57. številka. Izhaja t mah dan tadi ob ne leljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljltib-9. nri zjutraj. ? številk« k prodajajo po 3 aovd- (6 stotink) * tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Jttji. Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmestu itd. narodb© »prejema uprava linta „Edin o* t , •Iti Molio piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer Cene otrlaaom 16 »to t in k na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, jame zahvale in domači oglasi po pogodbi. »cs— »TELEFON Stv. S70. Trst. ¥ petek dne 26. februvarija 1904. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / Tečaj XXIX Naročnina znaia sa vse leto 24 kron, pol leta 12 fcrcn, 3 mesece * kroa. Na naroČbe brez doposlane naročnine se j^iava ne utira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NetranksvaM-pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista- UREDNIŠTVO : Ulica Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —' Lasmi* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna komorci#» lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ia Poštno-hranilničui račun 5t. Sil .052* Vojna med Rusijo in Japonsko. Japonci zopet napadli na Port Artur. — Kosi so napad sijajuo odbili. HKTKOGH AD 2:» tužbena ve»t.) General Pflug javlja <4ane« iz Port Arturja« : Od 1. do -i1/* u rt* zjutraj je napadel sovražnik vnovič Port Artur, ali je bil na eelej «-rtl sijajno odbit. Posamičnosti »led i j o. PETROGRAD 24. Brzojavka namestnika AlokBejeva na ruskega carja povodom ponovnega japonskega napada Japoncev na Port Artur se glasi : Doe 24. t. m. ob 2s/4 ure popol. je sovražnik poskušal nov napad na Pcrt Artur. Sovražnik je hotel uničiti rusko oklcpnjačo »Retvizan« in spraviti v Port Artursko luko l«dije, napolnjene z raz itreljivimi snovmi. »Retvizan« je prvi opazil sovražne ladije in je, podpiran od port-ar-tur=k h baterij otvoril streljanje na japonske parnike. O tem sta bila dva japonska par-n;ka, ki Jta naravnost jadrala proti »Retvi-zinu«, uničena. Jeden istih je zašel na plitvino blizo svetilnika Da poluotoku, drugi pa se je {>o-topil blizu hriba Zolotaj. Streljanje proti torpedovkam se je nadaljevalo. Ob zori zapazilo se je na obrežju štiri uničene japonske parnike in osem japonskih torpedovk, katere ao bežale proti onim japonskim ladijam, ki so bile v bližini znsidrane. •Teden del možtva japonskih ladij se je bržkone potopil, drugi del pa se je reši! na japonske torpeiovke. Jaz dam obrežje preiskati. Vbod v luko je svoboden. Da se je japonski načrt popolnoma ponesrečil, ima največo zaslugo izborno streljanje oklopnjače »Retvizan«. Jtdna japonskih ladij gori še sedaj. V luki opažati je plavajoče mine in v daljavi dva plavajoča japonska oddelka. Trem križarjem, odposlanim na preganjanje japonskih ladij, zavkazal sem, naj se povrnejo, da se najprej odstranijo v luki plavajoče mine. Na našej birani ni bilo nikakih zgub. PETROGRAD 25. »Upravitelj stv eni Vjeetnik« odločno oporeka različnim vestem, k> trdijo, da državna blagajna radi vojne ne more izplačevati vlog. NJUĆVANG 24. Reuterjev biro javlja: Po vsej .Mandžuriji se je objavil proglas na-mestn ka Aleksejeva, ki poživlja prebivalstvo, Daj podpira rusko vojaštvo in preti v nasprotnem slučaju smrtjo. \VASHINGTON 25. Glasom nekega poročila, prispelega državnemu tajniku, je sklenila Japonska s Korejo pogodbo, ki jamči nezavisnost in .ntegriteto Koreje. PARfZ 25 Mornarični minister P»l-letan je izjavil včeraj v mornari^nem pover jeništvu, da sicer ne misli na mogočnost, da bi bila Francija zapletena v kak konti k t tli da mora biti vseeno pripravljena na vsake slučajnosti. Ni mogoče, d* bi imela Francja na skrajnem Vztoku tako eskadro, kakor jo' ima Japonska. Anglija in Zjedinjene države r ali odposlali so se tjakaj vseeno 4 uničeva telji torpedovk za pojačenje tamošnje mornarice. Naše priprave v I odo-Kitajski izklju čujejo mogočnost kakega izkrcanja. Slednjič je izjavil minister, da je sroril vse, kar mu nalaga dolžnost in kolikor so mu prilike do puščale. NAGAZAKI 25. (Reuterjev biro). Oh la^tnija je zaplenila večjo množino suhega mesa na parniku »Koreja«, ki je bil na poti iz S. Francisco v Vladivostok. Meso je bilo namenjeno za rusko vojsko. PETROGRAD 25. Dopisnik ruske br zojavne agencije javlja iz Port Arturja : Včeraj ob eni uri v jutro so poskušali Japonci zapreti vhod v notranji pristranski bazin in so v ta namen poslali 4 trgovske parnike, katere so spremljale torpedovke. Ta poskus je bil opažen od vojne ladije »Retvizanc, ki se je nahajala na shodu. »Retvizan« je za čel takoj streljati, a podpiralo ga je topništvo na utrdbah. Streljanje topov je trajalo do pete ure v jutro. Poskus Japoncev je popolnoma ponesrečil. WASHIN<;rON 25. (Reuterjev biro). Vlada je sklenila, da položi med Japonsko in filipinskim otokom Guamom nov kabel, ki bo zvezan s pacifičnim kablom. Vlada pravi, da se ne krši nevtraliteta s tem, da se olakšuje trgovski promet. Vzrok nameravane polo žitve kabla sestoji v tem, da se prepreči izoliranje Japonske za s!učaj, da bi Rus' pretrgali kabel med Japonsko in Sangajem. Iz ogrske delegacije. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 25. V nadaljevanju razprave o resoluoijskih predlogih povdarjal je minister* ski predsednik grof Tisza na izvajanja del. Szentvaevija, da njegov predvčerajšnji govor ni imel namena napadati niti del. Apponvija, niti bivše narodne stranka. On je hotel marveč dokazati, da bi vsi oni, ki so v oktobru soglašali z vojaškim programom liberalne stranke, morali biti sedaj zadovoljni z namerovanimi reformami. Ako se je v tem šlo preko mej objektivnost', ne preostaja govorniku druzega, nego da to obžaluje. (Pohvala,) V razpravi glede dislociranja vojaških čet izvajal je sekcijski načel^ifc FML Jekel Fa- PODLISTEK. Teodora. Povest Hrvatski «pi*nl E?penij Kumirir. prevel J. S. Prvi del. — Cici, najlepše bi nama bilo, da naju je oče vzel na Jadijo — je rekla Teodor«, ko je legla v posteljo. — A kaj bi delali na ladiji ? — se je začud.la Lucija. — Govori tiho, da Daju ne čuje ona .. . — Že spi, ker jutri pojde na Reko. kakor je rekla. — Naj gre, a da se ne bi nikoli več vrnila! — Ako nama ne bo dobra, pitali bovi očetu — je izrekla tiho Lucija in se v spela na svojo posteljo. — Da svi šli z očetom, kako lepo bi nama bilo — je rekla Teodora, naelonivši se na roko. — Na ladiji ni vedno lepo. — - Ali videli bi Ameriko ! — A kje bi se učili ? — Na ladiji. — A kje bi našli učiteljico ? — Več te nauči v i z gospico Malvino. j Teodora, videla boš, da je dobra. Ni treba je jeziti !. — Jaz jo jezim ? Ona se ne zna jeziti , ker je predebela. — Tudi tsta je debela. Jutri pojdimo v K ne žic. — Kopali se bovi predpoludne in po-poiudne. — Teodora spavaj, ker je že pozno. — Cici, jaz ne morem spati. Oče mi je pred očmi. • — Moli za očeta, pa zaspiš — jej je rekla Lucija in se obrnila na drugo stran. Okolo šeste ure je vstopila v njijino sobo Malvina s klobukom na glavi. Deklici feti s'adko spali. Sjlnčna svetloba je padala na nj'jini postal ji, na krasni jima črni glavici in na odkrite roke ia rame. Malvina je po kazala Lucijino giavo. — Kdo je ? — se je vzbudila mala. — Jaz sem, Lucja, tiho, da se Teodora ne zbudi! — Ne spim. Kaj želite? — jo je vpra šala Teodora, katero je prebudil oni Cicin »kdo je«. — Kočija me čaka prćd vratmi. Bo-diti dobri. Vrnem se zvečer. Z Bogom, drega otroka ! lus-v na neko tozadevno priporočilo deleg. Ugrona, glede ojačenja severc-vshodne sed-mograjeke meje, da so izvedene vse odredbe glede obrambe državne meje. Govor-ik je prosil, naj se ne zahteva konkretnih podal kov, ker da isti niso pripravni, da bi se o njih razpravljalo v javni seji. DUNAJ 25. Ogrska delegacija je vspre-jela redni in izredni vojni budget in kredit 15 mil Jonov za nove topove. Posl. Apponvi je opomnil, da sicer priznava potrebo uvede-nja novih topov, ali vseeno ne glasuje za Kredit, ker bi se moralo pomnožiti tudi rao-žtvo z uvedenjem novih topov, a o tem mora odločiti državni zbor. Mmisterski predsednik gn f Tisza ja odgovoril na to, da uvede nje novih topov ne prejudicira pomnoženju moštva. Brzojavne vesti. Slnžba božja za rusko zmasro na Četi n j ah. CETINJE 24. Tukaj in v vsek cerkvah kneževine eo se opravile slovesne službe božje za zmago ruskega orožja, katerim je prisostvovala izredno velika množica naroda. Povsod je narod dal oduaka svojim simpatijam za Rusijo. Švedski kralj na Dunaju. DUNAJ 24. Kralj švedski je danes zjutraj obiskal kapucinsko rakev in je opravil molitve na grobu cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Tekom predpo-ludneva je kralj oddal svoje vizitnice pri členih cesarske hiše, kateri prebivajo na Dunaju. DUNAJ 25. Švedski kralj Oskar je sprejel danes ob 2. uri pop. v avdijenci ministra zunanjih zadev grofi Goluchovske-ga. Popoludne ob 5. uri je bil v cesarskem dvoru svečan obed, katerega s'a se udeležila oba vladarja, vsi člani cesarske hiše, spremstvo kraljevo in najvišji dvorni in državni dostojanstveniki. Med obedom sta se vladarja živahno razgovarjala. Cesar Fran Josip je napil kralju v francoskem jeziku, zahvalivši se kralju za obisk, ki je dokaz prijaznih razmer med obema vladarjema in državama. Ceear je pozdravil tudi švedsko kraljico, ki biva na jugu avetro-ogrske monarhije in je pil na kra'jevo zdravje. Kralj Oskar je odgovoril tudi v francoskem jeziku ter se zahvalil za srčen sprejem. izrazil je željo, naj bi dobri odnošaji, ki vladajo med obema državama, se v bodoče še bolj utrdili. Zvečer je šel kralj Oskar incognito v dvorno gledališče. — Ksdaj se vrnete ? Že zvečer ? ! — je vskliknila Teodora. Malvina je pordečila, poljubila ju in jima zopet rekla, naj bosti dobri, a ko je bila pri vratih, se je obrnila, pokimala jima ljubčznjivo in izustila tiho: — Z Bogom! — Srečno, dober pot! — je zaklicala Teodora za njo, skočila s postelje, odprla okno, pogledala na morje in rekla sestri, da ni več videti ladije. Ko Bta se oblekli, šli sti v kuhinjo. Služkinja Franica, katero jima je našel oče, čim sti prišli na Banjo, jima je že skuhala kavo. Franioa je bila majhna in bleda ženska, gladko počesana, snažno oblečena. Bita je iz Knež ća, vrstnica kapitana Dakiča. Služila je več let na Kdki, prihranila si lepo svotrco ter prišla domov, kjer jo je našel kapitan. Deklici sti jej rekli, naj jima ne kuha obeda, ker ostaneti do večera v Kne-židu. Ko sti odhajali, ja je opomnila, naj se čuvati slabega, da se ne pobijeti. Malvina je odločila, da obišče svojo sestro Berto, ko jej je Evfem ja pripovedovala, da je župan na Banji dobil neko pismo z Reke. Ni hotela iti precej na Reke, ampak je čakala, da kapitan Dakić odjadra iz reške luke. Na Banji se je precej raznesel rlap, da ee je Mal vina odpeljala proti Reki. Dogodki ua Balkanu. CARIGRAD 25. Porta je javita eksar-hatu, da so preklicani splošni pogoji porokov za učitelje, ali da bodo morali imeti vseeno-poroke taki učitelji, ki so zapleteni v delovanje kcmitetov, ali ako so drugače kompromitirani. Anglija se oborožuje. LONDON 25. Mornarični pVoračua predlaga, naj bi se v prihodnjem letu zgradilo 14 uničevateljev torpedov, štiri ob rožene oklopnjače in 10 podmorskih, ladij. Možtvo naj bi se pomnožilo za 4000 mož. Požar. LONDON 24. Pri požaru v neki postranski ulici Paternosterov je izgubilo ljenje sedem oseb. Smrt pražkega podžupana. PRAGA 25. Bivši podžupan, deželni odvetnik dr. Ivan Kiibn, ki je trikrat zaporedoma opravljal to službo, je umrl danes zjutraj po kratki bolezni star t>3 let. Pošta za vojno ladijo »Cesarica Elizabeta«. DUNAJ 25. Pošto za vojno ladijo »Cesarica Elizabeta« odpošlje postni urad Dunaj I dne 27. febr. in 2., 5., 12., 16., 19., 26. in 30. marca, ob 7'45 zjutraj iz južnega kolodvora ; poštni urad v Trstu pa iste dni ob 8*25 zjutraj. Posta pride v Sangaj dne 30. marca, 4., 7., 13., 18., 21. in 27. aprila ter 2. maja. Soproga francozkega predsednika za ranjence t rusko japonski vojni. PARIZ 25. Soproga predsednika Lou-beta je darovala po 500 frankov društvu francozkih žen in zvezi francoskih žen, katere so začele nabirati milodare za ranjene vojake v rusko japonski vojni. Kardinal Stelnhuber v avdfjenci pri papežu. RIM 25. Papež je danes sprejel v avdijenci kardinala Steinhuberia. Nadvojvoda Karol Štefan t Malem Lošinju. PULJ 25. Nadvojvoda Karol Štefan z rodbino je šel danes na svojem potovanju v Mali Lošinj čez Pulj na Llojdovem parni ku »Grof Wurmbrand«. MALI LOŠINJ 25. Nadvojvoda Karol Štefan in nadvojvodiaja Marija Terezija sta dospela danes z rodbino na Llovdovem par-niku »Gr«T Wurmbrand« v vilo Portjavori, kjer ostaneta nekoliko mesecev. Obsojen radi ponererjenja. DUNAJ 25. Po dvodnevni razpravi je bil bivši odvetnik dr. Emil Gutman radi poneverjenja 80.000 K obsojen na 8 mesecev težke ječe. Tudi Jovanino jo je videl, ko se je vodila mimo njegove kavarne. Začuvši drdranje ko* čije, prihitel je pred kavarno, da vidi, kdo se vozi. Vedno je delal tako, ko je začul topot konjskih kopit. Malvini je slučajno uteklo oko na Jovanina, kateri se jej je hii-r«* priklonil. Ona Ee mu je priklonila in nasmehnila ljubeznjivo — njegovemu priklonu ia njegovi podobi —, a on je ves pordečil ostal nekoliko časa kakor otrpnen na svojem mestu, izbuljenih oči in odprtih ust. Tega dne je Jovanino začel braniti Malvino, ko so nekateri ljudje v njeg)vi kavarni šivali krpe na njeno čast. Ko je župan Javičini« završ 1 svoje dnevno delo v občinskem uradu, prišel je v kavarno »Parigi«, kjer je bila ža trojica starih kapitanov, ki so ga čakali, da bi žnjim kartali »tresetts«. Predno so začeli, so se dolgo razgovarjali o Malvin-, ugibaj^, zakaj da je odšla na Reko ? Župan je izvlekel iz žepa pismor proti Malvini ter jim je prečital v drugič. '.Vsaki izrek so dolgo pre-treeavalj, da bi i>«deli, kam da isti meri ? ! Bilo je v pisiua debel h. Naposled je župap epravil ta list v žep suknje ter se slekel^ kakor so Btorili tudi ostali, in je vrgel suknjo na mizo za seboj. Bili so v manjši sobi. Pc leti, ko je močno pripekalo, so igrali goloroki, po domačem običaju. Dokler so mirao igrali, Be ni Jovanino motal okolo njih* % Povišek investicij za gradnje železnic fn cest. BUDIMPEŠTA 25. Ogrski brzojavni biro javljd : Kakor doznajemo predloži trgovinski minister HieroDvmi takoj po pričetku sej poslanske zbornice spremenjeni zakonski načrt glede investicij. Zneski glede gradenj železnic in *»est so se povišali. Potres t Italiji. AQUILA 25. Včeraj je poškodoval po tres v Maglianu dei Mirai vojašnico kara-binerjevl glavno cerkev io več drugih poslopij. Oblastoije so zaukazale, da se prebivalci izselijo iz p< šbodovanih poBlopj. V vasi Ro- umeje on, Čifut, v uredništvu dunajskega lista — ta je piramidalna in sili v homeričen smeh tudi v' teh resnih časih. Ali čitatelj — o ta čitatelj ! — nemških listov je čital to, ne da bi se mu niti sanjalo o tem, kar je isti njegov list pisal prejšnjega dne, in od-lož 1 je list iz rok v trdnem uverjenju, da je rusko poveljnistvo že na divjem begu pred Japonci. Vendar pa ima »Neue Freie Pr.« to i ko usmiljenja z ugledom ruske vojske, da izjoveduje svoje mnenje, da Rusi ne prepuste Ja p >ncem meje ob r-ke Jalu, ne da bi veaj enkrat vzdignili svoje sablje. Mi smo dokazali že včeraj, da absolutno ni dopuščeno delati kakih pesemiBtičmh za- sciolo je sk< da, provzročena po potresu, se ključkov glede položaja trdnjave Port Artur Za vo večja. Tukaj sneži in je hud mraz. jake »i se pripravili šotori. Iz pruske zbornice. BEROLIN 25. (Pruska zbornica.) Po tudi provincijalni stanovi zemstva v Poltavi, Moskvi in Tuli so doposlala zadnje tri dni skoro cel milijon rubljev. Grofica Bobrinski odpotuje iz Moskve na Bajkalsko jezero, da zasnuje tam postaje za hranjenje vojakov, da ne bodo ista brez gorkih jedi marširali po ledu jezera. Ob enem bo grofica snoval* lazarete. Vse dobrodelne institucije, vodjene od dam, so neumorno na delu s prirejanjem pe rila in obvez za lazarete na skrajnem Vztoku. V hiši Rdečega križa je nervozno vrvenje. Tudi po privatnih hišah se Bhajajo znanci in znanke, kjer šivajo za potrebe vojske. Posebno carica je pridno na delu. Ona nad zoruje prihajajoče darove in je navzoča na razdeljevanju del. radi tega, da se je glavni Btan generalnega guvernerja preložil, ker za varnost trdnjave da je popolnoma preskrbljeno, in glejte : kar smo napisali, ni bilo še šl > v stroj, ko nam slanic Cassel (slobodomiselna str=nka) je je došlo iz Petrograda poročilo, kako so dogovoril v nadaljevanem posvetovanju pravo- g»dfei podkrepili naše mnenje. Trdnjava sodnega proračuna o pravdi Kw lecki ter Fort« Artur je sijajno odbila zahteval, nsj bi Be oblast pred-ednika pri nov drzen napad sovražnika kazenskih razpravah raztegnila ludi na dr- je provzroČila istemu neizmerno škode, pre-žavoe pravdnifce, da bi se v bodeče piepre- podila sovražnika, da je mogel admiral Alekse-čile drznosti, kakoršn h se je posluži! državni jev javiti carju o brilijantnem vojnem činu pravdnik Mu ler. (Državni pravdnik Muller ruskih trdnjavskih topov in ruskega broje pri razpravi rekel, da izrečejo porotniki dovja, a med njim istega »R-tvizana«, o ka-smrtno obsodbo nad porotnimi sodišči, ako terem so evropske novine poiočale. da j* po-zahtevsjo za zatoženca še kakih daljnih do- polnoma uničen,..., kar je v novo ilustracjo, kazov. kako lažejo te evropske novine. Minister Sel onstedt mu je odgovoril, da Sijajni način, kakor je trdnjava Port je državnega pravlnika Muller ja prištevati Artur ob sodelovanju brod >vja odbila ponov-med najsposobnejše mlade uradnike, kateremu ljeni napad Japoncev, napravi gotovo vel k 90 dali predstojniki najboljše spričevalo, moralen uts širom sveta. Ze nekaj dni sem kriva je samo njeg »va nervoznost, da seje so ztčeli nekam skrouineji postajati obreko-v svojem govoru posluži! izjav, kater.h ee ne valci in zaaramovalci ruskega orožja. Po tem more odobravati. Stusko-japonska vojna. Trst, 25. febr. 1904. D.-astIčen izgled, kako izveBtno novinstvo drzno spekulira na kratki spomin lastnih č.taleljev, oziroma na njihovo navado, da se ne muči o z razumijevanjem, ampak raje ▼sprejemi ejo verno in slepo vse, kar jim * " r J ' 1 r sel na posredovanje dogodku se jim menda še bolj zdaljšajo obraz-, kajti poučil jih je, da niso še Japonci absolutni gospodarji na morji, ampak da jim bo vol ti še marsikateri obračun z ruskim bro iovjem. Za veliki preobrat, ki se je zadnji dai jel pojavljati v presojan; u šans v tej vojni — in to tudi v novinstvu, ki je strnjeno sovr&žno Rusiji — služi naj dejstvo, da zopet in zopet ravno iz Londona lancirajo mi- nuli njihova novina — takov drastičen izgled nam nudi danes »Neue Freie Presse«. Govoreči o vesti, da generalni guverner , ^ .. , . - •_. * ® ® zah z avstrijskim mimsteratvom Alek*ejev preloži svoj glavni Btan iz Port-Ar- turja v Harbin, bolj v notranja, smo povda- Neki dopis iz Londona v nekem velikem dunajskem listu, ki je v notor čn.h zveza vnanje stvari, izraža misel, da bi, čina bo izvršen prvi veči spopad, vlasti »na časten ntčn« rili včerai, da je ta odrudba zahtevana po . , , . , t j ■J* J r posegle vmes m da bi na spomlad prišlo do do naravi stvari, da torej radi te odredbe nika kor ni opravičeno delati kake neugodne ali pesimistične zaključke ozirom na (položenje v trdnjavi Port Artur. Tudi dunajska »Neue Freie Presse« je , ' . sčal miru. i.ovdaiila vč raj, " la je rečeno preloženje od Japonci, gaztteljl mednarodnega prava! Rinki min.eter za voaije stvari g ■ f nekakega preliminarnega miru in potem nekake ponovitve btrol nskega kongresa. Ne treba men la praviti, kaj pomen a to, če so ravno v Londonu začsli piskati na pi- glavnega stana j»ko modra strategičoa redbi, in je dunajski list še dostavil, da je isto bržkone pripisati že volji novega vrhnega poveljnika ruskih Čet v Vztočni Aziji, gene Lamsdottf' je razposlal diplomat čnim zastopnikom Ru-ije v inozemstvo okrožnico, v ka- r » Jwr . . • 4 i • J • T .mr teri obdolžuje japonsko vlado, da je drzna rala Koropatkica. A veste kaj pravi ista »JN. . pogazila splošno ve javna pravila, ki določajo medsebojne odnošaje med civiliz'ran'mi narodi. I«la-»ti dolži okrožnica jspinsko vlado nasilja proti po pogodbah zajamčeni nezavisnosti Koreje, pripoznani od vseh vlasti. Ali vzl'c vsem pogodbam — ki j.h okrož lica podrobno našteva — in v nasprotju z načeli Fr. Pr.c kratkih štiriindvajset ur potem ? ! Pravi, da rečeno premesčenje more le pogubno delovati na ruske častnike in vojake, ker to ni da ne umejo strategičnih upoštevanj! Pust m t vojake na strani, ali trditev, da častniki ne u mej o potreb strategije, kakor jo ampčk je čakal, da se z,č,ejo kregati radi mednarodnega prava, je Japonska kršila ne iere. Ni čakal dolg^. Igralci so se skregali, odvisno* Koreje s tem, da j*, predno je za ■ U T L. L T Čela vojna, iskrcavala vojaštvo na korejska var so vp li vse v prek. Tako so se skregali i j • o i • a a • i dan, pa se zopet pomirili in desetkrat na igrali dalje, kdo plača črno kavo in viržinko. Ko so vsi vpili, priplazil se je Jovanino za županov hrbet in vzel ono pismo iz žepa njegove suknje, gledajč v karte, na mizo igralcev, ali etegnivši svoji dolgi roki nazaj, za grbo, kjer je s tankim, in dolgimi prsti na6in Prečili dostavljenje telegramov; poiskal županov ieP. Igralci so ga Se vpra- 8(5 vkljub ^toječ.m mednarodn m pravilom ,,.... i i . nekaj časa pred začetkom vojne akcije od- saii, naj jim pove, kdo ima prav, a on je J 1 , J . . « , ■ i , j, vzeli kakor v o ni plen luske trgovinske la povsem miri o povedal svoje mnenje, drze r ... . t. , l x- * - li i diie. ki so se nahajale v nevtralnem korejan •>ni list pod grbo. .N egovi očesi sti se bh- [ J * % ... , . skem pristanišču; da so zagrozili korejan tla; da je 3 dni pred napovedjo vojne da a nenadno napasti dve ruski vojni ladiji, ki sti se nbhajali v nevtralnem pristanišču Ćemul; o in katerih poveljniki niso bili obveščeni o prekinjenju odnošajev do Japonske, in sicer n so bili obveščeni, ker so Japonci na zloben d* ččali od pritajene radosti. , . .. ,, t, , j ! skemu cesarju, da japonske Maivina, pnsedsa na Keko, v zavod, J ... • » • cesarjevo palačj, ako bi se upiral japonski Čete zasedajo našla je svojo sestro v »ravnateljstvu«. Planila je v sobo, ne da bi bila potrkala na vrata. Njena teatra je planila z divana, kjer je sedela, in odvrgli s svoje rame dtsnico gospoda Đuvalandiera, kateri je sedel na stolic zraven divana. Iz šole je bilo slišati . » samo tihi glas verouč — Kaj želite gospica J€ vprašala Berta sestro, premeni v k jo s prevzetnim pogledom. Nočem ovirati — je zajeeljal gospnd Duvalandier, priklonil se in se izmuznil iz sobe. upravi, da bo pozvali ruskega zastopnika, nt>j s svojim osobjem zapusti dtželo. To so konkretna dejstva, ki jih navaja ruska okrožaica v dokaz perfi Inega postopanja Japoncev. Okrožnica prav-, da vlaga protest pri vseh vlastih proti takemu nefu-venemu postopanju in izraža uverjtnje, da vse vlasti pritrde stal šču Rusije. Bnska požrtvovalnost. Odbor za pomnoženje brodovja deluje neumorno. Tri nove okIo^»njače in 4 novi kržirji bo že pripravljeni za odhod. Trgovci — Pojdi z menoj v drugo sc.V>o — je ' v Petrogradu so darovali 7 milijonov zamor izustila Maivina ojstro. (Pride še.) nariške namene. V to svrho so jeli darovati Dogodki na Balkanu. Mi smo včeraj povdarjali, da ne moremo verjeti vesti, da bi Rusija poslala svoje brj-dovje Ornega morja na skrajni Vztok. In sioer da ne moremo verjeti z ozirom na to, di se je jel položaj na Balkanu grozilno za-pletavati. Ta nai dvom potrjuje belig^ajski »Trgovinski Glasnik«, kateremu javlja njegov carigrajski dopisnik, da je prejela ruska Crnomorska eskadra povelje, naj bo tudi nadalje pripravna. Poleg tega da je zaukaeana tuli mobilizacija vsega odtškega vvem p l^u. Mi dodajamo tej v»sti, da je »Trgovinski Glasnik« do eedaj v svojih carigrajskih dopisih prinašal dovulj verne slike položaja v C .rigradu. Vrlo a mptomatično vest js poslal iz Trsta dopisnik »Petr«'grajskih Vedomosti«, ki Be glasi : »Vzlic vsem elu%benim in neslužben m deinentijem, prpravlja se Avstrija na odločno akcijo na Balkanu, porabivši ugoden Čas, ko je R isija zapletena na j zjskem Vztoku. Po vesteh, ki sem jih dobil od ugledne ost-be, ki je v ozkih zvezah z vojaškim krogi na Dunaju, priprav'ja Avstrija 300 000 vo-jikov. Koncem tega meseca edide preko Trsta prvi o ideiek vojske na balkanski poluotok, ki ga bo ee^tavl ajo ptštvo in topni-čerstvo, SKupno 30.000 mož. Radi te mobili-zaeje hit j > z obor»<žeVbnjem topniČaritva z novimi topovi, ne da bi č.ikali na odobrenje delegacje za neobhodne stn.ške v to sviho. V sklad šč h sku;.l ajo sa ogromne množine moke, konzerv in drugpga ž veža. Prvi ba taltjoai, ki krenejo proti Novemu Pazaru, bodo og. -ki. Vojska da p »jde preko Trata na Metkov 6, da se tako ogne HrvatBki, ki ae od lanjskih d godkov še r.i umirila.« Glaeo\i o mobilizaciji v Avstro Ogrski se širijo tu li te zadnje dni. Vprtšanj«* je le da-li ie nevarnjsti, da akcija Avstro-Ogrske 'zzove velike evropske komplikacij e ? 0e je sp-razum'j-nje me 1 Avstro Ogrsko in Ruaijo res trdno in določeno zi vae slučaje, če se torej Avstro Ogrska loti svoje eventuvelne akcije res v sporazum'jeoju z Rusijo, ^otem bi morali sklepati, da ni t >1 ke nevarnosti za vtlike komplikacije radi dogodkov na Balkanu. T< ga mnenja so tudi ugledni ruski in tudi -■rbski list'. »Rus« pravi n. pr., da ni opravičen ■»trah, da bi dogodki na Jkrajnem Vztoku uso/ino vpljivali na dogodke na Balkanu. Da je ruako japonska vojna pr>šla malce kasneje, v marcu, bila bi to morda nevarnost. Ali »edaj je ta vojna — pravi »Rus« -- iznenadila nas in tudi nemirne elemente na Balkanu. »Rub« navaja razne momente, ki gov« re pruti temu, da bi prišlo sedaj do velikih komplikacij radi dogodkov na Balkanu. Prvi teh momentov je Bporazu m ljenje med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Grof Lamdoif je izjavil, da Rusija vzlic svoji vojni proti Japonski hoče dalje vrš ti svojo misijo ob aporazum-Ijenju z Avstr.-Ogr. Bo g. diplomatični agent v Carigradu, Načovič, je tudi izjavil te dni, da ne gleda posebno pesimistično na bolgarsko-turške odnošaje. Tudi izjave italijanske vlade povodom interpelacije poslanca Ssntinija da morejo pomirljivo delovati. Vznemirljiv element v položenju da je nezaupanje Turčije do Rusije. Ali v tem trenotku, ko je Rusija zapletena v vojno na skrajnem Vztoku, da je to nezaupanje povsem neopravičeno. Ravno sedaj da je ugoden moment za Turčijo — ako je ta slednja le količkaj pristopna glasu razuma — da pride prijazno nasproti zahtevam Evrope. Naj dodamo tu še par misli, ki jih je izrekel te dni v našrm uredništvu ozirom na bodoči razvoj stvari na Bdlkanu neki odličen Srb, ai se je na svojem potovanju v Italijo mudil par dni v Trstu. Sporazumljenje med vojno stranko v Srbiji in ono v Bolgarski je fakt, ki stoji in ki pokaže prej ali tlej svoje efekte ozirom na dinastično vprašanje na Bolgarskem. Ti efekti bi se bili morda pokazali že v jako bližnji bodočnosti, ako ne bi bila počila vojna na skrajnem Vztoku. S to vojno je nastopil nov moment, ki je izvedenje sporazumljenja med obema vojnima strankama za nekoliko časa zaustavil. M »je trdno uverjenje je, da se bosti toliko srbska, kolikor Bjlgarska država, kolikor tudi nerevolucionarni srbski in bvdgar-ski elementi v turšt:h vilajetih pokorili željam Rusije in Avstro-Ogrske. Ne pravim, da ne bi pr šlo tu pa tam do lokalnih eksplozj, ali ne verujem, da bi iz tega za sedaj navatale evri pske ali svetovne komplikacije, ali da se vu garno izrazim : da bi priš.o do »splošne vojne«, o kateri se govori, da mora piiti do nje prej ali slej. In da vam odkrito povem — je zaključil naš informator — : tudi moje mnenje je tako, da bo za sedaj, dokler se ne reši skrajno iztočno vprašanje, še najvarneje toliko za balkanske države, kolikor za srbiko in bolgarsko prebivalstvo v turških vilajetih, ako se ohrani »status quo«, a ee ob enem uvede energična akeja Avstro-Ogrske in Rusije za zboljšanje položaja preb.valstva v Makedoniji in Stari Srbiji. In ako bo Turčija videla energijo Evrope, se bo s'ednj č pokorila tudi ona, zadovoljna, da se je tako ceno reš la iz zelo nevarne situvacije. Osvobojenje ba kanskih Slovanov iz-pod tuiške oblasti ne bo stavljeno radi tega z dnevnega reda, arrpak le o i'ož°no bo za nekoliko časa. Dnevne novice. Slovenska socfjalna demokracija in razptišdeiije tržaškega mestuega sveta. G >«pod Linhart je nadaljeval in zaključil : Toda b samim protestom proti razpušče-nju mestnega s eti ni še nič pomagano. Ali povdarja vnovič, da socijalna demokracija protestira le iz principa. Treba začeti nastopati proti sedaj gospodovalni stranki. Tudi ta psevdoliberalna trdnjava ne bo večna. Saj je sramota, da se je sploli m >gla vzdržati do sedaj. Mi prote^tujeoio proti umeševanju vlade tudi za to, ker bi bil jako nevaren preet-d^nčni slučaj, ako ne bi protestirali proti temu. Kakor te je vmešala sedaj v občinske posle, tako bi se vmtšila tu li kasneje, ko pride b »Ija in posteae a uprava na krmilo in nevarnost za občinsko avtonomijo bi bila trajna. Ali priznati trebi, da na tem umešava-n;u niso krive samo mahinacije antisemitske klike, ampak kriva je — in morda največ — tudi gospodovalna liberalna stranka eama. Krivda na tem, da se občinska avtonomija krši, je v tem, ker je velika večina prebivalstva izključena sedaj od uprave. Dejstvo, da ni možen odpor od strani prebivalstva, provocira uprav utikanje vlada v avtonomijo. Če bi občinski zas op imel ma-o za s* b .j, bi vlada imela vse drugačen respekt pred njim. Ali sedaj gospoduj Ča stranka meni, da je ona jedini bog v ol č n:. V tem svojem prepričanju se ne oz ra na nikogar in na ničesar. Za maso prebivalstva, ki je delavska, aa ne briga, pač pa protežira inozemce! S tem škoduje nam kakor delavcem :n kakor Slovencem. Trst je mednarodno mesto in njega prebivalstvo je po \eliki veČini tolerantno. Slovenski element je preziran tu .po krivdi vladajoče stranke. Delavstvo je mednarodno in ravno zato zahteva tolerance za v?ako pleme, pa naj je tu še tako maloštevilno zastopano, a zahteva narodno enakopravnost za vsako pleme, ako je zastopano v primernem številu. Trst je po večini italijansko mesto io zato je nadvladje (hegemonija) italijanskega elementa naravna do neke mere. Ali radi tega ne sme italijanski element zatirati drugih. A ker gospcdovalna stranka ratira druge, je delavstvo proti njej. To goaj odo- valoo stranko treba vreči. Zato jt prav zlo- stvareh ne smemo umevat tako, da bomo mi Čin, da ne nastopa vse za preosnovo volilnega Slovenei le za parade, Nemei pa akterji. Će reda. Ta naš volilni red, oziroma mestni ni možno skupno postopanje ob spoštovanju statut je star nad pol stoletja, je zastarel in enakopravnosti, pa že najdejo slovenski vino ne sodi več v sedanjo dobo. Volilno pravico gradniki priliko, da povedo svoje mnenje imajo le oni, ki plačujejo direktni davek.! glede vinske klavzule. Mari pa široke mase ne plačujejo davka ? Da, tudi ooe plačujejo ogromno v obliki in- Vesellčni odsek »Trg. izob. društva« naznanja, da je veako nedeljo in praznik direktnih davkov. Žito smejo zahtevati, da se plesna šola od 31/,—41/» v »Slov. čitalnici« tudi njim dade volilna pravica. Ćim bo vo- aijca g. Francesco šr. 2. Plesni učitelj g. lilni zi^tem dober, pride tudi boljša občinska j {Jjnek. Vstopnina 60 atot. uprava. Sedanji volilni zifetem treba uničiti, j VeeeliČni odsek, ako se hoče, da bo Trst napredoval. V boj j; Javna dražba vina t (r orj moškem bo torej za volilno pravico! Slovenci imajo le 6 v getrtek, dne 3. marca ob 11. uri pred- zastopnikov v občinskem svetu. Že to dejstvo poludne. Proda se v kleti g. župana Ijudo- označuje dovoljno, kako krivičen je ta volilni vika Štrekelja, vino, napravljeno iz nabranega zistem ! Slovenska manjšina izhaja iz buržoa- grozdja kuratove pluče, okoli 17 hI. z je, radi česar Be socijalna demokracija ne jjer ge n|g0 mogli udeležiti plesa more ident fikovati žnjo, in noče imeti nič tržaških gospa sta doposlala g.a Viktorija opraviti žnjo. Vandar pa — ne glede na to Zelen 2 K in g. D. Kok 2 K. — Prisrčna — moramo protestirati proti temu, kakor hvala. proti hudi krivici, da so Slovenci v mestnem Izjava. Podpisani daje na znanje vsem svetu tako neznatno zastopani ! To je prava onjm društvom, ki 83 poslala svoja vabila na sramota ! veselice, plese itd. pevskemu društvu »Zora« Govornik je zaključ 1 z zatrdilom, da v Vrdeli, da to društvo ni dobilo nobenega Trst je delavsko mesto in more'.se zahtevati, ^^ Vabil, in to zato, ker je sedež pevskega da ee upoštevajo in varujejo delavski inte- društva »Zora« poštnemu urada pri sv. Ivanu resi. Delavstvo da mora priti do veljave, baje neznan (??). Ob jednem daje se ome- k«r meščanska politika je provzročila nesrečo njenemu poštnemu uradu na znanje, da ima za mesto ! (Pride še.) pevsko društvo »Zura« svoj sedež v Vrdeli Za bodoče volitve. Mestni magistrat pod h. št. 794 (dom »Poyr-bn**ga društva«.) objavlja, da je v zm sin spremembe v&lilnega ODBOR reda tukajšnje trgovske in obrtne zbornice, *' pevskega društva »Z >ra« v Vrdeli. ►S o venski Narod« 10 itsl. lir Cesarski cekini 117.35 23.47 19.09 93.10 11.32 117.27 V, 23.47 19.09 94.10 11.32 vil zlasti na poslopjih veliko škode. "Orkani 100 državnih mark , - - -r- • ! 20 mark j« razbil mnogo oken in metal opeko iz 2o frankov streh. V Vlaški ulici je celo zrušil več._ metrov zida. f i Zgube v vojni. — Po dolgem času je rusko japonska vojna jedina, katera se vodi na morju in na kopcem, tođa v nobeni ni bilo se toliko modernih sredstev za razrušenje v porabi nego v tej. Ali vzTc' menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta * u I X • X- - U- I 100-25 ogrska 4°/0 zlata r^nta 97.90, Landerbank znatnemu zboljšanju orožja — p se neki an-! 462 t® r§ke 8r°čke no 75, parižka banka 10.40, gUžki voini list — ubija od 590 krogelj italijanske m-ridijonalne akcije 685, akcije Rio * . . .. _ ... .Tinto 11.74. Slabotna, samo edna, ako jemljemo v poštev prejšnje I London, (Sklep) Konsolidiran dolg Parižka in londonska borza. ^ Pariz. (Sklep.) — francozka renta 94.80, : 5«/. italijacska renta 98.60. Španski ezterieur 7610 akcije otomanske banke 539.—. ~ Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—Lombardi 78— unificirana turška renta 7 lta-na banke vojne. V nemško francozki vojni ubila je od Lombardi S1/«, srebro 2611/,«, fipa iska renta 755.„ 400 krogelj eoa, v „doji- kiUjski vojni od g-* "a^ft**"tJ^KBft 740 ena, v angUžko-burski vojni so bili j—.—. Mirna, tudi jednaki rezultati. V krimski vojni jej Tržna poročila 25. februvaria. bilo ubitih oziroma je umrlo na razni bo ,^ B.^. "k leznih, francozk h vojskov 31 */<>' angltŽkib 7.10 do 7.11, za maj —.— do —.—. Oves za april pa 22'/s%. V nsmSko franeotki vojai i« ^^ ^S. ^ padlo 5ŽU°/0 Francozov, a v severo amerikan* PSenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : ski državljanski vojni samo 6°/n. V zadnji omejeno, povoljneje. Prodaja ^5.000 met. st., za J J t j j »n ior nekaj st. višje; druga žita za nekaj stotnik višje t.h od 443 43o . gveJže> .. v Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 38.75 frk, za maj 39.50 frk. južno bfrikanski vojni je bilo ubil Angležev 22.047 (5%), od 75.000 Buro v pa 4400 (6 5%). Ako »e vsporedijo izgube zmagovalcev Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good in premagan h, vzemši povprečno v poštev 15 average za marec 32l/4, " maj 33, za Bep em- ur s .. , . . . r \ . , _ ber 34, za dec. 345/, vzdržano; kava R10 nava.lna najvećih bitek minolega stoletja, Be kaže na loCQ navadn» reeina H5.38, navadna dobra strani zmagovalcev izguba ll°/0, na strani 39:i2. u oto/ 1 •• ■ x H amo u rg. (Sklep.) Sladkor za februvar Id.90- premaganih 27%. Zmagovalci imajo povprečno ^ marc ItJ 05, za maj 16 45, ca avgu«t 16.85, za manjše izgube, ali bile so tudi bitke, katere oktober 17.25, za december 17.30. »tunov. Vreme: je moral zmagovalec drago plačati. Naj- Sneg' London. sladkor iz repe auro* 715/163h, I manjša izguba, 5%, beleži se v b tki Java 8.071/., Sh. Mlačco. . ti a ■ v ■ n a 70/ sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno pri Sedanu, pri Kraljevem Gradcu pa i%. K do 65.50, za september li —do • V bitki pri Marengu so izgubili zm*g nosni feb.-avg. 64.25 do 65 50. ConcassĆ in Meliapile r 0 _____- d-! a-7 ur. »nt K -.— do i-C . 0-0/ ' A . • • -jrvo/ promptno K 67.30 do 67.80. za sept. . Francozi 2o%. premagani Avstrjct d0%. — feb..avg. 67.3o do 67.8U. kakor jo je potrdilo ministerstvo za trgovino Jfaček na parah s naredbo cd 18. decembra 1901, odpravil poroča, da je neki dtlavki v LjuMjani pogi bori ni kanon, ki je deslej tvoril podlago za nii _ ma5ek. Ta pa je bila tako zaljubljena Najmanjšo izgubo imela je premagana a vstrij New-York. (Otvorenje). Ka uvr^ćenje trgovinskih, vknjiženih na tilkaf v pvojega mačka, da ga je pokž.la na pare ^ a vojska v bitki pri 8olfarinu, to je dobave^vzdrzano^i5 snjem eoiisču za trgovino in pomorstvo, v in ga Qdičila z oljkinimi vejami. Šđ le valed ----* drugi in tretji volilni razred za obč. volitve. gfožnje sostanovnikov, da p^zovejo policaja Po določilih novega volilnega reda za trgov- je delavka f»pravi!a svejega mrtveca iz hiše. rodni ako in obrtno zliornico je odredil mestni Ljul>ezen do živali je gotovo lepa stvar. marec 15.25, Kava Rio za boioĆ« mesec 15 25, rž za za marec-junij 15.40, za maj-avguat kratki 30.90 (stanov.). — Repično magistrat, da v drugi občinski volilni razred x\l do gotove meje. Kar je preko te meje, dr. A. Rmkin iz K rchdorfi; a zdaj je ime- tekov, J^jjj ^^ za m;;ec 4y.5(,, .» ' .. r-___ __1__"I___________;__1______. . _____V^m^A V7, nl p.r, Tn ___ a o ca,,t .,lwMmhpr SO (Mil pridejo tiste fi me, vknjižene na trgovinskem pogtaja — neslano eod šča, ki so cbiačene za najmanje 200 K NeZSode na deln 50 letni težak Aloj- letnega direktnega obrtnega davka, v tretji zjj ^ ^ ^ ulioe ^ Iodu3trja št 3 ai razred pa one tvrdke, ki so obdačene z manje ranJ1 meEinec deene rok^ nego 2(HJ K direktnega obrtnega davka. _ ^ ^ ptškyal Arjod0) iz u]ice Določilo nase občin-ke u*tave, j>o katerem MarcQ Po!q .fc 2 m{ je tudi ranjl meziQeo majo borzne fi-me volilno prav:co brez ozira ro^e n. to, koliko obrtnega davka jim je prepi- Dol>1ia 8ta oba potrebao pomoč na zdrav- ean-ga, o.Une nespremenjeno. aiškj poatf|jL Trgovinska In obrtna zbornica kranj- Tepen je bil včeraj |>redpoludne 17 novan zopet Nemec, Viktor pl. P»u. noči domov v kočiji neki mUd m< ž. Potema mil je p? t- Trgovina sč zaklanimi prašiči. je izvoUIa — ker je dosedanjemu pred- Utni dniuar Karol Uk[]Dar) ki staouje v uhci šl° na utn' da njma Pri } denarja, da V.Vraj j« bilo pripeljanih na tuk&jšaji irg 51 pr šičev. Prodalo se je vse po K 100—116 plača vt znika. V naglici si jeizm;slil Bledeče sredstvo, da se »-eši iz zadrege. Ko je izato* Kda šLvu potekla funkcijska d >ba — pred- Torricelli št. 6. Spri ee je bil namreč z ne-9tda'k'>m vnovič gospoda J sipa L e n a r- j,.jm avojim rnancem, kateri gaje pa prav č:ča, p dpredsednikom pa gospoda Frana pOŠteLO nakleatil in ga tudi precej težko pil pred svojim stanovanjem, pripovedoval je Kol mana. Provizor čnim p .dpredsednikom raflil na glavi Ukmar je nesel svojo ranjeno VCZil ku na videz veB PreP!ašt-Q- Je '"S"' je bil z vol j en ff. I. B-unr gartner. glavo La tdravniŠ2o posta;o, kjer eo mu jo bii v kofiJi dva Daf'^na (40 Tankov v Velikansko Skladišče ill razstava Iz Borovnice javljajo »Slov. Narodu«, obvezali. ' zlatu> da J b v ni naiti. zato ia je ondotcega naduč»telja_ PEplerja zadela. Sleparska fgra. Včeraj popoludne je da m,'ra ili v 8Vt>ie 8Un,vaDje P° da up. G. Papler je mnogo znana in spoštovana bil aretovan 24 lemi R jmund Skubla, ki pm*8e k «»jo. N.glo je odprl vežna a ne le mej učiteljscvom. ampak ima 9tanuje v ulici R gutti še. 33. D , njegovega vrata ,n P""1«^1 za n3'mi 1,1 Je kako 80 - v tudi mn. go dru.ih znancev in pnjattljev po aretovanja pa je pnšlo na sledeči način: V Je vozn,k ^^ H,,ro Je odprl zopet vrata UllCa IVlalCantOn StV. ^ /enakem. Gornia vest vzbudi gotovo Deki gostilni v ulici Torre bianca sta sedela in klical v<,zulka \ tt,da ta bl g!uh in Je po zelo nizkih cenah._ .. , x« v— \t ■• še hitnje pi gnal konja. M a d m« ž ee ie še ' ~1 pri vinu prijatelja r ran Ko ene in Vincencij j r e- .j j u. ^ 1 J J J v postelji sladko smejal nhč tfU^ kakor se je Ljubitelji dobre fa5e ča-a, zahtevajte povsod najfa- TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia pohištva in tapetarij TliST I. m ti t Trgovina,. mn^ei iskrenega ecČntja. Shod vinogradnikov v Mariboru in K »bida. Njune pogovore je prišel --------i r 1 d ov ! nemška nestrpnost. Dne 6. in 7. mar?a Skubla s tem, da jima je prediag.il neko zaslonJ PriP®,JJ1 ( mov ■ m bo vršil v Mariboru shod vinogradnikov, igro, na katero sta ona dva pristala. Igra pa, : : Glavni namen shodu bo. da se uloži protest katero jima je Skubla predlagal, je bila taca, Op »zarjamo cenene čitatelje na apa proti vn-si klavzuli in da se moralno pri- da pri nji ni motel dobiti drugi, nego Skubla tovačko mineralno namizno in zdrax ilno vo.lo, ;,Bce na av^trijiko vlado oz rom na predsto- sam. Kolenc in R bida SU v kratkem času ki 86 rarpošilja ie Hrvatske. Ta voda ni le leče sklepanje trgovinske prg dbe z Itali o. zaigrala vsak 8 kron, in še le tedaj 8ta samo radi slastnega okusa jako na dobrem V lotičjem pizivn s> «e snovatelji shoda pr;š a Skublovemu s'eparstvu na aled. Po- gla8U» marveč -e tudi za notranje bolezni, brnili tudi do interesentov slovenske na- klicala sta torej redarja ter dila aretirati posebno pa za katare, vnetja ob.siii, nepre n)dn- sti. To je bilo prav n pravilno. Kjer sleparja, katerega je redar Uvedel na poli- cenljive vrednosti. Ta izvrstna kiselica fe ^re ia cbči in skupni intere«, tam naj nebu- c jo, a od tam pa v ulico Tigor, kjer je bil P°8' j® naravnost od upraviteljska vrele« iejo narodne in politične diference. A ravno spravljen ped ključ. apatovačke kiselice v Z.grtbu, Il.ca št. 17 ker gre tu za skupni interes, in izlasti j Siubla je bil pred kratkim od tukajšnjega « "more se jo dobiti tudi v lekarnsh,- mi pa še zat. , ker je vinorodni spodnji del de-j okrajnega sodišča obsojen na par tednov za- rodilnicah. specerijah in restavrac jab. žele štajarske po ogromni večini slovenske p«™ zaradi ravno iste igre. a*rodnost ,, je bilo več nrgo opravičeno pri-" Zakovan;e, da bo temu pr;mern3 prirejen . -»načaj tega ehoda v narodcem pogled o. To ie : da te bo razpravljalo v obeh jezikih. Ah' ne : nemška nastrpnost je tudi t? priliko r^olj gospodarskega zoačaja potfgnila v vrtinec svoje &Iavofjb je in je odredila, da m< ra biti ca shodu izključena vsaka slovtn-ika beseda. S tem bi bili slovenski vinogradniki obsojeni na tem shodu *v ulogi nemih statiatov ! Oni, ki bi bili gotovo prvi int retirani na shodu bi morali molčati! Tako postopanje nemških mogotcev ziidužuje naj b ujo obsodbo ne le radi tega, ker se v njem kaže odurno sovraštvo do sodeželanov diuge narodnost', ampak ker je « tem pre-preč. n namen shoda s^m : ker e tem izgubi ta protest na svoji moralni teži. Za 6lučaj, da nemški neozetei ostanejo pri svojem sklepu, po/ivlj® »Su isteierisehe Presse« one ^•lovenpke gospode, ki so v odboru, naj izstopijo, a Slovenci naj se ne udeleže aboda! Skupnega postopanja tudi v gospodarskih nejŠi in mjboljši čaj s^-eta INDRA TEA Zme* najfliuejšeg* čaja Kine, In !ije in Cejl.ma. • Fristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvidni iz lepako?. Razne vesti. Znate-li Španjsko ? Na dvoru francoz- kfga kralja Ludvika XIV., je živel plem č, ! ki ie bil ze'o častihlen-n Nekega dne -e do 24.08, Lond »n kratek termia K 24« 1.30-241.25, ki je 011 ze.o castin.ep.n. rsesega ane gi ,e Fra cija & 95.40—9570. Italija K ej75—91.25, vprtšjl kralj : »Znate li španjsko?« —»Nt«, italijanski bankovci K 9:480—94.30. N'emč ia K. Aftft Aft ft Aft ftft ft iJ , I 117.-25-117.60, nemški bankovci k 117-l 17.65, UOOUOOOOOOOUOTOV je odgovoril plemič. — »Sicda!«, je menil R„trijska edn'otna renta K 99„0-99.40, ogr*ti Borzna poročila dne 25. febrararja. Tržaška borza. Napoleoni K 13.09—19.12, ang'ežke lire K 24.0> 6RL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPAOAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastigflie Prendini. Nad 40 leten vspeh. Izdeluje P. Prendini, iekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za go/ornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. kraj. Plemič ia menil, da ga hoče kralj kronska renta i\ 96.75—97.25, iuiijanska renc* K i imenovati „ pomika v M.dridu. Z,to ^ je h.tro vzel učitelja za špaeski jezik in se 75.00— 77.00, Lloydove akcije i\ 700 00—715.00. — je ufiil 006 in dan. V kratkem fia.u je mino bS^bTiIS k"-- nepredoval. Suh in bled radi prevelikega denkredit 1889 K —.--.—, Tur§ke K —. učenja je stopil nekega dne fred kralja in do—Sroske -.- do Dunajska Dorza ob 2. url popol.: včeraj dane« Državni dolg v papirju Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica rekel : » Veličanstvo ! jaz znam španfeko ? — »Ali tako gladko, da ee ztm>rete pogovorni 8 opancem ?« — »Jba«, je odvrnil na to1 n ^ v srebru Tprašdnje plemič, kateremu je 8rcd hitrejše j Avstnj«ta renta v ^atu^ bi.o. »Ej«, je rekel kralj, »čestitam Vam is! Avst. investicijska renta 3*/,% erca. Z iaj lahko čitate Djn x,ta (entme- renta v zlatu 4'/. J,_. . . . i - „ v kronah 4»/. niti španski roman) v izvirnik u !« | renta 31/, Orkan v Zigrebu. Velik orkan je razsa- banke jal v Zagrebu v torek po noči, ki je napra- - London, 10 Letr. 98.9:-9 S 95 117.70 99*25 91 4-0 115.85 97.— 88 25 1591— 628.— 240 40 99.30 9« 30 117.90 99.10 9 i-40 11« 20 97. io 88.55 1600 — 628.— 21035 Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Ceue, da se u! bati nikako konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iluatrov&a oealksroipl&Sao la friak). OOOOOOOOOOOOOOOO izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) i in vležane (Lagrer) Svoji k svojim! v sod čekih in v boteljkah. kakor tudi \z tovarne Bratov Reininghaus Sieinfeld pri Gradcu. Zaloga Jftattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Cenike na zahtevo franko. N o i c fo rfl i č o Ao*en!*ka zalo£:a in tovarn* II d j O Id I O j Od pohištva Andreja Jug v Tirati., ulka S. Lucia 21. izadej tribunalai priporoča vaake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-jutirnega poi-htva. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebmine in žepnih ur. — Sprejema naroČbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne. Svoji k svojim ! ( Skoro v vseh krajih države poznana zaloga šival tih strojev M. RUNDBAKIN. Dunaj, IX., Berggasse 3, ki pošilja šivalne stroje mnogim društvom, c. kr. voj-ništvu, ima v zalopi nove bivalne stroje, ki ne prov-zročajo oikakega. >U menja ter se žnjimi lahko dela. Ti stroji so jako elegantni in opremljeni x »som zboljšanjem sedajnosti. Družinski Singerjev šivalni stroj za goniti x nogami in s pokrovom K 50.—, Singer »Ringschiff« s pokrovom K. >8.—. K. tem strojem p rilo/, na priprava za pletenje K. 4.—. Veliki »RingschiflF« za krojače in vo-** jaštvo K. 95.—. Central Bobbin z krasnim pokrovom K. 90.—. Pošiljanje na 5 letno jam K a cheque; za veće zneska treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačUo obresti od due u plačila in naj w je to zgodi lo katero si bodi uradnih nr. Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. ' " * • 6 d) Izdaja vrednice neapeljske bank«?, plačljive pri *«eh svojih zastopnikih. et Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztir^ava nakaznice, menjice m cupon* proti d rimerni proviziji. Rudolf Aleks. Varbinek naloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn Borzni trg čt. 1. II. nadstropje = (nasproti siadčičarne Urbanis). Razposojevaiije, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor __tudi na obroke. V Konkurenčne cene Ka.ta.ri Dobrozoane katrani nato paštilije Ravasioi, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega kat rama. imajo same na sebi že m«dicinalno moč, d bro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasližtnja. Ena škatljica z navoiilom 80 atot. Zahtevati je 'e paštilije z vžganim imenom ..Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 s-katljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, JeroniU ul. Caserma, dc Leitcnburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Fitciola Barr. vecehia, Serraralo ul. Pešce, Suttina Corso, Vidali dr Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: CristofoUtti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih le tarnali v Avatvo-Ogerskej. SfSt&SfGfi Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešne'še domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano domače zdravilo — Trpotčev SO k. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAROČBE: LEKARNA H „SAI.VATORJU" --------- Kašelj Fr Riedl. VARAŽDIN kbr. 103. Sancin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II. — TRST. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih p ogrinjal, zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezeni ae in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske- Blago za delavske • ••••••••• hlače in izdelki za delavce, o «, * o o..... Po viaokoj k*-, zemaljskoj vladi proglaiena ljekovitom vodom rndnicom čista alkaličko-muriatička Jlpatovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, veo jo i naj-koristnija in najglasovitija liekovita voda, koja je od prvih liečničlrili autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo k(d bolesti želudea. pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida • zlatne žile), natekl h i zrnatih jefara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. ,.UPRAViTELJSTVO VRELA APOTOVAČKE KISELICE", ZAGREB, llica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama. trgovinama mirodija, restauracijama t gostionama. 10 kron na dan si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pest. IV. Ungargasse 6. Svoji k svojim "^G OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v alico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste1 obuvala za moške, ženske in otroke [sti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naroČbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Debelost odstranjuj e hitro (zajame, neškodljivo) Tliiele jev čaj za odpravo debelosti. Zavitek Ak 1.^5, 4 zavitki 1'r.eo (s povzetjem) od tvriike Ludw Thiele Manncheim. (Pošitjatev se vrši jx>t'»ia uvdtr. ltkaret) Z mestnim pudrom vUnique" goepe O i 9 e a u, se zadobi najlepše polt. ('ena škatljiei K t.20 in 1>.40. Zavitki po at. v pismu. Zalogo ima IVAN KA1NEK - Gradec, Bahnliot^urtel ft?vilka 67. — Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih aol>. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz lielgiie Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. OOOOOOOOOOOOOOOO Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia^ Gramofoni, fonografi, plošče in «<-lindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in pelje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. XB. V olajšanje nakupovanja »e proda-Hiajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.. TRST — nI. Paduina 19. TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno, tscccccco^ Ugodne cene. TRST — ul. Paduina ' TRST TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - T RST Pozor! Prodajam po iako nizkib. eenah ^ji^ce r jako-jedilno blag" iz prvih tovarn :n Ilirske ustenine Žnideršič & Valenćič nadalje napol tausie in tržaška tesi^n o- .irv-r vrste in vsake velikosti, h točno postrežba na dom.- Na deželo pošiljam po postnem povzetju od 5 klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu L>o/0 odh;t9ic Priporočana se udani Josip L11 in. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST h r. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja i rr«te rent, zmataTnih pisem, prijontet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeso izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke prot! kurzm ~ Izgubi - V«n''uluje In dlvlnkulujo vojaSke ženltnlnske kavcije. Mmkompt in in k m amo menic. ogr Bo t—ia naročilo. LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ' -— = dne vzdiga. -—-- na ----o — Promet m čeki in nakaznicami.