo sklepale velevlasti. 2. Odstop otokov v Egeiskem mo- rju. ,\ Turčij;1 se mora odpovedati vseru zahtevaiu do Krete. Te pogoje so podpisali vsi zastop- tiiki balkanskih držav ter jib izrociii pisnicno turškiiu zastopnikom. O gorenavedetiih tockab bode kou- ferenca se temeliito razpravlja in se bodo najbr/.e v tnarsieem spremenile. Iz Carigrada se poroča, da so mi- rovui pogoii za Turčijo ncsprejeniljivi iu pre\"laduje tarn innenje, da se bodo pogaianja skoro gotovo izialovila iu da bodo morale poseCM vines velevlasti. Bojne operacije pri Skadru. Turki. oblegani \- Skadru uadalju- ieio boj. ceravno je preinirje skleujeno. čruogorski kralj Nikita je ukazal gene- ralu Martinovic'-u, naj Crnogorci ue odgovarjajo streliauju Turkov in naj umakuejo svoje pozicije za nekaj kilo- metrov od turskih trdujav. Odprava regentstva na Bavarskem. Havarski ministerski predseduik je obvestil predsedstvo zboruice in vodi- telje strank. da nainerava ypouiladi predložiti predlog, po katerem naj bi se regentstvo odpravilo. Kakor znano, ie bavarskeniu kralju popolnoma ope- šal urn in je zato vodil vladarske poslj kot regent princ Luitpold, za iiiim iilr pa vodi zdaj niegov sin princ regent l.judevit. Po odpravi regentstva se princ Ljudevit proglasi za bavarskega kraiia. Ruski državni zbor. Ministerski predseduik je imel p-ri otvoritvi eetrte dunie v Peterburgu čer. uro trajajoč, zaniuiiv govor. \' katerem se je dotaknil raznih važnili političnih vprašanj. (.ilege domače politike pravi. da inia sedanja dumu nalogo, da na pod- lagi manifesta iz leta 1905 razvije \' dr- žavi socijalno organizacijo. Povdarja sc enotnost države in prednost ruskega naroda. kakor tudi pravoslavne vcre. četudi velja drugače verska tolerance. Olede balkanskega vprašanja je pov- daril Kokovcev, da Kusija ne more ostati pri tem ravnodušna, da bi ti n;i- rodi ne dobili odškodnine, kakor je pri- merna njih trudu in preliti krvi. \: celoti je ruska politika na stališču, ki odgovi'- rja skupni svetovni politiki, s posebnim ozirom na svoje zaveznike. Ob koncu svojega govora ie ministerski predsed- uik še povdaril, da upa, da se bodo stvari tako razvile, da ne bodo oškodo- \ani ruski interesi, katere bi moraki Rusija z vsemi močmi čuvati in braniti. Poslanci so govorniku veekrat bur- u(; pritrjevali in očitno odobravali nje- gova izvaiania. Darovi. Z a )-S o 1 s k i ho m« so |)lačali predsedništvu: Vn\n Znider- sič. c. k. ravnatclj 2(» K; Blaž Rebek, drvar 2 K; Fran Andrysek, vikar v Sedlu, v spoiniu na prijateljski sestanek v Kobaridu 5 K; dr. Anton (iregoreič 20 K. Mesečnino za n o v e in b e r so I)lačali: \iktor Hežek, c. kr. ravnatelj 5 K; Fran Bitežnik, vodja ^»Centr. pos.« 2 K; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; Ant. Breščak, trgovec 2 K; dr. Ivan Bratina, knjiznjicar 1 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Jakob Cebular, profesor 2 K; dr. Ivan Eržen, zdravnik 2 K; Fran Finzger, profesor 2 K; An- ton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, držav- ni poslanec 10 K; Anton Fras, šolski s\einik 5 K; Anton üvaiz", profesor 2 Kr Hodžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teo- dor Hribar, trgovec b K; Andrei Ipavec, profesor ,^ K; Ivancic in Kurinčič, tr- govca 2 K: Ivan Kaliu, de/.elni uradnik 2 K; Milton Klavzar, de/.elni nadzornik 2 K; dr. Ignac Kobal, stolui \ikar 2 K, Jernej Kopac. trgovec 2 K; Ivan Koš- nik. profesor 2 K; dr. Josip Licau, prof. bogoslo\ja 1 K: dr. Peter Mcdvešček, odvetnik 2 K; Ivan Merciua. vadnici1'! ucitclj .* K: (iustav Novak, s. svetuik 2 K; dr. Ivo Novak, odvetnik .* K; dr. Karo! Ozvald, profesor 1 K; dr. Antni! I'apež, profesor 2 K: dr. Fran Pavletic. odvetnik b K. dr. Josip Pavlin, okrajiu s. nadzornik .^ K; Audrej P'ervanje, za- \aro\alni agent 1 K; Pinter in Leuarü. trgovca 2 K; Fran Plohl, solski svetnik .^ K; Svetoslav.P'renuou, vodja »Ciori- ske zvezeu 2 K: 'Tomaž Sedlacek, u- pravitelj 1 K: Ferdinand Sfiligoj, denar- nicar 1 K; Fran Setnicar, kanceiist 2 K; Aut( :i Šautjl, s. svetuik 5 K: Andrei Tabaj, katehet 2 K; Ivan Tabaj, \ ero- uciteli 2 K; Adolf Urbančič, mes.ar 1 K; Olga Zajcc. trgovka 2 K. M c s e č u i n o za oktobcr in no- vember so placale gosp-e iu g.ne: Oi- zela Finžger, profesorjeva 4 K; Štefa- nija lia\el. učiteljica SO vin.; Antoniia Hrovatin, nadučiteljeva 4 K; Mariia Kopač. svečarjeva 10 K: Milena I'ape/., profeyorjeva 2 K: Berta Paxlctic, od- N'etnikova 4 K; Avgusta Šantcl. s. svet- nika 2 K. Josil") l!saj. vikar na Banjsicah, za božicnico 2 K. Srcna hvala! I V. S e z n a in d a r o v a t e 1 j e \- \' k o rist n a s i h \' o j a k o v n a in e i i i n n a š e v o j n c m o r u a r i c c. P. n. gg.: Aloizija vdo\'a Picli 2n K; direkcija diž. gimnazije 5 K; dr. I. i3c- zjak .i K: dr. Franc Cadez, I. Cinuner- nian. Adalbert Czihak in dr. F. Dolinšek po 1 K; Alojz Fogar .^ K; Bruno Ori- gnascbi 1 K: dr. L. Hornung, Andrei Ipavec in Yratislav Khail po 2 K; d:\ F.rvin Klein in Martin Mastnak po 1 K; dr. Josip Milliner 3 K: Artur Naglig iu Marij Udina po 2 K; dr. Karl Ozwaid .> K; Josip Zanei 1 K; Josip Peschek, A- lojz P'feifauf, dr. Karl Pirjevec in dr. Ju- rij Pitacco po 2 K; Fran P'ovsiC in Karl Prijatelj po 1 K; dr. pi. Ritlen. dr. vitez pi. Schubert in dr. Fugen Simzig po 2 K; Ivan Steblovnik 1 K: Alojz Stoek- ineir, dr. F3eter Šorli, Ivan Tabaj, dr. I . Tretter, Fmil Tunis in Franz Zimmer- mann po 2 K; Občina Prvačina ,M\ K; Josip Pavia 2 liK; prof. Rudolf Roth in K: prof. Ivan Kuralt 2 K; E. Richctti, F. Ninotti, (i. Michlstädter, M. Schmar- da in (j. Torelli po 1 K: M. Fogar 2 K; E. helchin, C. Dietz, (1. Mainig, V. ba- ron Formentini, Franc Planiscig, Franc (iregoric, Avgust (lolduerkreuz, Marij Louvier, Josip Billicsich, Leonhard Poll. Alojz I'^resausig, Ernest Vuinovich, An- ton Pelicon, Franc Papst, Alojz Ussai, Edvard Hernarte, Alojz Illicher in Alek- sander Aviani po 1 K: Jakob holes 20 vin.; Franc Nanut 20 vin.; Ludovik Barze 5 K; Josip (irusovin 30 vin.; Karl Oraeser 2 K; Josip Klavčič 1 K; Artur Bellinghcr in Anton Reščič po 20 vin.; Martin Qostisa 1 K; Fanny Brauuitzer 5 K; Albert Casteilani 1 K; Franc Brez- gar 40 \'iu.; Josip Coss 2 K; Jakob Ma- carol in Josip Bressan po 1 K; Josip Pipan 1.20 K; Oašpar Orzan, Ivan Ba- stiančič in Anton Blažič po 1 K; Anton Marusič 40 vin.; Anton Abramič 50 v, Anton Persoglia in Ana Kraus po 1 K; Anton Ličen 40 vin.; Josef Collorig, Herman Canetti in Lujiza Rutter po I K; Franc Brisko 60 vin.; Ivan Novak 1 K; Anton Lieen 40 vin.; /.nton Brisko 1 K; Miliael Mozetič 2 K; Olga Lemut 00 vin.; O. Bombig, zupan 20 K; Na- brano od g. zui)ana Boinbig-a 22 K; A. Vierthaler 10 K; E. Jordan, Scgalla, I. A. Deutschmann, Hafner in Viktor Rubini po 2 K; Kraševec 1 K; Andre.: P.aron Winkler 20 K; Viktor Slop pi. Cadenberg 5 K; dr. Hil. Zorn 4 K; F. Seidl, Al. Qirondelli, I. Zupančič, I. Ko- šnik, L. Stöllinger, 0. Sigmimd, dr. N. Papcž, M. Kursclien, dr. I. Furlani, (}, Wodiaiika, dr. A. Depiny, \{. Nachti- gad, dr. I. (iregorin, L Prušir in A. \ er- bicfr po 2 K; Fr. Ferjan, dr. Kotnik, K. 1 holier in I. Cossar po 1 K. Darovi za božič za tiase vojake ob nieji in za one vojne mornaricc se bodo pobirali do polovice prihodnjega nie- seca. Domače in razne vesti. Vesele božiene praznike zclita vseui |). n. iiaročuikoin, prijaleijcm in ČM- leljeni uasega lista Urednistvo iu upravnistvo. »Božičnicau društva »Solski I )oni(c v (lorici se je vrsila due 21. deccmbra 1^12 v ucnih za\odih. Med uajrevncjše licence in uceuke ter otroke treh vrte- cev se je razdelilo 91 oblek za decke, \() jopičev, cna suknjica, 7 lilac, 5 klo- biikov. \2 kap, 7 ovratnic, 140 oblek z:i tleklicc, 2S predpasnikov, 10 scrii, 72 parov čevljev, 750 kolačev. Obdarova- ni otroei in njihovi roditelji sc zahva- Ijujejo za p-rejete darove slavnemu dru- st\ u 'Šolski horn«, častit. učiteljstvu, ki je nabiralo darove in vsem, ki so v ta uameu kaj podarili. Crevlji, katere je gosj). I. I) r u- f o v k a, trgovec v (iosposki ulici, dal napraviti pri svojih čevljarjih, so trpež- ui iu čedno izdelani. Ker ui imcl pri tem uikakega zaslužka. se ga tem potoir-; hvaležno priporoča slavnemu občin- stvu \r mestu in na deželi. Iz sodne službe. Naniestnik držav- nega pravdnika pri tiikaišujem o-krož- iiem sodišču dr. Marina/, je i)rcmcsčeu na \išje državno pravdništvo \' Trst. Na niegovo niesto prieic okrajni soduik dr. Vinci. OdHkovanja. Cruogorski kralj Ni- kita je podelil ravnatelju državne želez- nice v Trstu, dvornemu svetniku A. (ia- lambosu, koinanderski krizec z zvez- do Danilovega reda. vladuenui svetni- ku dr. (). Aufednieekii pa komanderski križec Danilovega reda. Imenovanja in premeščenja v po- stni službi. Za postne oficiantinjc so imenovane g.čne; Marija Binder za ()p- čine, Mihaela Tavear za Opatijo, Adela Dejak za Poreč. Za poštarja v Rilien- berku je imenovan Vincenc Žgur. Pr~- meščene so oficiantinjc g.čne: Antoniia Warthol iz Opatije v Kobarid, Alojziia Petteros iz Opčin v Opatijo in Ivana 0- liva iz Tržiča v Trst. Slovensko šolstvo v Gorici je od- nekdaj našim laškim sosedom liud trn v peti iu na vse kriplje si prizade\rajo, da ni nas v tem ozirti oškodovali, kier je le količkaj mogoče. Prvič žc liiagi- strat ne stori čisto nič za slovenske šol- ske otroke. četudi hi bila to njegova sve- ta dolžnost. Pri davkih pač poznajo ti gospodje tudi Slovence, a drugače snio le tujci, četudi snio bili davno pred to lasko gospodo v teh krajih. »Corriere« ie bil od nekdaj strupen v tem oziru in nam jc skušal vedno in vedno škodova- ti. \: svoji stev. od due 21. t. in. se je ta umiraioči list zopet razkoracil in v za- dnji sapi še zaropotal na vlado in seve- da takoj poteni na slov. učitcijišče v (k rici. Kar ima »Corriere« z vlado, to naj opravi sam. A mislimo, da če dovoli vlada Lahoni v Trstu trgovske kurze, potcm imajo zadosti. Za tistili par tr- zaškili študentov inč ni urcdno toliko hrupa. V oincnjeneni članku pa seveda ni stnel izostati napad na slov. ucitelji- šče, čes, že davno hi bilo moralo iti iz Oorice, ker Ciorica je laška itd. Vlada bajc preveč podpira Slovence, Labi pa so revčki in komaj še žive. Prccej drz- no čelo ima možak, ki piše take stva- ri, kajti vsi prav dobro vemo. kako se prijemijejo Lahi z rokovicami bodisi v tem, bodisi v oneni oziru. Sicer sum hoteli 1c konstatirati to večno sovrašt- vo, drugače nam pa »Corriere« presne- to malo imponira. Kdor je na smrtni po- stelji kot je »Corriere«, boljse stori, da premišljuje zadnje reči in dela pokoro kot pa da rogovili in se brez potrebe ______Danes at predstav radi zapoveflawe atm®« VSPORED za sredo 25., četrtek 26. in petek 27. grudna 1912. i. JaMni Spurt nisi Mioi Po naravi. ii. POČITNICE NA ZAHODU veseloigra. in NEVARNA POT Drama. iv. 6ÄUM0NT-SKI TEDEN Kinematografska poročila. Xajnovejsi dogodljaji, sport, moda itd. v. Ce pade kririka s slavno tragcdiujo ASTA NIELSEN v gluvni ulogi. Igra v 3 delih Urbar\-a Gad-a. Zopet se je posrečilo roki umet- nika, da je vstvaril umotvor, Id tudi v najmanjši stvari ni podoben prejšnjim, da je vstvaril milieu, v katerem se strogo loči od sveta, v katerem je živela umetnica dosedaj v sliki. Samo pri vecerr\ih predstavah. vi. Objestrxa šala v JMlmu. i Jako smesno. Ob neiMjah in praznikih se vrse matinr-ji ob 10. in 11. uri. ----- Popoldanske predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob delavnikih ob 4. 5. in 6. cb nedeljah in praznikih ob 3. 4 in 5. f^THVTTT • Lož<1 K l~ Raui Pn)stori K -^ I Pi-ostor K —.50, II P. viu. 30 111 P. viu. 20. V^JLj-Li JLj • Otroci in vnjaki »l<> namlnika plaeajo na Rez P. 60 viu. I via. 40 na II 20 in na 111 !(> v. K večernim prcdstavam šolski mladini ni dovoljen ustop. Začetek večernih predstav ob. 7. in 81/., ob nedeljah in praznih ob. (>. 7 ll2 in [). ^T?XT1? Lože K i:>{) Ueserv- ''-K !•— ' Prostor 60 viu. II P. 40 viu. Ill P 30 vin. Dijaki In vojaki CJjjINIL: ,|o inircliiika I P. 50 vin. II P. 30 vin. Ill P. 20 viu. Loterijske številke. Dunai . . . ~n. t>l. 74. ^h. Is Oradcc . . . 4.\ 4(>. _M. X\ ^J SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »SOLSKEGA D0MA«l Iv. Znidarčič & dr. stavb. tvrdka v GORICI, Via Mattioli v GORICI. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westi.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po siste- tnu votli blok, ki je najtrpežnejše zidov- je, ki vzdržuje suha stanovanja, s vedno isto temperature Ceneje kakor vsi dru- gi sistemi. Amerlške cepljenkein ključl (kolčl) so v veliki množini na prodaj in sicer: Prošip žlahtnina (Gutedel) br. r. sil- vanec, muškat, burgundec, ru- landec, ranfol, vlaški rizling, korenjakov (bilf) za zeleno ce- pitev in ključev za suho cepitev. Cene po dogovoru. Jar\ez Vrbnjak, trtničar Breg, pošta Ptuj Stajersko. kockezagovejojuho Liebig družbe so kocke za izboljšanje kakovosti. Njih fini, ne vsiljivi okus, ki izvira od vporabe najbolisega MESNEQA 1ZVLEČKA, ]ih odiikuje pred vsemi drugimi izdtlki. Cena O v komad. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši in najboljši bod si za na- vadno rabo ali za dirke Šivalni strojiOriginal „Victoria' so naipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokresc, slamo- reznic e in vse v to stioko spa- dajoče predmote se dobi po to- varniški ceni pri tvrdki Repševani s Guh, G O R I C A - Stolnl trg St. 9. Molke lepe in dobre razpošilja po po- vzetju od 20 kg naprej po 12-30 vin. kg Andre) Osef, posest- nik Tolsti Vrh pošta Gu- štanj, Koroško TVRDKfl 0. ZflJEC trgovlna z železjem v Gorlcl v hiši „Qoriske ljudske posojilniec" (prej krojaska zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, plocevinc vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, Žico, zična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domaöa in eene konkurenöne. ¦¦¦- ¦ = Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska ,Narodna Tiskarna44 (odgov. L. L u k e ž i č.)