m PROSILCEV SA DELO KA VSAKIH BTO MEST V O HIC AQU Chicago, HI., sobota, 13. avgusta (AuV. 13) 1921. imk-yŠTEV.—NUMBER 1S7. IHETO «muí V Ljubljani in Osi j« a» js Otala ■ »sis sa raajkafa - -osrja. KU8KI MOT a* man imajo vtu%0 hww vkra LJEVnODOLCIlOA T ÏKEMA.' _ ■ ' ' (Izvirno porodilo Pro« v et i.) Ljubljana, Slovenija, 34. Jul -Pred nekaj dnevi aem zopet po dolgem času prejel eno številko "Prosvete", in aieer tisto, ki je iz&la cs 4. julij a «likam* Washingtons in Lincolns. Ne v$m sli nam je bils ts številka dostavlje-na zato, ker je bolj "amerfcan-»ka* in ker imsjs pie oblasti »trali pred iliksmi velikih .Američanov, ali ao bili oblastveni organi zopet nepasljivi. Nsj bp kakor hoče, jaz aem bil te Številke tako vesel kot otrok, ki mu ode prinese Htruco a trga. Kot vidim, še vedno skrbite ss nas, a da nala vlada ne dopusti tega, pad ni pomagati, kajti mi amo de daleč zs kitajskim zidom, ki je ve« "Weiter" debel. > Te dni amo êitsli, da je smeri-tka vlads našega konzula v New Yorku kratkomah) suspendirala radi šikan našega ljudstva. Po-Idrobnosti nsm de nieo znane, toliko pa je gotovo, ds smo zopet bo-gatejfti zs en diplomatičnl Ikan-dal. To bomo imeli ugled pred »vetom ! j , < ; s; Pri nss so zdaj časi atentatov. Vjadns hoèe s rasnimi ob-znanami vladati lutistiéno in paatéaMe atentatov, kar Is ni borbain nikdar ne prinese nié dobrega, tudi za tiste ne, ki so si to zamislili. Vedno je in bo tako, da nasilje z ene Ht rani rodi drago. In pri nss tndi ne bo drugsAe. I Karavanke pri nss Se rszmeju jejo. So že zabiti količi, kar nsm ima služiti v doksz, da izgubimo Aat af Ontnber j, ltlT, na .fSy aS jHhit OffU« •# Cbic«v*. HlUoU By wdnr «f tU B^TSTriSkia ptnvMnd lov >a T— 1 ' m — Cbicago, 111. — Illinoiaki brez plačni posredovalni biro javlja, da je v Chieagu 273 breaposelnih delavcev na vsakih ato izpran-njenih meat, ki jih oglaša biro. V prejšnjem meaecu je bilo razmer je 30» zs sto mest. V vecj držsvi ae je meseca julija priglasilo 20, 910 mož in žena za delo, toda vpo slenih je bilo samo 8022 oseb. " DUHOVEN JE SMELIM. m UBIL DIMM. ZDI 81. DA IMA PETA BOŽJA ZAPOVED MA NJU MALO VPLIVA. fts sa duhoven ubit r Kaliforniji. Vsroke is prikrivajol Birmingham, Ala. — Katoliški dithoven James E. Coyle je pripomogel, da je gdč. Atary Stephenson. hči metodistovslccga du, ¡«"dela'mskcgV'naroda hovna E. R. Stephensong,. porofi-ls katoličana Pedro Gussmanft koroške Slovencd. Vsi upamo, ds niso fie izgubljeni, ker tsm brez priključenja k Nemčiji ne morejo ¿i vet i, kakor hitro se ps priključijo, naša 1 jubs antanta* ne ' bo pustila tega, ker se boji, ds ji Velika Nemčija v doglednem času zrante čez glsvo in ples bi zsČel zopet znovs. Tegs se boje aptant-niki in že s tega atališča smo lsh ko sigurni, ds kdroški Slovenci ni-ho za nas izgubljeni za zmerom. Neka tsjns organizacija poziva "Hrod, da nsj uničuje kollče po hribih; kaj lahko se to zgodi, ssj vnak mejnik ne bo imel svojegs Htražnika. a ' '¥V] <"'udno je pri nsa to, ds se ži vež draži namesto da bi cene padale Moko moramo zdaj plače vati po 20 kron'kilogram, In sicer zaradi tega, ker je to v kiriat nekaterim velikim Špekulantom. Sladkor moramo ie vedno plačevati po 44 kron, doČlm v Tratu atane napo 20 kron. Msnufsktu r« pa gre nelcsj nszsj, ne^ds po '»«i Kavnotsko so zelo psdle «"'K' lesS. Meno ps plsčrtjemo ie zmerom 30 kron kilogram. Ali n i« škandal v agrarni držarit — Sploh ao ps aliii, da nais indu ■trija, katšri hi imels biti odprU "»Jlepia bodočnost, zelo props d«; to pn največ vslcd nesrečnega vnlntnega problema. K«j pravite o naši ustavil tfsj •Jalna ustsva je sieer boljis kot nmpsk pokazati ne nima * <'im. kratkem aem «i naročil k'.,pradn izhajajoč mnki dnevnik "Wojs Vremjs", ds ne poza Wm i»upolnoms rusko in ds vi-kaj delajo Rnni pri nss It uak> dlstovski duhoven oddal tri strt-na katoliMiega. Krogle so ga zadele v glavo. Po tem činu je mctodlstovski duhoven odšel na polfcijo in se podal. Izpovedal je. da je streljal v ailobrsnu, Dogodek ae je odjgrkh «b lest ih zvočer in priča dOgodkn ni ,11 niWe. Francisco, Osi. — Dvanajst milj južno od tukaj so našli v nizkem »robu truplo kat* iškega duhovna Patrick F. Hcs-lina. Izginil je pred ft dnevi in skali so ga povsod. Truplo j" le-ialo v penku na obrežju. Dvajset ur po tem umoru so aretirali nekejra Hightowerja in ga obtožili umora. Pri njem m> baje nalll puiko istega kalibra, kot ao našli naboje pri umorje: nem Healinu. Za odkritje moril-rn je bilo razpiaanih osem tisoč dolarjev nagrade. Vsekakor je moral duhoven ne-kaj izvršiti, kar je vzbudilo ma-ščevanje pri morilcu. Kaj. vprašuje Ijadstvo. Kajti za zsbsvo m-Me ne mori ljudi. Ali so policiji znsni ti vzroki, ko «javlja, da e aretirala pravega morilca' Cs jo policiji znani vzrokijjmcrjj zakaj ae ne aporoče javnoati 1 Od strsni se nsmi»uje. da j«* neka Dolly Msson dala fünhto werju migi jej, kje je Healin t»^ kopan. To je Higktower izpove dal sam. Maeonova jc preje pr»* bivala na BaHmriškem obrežju, katero je kasneje arečal Highto Wer v Salt Lake Cltyju. k» torej zapletena v afero. In zo» tu nantsjs vprsšanje. kak šni ao bili motivi za «»mor. če je ¿enaka zapletena v umor. Is po| roHl ki prihsjsjo v jsvnont. .js «poznsti. ds se je javnosti Pove- dalo le dH resniee in da ne *ku-ša nekaj prikriti Zdravnik, ki jc prcisksl mrtm truplo Malina, pravi, da je tm» rilec atreljal na K«lHis. ko Jie ■k —žfneHae W odg« At<*»i«'. 12. avg. Prejšnji l»«»l gstaki car hVrdiuand ae je hotel vtihotapiti na Unltrurnko zadnji Četetek z namenom, da se polaati predtola, toda bil je spoznan na meji in moral ae je odpeljati baza^ od koder je prišel. Rolgarsku vlada zdaj lovi Ferdinandove pri stat» v deželi, ki ao ga povabili in s katerimi je v zvezi. ISOIJEIJPK Vodja republikanskih SJ' nsispros-nsiev sahtera. dk msK bili rasoroiltvena konferenca javna. HARDIBO NE 9|OS HODITI PO WILSO >H0VtH POTIH bil ori»Hj« oi in Healin« s nekim topim p,, glavi in udsrtr je bi tsko nl- )en. da mu jc pnrfU Chieago in okallea: V neiH>» ja.no Uhki aevemovzhodni ve t rovi. Tempsrstura v zadnjih 24 urah t najviijs 74. nsjmžjs 70. Holnee izide ob ft «, 7:». ob vjotski Rusiji I »odo premagale 1u-di to nesrečo. Vsa republika se ji- združila, du reši ljud«tvo v provineah ob Volgi in ljudstvo bo fešeno kljub vnem mahfnaeijam belo garde r tujini." Riga, 12. avg. — Konferenca med Brownom in Litvlnovom bo končana jutri ali najkasneje v nedeljo in Ameriška pomožna administracija prične z delom v Sovjetski Rusiji prihodnji mesto. Rigs, 12. sv g. ^ "Sovjetska vlada ne'bo dovolila najmanjitfi vmešavanja v notranje sad Husijs od agentov tUjezcmS elnlh ohgsnlzaell: Z Ijem sprejmemo vsako humanitarno pomoč od zunaj, ki ae nam ponudi, ampak na sleherni ps skus, vzeti sovjetski vlsdi/njem; predpravicc ali kakršenkoli (M njene oblasti, odgovarjamo: posau^nu«." Tako je icjavil Maksim Litvinov, zastopnik sovjetske vlade, ko so ga snoči intervjuvali inozemski reporterji. Litvinov jc naj-prvo pojaanil, da sovjetska vlada nima političnega namena, temved samo humanitarni eilj pred očmi, ko je privolila, da se lahko aranžira kooperacija Zunanje pomoči v boju proti Iskoti ob Volgi. Nato jc navedel podrobnosti o položaju v prizadetih provincah, ki so že bile objavljene.. Prizadetih Je deset provinc s površino 600,010 štirjaških vrst in « trinajet miljo-ni kmetakega ter dvems miljo-noma mestnega prebivalstva, ki potrebuje najmanj miljon ton li vil zaa<> in Živino, vrhutega je pa treba še 250,000 ton žita za aeme meaeea septembra* <|a «s preprsil maka nesreča prfcldnje leto. Trstiaportaeijska aredstvs ob Volgi «o slabs in veliko živine, ki je potrebna za oranje, je poginilo. Nato je Litvinov dejsl: "Ako bodo velike pomožfte orgsnlzscl je kakor jc Hooverjeva oaredoto čile avoje delo le na prehrano »tajbednejšega prebivala!va In ss popolnoma izognile vaškemu po Uličnemu intrigirsnju v Ruaijl, tedaj jih ruako ljudstvo posdrsv* Ija in jim pojde na roke v vseh o sirih. Ampek ts orgsnlssetje morsjo biti priprsvljana ns ko-operiranjc a sovjetsko vlado, fes tera vodi v «o pomožno akrijo in ki mora naravno biti t dotiki vnem. kar ne Is» delalo. Ks noben naiin ne moramo odstopiti nobe nih predprsvir. Hoover je aieer introdueiral politični pogoj glei]al kakor je pn j pobijal Wilsonovo politiko. Johnson je prod par dnevi v Mitu izjavil, da njegov mi men sle rt ni, a^tsti polena pod noge Havdingovi administraciji, am-pak njegovo prepričanje in dolžnost ga aili, da javno zahteva pojasnila, sakaj ae mir z Nemčijo tsko dolgo zavlačuje, zakaj ae vr-Ae tajna pogajanja med atneri-komisarjem In nemško vlado na >n kakšni so mirovni pogoji, o katerih se vodljri pogajanja, in končno, zakaj je Kardln-fova uprava izplačala račun za dvanajst mfljonov dolarjev |An-glljl ss prevoz, amcrlšklt čet te-' kom vojne, dočtm dolgujč Angli-a Ameriki mlljarde dolarjev in mlljone na obrestih, pa nič ne plača. Dslje je Johnaon izjavil, da bo gshtevsl, ds ae konferenea za o-mejit ve oborožen ja vHM javno, tsko ds bodo vas Ijudstvf na s^e-tn vedela, kaj ae sklepa o njihovi usodi. NUJNI OSTMEJO POVSOD HUMO. VPIRAJO SE S VSEMI SVOJI MI MOÔMI NAPREDKU. Posluä jo ss tudi bojkota, ako ni drugače. Washington, D. 0. (Kmlerated Press Lswrenoo TocW). — Vaak Član Nestrankarske lige ali druge politične ali goapodarake organizacije produktivnega iasre-da, se Im Iilko zdaj veseli, da je Kd ^tinl G. Theodore, minist rs k i predsednik s uspehom nastopil proti torijem v Qucenalandu in bankirjem 'na Angleškem. Angleški bankirji nt» ravno tsko bojkotirali Queensland v Avstraliji, kot je Wall Street boj-kotiral Severno DsJtotv». Varokl so bili i»ov«od eniinistl. Za mini-«trškim prodaednifkom so volilei. ki najema posojilo doma s groJU njo, če ne bo poaojUa in če bogatini ne kupujejo oh veznic, da dobi potrebni denar z direktnimi davki. Ta avstralski dršavnlk. stsr samo sedem in trideset let, ki je v treb letih razvil aajbolj napred-no upravo v Avstraliji, je obiskal Washington pred IH meseci, ko jc bil na isilu v liondun. da Ispoalu-je |>osoJilu gg Queensland. Ko ae je mudil tukaj, je nitisksl John M. Hsera, takrat Ikongreanlks ss Severno Dskoto. Mr. Haer je prejel poročilo o intervjuvu ,Theodor ja* ki je bilo prio• utonilo in ma trrijslna škoda je velika M rada mir s Ameriko 11 arg. — Ogrska akopičina je pooliJantlls vlado, da naj otvori mirovna po-gajanja s Zdrnšenimi drfavaml Tsko poročajo iz litklapešte. SOCIAl IBTIOMA PORIVA DELAVCE, D i M AO AJO RUSUL Chicago, I1Ü ~ Kknekutiva ao-e|alh»tične stranke v Združenih državah jo vdiraj obelodanila a pel na svoje člane In tlrug« delav ne, ds po svojih močeh prispevajo v pomožni sklad, ki ae porabi ss stradajoče kmete in delavoe nI» Volgi v Sovjetski Rusiji, ULI IMA PUJSKA KU NARODNEGA BOGASTVA? OBVEZNICE SA 10,000 n PONUJAJO EA Htm Šakal nima Poljska krsdita? Washington, D. 0. - Kako so igrajo dcnsml mogotci s kredi» lom rasnih dtfsv, pokssuje nsj-bolj ponudha neke tvrdko» ki trši s obvesnlesmi in navaja za svoje reference llarrimanove dršsvna banke. Tvrdka js rasposlsls le-tak. v katerem prlporoN v nskup obveznice Varšave, glsvnsgs me-ats Poljake, ki nosijo po pet od ato. Letak pravi i "Za $1«.»5 ameriškega denarja lahko kupita obvoznico sa de* set tisoč mark mesta Vsršsvs ns Poljidtcm. — Ko posuas isn^snjs-vs normalna, bo vals obvomio» vredna #¿,380. I^ar je 119 ss 1, sil okoli 11,000 odstotkov proflts. "Nikar ne «nsmišljsjte o go. k pod« rake m poloiaju. Ns delajte si akrbl zarajasnHs na istakn po* »lačati sto petdeset 4oltrjsv ^Vsncoske (I•odstotne obvestile| so se znižale v vrednosti od nor» mslnc osne samo zs eno tretjino, tslijanskc 6-odatod' stolen djttlflcf Kapitalisti in fl-nančnl mogotci so bili šo vedpo tsm. kjer ao pričskovsli vsllk ds-MAsk. Zakaj adaj prspuMsjs ns-vsdnemu ljudstvu, ds scŠs po poljskih obvssnlosh, ki o|»ets|o tsko ogromsn doblčskT »i i KAVI SARAM ILEZUE II NI .......da js treb s ss borila- -------, _, „-,.,.,_,_ ,„_, tke obveznlee ravno lato vradno- prečit i ^M%0^svojn InMnr dršarr M a.nd aimo po-*t*riod S^r na (a nš*hi, da jim finančniki po-migajo jMijkotlrati državo, Jc jssns. "r'- " ' 1 i "imali smo uap«di, ds smo prejeli dva miljona funtov posojilo februsrju," pravi miiečajo s šivi-nor*jo. so napravili ogromne pro fil* in premoženja s volno in št-vino v voinem času .toda nasprotovali s<» plačevanju pošten* na jemninc. Intrrananlno je. da mv ll patri Jot iči i! denarni kralji fl nanairall pos»»jMo za lujesemoko držav*» Kan Paslo . , , Ne verjs m*m. da j* bila še katera druga drfisva al» domini j tako litik« doma <'. n* moremo do-biti fK«o»jils v Undona. o* da Id odstopili od «vojlk uravir da sro-ja vlade, t^lsj pojdemo nm»rej brnr lomfonakega «Dslje os f. strani). Uord Oooifo js aapastü Paris, IBS ss jo spri f Briandom Paris, 11 avg. — Lloyd Osorgc in Brisnd sta se zopel sprig vlc-raj ssrsdl gornje Slonijo, ko je razmejitveno komlsljs pradloüls svoj nsšrt. Ueorge je snodi zspu stil Psris, ostsl ps je zunanji mi-n ist er Oorson, ki bo skušsl pobo-tali se s Fianeozl Kot se poroda, je ameriški poslanik lUrvey nspel vso svoj* dlplomsilčne sil*, da Uravna spor med »Anglijo in Francijo, Uradno porolčlo o kon ferenel ae glaai, da js Lloy ■ ' « - - - -Washington, D. C. — tajnik js v četrtek __ pet dejsl, 4s Israč» ll«rd(nga sva-Je priporočilo g oairom ns psrdo Inirsnj* D*b«n š* ts «ini «odsva 00 »frjear. NARODNE -Ä.4J jako aHbo; premogo ..4. ..<1,11 ¡1-14) HflfW " pU UU te 11-16 S» UI .............fail — ______obratujejo M late, HJim pol la*. PROSVETA %t, p*r y «ar rr »Ä- KAKO m NASTAL DRŽAVNI «ia imajo I m,JLfi iirek. -t «• '< ~*> Moči takajMmi Hlovenri ne je «hodila, *elim Ai «.» P«1«; vili lastni dom in želeti je. da bi HC to t ndi izpolnilo. . r,f)rt je na* priljudni rojak Andrej Umeljv Ha vodenj, Muu Kova Oaci. ■ p ftfl^^feVr /iu.......»V* tro v ntar*«n kraju " I roke V \ J bil nosnem pač pa je M tukajšnje lokalne unije št. »HI V. H W. of A., ki mu je priredila Časten pogreb ln mir darovala krauen yen*f. Vtfl 2, armpaa. ni narodnem nik I je ■¡M monarhi*« In še alxAÄo aedanjo *rb*kf vlado. ker aaaoJrfliiafco rekoč pria®jeni doni/» vino Jn: à* podati v taji * akati ai kruha. Tudi tu «a naa «d mnogo bolje. Kaj nam pomagajo vg* Jmgaie zaloge živeža, če pg ai jih dejavne ■¡more kupiti. Tu je delavee Razmere ao pn nas žalOetiič, dela ae alarbo k večjemu štiri dni v ¡tednu, toda srečen je ory, kateri ma delo. Jlaéa je pičla, kakor >ovaod. V enem samem tednu attio dobrodošel samp takrat. fcf^lfoeii tri amrtne ahtčgje. tlmrti ah ga podjetnik potrebcjc in dokkgr Ohrida iz Frimorja, Prtin jma mn^.koati'Zgï lHl še v/.«o -\mkll Vrtoftrtk tri tedne stara dpji mlm^U»^mW*>rni> ^erka Alojzija. Baniču pa 1* let- ne jjH * prepuščen aajaem» aebi. , L TfH AW* kličemo : Naj ti Im lahka zemlja. - tin Ka''tW.m Wis. — Breoposel ium* je 4^fft nga vedno večja^ PlaAe se znižajo, dani favno ao življenake potreb*'ine, vedi» dražje in t*ko je. pravo gorfc; za onega, ki ima preißviti dTpžino. Slabe delavske razmere ao največ fcrive, da ne moremo do ni-kakega napredka. Tu ae je ustanovil meseca januarja delavslu tyiit Ahoboygan Telegram, kaftri Kako je nastal Škandal, v katerega je lito vernerSmall? " ' Povedan« je*e bilo, da je nastal boj med dvema re publUcanskima frakeijama. Eno fnMfrpo*^* velebi* nisko časopiaje, drugo frakcijo pa manjie bfznftko časopisje. Ena frakcija nI boljša od drugo in v Um boju nc m tudi za nobene dalekoeežne \*>Mtm principe. ♦ Na eni strani je Thomiieon-Smallova maAina, na drugi strani pa Brtmdagova repubUkanaka maMna, ki je v zvezi h Sulliva-riovimi demokrati Vtem boja »e gre m dalekoeežne principe, ampak gre adino m ogabno politično premoč. 1 Nasprotna republikanska mažina očita Smaihi, da je posodil mesarakim balonom denar po sedem odstotkov, ko je bil državni blagajnik, državi je pa dil od«tenwotek dva odstotka. Nasprotniki pravzaprav pravijo; da je denar poaodlla banka, pH kateri je imel Small največje interese. Vsaka banka v llUnoisu pa da navadno dva odstotka obresti od javnega denarja. J So p« tudiiajeme, ki plačajo pn tf do največ 2| od sto obresti, den&r pa po'ftodi> najmanj po Aegt od «to.' n'.* Iz tega je razvidno, da je Hmali to storil, kar delajp vsi ali kar so delali vsi pred njim, dokler omri postal državni blagajnik. , Vprašanje pa nasUne, ali se dajo taki Škandali od pravi«? Seveda se dajo t Kako se to iivrli, je pokazala država Severna Dakota. Država mora ustanoviti «vojo banko, ki ne bo le po imenu državna, ker ja inkorporirana po poetavah države, ampak ki bo lastina držam V tako ^^ Vi» m javni denar in kar javni denar pri- ^ kakega podktrpiiMc- " " ' ................ nja od atranl kapitalistov, (loto- vo bi škodovalo, da bi Ust Se na-dni je tehajtf, gko W »e m le ko-lička j pohrigatt za to. Dostikrat aem le govoril, ako ae bodettio delavei talko deli» in vlfkti vsak na avojo atran. bomo ostali gotovo na mestu kjer smo- Treba je vaa itaaprotstva pustiti, pa naj ai bo gleda verakega iprepriftiaja alt osebiyiati. Smelo lahko trdim da vae. kar ae je pričelo v paš naaelbini. nI uap r' -i- 0l4|istvo prizadetih društev imj Vzame torej na zimnj», da ao vabljeni'dne 3'. avguata, ki je redni tian za volitev, da ae na poziv tvfb jih uradnikov udeleže izredne je. lira toki pozdrav. — Tajnik društva "BratMvo v »logi, j* moč". Oregoa, Oitj, On. — «lovenaki fantje 4n pečlarji ai belijo glave, kako bi so zopet prikupili nežnemu »polu, katerega je narava toliko obdarovala a evetiieami da! je res teiko biti člkn pečlnrakega kluba. J^ri bližnje jo ae vrtovom, ter vonjajo dišeči vonj raznovrstnih cvetk, a čemur fantje kršijo poatave kluba; toda to delajo le skrivaj ,kajti oni ao doliri pečlar-Ski patriotje. , 1.» kdo je poldal tako do ja v našo nepozabije-Bavno sedaj ae jo med dekleti, ki " dolgo, k ar ao loncem, 0*J>0-in nikdar ako-na Indianapolis, Ind. — Ravno v {Proaveti, našem napredne« listu jsa vidijo jako redki dopisi ia naselbine. Zanimajo me dopiai in kpmaj čakam ne moiidja a , , da kgr planem po ProaVeti. Ml-hlila sem ai, zakaj Mae tufti ja« pe oglasila enkrat, ko že vse ^^^^BmHp:,' i I — Ako k j. državljan peročj t J, M. Frankfort Height«, ill _ Priobčujemo aamo stvarnosti'¡¡¡! kakor pa ne stvari, ki mso *a j»v. noot. kar ate nam poslali u priolnutev, lahko predlugate aeji in se Um aami pomvaajt* Kar p» ae tiče dolus aeje, j, pr, vilno, da ate lansko leto,£5 dolga, da ae je karJiadHo. Hilt je torej tiakovna pomota. IZ IEUBKU Sitll. kratek Ä ri fèrtt V-' J»* natnčerka Boži. TO jeteBka, za stariše. Bila je nadebtidna deklica in (priljubljena, kar je-' pričal veliCf sprevod Ob k niti so jo spremljale belo oblečeno dekline in nesti domov pokazati svojim % " - -tovarišem. Sèveda iàk ne bo re- kel, da je pri volji potegniti Wîo zastavo in se podati ,ker ve, da bi banko fce naklada ves Aeee dobička, ostane ljudstvu, Ce bi imela drža¥a Illinois taka banko ob času, ko je bil govemer državni blagajnik, bi gotovo ne mogel naložiti denarja v banki, v kateri ima on svoje Interese, ampak naložiti bi ga moral v državni banki. Ce vprašate privatne bankirje, če so za ustanovitev državne banke, bodo rekli, da niso. Veliki bfcai» želi kontrolirati kredit in za to je proti ustanovitvi državne Ce je pa untainovljena državna banka, pa vele» biznis ne more kontrolirati kredit^. ' Ravnoisti privatni interesi, ki ao ai zdaj v laseh zaradi Smalia in njegovega posojila mesarskim baronom, ho na* sprotnikt prave državne banke. To pripoveduj« boj, ki ga vodijo privatni veleMznttk? interesi proti Nest^ankaraki ligi v Severni Dakoti, o kateri se lahko reče, JBppripo-mogla do ustanovitve prave državne banke. Severna Dakota ima svojo banko, ln če si kdo na tej banki izpomdl denar in plača ftest ali sedem odstotkov obresti, tedaj ostanejo te obresti v banki» ki je ljudska lastnina, in ne smuknejo tioftenetmi privatniku. Da ae taki ftkandali odpravijo, je Ueba agitirati za uutanavitev državnih bank v vneh državah UnUe. Dokler pa take banke fve bodo nnlanovljen*, se bodo taki ftknndali ponavljali. KOPANJE RUDE SE DEMOKRATtZNIA PO hwïh T PODJETNIiKI ŽEUt/ ^ ..... noaeČ ovetfice. Žalujočim rodHel-jem, bratom in .sestram izrekam moje sožalje. Zaslišal se je glas v Hni, — Na-znanil vaej je naselbini« da bleda [^a brjita arart — pripravila je umb oikRft. — «oziki so pošle noči, zaprla zat vi^dno je oči — ^¿nčala bujno ^'življenje,'-- prestala zemt;lj^ko trpljenje. — V petnastem letu — y naj! r cvetu. — v treh društvih bila, c| so £ venee podarila, — z «iu vo zadnjic j<> spremila. — To prvega avgufeta bilo — in mnogo se oko solzilo. — TOljiifoijena je bila med nami, — V spominu it jo vsak ohrani! — .Pustila atarše oti-jokaiH — in sestre, bTate ŽWo«t nodjetnlAki intereal različni od interp. noy rudarjev, ae vai pametni rudarji amojejo takim izjavam, 1 1'hclps Dodgova korporacija je dala najprvo svoj blagoslov sa utf^novitev take delavske unije tn! delo za i u Jano vite v žolte unije je pričelo. To pokvoko, ki ao jo krstili sa delavsko organisarijo, m rnsdtHHi tako, da se uentoji Is zbornice in senata. Ta višja in nitja zbornica bosta uravnavali vat spora, ki na» stanejo med rudniki m i baroni in rudarji po metodi, da ho pravica vedno na strani podjetnikov. Kadar bo pa treba mižati detavako mezdo alt podaljAatf-detovnik, se bo ulvar tako izravnala, da bo meada znižana, delovni k pa • 1>nisih dobrot nimajo pričakovati rudarji od te "de-kivake- organizacije, u4nnnv1j iz dr. blagajne, ao nar v.^tfM vseeno darovali vsak po avnji mo» či in ponoani ao bili na to. da so lahko pomagali. Oni ae niao trkali naprsa i» rekli: "I« amo toliko dali. * Te ja «Miro delo .da ete po-pometali spraviti skupaj toliko vsoto m v zmidovini rojakov v Co-Uaadu ne bo kmalu poaakljeim, Ce bi kateri resnično hotei bili m» inššoa. ao bili do tega upeavičeKi fclov. fantje ia na^e naselbine, kajti o«i ao priredili reaeHeo in naj-vač pomagali da unpeha na oIh^ NM a od njSi strani nI 16o % ga imenovali «dajak»a. Šmarnice so bDe prvo in mar sikateri toči eoize, da jih ni tr gal, ako pomisli, da so se šmarni cc dale presaditi Presadil bi jih bil lahko in prilival «čisto vodo, toda sedaj je vse zaman j. Čakati mora, do ae ga vrtnar usmili. Orf res ni gledal kadar jc sejal, Jam Še podlo seme; samo da jih bo obilo. Vijolice so v najlepšem cvctju in te pridijo takoj z^ šmamioami na vrato. Obilo ^ Je, ker so bile aejane o pravem času in solnčna (forkota jim daje moč da dobro u-«rpevajo. |Ta»ikateri fant je U segel po pjih, a jih ni mogel d6-seči ,ker vr(har je poln muh in ae moraš precej čaaa truditi, da prideš črez j toda to še ni vse. Ko prideš če«, česar pa doaeda j Se no-hieden iii storil, naletiš na vrtnarja in h ml a bi pela onemu, katerega bi zalotil, da trga njegove yijoliee. ' \\'t 'n ' J. ,,,'J.J Zatem pridejo najlepše cvetke in te ao lilije. Tudi teh je bilo o bilo, toda pa to vjrinar Še bolj, strogo pazi. Raatejo pod oknom, 26,500 delavcev i p y prihodnjih ipar dneh se pridružijo Še drugi tiaoči. Stav k arj^p ra,pogt»vili triato piketov v raznïb krajih. 0. I^rožpi avet tesarske Uhlje ^ pridružil atavki, čeprav so med-narodu i,odborniki te organiwui/ zagrozili, da unijg izgubi čarter, ako zastavka. Kolikor kaže m. lAj do danea, jé mtfr nspežit v okrajema Francisco ln Mäteo ter deloma tjapcfcna v nfcrf. ju «Alamedi. Konfcrétmk odH delavskih vrst je tudi pozval v stavko delavce v Honohthi, Hi-vfl, hi na irigacijiM» projektu t Itçtch-Hctehyju 'v ; ' Kaliforniji Boj se vrši rta ohrano medvojnih »je v Delodajalci ponujaj« Vcem odpeto delavnico in mi Delavska banka se organizi*^ Topeki, Kana., pod d.irektivd Kanaaške delgvake(i federaeijd glavnica ne ^o znašala manj ki' $109^000 Prva številka novep delavskega tednil» izide krnil«. Pieword ia Fairbaalg prijatelja delavoev. Harry V. Tibbet, podpredsednik Centri nega delavskega sveta v Los A» geleau, Cal., je odgovoren it dé-dečo vest : Ko so kinematogftf-ski magnat jo v Los Angelesu prri kratkem znižali mezde umetnikom in pomožnemu osobju, stt iXnuria» ifatrbamks ht njegova soproga Mary Piekford, katerih i-graleka glava jë znana pe vsej A merfki, podpisala pogodbo t unijo, da bosta v gjimih študijih o-poide vala le uni&ke mehanike tn vporavljala kolikor je mogoče k unijski materijal za izdelovanj« njunih kinosMk. • M - West Prankfort. 01. — Pmlpi-sani zahtevam, da rojak Anton VolČiČ prekliče Vse nečastne be-sede, ki jih je izrekel proti meni in moji seatrični Helen) Majdič. Ako tega ne atori, sem primoran poalužiti se drugih aredatev, ker ai kot mladenič ne dopustim kaj takcfa predbaeivati in da mi kdo krade okoli ljudi pOštenoat. Zahtevam, da to prekliče tekom 14 dni v našem liata. — Filip Pod- Protest sopar umor Hatfieldi. Zvezni svet strokovnih unij v Sap Diegu, Cal„ je sprejel ostro pro-teatno rczolucijo »roti zavratnr-mu H^ioru žiid Itatfielda, prijatelja ruc^rjiev v Matewanu, W. katerega «o ubili priviti! kompunijski, strašnimi. j . ? . J Kameššenci v pahnanih u 9$: pravo Pfojaiae. t »legatje or|» U8imOA üUDmftTVA. ' Ölmrt«' Oabar. Detroit tffcoh. •lugoalovanaki konzulat v Cl.i ragu Ima naslov: "Consulate of t be Kit. g. I., m of «t'roats- niziranib a«meSčeivcev ielezniikft spalnih vagonih ae na svoji koa venci jI v Clevelandn sklenil« lira t i aa Ameriško delavski» f<* acijo, da jim pomaga isvojmtl njihove zahteve za odprave vsak' napojnlne od potnikov in *a povišanje njihove meide. Oompers je izjavil na letni konvenciji Kčdnafod. tipografij ne unije v Quebeču, rt' ničei«ar dokazati. Te dni ae Je vršila pred tukaj tajim porotnim »odiŠčem rarpra va proti delavcem. ki ao bili obtoženi. da so zažgali ladjedelnico #v. Marka ▼ Trstu, katera je vsled požara utrpela okolo omtn milijonov lir Škode. Razprava je trajala štiri dni in končni» ao bili vsi obtoženci oprošdeni. ker se jim ni moalo dokazati, ds je kdo »zmed njib provzročil i*>lor. Sklep porote Je bil « novduše-njem »prejet od novzoče*s občinstva. in še bolj nsvdašeno m bili sprejeti oproščeni delsvei. kf «o bili t ki «tirih mesecih preiako-valnein» /«pora in roučenjS pu-ščenl na sviMhkIo. Vse to js fdšiste zelo razburilo, «* 4ai prsd določeno obra v-aova m HHt vat obtožene! pnščeni — ia obrsvnsva se je k nedoločen čas. "ker priče. Id. so izarle biti zaslišane, ala» isgle prki. in (davni mi*l ajimi je poračnik karabinerjev. (ki je vea koiupM inaeiuiral) je bil premeščen t Verono. kjer. «o sedsj naboja bolan, in ne asOSO priti v Trat pričat. HmešnejšHi vzrokov «i pač niso mogli umialiti. ds prikHjs|o svojo blamaio. , jJi Dojimo ae. da bo a uda»di Urijo (f) tega prveeaa sa vedno Sd-irojiii tudi proces proti našcnui 1>avorator« Ooeislfcts/' katcut-ga je tožil ravno tisti "bolni* poročnik. češ. da ga je "Lavon*o-rr" po nnloliat m napadal in o-b reko val. da je on trpinčil ina-karal tn>inčiti mlade aretirattss. Za ta proces jo «Jo veliko zanimanja, kec bi bilo msntHtaj zanimivega prišlo na dan, ker je 'lavoratore" imel dovolj mste-rijala na razpolago % Tretji oroess, ki bi ae moral vršiti, je proeee proti l^bisje-khn rudarjem, ki ao zasedli in o-l »o roži 11 rudnik v Ubinju. katerega so potim vojaki a silo «pot zasedli in aretirtli okolo 50 ru darjev Da ao jih pretepli, ae razume «amo ob sebi ker je to žs v navadi pri političnih aretacijah. Ti nesrečniki ao tndi že nsd štiri mssoss r preiskovalnem poru. Pred tednom je bilo ns sto-bodo puščenlh 18, ki ao ps is drus dsn bili zopet aretirani, in to ns željo in zahtevo labinjskih fašistov. Gotovi amo. da ho tudi pri tem procesu več kokodakanja kakor jajc. Poleg teh imam i še nekaj d rti (rib takih političnih komplotov. radi katerih je mnogo ljudi v *a-porih. Pa ae bo še kdo čndil. da v tako justico nihče več nims zsu pspjs. • -M* Odpusti dslavsov iz tržaških ladjedelnic so za nekaj časa odložim! — sil vedno visijo nsd delavci kot nafbrtišen meč. » >0.' , i v^mS Stavka trt« Uri h natakarjev traja še skoro en meacc in še se ns vidi konca. Solldsrnoat stavku jočih je vzorna. Podjetniki so ho- teli poslabšati delavske in delavci opravičeno tega Drafiqja. (Nadaljevanje.) Vodni traii^K/O, ki so najee- tudi ni mogoče uvažanje v ki ni>«t'udeležene direktno na ta-toliki meri, da bi uvoz zadostoval I kam premikanju dober, kakor p j.raftevanju; dejstvo, da po- p^^orj«», odvetnike, zdrsvnike. morsko in rečno plovbo. Nov im-pnlz utegne dobiti U panoga pre vocništva, ko bo defmitivno rešeno vprašanje razdelitve bivšega avstro-ogrskegs trgojlnskega kvodovja. Prirediti in razširiti po bo trebav u namen pristaniške naprave ss ukroevanje, ozigoam vkrcevanje, blaga Uko, do bodo stroji stopil» ns meoto saraudnej šega in dražjega ročnega težaške ga dela. 1) Tovarne, stroji, srodjs. — Nsšs država ima nesporno poljedelski značaj. Pretstas večina njenega prebivslstvs živi od donosa zemlje, manjši del ps od obdelovsnja sli predelovsnjs vi, od obrti in industrije. v V teh atrokah ozemlje, ki tvAi dsnda nes kraljevino Srbov, Hrvstov in Slovencev, tt%dl pred vojno ni dosti producirolo sa dmaaCo potre bo. To rszmorje as je po vojni le le poalobšalo. V zssedeni Srbiji je sovrstnik očividno ravnal po dobro premišljenem načrta, da jc uničil še tiste male nsstsvke industrije ia obrti, ki jih je nsšei v dešeli. To nsm dokssujsjo. njegove dejanja; uničeval m obnašal js orodje in stroje, ki niso slutili vojnim ciljem- Tsko jO prišlo, ds moremo predelati dsnds- nes navzlic novim napravam le neznaten del sirovih, ki jih pro ducira država, in da smo v veli kom obsegu nsvessni ns uvoz tu jih fsbrikstov. Dobsvljsnje tujine ps podrStuje eene vsled večjih prevoznih stroškov in visoke uvozne carine. Basen tega spričo mednarodnih prometnih is PertinCarjevo pomlajenje. E7.I Spisal ETON KRISTAN. Ns nsši strani O**) Zopet so ae mu ustnice nsbrsle ns smehljsj in pogledal jo preko nsočnikov. "Pripravijsm se ns zadnje Izpite; naravno je, da poznam tako ime?" "Ilm, hm! Drez laskanja. Častitstl vam moram. Nesrečni slučaj vrlo cenjenega kolege Miilsorja vam je prlbavil izredno nalogo." ft Zelo aem bil pošoščen Ali »mlj me jc bo-lela smrt mojega profesorja nego venellls lepa nalog«." "To je sfmtmtično. O, ališa! sem že to In ono o Vas, in marslksj mi je bilo zelo vešč." " Ksko nsj Vsm poslužim, gospod profe* sor!" "Ilm. trebo M so bilo oUirno pomeniti. Toits okrajšaj va stvar, kolikor je mogoča, Tudi Vi uimšte sedaj prcoblh^Čaaa.'' ' Prosim." "Pisal» I s »str knjigo?" " I «vedeli »te toT" t "O težko ni bilo. T«kc reči «e razglašajo. Predmeti an hšli le opisani Veliko podrnnno«tl je znanih . . . Gospod Jezerski, kakšni «o vaši sakljtičkiT" "Ne zamerite, goepod profesor, asj vcate, da m* to ur da povedati a kratkimi besedami." "Ile. na gotov način ne. Ali mene zanima le najuotrajnejše jedro. VI mlailte, ils «te našli ktmli eloveka is ledene dobe." "Na va«k način." "Molite »e, gospod Jezerski." "V tem oziru bo zmota pač ixkljnčena " Molite se, vam pravim. Takega človek« ni bilo " "t»h, go»pod profesor ' l'or nsm Vašo teori-jo. .Mi v zmoti «te pač Vi." " Mlsdi go»|Mid, o tem se ne moreva zd«j pre-pirati K»jurda net . , . Ali po»lnšajte! Včeraj je I »t I trmpod Hiimazin iinrnuvan «a nančnega liilltint i n" " \ t " "Njegove znanstvene n««nre poznate." "I»n n. Hnjšl bi »I«jmI Njegove proti-jninnstvene nazore." ••'To je (M)vHinn od *tsli«< ,t MM k«ter«) »r po-»ls\iti toliko bi se pnstnxili tudi n« njegovo •lališ r, p« In nemara »«on «klrpali tako kakor on. kskor j«» Tupntam nns loči kakšna malen-. nič ra to. Svetovni n.m.n . . "Gospod pr<»fenor, o m«..|i t.i M. mars lahko iv|»reatenil «v«.jr innraje. Kak«, naj invržem »vo jr Iilemeljmo »rmnstvrno pr. pin'-anjeT Ako ko-loke j preudarne, taorat« rsf.iiio-tl, da lelit« «nt •m-tw o mogočo reč." "Puativa «nanstvete. pnpričanjef Minlite rjjši n« to. dn je gaaptal Rmmirin minister Po mbslite, kmVUn veter vrjr \ iHAti-vnjle. dn ne ni«M«ju voir »traja niče»», andejali. V »a j «a ar- daj in ss mnogo desetletij še n« je tehtnica tstys." "Ksko sodite o poštenju, gospod profesor T" "Proučite našo msterijo, poslušajte nas; če si tedsj ohranite sedsnje repričanje, ps gs ne Odtujite, ss lshko pomenimo tudi o poštenju. .Ah, pri tej priči Vsm lshko pokažem cele kupe nepoštenih sli vas j dvomljivih sredstev iz sklsdilčns-ših nasprotnikov." "Gospod profesor, cilje imsmr "Ksko ponosno to prsvite! Zakaj bi jih ne imeli T Tndi drugi jih imsjo. Vsše poznan» nekoliko. Ps prcudsrite; Spišite svojo — s mojega znanstvenega stališča — krivovsrako knjigo, ijo, priilolftli si boste neksj imens med nsakskovalci upravičenih avtoritet. In potem t . . . Potem ae bo trebs oblačiti, ho trebs jesti, piti i obide Vsa želja po obitelji, po avojem ognjišču. Cilji f . . . V blatu ae pogreznejo in ssdnše . . . Cilje imste. Mi Vam lshko pomsgsmo. in pomsgsli hi Vsm, ker ste nadsrjeni in pridni Tskih ljudi potrebujemo. Gospod Rsmssin je minister. t'ital bo Vaši» knjigo. In tedaj — Uko ali tako. Hredstev, ki Vsm pomagajo na poti do ciljev, je dovolj. Vedeti jc teba, kje so ključi. Primerjajte: Kaj je važnejšo sa vas, sa vaše namene, za vednost — da, so vočnost: Knjiga, ki jo zdsj spišete, sli ps vaši cilji! Zorko je vstal ki hotel vljudno, pa odločno povedstl, da nima veš časa za tok pogovor. Doktor Mustsf mu ni dsl priti do Post si je pesnik. H pošastno sugestijo je ns-sliksl groao bede, v kateri ulspe znsčajnom. moč in voljo. Temne barve v vseh nionssk je mešal na svoji psleti Zamolkk aksonte ja podal v svo-Jc heaede. Strshotnejša in strahot ne jša je posta-jala sliko. f Zorko se je zgrozil. M ust s f je opasit učinek. Ae temnejši mrak je zagrnil okrog Zorka. da ga je jrarfs ssvil kskor strslns pošast, ki ae vseasvs z neštetimi po* llpnkiml senslksmi v srce, v glsvo. v hrbet, nrebo moči in sopnšen v duši groao in nlabont. I««Inj j« zndonela fsnfara. Mustaf je zapel himno Mogo»t«nja. "Na vaš razum apeliram, goepod Jezerski. Proti nam sle nemočen sušenj bede, s nami sto. krepak moš. in Česa ne naj bojite vi, šnm vaši cilji ,če pidete r našo pomočjo na vrhunsnT . . Zorko jr v»tal. Težko no ne mu dvigalo pral. Mu«taf ga je »mehljaje gledal. Tudi ta «mehljaj je bil sapestljn "A kaj zaklevatet" "U nekatere Iktike iz Vsših zaplakov. Sa-mi vente, katere." Kakor dn je tuja ailo v njegovi roki. je Zor-ko prebrskal »voje papirje in dal Muatafn nekatere liatilo. Ta jih je po vršna pogledal in apravil v lep. "Kar hitro „ ogleaite ao Uptt. (Vt pol leta imate profesuro Bog g vamii" Vrata so «* odprla In ssprls. Nikogar ni bilo v sob« Zorko si je mol ali. Po atopnieah ao ae drsali koraki. Zdaj se je Zorka zavadsL 1'grislo ga je v arett. «bodla gs je v glsvi. "Podlež! Podle!I" je vpraševanje po takem blagu pre-ae/u ponudbe, ima ttnli za poale-di. o, da se vrpenjajo cene. romaajkanje strojev in dobrega poljedelskega orodja je Se Vedno zelo občutno, vsled česar "pridelovanje in predelovanje v časa ne bo moglo Tl w. Mg Helstii 3.) Delovna živina. - Omenjeno je že bilo na drugem me stu, da je vojna pobrala mnogo delovne živine. Pa tudi po vojni so ge pridružili novi pojavi, ki preprečujejo, da bi se dežela opo-mogla v tem oziru. Pred vsem vabijo visoke eene v sosednjih državah k povečanju eksporta, toda ludi domače prebivalatvo konau- mira več mesa kakor pred vojno, deloma ker ima vec denarmp sredstev in si torej more pnvo- Čiti mesno hrano, deloma ker se e ogromna množina mobilizira nega vojaštvo bila navadila na meano hrano, pri ksteri je ostala tudi po vojni, kolikor ji dopušča-o sredstvs. To hrano daje znatnem obsegu delovna živina, ker pitsno živino za zskol — iz-vzemši prašiče — komaj pozns mo. Številčno znižano stanje delov ne živine provzročs visoko ceno sa njeno delo; ta visoka cena pa provzroča, da imajo vsi obrati, ki inorajo uporabljati živino za de lo, | višje produkcijske stroške vsled Čeasr so tudi njih produkti dražji. Seveda imamo tukaj pred očmi primer, da rasto samo cene za delo živine, drugi pogoji produkcije ps ostsjsjo neizpremenjeni; če pa se ¡spreminjajo, kar as navadno dogaja, izstočasno tudi drngi produkcijski pogoji, potem se efekt zvišuje, oziroma zmanjšuje v tisti smeri, v ksteri peč u činkujejo ispremembe drugih produkcijakih pogojev. i.) Sirovlne — Ako se dviga Jo cene sirovinam, je naravno, da ae vspenjojo tndi cene polfsbri kotom, napravljenim iz sirovtn N. pr.: Istočasno z naraščanjem fcen Živini so se zviševale tudi ce ha ustrojenim kožam in vsem iz delkodf(lž usnja. Cene sirovinam {>s so odvisne od visokosti pro dukcijskib stroškov in od raz merja med ponudbami zs nje in povpraševanjem po njih. V splošnem utegne producirsti nsšs dr-tava dovoljno sirovin — izvzete hi bile nekatere kovine ln bora bsž — dočim ima premalo na prav za njih predelovanje, tako isdostne; iz tega aklepamo dalje, da ao ponudbe ga airovine vobče da airovine nimajo pri naa odločilnega vpliva na naraščanje dra-tlnje. Dalo. j Malokateri proizvod naravnih sli je kot proizvod sposoben zs konsum, t. j. zs čin, s ksterim ust reže človeški potrebi. Potrebno je redno, ds se s takim prroizvo-združi delo, a čimer Šele dobi rsbno obliko. Krompir, ki ga eš v usts, je moral poljedelce idelsti In pripeljstl na kraj po-Ifcbc in tu gs je bilo treba skuhati. Volno, ki srase na ovci, mora ovčar postriči, osnažiti in pripeljati trgovcu, le-ta jo odda tpvarnsrju .ki jo ds po svojih delavcih prcpsrlrOti in sprestl. Nato es tke in cventuslno prebervs stik no, ki se prepelje k trgovcu, od tega h krojaču; ta isdela sam ali po pomočnikih obleko, katero potem nosiš in s tem posredno konsumiraŽ. NVbroJ ljudi je de-talo, preden je volna s ovvčje kože prišla kot obleka ns tvojo kožo. Vsi. ki so sodelovali ns tem foepodarskom procesu, morajo od fegn dela meti dohodek, s ksterim ne preži ve ,|>oplačujejo davke, savarovslnine. obresti vloženega kapitala in ti ustvarajo prihranke. Dohodek tisthi. ki so udeleženi na tem goapodarskem opravilu, mora pjržlvljati tudi osel*, zdravnike, duhovuike, vojake, ki untvarjsjo in ohranjujejo pravne etične dobrine, pred vsem torej pogoje, da morejo prvi neovirano in nomoteno pridobivati ,ter one be, ki Se nino ali pa niso več spo-nobipi - za pridobivsnje, kskor ot roke. bolnike, starec, telesne in duševne pohabljence. Kdor prizna pravkar navedene trditve, mora tudi priznati sklepe, ki izhajajo iz tel» trditev, In sicer: 1.) čim več oaeb sodeluje na gospodarskem premikanju določe-nega dobra, tem večja mora postati ecna dobra; iato razmerje velja tudi glede množine (kvantitete ) i p kakovosti (kvalitete) uporabljenega dela in visokosti mezd delsveev; . 2,) čira višji in čim številnejši so davki in zavarovalnine ter čim večja obrestna mera fn Čim več »rsbivalstva pripada odatotno li-leralnim poklicem, uredništvu in vojaštvu, aploh razredom, ki ne sodelujejo pri proizvajanju stvarnih dober, te m višje so cene proizvodom vobče in tem večja draginja se kaže v narodnem goSpo-darstvu kot celoti. (K točki 1.) a) Če gre pioizvod ali blago skozi več-rok, se vsake nekaj prime; to spoznanje rgvno navaja tiste, ki se prektično zanimajo za narodno goapodarstvo, da skušajo izločiti vse aodelavce na gospodarskem premikanju dober, ki se vrivajo med produccnta in med konsumenta, pa niso potrebni za trebi konsumenta etaoinn taoint dosego boljšega zadoščenja po trebi koqspments. Čim manj pre- svo jega urad n ist va, vdanih vodnica manj impulzivna sila, namreč gola alui. bena dolžnost, za izredno uspešm. delo pa m*'»doseže prUacrnega plačila. Posledica tega jc. da v našem gospodarskem življenju dominirajo banke, katerih poalo vanju državno nadzoratvo ni kVnt. Tudi začasno narodno predata v ništvo, <«We»katerega bi ae bilo moglo pričakovati, da bo zasto palo narodove koristi v prvi vrsti tsm, kjer je bila in je še danes največja potreba, to je na narod-nogospodgrakem polju, ae ni moglo povzpeti do smotreuega, trajnega, uspešnega dela v tem oziru. MHMfDnlje prihodnjič.) (Doljo I _ kupcev je, po tem%1žji ceni more dobiti blago konsument. Nevar-nóat zvišanja cen ali z drugimi besedami draginje pa preti ne lc od števila prekupeev, temveč tudi od njih morale in njih .denarne moči. Le prerado se prijeti, da taki ljudje ne vpoštevajo prav nič akupne blaginje, ampak se ženejo samo za svojim dobičkom, pokupijo razmeroma velik del blaga, zlaati takega, ki Je potrebno za vsakdanje potrebe, kakor n. pr. živila, in ga zadržujejo, da dalj Čssa ne pride v promet; tako prevrnejo naravno razmerje med po-nudbami in med popraševanjem, to se pravi začasrio provzročijo umetno pomanjkanje blaga dotič-ne vrste in vsled tega zvišanje cen blagu. Take ofebc z ozirom na motive svojega narodnogospodarsko škodljivega udejstvovanja ne zaslužijo nobenega prizanašanja. V zatiranju takih pojavov so nekatere države (n. pr. Nemčija, Češka) precej pred nami, zlaati kar se ti^. strogosti i ndosledno-sti; pa tudi oškodovani in ogrožani konaucenti kažejo pri nas premalo razumevanja za-to, da jc njih sodelovanje z državno upravo neobhodno potrebno, če hočejo da bo državna akcija glede odprave tega zla imela uspeh. Med tistimi, proti ksterim se v jsvnosti dvigajo pritožbe, so v prvi vrsti banke, ki se pečajo z blagovnimi kupčijami. Ker razpolagajo te banke z velikimi denarnimi aredstvi, zato utegne njih delovanje na tem polju rc« imeti znaten delež na draginji. Vodilno načelo takemu bančnemu poslovanju je ssslutek, interes konsumenta pri njih ne pride toliko v pošte v. Konsumenta pred izkoriščanjem vsrovsti državna uprava pa do danes še ni ne pobit no dokazala sposobnosti zs izpolnitev te naloge. Iniciativna sila je na strani bsnk močnejša kakor pri državni upravi, ki bi pravzaprav morala imeti vajeti v rokah. To razmerje je razumljivo, če «e ' vpoštevs, da podžiga inciativo Ivank pohlep po naglem in velikem zaslužku in ds bank* svoje vodilno osebje plačujejo sijajno, dočim nadzorujoča državna uprava ne more plačevati Hortyjova internncijonala — V liudimpešlanvkem parlamen tu je poaianec Huppert interpe-liral radi inaelednjega «lučaja: Neki ni.-nili Nometh je l»il od Hortrja za Üvoje zasluge tekom aovjetov poverjen s sestavo nove narodne "delavske' 'stranke, M bi bila naperjena proti socialističnim strankam. Vclečastiti je šel na delo in po letu pofrtvovglm ga dela »pravil potkoncu ' novo, silno, madžarsko internaeionalo, ki je štela. 4e ne zamerite, celih . 50 moi. Ustanovitev jc stala 500.000 K. Ko ao imeli 50 mož. so ustanovili svoje glasilo za 1 milijon 200 000 K. Zgodilo pa se je. da se je pater Nerneth spri / uredništvo^Jega li.sU, nakar j< zagrofoil, da bo v javnost spravil resnico o stanju in dejanju "de lavske" inteniaeional«' in niinin ture. Ker, se ni zadovolji! z 80.-000K. ki mu iih je vlada ponu-dila. da bo o stvari molčal, si» ga naročeni oficirski tolovaji skoro do smrti pretepli. Stvar pa je vseeno prišla v javnost. . . PROLETAREC je slovansko glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vsak delavec in rojak, ki se zanima «a «odalcem, bi ga moral rodno čitati, ker vam kaie pravo sliko soelallamn. Naročnina znala $2.50 na loto, $1.80 sa pol lota. Naslov: PROLETAREC, 3(39 W. 26th St., CHICAOO, ILMNOIS Plšltn po iuS canfk knjig. vAii nrjiOB. Zajodald. Povest k «ivljenjs slovenskih trpinov v Ameriki. Vezsno. Stane s poštnino vred $1.75. Zakon Uogaasgijs. Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako sleherni Človek ponsvljs v sobi razvoj vseh svojih živalskih in divjs-ških prednikov. S sliksmj. Ve-zano. 9 poštnino vred $1.80. Oba knjigi, ki sa naročita obsnom. za tri dolarjo poštnino prosto. Nsročila sprejema Ujnik Književno matico S. N. P. J. t Frank Alel, 2134 8. CratrfoM Ave., Chicago. m. — Adv. Za kakanje piva doma imamo v aalegi slad. hmelj, sladkor ln vs« druga potrnbUins. PonkaniU to ss prepričajte, da Je doma pri nas, kuhani vedao le najboljši to najcenejši. Dobiti Je tudi zbirko «odov, steklenic to rasnih loncev, Itd. Mi vam dontnviao naročila po pošti, točno v vne kraje. , Grocerijnm, «ladčičaram to v predajala« žnlesnlne damo primerna popust pri večjih naročilih. Pilita pe in form «d in Sa: «-JL č™*^^ Idil BB—Ml—on ZA V DOMOVINO JE ZOPET ODPRTA POT gsn»Ja»»U» •kn.K» ^mjäm* a EMIL KISS, bankir. 1SS S*c*ad A v«.. N«w Y«ek. Pošilfamo denar V slaro domovino. Hrvatsko, Dalmacijo in birm. Nadalje aedlDama deaar taü v SrMJe, SnlgLe m vsa pnelaal deaar, eaaka km pred vnjaa, da bede FHOOAJKMO SlFKAKTK NA VSK LWUL Uradna m mt t jutro do S avalar. Pmlilsk in šakala da St» KASPAR STATE BANKj 1900 — B> " — *