PANTERJI KAŽEJO ZOBE L , m ijik BOSNA VIDI DLJE H! JAREM ZA SRBE Stranka sivih panterjev ima vsega vrh glave 1 j j Alija Izetbegovič v noči usodnih odločitev Skrušeni reporterji na sledi kombinatorjem BREZ JAJC SMO! Trgovsko podjetje d.o.o. Nudimo vam: IA Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 BARVE ZA VAŠ DOM IN AVTO Delovni čas od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure Se priporočamo! CCOOGOGOSOSOOGOCCOOeCOCOGOOGOCOCOOOe* TRGOVINA Z OBUTVIJO Zlatka Šošterič, Zagata 1 a, Celje tel. (063) 28-522 — Vam nudi pestro izbiro pomladanske (ženske, moške in otroške) obutve iz Italije po ugodnih cenah — na zalogi ima večjo količino modnih semiš škornjev čez koleno že od 849,00 din dalje. 8 Obeti mJhies br>^ 'poiWGiQGdCL cLrfeoooocoos>cccoocooccooococos<>cc<^ Šlandrov trg 6, Žalec Vam nudi VELIKONOČNE PIRHE MODELE ZA KOLAČE OLJČNE VEJICE BUTARE PRI NAKUPU NAD 200,00 DIN VAS ČAKA PRESENEČENJE. AJooooooocoococcooccooooooocoocoocococeo J ODNOSI MED VLADO IN UNIVERZAMA SE RAZPLETAJO Dinar za dve univerzi Slovenska vlada je gladko zavrnila »prenovljene študijske programe« mariborske univerze, ki univerzo »približujejo Evropi«. Alije bil rektorjev odstop »zaman«! Spor o bistvu spora — gre za nove programe ali denar? »Spregovorila« je celo ljubljanska univerza. Razprava o »prenovljeni matematiki.« Profesorji na mariborski uni- sko (ljubljansko) vlado, če ne verzi so ostrmeli, ko so v časni- bi iznenada spregovorila vedno kih oni dan prebrali, da je re- tiha - ljubljanska univerza, publiška vlada gladko zavrnila Pomislite — sklicala je tiskovno sprejem »prenovljenih študij- konferenco, kar je za ljubljanskih programov« mariborske sko »almo mater«, ki je že od univerze. Skupaj s profesorji so nekdaj vzvišena nad vsako-najbrže ostrmeli tudi študentje dnevnim pragmatizmom in in vsa druga »demokratična« dnevno politiko, res sila nena-javnost v Mariboru, ki se je vadno. Denimo Univerza v minulih tednih »dvignila« v Ljubljani ni sklicala tiskovne v podporo rektorju mariborske konference niti ob študent-univerze doktorju Alojzu Križ- skem gibanju 1968. leta, pa ob manu - ta je odstopil zaradi študentskih nemirih 1971. leta, »utrujenosti« hkrati pa dal ve- pa ob idejnopolitični diferenci-deti, da »odgovorno in častno aciji v 70. letih itd. In kaj je dolžnost« zapušča zaradi neu- imelo vodstvo ljubljanske uni-streznega odnosa slovenske verze tako važnega za poveda-vlade do prenovljenih progra- ti? Rektor doktor Boris Šket je mov univerze ... pojasnil, da ljubljanska univer- Republiška vlada je svojo za ni v sporu z mariborsko, da odločitev obrazložila precej prav tako ni varuh mariborske, nonšalantno in nič ni kazalo, vendar pa bo ljubljanska uni-da bi jo bilo kaj strah pred verza pri prenovi programov »razgreto« štajersko javnostjo pač varuh znanstvene ravni... ter novimi študentskimi prote- V »univerzitetno-diplomat-sti. Vlada je bila kratka in jedr- skem« jeziku bi to znalo pome-nata: programi obeh univerz niti, da rektorja ljubljanske morajo biti usklajeni, za po- univerze skrbi, da na maribor-daljševanje študija pa ni denar- ski univerzi pri prenovi progra-ja. Na največje presenečenje mov niso mislili v prvi vrsti na »demokratične« javnosti v Ma- kvaliteto študija... Še veliko riboni je naletela ravno ta bolj jasen je bil predsednik uni-odrezavost slovenske vlade, ki verzitetnega sveta ljubljanske ni pokazala nobenega »rešpek- univerze dr. Peter Novak, ki je ta in spoštovanja« do rektorje- dejal, da obstaja bojazen, da bi vega odstopa in številnih prote- novi programi več stali. Potem-stov profesorjev in študentov, takem gre za denar in ne za ki si želijo študijskih progra- programe — denarja pa imata mov po meri Evrope ... po mnenju dr. Novaka premalo Kdo ve ali bi v štajerski me- obe slovenski univerzi. »Čiste-tropoli zbrali dovolj hrabrosti ga vina« je natočil tudi dr. in ponovno »naskočili« sloven- Boštjan M. Zupančič, prorek- PREKMURSKI MIR Slovenska Sibirija Če si osmega marca v M. Soboti iskal proslavljanje dneva žena, te je ob 12. uri istega dne privabil hrup pred spomenik zmage v središču mesta. Če si se ustavil pred spomenikom, sta bila proti tebi uprta dva topova, oborožen partizanski in ruski vojak, pred vsem tem, mladinci srednjih šol, ki so preko zvočnikov prepevali in recitirali miroljubne pesmi ter vabili vse, ki so jih hoteli poslušati k borbi za kulturo miru in nenasilja. V svojih recitacijah so nasprotovali idejam nasilja in vojne in se zavzemali za odpravo vsega vojaškega v Sloveniji. Na transparentih so bili zapisi: Nočemo biti sužnji nasilja, Meče si prekujmo v pluge, Nobeno pokopališče ni tako lepo, da bi na njem človek hotel ležati ipd. Pred spomenikom so pripravili tudi žerjavico, nad katero so zmehčali meč in ga simbolično prepolovili in predelali v plug. Eden govornikov je nekoliko nepremišljeno povedal, kako je lepo, da se je ta mirovniški shod organiziral najprej v Prekmurju, ki še vedno velja za slovensko Sibirijo. S tem je podžgal predsednika soboške občine, ki je zagotovil, da ne bodo več dovolili, da bi bilo Prekmurje še kdaj tako na obrobju, da bi ga lahko primerjali s Sibirijo. Prisoten je bil tudi predstavnik Gibanja za kulturo miru in nenasilja Stojan Sorčan, ki' je povedal, da želi gibanje spremeniti miselnosti ljudi, kajti v okoliščinah v kakršnih živimo, bi kljub odpravi vojske še vedno obstajalo nasilje, zato naj tak mirovni shod ali mirovni dan prispeva k spreminjanju pogledov in miselnosti nekaterih. Če bi to dosegli, bi ogromno denarja lahko porabili za dosti koristnejše namene. tor ljubljanske univerze, ki je menil, da bi spori postali vsem jasni, če bi doumeli da ne gre za programe pač pa za razpravo o financiranju. Nemogoče je seveda napovedovati kaj se bo dogajalo naprej, vendar je po tem »hladnem akademskem tušu« iz Ljubljane zaznati v Mariboru manj gorečnosti za nove študijske programe tako pri profesorjih kot v javnosti. O njih pa še vedno razmišlja rektor v odstopu doktor Alojz Križman, ki v svoji redni tedenski rubriki v »Večeru« piše, kako bo denimo videti prenovljen študij matematike. Takole pravi: »Kako poiskati celoto v podrobnosti. Matematika na primer ni nekaj, kar obstaja kratko malo izven vsega, niti izven sveta niti izven človeka. Matematika je le oblika mišljenja, možnost (med mnogimi) določenega obravnavanja problemov našega sveta. Tako bi moral biti matematik prav tako odprt do problemov okolja kot kdo, ki vprašanja okolja poklicno rešuje. Iz matematičnega zornega kota mora prav tako biti podan vidik celote. Učitelji so dolžni usmerjati pogled v celoto, predvsem izhajajoč iz človeka. Celota je le človek, vpet v mrežo soodvisnosti okolja.« Takšen bo torej »prenovljen« z »matematiko« ukvarjajo tudi v redakciji nekega slovenskega časnika, ki bojda zbira podatke o objavljenih znanstvenih delih in dohodku v zadnjih desetih letih za posamezne profesorje ljubljanske in mariborske univerze? Če že gre za denar naj se vidi koliko je kdo prispeval k »razvoju slovenske znanosti in stroke« in koliko je za to »potegnil«... Pri tem pa med znanstvena dela ne sodijo »znanstvene raziskave za združeno delo«, ker kljub svoji številčnosti »združenemu delu niso veliko zalegle«. Kdor ne verjame, naj pogleda okoli sebe! pristop k matematiki Šušlja pa se, da se Ae,; Švercova: -Zventiudeotor nun, _____________ r..........iberskim 'iKriž- moaom. Za začetek,e do* 1, m pre eč. SOKJUJANI POPRAVILI »ZGODOVINSKO KRIVICO« Oman kontra Grmič Z velikimi in slavnimi osebnostmi iz preteklosti je pač tako prilastiti si jih želijo različna politična gibanja in stranke, ki poskušajo na ta način dokazati, da so že učeni in »veliki možje« v preteklosti vedeli, da je za naš narod edina prava pot ta, po kateri hodi »naša stranka«... Med takšne osebnosti zagotovo spada ena od najmerkantnejših figur na slovenski politični sceni v času propada Avstro-ogrske in med obema vojnama - dr. Anton Korošec. Najbrž so se tega zavedli tudi prleški rojaki dr. Korošca, zato so pohiteli s »popravljanjem zgodovinske krivice«. Tako so krajani Vidma ob Ščavnici (včasih Sv. Jurija) skupaj s kmečko zvezo in krščansko-demokratsko stranko v občini Radgona ter v sodelovanju z župnijskim uradom in Kulturnim forumom iz Maribora pripravili »počastitev 50-obletnice smrti dr. Korošca«. To je bila, mimogrede rečeno, po 50 letih verjetno prva manifestacija posvečena spominu na človeka, ki so ga svoj čas imeli za »očeta naroda« in ki je umrl kot prosvetni minister v jugoslovanski vladi 14. decembra 1910. Rojaki so ob 50-letnici smrti najprej pripravili simpozij o delu dr. Korošca (na njem so govorili dr. Vasja Melik iz Ljubljane, dr. Feliks J. Bister iz Dunaja, dr. Vekoslav Grmič iz Maribora, dr. Vinko Rajšp iz Ljubljane in številni drugi), nato pa so na njegovi rojstni hiši v Biserjanah odkrili spominsko ploščo. Ob tej priliki je spregovoril o Koroščevem delu njegov rojak iz Biserjan, naslovni škof doktor Vekoslav Grmič, ki je opozoril, da je Korošec začel politično delovati v času najhujših pritiskov Nemcev na slovenske dežele v času Avstro-ogrske. Ko so bili Slovenci na Štajerskem dobesedno »obsojeni na smrt«. »Vendar se nismo pustili uničiti, ne takrat, ne za časa Hitlerjeve strahovlade, ko so Slovenci odgovorili na njegove načrte z oboroženim uporom«, je dejal Grmič in dodal, da »se tudi v prihodnje ne bomo pustili zbrisati s te zemlje, čeprav tisti, ki so lačni naše zemlje, še niso izumrli«. Dr. Korošec je skupaj s Krekom tudi avtor »majniške deklaracije« s katero je sprožil gibanje za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v Avstro-ogr-ski v samostojno državno telo, ko pa je prišlo do Jugoslavije se je v njej boril za avtonomijo Slovencev proti srbskemu hegemonizmu in centralizmu. »Vedno bomo morali ostati Korošcu hvaležni za to, da smo se odcepili od Avstrije, ki bi bila sicer za nas poguba, kakor je za Slovence na avstrijskem Koroškem, in da se je tako odločno zavzemal za avtonomijo Slovenije v Jugoslaviji med obema vojnama«, je dejal dr. Grmič in dodal, da »nas Koroščeva prizadevanja spodbujajo za to, da bomo služili svojemu narodu in zgradili trdno stavbo — suvereno slovensko državo, v kateri bomo popolni gospodarji na svojih tleh in kovači svoje sreče. Vse to govorim,« je dejal škof dr. Grmič, da »bi nihče ne mogel soditi, da je bila »zmota« — kar je storil Korošec. Očitno pa trud dr. Grmiča ni »dosti zalegel«, saj se je že nekaj trenutkov za tem predsednik slovenske kmečke zveze - ljudske stranke Ivan Oman, ki je svojemu strankarskemu »predhodniku« predsedniku Slovenske ljudske stranke dr. Korošcu odkrival ploščo, vprašal, ali ni bila Koroščeva tedanja odločitev za Jugoslavijo napačna in ali res Slovenci nismo imeli tedaj nobene druge možnosti. Nato pa je svojega predhodnika »pohvalil«, da ni bil zadovoljen s centralistično kraljevino SHS in da je bil že takrat borec za zedinjeno Slovenijo. Tudi o tem obdobju delovanja dr. Korošca so se na simpoziju slišale malce drugačne ocene, da je namreč vse za Slovence želel doseči v jugoslovanski državni skupnosti, le proti koncu življenja je postal v tem pogledu nezaupljiv. Sicer pa, kdo bi se na takšne malenkosti oziral, če gre za korist strank? Sicer pa se boj za »interpretacijo« Koroščevega dela šele začenja. Kakšen bo izhod te »bitke« je še najbolj vseeno faranom pri Sv. Jurju — oni so že od nekdaj ponosni na vse svoje velike može ne glede na politično barvo. PO SLEDEH NEKEGA STEČAJA: OBNOVA CELJE Delavci, fabrika ni vaša! Bolj se stečajni postopek celjske Obnove bliža koncu, bolj postaja jasno, kako nesmiselno je bilo žrtvovati to podjetje z okoli tristo delavci. Celjski poslanci na zasedanjih skupščine zaporedoma sprašujejo, kdo dovoljuje lahkomiselno razprodajo imetja in zahtevajo, naj postopke preveri družbeni pravobranilec samoupravljanja. Stečaj je, kdo ve zakaj — morda ni iz trte izvit očitek, da so žrtvovali eno gradbeno podjetje v prid drugih treh — zakuhala prejšnja oblast, ki si sedaj zaradi Obnove ne beli glave, kaj šele, da bi novim oblastnikom položila na dušo obljubo na cesto zmetanim delavcem. Kako kratek je skupščinski spomin! 21. februarja lani so v uradno skupščinsko gradivo zapisali: »Glede na stanje in oceno trenutnega vodstva delovne organizacije, je Izvršni svet skupaj z Občinsko skupščino že opravil razgovor s potencialnim prevzemnikov dolgov, ki bi nadaljeval proizvodnjo v stečajnem postopku in zagotovil delo za večino delavcev. Tistim, ki bi zaradi stečaja ostali brez dela, bi zagotovil ustrezno odpravnino. Po ocenah iz študije, bi lahko z delom v Obnovi nadaljevali najmanj dve tretjini zaposlenih«. 16. aprila lani so v Obnovi uvedli stečajni postopek. In začeli z razprodajo imetja. Od obljubljane reorganizacije po analizi Razvojnega centra ni bilo nič. Podjetje, ki je bilo tudi zaradi pridnih rok zaposlenih, ki so v obrate vlagali tudi prostovoljno popoldansko delo, vredno 10 milijonov DEM — dolgov pa ni bilo več kot za desetino tega zneska - se je sesulo in danes so tam štirje majhni zasebni obrati in zasebni električar s tremi ducati zaposlenih, ki jim posel cvete in jim dela niti slučajno ne manjka. Razen gradbene imajo vse dejavnosti bivše Obnove očitno veliko perspektivo. Nesposobno vodenje, sedenje na dveh stolih - delavci mnogo gorkih povedo na račun Alojza Kolke, ki je direktoro- vab v Obnovi in se hkrati že selil v Vegrad - in kregarije med vodilnimi so podjetje potegnili proti dnu. Vodilni so poskrbeli za svoje zadnjice, Občinarji so odšli na dobro plačana delovna mesta, delavce pa so odpravili z lažnimi obljubami, poteptali njihovo minulo delo in jih čez noč pustili gole in bose. Vzeli so jim podjetje, ki so mu kot redkokje pripadali, ki so ga imeli za svojega in danes se ti ljudje, naj zveni še tako patetično, s solzo obračajo vstran, če gredo ali se peljejo mimo svojih bivših poslopij. »Kajti,« kot pravi predsednik tedanjega delavskega sveta Anton Safran, »Obnova ni bila zrela za stečaj, le preoblikovati se bi morala, se rešiti režijskega balasta in dobiti sposobno vodstvo.« Drugo, kar jim ne gre v glavo, je obnašanje stečajnikov do odpuščenih delavcev, ki so ostali brez vsake pravice. Od dobrih 250 delavcev, kolikor jih je na koncu še ostalo, so 34, ki so ustanovili zasebna podjetja, izplačala štiriindvajset 80-odstotnih osebnih dohodkov v enkratnem znesku, ostali so pristali na Zavodu v čakanju na predčasno upokojitev ali na morebitno novo zaposlitev. Ko od odpravnine in drugih obljubljenih nadomestil ni bilo ne duha ne sluha, so odšli na sindikat in tamkajšnjo pravno službo pooblastili, naj jih zastopa na sodišču. Začeli so se pravdati za okoli milijon dinarjev odpravnin, jubilejnih nagrad, regresov za letni dopust in nadomestil za letni dopust. S pomočjo občinskega sveta Svobodnih sindikatov Slovenije so vložili pismene zahtevke za dokup manjkajočih let iz stečajne mase. Doslej ni bilo ravno veliko uspeha. Sodišče združenega dela je v Celju 14. januarja 1991 zavrnilo večino zahtevkov in priznalo bivšim delavcem regres le za izkoriščeni del dopusta. Edino upanje, da bodo iz stečajne mase (po neuradnih podatkih je na žiro računu podjetja po izplačanih skoraj vseh upnikih 4 milijone dinarjev) dobili nekaj drobtinic, je sedaj pritožba na pritožbenem sodišču z novimi podkrepitvami zahtevkov in dokazovanjem zmotne uporabe materialnega prava. Obnova je šla na boben, njeno zajetno premoženje je razdeljeno, marsikdo je poceni prišel do strojev in prostorov, dolgovi so poplačani — stečaj je uspel in stečajni upravitelj si zasluži nagrado. Kdo bi pri tem mislil na mezdne delavce, njihovo razočaranje, ogorčenost in jezo. Saj oni niso upniki in naj spoznajo, da je stečaj kruta stvar. Za njih in edinole za njih. Ali pa bo morebiti zadnji hip drugače in bodo poslanci v občinskem parlamentu izpolnili dano obljubo prejšnjih delegatov? OCI IN USESA VOHUNSKE SLUŽBE - TOP SEKRET sistem ah oblast? (Iz zapisnika zaslišanja rletu 1988, govoril je bivši mirovnik, sedanji visoki vojaški funkcionar.) iisISsliiii: pobijali Albance na Kosovu, v nobeni skupščini niso začenjali sej z minuto molka? # = zemljo■ ‘"Albance s Kosova ponuja isetn. ... 'hUr?n^ rnZ ^ ceiiski S m,"' T,* Tc imajo strokovnjak, prav. bo to čez 300 ter ■ : * 'g&if izzs prejšnfih zdajšnjih in bodoč,h Slišali pa smo tudi prvi komentar ene izmed občinskih tajnici: »Prav bi bilo, če bi avtoma, namestili tudi pred veliko dvorano ND, kjer so seje skupščine občine. Poslanci se namreč med seboj kar dobro je...« da medicinska stroka ugotovi, če je gospod Jovič iz Srbije — normaicn. Po (kmh...) domovini Beograd: Po krvavih demonstracijah tanki na ulicah Beograda. Policija je z vodnimi topovi, solzilcem in gumijastimi kroglami napadla množico 50 tisočih demonstrantov. Dve smrtni žrtvi. Ljubljana: Predsedstvo Slovenije je razpravljalo o dogodkih v Beogradu. Protestirajo zaradi protiustavne uporabe enot armade. Novi sad: Po podatkih vojvodinskega sisa za zaposlovanje je v Vojvodini brezposelnih že 144 tisoč ljudi, zaradi težkih gospodarskih razmer pa napovedujejo, da jih bo do konca leta 200 tisoč. Maribor: Na ekonomsko-poslovni fakulteti mariborske univerze se je prvič začel študij menedžmenta. Sokolac: Kakšnih 2500 članov in pristašev zveze komunistov - gibanja za Jugoslavijo, se je zbralo v Sokolcu pri Sarajevu in se zavzemalo za enotnost Jugoslavije. Sarajevo: Jakub Selimoski je postal novi poglavar jugoslovanskih muslimanov. Beograd: ZIS vztraja pri tem, da so carine in prometni davki osnovni dohodki federacije. Sarajevo: Žirija osmih televizijskih centrov je izbrala popevko evrovizije. 4. maja nas bo v Rimu zastopala skupina Bebi Dol s popevko Brazil. Beograd: Miting v podporo Miloševiču ni razgnal študentskih demonstracij. Na Terazijah je protestiralo približno 50 tisoč študentov, ki so se jim pridružili še delavci, na Ušiču pa je 100 tisoč mitingarjev podprlo vladajočo stranko. Ljubljana: SPIZ je razveljavil sklep, po katerem naj bi 14-odstotne razlike za meseca november in december izplačali upokojencem 15. marca. Beograd: Slovenija in BiH sta februarja izboljšali izvozne rezultate. Skupni izvoz je nekoliko večji kot lani. Ljubljana: Jovič sklical predsedstvo kot vrhovnega poveljnika. Kot je utemeljil, predsedstvo SFRJ praktično ne opravlja več svojih ustavnih obveznosti. Beograd: Zahteva odstranitev vodstva RTV Beograd ni zadovoljila študentov in opozicije. Iz zapora so izpustili Vuka Draško-viča, prvaka SPO. Ljubljana: Med carinskimi dolžniki so tudi slovenski izvozniki. Na zveznem seznamu je 713 podjetij, med njimi tudi 279 iz Slovenije. Portorož: Turisti množično odpovedujejo rezervacije. Turistični delavci na obali se držijo za glavo, saj je pričakovati katastrofalno sezono. Ljubljana: Armada vse glasneje zahteva denar za svoje potrebe. JLA opozarja, da pomanjkanje denarja že ogroža njeno dejavnost. Zagreb: Hrvaška vlada je sprejela uredbo, ki za vse pravne osebe v republiki predpisuje obvezno poravnavo dolgov in ter- jatev. Beograd: Zvezni sekretariat za pravosodje in upravo je za pomilostitev predlagal 26 oseb. Ljubljana: Jovič je hotel po vsej državi izvesti izredno stanje. Na izredni seji predsedstva SFRJ se je izkazalo, da je prišlo do polarizacije tudi v armadnih vrstah. Ljubljana: Cestna ali avtocestna povezava med Trstom in Budimpešto postaja realnejša, saj Hrvati in Slovenci pripravljajo študijo o dveh koridorjih ceste, ki bi jo financirali Italijani. Beograd: Po odstopu notranjega ministra Bogdanoviča so na mitingu združene opozicije zahtevali tudi odstop predsednika vlade Zelenoviča in celo Miloševiča. Ljubljana: Predsednik republiške skupščine dr. France Bučar zahteva razrešitev vodje službe za informiranje Alenke Leskovic, ker ni izpolnila ukaza. Beograd: Več delegatov na seji zbora republik in pokrajin je protestiralo, ker je zvezno predsedstvo odobrilo posredovanje vojske v Pakracu in Beogradu. Ljubljana: Natečaj za delitev republiških sredstev za drobno podjetništvo bo predvidoma objavljen aprila. Beograd: Nafta se je pocenila za 16,9 odstotka. Liter super in neosvinčenega bencina je po 10 din, navadnega pa 9,70. Ljubljana: Predsedstvo sveta Zveze sindikatov je zahtevalo, da se zajamčeni osebni dohodek zviša na vsaj 3500 dinarjev, saj je 2830 dinarjev premalo. Beograd: Udeleženci študentskih demonstracij so se razšli. Kot pravijo študent&k voditelji, Draškovičevim privržencem ni bilo po godu, da so demonstracije končali. Beograd: Odbor zveznega zbora za družbenoekonomske odnose se je strinjal s hitrim postopkom za sprejetje zakona, ki bo omejil javno porabo v državi. Ljubljana: Blokiranih žiro računov je manj, dolgov pa več. SDK je februarja vložila 32 prijav za začetek stečajnega postopka, blokiranih pa je bilo 730 delovnih organizacij. Ljubljana: Če bi začeli uresničevati scenarij o izrednih razmerah, bi slovenska skupščina enostransko ukrepala, najverjetneje z odcepitvijo. Ljubljana: Skupščina je podprla dokument o razvoju invalidskega varstva, poslanci vseh treh zborov pa so zavrnili osnutek zakona o Mladinskem svetu Slovenije. Beograd: Dr. Borisav Jovič sporočil svoj odstop. Predsedstvo SFRJ pa je zavrnilo predloge generalštaba JLA. Vojaški vrh še proučuje razmere, Jovič pa svoj odhod pojasnjuje z moralnimi razlogi. Ljubljana: Cene naftnih derivatov se v Sloveniji ne bodo spremenile. CVETLIČARNA ŠKOF ŠTORE (pri avtobusni postaji) Nudimo vam veliko izbiro - REZANEGA CVETJA - LONČNICE - IZDELOVANJE VENCEV, IKEBAN, POROČNIH ŠOPKOV - UNIKATNO ROČNO PLETENJE - UNIKATNO ROČNO SUKANJE IN POGREBNE STORITVE UREJANJE PAPIRJEV, NABAVA KRST IN ZAR, UPEPELITEV, PREVOZ. IZKOP Informacije — NON — STOP na telefon (063) 721-667 Vsak svojega konja hvali PUČNIK V ROGAŠKI »Slovenija je s svojo potjo osamosvajanja prišla do konca — je tik pred zdajci,« je dejal dr. Jože Pučnik na pogovoru v Rogaški Slatini. V primeru uporabe sile naj bi se sestal parlament v 24 urah in odločal o odcepitvi, je poudaril. »Ne bom rekel, daje socialna demokracija najboljša, verjemite pa, da prav to mislim.« je dr, Pučnik izrekel v šali. Da je prepričan v svoje besede, je potrdil z naštevanjem prednosti Socialdemokratske stranke Slovenije. SDSS naj bi bila moderna stranka s preizkušenim programom, ni ekstremistična in obeta smotrno organizacijo dela, kjer bi učinki bili maksimalni. V vladi tudi socialdemokrati najraje imeli večino in vladali sami, vendar so to zaenkrat le sanje, saj so z 7,5 odstotki volilnih glasov nujno vezani na ostale stranke Demosa. V svojem daljšem ekspozeju se je predsednik SDSS in predsednik sveta Demosa dr. Jože Pučnik omejil le na vprašanja, ki označujejo socialdemokracijo, razložil pa je tudi videnje gospodarske situacije in »zunanjepolitičnega dogajanja, saj s tem že dalj časa mislimo tudi odnose v Jugoslaviji«. Na dolgo in široko je razlagal pojma socialno in demokracija in poudaril, da demokracija ni to, da vsakdo dela kar hoče in da tudi država ni nekaj, kar si stranka sme prilastiti, ampak z njo upravlja le nekaj časa. Dr. Pučnik je počistil tudi s popolno enakostjo med ljudmi, verjame pa v enakost pred zakonom in v enake začetne pogoje življenja. Pučnik tudi trdi, da ne prisega na nobeno obliko lastnine, ker pa po vseh podatkih kaže, da je privatna najbolj učinkovita, to kategorijo povzemajo tudi socialdemokrati. Dotaknil se je tudi marksizma in omenil, da se odkriti diskusiji o marksizmu izogibajo, ker menijo, da sta se socializem in komunizem izrodila in da je z njima pometla zgodovina. »Dragi prijatelji, mi moramo,... izboljšati našo gospodarsko situacijo,« ki je po Pučnikovi oceni izredno slaba: »Mi moramo hitreje uveljavljati tržni sistem in ne moremo hkrati reševati sociale in ekonomije.« Da pa bi bili pogoji za socialno gospodarjenje doseženi, je potrebno najprej sanirati bančni in monetarni sistem. ZASAVSKO OBVEŠČANJE Iščejo tutorje Pred 15 leti so začeli Zagorjani z izdajanjem svojega Občinskega poročevalca, Hrastničani pa so pred 6 leti občasno začeli izdajati Naš barometer. Glasilo je urejal uredniški odbor pri OK SZDL Hrastnik. Časopis je občasno prihajal v nakladi 4000 izvodov v vsa gospodinjstva. Občani so ga prejemali brezplačno. Kaj kmalu pa so se pokazale finančne luknje. Nekateri politiki, takrat še vplivni, so menili, da radijska postaja Radio Trbovlje skrbi za informiranje in da je nesmiselno izdajati še zasavski časopis. Bili pa so težji časi, pa manj novinarskih glav, pa je časopis izhajal. Lokalni oblastniki so pač informiranje vzeli v svoje roke in imeli časnik »po svoji meri«. Čas je neusmiljeno tekel, medobčinske in občinske politične organizacije so se razformirale, bivši politiki so zamenjali delovna mesta in pozabili na obljube. Zagorjani pa so občinski časopis, bivši Poročevalec, zamenjali za Valvazorjeve novice. Te imajo svojo ceno, trg in uredniški odbor. Podjetništvo je poiskalo pot tudi na področju informiranja. V Hrastniku pa zdaj razmišljajo tudi nekaj podobnega, toda ne morejo se še odločiti pod čigavo kapo bi bil časopis. Saj veste, nad novicami, komentarji in aktualnostjo pač mora nekdo bdeti. Torej časopis da, samostojnost in neodvisnost pa ne. V CELJSKEM PARLAMENTU Odlok od oka Po prekinjeni seji je sporni odlok v ponedeljek spet prišel na poslanske klopi. Pričakovati je bilo nove zaplete. A hvala bogu nič od njih. Poslanci prenoviteljev, liberalcev in socialistov so sklenili, da zaradi dokumenta ne bodo več zavirali dela skupščine, po nepotrebnem tratili svojega in tujega časa in bodo moči raje prihranili za pomembne, tehtne vsebine. Nemalo so bili presenečeni, ko je predlagalec amandmajev Janez Lampret na poziv celjskega župana Antona Rojca umaknil svoj predlog in izvirni tekst novega predloga prepustil glasovanju. »Umikam svoje amandmaje,« je dejal gospod Lampert, »kajti nesmiselno jih je dajati na predlog, ki ni usklajen z veljavno zakonodajo in občinskim statutom. Glasoval pa bom proti.« Poslanci očitno niso bili njegovega mnenja in so, kot rečeno, odlok potrdili. VELENJE SNUJE REGIJO Uradnike že šolajo_________________________________ V Velenju sta območna enota Republiškega zavoda za delo in Delavska univerza pričeli izobraževati dvesto nezaposlenih. V tečajih za strojepisce, akviziterje, komercialiste in trgovske potnike ter seminarjih za tajnice, knjigovodje in računovodje bodo brezposelne izobrazili v uradnike. Morda Velenjčani te kadre izobražujejo že za potrebe organov regijskega središča, ki naj bi bilo po novem v Šaleški dolini in bo rabilo v duhu časa prekaljene birokrate. Nekdaj so v Velenju nezaposlene tudi usposabljali za jamske kopače in strelce, pa šivilje, kovinarje, elektrikarje in gradbince. Zdaj pa je teh delavcev preveč in jih že krepko mečejo na cesto. Marsikdo od njih se bo mogoče lahko, če se bo v Velenju izobrazil s pomočjo zavoda za delo, preobražen v uradnika znova zaposlil. Zastonj za njihovo znanje najbrž ne trošijo denarja, kajti nezaposlenih šolanih ljudi tudi sedaj v velenjski občini ne manjka. UČITELJI V DUSSELDORFU Šolniki na križevem potu ______________________________________________ »Popeljati več kot tisoč prosvetnih delavcev na Didacto v Dusseldorf je vsekakor fantastični podvig, ki pa se je na žalost sprevrgel še v bolj fantastično polomijo,« piše Dolenjski Ust. »Žrtve tega podviga iz Bele krajine smo se s precejšnjo zamudo vkrcale v avtobus Montenegro Expressa iz Budve in niti slutili nismo, kaj nas vse čaka. Eden od šoferjev je bil zadolžen za nadiranje potnikov in očitno cepljen proti razpoznavanju prometnih in drugih znakov. Za dolgo čakanje na nemški meji nismo dobili pojasnila, ko pa smo ob odhodu iz Ulma vsaj trikrat obkrožili letališče, se nam je pričelo rahlo svitati. Ker se je nakopičilo že precej zamude, se je ogled romantičnega Heidelberga spremenil v zasledovanje vodičke. Užitek je bil še toliko večji, ko smo ugotovili, da tudi ona nima pojma, kje bi našli avtobus... V nadaljevanju smo imeli veliko srečo, da nismo zgrešili doline Rena. Kdln smo ciljali z vseh strani, dokler nas ni odrešil najeti taksi, ki nas je končno popolnoma zdelane v poznih nočnih urah pripeljal pred hotel, kjer naj bi nas kot majhno presenečenje čakala skromna večerja. Ostalo je le pri presenečenju. Drugi dan nam je obetal celodnevni ogled Didacte in zvečer svečano večerjo. Dobili smo priponke z lipovim listom, ki naj bi služile kot vstopnica za vse obljubljene užitke. Izkazalo se je, da je pedantnim Nemcem figo mar lipovega lista in bitka za prave vstopnice je trajala precej dolgo. Po ogledu razstave, so se začele zbirati skupine in prav nihče m vedel, kaj bo z obljubljenim »žurom«, čas pa je tekel v prazno. Končno so nas spustili v svečano okrašeno dvorano in nam postregli z nekakšnimi konfekcijskimi salamami, prelitimi s paradižnikovo omako. To bi še prenesli, pač pa nas je razbesnel nastop obeh organizatorjev, ki sta valila krivdo drug na drugega in na nas, ki smo verjeli njunim obljubam. Predlagala sta nam, da bi vsak udeleženec proti vračilu prispeval 20 DEM, ker sta v Diisseldrof pripeljala tudi pevski zbor in ansambel Oliver Twist. Prvo zadoščenje smo doživeli, ko se je poleg naše še ena skupina demonstrativno dvignila in zahtevala povratek v Koln... Na žalost sta šoferja spet izvedla dolg pristajalni manever s pomočjo taksija in v hotel smo prišli tako pozno, da je večina kar obsedela in se zadovoljila s steklenico piva. Zamisel, da bi naslednje jutro pevski zbor v katedrali zapel Ave Mario, je seveda propadel... Zopet nas je čakalo mukotrpno sedenje v avtobusu in nepotešene želje po shoppingu, ki so sestavni del vseh poučnih potovanj. Šoferja sta zopet izvajala parkirne manevre, trgovine so se zapirale... Skupen seštevek je 48 ur vožnje z nekaj zgrešenimi postanki in grenak priokus, da nas je nekdo s svojimi diletantskimi organiza-cijskimi prijemi pošteno nategnil. Agencija za svetovanje in turistično vodenje Makarenko pa si ho med prosvetnimi delavci težko našla nove žrtve,« piše Dolenjski list. Parlamentarne krize v celjski skupščini ni več. Odlok, s katerim določajo možnost razrešitve predsednika, podpredsednika in članov občinske vlade, so sprejeli na zadnjem zasedanju z 42 glasovi za in 9 glasovi proti. Spor, ki se je vlekel od lanskega decembra, so poravnali na precej čuden način. Z dvema presenetljivima obratoma. V želji po bolj demokratičnem odločanju so v celjski skupščini pred nekaj meseci sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristojnosti zborov skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine, v katerem so staro določilo o izrekanju nezaupnice celotni občinski vladi nadomestili z možnostjo, da razrešijo tudi posamezne člane. Čim je prišel predlog na skupščinske mize, je Demosov blok besedilo zavrnil in to dvakrat zapored. Drugič je opozicija demonstrantivno zapustila sejo, predsednijk Demosa Janez Lampret pa je njihovo ravnanje označil za nezrelost in na tiskovni konferenci še enkrat zatrdil, da je odlok v nasprotju z veljavno republiško zakonodajo in občinski statusom. Predlagal je tudi amandmaje z dikcijo, kot je bila v starem dokumentu. V SEVNICI SALAMIADA CELJSKA SEČNJA Pravica po kavbojsko Mojster ostal na vrhu Franjo Čevnik iz Tavčarjeve 4 v Celju je mejaš Staneta Kokolja iz Oblakove 12. Ko je Čevnik začel graditi hišo, seje začelo prijateljstvo. Kokaljev! so mu posodili vodo, elektriko. Zapleti so se začeli, ko je Kokalj na mejo posadil smreke. Pri tem očitno ni računal, da bodo smreke z leti zrasle in zakrile sonce... Čevnik je Kokalju februarja letos vse pripombe strnil v pismo. Zahteval je odstranitev smrek, ki rastejo v njegov zračni prostor. Zaradi sence je že moral odstraniti trte. Po poplavi novembra lani svoje hiše ne more niti osušiti. Pod smrekami rastejo koprive, plevel, se razmnožujejo komarji. Zahteval je, da Kokalj do 3. marca skrajša smreke na 1,80 metra, odstrani smreke, ki segajo v njegov zračni prostor, očisti podrast. Če ne bo tako, bo šel na sodišče. To bodo stroški, odločitev sodišča pa je vnaprej jasna. Do sem je vse nekako v redu. Čevnik ima tudi prav. Žal pa ni mogel potrpeti in je prejšnji teden kar sam posekal osem smrek. Temu se reče uzurpacija pravice ali uveljavljanje pravice po kavbojsko. Feri Kokalj, soproga Staneta, nam je povedala: »Dobri prijatelji smo bili. Letos smo že povsem očistili podrast, o smrekah bi se se še pogovorili, vendar je mož bil v bolnišnici. Sosedje zmajujejo z glavami. Smreke so bile raj za ptice, posebej za kose.« Cenik ne želi komentirati dogodka, prepričan je le. da je pravica na njegovi strani. V Vrtovškovi gostilni je bila tokrat že trideseta »salamiada«. Stroga komisija je pod vodstvom nekdanjega inšpektorja Borisa Starihe najvišjo oceno dodelila salami Franca Štritofa iz Dečnih sel pri Artičah. Farne Štritof, sicer gostilničar, je za svojo salamo že lani odnesel najvišje priznanje. Tudi druga nagrada je odromala proti Brežicam, v Globoko, od koder je Jože Hude. Sevničani so tokrat tretji in četrti, Ada in Bojan Kozmus, šele peto mesto si je izborila salama mesarja Branka Juriča iz Brežic. Letos so nagrajenci poleg ličnih diplom dobili še bogate nagrade, da ne govorimo o podarjeni rujni kapljici in 30 kilogramov težki mortadeli, ki jo je za trideseto obletnico salamiadi pridala novogoriška mesna industrija. HRASTN1ŠKA PREHRANA V TEŽAVAH Politična naložba________________________________ Pred 10 leti so v Hrastniku na pobudo občinskih sindikalnih funkcionarjev zgradili obrat družbene prehrane z namenom, da bo imelo vseh 5000 zaposlenih delavcev v občini organizirano prehrano med delom. Kaj hitro pa so se pokazale pomanjkljivosti in letne izgube so obrat pripeljale v težave. Modreci v občini so menili, da bi bilo dobro, če bi ob obratu družbene prehrane zgradili še nov hotel, vsaj B kategorije. Mercator iz Ljubljane, delovna organizacija Gostinstvo in turizem je bila pripravljena vložiti precej denarja za to novo investicijo. Nihče pa si v takratnih časih niti pomisliti ni upal, da bo obrat začel hirati in da tudi hotelski del ne bo rentabilen. Gostinski delavci so se znašli v težavah. Izgube so bile vse večje, manjše lokale so začeli zapirati, v obratu so začeli pripravljati vse manj obrokov, hotelske zmogljivosti so letno zasedene le 40 odstotkov. Z eno besedo, obrat družbene prehrane je skupaj s hotelom »Jelka« zavožena politična investicija. Danes so tisti, ki so pred desetletji bili pobudniki in sograditelji te novogradnje že v pokoju, na drugih delovnih mestih, ostali pa so le delavci gostinskega podjetja. Pred 3 leti so uvedli ukrep družbenega varstva, na izvršnem svetu se je problematika gostinstva obravnavala mnogokrat, vendar brezuspešno. Ko so člani občinskega izvršnega sveta razpravljali o težavah gostinstva in iskali ljudi od zunaj, da bi rešili nastalo situacijo, je minil čas, težave so se poglobile, voz upravljanja je gostincem ušel iz rok, vajeti pa si ni upal prevzeti nihče. Novi direktor Mercator — tozda »Jelka« Hrastnik je lani postal bivši sekretar občinskega komiteja ZK, ki ni mogel narediti čudeža. Danes v obratu družbene prehrane pripravljajo malice le za delavce kemične tovarne. Steklarne, Sijaja, Jutranjke in za 40 dijakov, ki so v dijaškem domu rudarjev. Mesečno skuhajo do 22.000 malic, z odpuščanjem delavcev pa tudi v obratu ne pripravljajo več kosil za samce. Skratka, investicija politikov je zdaj breme gostincev. Kljub temu, da bodo imeli gostinci kaj kmalu na mizi program oziroma nov projekt privatne firme, se ne bodo izkopali iz težav. STRAHOVI KRANJSKEGA RADIA Not ga daj! Številka ena še vedno Radio Kranj. Nič je, da Radio Kranj nima določenega časa za ne pomaga, če je lokalna radijska postaja svoj govorni program. Kranjčan nikoli ne začela ponujati namesto primitivnega govo- more vedeti, kdaj bi lahko slišal kakršnako-ričenja vse več in več informacij o življenju li lokalna poročila. Honorarni izletniki iz mesta. Ljubljane so to pojasnjevali tako, da bo V zadnjem času vesoljna Slovenija po- potem prišlo pač do potrebe, da jih bodo učuje Kranjčane, kako morajo ravnati, ka- Kranjčani poslušali non-stop, da se bodo ko so postali zgled napak in slabih odloči- povsem odpovedali tudi izredno popularne-tev. Pri tem je naravnost neverjetno, kako mu Valu 202. praktično vsa slovenska sredstva informira- Honorarne voditeljice so se morale spo-nja povzamejo mnenje podpredsednika prijemati še z nekaterimi že humornimi LDS Mileta Šetinca (ali pa morda kar cele nevšečnostmi. Sicer ne zveni ravno doma-stranke) o grozi, ki se obeta sredstvom če, če v lokalni radijski postaji ne znajo informiranja, ker naj bi Radio Kranj kazal pravilno naglasiti Cerklje, že kar neokusno na to. Enakega mnenja je tudi predsednik pa je bilo ob neki manjši vasici. Za Ijubite-DNS Andrej Poznič, ki vztrajno ignorira Ije čistega gorenjskega zraka ima kranjska aktiv novinarjev Gorenjske. Ker pojasnila, občina namreč to nevšečnost, da se neka da gre v osnovi za razčiščevanje lastninskih vas imenuje Hotemaže. Cesto se zgodi, da razmerij in da honorarci pač nimajo pravice nepoznavalci izgovorijo to ime tako, da se postavljati in odstavljati direktorjev tudi sliši kot Ko-te-može. Žal se je to dogajalo v drugih podjetjih očitno nočejo sesti v ne- tudi voditeljicam, ki so sicer dobivale priz-katera ušesa, je bolje iskati politične točke nanja Stopa. popularnosti z navajanjem stvari, ki vsaj Sicer pa je bil program pogosto v stilu doslej še niso imele nobene zveze s prakso, »ko-te-može«. Popoldansko hahljanje se je Ob tem ostajajo nekatera bistvena dej- večkrat vrtelo okoli ugibanj, kako je vodi-stva povsem v ozadju. Honorarni sodelavci teljica oblečena, dogovarjanj o zmenkih, radia, ki so se sami odstavilil najprej s pri- ugibanj kaj ima kdo trenutno v loncu. Res-svojitvijo medija, kasneje pa z bojkotom in nega informativnega programa kranjski ra-žalitvami na račun tistih, ki uspešno delajo dio praktično ni imel. oziroma je bil odvi-(in tudi ostalih gorenjskih radijskih postaj), sen od posameznih uveljavljenih novi-kar predsednika DNS očitno posebno ne narjev. moti), so preko prijateljskih zvez uspeli Prišlo je do protestnega programa, ki so dobiti celo nekatera javna priznanja. Tako ga predvajali honorarni sodelavci ob odsto-je sedaj videti, kot da je bila kranjska lokal- pu bivšega v. d. direktorja (javnosti so po-na radijska postaja pred zamenjavo vršilcev jasnjevali, da gre za njegovo zamenjavo dolžnosti direktorjev na izredni kvalitetni s strani oblasti), ker ni mogel urediti vpra-višini. V resnici je šlo od vsega začetka za šanja lastništva. Šlo je za sporen dodatek popolnoma zgrešen pristop. k pogodbi, na osnovi katere je tehniko za Na startu so »zasedli« Radio Kranj hono- kranjski radio uvozila TV Ljubljana brez rarci iz Ljubljane, ki so vzdihovali v eter. plačila carine. Prvotno je pisalo v pogodbi, kako lepo da je na Gorenjskem, kako uži- da je tehnika po petih letih last Radia vajo v čistem z zraku in medeno vsiljevali Kranj, s kasnejšim dodatkom pašo določili, sprembo naziva radia v »srčke,« »valove« da bo tako, če TV ne odloči drugače, ter si seveda takoj zadali nalogo, da bodo še Honorarni sodelavci radia so drugič one-večji. pomembnejši in neponovljivi: čim mogočih sami sebe, ko so pred časom stopi-preje so želeli postati kar Gorenjski radio, li v štrajk. Kaže, da so računali, da bo radio Največja bedastoča, ki se še vedno vleče utihnil, vendar je novi v. d. direktor Peter ruk trgov,ne, sedaj Zelezoinar, Petriček, lastnica gostilne. tovornjak, so ga nanj, ; zvezanimi rokami, preprosto vrgli Tomazin našel dovolj sodelavcev, ki so bili pripravljeni politikantstvo zamenjati z delom. Seveda je treba na takšno nepredvidljivost reagirati. Honorarci, ki se podpisujejo, kot »odbor 70-torice« so zagnali vik in krik, da se Peter Tomazin vmešava v programsko politiko. Te dni vladajo na kranjskem radiu znani strahovi. Poznavalci zagotavljajo, da pripravljajo honorarci nov udar. Baje namerava glavni in odgovorni urednik nekako protestno zapustiti radio. Z udarom, nenapovedanim, bi znova poskušal doseči »sesutje« in molk v programu. Če držijo te napovedi, je v scenariju predvideno tudi novo zgražanje »slovenske javnosti«. Vse skupaj naj bi bilo namreč predstavljeno kot protestni odhod zaradi pritiskov in vmešavanja v delo. Očitno bo imel Mile Šetinc še veliko povedati. Bo morda Andrej Poznič, kot predsednik slovenskih novinarjev, vsaj tokrat vprašal za mnenje tudi novinarje, ki delajo v Kranju? Se bo predsednik sindikata novinarjev, Venčeslav Japelj, morda le kdaj pripeljal tako blizu, da bo ujel valove kranjske radijske postaje? So vsi ti razsodniki sploh že kdaj slišali Radio Kranj? Če ga niso in še vedno menijo, da gre za nekdanjo visoko kvaliteto, ki jo uničujejo sedanji sodelavci, jim pomagajmo. Radio Kranj je na primer predvajal tudi takšne pesmice: Ču En Laj. not ga daj, To je po kitajsko. Rin tin tin, pičkin sin, to je po kitajsko.« To so predvajali v času protestnega programa ob odstopu v. d. direktorja Toneta Bajuka. Ali ne izpade ob tem vse govorjenje o neodvisnem novinarstvu kot prazno čvekanje? Koliko Stopovih najvišjih priznanj je že dobil v tem času Radio Kranj? ,n,. J.. ;w. ■ tl llHTluZI Sl Kolono hrvaških beguncev, ’'večinoma civilistov, žensk z otrok, ter starci, w ustavili nekje pri gostilni Bejej na Kotnici. Dojenčka je odnesla v s ^ ^ ?n'• ‘Ž 7‘ 'C k"“l‘ jana. Podatki o grobiščih na tem območju so bili zbrani na podlagi zelo zadržanih in previdnih pričevanj ljudi, ki so dogodke videli, doživeli, nekateri pa so jih slišali od drugih. Potrebno bi bilo poiskati tudi ustrezno dokumentacijo. (se nadaljuje) Pojasnilo * v Objavljamo, v več nadaljevanjih, gradivo, ki je bilo v Celju zbrano o neznanih grobiščih doslej. Čaka nas torej, vse skupaj, še veliko dela. Objavo, prosimo, štejte kot prispevek k javni razpravi, ki teče o teh zadevah. Upamo in želimo, da ne bo objava razumljena narobe. Izhajali smo iz stališča, da si vsi mrtvi zaslužijo civilizirano ravnanje, ustrezno spoštovanje in spomin. Ker je, kot smo rekli, v Celju javna razprava, vabimo bralce s tega območja, da prispevajo svoj delež. Pišite nam ali na celjsko občino. Ob tem naj še dodamo, da bodo morali pomemben del posla, pravzaprav poglavitni, opraviti v republiki. Potrebno je namreč z zakonom omogočiti, da bomo lahko obeleževali grobišča vseh mrtvih. To je treba zapisati tudi v državne plane kot obvezno izhodišče. Treba je določiti merila o ravnanju na grobiščih, zlasti kdaj pride v poštev odkopavanje in kdaj ne. Nenazadnje je republika dolžna, da del sredstev za ureditev grobišč, tudi v celjski občini, zagotovi še letos. Zgolj deklaracija, da je treba zadeve urediti, je premalo, če za njo ni denarja. Kar zadeva Celje, so zadeve toliko bolj zapletene, saj ni tako kot na primer v Kočevskem Rogu. V Celju so namreč na grobiščih zgradbe, tiri, industrija, odlagališča odpadkov. Za vse ni in ne sme biti več prostora na teh krajih! NOVA OT DOBA STRAN 12 13. STRAN NOVA W DOBA RES JE... — da je lani v Celju ostalo okrog šest milijonov dinarjev, ki jih niso porabili za družbene dejavnosti. Letos bodo k tistim šestim dodali še enega in na zgradbi občinske uprave popravili streho in fasado. — da se tudi poštar lahko zmoti. Tako smo pomotoma dobili pismo, v katerem neki občan celjskega župana Antona Rojca opozarja, da bi naj neki Gabriel lepo služil na račun opremljanja občinske uprave z računalniki. — da gospod Peter Kavalar, ekolog, književnik, novinar in Slovenec rodi tudi kakšno pametno. Sem bi lahko sodila tista, »da bo miren, ko bo predsedstvo Jugoslavije dalo na dnevni red vprašanje okolja in škodo, ki bi jo povzročili tanki, rakete, bombe in bojni strupi.« — da Jože Jelenko, direktor celjske Žične pri milem bogu noče izprazniti stare smodnišni-ce v Zagradu, kamor so njegovi predhodniki »spravljali razne stroje«, da bi tako kinologi, ki že leto in dan plačujejo najemnino, končno pridobili plačani prostor. — da Silvester Drevenšek več ni predsednik Demosovega kluba poslancev v Celju. Dokaj boleče so mu iztrgali tudi to funkcijo iz rok. Na Drevenškovo mesto so Demosovci postavili gospoda profesorja Stanislava Pirnata, podpredsednika zelenih. — da je Jurij Strenčan, kmet z Lave pri Celju, poslanec v skupščini, od izvršnega sveta zahteval naj nekaj ukrene v zvezi s - kontracepcijo. Po grobni tišini skupščinske dvorane je v poslance pričel lesti strah, potem pa je postalo jasno, da misli na golobe, ki pozobajo preveč pšenice. — da je gospod Pekič, visok funkcionar hrvaške skupščine v Samoboru odprl nov Kovinotehnin prodajni center, ki ga vodi privatnik, lastnik podjetja ZPS. — da je Matjaž Železnik najnezaupljivejši poslanec Demosa. Gospod Železnik v celjskem Narodnem domu teče ob vsakem kakršnemkoli predlogu za govorniški oder in je - proti. Proti vsem in vsakomur. — da so pri nas stečaji lahko tudi komu nenadejano darilo. Tako vsaj trdi magister ekonomije Alfred Božič, gospod predsednik izvršnega sveta v Mozirju ob stečaju celjske Obnove. Čeprav Mozirjani Celjanom pri izgradnji Golt niso z ničemer pomagali, gospod Božič meni, da so upravičeni do apartmajev, ki so si jih delavci Obnove zgradili na Mozirski planini. — da je gospod Janez Janša, še preden so ga predlani zaprli armadni jastrebi, gostoval v celjskem KLjUBU. Res je tudi, da je občinstvu predaval o mirovnem gibanju ter ga tudi sam izdatno podprl. Ali pa je bil to morda Janšev brat dvojček? DRAGOTIN ZELENOVIČ JE RAZKRINKAL HUDIČA Plan: jarem za Srbe Prejšnji teden je srbski predsednik vlade v srbski skupščini razkrinkal početje slovenskih in hrvaških politikov, ki so se predzadnji vikend srečali v hotelu Planja na Rogli. Čeprav smo bili prisotni z močno reportersko ekipo tako na popoldanskem merjenju moči politikov na pokritih teniških igriščih na Rogli kot tudi na večernem banketu, (o čemer smo v prejšnji številki tudi poročali), smo svoje delo očitno opravili neodpustljivo površno. Zato smo se po izjavi Zelenoviča, osramočeni in deprimirani, takojci še enkrat odpravili na Roglo, da poskušamo rešiti svojo novinarsko čast. Že ob vožnji po vijugasti cesti na vrh Rogle smo med smrekami in po skopnelih travnikih opazili pastirce, ki so pozorno prebirali beograjsko Politiko, na tretji smreki levo pred rogelskim parkiriščem pa se je belil povsem svež napis vrezan v deblo: »Naš Dragec po rejsnici guvori!« Naša poklicna zmota je torej vse bolj postajala meso. Naša novinarska srca so dobila novo brazgotino, ki se je počasi zaraščala v obliko črk DRAGUTIN. Potem... potem je pričela škljocati naša kamera, po belem papirju so zakraspali svinčniki. V sliki in besedi prenašamo sledove, ki so jih na Rogli pustili slovenski in hrvaški politiki, ko so skovali PLAN: JAREM ZA SRBE. Odtod verjetno tudi ime tamkajšnjega hotela — Planja. Tempirana bomba: Hevaško oklepno vozilo F-750 Letvica, maskirano v srbski avto. Eksplodiralo naj bi v primeru, če bi D. Zelenovič prišel na Roglo v inšpekcijo. Parkirišče pred hotelom Planja: V razmočeni zemlji so še jasno vidni sledovi gosenic Janševih tankov, ki so varovali politike med kovanjem načrta o rušenju direktorja TV Beograd, demonstracijah na Terazijah in o zaprtju čevapči-čarne nad beograjski železniški postaji. Maskiranje: Očitno ima srbska milica na Rogli svoj sindikalni dom. Tako sklepamo po napisu na eni izmed hišic v bližini hotela, saj imajo le Srbi Milico. Hrvati imajo Redarstvo, Slovenci pa Policijo. Odtod je D. Zelenovič dobil vse informacije. i '.rcvv"' ^ Navidezen mir: levo hotel Planja, v katerem je bil podpisan peklenski sporazum proti Miloševiču, desno iz varnostnih razlogov v hrib zakopano teniško igrišče, kjer je Emil Milan Pintar pod stresom spil dva litra pohorske vode. Odstopnica: Posebej poravnano zemljišče med hišicami na Rogli. Po tej poti naj bi se ob vpadu šumadijskih kmetov na Roglo proti dolini umikal zagrebški župan B. Buzančič. Ščitilo bi ga krdelo pobesnelih pohorskih sm. Materialni dokazi, drugič: v depandansah BRINJE (šifra za Beograjski Revolucionarni Indeksi Jebejo srbskega Enveija) so bili med kovanjem protisrbske zarote za kamuflažo nastanjeni posebej plačani turisti iz Nizozemske in Nove Gorice. (Povzeto po Politiki Sekspres) POSLANEC MARKO STADLER: MALA MAŠA ZA BORCE, NOVINARJE IN UČITELJE Kako priti v demokracijo Materialni dokazi: Ostanki tabornega ognja, kjer sta Ribičič in Račan skovala nastop Vuka Draškoviča z balkona srbskega dramskega gledališča v Beogradu. Da bi bila videti kot mlada skavta, sta ob pogovoru pojedla osem sremskih klobasic. (z magnetofonskega posnetka razprave poslanca Marka Stadleija na zadnji seji skupščine občine Šmaije pri Jelšah o proračunu) »Marko Stadler, slovenska ljudska (kmečka) stranka, stranka poštenih in delovnih ljudi. V volilnem boju sem dobil 56 odstotkov vseh glasov, torej je dejstvo, da je moje mišljenje in javnost toliko ljudi podprlo in se z njim identificira. Bila so dejstva, ko sem bil letos spomladi podtalno miniran povsod, ampak stvari so se razčistile. Na nekaj občnih zborih, ki jih je imela kmečka zveza, sem dojel, da me moji volivci kar naprej absolutno podpirajo. Zaradi tega bom jaz tule zdaj malo ostro nastopil. Nisem bilv poslanskem klubu kmečke zveze, ker se mi je zdelo nepotrebno, ker sem delal doma, ampak pregledal pa sem vseeno ta proračun. Denar je še stalno namenjen za strukture, bi lahko rekel v bistvu komunistične, tiste, kere so nas pripeljela tam, kjer smo. Če tole pogledamo, namenjenih je 120 tisoč za družbenega branilca samoupravljanja ali kaj je to za en hudič. Jaz mislim, da ta denar lahko absolutno takoj skinemo. In če ga ruknemo kam drugam, ga lahko damo v Podsredo za ureditev pošte, ker samoupravljanja ne potrebuje več nihče nikoli. Nadalje. Gledal sem in gledam socialistično stranko, ki je lani dobila 580 tisoč dinarjev. Glede na veliki volilni rezultat jaz mislim, da je to super preveč in to bom zagovarjal po celi občini... Ker vidim take, za katere je samo nekaj dinarjev, bi opozoril s tega zbora, naj se novinarji sklicujejo tudi na etiko in stroko in ne samo na avtonomnost. Dvakrat so se sklicevali na avtonomnost, na etiko in stroko pa so dostikrat pozabljali...« »Marko oprosti, smo v diskusiji, dajmo se držati dnevnega reda,« Prekine našega govorca župan, inženir Franc Potočnik. »Saj še držim. Poglejmo 580 tisoč dinarjev, da nadaljujem svojo temo. 580 tisoč dinarjev za socialistično stranko za lansko leto. Jaz ne vem, kako in odkod. Ni mi jasno, zaradi tega mislim, ker je preveč porabila, bi predlagal, da tisto preveč ~ vrne. Ne pa da da proračun, za dejavnost, to je moje osebno mnenje, tako so verjetno tudi moji volilci prepričani. Zaradi tega bi predlagal kar takoj eno tretjino zmanjšanje proračuna za dejansko skrb in tisti denar, ki ga ne more za drugega dati, konkretno predlagam, da bi se dal za tista doplačila veterinarjem pri nočni službi. Mislim, da bi bil nekako večji hasek. Recimo takrat, ko je volilni boj, ko stranke več denarja rabijo, momentalno mislim, da ni potrebno. Nadalje. Ko gledam dejavnost društev. Zveza združenj borcev narodno osvobodilne vojne, 180 tisoč naj bi dobili po tem osnutku za svojo dejavnost. Zakaj pa potem ne bi dobili, ne vem, IRfitOiKO TKM ali čebelarji ali kaj jaz vem, ne vem kake zasluge imajo ti borci. Zato, da bi mogli dobiti tehle 180 tisoč dinarjev. Zato, da bi se nažrli in razbijali plotove tam doli v Šempetru?! Mislim, da za to več ni potrebno, da družba daje denar in jaz sem absolutno odločno proti. Mislim, da se ta denar marsikje dosti bolj koristno uporablja. No, če gremo naprej na dejavnosti, ki me tudi motijo, na sredstva za družbene dejavnosti. Šolstvo, indeks povprečja 166 odstotkov. Pravilno, jaz se strinjam, izobraževanje je potrebno. Po drugi strani pa sem izvedel, če se ne motim in mislim, da se ne motim, da učitelj v naši občini ima 15 odstotkov višjo plačo kot recimo v Ljubljani. Mene zanima, če naši učitelji to zaslužijo! Četrtina teh jih le dela. Jaz tisto svoje vino, ki ga prodajam v Ljubljani ali v naši občini po isti ceni, s tem da me stroški prevoza koštajo toliko in toliko, da ga v Ljubljano, peljem, mislim, da se toliko zbalanciramo na nižje. Socialne strukture - povečanje. Velik denar. Meni vsi očitajo, da sem nesocialni človek. Ampak vem, če se hoče gospodarstvo dvigniti, v katerikoli deželi, je treba socialo priškrniti. To je dejstvo. Jaz bi tisto na mah odtrgal. Jaz pa moja in moji otroci moramo delati za tiste, ki se jim ne ljubi. Jaz mislim, da je to treba absolutno razpoloviti, če ne še več. In bom to absolutno zagovarjal. No, da pa ne bom vse zbijal, nekaj me pa strašno moti... Gnil je tisti, ki to zahteva in vsa družba, ki take predloge daje za priznavalnine borcem. Ja komu hudiča in za kakšen hasek? Kaj so nam ti borci naredili? Koliko vem, jih je v dolini 1200, dvesto pa je takih, ki so res bili v hosti. Vsi drugi pa tako. Moj konkretni predlog je, da se ta priznavalnina kompletno - ukine, ker od tega nimamo nobene koristi in da se recimo iz tega zgradi tista čistilna naprava v Rogaški. Mislim, da od tiste bomo imeli neke koristi. Kohkor vem, po mojem mnenju so nam borci priborili komunizem. Poskušal sem na računalnik izračunati, koliko je Ribentrop prej kapitulacijo podpisal zaradi naših borcev. Ni se dalo izračunati... No, nadalje, spet me moti tistih 60 tisoč dinarjev Zavodu za spomeniško varstvo in 100 tisoč za Spominski park. Resno me moti. Pa veste, zakaj? Ker mislim, da bi se ta sredstva lahko drugje bolj racionalno uporabila. Konkretni predlog: dajmo jih šempeterskemu gospodu župniku, on se je že izkazal za obnovo kulturno zgodovinskih spomenikov in to pod dosti nižjo ceno, kot so jo pripravljeni realizirati, zato ker tudi sam poleg dela, ne pa samo piše v pisarnah. Poslušajte, mogoče vam je odveč, kar jaz govorim, mogoče se enim zdi, da sem nekorekten. Ampak, jaz ne mislim biti več korekten niti s takšnimi, ker vidim, da se s tem nikamor ne pride. Tu, doli v Zalivu, s konkretnostjo pa taktičnostjo niso proti komunizmu naredili ničesar. Zato bo treba začeti drugače delati! In če se ne bo dalo z besedo, z argumenti priti do demokracije, bo pa počasi treba drugo taktiko ubirati...« »Gospod Stadler, dobil si resni javni opomin, ‘drži se teme!1« »Gospod predsednik, jaz sem bil izvoljen od 56 odstotkov ljudi in jaz svoje kar govorim komentiram. Mislim, da imam pravico komentirati, ker priznam, da sem v imenu svojih volilcev razkurjen zaradi takega proračuna...« »Za kršitev reda se smejo izrekati tile ukrepi po 44. členu poslovnika: opomin, odvzem besede in tretjič, odstranitev s seje. Prosim, da se držiš dnevnega reda...« »Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz imam delo. Hvala, lepo pozdravljeni...«, in gospod poslanec Marko Stadler je zapustil sejo... P. S.: Uredništvo si ni vzelo pravice popravkov, pričujočo razpravo objavljamo v najbolj smiselni in razumljivi obliki. HUMORESKA To je bio in pika Ko se je na naši tržnici pred nedavnim pojavil prvi kmet s tako imenovanimi bio pridelki, je vzbudil veliko zanimanja. Ljudje so hodili okrog njega, si ogledovali njega in pridelke, pa pridelke in njega, tako da niti ni bilo jasno, kdo ali kaj je bolj zanimivo. »A to je bio?« je vprašala ženska. »Bio.« »Kaj pa pomeni bio?« »To je bio in pika,« je rekel kmet. »Če ne verjamete, lahko poskusite, pa boste videli, da je res bio.« »Kako pa naj človek verjame, da so tile pridelki , res bio?« mu je zabrusil dvomljivec. »Če vas pogledam, že ne bi rekel, da se prehranjujete res z bio pridelki.« »Povem vam, da je vse tole popolnoma bio, da ni gnojeno z umetnim gnojem,« je odločno rekel kmet. »In zato je tole za dvajset ostotkov dražje?« »Seveda, saj zraste veliko manj.« »Zato daje tale zelenjava vtis, da je bolehna. Solata, na primer, ima zakrnele, močno nazobčane liste, korenje je grčasto in temne barve, krompir droben in poln izrastkov,« je rekel moški, ko si je ogledoval razstavljeno zelenjavo. »Pa si vi pridelajte boljše brez umetnih gnojil,« je odločno odvrnil kmet. »In kako lahko dokažete, da v solati ni svinca in v krompirju ne kadmija, a?« je spet vprašal vsiljivec. »Kaj?« je poskočil kmet. »Preglejte vsak list solate in če najdete v njem najmanjše zrno svinca, jo pri priči pojem. Razrežite vsak krompir in če je v njem le sled tistega, kar pravite, vam dam vsega in ga odnesite. Vse tole je zraslo brez umetnega gnojila, brez pesticidov, zato vam povem, da je bio.« »Kaj bi mi lahko prinesli tudi bio skuto ali bio med?« je potiho vprašala gospa. »Ja, in bio jajca, bio ocvirke, a?« »Vi se pa res spoznate na bio pridelke!« je vzkliknil kmet. »Kaj me imate za norca?« »No, čisto zares sem vprašala,« je rekla gospa. »Ne rečem, da se spoznam.« »Potem pa veste, da ni bio ocvirkov ali bio skute. Ne vem, kaj bi radi.« »Bio pridelke.« »Pravim vam, da je tole vse bio, če verjamete ali ne.« Seveda mu veliko ljudi ni verjelo. In prav so imeli. Kmalu ga namreč ni bilo več na spregled, kajti slišal je, da je njegova zemlja zastrupljena s težkimi kovinami. Napravite mi to deželo spet slovensko! Kdo je to rekel, pa sporočite na telefon 011-988. NI RES... - da bi. bil Jože Zorko, fotograf in maratonec med najvztrajnejšimi v tej športni panogi. Po desni ga je prehitel v novi športni zvrsti, tekanju od sedeža do govorniškega odra v celjski skupščini gospod Silvan Božič. Doslej je izvršnemu svetu namenil 21 vprašanj in pobud. - da ni Nova doba kvarno vplivala na počutje, mir, duh in voljo gospoda Hermana Rigelnika. Nasprotno, sodeč po vnemi in delu omenjenega in zaradi Nove dobe prizadetega gospoda je soditi, da mu gre na bolje. Prvega podaljška njegovega odstopa je zdaj že ... - da se novinarji ne ravnajo s časom. Nekdanja kolegica in zdaj profesorica dr. Manca Košir je svoje druženje na strmi poti vzpona zdaj za razne Frančke, Andreje, Cirile zamenjala s frančiškani. Kot sama pravi, si nikjer drugje ne napolni svojih akumulatorjev tako dobro, kot v tišini cerkvene ladje v Šiški. — da Celjani radi izobešajo zastave. Po policijskem poročilu je samo eden lani izobesil — tujo zastavo. Radi pa so na shodih. Nepripravljenih. Lani so jih povečali za 100 odstotkov. Armija ni všteta. - da bratstva in enotnosti dokončno ni več. Medtem ko ga je zmanjkalo že v Srbiji, ga še vedno imajo dečki in deklice v Šmartnem pri Grobelnem. JUGOSLOVANSKI AVTOMOBILI TARČA ČUVAJEV IN POLICIJE Itali j ani ima j o piko na naše »Motorizirani« Jugoslovani, ki odhajajo v Trst, se morajo paziti ne le pred vlomilci, temveč tudi pred čuvaji in policijo. Kazni tudi do 4.000, za uro parkiranja pa 200 dinarjev. Tudi Tržačani so proti takemu odnosu do Jugoslovanov. Koprčan je plačal za 45 minut 11.000 LIT parkirnine. Dogaja se. posebno zadnje čase. da se mestna policija iz Trsta spravlja nad avtomobile z jugoslovanskimi registrskimi tablicami, ki so poleg tega že od nekdaj tarča vlomilcev, ki iz njih odnašajo vse. kar jim pride pod roko. Tržaška policija vsekakor ne vlamlja v avtomobile, jih pa kar odnese - bi lahko rekli. Vsaj tiste, ki so parkirani na napačnih ali prepovedanih mestih. V hitenju do najbližje trgovine jugoslovanski kupci puščajo svoje avtomobile tudi na nedovoljenih in neoznačenih krajih. Večinoma pa jih ob povratku vozila ne čakajo več. Sledi seveda lov za lastnim avtomobilom, ki ga na koncu koncev vendarle najdejo. Sledi pa tudi kazen, ki znaša tudi do 200.000 LIT(okoli4.000 dinarjev). To povzroči večini velik problem, saj denar, ki ga prinesejo s seboj, v vabljivih tržaških trgovinah kar kopni. Kako plačati visok račun za odvzeti avtomobil? Vsak se poskuša znajti po svoje, za večino pa ostane edino upanje jugoslovanski konzulat v Trstu. Našega konzulata ni težko najti. Iz katerekoli postaje v Trstu vas za 800 LIT (vozno karto lahko kupite v trafikah) avtobus številka 26 popelje do »rešilne bilke«. Tudi vsak voznik avtobusa vam bo vedel povedati kam in kod do konzulata. PARKIRANJE 14.500 LIT!? Da bi bilo zlo še večje, so avtomobili z jugoslovanskimi registracijami postali zanimivejši tudi za čuvaje parkirišč, ki do Jugoslovanov ne kažejo nikakršnega usmiljenja. O tem smo se lahko tudi sami prepričali. Parkirišče na tržaški obali, na katerem navadno Jugoslovani puščajo svoje jeklene konjičke, je iz dneva v dan v večji meri označeno z modrimi črtami kar pomeni, da morate parkiranje plačati. Tako se na tem parkirnem prostoru vse težje najde kotiček za vaš avtomobil ne glede na to ali ste zanj pripravljeni plačati ali ne. Na vso srečo smo tokrat našli prosto mesto. Nismo še niti uspeli ugasniti motorja, ko nam je čuvaj pomolil potrdilo o plačilu parkirnine. Pretvarjali smo se. VIGILI / RIMOZIONI «Prese di mira le auto jugoslave» «Perche invece non facdamo come nella civile Austria?)) In data 5 dicembre, per I'ennesima volta, ho assi-stito alia consueta scenetta del carro attrezzi che por-tava via la »consueta* vet-tura con targa jugoslava. Cid sisvolgeya in una zona riservata al posteggio del resident! (II sottoscritto š residente). Fino a quando, spinto, forse dalla curiosity, o forse da una ricerca di giustizia, ho chiesto al vigi-le che sceglieva le macchi-ne da portare via, con che criterio sceglieva di portare via determinate autovet-ture.i in questo caso pro-prio I'autovettura jugoslava, e perch 6 non porta va via invece le rimanenti, an-ch'essi in sosta vietata, con targa triestina o italia-na. Venivo cost in malo modo zittito (il vigile era un ra-gazzo in borghese con la banda bianca a! braccio), e mi veniva risposto che se I'autovettura non era mia, la cosa non mi doveva ri-guardare. Ora mi rendo conto che forse la persona a cui ho posto la domanda, a parte Unciviltš, non era I'interlocutore piu adatto, allora vorrei approfittare di questa rubrica, per girare al capo dei vigili urbani, e all'assessore Cecchini questi quesiti. Sapete cosa vuol dire per un cittadino jugoslavo, di cui la paga media d di 250- 300.000 lire, finite le spese e con i pochi soldi rimasti, pagare o non poter neppu-re pagare una multa di 200.000 lire? Vi d forse capitato qualche volta di andare in Austria e di parcheggiare in modo ir-regolare e di trovare sotto il tergicristallo un cortese invito in tre lingue che vi in-vita va a non parcheggiare piu nella zona di infrazio-ne? Ovviamente se ci fosse un po' piu di umanitš e soprat-tutto civiltd in noj, e se pen-sassimo quali sono le con-seguenze dicertiprovvedi-menti, andremmo piu cau-ti, o forse non faremmo fin-ta di non vedere tutte quelle autovetture in sosta vietata su vie maggiormente translate, come corso Italia, che intralciano la circo-lazione, e dei quale la maggior parte ha la targa triestina. Cosi viene^pon-taneo domandarsi se pltre alia umanitš, abbjjunn pef-?*' /a rftrinna,iti ignorando quali siano le priority, e quale dovrebbe essere il future della nostra cittš nel contesto del commercio con I'estero e del nuovo »Off Shore*, e come da bravi triestini fi-niamo con il tagliarci le gambe da soli. Thomas Lamp6 Pismo Tržačana italijanskemu tisku COOP. POSTEGGIATORI AUTO “SAN CRIST0F0R0” s.a r.l. TRIESTE • VIA STUPARICH, 9 C.F7P.L 00628220329 rec posl: VIA ROSSINI 16 DATA N? 88758 TARGA ORA ARRIVO ORA PARTENZA PER LA PRIMA ORA L. »-OOU PER LA SECONDA ORA L- 1.500 DALLA TERZA ORA E SUCC. L. 2.000 LE ULT1ME TRE ORE PAGAMENTO ANT1CIPAT0 Ci Coooortfiva non »I assume .teiM rwpon»ab«ttt p« eventuaH •rintamotSil* ven ura • de«« »pert*. • Umporto dovuto «« non regolalo •ntro to Or« ia00 di domani tar* rinviato »* ooetro u«»c«o tegate Ne glede na to, koliko časa parkirate, čuvaj najraje zaokroži številko 14.500. TARlfTA i 1.000 2 2 500 1 4.500 4 6.500 5 8 500 6 10.500 7 12.500 8 14.500 9 16 500 10 18.500 11 20,500 12 22 500 da smo tu prvič, da ne razumemo jezika, naposled pa se vendarle sporazumeli, da bo potrebno plačati. Ko pa nam je čuvaj pokazal ceno 14.500 LIT, nam je zastal dih. Sploh ga ni zanimalo kolikor ur bo naš avto na parkirišču. Seveda pomeni čuvaju večji iztržek tudi večje plačilo, za neobveščenega voznika pa znaten in nepredvidljiv strošek. Ni nam bilo potrebno dolgo čakati, ko smo bili priče še enemu dogodku, v katerem je krajši konec zopet potegnil naš državljan. Nedaleč od nas je pajek v spremstvu mestnega miličnika, ki je za svoj posel odgovoren županu, naložil avtomobil z jugoslovanskimi registrskimi tablicami. V neposredni bližini pa je pajek pustil več avtomobilov z italijansko registracijo. Nalašč smo počakali še precej časa, vendar se pajek ni vrnil po ostale »kršitelje«. Čez približno dve uri je na prizorišče prišel tudi lastnik odvzetega avtomobila. Obračal se je, ni mogel verjeti svojim očem. Pojasnili smo, kaj se je zgodilo. »Pred letom dni sem kupil avtomobil in prvič prišel v Trst. Kdo mi lahko vzame moj avto, to je nemogoče! Denar smo porabili, kaj bomo sedaj,« se brezumno sprašuje voznik in že začenja psovati. Naposled le začuti, da mu je potrebna pomoč, zato nas vpraša, kako bi k ehDme tistih kt so na edh ' J>vajem^ar- Nm nn um povemo,lda stane ura park.nmja na tem parkirišču 1.000 prišel do svojega avtomobila. Pomagali smo mu najti avtomobil in posodili denar, da je lahko plačal kazen. Po slabih treh urah se je utrujen in jezen (enako žena in otroci) naš novi znanec naposled le usedel v svoj golf in nam rekel: »Prijatelji. ne omenjajte mojega imena, če pa me še kdaj vidite v Trstu, me lahko mirne volje celo fotografirate.« Čez nekaj dni smo prejeli denar, ki smo mu ga posodili in z njim sporočilo. v katerem se nam je zahvalil za pomoč. Parkirišče v Trstu (ob pomolu) PO POMOČ NA KONZULAT Jugoslovanski konzulat v Trstu je ustanova, na katero se med drugim obračajo naši državljani, ko se znajdejo v podobnih okoliščinah. Zato smo sklenili, da gremo povprašati odgovorne, kaj se dogaja. Sprejel nas je naš konzul Marko Ilič. Ko smo mu pojasnili razloge našega obiska, ni bil niti malo presenečen. »Verjemite mi, ravnokar sem razmišljal o naših državljanih, katerih avtomobili so kar naprej tarča v Trstu. S tem v zvezi iščemo tudi načine, kako bi jih obvestili o neusmiljenosti tukajšnje mestne policije. Zaradi takšnega ravnanja policije se jezijo tudi Tržačani, katerih protestna pisma redno objavljajo tukajšnji časopisi. Še bolj pa negodujejo trgovci, saj jim na takšen način podijo kupce iz Jugoslavije, od katerih tukajšnji trgovci pravzaprav živijo. Naši državljani prihajajo k nam po pomoč, saj navadno po opravljenih nakupih ostanejo brez denarja v žepu, kazni, kijih doletijo, pa so sorazmerno visoke. Lahko jim le svetujem, da vsak dobro pogleda, kje pušča svoje vozilo, za vsak primer pa naj si prihrani tudi kaj denarja zaradi nepredvidljivih stroškov, kijih lahko doletijo kjerkoli,« nam je povedal Marko Ilič. Zastavlja se nam vprašanje, ali želi s takšnim ravnanjem policija, ki prav gotovo izvaja le ukaze nekoga, odgnati še tisto malo Jugoslovanov, ki zaradi visokih cen in slabega tečaja dinarja že tako v vse manjšem številu prihajajo v Trst. INTERNA BANKA PRERAŠČA V HRANILNICO IN POSOJILNICO Merx daje 40% obresti Pri Merxu so - kot kaže — zelo resno začeli spodbujati dinarsko varčevanje. Skoraj bi lahko rekli, da so se pojavili kot »ščuka med krapi«. Zlasti kar zadeva obrestovanje hranilnih vlog. Brez mnogo lepih besed so že pred dvema mesecema za hranilne vloge na vpogled, torej tiste, ki jih je mogoče dvigniti vsak dan, določili kar 40-odstotno letno obrestno mero. »Sedaj imamo že okrog pet tisoč varčevalcev, njihovo število pa seveda postopoma narašča,« je povedal Anton Gu-zej, direktor Merxove Finančne organizacije, kot se ta čas v skladu z zakonom o podjetjih imenuje bivša Merxova Interna banka. Kaj pa vezane vloge? »Za vezane vloge je obrestna mera še višja. Tako za nad en mesec 42, za nad tri mesece 44, za nad pol leta 46 in za nad 12 mesecev 48 odstotkov.« Zanimivo je še dodati, da po 46-odstotni obrestni meri obrestujejo vpogledno hranilno vlogo, če ta več kot šest mesecev presega znesek 21.000 din. In kje so Merxove bančne enote? Poleg hranilniške službe pri Merxovih članicah od »Jelše« v Šmarju do Raven na Koroškem imajo takoimenovane agencije (poslovalnice banke) v Celju na vogalu Muzejskega trga in Ulice Ivanke Uranjek, v Slov. Konjicah na Titovem trgu in v Mozirju Na Trgu 14. V prihodnje bodo najbrž morali odpreti še več novih poslovalnic. Finančne organizacije do Hranilnice in posojilnice Merx Nove razmere in prehod na tržno gospodarstvo so odločilno vplivale tudi v preoblikovanje velikega sozda Merx in z njim vred njegove Interne banke. V skladu z zakonom o podjetjih se SOZD Merx spreminja v holdinško družbo članic, bivša Interna banka pa najprej v Finančno organizacijo s samostojnim pravnim statusom, v kratkem pa se bo razvila v FIranilnico in posojilnico Merx. To v bistvu pomeni samostojno banko, odprto za širši krog komitentov. To naj bi se zgodilo do 1. julija. Znano je, da je hranilništvo samo del Vašega poslovanja in da so zlasti pomembne finančne storitve za vaše članice, torej delovne organizacije bivšega sozda Merx. Kaj je od Mer-xa ostalo pri vas? Ali je morda tudi kaj novih članic bodoče Hranilnice in posojilnice Merx? »Sedaj imamo 35 članic, izločili sta se samo dve — to sta Resevna iz Šentjurja in Klasje (prej Mlinsko predelovalno podjetje) iz Celja. Napovedan pa je pristop več novih članic, tako da jih bo še letos skupno okrog 40. Hranilnica in posojilnica bo delniška družba (izdajala bo delnice po sto DEM v dinarski vrednosti) in bo sprejemala tudi solidne zasebne podjetnike.« Merxova interna banka in njena naslednica, sedaj imeno- Anton Guzej: Pri nas dajemo 40-odstotne obresti. vana Finančna organizacija, je v minulem obdobju odigrala zelo pomembno vlogo pri usklajevanju in reševanju finančnih poslov in problemov znotraj sistema- sozda. Na zunaj najbolj otipljiv rezultat tega poslovanja je nedvomno v tem, da delavci članic sozda Merxa niso ostali brez plač, čeravno znotraj sistema pri posameznih članicah ni šlo vedno gladko tudi zaradi znanih objektivnih okoliščin (neplačevanja kupljenega blaga). Je Merxova banka konkurenca Ljubljanski banki? »Mi se z Ljubljansko banko. Splošno banko Celje in njeno »materjo« v Ljubljani dopolnjujemo. Del finančnih problemov članic rešujemo sami, drugo pa skupaj z Ljubljansko banko. Pri nas mislimo, da v Sloveniji potrebujemo še več takih bank; tržno gospodarstvo ne more uspevati brez razvitega bančnega sistema. Mi smo in tudi ostanemo delničarji Ljubljanske banke. Pomembno je, da Merxova Finančna organizacija, torej Hranilnica in posojilnica, ne bo podrejena Holdingu Merx. V 15 članskem izvršilnem odboru naše banke bodo le predstavniki članic, holding pa ne bo mogel biti naš delničar.« Po domače bi temu rekli, da ne bo »višje komande«, ki bi lahko odločilno vplivala na usmerjanje kreditnih sredstev. To pa ne pomeni, da ne bi obravnavali utemeljenih predlogov. Agencija za poravnavanje dolgov Merxova Finančna organizacija se je menda prva v Sloveni ji odločila za posebne vrste storitev - za prevzem izterjave dolgov od poslovnih partnerjev v Jugoslaviji. Kaže, da je ta služba - pravijo ji Agencija za klirinške posle — pod vod- stvom Cvete Kovačič dobrodošla za številna podjetja. Zaradi doseženih uspehov pri poravnavi terjatev z večstranskimi kompenzacijami in drugimi oblikami poravnavanja dolgov, število naročil narašča. Naročniki radi plačajo ustrezno provizijo, samo da pridejo do svojega denarja. V pogojih sedanje splošne finančne nediscipline je to tudi eden koristnih načinov urejanja razmer na našem tržišču. PRVI RAZSTAVNI PROSTOR V JUGOSLOVANSKIH LUKAH »Daj pivo z rogovi!« Pred kratkim je na območju koprske luke, v prostorih operativnega centra sektorja Kontejnerski terminal prostor odprlo mešano podjetje OLMAR, katerega delničarje Adri-acommerce. Gre za prvi razstavni prostor, kije odprt v kateri jugoslovanskih luk in predstavlja korak naprej k pestrejši ponudbi blaga ladjam. Obiskali smo razstavni prostor in direktorja podjetja Olmar Saša Margona, ki je med drugim tudi pet let plul in obiskal več svetovnih luk. Dejavnost oskrbovanja ladij zelo dobro pozna, saj je s tem poslom tako ali drugače povezan že dvajset let. »Za mešano podjetje smo se odločili zaradi skupnih interesov zasebnih vlagateljev na eni in Adriacommerca na drugi strani. Direktor Adriacommerca Dimitrij Živec je z zadovoljstvom sprejel sodelovanje, ki predstavlja tudi donosno dejavnost. Tudi predlog, da v prostorih kontejnerskega terminala odpremo razstavni prostor, je plod skupne odločitve«, nam je povedal Sašo Margon. Ali ste v Luki naleteli na ovire, ko ste pripravljali razstavni prostor? »Nasprotno, želel bi se zahvaliti Luki Koper za vse razumevanje, ki so ga pokazali in za pomoč pri odpiranju novega podjetja za oskrbovanje ladij na območju proste carinske cone. V Luki sem dobil tudi pisarno in sedaj še razstavni prostor, za katerega plačujem najemnino. Naše delo oskrbovalca ladij je kot delo drugih firm te dejavnosti, kot so Emona Obala, Histria Umag in Brodokomerc, oskrbovanje ladij, ki prihajajo v Luko Koper s tehničnim blagom, rezervnimi deli, hrano... Tako ponudimo in prodamo ladji vse, kar potrebuje. Razstavni prostor v Luki pomeni prispevek k ugledu našega edinega okna v svet.« Kaj ponujate kupcem v vašem razstavnem prostoru? »Naš razstavni prostorje namenjen predvsem temu, da bi naši potencialni kupci videli blago, ki ga potrebujejo. Zato imamo tu blago široke porabe, imamo tudi spominke iz kristala. Velika je razlika, ko kapitan ladje ali drug kupec vidi in celo poizkusi neko vrsto pijače, preden jo kupi, kot pa če mu na ladji samo poveš, kaj prodajaš. Na razstavnem prostoru je kupec neposredno soočen z blagom, ki ga želi kupiti. Imamo predvsem naše domače blago, uvoženega malo, čeprav po njem mornarji sprašujejo.« Ali se tudi mornarji zanimajo za naše izdelke? »V glavnem potrebujejo hrano, pijačo in morda kakšen tehnični del za ladjo, ki ga že vnaprej naročijo. Nekateri želijo kupiti tudi kakšen spominek. V zadnjem času prihajajo v Luko Japonci in tu ostanejo le po nekaj ur. Po končanem delu, pa čeprav je do odhoda le še kakšna ura, hitijo v mesto po kakšen spominek. Sedaj ga bodo lahko kupili v Luki na našem razstavnem prostoru. Nekateri mornarji iščejo superge Adidas, trenerke in še nekatere druge zanimive izdelke, vendar tega na žalost še nimamo na našem razstavnem prostoru.« Ali boste na vaš razstavni prostor poleg cigaret, pijače med drugim postavili še kakšno, za mornarje zanimivo blago? »Sem samo posrednik za prodajo različnega blaga. Zato ne vidim razloga, da ne bi imel, seveda pod določenimi pogoji, tudi kakšen Tomosov motor, igrače Mehana ... Če je kupcu blago všeč, ga kupi, seveda, če mu ga jaz posredujem. Pokažeš mu, kaj imaš, kupec pa kupi, kar želi. Tu ni nobene filozofije. Zato menim, da bi lahko podjetje, ki izdeluje zanimivo blago, moralo biti samo močno zainteresirano za prodajo svojih izdelkov v okviru razstavnega prostora podjetja Olmar.« Razstavni prostor ste pravzaprav odprli šele pred kratkim, zanimanje zanj pa je že veliko? »Imam že izdelke iz kristala iz Rogaške Slatine in to zahvaljujoč trgovskemu potniku, ki je včasih tudi plul, zato pa ima najbrž posluh za takšen način prodaje. Tudi drugi že kažejo zanimanje, možnosti je veliko, saj moramo ladjam ponuditi različno blago za široko porabo.« Kakšno pijačo mornarji največ kupujejo pri vas? »Mornarji najraje kupujejo pivo Zlatorog, posebno tisti, ki plujejo v Ameriko. Tam je pivo sicer poceni, a ni dobro, zato je pivo najbolj iskano blago teh posadk. Takole vprašajo: »Dajte mi pivo z rogovi«. I F=LVa olz d. o. < Drešinja vas 46 a Prodaja vozil iz programa SEAT (osebni in dostavni). Prodajamo po sistemu staro za NOVO! Rabljeni avtomobili na zalogi: Vugo 55 Poly, letnik 90 junij 11.750 km Wartburg 353 W Tourist caravan letnik 86 Fiat Mirafiori 131, letnik 76 Fiat Groma, letnik 88/63.00 km inf. na tel.: (063) 776-616, 776-501 Se priporočamo! Obrtni Inženiring Efenkova 61/IV 63320 Velenje Tel.: (063) 851-486 Telefax: (063) 851-486 v GRADITE? OBNAVLJATE? S ZA VAS, HITRO IN POCENI, ZA DENAR ALI NA S KREDIT IZVAJAMO VSA ZAKLJUČNA DELA- O RIIKOPI FRKARQIza DADirCTADi ia ■ nuua i Mijaivt: ilaixe! ■ 5 POIŠČITE NAS IN POMAGALI VAM BOMO! ■ žcooococooccoocoooococoocoooococosooc =ococoooccGOccoc5oec«oe«. Nagradna igra »HOKEJ ’91 1 i Tekma Tip I , 28. 3. Jugoslavija - Norveška 1 0 2 j 1 29. 3. Jugoslavija - Francija 1 0 2 | 31. 3. Jugoslavija - Avstrija 1 0 2 | 1 1. 4. Jugoslavija — Italija 1 0 2 1 | . 3. 4. Jugoslavija - Poljska 1 0 2 -f I 5. 4. Jugoslavija — Japonska 1 0 2 1 I 1 7. 4. Jugoslavija - Nizozemska 1 0 2 | -J Na kupone pri vsaki tekmi obkrožite izbrani tip (1 - za zmago Jugoslavije, 0 - za neodločen rezultat, 2 - za zmago nasprotnika. Kupone nalepite na dopisnico, napišite svoj naslov in pošljite na naslov: Teletekst TV Slovenije, Moša Pijadejeva 10, 61.000 Ljubljana. V nagradni igri bodo sodelovali vsi kuponi, ki bodo prispeli do 28. 3. 1991 do 12. ure. Nagrade: Med tistimi, ki bodo pravilno napovedali vse tipe, bodo v uredništvu teleteksta TVS izžrebali glavne nagrade: - motorno kolo JAW A 350 - prispevek AVTOIMPEX Ljubljana - sedežno garnituro (trosed in dva fotelja) — pohištveni salon MAROS Ljubljana - električni pisalni stroj - trgovsko podjetje KOTAR Ljubljana - četrto nagrado prispeva Esporia - peto nagrado daje Gama center Brežice - Ljubljana Med tiste, ki bodo zaradi napačne napovedi izpadli iz igre, bo žreb po vsaki tekmi razdelil več tolažilnih nagrad, ki jih prispevajo Mladinska knjiga (knjižna darila), Modna konfekcija Prebold (ženska krila), Kolinska (majice) in drugi. Vse informacije o igri so objavljene na teletekstu TVS na strani 299. MURPHYJEV ZAKON AVTOMOBILIZMA ČE STVARI PREPUSTIMO N)IM SAMIM, SO NAGNJENE K TEMU, DA SE *amo OD SLABEGA NA SLABŠE. zavarovalnica triglav Ker žmienie potrebuje varnost Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje NOVA PC D0QA išče AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju , ^*t**t*******t*******t**********-**********,**tr*f*,'f*, ELEKTRO TURNŠEK Miklošičeva 2, Celje ! tel.: (063) 29-345 ! fax.: (063) 38-930 ; Prodaja: — elektroinstalacijskega materiala — italijanski plinski kotli SA VIA — akustika — drobni gospodinjski aparati — rezervni deli — komisijska prodaja NIZKE CENE! Se priporočamo! »*+»++**••**•****•**•***************************' Promocija Bianchia v Krškem Na prvi jugoslovanski promociji znanega svetovnega izdelovalca športnih koles Bianchi in domačega partnerja Delta team iz (\fo\rc ^ ■ G*—*— Krškega v prostorih Delavskega kulturnega doma »Edvard Kardelj« v Krškem so se zbrali številni kolesarji, predstavniki klubov in privrženci tega športa, ki so jih predstavniki italijanske firme seznanili s poslovno orijentacijo in plasmajem svojih izdlekov na jugoslovanski trg. Atrakcija tega zanimivega skupa je bil bivši svetovni prvak iz leta 1973, zmagovalec številnih svetovno znanih dirk, tudi Tour de France in Giro dTtalia, Felice Gimondi. Po predstavitvi svojih programov so predstavniki firme Bianchi 24 kolesarjem iz 6 klubov podelili nova športna kolesa. Od 'slovenskih kolesarjev so kolesa Bianchi dobili: Bonča, Smerc, Rovščak, Baloh (Merx), Papež, Fink, Eržen, Ravbar, Krnc (Krka), Polanc, Bertoncelj, Pagon, Poljanec (Sava), Zupanc, Certič, Malik, Dremelj (Videm), ter Igor Kogoj, znani slovenski triatlonec. ife' V 1 “ .. , >7 : c,,.. &'■■■■€ »-v:-' L , PROFESIONALNI BOKS Prvi dvoboj v Celju_____________________________ V petek, 29. marca, bo ob 19. uri v hali Golovec v Celju v organizaciji celjskega obrtnika Alojza Kuljada prvič v zgodovini slovenskega boksa profesionalno srečanje med znanim jugoslovanskim (bivšim) amaterskim prvakom in interkontmentalmm prvakom v verziji IBF Miodragom Perunovičem in Maljicem Amando Bagoyogdo, afriškim prvakom, ki je v osmih profesionalnih srečanjih zmagal šestkrat, dvakrat pa zgubil. V uvodnih bojih se bosta srečala še dva jugoslovanska profesionalca, Krstič proti Francozu Duverger Remiu in Konovalov proti Portugalcu Dedlivieru Bernardinu. Glavni meč med Perunovičem in Bagoyogdo naj bi trajal osem rund, ostali šest. Po nanski osvojitvi titule interkontinentalnega prvaka v verziji IBF bo Mtodrag Perunovic 15 maja v Baslu ta naslov branil proti sedaj še neznanemu nasprotniku, srečanje v Celju pa bo zadnja preizkušnja za Peru-noviča pred tem srečanjem. Razen profi boksa bodo obiskovalce v triurnem programu zabavala znana imena estrade. Šifrer, Tajci, Bora Čorba m »narodnjaci«. Miodrag Perunovič MED REGLJAVRAMI EMA Poln voz zlatih krogel Najboljši ženski športni kolektiv v Celju in najboljši kegljaški klub v republiki, državi in v Evropi, bo razen s sedmim naslovom državnih prvakinj, v anale jugoslovanskega kegljanja prišel tudi kot prva ekipa, ki je do naslova državnih prvakinj v 22 kolih prišla brez poraza. Izjemen podvig so dosegle kegljavke Marika Kardinar, Sonja Mikac, Tanja Gobec, Biserka Petak, Ljuba Tkalčič, Mira Grobelnik, Jožica Šeško, Metka Lesjak in trener Ladi Gobec. Na najboljši način so nadaljevali nepretrgano verigo uspehov od časa prvih celjskih svetovnih prvakinj Magde Urh in Janje Marinc ter Eve Ludvig. Sedanja ekipa Ema je sposobna še najmanj 5 let brez prave konkurence vladati na domači in mednarodni sceni, seveda pod pogojem, da ostanejo skupaj! Izjave: Avgust Likovnik, predsednik KZJ in predsednik Svetovne kegljaške federacije za asfaltno sekcijo: — Če je kdo za vzor v jugo- Osebne izkaznice: Marika Kardinar, administratorka v Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti, 57 reprezentančnih nastopov (po čemer je jugoslovanska rekorderka), trikratna svetovna ekipna prvakinja, posamična svetovna prvakinja in rekorderka s 480 podrtimi keglji. Sonja Mikac, zdravnica v Istrskih toplicah, 22 rep. nastopov, ekipna svetovna prvakinja in prva zmagovalka svetovnega neolimpijskega prvenstva. Tanja Gobec, učiteljica, kadrovski tehnik v Ingradu, 19 rep. nastopov, ekipna svetovna prvakinja. Ljuba Tkalčič, planer poslovanja. Tekstilna tovarna svile Maribor, 25 rep, nastopov, mladinska evropska ekipna prvakinja. Metka Lesjak, ekonomski tehnik v Ingradu, 6 rep. nastopov, svetovna ekipna prvakinja Mira Grobelnik, ekonomski tehnik, Aero-Šempeter, 10 rep. nastopov, tretja s svetovnega ekipnega prvenstva. Biserka Petak, gostinski delavec, Zdravilišče Dobrna, 4 rep. nastopi, svetovna ekipna prvakinja. Marijana Šeško, učiteljica, OS Galicija, 2 rep. nastopa. Jožica Šeško, administrativni tehnik v Cinkarni, 13 rep. nastopov, ekipna svetovna prvakinja. Lado Gobec, trener in predsednik kluba, ing. gradbeništva, zaposlen pri Skupščini občine Celje, sekretariat za družbene dejavnosti, kot strokovni delavec za šport. Tonči Mikac, pomočnik trenerja, mag. strojništva, zaposlen v Luki Rijeka. Tomaž Milač, podpredsednik kluba, dipl. ing. zaposlen v Emu. Franjo Peternel, koordinator med sponzorjem in klubom, zaposlen kot komercialist v Emu. slovanskem športu, so to celjske kegljavke. Tomaž Milač, podpredsednik kluba: - Kot sponzorji smo izredno zadovoljni z uspehom naših kegljavk, ki v zadnjem času dosegajo izjemne uspehe in na ta način uspešno in dostojno re-prezentirajo ime EMO doma in v tujini. Franjo Peterle, član IO kluba. — Fantastičan uspeh naših deklet, ki so brez poraza končale ligo. Tonči Mikac, pomočnik trenerja: — Vedno, ko se osvoji prvo mesto se reče, da je to velik uspeh, ker je tudi v resnici, posebej v primeru Celjank, saj je to njihova peta zapovrstna titula. Lado Gobec, trener in predsednik kluba: — To je uspeh zdravega kolektiva, ki živi in dela kot ena sama družina, ali pa če hočete »vsi za enega — en za vse«. To je ekipa sestavljena iz izkušenih kegljavk, ki so vse po vrsti že osvajale naslove svetovnih prvakinj. Upam, da bo tako tudi na 3. Svetovnem pokalu, ki bo od 3. do 5. oktobra pri nas v Celju. Marika Kardingr: — Naši konstantni uspehi najbolje potrjujejo delo trenerja Lada Gobca in izražajo zdrav duh v ekipi. Sonja Mikac. no sem v C 'j6 izredno lepo v tem okolju. Ce bo vse v redu upam, da bom še naprej branila barve Ema. Tanja Gobec: — Prvo mesto sem pričakovala, da bomo prvenstvo zaključile brez poraza pa ne. - Biserka Petak: — Zadovoljna sem z naslovom, s svojo igro pa ne najbolj. Jožica Šeško: — Vesela sem same titule, ki bo mogoče zadnja v jugoslovanski konkurenci. To je rezultat dobrega dela in homogene ekipe. Mira Grobelnik: — Začetek bolj slab, toda dober konec - vse dobro. Ljuba Tkalčič: - Glede na to, da prvič nastopam v zvezni ligi, sem zadovoljna s svojim nastopom in z mojim prvim naslovom državnih prvakinj. Po besedah trenerja in predsednika kluba Lada Gobca imajo veliko zaslug za sedmo zvezdico kegljavk Ema, razen tekmovalk, trenerjev, sponzorja Ema, uprave kluba, tudi sodniški zbor, hala Golovec, novinarji, občinski odbor za šport pri Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Celje, ZTKO Celje, Pomurska mesna industrija, Martin Skubic in vsi ostali, ki so na razne načine pripomogli k velikemu uspehu. Metka Lesjak: — Uspeh je ogromen. Naslov sem pričakovala, vendar ne brez poraza. Marijeta Šeško: - Mislim, da bomo še naprej dosegale podobne, če že ne večje uspehe. Sonja -Če ^etrto sezono sem v Celju in moram priznati, da mi je IZ SKIC IRKE BORI ZUPANČIČ Estetika tankov Ze nekaj časa grozijo tanki po naši domovini. O njih je moč brati, videti njihove fotografije po tisku in jih gledati po televizijskih ekranih. Naselili so se v notranje in zuna-nje-politične karikature, v kavarniške, cestne, službene in hišne debate, ter seveda, kar je najhuje, v parlamentarne razprave. Se otroci jih rišejo z večjo vnemo, čeprav bi bila potrebna posebna sociološka razprava, da bi raziskali s katerim simbolom jo dandanes bolj opremljajo: z ame-riškko »stripes and stars« ali z jugoslovansko trobojnico? »Čas tankov« bi lahko temu rekli na grobo. (Seveda frčijo nad našimi glavami tudi avioni. Takšni in drugačni. A ti so bolj nevidni in zaenkrat še ni videti njihovih podob v medijih. O njih razmišljajo samo tisti najbolj subtilni. Morda kakšni norčki, ki čujejo glasove in ukaze »višjih sil«.) Torej tanki. Spominjam se, da se v otroštvu nismo nikoli igrali »tankov«. Naša igra so bili izključno »Indijanci in kavbojci.« Potem sem nekoč na nekem polju blizu Slovenskih Konjinc videl neke čudne oblikovane betonske predmete. Oče mi je razložil, da so to »ježi«; ovire za tanke. Dolgo zatem je nekega dne naneslo, da sem začel voziti »katro«. Njena škatlasta notranjost mi je zbudila komično misel, da je to tako, kot da bi šofiral tank. Potem se je na naših cestah začelo pojavljati vse več »škatlastih avtomobilov. Jeepi, Roverji, Nive in ostali te-renci. Nič čudnega ni, da so se podobe tankov znašle tudi na mojh skicah. To sem nekoč omenil Johnnyju, londonskemu galeristu. »A cycle of tanks. That will be great!« je rekel. Lotil sem se slikanja tankov. Delal sem na dveh velikih platnih. Potem sem vse skupaj pustil. Tanki so čudna reč. Slikarstvo tudi. Prazgodovinski ljudje so slikali živali, katere so želeli uloviti. Se pravi imeti. Povrhu tega pa se tankov tudi hitro naveličaš. Je tako kot da bi slikal kulise. Mogoče pa sta bila že tista dva preveč. Pred kratkim sem zoopet govoril z Johnnyjem. Povprašal me je tudi po tankih. »Johnny, there iz nothing great in tanks!« sem mu odgovoril. KAVS V KULTURI Brez jajc smo Za prazna »jajca« slovenske umetnosti dotični krivijo ministra za kulturo G. Capudra. Splošno znana resnica pa je. daje v naši kulturi in šolstvu en sam kavs. Vzrok ni samo pomanjkanje sredstev, zaprtost v ozek kulturni prostor in druge »izmišljotine«... Mislim, da je nekaj zelo narobe predvsem v nas samih: »prazna jajca«, pomanjkanje splošne in srčne kulture in idealizma.. ,! Umetnost umetnosti je notranje doživljanje lepote, ki pa jo lahko vidi le čisto oko in notranje lepo bitje. Naj se sliši še tako posladkano: brez idealizma, predvsem v kulturi in šolstvu, ne gre, Rektor mariborske univerze prof. dr. Alojz Križman je odstopil,.. Omenja že zdavnaj znano tekmovalno politiko med dvema mestoma Mariborom in Ljubljano. Kdo ali kaj je. drugega v razvoju, postali pa bi radi samostojna in predvsem napredna država ?! Kot da nam povsod primanjkuje poklicne etike in idealizma... v umetnosti pa »jajc«. Pro-minentni, ki imajo možnost govoriti o sebi v javnosti, pogosto omenjajo ta »nepogrešljiva jajca«.. . torej vedo, da bi jih morali imeti, kar pa še zdaleč ne pomeni posedo vati samo nekaj povprečnega ali magari nadpovprečnega talenta, tehnike in trde komolce. Pomeni mnogo več: LJUBEZEN IN POŠTENJE. Poštenost do umetnosti in do sebe, saj umetnost je odsev naše duše in predvsem človekovega čustvenega sveta. Kaj nas pretrese bolj, kot košček iskrenosti, v tem, za nas vse, trdem življenju in večni borbi!? Pri nas pa gre to približno takole: iskren in pošten umetnik tako ali tako ne pride nikamor, saj ga pohodijo intrigarji, lovci na kariere in posteljne dogodoviščine... Tu in tam se posreči iz vse te umazanije pokukati kakšnemu primerku prave umetniške občutljivosti, pa se ponavadi žal nima časa razviti v zvezdo, saj prej pade pod težo umazanije - kot meteor. Kariere posameznikov stanejo veliko denarja - predvsem pa sebe. Milijon DEM za ta projekt, pa novo operno hišo. ...da bodo direktorčki lahko neusmiljeno krojili usode morebitnih umetnikov... pa nove galerije, pa še in še in še... Je umetnost za publiko? Naj bi bila. In če je, vem, da jo dosti bolj prevzame košček iskrenosti, kot milijon mark (ne)vreden projekt. Ubogi študentje, ubogi gospod Capuder!, ki nima denarja, nima pa tudi »jajc« za našo jalovo umetnost. Torej bomo morali najprej predvsem nazaj vase in - potem v Evropo.., FESTIVAL V GALLUSOVEM LETU USTVARJALNO IZRAŽANJE V PSIHIATRIJI VOJNIK Enotna pesem To, kar dandanes menda nikomur več ne uspeva na jugoslovanskem ozemlju, bodo napravili na 19. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Vsi zbori v vseh treh tekmovalnih kategorijah bodo kot obvezno skladbo zapeli pesem slovenskega glasbenega velikana Jakoba Gallusa, katerega štiristoto obletnico smrti praznuje vsa glasbena Evropa in ji je posvečena tudi ena največjih svetovnih prireditev mladinskega zborovskega petja. Mladinski pevski festival, ki bo od 31. maja do 2. junija, postaja spet takšen, kot je bil za časa svojih dveh velikih mož, Jurčeta Vrežeja in Egona Kuneja. Postaja pevski praznik, ki pomlaja mesto ob Savinji in bo nedvomno z doslej najbolj množičnim zaključnim nastopom petinpetdesetih pevskih zborov v mestnem parku navdušil domačine in tisoče gledalcev za televizijskimi zasloni. V Zavodu za kulturne prireditve, kjer koordinirajo in povezujejo napore velikega števila glasbenih volonterjev, je domala že vse nared za prihod mladih pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, iz Beograda, Vojvodine in Makedonije — zborov iz Črne gore in Kosova zaradi pomanjkanja denarja že več let ni na festival - iz Čehoslovaške, Madžarske, Bolgarije, Nemčije in Sovjetske zveze. V tekmovalnem delu bo nastopilo 28 zborovskih sestavov, skupaj pričakujejo okoli 4200 pevcev, med njimi končno spet tudi rojake iz Trsta in Celovca. »Festival smo letos skrčili na tri dni in poenotili zvezno in mednarodno tekmovanje. Želimo, da tako za domače kot za tuje zbore veljajo enaka merila in enako strogi kriteriji. Program tekmovanja je natančno pripravljen, spremne prireditve, gostovanja zborov po Sloveniji pa bomo točno definirali v naslednjih dneh,« pravi ravnateljica zavoda Alenka Domjan. »Tudi propozicije smo nekoliko spremenili. Ob obvezni pesmi vsak zbor zapoje še tri pesmi po lastnem izboru, pri dveh ima popolnoma proste roke, tretja pa mora biti skladba, napisana po letu 1980. Želimo pester program, v katerem mora dobiti prostor tudi novejša zborovska muzika,« pojasnjuje strokovnjak, v Zavodu zadolžen za glasbo, Nenad Firšt. Likovne impresije »Pri slikanju malo pozabim na svoje probleme. Poglobim se v barve, to me zamoti, da ne mislim na svoje napetosti. In se sprostim,« je misel enega od pacientov Oddelka za delovno terapijo Psihiatrije v Vojniku, kjer terapevtsko delo s pomočjo likovnega ustvarjanja že nekaj mesecev vodi slikar in grafik Bori Zupančič. »V teh devetih mesecih, kar sem prevzel terapevtsko delo v Vojniku, se je pred menoj zvrstilo že veliko število tukajšnjih ljudi in seveda njihovih usod. Že kmalu po prihodu v to okolje sem spoznal, da predstavlja sleherni pacient svet zase in tako sem se nenadoma znašel sredi množice »svetov zase«. Pojavilo se je vprašanje, kako vzpostaviti ustvarjalni stik z vsako izmed teh različnih človeških struktur.« - Kako ste se torej lotili zahtevne in občutljive naloge? »Na stranski tir sem postavil ves pedagoško — didaktični »Stuff« in se na osnovi mojih čisto osebnih izkušenj posvetil individualnim komunikacijam. Pacientov ne nameravam usposabljati za morebitno umetniško poslanstvo, s svojim delom skušam samo razširiti možnosti njihovega izražanja in resnično sem vesel vsakega najmanjšega vzgiba, ki spregovori v prid dejstvu, da pacienti ustvarjajo sproščeno in z užitkom.« — Zakaj prihajajo ljudje v vašo terapijo? »Iz različnih razlogov. Nekatere veseli risanje ali barvanje, drugi se želijo izražati s pisanjem, tretji radi uberejo kakšen napev, zaplešejo, četrte veseli rezbarjenje, žganje v les...« — Kako vzpostavljate stike z njimi? Organizacijski odbor festivala Organizacijski odbor 19. mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju vodi dr. Matjaž Kmecl, v njem pa so mag. Franček Knafelc, Rafko Počivašek, prof. Marjan Lebič, Vlado Novak, Rado Romih, Emil Lenarčič, Anka Aškerc in seveda celjski župan Anton Rojec. Večina med njimi ima svoje komisije, glasbeno komisijo pa sestavljajo Edi Goršič, Vid Marčen, Pavle Bukovac, Andrijana Požun-Pavlovič, Ivan Marin, Sonja Kasesnik, Marko Studen in Nenad Firšt. Jakobu Gallusu bo pred festivalom posvečenih še nekaj prireditev. Pripravili bodo promocijo Gallusove mape, delo grafika Črtomira Freliha, 21. maja zvečer pa bo v Narodnem domu koncert Slovenskih madrigalistov s programom Gallusovih pesmi. Mednarodni mladinski pevski festival bo po predračunu veljal okoli 2 milijona dinarjev, vendar se pri financah po prepričanju ravnateljice Alenke Domjan ne bo zapletlo. Imajo že dva generalna pokrovitelja in to srbsko podjetje Informatika Beograd in Cetis Celje. Naslovnica festivalske brošure s propozicijami in notnim gradivom, ki so jo razposlali na vsa evropska glasbena združenja. Avtor celostne podobe festivala je Rafko Počivašek. Njegove uspele plakate celjskega pevskega festivala dobro poznajo tudi obiskovalci bienalne razstave svetovnega plakata v Varšavi. »Najprej jim je treba izbiti strah pred ustvarjanjem, dvom v lastne sposobnosti. Upam, da mi to uspeva in opaziti je, da pacienti ustvarjajajo sproščeno in vsaj s kančkom užitka,« pravi likovnik Bori Zupančič. SOLIDARNOSTNI VEČER Večer folklore V novembrski ujmi je celjska folklorna skupina France Prešeren ostala skorajda brez inštrumentov, voda je uničila narodne noše, obutev, prostore. Po radijskih valovih so zaprosili za pomoč, ki sojo poslali iz ZKO Idrija, Črnomelj, Krško. Maribor, še posebej pa folklore skupine iz Horjula, Senovega, Artič, Kopra, Lancove vasi, Beltinec in Lovrenca na Pohorju. Zeli jim pomagati tudi Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. V soboto, 23. marca, bo 19.30 bo v Slovenskem ljudskem gledališču celjskemu občinstvu predstavila slovensko folkloro. Ves izkupiček bodo namenili celjskim folkloristom. Vstopnice so na voljo v pisarni Turističnega društva Celje, Tomšičev trg 6/1, telefon 29-445, vsak delavnik od 11. do 14. ure ali uro pred predstavo. Cena vstopnice je 100 din. »COOOOCOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOCOCOCO^f PETROL I z vami na poti ifcooccococccoc^cocoooGococoooccccooooeoco j RAZSTAVE Kiar Meško v Celju Do konca meseca je v Likovnem salonu v Celju še na ogled razstava slikarskih in grafičnih del Kiarja Meška, ustvarjalca, ki je že v desetletju 60/70 pridobil specifično mesto med predstavniki »ljubljanske grafične šole«. Individualnost in eksperimental-nost grafičnih tehnik je Kiar Meško izpostavil v rafiniranih detajlih, žlahtnih barvnih prehodih, ki plemenitijo geometrično razdeljena polja in v preseku konstrukcije odpirajo polja izrazito liričnim risarskim zapisom. Vendar se nam ob pogledu na najnovejša slikarska dela odpira še en svet dogajanj. V njem se avtor poigrava s potezo čopiča, z barvo kot modulacijskim dejavnikom objekta; z njo gradi in hkrati ruši večprostorskost, tako da nas vozlišča, prekrivanja in kopičenja vodijo v enosmernost prostorskega ritma. Melanholijo in pesimizem življenja poudarja z groteskno potezo, ki jo stopnjuje še z barvno modulacijo svetlo-temnih partij. Iz temine izstopajoči obrazi, ki v svojem življenju ne vidijo ničesar več kot nujnost eksistence, se utapljajo v obup človeške minljivosti. Kot ironični opazovalec »komedije življenja« išče v ponašanju ljudi skrajno absurdnost, masko obrazov, oblečene skelete, ki se prepletajo v vrtincu lastne nemorale. Mar je nelagodje, ki ga ustvarjajo slike, odraz človekove osamljenosti, tegobe duše, ah pa umetnikovo videnje prihodnosti človeštva, ki s svojimi nerazumnimi dejanji drvi v brezno lastnega uničenja. Kiar Meško, Trič-trač, olje na platno MUZIKA JE BIZNIS Tisti izmed vas, ki redno prebirate glasbene časopise in podobno periodiko, ste lahko v zadnji številki glasbenega magazina »Novi Ritam« prebrali članek Dragana Ambrožiča, v katerem primerja kariero skupine Happy Mondays s karierama bendov Rolling Stones in Sex Pistols. Pravzaprav ne gre za direktno analogijo, temveč bolj za podobnost med burnimi reakcijami moralne večine, ugibanji in šokantnimi pikantnostmi, ki so jih s svobodnim obnašanjem, provokativnimi izjavami v tisku in na televiziji ter s primerno doziranim nihilizmom sprožili zgoraj omenjeni bendi. Presenetljivo je dejstvo, da zgornja trditev v popolnosti drži, kljub temu da bi na prvo poslušanje med glasbo starejših dveh in igranjem Happy Mondays našli bolj malo stičnih točk. Šele s časom ugotovimo, v kolikšni meri so se Mondaysi lotevali teh dveh referenc. Toda to niti ni tako pomembno. Pomemben je odziv občinstva. Če Stonesi veljajo za zvezdo stalnico rocka, nikdar ukročene frike, Pistolsi za »nihiliste z razlogom«, so Mondaysi povsem naravna reakcija na z ideologijo prenapolnjenimi trendi. Če jih pogledamo malce površno, lahko rečemo da gre za trop plešočih manijakov, ki so se nažrli piva in Ecstasija ter sproti še malce zaigrali na inštrumente. Seveda je to pretiravanje preveč očitno, da bi mu lahko povsem verjeli, se pa v njem skriva osnovno sporočilo: Hedenizem. In to z veliko začetnico. Uspeh tega benda pravzaprav sploh ni tako nepričakovan. Ko je s svetovno epidemijo AIDS-a hkrati z novim konzervativizmom začel naraščati tudi patološki strah pred okužbo, je postalo jasno da se bo v zabavišča vseh vrst vse manj hodilo iskat spolne partnerje, to sicer zelo privlačno dejavnost pa bo počasi nadomestilo kaj drugega. In tisto drugo je žuriranje v vseh pojavnih oblikah. Seveda se to ne počne samo ob malinovcu in vanilijevih kolačkih, temveč tudi ob raznih omamnih sredstvih, legalnih in nelegalnih. In Happy Mondays so odkrito priznali da so preprodajali Ecstasy, v nekem televizijskem intervjuju si je eden izmed članov prižgal joint, da o vseh ostalih izjavah in ekscesih sploh ne govorimo. Šok, ki so ga povzročili s takšnim obnašanjem ter reakcija nanj je bendu priskrbela status grdih zapitih račkov britanske »Dance« scene. V posebnem dodatku k magazinu Melody Maker je Phil Sachs zapisal: »Ko so leta 1987 posneli svoj prvi LP (s štirinajst besed dolgim naslovom), so uspeli zbuditi zanimanje le pri londonskih novinarjih in Andrew Berry je dejal, da je to najpomembnejši album po »Never Mind The Bollkocks«, toda le malo ljudi se je takrat zavedalo kako pomembni so zares bili.« Seveda, le koga bi zanimala glasba, ko pa se je o njih pojavljalo ravno dovolj pikantnih zgodb, da je bila glasba v drugem planu. Toda medijske eksplozije, ki so jo povzročili na začetku devetdesetih, si ni upal nihče napovedati, čeprav je na koncu osemdesetih postalo več kot očitno, da imajo največ možnosti za preboj tisti bendi, ki bodo svojo glasbo naredili povsem plesno, a hkrati dovolj provokativno za tiste, ki sicer ne plešejo prepogosto. Happy Mondays pa so predvsem skupina, o kateri se ne razmišlja predolgo, ker to ni namen njihove glasbe. Nanje se pleše in žurira. Prav zaradi tega so tako nalezljivi. Gre za zavestno »iz-kapljanje«, nekako tako kot da veste da bo sveta že jutri konec, danes pa bi se radi še malo poveselili. Tudi teksti, ki jih .piše pevec Shaun Ryder, so uglašeni na to struno in so daleč od kakšne naivnosti ali česa podobnega: »You used to speak the truth but now you’re clever«, vrstica iz pesmi »Wrote For Luck«, deluje že kot neke vrste pregovor. Cinizem dandanes očitno ne more imeti samo negativnega predznaka. Happy Mondays držijo v rokah še en, morda odločilen adut, ki je pravzaprav ključ njihovega uspeha: so predvsem samo to, kar so od nekdaj bili - fantje z ulice. To dejstvo dale največ možnosti za identifikacij občinstva z njimi, njim samim pa omogoča maksimalno mero neodgovornosti, kar jim je verjetno tudi najbolj pri srcu. Lahko pa rečemo tudi takole: zvezde so rojene, zvezde so neobrite in zapite. Happy Mondays: »Kukuru- kuku!!!« LESTVE Velika Britanija (NME) - singli L KLF FEATURING THE CHILDREN OF REVOLUTION - 3am Eternal Live At SSL 2. THE SIMPSONS - Do The Bartman 3. PRAISE FEATURING MIRIAM STOCKLEY - Only You 4. NOMAD FEATURING MC MIKEE 5. 2 IN A ROOM - Wiggle It Velika Britanija (NME) - LP 1. QUEEN - Innuendo 2. JESUS JONES - Doubt 3. STING - The Soul Cages 4. ENIGMA - MCMXC AD 5. CHRIS ISSAK - Wicked Game Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. MY BLOODY VALENTINE - Tremolo 2. KLF - 3 am Eternal 3. THROWING MUSES - Counting Backwards 4. SPACEMEN 3 - Big City 5. NIRVANA - Silver Velika Britanija (NME) - neodvisen LP 1. FRONT 242 - Tyranny For You 2. SILVERFISH - Fat Axl 3. NED’S ATOMIC DUSTBIN - Bite 4. CARTERUSM-101 Damnations 5. HEAVENLY - Heaven And Satan ZDA (Billboard) - singli 1. C&C MUSIC FACTORY - Gonna Make You Sweat 2. WHITNEY HOUSTON - All The Man I Need 3. TIMMY T.-One More Try 4. SURFACE - The First Try 5. MARIAH CAREY - Someday ZDA (Billboard) - LP 1. VANILLA ICE - To The Extreme 2. MARIAH CAREY-Mariah Carey 3. MADONNA - The Immaculate Collection 4. THE SIMPSONS - The Simpsons Sing The Blues 5. MC HAMMER - Please Hammer Don’t Hurt’em Velika Britanija - FILMI 1. KINDERGARTEN COP 6. ROCKY V 3. ARACHNOPHOBIA 4. HOME ALONE 5. AIR AMERICA VIDENO The Sisters Of Mercy, 11. 3., Hala Tivoli, Ljubljana Tokrat so Sestre Usmiljenke čisto zares nastopile pred ljubljansko publiko, ki jih lani novembra ni mogla videti zaradi vnetja glasilk pevca Andrewa Eldritcha. Mala dvorana Hale Tivoli ni bila povsem polna, pa verjetno ne zaradi tega, ker Ši-sters Of Mercy pri nas ne bi bili priljubljeni, temveč zaradi vse bolj akutne pavperizacije naše Države in vse bolj se zdi, da bodo rock koncerti postali luk-sus, ki si ga bo lahko privoščilo vse manj ljudi. Koncert sam se je začel z že pregovorno zamudo, kar pa očitno ni preveč motilo občinstva, ki je bilo po grobi oceni sodeč precej internacionalne sestave. Eldritch in ekipa so ga razvneli že s prvo pesmijo in večina pravih ljubiteljev kraljev gotic rocka je ostala v euforič-nem razpoloženju do konca koncerta, ko so jih poklicali še na dva bisa. Svoj nastop so opravili suvereno in kljub temu, da gre pri Sisters Of Mercy za glasbo, pretežno namenjeno starejšim najstnikom, je bendu uspelo ob podpori odlične light scenarije kar nekajkrat zazibati celo dvorano, še posebej ob hitu »More«. Presenečenj in Čudeža sicer ni bilo, zato je bil koncert za tiste, ki niso ravno ljubitelji tega benda, prav gotovo obupno dolgočasen, kar pa je pravzaprav irelevanten podatek, saj vsakdo igra predvsem za ljudi, ki jim je njegova glasba všeč. REKLI SO Shaun Ryder iz Happy Mondays: »Ko sem imel dve leti, mi je mama kupila ploščo od Rolling Stonesov, ploščo od Beat-lov, puško, baklavo in nekaj mamil.« Jon Bon Jovi: »Sem v Londonu. Nažrl se ga bom, se vrgel dol in ukradel moji založbi toliko denarja, kot bom lahko. Jutri bom isto naredil na Švedskem.« Jon Bon Jovi: The Booze Of Glory TV »IN:« »Mesto žensk« Federica Fellinija »OUT:« Prva poročila na TVS (v skupnem trajanju dveh minut). NOVICE The Rolling Stones so te dni izdali single na temo zalivske vojne. Imenuje se »High Wire«. To naj bi bil tudi edini studijski posnetek na njihovem živem LP-ju »Flashpoint«, ki bo izšel v začetku aprila. Sinead O’Connor je pred nedavnim izjavila, da resno razmišlja o prekinitvi glasbene kariere, ker slava resno moti njeno privatno življenje. Dodala je še, da ne namarava posneti hit-plošče v doglednem času. Člana Pantere, najboljšega live benda iz Texasa, Diamond in Vinnie Darell z Novo dobo. Zastopila sta figo. TREND Vodka in Schweppes v SLAM verziji DOBA ŠALEŠKA DOLINA Zaplenjena posest ŠOŠTANJ KOLODVORSKA 6 stanovanjska hiša, zaplenjena do polovice - lastnik Stefan Szabo - vrednost (hiša in vrt) 109.000 din; AŠKERČEVA 11 - stanovanjska hiša - lastnik Ivan Šarner - vrednost 1325.800 din; GLAVNI TRG - stanovanjska hiša z obrtnim lokalom - lastnika iToo" d1***3 Pirman*ek ~ vrednost (hiša, 2 ha njiv, 2 ha gozda) KOLODVORSKA 4 - stanovanjska hiša, zaplenjena do polovice - lastnik Frane Virbnik - vrednost 90.000 din; DR. VOSNJAKA 6 - stanovanjska hiša s trgovskim lokalom - lastnik Anton Kosi - vrednost 270.000 din; CANKARJEVA 9 - stanovanjska hiša - lastnika Fani Mesič - vrednost 40.800 din; AŠKERČEVA 3 - stanovanjska hiša - lastnik Franc Melan-šek - vrednost (hiša, vrt) 35.500 din; AŠKERČEVA 10 - stanovanjska hiša z gostinskim lokalom - lastnica Amalija Schmautz - vrednost (hiša, 1 ha njiv) 102.000 din; GLAVNI TRG 14 - stanovanjska hiša s trgovskim lokalom - lastnika Jožefa in Anton Strojnig — vrednost (hiša, vrt) 252.500 din; TIČNICA 2 - stanovanjska hiša - lastnica Rozina Melanšek - vrednost 50.000 din; MASARYKOVA 12 - stanovanjska hiša - lastnika Aleksander in Irena Petrca - vrednost 20.000 din; METLEČE - zemljišče - lastnik Adolf Orel - vrednost (1 ha) 30.000 din; V 1 ŠOŠTANJ - vrt - lastnik Rozi Orel - vrednost 2.500 din; ŠOŠTANJ - kmetija, stanovanjska hiša s trgovskim lokalom - lastnika Jože in Jožefa Simerl - vrednost (hiša s trgovino 11 ha zemlje) 257.000 din; ŠOŠTANJ - zemljišče - lastnica Ana HlepfS- vrednost (20 a zemlje) 4.000 din; VELEPOSESTVO VOŠNAG — Ravne, Šoštanj, Topolšica, tovarna usnja, električna žaga, trije gradovi, pet stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji - lastniki Marjana, Walter in Herbert Vošnag - vrednost (98 ha zemlje, tovarna s stroji stavbe, inventar, živina, drevje) čez 2,000.000 din; BELE VODE BELE VODE - gozdno veleposestvo - lastnik Mauro Sessler (Sladkogorska tvornica lepenke in papirja) - vrednost (dve stanovanjski hiši z gospodarskim poslopljem, mlin, zemlja) 545.000 din; BELE VODE - Gozdno gospodarstvo Zaloka - lastnica Sp. Štajerska posojilnica Maribor — vrednost (zemlja, stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje) 725.000 din; BOČNA BOČNA 83 — žaga — lastnik Anton Žebelj — vrednost 202.000 din; KROPA 12 - stanovanjska hiša - lastnik Jože Čeplak - vrednost 30.000 din; ŠMIKLAVŽ — kmetija — lastnik Ivan Eriči — vrednost (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, 35 ha zemlje) 82.000 din; BOČNA 76 - kmetija - lastnik Ivan Purnat - vrednost (2 ha zemlje, stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje) 50.000 din (uživalna pravica ostala ostali družini); DRUŽMIRJE DRUŽMIRJE 50 - stanovanjska hiša s trgovskim lokalom - lastnik Hans Gruber st. - vrednost (hiša, drvarnica, garaža vrt) 202.000 din; DRUŽMIRJE 23 — stanovanjska hiša z gospodarskim poslopljem - lastnik Marko Novak - vrednost (hiša, gospodarsko posloplje, vrt) 157.000 din; . DRUŽMIRJE - večje posestvo župnišča. Sv. Mihael pri Šoštanju - lastnik župnišče sv. Mihael - vrednost (stanovanjske zgradbe, gospodarska poslopja, orodje, živina, 44 ha zemlje) 838.000 din; DRUŽMIRJE 26 - stanovanjska hiša z vinogradom - lastnik Franc Škodnik - vrednost 32.500 din; DRUŽMIRJE 23 - zemljišče - lastnik Anton Novak - vrednost 113.000 din; HOMEC - BRDO HOLMEC 19 — kmetija — lastnik Jože Završnik — vrednost (hiša z gospodarskim poslopjem, 8 ha zemlje) 240.000 din; PAKA - SELO PAKA - gozd - lastnik Jože Sovinek - vrednost -5 ha gozda) 150.000 din; PAKA - veleposestvo, žaga, mlin - lastnika Matjana in Franc Skaza - vrednost (zemlja, zgradbe, motorji, orodje, živina, drevje) 1,750.000 din; NOVA ŠTIFTA TIROSEK 52 — kmetija — lastnik Franc Mavrič — vrednost (38 ha zemlje) 150.000 din; PESJE PESJE — stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem — lastnika Kundi in Hinko Mam - vrednost (hiša, gospodarsko poslopje, trgovski lokal, vrt) 225.000 din; PESJE IN PODKRAJ - stanovanjska hiša z malo kmetijo, požgana žaga — lastnik Ivan Detiček — vrednost (hiša. les, zemlja) 208.000 din'; PESJE 30 - stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, zemlja - lastnik Jože Polanc - vrednost (hiša, vrt) 51.600 din; KALKULATOR Kam z denarjem Vprašanje, ki zadeva vedno manj ljudi, saj večina že ob prejemu OD, nadomestila ali socialne podpore vnaprej ve, kam se bo iztekel njihov denar in sploh nima skrbi okoli naložb, saj ga ob koncu cikličnega plačilnega meseca skoraj praviloma zmanjka. Če le imate kaj prihrankov, pa je vse skupaj odvisno od vas samih in seveda od višine zneska, s katerim razpolagate. V kolikor ste naravno obdarjeni s poslovniškim duhom in so vam finančne transakcije znane, boste bržkone investirali v donosne stvari, ki jih je sicer dandanes zelo malo: nepremičnine, zemlja, gostinske panoge ipd .... V večini primerov pa je tako, da ste prekratki za kakšna večja vlaganja (npr. nakup hiše, novega avtomobila, zagon obrti . . . ) in obvisite nekje na sredini z desetimi ali dvajsetimi tisočaki v žepu. Kaj zdaj? Za pametno odločitev je treba imeti pregled nad trenutnim stanjem. Možnosti je veliko, ali pa tudi ne, kakor se vzame. Že samo dejstvo, da je tečaj administrativno določen, nas popelje v dvome. Primerjamo ga lahko z loncem vrele vode, ki ga pokrivamo s pokrovko, dokler zdrži, nakar vodo prelijemo v večji lonec in postopek ponavljamo (primer odnosa DEM : YUD 1:7 in 1:9). Naše domneve pa dodatno podkrepi spoznanje o ceni valute dinar, ki se oblikuje kot vsaka druga cena na podlagi ponudbe in povpraševanja. Že bežen pogled na mednarodne tečajne liste nam da informacijo o stvarni vrednosti YUD, saj ga na njih skoraj ni več zaslediti, tuje banke pa naše valute ne odkupujejo več. Toda dinar je pri nas in z njim živimo. Denar imate, investirali ne boste, denar v nogavicah ne prinaša koristi, torej vam ostanejo banke, takšne kot so, potrebne sanacij, saj je že pribl. 350% bančne aktive izgubljene. Vendar je za marsikoga to edina možnost. Pa poglejmo: Nepisano pravilo pravi, da je ob višji obrestni meri večji riziko vlaganja. Zakaj? Banke skušajo z višjo obrestno mero privabiti vlagatelja (na podlagi konkurence med bankami), toda to je običajno znak, da bančna organizacija potrebuje denar, kar pa se vedno ne konča najbolje (primer ELAN). Pojavlja se vprašanje jamstva. Banke brez jamstva imajo višjo obrestno mero, tiste z jamstvom republike ali federacije pa nižjo. Ko govorimo o jamstvih imamo v mislih jamstvo depozitov, ki nam jih banka mora izplačati v vsakem trenutku, ko to želimo. Prikazati vam želimo možnosti vlaganja v banke. Pri tem smo se omejili pretežno na celjsko področje in zajeli vzorec šestih bank. Sredstva za lipsi. I Ozadje sprememb 9ANKAIN VRSTABANKE JAMSTVO OBR. M VEZAVE VLOGE UGODNOSTI Ljubljanska banka delniška družba federac. 10% do 10.000 din 25% (za3mec.),nakar za vsakih 10.000 din več 5% višja obr. m. nad 6 raes. 30% nadl2mes.40% nad 24 mes. 43% nad36mes. 45% Odkup deviz po 200% uradnem tečaju, limit naTR je 300% Slovenijales interna banka Slovenijales Lenderbank (Avstrija) 32% 36% 40% do 15.000 din do 50.000 din nad 50.000 din (pripis obresti na 3 mes.) ABANKA delniška družba federac. 10% samo vezave nad lOOOdin na 3 mes. 29% na 6. mes. 30% na 12 mes. 31% na 24. mes. 32% na 36 mes. 34% (posebne ugodnosti za upokojence) MERX interna banka MERX 40% na 1 mes. 42% na 3. mes. 44% . na 6 mes. 46% na 12 mes. 48% če imate vlogo 21.000 din ali več preko 6 mes. vam obresti poračunajo po 46% obrestni meri Stanovanjsko kom. banka d. d. Ljubljana ekspozitura Žalec LJUBU. B. 8% do 50.000 din 15% do 100.000 din 18% nad 100.000 din 21% kratkoročni krediti brez pologa za obrt, stanovanje, nakup avtomobila, (za vezavo na 3 mes) Za enake zneske, vezane na 6 mes. pa obr.m. znašajo 18%, 20% in 24% potrošniški kred. HKS Hmezad hranilno kredit, služba republika 35% mesečni pripis obresti od 5000 do 50.000 •din 43% nad 50.000 din 50% potrošniški krediti, stanovanjski kr. Pri obrestnih merah so mišljene letne obr. mere za mesec marec. Glede obresti, ki tečejo, si lahko vsak sam preračuna, koliko je že pridobil s svojo vlogo v banki. Izračun poteka po obrazcu: Glavnico pomnožimo z obrestno mero, oboje skupaj pa še s številom dni, ki so pretekli od vloge do tega dne. Dobljeni znesek delimo s 35.500 in izračun je gotov. wiAfiriju,. y,u$i tMttfgi 30 vcijteiuv IUUI v polečcvumu stvom Slovenije je tudi več žensk kot moških. Če vas te ponudbe ne pritegnejo, imate še možnost takoimeno-vanega alternativnega varčevanja, kot je naprimer Lipa holding, razne obveznice in delnice ipd., pojavljajo pa se tudi tuje banke (avstrijska). In če se še vedno ne morete odločiti, vam preostane nakup deviz. V bankah ne bo šlo, saj se komaj dokopljete do svojih deviznih prihrančkov, torej na črnem trgu, kjer pa je »šticunga« 30-40%. Priznati moramo, da se glede deviznega poslovanja nekaj malega le premika. Gospodarska zbornica Slovenije je namreč sprožila pobudo, da bi devize na legalen način lahko prodajala podjetja (predvsem tista izvozno usmerjena), vendar ne po uradnem tečaju, pač pa na trgu deviz, kjer bi se cena oblikovala na osnovi že prej omenjenih kategorij. S tem se za nas ne bi bistveno ničesar spremenilo, ker bi marža kaj hitro poskočila na sedanjih 40%, pač odvisno od valute. Torej ribarimo v kalnem, upajoč na boljše čase, boljši monetarni sistem ter boljšo in trdnejšo valuto, ki nam jo slovenska vlada na veliko obljublja, hkrati pa v isti sapi dodaja, da bomo že kar ob uvedbi le-te imeli takojšnjo inflacijo, kar je po svoje tudi razumljivo, konvertibilnost in trdnost pa sta le dolgoročna cilja. Pa smo spet tam. SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE PO NAČINU ZAGOTAVLJANJA EKSISTENCE prebivalstvo Slovenije v tisoč 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 leto ■B zaposleni C,..—] upokojenci podatki za leto 1991 so ocena L. 1 brezposelni K^j vzdrževani VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O ANGLEŽIH, PA NISTE NIKOLI VPRAŠALI (J.) O krutosti 'iilliSfisIsi in povečevanje soctlne zaititV BriHnaTo aruc,. prav tako mocw m, .sc n.,row k, so • - SLfZSStt-z rtef’jsos ™.s“ vlado in superiorna prvenstvo v svetu. Že nedamo iW"7 ioneclanskega dosegla Car 12 odstotkov. Malo za nas. veliko za Angleže. In vendar Angleži HSSKS53SH5 4iS3skr“: ocy STTpS'postati v'IrZTnteg 'vnta dolga Oi kdornrtre (kar je na or o us.ee r nemogo^ P^ndar)bo P°ifa - f«", ^ veniif mč/bu *, /e / _ . ? i»r; /o . tona vozila skozi Umdon 55 /n,7/na um . SS.S "“’■A”f:'efc"re p"‘ “ NA CESTI ZARADI OSEBNEGA SPORA Mešetarjenje s službo Marjan Bonča iz Rogaške Slatine, delovni invalid tretje kategorije, zaposlen »sam ne ve kje«, je že leto in tri mesece »zaposlen« v podjetju, ki od 1. januarja 1990 ne obstaja več. S preoblikovanjem rogaškega GOKOP-a v dve novi podjetji so si ga namreč odgovorni podajali sem in tja, nazadnje pa je pristal na - »sončni upravi«. Direktor Komunale Rogaška Slatina Zlatko Kvesič pravi: »Jaz osebno nimam nič proti njemu, stvar pa bi bila verjetno Marjan Bonča manj zapletena, če Bončin oče ne bi bil nekoč pravnik v našem podjetju.« Marjan Bonča v Komunali Rogaška Slatina dela že dolgo časa in je zaradi poklicne bolezni - dela v umazaniji - za določena dela nesposoben. Ker je imel samo poklicno šolo, ga je 85. leta direktor Zlatko Kvesič prosil, naj dokonča tehnično, hkrati pa mu je zagotavljal zaposlitev. Marjan Bonča se je tej odločitvi upiral dolgo časa, nazadnje pa je pod pritiski žene, ki je Kvesičeva sestrična, in direktorja Kvesiča pristal in 87. leta končal elektrotehnično šolo. Dela v Komunali po končani šoli kljub zagotovilom ni bilo. Dodeljen je bil v enega od treh tozdov GOKOPa, v Skupne službe, da pa se število zaposlenih v obeh tozdih ne bi zmanjšalo, je Kvesič k sebi prestavil prometnega tehnika. Kupčkanje z njegovim delovnim mestom se je začelo že tedaj. Takratni generalni direktor Vlado Hustič mu je rekel, da zanj dela ni, ker pa je bil Bončin oče vodja pravne službe in je vedel, da z delavci tako ne smejo, se je za leto in pol zanj le našlo neko delovno mesto. Konec 89. leta se je podjetje GOKOP s tremi tozdi preoblikovalo v dve novi podjetji; Komunalno obrtno podjetje Rogaška Slatina in IP Inženiring Rogaška Slatina. Pri razdelitvi delavcev tozda Skupne službe je veljalo načelo, da so jih razporedili glede na to, kje so delali pred tem in za koga so dela opravljali. Razdelitev Skupne službe je obravnaval sindikat in po vseh teh kriterijih bi Marjan Bonča sodil nazaj v Komunalo. Vendar se je neprijatelj boril proti. Med vsemi zaposlenimi edino njega niso razporedili in sindikat je trdil, da je Bonča za Komunalo delovni invalid. Formirali so komisijo za razdelitev premoženja in delavcev Skupnih služb, ki gaje dodelila v Komunalno podjetje. Ko pa je naslednji dan Marjan Bonča dobil sklep komisije, je hkrati prejel še nov sklep, ki ga je sprejel delavski svet brez pravnika in predsednika sindikata, s podpisom Kvesiča, da se ne strinja z razporeditvijo. Ko je delavski svet zasedal in negiral delo komisije, je Marjan Bonča sedel v sosednji pisarni in je zaradi glasnosti slišal tudi del pogovora. Odšel je v sosedno pisarno in jih prosil, naj nehajo lagati in mu pustijo, da pove svoje še sam, pa ga je direktor Kvesič nagnal. V zapisnik je Kvesič dal zapisati, da je Marjan Bonča motil potek seje, na njej pa ni hotel prisostvovati. Ker se je Bonča počutil izigranega, je odšel k pravobranilcu. Pravobranilec je po svojih močeh skušal ukrepati in se je dogovoril za delovno mesto v IPI-ju, drugi novonastali firmi, vendar komisija ni soglašala. Željko Cvrtila, za katerega Bonča pravi, da je plesal tako kot je igral Kvesič, takratni direktor IPI-ja je s 1. marcem 1990 Marjana Bončo razporedil na delo vzdrževalca strojnih in elektro naprav. Ker je Marjan Bonča vedel, da to delovno mesto ne ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, je zaprosil za zdravniški pregled, ki je po vseh pričakovanjih bil ne- gativen. Zato je delovno mesto odklonil. Od takrat sta njegova usoda in usoda njegovega delovnega mesta le še v njegovih rokah in v mejah njegove iznajdljivosti. Ves ta čas ni dobil osebnega dohodka, bil je brez potrjene zdravstvene knjižice, brez socialne podpore in skoraj brez upanja. Prvo tožbo na sodišču je dobil, ker pa sta se obe tožeči stranki pritožili, se je zadeva zavlekla do ponovne razprave, ki je bila 26. februarja tega le- Zlatko Kvesič ta. Sodišče je zopet razsodilo v prid Marjanu Bonči in Komunalno obrtno podjetje Rogaška Slatina ga je primorano sprejeti nazaj na delo. Tudi pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Izplačati mu morajo tudi vse osebne dohodke z obrestmi in urediti vse potrebno za vpis delovne dobe. Marjan Bonča nekoliko zmagoslavno pove, da je od 11. marca 1991 ponovno delavec Komunale. Dokler v podjetju ne uredijo vsega okoli njegovega delovišča, bo vsaj deset dni izkoriščal letni dopust, vesel pa je tudi, ko ima po dobrem letu zopet potrjeno zdravstveno knjižico. Tako kot vse, tudi njega najbolj skrbi usoda njegovega denarja, saj bi se s pritožbo izplačilo pomaknilo še daleč v prihodnost. In zakaj ima Marjan Bonča, edini v bivšem GOKOP-u, takšne probleme s svojim delovnim mestom? Marjan pravi, da sta s Kvesičem v nekakšnem osebnem sporu in da neodobravanje čuti, odkar ima z Kve-sičevo sestrično otroka. Hčerka je sedaj stara že osem let. Kvesič, ki je direktor Komunalnega obrtnega podjetja še sedaj, na vse to pravi, da delovnega mesta zanj pač ni, bilo in da ga tudi ne bo. Sedaj koristi letni dopust, ko pa se mu bo iztekel, ga bodo najverjetneje kot edinega delavca dali na čakanje. Borba za delovno mesto torej še ni končana. Komunalno obrtno podjetje se bo tudi pritožilo zoper obsodbo, saj menijo, da za plačilo stroškov osebnega dohodka ni odgovorno samo Komunalno podjetje, temveč tudi IPI, saj oba predstavljata bivši GOKOP. Pritožil se je tudi IP Inženiring Rogaška Slatina. Po več kot leto trajajoči farsi, se bo, izgleda, osebni spor zopet nadaljeval v sodni dvorani. BLAGOVNI CENTER CELJE . p. o. PRODAJNI CENTER GALA 1^_____________________________________________| GALA CENTER CELJE t GALA CENTER CELJE • GALA CENTER ^ LJUBITELJI LEPEGA CVETJA Vemo, da si želite lepih rož. Lahko jih imate! KONJPOST ! 1 Prodaja ga Konjeniški klub Celje, vsak dan od 16.-19. ure v Škofji vasi 51. ' C***++**»**+***+++*+*+**** 1 |GA Vaš priljubljen Diskont na Mariborski cesti v CELJU smo razširili, nadeli novo ^ ime GALA CENTER in izbrali nov sodoben način poslovanja. GALA CENTER CELJE - PRILOŽNOST ZA KUPCE IN ZA ZASEBNIKE. 1 ^ PREDNOSTI; VELIKA PRODAJNA POVRŠINA — na skoraj 2000 m2 prodajnih površin to boste lahko nemoteno nakupovali to ŠIROK ASORTIMAN — skoraj 15.000 različnih izdelkov TO - vsa živila, steklo, porcelan, kera- mika, tekstil ^ CENE - še vedno lahko nakupujete po ugod- ® nih cenah PRODAJA ZASEBNIKOM - -vsi zasebniki člani MERX KLUBA to lahko kupujejo ves asortiman po to grosističnih cenah s takojšnjim izpi- to som dobavnice in s potrebnimi po- to datki za nadaljnjo prodajo SODOBEN NAČIN POSLOVANJA - po vzoru EVROPE - kodno odčita- Ss vanje na blagajnah, ki omogočajo poleg izpisa cen tudi izpis besedila to - naziv artikla to ODPIRALNI ČAS — možnost nakupovanja vsak dan, tudi ^ ob sobotah in nedeljah ^ PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK - PRIHODNOST BOMO ZAZNAMOVALI LE NEKATERI! || GALA CENTER CELJE • GALA CENTER CELJE • GALA CENTER MALI OGLASI AVTOMOBILI R - 5 GTS, letnik 8/87, fran-coz, 23.000 km, garažiran, prodam. Tel. (063) 857-070 SAMARO 1300, 5 prestav, letnik 88, rjave barve, odlično ohranjeno, garažirano, prodam. Tel. (063) 853-806 R 4, letnik 79, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Tel. (063) 26-360 VOLVO 343 AVTOMATIK, letnik 80, registriran do oktobra 1991, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Kidess, Čopova 23, Celje. Inf. vsak dan od 14. do 17. ure VOLVO 360 GLE, letnik 86, prevoženih 55.000 km, prodam za 179.000 dinarjev. Tel. (063) 731-046 ★ ZUEZDE RR JUTRIH JEM ★ NEBU ★ V1SO 11 RE, letnik 85, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel. (063) 36-006 OPEL REKORD 1900, letnik 77, dobro ohranjen, ugodno prodam (cena 4.500 DEM). Tel. (0601)61-711, Franci Kreže, Cesta 9, avgusta 47, 61410 Zagorje ob Savi OPEL KADET 1,3, letnik 80, prodam. Tel. (063) 814-850 AX - 11 TRE, letnik 12/87 - srebrn, 28.000 km, prodam ali menjam za Golf (starejši letnik). Cena 12.000 DEM. Tel. (063) 25-943 (zvečer) WARTBURG tourist, karavan, prodam za rezervne dele. Cena 3.000 din. Tel. (063) 828-191 WV 1300, letnik 1971, karam-boliran, registriran do 7/91, prodam za 900 DEM. Tel. (063) 29-211, interna 1115 - Filej, dopoldne Z 101, letnik 1987, tip GTE 55, ugodno prodam. Dušan Apat, Badovinčeva 18, Laško. Tel. (063) 732-693 RENAULT 21 TL, prva reg. jan. 90, siva kovinska barva, 13.000 km. Cena 25.000 DEM dpv. Tel. (0601) 41-915 ZASTAVO 850, let. 82, ugodno prodam. Cena 15.000 din. Alojz Pristovnik, Marija Gradec 65, Laško JUGO 60 koral, 10/89, prodam. Pišek, Tavčarjeva 11, Celje, tel. 26-547 ZASTAVO 101, letnik 76, prodam za 1.000 DEM ali po delih. Tel. 748-118 HONDO civic sedan 1,4, staro dve leti, prodam. Tel. 853-142 UNO 60 S, letnik 88 (6. mesec), prevoženih 35.000 km, garažiran, prodam za 13.500 DEM. Tel. (0608) 32-679 JUGO koral 60, letnik 90, cena 8.500 DEM. Tel. (063) 731-667 VOLKSWAGEN kombi-bus, letnik 89, prodam. V račun vzamem osebni avto. Inf. na tel. (064) 22-718 ZASTAVO 101, letnik 88, garažiran, redno vzdrževan, kot nov, ugodno prodam. Tel. (063) 25-213 CAGIVO FST 125 prodam za 1.700 DEM. Tel. (063) 33-132 (po 15. uri) R-5 campus, star 14 mesecev, prodam za 14.300 DEM P-126, letnik 87, ugodno prodam. Tel. 34-039 MERCEDES 200 D in čoln ELAN T 401 z motorjem in opremo prodam. Tel. (063) 721-588 (popoldne) VUGO 45, letnik 87 in Vugo 45, letnik 84 zelo ugodno prodam. Prodajam še barvni TV z video rekorderjem. Tel. 854-236 UNO 55 S, let. 86, Vespo PX 200 E, let. 88 in avtomatik Tomos, let. 89, ugodno prodam. Vrtna 8, Štore VUGO 45 A ugodno prodam. Cena 4.700 DEM. Tel. 34-170 VUGO KORAL 45, maj 89, rdeče barve, 27.000 km, prodam za 6.500 DEM. Vera (063) 831-911 R-4 TL, letnik 84, registriran do 19. 6. 1991 prodam za 3.000 DEM. Tel. (063) 33-255 JUGO koral 45, dodatno opremljen (alum, platišča, spoj-lerji), mehiško modre barve, 14.000 km prodam za 6.600 DEM, lahko tudi za dinarje. Tel. (063) 61-663 HONDO civic 1,5, katalizator, feb. 1991, prodam za 26.000 DEM ali zamenjam. Tel. (0608) 81-353 LADO rivo 1300, letnik 89, ohranjena, opremljena, registrirana do 3/92, prodam. Tel. (063) 38-807 MERCEDES 240 D, letnik 77, Zastava 750, letnik 84 in traktor Zetor 47/8 prodam. Tel. (0602) 31-557 od 7. do 15. ure in 31-244 od 13. ure dalje FORD escort 1,6 L, letnik 81, prodam za 12.000 DEM d. p. v. Tel. (063) 853-773 PEUGEOT 205 GTI, letnik 86, prodam za 16.000 DEM. Tel. 858-899 ZASTAVO 101, Skala 55 E, letnik 1989, registrirano do junija 1991, garažirano, z dodatno opremo, prodam za 7.000 DEM. Tel.: (063) 776-919. ŠKODO 120 L, letnik 1978, poceni prodam za 14.000,00 din. Tel.: (0601) 41-297 ZASTAVO 750 LE, letnik 1980, registrirano do 24.7.1991, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-913 (od 14. do 17. ure) SUZUKI KATANA, 650 G, letnik 1985, prodam. Tel.: (063) 31-112 int. 32, zjutraj in (063)21-969 popoldne OPEL KADET 1,3 S, letnik 1983, v odličnem stanju, prodam. Tel.: (062) 38-620 TOYOTA CARINA II, 1.600 ccm, 95 ks, letnik 1990/7, prodam. Tel.: (062) 711-369 OPEL KADET »C« - 1.200 cm3, 50 ks, prevoženih 82.000 km,. L lastnik, elektronski vžig, z radiokasetofonom, (1. barva, nove gume), prodam za 5.600 DEM (v dinarski protivrednosti). Tel.: (042) 51-672 FIAT 126 P, letnik 1990 (19. 03), prodam za 4.600 DEM. Tel.: (042) 601-172 GOLF, letnik 1987, prodam. Slavko Arzenšek, Zalog 5 a, Dramlje GOLFJX,diesel, letnik 11/85, prodam. Tel.: (063) 36-567 WV 1.200, prevoženih 11.000 km, letnik 1974, (prvi lastnik), prodam. Igor Drožina, Domni-kuševa 8, Maribor VUGO Skala, letnik 1988 (oktober), prodam za 6.800 DEM, Zastavo 101, letnik 1984, prodam za 4.200 DEM, Zastavo 101, letnik 1987, prodam za 5.700 DEM. Možna tudi zamenjava. Te.:(063) 754-601 RENAULT 4, dobro ohranjen, prevoženih 50.000 km, prodam. Tel.: (0602) 71-155 GOLF, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (062) 510-701, Zoran Dimčič OPEL KADET, tip c, letnik 1975, in Zeta 3511 S, prodam. Tel.: (062) 412-511, int. 2222 VUGO 45, Koral, letnik 1989, prevoženih 20.000 km. (nov radio in zvočniki) prodam za 6.600 DEM. Tel.: (062) 771-321 CTX 80 - z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel.: (062) 663-124 GOLF JGL, diesel, letnik 1983, prevoženih 80.300 km, garažiran, prodam. Tel.: (0602) 55-695 JAVO z dodatno opremo, prodam za 7.000,00 din. Tel.: (062) 601-323 Darjan Podlesnik VUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 3/92, z dodatno opremo, z vlečno kljuko, prodam za 5.200 DEM. Tel.: (062) 28-982 TURBO ZETA, 5 t, prevoženih 100.000 km in cisterno 2.000 1 z gorilnikom, prodam. Tel.:(062) 640-309 LADO 1.600, letnik 1980, registrirano do 24. 10. 1991, prodam. Tel.: (062) 512-955 126 PGL, letnik 1987, prevoženih 24.000 km, prodam. Irena Ojsteršek, Marija Gradec 59, Lciško SUZUKI GTI, prevoženih 105 km, 16 valve, star 15 mesecev, dobro ohranjen, prodam. Cena s prepisom je 24.500 DEM. Tel.: (062) 711-345 (zvečer) CHRYSLER LE BARON, nov, prodam za 35.000 DEM. Edo Perkovič, tel.: (063) 816-622 POLONEZ150, registracija 21 92, prodam za 700 DEM. Imer Brojaj, Ob Dravi, 3, Ptuj HONDO CIVIC MB, letnik 6/ 89, rdeče barve, dodatno opremljeno, ugodno prodam. Tel.: (062) 796-200 MAZDO 323 F, 1.600, novo, s katalizatorjem, električno opremo, prodam za 31.000 DEM. Tel.: (049) 71-282 »ZAPOROŽEC«, letnik 1982, prevoženih 35.000 km, prodam za 1.200 DEM. Tel.: (062) 511-284 DIANO, letnik 1979, obnovljeno, ugodno prodam. Tel.: (063) 741-000 FORD, Tranzit, letnik 1983, dobro ohranjen (prvi lastnik), prodam. Tel.: (062) 771-715 MERCEDES 12-13, letnik izdelave 1978, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (062) 661-896 VUGO Koral 45, letnik 1989, registriran do januarja 1991. Tel.: (0602) 53-408 ŠKODA 120 L, letnik 1979, registrirano do septembra 1991, prodam za 1.500 DEM. Tel.: (062) 773-152 ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam. Tel.: (063) 511-454 OSTALO ŠKOLJKO za Vugo (delno ka-rambolirano spredaj), prodam Za 1.000 DEM; školjko Vugo (novo) za 2,500 DEM; Zastavo 750, letnik 84, dobro ohranjeno, regi- HI-FI CENTER UN1VER- ZUM, avtoradio Grundig in pony kolo, potrebno popravila, prodam. Tel. 39-800. MLADO KRAVO in telico prodam. Sajovic, Slance 16, Teharje INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, prevajam angleško strokovno literaturo. Tel. 37-315. POROČNO OBLEKO - žen sko prodam. Tel. (063) 31-104. SPALNICO Nada, staro dve leti, temno, prodam. Tel. (063) 813-813 (po 15. uri). ŠIVILJO za birmanske in obhajilne obleke iščem. Tel. 721-726 (zvečer). INSTRUKCIJE matematika in fizika za vse letnike nudim. Cena 100 din na uro. Pokličite ob vikendih na tel. (063) 741-717. Inštruira izkušen študent tehnike. NUDIMO ugoden zaslužek - igrajte z nami. Pokličite na tel. 732-081 od 8. do 12. ure. SLOVENSKI KRALJ vabi preprosto mladenko do 26 let za poroko-ohcet. Tel. (061) 341-208. HLADILNIK Gorenje, rabljen, ugodno prodam (šir. 50 cm). Tel. (063) 24-735. KUPIM konzolno gradbeno dvigalo ali električni škripec. Tel. 27-296. PREMIČNO GARAŽO, šivalni stroj, spalnico, vikend, les, kavč in avto prodam. Tel. (063) 29-921 (kličite zvečer). ŠOTOR za 4 osebe in glasbeni stolp (ABA), midi sistem, prodam. Tel. 31-887 ali 33-112 in 4655 na ime Roman. V NAJEM ODDAM prostore v Dramljah, primerne za gojenje gob ali za skladiščenje izdelkov. Tel. 741-085. ŽVICE (grobane) - šmarnica, izabela in kvinton še na zalogi. Telico simentalko in prašiča cca 100 kg, prodam. Vse po ugodni ceni. Tel. 21-481. MLAD PAR najame enosobno ali dvosobno stanovanje v Celju. Nudimo predplačilo. Tel. 217-04 (popoldne do 19. ure). HIŠO (4. faza), lepa lega, okolica Žalca, prodam ali zamenjam za vseljivi vikend. Tel. 712-121/ 37, po 19. uri 714-423. MANJŠE STANOVANJE iščem. Tel. (063) 39-595. AVTOMATIK 3, Silver bullet, s smerokazi in vlitimi platišči, izvozni model, odlično ohranjen, prodam. Tel. (063) 39-595. VESPO PX 200 E, letnik 1987, belo, prevoženih 19.000 km, prodam. Cena 2500 DEM. Prodam tudi Tori cross, letnik 1986, za 6.000 din. Tel. (063) 32-772. DVE MLADI ŠIVILJI nudita pomoč v šiviljstvu. Možnost šivanja doma. Oglasite se na tel. (063) 29-862. PARCELO, zazidljivo, v Koš-nici, 1500 m2, prodam. Tel. (0602) 43-265. VIDEO KAMERO Sanyo prodam. Tel. (063) 34-243. LEPO ZBIRKO ZNAČK (cca 1000 komadov) ugodno prodam. Pokličite zvečer po 20. uri (063) 855-156. PONUDBA STAREJŠIM, bolnim, pomoči potrebnim. Pridem na dom narediti »Reiki« masažo in skuhati makrobiotično kosilo. Pokličite in pustite svojo tel. številko ali naslov: ICA, tel. (063) 26-792. TV SPREJEMNIK, ČB, »RIZ«, pet let star, ugodno prodam. Čena 600 din. Tel. (063) 27-251. PRALNI STROJ GORENJE, 9 programov, prodam. Cena 200 din. Tel. (063) 27-251. OTROŠKI ZIMSKI PLAŠČ, št. 52, prodam. Cena 200 din. Tel. (063) 27-251. PEČ ZA CENTRALNO, 23.000 kalorij, prodam 30% ceneje. Tel.: (0601) 41-297 SKIF - brako prikolico, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-509 ITALIJANSKO DIRKALNO KOLO, okvir Columbus SL št. 54—55, oprema Campagnolo, Gipiemme, 2 X 14 prestav, s ta-bularji in poltabularji, ugodno prodam. Ivan Gaberšek, Šmartno ob Paki, Podgora 21., TOMOS AVTOMATIC, letnik 1986, ugodno prodam. Informacije: Ljubečna, Murnova 20, p. 63211 Škofja vas. ENOSTANOVANJSKO HIŠO starejše gradnje v Vojniku pri Celju, Celjska cesta 45, prodamo. Informacije dobite vsak danodl6.dol9.ure v Konjeniškem klubu Celje v Škofji vasi 51. GRADBENO PARCELO, 7 km od Ptuja proti Mariboru, prodam. Cena je 22.000 DEM. Tel.: (062) 302-865 100 m2, renovirano stanovanje, etažno, centralno ogrevanje, z nizko najemnino, v centru Maribora, menjam za dve manjši stanovanji. Miro Hajdukovič, Krekova 19, Maribor DIESELELEKTRO agregat 380 V, stabilen, 12,5 KW, in boj-ler z električnim grelcem — 3001, prodam. Tel.: (062) 619-264 VEČ ELEKTROMOTORJEV, novih 10 PS in 7.5 PS, 1450 o/ min., 35% pod ceno, prodam. Tel.: (062) 611-588 KAMNOSEŠKO DELAVNICO, s stroji cca 250 m2 površine, prodam. Tel.: (062) 38-620 ZIDANICO z 80 arov zemlje, vinogradom, gozdom, sadovnjakom, na Mejah pri Cirkulanah v Halozah, prodam. Tel.: (063) 816-515 (zvečer) KAMP PRIKOLICO Adria 305, 2+1, komplet s predprostorom, staro 10 let, prodam. Tel.: (062) 771-979 INŠTRUKCUE za matematiko in fiziko, nudim. Kličite ob vikendih. Cena 100,00 din/uro. Tel.: (063) 741-717 strirano do 12/91 za 2.500 DEM in etažno peč EMO CENTRAL 20, rabljeno 1 leto prodam za 10.000 din. (063) 726-533. RADIATOR za centralno ogrevanje 140 x 60 x 12 cm prodam za 1.000 din. Tel. 31-410, Vojko Kolobar, Vrunčeva 28, Celje. VEZANO REVIJO »Življenje in tehnika«, letnike 1958 do 1975, 50 din za letnik in bronasto svetilko za na grob za 800 din, prodam. Tel. 31-340. PLANINSKE ČEVLJE, vr hunske, malo rabljene, usnjene, št. 45, prodam za 1.000 ATS. Tel. (063) 882-326. PRALNI STROJ Gorenje prodam. Tel. (063) 35-321 (popoldan). ZASTOPNIŠKO DELO, vrhunsko plačano, nudimo zanesljivim in predanim osebam z lastnim prevozom in prostimi vikendi. Tel. (063) 842-133 (po 18. uri). C hotel evropa celje tltov trg 4, 63000 celje, telefon: (063) 21-233 Hotel Evropa in ansambel Venus vabita na plesni večer srednjo in starejšo generacijo. V prenovljeni restavraciji in ob bogati izbiri kulinarike boste preživeli prijeten večer. Vljudno vabljeni! ^OOOOOOOCOOSOOOCOOOOOOOOOOOOCOOOCCOCCCOCCCOOOCOOOCCO oocoost OBRTNA ZADRUGA »OBRT CELEIA« p.o. Celje Oblakova 30, 63000 Celje tel.: 063/26-136, 26-890 tax: 063/26-141 OBRTNIKI IN MANJŠI PODJETNIKI - PRIDRUŽITE SE NAM Pridružite se sodelovanju z zadrugo, ki ima 14-letno tradicijo pri poslovanju z drobnim gospodarstvom. V letu 1990 smo s svojimi člani ustvarili več kot 100 mio din prometa. Sodelovanje nudimo na naslednjih področjih: - prodajamo izdelke in usluge - posredujemo delo in kooperacijo 8 -sodelujemo pri realizaciji zanimivih programov S -vodimo poslovne knjige za obrtnike in podjetja v —z razvejano dejavnostjo zapiramo finančne to- 8 k°ve s Pokličite nas, ali nas osebno obiščite, ker bomo našli S zadovoljive rešitve. 6OiOOS AVTOMATSKO STRUŽNICO Indeks 18, ugodno prodam. Tel.: (062) 691-664 STROJ Wafios, za izdelovanje žičnikov, delovne dolžine 10 do 60m/mm in debeline do 255 mm. Tel.: (062) 303-964 (po 19 uri), Horvat ODDAM večjo sobo s pritiklinami v Celju ženski ali slovenskemu paru brez otrok. Predplačilo za šest mesecev. Telefon 36-334 v sredo in četrtek med 16. in 18. uro. PLINSKI štedilnik poceni prodam. Telefon 063-36-334. SINGER, dvoredni pletilni stroj memomatik, z motorčkom in raznimi dodatki prodam. Cena je 4.000 DEM. Tel.: (063) 36-674 V APRILU pričnem s prodajo jarkic, nesnic Isabrown na celjski tržnici vsako sredo, petek in soboto. Na domu vsak dan v popol- joosoooeeeoooccccooeocoo! Zunanja trgovina p. o. Celje, Mariborska 7 Poslovni predmet našega podjetja obsega: - izvoz in uvoz črne in barvne metalurgije, kovinsko finalnih proizvodov - uvoz in izvoz bele tehnike in široke potrošnje - specializiran uvoz investicijske opreme vseh vrst - izvajanje investicijskih del v tujini - poslovanje v maloobmejnem prometu zastopanje tujih firm: - NEMČIJA: GMN, INTENSIV FILTER, ABIG-WERKE, BMC, BUDERUS - AVSTRIJA: FESTO, SCHINZEL, ARTWEGER, LANDIS & GYR, KLUDI - ITALIJA: OME, CEMB - BELGIJA: SINKS Poslujemo preko podjetij v tujini z udeležbo našega kapitala: CAR METAL, Avstrija, UNIMERCAT, Nemčija, RESCO, Italija, APRIMEX, Kenija in EURO PACIFIC, Hong Kong in predstavništev s sedežem v Moskvi in Minsku, v Pragi in Bratislavi, Bukarešti, Berlinu, Pekingu in Varšavi. a a o o o o o o o o o o o o o o a o o o o o o o c o o 9 o ooooooooooo«* O a o o a o' IVAN HRIBERNIK ZELO UGODNA AKCIJSKA PRODAJA AKUSTIKE IN BELE TEHNIKE NA TRI OBROKE BREZ OBRESTI Mariborska 2, SLOVENSKE KONJICE, tel.: (063) 755-207 SERVIS CANDY. 1NDESIT, GORENJE pa je v PE CEUE na Partizanski 20 v Celju, tel.: (063) 21-673 ^tnnnnririnrinrinnnrinnrinnnrTrinnnrinnnrtrinrBTnnririni? MALI OGLASI ZASTONJ KUPONa I MOJ NASLOV:_____________ Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. danskem času. Drago Skočir, Kumrdejeva 3, Celje (pri glavnem vhodu Cinkarne) ŠIVALNI STGROJ Ruža step, nov, prodam. Tel.: (063) 511-454 STROJ za izdelavo PE vrečk, prodam. Tel.: (063) 38-807 OBČINA ŽALEC - IZVRŠNI SVET po sklepu skupščine razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjske hiše v Pongracu 96, Griže s pripadajočim zemljiščem pare. št. 342 in 805/2 v skupni izmeri 855,00 m2, k. o. Pongrac. izklicna cena stanovanjske hiše z zemljiščem je 375.265,70 din. Stanovanjski objekt je bil zgrajen leta 1946 in je v celoti podkleten, obsega še pritličje in eno sobo v podstrešju, delno vzdrževan. Javna dražba bo v sredo 3. aprila 1991 ob 11. uri, v prostorih občine Žalec, ul. Savinjske čete 5, v sejni sobi IS - II. nadstropje. Ogled stanovanjskega objekta bo mogoč dne 28. 3. 1991. Za ogled objekta se je potrebno najaviti po telefonu (063) 713-121. Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel tisti udeleženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji bomo s kupcem sklenili v 30 dneh po končani javni dražbi. Vsi udeleženci na javni dražbi morajo vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št. 50750-789-3002 aii pri blagajni občine Žalec. Kupcu, s katerim bomo sklenili prodajno pogodbo, bomo varščino vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili v treh dneh po končani javni dražbi. NAROČILNICA NOVA P\| DODA ime .................priimek naslov ........................ naročam časopis-tednik Nova doba na našlov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika ) od 21. . do 28.3. Oven 21. 3,—20. 4. Ne odlagajte predolgo neprijetnega pogovora. Lotite se čimprej neke zadeve v zvezi z denarjem, če hočete, da se boste izkopali iz težav. Vse poteze imate v svojih rokah. Srečne številke 1, 3, 11, 14. Bik 21. 4.-20. 5. Ne zapravljajte časa z ljudmi, ki vam še do kolen ne sežejo. Imate pomembnejša opravila, kot poslušati neumne opravljivce. Bodite pa pozoren poslušalec svojega partnerja. Srečne številke 7, 16, 32, 38. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Dokler vaši načrti niso zreli za presojo, ne govorite z nikomer o njih. Dobre zamisli hitro najdejo posnemovalce. Bilo bi škoda, če bi vam preprečili vašo ustvarjalnost. Srečne številke 2, 18, 20, 39. Rak 22. 6.-22. 7. Bodite previdni v športnih aktivnostih, predvsem če se udeležujete tekmovanj ali česa podobnega. Obstoji nevarnost poškodb. Imejte odprte oči tudi v prometu. Srečne številke 1, 4, 13, 23. Lev 23. 7.-23. 8. Ta teden vas ne bo nihče razočaral. Pustiti govoriti druge in potegniti iz tega svoje sklepe. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. V družini ne bo pravega razumevanja. Srečne številke 5, 9, 13, 45. Devica 24. 8.-23. 9. Ugotovili boste, da niste najbolj telesno odporni in da se vas loteva bolezen. Zato se izogibajte stresnih situacij in raje več počivajte. Naporni dnevi vas šele čakajo. Srečne številke 8, 12, 33, 41. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Ne pustite, da bi o pomembnih rečeh v družini odločali brez vas, sicer boste potegnili krajši konec. V vseh dogovorih morate sodelovati tudi vi, četudi komu to ne bo všeč. Srečne številke 4,13, 25, 37. Škorpijon 24. 10.—22. 11. Vse svoje prednosti sicer znate uporabiti, vendar vam je včasih na poti neučakanost. Držite se nekoliko zadržano, kar je dobro, saj znate realno ocenjevati neugoden položaj. Srečne številke 2, 21, 30, 42 Strelec 23. 11.-21. 12." Prav nič vam ni podobno, da se v neki zadevi kažete malenkostni in svojeglavi. Bodite raje tolerantni inn velikopotezni, sicer bo zelo trpelo vaše dobro ime. Srečne številke 5, 15, 24, 35. Kozorog 22. 12.-20. 1. Prihodnji dnevi vam bodo naredili veliko veselja, saj boste ljubezen pisali z veliko začetnico. Pa tudi v poslovnem in službenem okolju bo nekaj prijetnih presenečenj. Srečne številke 3, 14, 18, 36. Vodnar 21. 1.-19. 2. Važno bo počutje. Ostanite optimist, čeprav vam bo šlo marsikaj zelo narobe. Vse odločitve sprejmite brez odlašanja in zadržkov, pri tem pa upoštevajte tudi nasvet prijatelja. Srečne številke 9, 10, 43, 48. Ribi 20. 2.-20. 3. Ste v položaju, ko težko najdete svojo identiteto. Zato si ne nakopljite na glavo nobenih novih obveznosti. Zenske, rojene v tem znamenju, naj posebno pazijo na svoje zdravje. Srečne številke 3, 18, 22, 47. NOVA W4 DODA STRAN 24 FOTOREPORTAŽA Na pomlad zorijo maturanti 11=zavaroval niča triglav 1 i Nič ni tako varno, \ Da ne bi potrebovalo zavarovanja Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Četrtek, 21. marec-ob 12.00: Vinko ob 15.000: J. Švare - B. Veras: Moderndorfer: CAMERA OBSCU- ZMAJ, abonma ČEBELICA 3 RA, režiser Vinko Moderndorfer, Sobota, 23. marec-ob 19.00: Svetla-abonma IV. MLADINSKI . na Makarovič: KABARET 91, režiser Petek, 22. marec - ob 10.00: J. Švare Vinko Moderndorfer, gostovanje - B. Veras: ZMAJ, režiser Igor Stran- v Slovenj Gradcu sky, zaključena za OŠ Dušana Jereba ob 19.30:VEČER SLOVENSKE iz Slovenskih Konjic FOLKLORE v izvedbi akademske folklorne skupine FRANCE MAROLT iz Ljubljane Nedelja, 24. marec - ob 19.30: Svetlana Makarovič: KABARET 91, režiser Vinko Moderndorfer, gostovanje na Bledu. Napovedujemo gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE s predstavo SMRTNA PAST, v soboto, 6. aprila ob 19.30.