PRAZNIČNA PRILOGA
Mestna občina Celje
GOSPODARSTVO
VI	■ I ■ V V ■ I	I"	■ « ■ V ■
zdraviliščih optimistični
str. 4
TVS PORED
str. 28-39
■o
len IT-
icn ■u-i im
lo
Ir-Sr-
novi tednik
KARANTENSKEGA OBDOBJA!
Tednik za Savinjsko regijo / št. 15/ Leto 75 / 9. april 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Velik razcvet spletne prodaje prehrambenih izdelkov
V času epidemije, ko so odprte samo trgovine z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in ko v njih vladajo tudi posebni zaščitni ukrepi, kot so krajši delovni čas, omejitev števila kupcev v trgovini, predpisana razdalja med kupci, uporaba zaščitne opreme (rokavic in mask), je nakupovanje postalo precej oteženo. V takšnih okoliščinah in predvsem zaradi strahu pred okužbo se veliko kupcev odloča za spletni nakup. Bo tak način nakupovanja ostal tudi po koncu izrednih razmer? str. 12-13
Foto: GrupA
INTERVJUi
Maruša
Naglič,
psihologinja
str. 26-27
t» ђ
4
9 \ ■шилпшлгигнни
o' Л
UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE!
IN NAJ MATURANT
novi tednik I radio celie

str. 11
Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com
2
AKTUALNO
ZADETKI
»V spletnem supermar-ketu hitrinakup.com, ki ima v Celju prevzemno mesto pred Planetom Tuš, beležimo več kot 500-odstotno povečanje prijav za to storitev.«
Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Tuš
»Lahko bi rekli, da smo našli ustrezno pot, kako našim uporabnikom v teh razmerah zagotoviti kakovostno hrano. Vsakodnevno čutimo hvaležnost ljudi, ki se zavedajo, da tudi v teh časih nismo pozabili nanje.«
Nevenka Čater Jeušnik, vodja prehrane na I. Osnovni šoli Celje
»Ko preživimo hudo stresno situacijo, okrepimo zaupanje vase. Kajti, če bomo zmogli to, bomo zmogli še kaj drugega.«
Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja
»Želim si, da bi imel mestni inženir - arhitekt - večja pooblastila. Za zgled lahko služi primer Ljubljane, kjer je mestni inženir podžupan.«
Janko Hartman, arhitekt in častni meščan Celja
»Gola na povratni tekmi polfinala pokala NZS proti Mariboru se zelo rad spominjam, je moj najljubši. Z njim smo dobili dodatno energijo.«
Sebastjan Gobec, nogometaš Celja ob 15. obletnici osvojitve lovorike
ČETRTEK 1	1 PETEK
22	4Ü//23
2	c^Z^ 4
SOBOTA I	I NEDELJA
\ 1 / 23	\l/ 23
/-N 5	^^ 6
O
C/5
OL <
Oskrba z živili v Sloveniji v času koronavirusa
»Za prehransko varnost moramo poskrbeti sami«
V času epidemije koronavirusa se med ljudmi pojavlja veliko vprašanj, ali je oskrba z živili ogrožena. Sploh zaradi obleganja trgovin ob izbruhu bolezni. Trgovci zagotavljajo, da oskrba ni ogrožena, in pozivajo ljudi, naj si ne kopičijo zalog. Glede razmer pri zagotavljanju oskrbe z živili v naši državi smo se pozanimali v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
bi morale vse notranje meje EU ostati odprte za tovorni promet in da je treba zagotoviti dobavne verige osnovnih izdelkov.
ROBERT GORJANC
»Živilska industrija je s svojimi dobavitelji surovin, kmeti in kmetijskimi podjetji ključna pri oskrbi prebivalstva s hrano. Proizvodnja ob nekaj večjih organizacijskih izzivih teče skoraj normalno. Predelovalna industrija mora delati, če hočemo imeti založene police z živili. Vsekakor je treba pohvaliti vse člene v dobaviteljski in logistični verigi ter trgovce, ki vlagajo vse napore v to, da najdemo na policah slovenske izdelke. To zavest je treba še okrepiti, saj je še kar nekaj možnosti, da povečamo proizvodnjo in dostopnost slovenskih izdelkov. Se je pa v zadnjih dnevih bistveno spremenil nabor izdelkov, po katerih ljudje bolj povprašujejo, tako da potrošniki spet sami ustvarjajo
ponudbo. V zadnjih dneh se je nakupovalna vnema zelo zmanjšala, saj ljudje porabljajo zaloge, ki so jih ustvarili v prvem tednu,« pravi dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (ZKŽP).
Kot je še navedla, je morda malo več težav pri načrtovanju logističnih poti in pri izbiri dobaviteljev, včasih tudi od dnevnih razmer v sosednjih državah. V veljavi so posebna pravila, ki jih morajo tako dobavitelji kot prevozniki upoštevati. Prav tako je Evropska komisija objavila smernice o izvajanju zelenih pasov v skladu z ukrepi za varovanje zdravja in zagotavljanje razpoložljivosti blaga in osnovnih storitev. Poudarek je na tem, da
Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS (Foto: ZKŽP pri GZS)
Kakšna je stopnja samooskrbe v Sloveniji?
Po podatkih Sursa so posebej nizke stopnje samooskrbe v letu 2018 izkazovale bilance zelenjave (39 odstotkov), sadja (48 odstotkov), krompirja (48 odstotkov) in žit (68 odstotkov). Stopnje samooskrbe so bile višje za meso (81
Pred največjim krščanskim praznikom
BRANEJERANKO
Ob tem času bodo tudi zazvonili vsi zvonovi slovenskih cerkva in oznanili povabilo k prazničnemu zajtrku. Blagoslov zajtrka naj bi v družinah
opravili s posebno molitvijo. Nato bo ob 10. uri po slovenskih stolnicah na vrsti velikonočna sveta maša škofov, ki bo letos brez osebne pri-
novi tedniki radio celie
odstotkov) in jajca (96 odstotkov).
Ce pogledamo podrobneje, je Slovenija več kot 100-od-stotno samooskrbna z govejim in s piščančjim mesom, z mlekom in jabolki, prav tako z vinom.
»A vendar so te uradne številke, bodisi nizke ali visoke, varljive. Končno bi bilo treba narediti red na sivem trgu in bi se marsikatera številka popravila navzgor. Kar se tiče prislovično visoke oskrbe z govejim mesom ali s surovim mlekom, je treba povedati, da preveč prirejenih živali in mleka izvažamo. Tako da se obe masni bilanci govejega mesa in mleka ter mlečnih izdelkov zmanjšata za 30 oz. 40 odstotnih točk,« je poudarila direktorica ZKŽP.
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS so s člani začeli kampanjo #IZBERISLOVENSKO, s katero želijo poudariti, da sta slovensko kmetijstvo in domača živilska industrija strateškega pomena. »Pomembna sta dostopnost do trgovinske police in lojalnost domačega potrošnika, ki kupuje te pridelke in živila. Predstavljamo naše sektorje in z vprašanji spodbujamo ljudi, da razmišljajo tudi o tem, kdo in kje prideluje in proizvaja njihovo hrano,« sporočajo iz zbornice.
Mnogi se sprašujejo, kakšne bi bile posledice za oskrbo, če bi prišlo do popolnega zaprtja meje tudi za tovorni promet in kakšno rešitev ima v tem pri-
Letos velika noč v drugačni obliki
Letošnje praznovanje velikonočnih praznikov bo za vernike drugačno. To bo prilagojeno razmeram med epidemijo nalezljive bolezni. Po povabilu slovenskih škofov naj bi se katoliški verniki letos zbrali pri velikonočnem zajtrku ob 8. uri.
sotnosti vernikov. Podobne maše bodo tudi po župnijskih in nekaterih drugih cerkvah, o njihovi uri naj bi duhovniki vernike obvestili. Ti naj bi se
domačemu duhovniku ob isti uri pridružili vsaj v mislih.
Na današnji veliki četrtek krizmene maše ne bo, saj je prestavljena na obdobje po epidemiji. Danes ob 18. uri naj bi duhovniki opravili maše brez prisotnosti vernikov. Vsakoletnega simboličnega umivanja nog in procesije letos ne bo. Podobno bo na jutrišnji veliki petek, ko bodo bogoslužja prav tako ob 18. uri. Tam, kjer je mogoče, naj bi domači duhovniki poskrbeli za spletni prenos. Zvonjenja na veliki petek ne bo, zvonovi se bodo ponovno oglasili na veliko soboto. Na ta dan blagoslova ognja letos ne bo, prav tako ne bo blagoslova jedil v cerkvah, ki se jih
Cenjene stranke obveščamo, da do nadaljnjega MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik SPREJEMAMO PO ELEKTRONSKI POŠTI
na marketing@radiocelje.com ali agencija@nt-rc.si ali po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
AKTUALNO
3
Zaradi takšnih podob izropanih trgovskih polic se ljudje sprašujejo, ali je v teh kriznih časih v Sloveniji zagotovljena oskrba s hrano.
meru Slovenija. »Mislim, da tega kar nekaj časa ne bi občutili. Videli bi že, da manjka tega in onega. Težava bi bila tudi embalaža. Brez dobre embalaže je skoraj nemogoče ohranjati roke trajanja, kar je v kriznih razmerah pomembno, saj si ljudje delajo zaloge. Težko je tudi povedati, kako bi se odzvali potrošniki. Že zdaj, v prvih treh tednih, so se odzvali zelo zanimivo. Če bi do takšne situacije prišlo, kar dvomimo, saj je v interesu vseh držav EU, da se enotni trg ohrani, bi država morala sprejeti tudi do-
ločene ukrepe za kmetijstvo, tako da bi se situacija verjetno nekoliko popravila že v letošnji rastni dobi,« je pojasnila naša sogovornica.
Hrana strateška dobrina
V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS nenehno opozarjajo, da je za vsako državo hrana strateška dobrina, kar se je izkazalo v situaciji, v kateri smo zdaj. Kmetijstvo in živilstvo sta strateški panogi, v kateri je pomembno pametno vlaga-
ti, dvigovati konkurenčnost predvsem kmetijstva, kar smo v Sloveniji očitno preveč zanemarili. Živilska industrija se mora tehnološko razvijati, ohranjati varnost in kakovost surovin in izdelkov.
Vendar gre predvsem za teorijo ponudbe in povpraševanja. »Treba se je vprašati, ali je res država (in Evropska unija s politiko enotnega trga) glavni krivec za tako nizko samooskrbo v Sloveniji. Če bi slovenski potrošniki v času pred epidemijo v večji meri posegali in povpraševali po slovenskih
izdelkih, bi bila danes ponudba količinsko večja in s tem tudi samooskrba. Strah zaradi pomanjkanja živil bi bil torej odveč. Če prebivalci Slovenije želimo, da bomo ob naslednjih izrednih razmerah bolj prehransko varni, moramo za to poskrbeti že prej. Vendar je zdaj najbolj idealen trenutek, da ozavestimo potrošnike, saj zdaj razumejo, kakšne posledice bi lahko imelo zaprtje meja (ne glede na to, da do tega najverjetneje ne bo prišlo),« je še opozorila Tatjana Zagorc.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Blagoslova velikonočnih jedil po cerkvah in pri kapelah zaradi epidemije letos ne bo.
sami, in sicer z molitvijo in blagoslovljeno vodo. Obha-janje velikonočne vigilije na veliko soboto bo v stolnicah ter drugih cerkvah ob 20. uri. Tam, kjer bo omogočen spletni prenos, naj bi verniki doma prižgali sveče.
Velikonočno praznovanje se bo nadaljevalo na velikonočni ponedeljek. Obiskom, ki so na ta dan običajni, naj bi se verniki letos seveda odpovedali. Tam, kjer je mogoče, naj bi verniki spet spremljali spletni prenos maše. Glede načina letošnjega velikonočnega praznovanja gre za navodila slovenskih škofov po predlogih iz vatikanske Kongregaci-je za bogoslužje in disciplino zakramentov.
Foto: SHERPA
ponavadi udeležijo množice ljudi. Ta bo letos opravljen po televiziji, in sicer na prvem programu TV Slovenija iz mariborske stolnice. Po navodi-
lih škofov naj bi domači župniki opravili blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva in to ob 15. uri. Verniki lahko doma jedila blagoslovijo tudi
In še to: in kako naj ravnajo duhovniki v najbolj žalostnih trenutkih vernikov, ko se ti med epidemijo od življenja poslavljajo? »Tam, kjer zdravstvene ustanove, domovi upokojencev ali civilna zaščita zagotovijo duhovniku zaščitno opremo, lahko ta vernikom oziroma bolnikom v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki oprosti vse grehe,« sporoča Slovenska škofovska konferenca.
Klic v stiski
V času epidemije smo ljudje večinoma zaprti v stanovanja, zato se še v večji meri pojavljajo osamljenost in težave v odnosih. Za razbremenilni pogovor lahko ljudje pokličejo na brezplačno telefonsko številko 116 123, kjer se bodo lahko pogovorili s prostovoljcem zaupnega telefona Samarijan-Sopotnik. Gre za mednarodno številko združenja telefonov v stiski (IFOTES). Poklicati jo je mogoče 24 ur na dan. Sodeluje približno petsto usposobljenih prostovoljcev, ki so v stiski pripravljeni pomagati.
Velikonočna poslanica
Letošnji postni čas zaznamujeta med seboj neprimerljivi situaciji: obdobje karantene zaradi smrtonosnega virusa in že skoraj dve leti trajajoče pričakovanje novega škofa v Celju. A obema je skupno eno in to je upanje. Upanje kot prošnja, da bi imeli moč zdržati v teh težkih časih, v katerih smo se znašli v obdobju pandemije, hkrati pa kot zaupanje, da imamo voljo ter moč solidarnosti do tistih, ki so najranljivejši med nami in jim zmoremo služiti.
Papež Frančišek je v teh dneh dejal, da nas je Bog odrešil s tem, da nam služi. Ponavadi mislimo, da mi služimo Bogu. Ne. On je tisti, ki nam služi zastonj, ker nas je prvi ljubil. Težko je ljubiti, ne da bi bili ljubljeni. In še težje je služiti, če ne pustimo, da nam služi Bog.
V življenjskih nevarnostih na morju so ladje opremljene s sidrom, ki simbolično ponazarja upanje tako kot velikonočna sveča, ki nas vsako leto s svojim plamenom na večer velike sobote vabi:
»Veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, in osvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana.«
To svečo ob še nekaterih drugih simbolih krasi tudi pet Kristusovih ran (ki so jih poleg bičanja z žeblji in s sulico povzročili vojaki na Jezusovem telesu). Po teh velikonočnih ranah so ga prepoznali izbrani, da je res vstal od mrtvih. Zato so te rane ob vzhajajočem soncu velikonočnega jutra še posebej nazorna govorica vsakega upanja. Letošnje rane bodo na nekaterih velikonočnih svečah v obliki povečave koronavirusa SARS-CoV-2. S to simboliko želim še posebej nagovoriti vse, ki se nesebično razdajate v trenutkih preizkušenj tega časa. Z nesebičnim lajšanjem tegob vseh oblik, ki jih povzroča pandemija, ste prepoznavni v Jezusovem vstajenjskem sporočilu o premagani smrti.
Četudi so letošnji dnevi velike noči še tako drugačni, naj bodo prežarjeni z upanjem, da vas po svojih ranah varuje in ohranja Kristus Gospod. V mislih sem še posebej z vami, ki ste na bolniških posteljah, z medicinskim osebjem in še posebej z vami, ki vas je zaukazana izolacija pahnila v popolno osamo. Naj vse prežarja vstajenjska moč upanja v zmago nad smrtjo in naj vas razsvetljuje plamen velikonočne luči. Tudi v teh razmerah je razlog za veselje. Tega notranjega, velikonočnega in upanja polnega veselja vam želim v vsej polnosti.
novi tednik
Obvestilo
Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po
ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU
in ne pavšalno, kot je bilo doslej. Hvala za razumevanje. Medijska hiša NT & RC
ROK METLIČAR, upravitelj celjske škofije
4
GOSPODARSTVO
Pričakovanja večine turističnih podjetij na Celjskem so optimistična
Prvi gosti že sredi maja?
Kljub temu da so upad gostov začeli beležiti že februarja in so zaradi izbruha epidemije koronavirusa sredi marca morali zapreti vrata svojih hotelov, so direktorji večine zdraviliških podjetij na Celjskem optimistični. Pričakujejo, da bodo prvi gosti začeli prihajati že sredi maja ali najkasneje v začetku junija, seveda bo trajalo več mesecev, pravijo, da si bodo podjetja opomogla ter začela kolikor toliko normalno poslovati. Pri tem računajo na pomoč države ter njenega drugega paketa ukrepov.
JANJA INTIHAR
»Seveda je v trenutnih razmerah, ko strokovna javnost ne zna napovedati niti vrha epidemije, kaj šele njenega konca, zelo težko in tudi nehvaležno dajati kakršnekoli ocene. Kljub temu verjamemo, da se bodo prvi gosti v Terme Olimia vrnili že v maju, a bo to le peščica domačih gostov, ki bodo po večtedenski osamitvi na domu potrebovali sprostitev,« pravi direktor prodaje Vasja Čretnik. Kdaj in kateri tujci se bodo začeli vračati, bo odvisno od ukrepov v njihovih državah. »Na goste iz Italije, ki jih je bilo med našimi tujimi gosti največ, bomo čakali najdlje. Kljub temu upamo, da bodo že med poletnimi počitnicami pri nas tudi gosti iz tujine,« še dodaja Čretnik.
Podobna pričakovanja kot v Termah Olimia imajo tudi v Thermani Laško, Termah Dobrna in Termah Topolšica. V družbi Hotel Sava Rogaška, kjer so doslej imeli večinoma goste iz oddaljenih držav, pa pravijo, da bo tudi po pandemiji zelo težko spet pridobiti te goste. »Trajalo bo dlje časa, problem
Peter Krivc, Terme Topolšica: »Finančnih posledic trenutno še ne moremo oceniti, odvisne bodo tudi od ukrepov vlade za pomoč turizmu. Upad prihodkov bo zagotovo zelo velik.«
je toliko večji, ker nimamo domačih gostov z napotnicami,« pravi direktor in lastnik Stanislav Pšeničnik. Tudi predsednica uprave Thermane Laško, kjer imajo tujci malo manj kot 50-odstotni delež nočitev, poudarja, da bo oživitev postopna. »Odvisna bo predvsem od tega, kdaj bodo pri nas in v svetu v celoti odpravljeni ukrepi in kako hitro se bodo po krizi pobrali naši ključni trgi,« napoveduje Mojca Leskovar. »V vsakem primeru lahko v prvih nekaj mesecih pričakujemo
zelo nizko zasedenost hotelskih zmogljivosti. Okrevanje bo dolgotrajno,« pravi Peter Krivc, predsednik nadzornega sveta Term Topolšica. In dodaja, da se bodo najprej vsekakor vrnili domači gosti, ki jih bo, poudarja direktor Term Dobrna Leon Tomašić, treba zelo razvajati.
Prihodki letos krepko nižji
Tudi ocene o tem, kakšen bo zaradi zaprtja in kasneje manjšega obiska letos izpad prihodkov, so podobne. Vas-ja Čretnik pravi, da v Termah Olimia za zdaj pričakujejo, da bodo beležili najmanj 40 odstotkov manj prihodkov kot lani. V Thermani ocenjujejo, da bo izpad prihodkov znašal od 25 do 30 odstotkov, vsak dodatno podaljšan mesec bo njihove prihodke zmanjšal še za 10 odstotkov. Peter Krivc finančnih posledic za Terme Topolšica trenutno še ne more oceniti, vse bo odvisno od ukrepov vlade za pomoč turizmu. Vsekakor bo upad prihodkov zagotovo velik, pravi. Bolj konkreten je Stanislav Pšeničnik. Njegova družba je marca imela 570 tisoč evrov
Stanislav Pšeničnik, Hotel Sava Rogaška: »Najbolje in najlažje bi bilo, če bi naša država prevzela stroške zaposlenih po vzoru Avstrije.«
manj prihodka, aprila in maja bo izpad znašal več kot dva milijona evrov.
Vasja Čretnik, Terme Olimia: »Pravično bi bilo, da bi podjetja, ki so v preteklosti poslovala najbolje in so tudi največ prispevala v državno blagajno, bila zdaj deležna večjih subvencij in olajšav.«
O odpuščanju še ne razmišljajo
Odgovori večine podjetij, ali bodo zaradi manjšega obsega dela morala odpuščati, so zelo previdni. V Termah Olimia in Thermani pravijo, da vseh pogodb o zaposlitvi za določen čas ne bodo mogli podaljšati, enako velja tudi za vsa pogodbena delovna razmerja in študentsko delo. »O odpuščanju zaenkrat ne razmišljamo, bo pa vse odvisno od trajanja pandemije in od tega, kako se bodo po postopnem oživljanju turistične dejavnosti odzvali naši ključni trgi,« napoveduje Leskovarja. V okviru možnosti bodo tudi v Termah Olimia naredili vse, poudarja Čretnik, da bodo obdržali čim več zaposlenih, saj so se še nedolgo nazaj tako kot večina turističnih podjetij soočali z velikim pomanjkanjem kadrov. »Česa takšnega trenutno ne na-
črtujemo in naredili bomo vse, da odpuščanj ne bi bilo,« pravi direktor Term Dobrna. V Termah Topolšica napovedujejo, da se bo struktura zaposlenih morala prilagajati povpraševanju gostov, kar bo zelo verjetno pomenilo vsaj začasno zmanjšanje števila delavcev. »Več bo pomoči države, manj bo treba odpuščati,« je prepričan Stanislav Pšeničnik. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše in tudi najlažje, če bi država po vzoru Avstrije prevzela stroške zaposlenih v turizmu.
Za najbolj uspešne več subvencij in olajšav
Sicer vsa turistična podjetja na Celjskem, s katerimi smo se pogovarjali, prvi vladni paket ukrepov ocenjujejo kot pravi, saj jim bo pomagal, da bodo zaposleni, ki so doma na čakanju, lahko dobili normalne plače. Brez vladnih ukrepov, predvsem brez pokritja nadomestil za plače, ne bi mogli obdržati vseh zaposlenih, pravijo tako v Termah Olimia kot Thermani. Zdaj vsi z nestrpnostjo pričakujejo drugi paket ukrepov. »Upamo in verjamemo, da bodo naslednji ukrepi pomagali izboljšati likvidnost podjetij, da bodo omogočili različne davčne olajšave, pričakujemo tudi dodatne ukrepe na delovnopravnem področju. Po našem mnenju bi bilo pravično, da bi podjetja, ki so v preteklosti poslovala najboljše in so tudi največ prispevala v državno blagajno, bila zdaj deležna večjih subvencij in olajšav,« pravi Vasja Čretnik. Terme Olimia so sicer zaradi rekordnih poslovnih rezultatov v zadnjih letih v zelo dobri kondiciji. Na krizo so bile pripravljene, hkrati so takoj sprejele vse potrebne ukrepe za zmanjšanje obveznih stroškov. Zato v družbi verjamejo, poudarja Čretnik, da bodo uspešno prebrodili krizo.
Leon Tomašić, Terme Dobrna: »O odpuščanju trenutno ne razmišljamo in naredili bomo vse, da do tega ne bi prišlo.«
Na drugi paket ukrepov čakajo tudi v Termah Dobrna. Leon Tomašić pravi, da jim bodo iz krize pomagali izplavati tudi lastna likvidnostna
Po odredbi države je v Temah Dobrna ves čas odprt negovalni oddelek, kjer osem do deset ljudi v vsaki izmeni skrbi za rehabilitacijo bolnikov z nevrološkimi in s travmatolo-škimi indikacijami. »Država je odredila, da mora oddelek ostati odprt, ni pa povedala, kdo in kako bo to financiral. Oddelek zdaj dela z izgubo, poleg tega osebju že zmanjkuje zaščitne opreme,« opozarja direktor Leon Tomašić. O težavah je seznanil ministrstvo za zdravje, a odgovora ni dobil. Na srečo sta termam pomagali občina in civilna zaščita, vendar ima kljub temu oddelek zalogo mask in drugih zaščitnih sredstev le še za nekaj dni. »Če ne bomo dobili pomoči, bomo oddelek morali zapreti,« še opozarja Tomašić.
Mojca Leskovar, Thermana: »Čeprav so hoteli zaprti, stroški še vedno nastajajo. Drugi paket ukrepov bi nam moral prinesti tudi občutno znižanje teh stroškov.«
sredstva ter že odobrena posojila, ki jih še niso koristili. »Pričakujem, da bomo izpad dohodka nadomestili že do konca leta, ko bo morda zasedenost naših hotelov spet 85-odstotna,« je optimističen Tomašić, ki med naslednjimi ukrepi pričakuje tudi zamik pri poravnavanju kreditnih obveznosti. Mojca Leskovar se nadeja, da bo izvajanje ukrepov enostavno, hitro in učinkovito, s čim manj administrativnih procedur. Bilo bi nujno, pravi, da bi garancijska shema za zagotavljanje likvidnosti trajala tako dolgo, da bo turizem spet začel normalno delati. Poleg tega pričakuje pomoč tudi pri zniževanju nekaterih drugih stroškov. »Čeprav so hoteli zaprti, stroški še vedno nastajajo. Kljub mirovanju tečejo števci, tu so še priključnine, omrežni-ne, takse, komunalne storitve in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Drugi paket ukrepov bi nam moral prinesti občutno znižanje teh stroškov,« poudarja predsednica uprave Thermane.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
»Stanje v zdraviliščih hujše kot leta 1991«
»Ocenjujemo, da gre prvi vladni paket rešitev v pravo smer. Ukrepi pomagajo tako slovenskim naravnim zdraviliščem kot celotnemu turističnemu gospodarstvu. Predvsem kar zadeva urejanje statusa zaposlenih, saj plače predstavljajo največji strošek zdravilišč, ki so od 13. marca zaprta in so ostala brez prihodkov. Prvi paket še ne odpravlja vseh težav, ki se bodo še zgrnile na zdravilišča,« je povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).
Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ)
V zdraviliščih ocenjujejo, da bodo po epidemiji in po ponovnem zagonu bazenskih in nastanitvenih zmogljivost zasedeni približno 30-odsto-tno. V optimalnih razmerah in po optimističnem scenariju bi potem poleti lahko dosegli 50-odstotno zasedenost, avgusta 70-odstotno v primerjavi z minulim letom. »To seveda pomeni, da del zaposlenih v različnih dejavnostih zdravilišč ne bo imel dovolj dela, zato se bo treba soočiti s to realnostjo ob ponovnem delovanju zdravilišč.« Naš sogovornik pričakuje,
da se bodo domači gostje, ki predstavljajo polovico vseh obiskovalcev zdravilišč, prej odločali za ponoven obisk za razliko od tujih gostov, za katere je težko predvideti, kako se bodo odzvali po epidemiji. Kljub vsemu verjame, da bodo tradicionalni gostje iz tujine ostali zvesti in se bodo začeli vračati v zdravilišča. »A težko je napovedovati za dlje kot nekaj dni naprej, takšna je pač današnja stvarnost, s tem se pravzaprav učimo živeti. Upam, da bo čim manj zdraviliških družb, ki se bodo soočile z viškom de-
lovne sile, sicer pa bi bilo po krizi s koronavirusom treba >resetirati< celotno gospodarstvo in poiskati optimalne poslovne modele, ki bodo vzdržni in bodo na dolgi rok ponovno prinesli neko stabilno poslovanje.«
Iztok Altbauer razmere primerja z letom 1991, časom vojn v nekdanji Jugoslaviji. »Veliko ekonomistov se v primerjavah ozira na prejšnjo krizo iz let 2008 in 2009. A turizem je tako prizadet kot leta 1991, ko nikjer ni bilo nobenega gosta iz tujine in le redko domači gostje. Ampak
v teh dveh mesecih je še huje, saj takrat ni bilo z odlokom zaprtih zdravilišč in so vsaj nekatera imela nočitve. Danes lahko rečemo, da od 14 naravnih zdravilišč zgolj tri delujejo na področju rehabilitacije za najnujnejše primere in najtežje bolnike, ki na primer okrevajo po kapi ali težjih operacijah.
V zdraviliščih bodo sicer na vlado naslovili predloge, da bi v drugem paketu našla tudi rešitve, ki bi še bolj upoštevale značilnosti delovanja te panoge turizma.
RG
GOSPODARSTVO
5
V Uniorju lani rekordna prodaja. Kaj bo letos?
Nadzorniki Uniorja sebi in upravi znižali prejemke
Nadzorni svet zreškega Uniorja, kjer so pred dvema tednoma začasno ustavili večino svoje proizvodnje, je na nedavni seji odločil, da uprava družbe za leto 2019 ne bo dobila variabilnega dela plače. V letnem poročilu je zapisano, da za predsednika uprave Darka Hrastnika znaša variabilni del plače 31.563 evrov bruto in za člana Branka Brečka 29.038 evrov bruto. Ob del plačila bodo tudi člani nadzornega sveta, vendar ne za lani, ampak za letos. Na seji so namreč sklenili, da se bodo od 1. aprila do končanja epidemije odpovedali najmanj 30 odstotkom vseh izplačil, ki jih sicer dobivajo za svoje delo v nadzornem svetu.
JANJA INTIHAR
Nadzorniki so govorili tudi o vplivu izbruha epidemije koronavirusa na letošnje poslovanje podjetja ter o tem, kako realen je poslovni načrt. V letnem poročilu o lanskem poslovanju je namreč uprava zapisala nekaj stavkov tudi o načrtih za leto 2020. Pri pripravi poročila očitno še ni vedela, da se bo z večino evropske avtomobilske industrije ustavila tudi proizvodnja v Zrečah. Predsednik uprave Darko Hrastnik je sicer po-
udaril, da je bila priprava poslovnega načrta zelo zahtevna, a je kljub temu zapisal, da naj bi se čisti prihodki podjetja letos zmanjšali le za pol odstotka. Kakšne bodo v resnici številke, v Uniorju ne razkrivajo.
Z lanskim
poslovanjem
zadovoljni
Številke o lanskem poslovanju so spodbudne, saj sta tako matično podjetje kot skupina, ki jo sestavlja več družb doma in v tujini, zabeležila rast prodaje. Vodstvo Uniorja navaja, da je matično
podjetje lani ustvarilo najvišje prihodke od prodaje v svoji 100-letni zgodovini.
Znašali so 175,4 milijona evrov, kar je za 1,7 odstotka več kot leta 2018. Unior je, zahvaljujoč številnim aktivnostim na trgu, zelo dobro posloval v prvem polletju in dosegel boljše rezultate kot konkurenčna podjetja, že v drugi polovici leta in še zlasti v zadnjem četrtletju pa se je pri večini svojih kupcev v avtomobilski industriji soočil z zmanjšanjem naročil, kar je bilo posledica upada prodaje avtomobilov v svetu. Manj naročil ni bilo le za
program odkovke, ampak tudi za ročna orodja. Proizvodnjo v obeh programih je Unior prejšnji mesec začasno ustavil. Ohranil je le program strojegradnja, v katerem dela 180 ljudi.
Zreško podjetje je lani ustvarilo 6,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 10 odstotkov manj kot predlani. Tudi dobiček celotne Skupine Unior je bil slabši, saj je znašal 10,4 milijona evrov ali 14 odstotkov manj kot leta 2018. Drugače je bilo s prihodki skupine, saj so se povečali za 4 odstotke in so znašali 256 milijonov evrov.
Manj dobička, a kljub temu uspešno
Čeprav je Cinkarna Celje lani ustvarila 29 odstotkov manj čistega dobička kot v letu 2018, uprava dosežene poslovne rezultate ocenjuje kot zelo dobre in jih uvršča med najboljše v zgodovini družbe. Dobička je sicer manj, vendar je cinkarni lani kljub negotovim razmeram na svetovnem trgu uspelo povečati prihodke. Prodaja na domačem trgu je bila v primerjavi s predlani manjša za 13 odstotkov, na tujih trgih je porasla za 8 odstotkov.
Vodstvo cinkarne kot razlog dobrega poslovanja navaja ugodne razmere v panogi njihovega najbolj pomembnega izdelka titanovega dioksida, ki so omogočale visoke stopnje dobička. Pri prodaji je bila bolj uspešna od konkurentov, ki so v povprečju poslovali slabše kot prejšnja leta. Na dobro poslovanje cinkarne sta vplivala tudi opustitev dveh programov in izboljšanje notranje učinkovitosti poslovanja celotnega sistema.
»Cinkarna Celje pozitivno odstopa od industrijskega povprečja in utrjuje svoj položaj med najuspešnejšimi podjetji v tej dejavnosti,« je v komentarju rezultatov lanskega poslovanja zapisalo vodstvo družbe.
Cinkarna je lani ustvarila 172,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za pet odstotkov več kot predlani. Večino ali 154 milijonov prihodkov je ustvarila z izvozom. Čisti dobiček je znašal 21,7 milijona evrov. To je za 29 odstotkov manj kot predlani, ko je čisti dobiček znašal malo več kot 30 milijonov evrov, vendar je vodstvo s takšnim dobičkom zadovoljno, saj je številka skoraj dvakrat višja od tiste, ki so jo načrtovali. Cinkarna je lani svojim lastnikom izplačala 22,8 milijona evrov dividend, kar je več kot leto prej. Bruto dividenda na delnico je znašala malo več kot 28 evrov, divi-dendna donosnost je bila, poudarja vodstvo podjetja, med najvišjimi v industriji pigmenta titanovega dioksida.
JI
Nekateri doma še naslednji teden
Medtem ko v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati postopoma zaganjajo posamezne proizvodne linije, je veliko tovarn na širšem celjskem območju še vedno zaprtih. Ponekod so začasno ustavitev proizvodnje podaljšali že dvakrat.
Iz Gorenja so sporočili, da bodo spet začeli delati 14. aprila, izjema bosta le proizvodnji pralnih in sušilnih aparatov, kjer naj bi delali že od jutri. Tako kot Gorenje je še ta teden zaprta tudi Steklarna Rogaška, kjer so proizvodnjo ustavili 17. marca. Prižgane so ostale le peči za taljenje stekla, saj bi v primeru, če bi jih ugasnili, nastala velika škoda. V steklarni tako z vzdrževanjem peči ohranjajo le 7 odstotkov svojega proizvodnega dela.
Predvidoma še ves naslednji teden naj bi bili zaprti tovarni Novem v Žalcu in Odelo iz Prebolda. V Odelu sicer vsa proizvodnja ne stoji, saj mora podjetje izpolniti naročila, ki jih dobilo od svojih kupcev s Kitajske in Finske. Doma naj bi bilo zato malo več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih.
JI
Terčeta nasledila vodja financ
Le nekaj dni preden je morala ustaviti gondolo ter zapreti vrata svojega hotela in apartmajskega naselja, je družba Golte dobila novo vodstvo.
Nadzorni svet je za novo direktorico imenoval Suzano Srdič, ki je prej v podjetju vodila finančno službo. Kot je znano, je Mitja Terče, ki je vodenje zimsko letnega turističnega središča centra Golte prevzel avgusta 2018, v začetku letošnjega marca iz osebnih razlogov odstopil.	JI
Solidarnost za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo
Cinkarna Celje je Splošni bolnišnici Celje pretekli teden donirala sredstva za nakup respiratorja. V bolnišnici bodo z njim zdravili najtežje obolele s koronavirusom. Donacija je del širše akcije Regionalne gospodarske zbornice Celje, v kateri je denar prispevalo 41 podjetij.
»Celjski gospodarstveniki smo spet pokazali, da znamo stopiti skupaj. Čeprav je tudi za nas nepredvidljiva situacija in pred podjetji težko obdobje, moramo najprej pomagati najbolj ogroženim. Upamo, da bomo z donacijo zdravstvenemu osebju vsaj malenkost olajšali njihovo požrtvovalno delo, obo-
lelim pa omogočili čimprejšnje okrevanje,« je ob predaji povedal predsednik uprave, generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina.
Člani Regionalne gospodarske zbornice Celje so zbrali 181 tisoč evrov, znesek bo namenjen za nabavo respiratorja, premičnega RTG-aparata in druge medicinske opreme, ki jo bolnišnica potrebuje za obravnavo pacientov s covidom-19.
»Smo v razmerah, ki jih vsak člen družbe doživlja na drugačen način. Posledice virusa prodirajo v vse pore naše družbe in puščajo uničevalne posledice. Vendar v sodelovanju in nesebični pomoči lahko premagamo tudi
to oviro. S tem, da so člani Regionalne gospodarske zbornice Celje zbrali 181 tisoč evrov, so pokazali izjemno solidarnost in družbeno odgovornost. V teh negotovih razmerah so njihova donirana sredstva še posebej dragocena, saj so jih prispevali kljub izjemno težkemu položaju, v katerem trenutno so. Solidarnost do sočloveka in skupnosti naj bo vzor in spodbuda vsakemu členu naše družbe, da bomo skupaj in tako lažje in z odločnimi koraki prehodili strmo pot tega boja,« pravi Izidor Krivec, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje.
SŠol
Predsednik uprave, generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina, predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje Izidor Krivec in poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek.
6
AKTUALNO
Med epidemijo tako plemenita kot tudi neprimerna dejanja
Sodobni hlapci Jerneji
V času epidemije prihaja do veliko plemenitih dejanj, kot tudi do milo rečeno, grdih. Ljudje so požrtvovalni, darujejo za druge. Po drugi strani se pojavljajo krivice. Na eno nas je opozorila bralka, ki je poklicala naše uredništvo.
BRANEJERANKO
Gre za gospo srednjih let (imenoval jo bom Majda), ki je zaposlena v enem od čistilnih servisov. Ti glede uveljavljanja delavskih pravic niso ravno na dobrem glasu, vsaj precej jih ni. Izkoriščanje delavk v čistilnih servisih je šokantno, opozarjajo sindikalisti. Delajo veliko več ur, kot so zanje plačane, dogajajo se jim še različne druge krivice. Čistilke so očitno nekakšni sodobni hlapci Jerneji v ženski obliki.
Posebno poglavje je, da prihaja do izkoriščanja čistilk v javnih ustanovah, to je z javnim denarjem. Te najemajo zunanje čistilne servise, ki jih
izberejo na javnih razpisih. Znane so afere izkoriščanja čistilk na ljubljanski veterinarski fakulteti ter po ministrstvih, občinah. Odmeven je bil primer, ko je čistilka urejala ministrovo pisarno kar dve leti na črno ... Še več, v Kranju se je zgodila posebna predrznost: v inšpektoratu za delo je urejala prostore čistilka, ki je tam delala kar na črno. Njen predrzen delodajalec ji je namreč plačeval kar na roko .
Peš v oddaljeno
službo
Gospa Majda s Celjskega, ki nas je pretekli teden
poklicala v uredništvo, tudi opozarja na krivice, ki se ji dogajajo pri delodajalcu. »Ali sem res dolžna, da pešačim v službo vsak dan več kot deset kilometrov?« je vprašala, čeprav je pravi odgovor dobro poznala. Javnega prevoza v času epidemije ni. Gospa dela za čistilni servis v eni večjih živilskih trgovin. Pred epidemijo je morala na poti na delo v Celju prestopiti na drug avtobus.
»Zaradi višje sile sta mi v času epidemije onemogočena tako prihod kot odhod z dela. Na to sem ustno opozorila svojo nadrejeno osebo, vendar je bilo preslišano,« je gospa povedala v solzah. »Inšpektorat za delo me je nato opozoril, da moram obvestiti delodajalca v pisni obliki,« je dodala. Pravi, da je daleč od tega, da svojega dela ne želi opravljati, vendar ga v takšnih pogojih ne more. V živilski trgovini, kjer dela Majda za čistilni servis sem preveril, kako so z njenim delom zadovoljni. Tako vodja trgovine kot druge trgovke so povedale, da so ter da njen položaj razumejo. Gospa, ki se je že srečala z abrahamom, pravi, da odkar ni več javnega prevoza, v službo pešači. »Danes mi je delodajalec odgovoril, da sem že dokazala, da uspem priti na delo, ter da
ne vidi, kaj bi bilo sporno. Težko najdem besedo, s katero bi opisala, kaj občutim,« je povedala prejšnji teden.
Izkazovanje moči
Meni, da njen delodajalec tudi ob priložnostih namer-
no izkazuje svojo moč, saj se ljudje bojijo izgube službe. Izkazuje jo na različne načine. Poleg tega Majda omenja, da ji delodajalec dolguje še del denarja za preteklo delo, ki ji pripada. Zato ga je pred časom enkrat inšpektoratu za delo že prijavila. Z delodajalcem ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom. Za februar je dobila malo več kot štiristo evrov pla-
če, v kar so všteti potni stroški. Brez njih ji plača delodajalec za en mesec dela tristo evrov.
Gospa je bila prejšnji teden po odgovoru delodajalca tako obupana, da je napovedala, da bo javno stavkala. Na njeno težavo sem opozoril različne ustanove. »Danes me je po telefonu že obvestil, da bom lahko ostala doma,« pa nam je zatem zadovoljno povedala gospa Majda.
Inšpektorat za delo je prejel marca več prijav, da delodajalci predvidenih ukrepov za preprečevanje okužb s koro-navirusom ne izvajajo oziroma da so delni in pomanjkljivi. Povečano je tudi število prijav na področju zagotavljanja pravne varnosti delavcev. Inšpektorat za delo je zato poostril nadzor tako s področja varovanja zdravja kot tudi s področja zagotavljanja pravne varnosti delavcev, nam je odgovorilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
O prihodu na delo, ko pride do višje sile
V primeru nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza je mogoče govoriti o nastanku višje sile, odgovarja Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela.
»Pravni standard višje sile je opredeljen v obligacijskih razmerjih z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka,« tolmači direktorat. »Pri presoji teh elementov je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba v konkretnem primeru med drugim presoditi in upoštevati, ali gre za nemožnost prihoda na delo na strani delavca, za možnost zagotovitve dela na domu ali na drug ustrezen način ter za možnost zagotovitve drugačnega načina prevoza in podobno,« dodaja direktorat. Če delavec na delo na more priti, mora o tem obvestiti delodajalca. Prav tako ga mora obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah odsotnosti.
V primeru, ko delavec delodajalca obvesti in so prisotne prvine višje sile, mora delodajalec zagotoviti drug način prevoza ali mu zagotoviti za odsotnost z dela nadomestilo plače. Po novem zakonu je delavec od 1. aprila 2020 upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. »Kot osnovo je treba upoštevati povprečno mesečno plačo delavca za zadnje tri mesece,« še omenja direktorat, ki deluje v okviru ministrstva za delo.
Za inšpekcijski nadzor je pristojen republiški inšpektorat za delo, spore glede delovnopravnih upravičenj presoja delovno sodišče. »Izpostavljamo, da kolektivne pogodbe dejavnosti določajo razdaljo, ki delavca upravičuje do povračila stroškov prevoza. Praviloma je to dva kilometra. To ni takšna razdalja, ki bi jo - upoštevaje tudi sodno prakso - šteli za pot, ki jo je običajno mogoče prehoditi peš,« je še dodal direktorat.
Pomoč občin
Ponekod delijo zaščitne maske
Ekipe civilne zaščite so v teh dneh najdejavnejše v vseh občinah zaradi pomoči občanom. Občinski štabi so tako ponekod s pomočjo prostovoljnih gasilcev delili zaščitne maske občanom in jih še bodo. Dejavno se vključujejo tudi v ostale oblike pomoči ljudem.
SIMONA ŠOLINIČ, BOJANA AVGUŠTINČIČ
V	naši regiji je bilo število potrjenih okuženih s ko-ronavirusom v ponedeljek 226. Največ okuženih je še vedno na območju občine Šmarje pri Jelšah in tamkajšnjem domu starejših občanov, več kot 137. Nekaj oskrbovancev, ki so jih po odkriti okužbi hospitalizira-li v celjski bolnišnici, se je že vrnilo v dom. Hotel Paka je v ponedeljek zapustilo še pet oseb, ki bodo odslej doma v karanteni. V hotelu tako ostajata le še dve osebi, ki imata covid-19. V splošni bolnišnici je bilo v torek še hospitaliziranih 19 obolelih oseb, od tega je bilo pet oseb na intenzivni negi. Dodatno so v celjski bolnišnici zagotovili še 30 postelj na oddelku za intenzivno nego.
Številka za podporo
V	ponedeljek je psiholog državne enote za psihološko
pomoč Civilne zaščite Peter Markič obiskal sedež štaba Civilne zaščite Zahodne Štajerske. Psiholog je opravil razbremenilni pogovor tudi s člani štaba. Slednja je s pomočjo Društva psihologov Slovenije, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Združenjem zakonskih in družinskih terapevtov, Združenjem psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu vzpostavila tudi telefon za psihološko podporo ob epidemiji, in sicer na številki 041 443 443. Na povabilo k sodelovanju pri nudenju prostovoljne psihosocialne podpore se je odzvalo več kot 200 strokovnjakov.
Telefonska številka je namenjena krajšim pogovorom za čustveno podporo v tej situaciji, podpori obolelim in svojcem oseb s covidom-19 ter podpori vsem ob izgubi bližnjega zaradi te bolezni.
Strokovnjaki nudijo tudi pomoč in priporočila pri vzgoji otrok in izvajanju šolskih obveznosti v teh posebnih okoliščinah ter podporo ob soočanju s partnersko krizo v času bivanja v izolaciji. Pomoč je možna vsak dan od 16. do 24. ure in ob sobotah in nedeljah od 12. do 24. ure.
Maske za občane
Občine na Celjskem v teh dneh delijo tudi zaščitne maske svojim občanom. Občina Šmartno ob Paki je zagotovila maske za enkratno uporabo na javnih Pobude za šivanje zaščitnih mask za samooskrbo občina podpira, a ne more zagotoviti enotne izdelave in materiala za območje celotne občine. Lahko zagotovi material za izdelavo mask za enkratno uporabo. Tudi v Nazarjah bodo v tem tednu občani domov dobili po dve zaščitni maski. Minulo soboto so tudi občani Kozjega dobili po dve maski, enako v Podčetrtku, kjer jih bodo delili tudi to soboto.
Občina Šentjur je prav tako nabavila osnovne kirurške maske za občane. Postopek dodeljevanja mask, ki je omejen na dve maski na gospo-
dinjstvo, bo potekal po določenem načrtu, ki je objavljen na spletni strani tamkajšnje občine. Najprej bodo sprejemali naročila, nato bodo maske posredovali po pošti takoj po prejemu naročenih količin, torej ko bo občina z njimi razpolagala. Občina Rečica ob Savinji je kupila 30 tekstilnih mask, ki so najran-ljivejšim skupinam na voljo v občinskih prostorih.
Ograja okoli doma
Zreška civilna zaščita je prav tako priskrbela maske za starejše, ta teden pa izdeluje letak z navodili in obvestili, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občini Zreče. V štabu pripravljajo tudi razkužilo za večstanovanj-ske objekte. Kmečka tržnica bo odprta tudi to soboto pod ustreznimi zaščitnimi pogoji.
V Domu upokojencev Franca Salamona, enota Prebold, iščejo prostovoljce za pomoč pri varstvu oskrbovancev. Da bodo lahko oskrbovanci Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah prihajajoče toplejše dni izkoristili tudi na prostem, so okoli doma postavili dodatno ograjo, ki bo
preprečila neposredne stike z ostalimi osebami. Kljub pozivom so nekateri svojci vseeno poskušali stopiti v stik z njimi. Obiski v domu so res že od 26. februarja prepovedani, saj oskrbovanci spadajo v najranljivejšo in ogroženo populacijo.
V prid najemnikom
Žalski župan Janko Kos je izdal odredbo, da so najemniki in uporabniki tistih nepremičnin, ki so v lasti Občine Žalec in ki so bili primorani prekiniti svojo dejavnost, oproščeni plačila najemnine oziroma uporabnine za čas od 1. aprila do preklica. Oprostitev se nanaša tudi na tisti del obratovalnih stroškov, za katere Občina Žalec izstavi račun na podlagi pogodbe. Najemnikom in uporabnikom nepremičnin v lasti žalske občine, za katere veljajo prepovedi in omejitve na področju zdravstvene dejavnosti, se zniža najemnina oz. uporabnina za 30 odstotkov. Žalski župan Janko Kos ob tem poziva tudi gospodarske subjekte, naj najemnike oz. uporabnike svojih nepremičnin oprostijo plačila ali jim te vsaj znižajo.
Mestna občina Velenje se je odločila, da najemnike zemljišč in gostinskih teras v lasti občine in imetnike stavbne pravice, podeljene od velenjske občine, od 16. marca do preklica oprosti plačila najemnin. Velenjski mestni svetniki so o tem odločali na dopisni seji. Sklep velja za vse prostore, ki so v lasti občine in jih imajo v najemu pravne ali fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter za najemnike, ki imajo v najemu prostore javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Sprejet sklep bo tako vplival na plačilo najemnin skoraj 90 podjetnikom. Mesečno Mestna občina Velenje in javni zavodi Rdeča dvorana, Festival Velenje ter zavod za turizem skupaj iz naslova najemnin in taks prejmejo približno 31 tisoč evrov prihodka. Najemniki ne bodo oproščeni plačila obratovalnih stroškov, saj je vlada sprejela ukrep znižanja stroškov elektrike, prav tako bodo večino stroškov plačevali po dejanski porabi, ki bo v tem času nižja, pojasnjujejo v velenjski občini.
AKTUALNO
7
Iz sadovnjakov na Kozjanskem in v Obsotelju
Je pozeba za letos svoje opravila?
Spomladanske pozebe so v zadnjih letih postale bolj pravilo kot izjema. Izjemno gospodarsko škodo povzročajo predvsem v sadjarstvu. Letos je vreme že v februarskih dneh spominjalo na pozno pomlad. Temperature, ki so se pozneje spustile tudi do minus pet stopinj, so marsikje odnesle celotno letino marelic. Kakšne bodo posledice pri drugem sadju, je še težko oceniti. Vsekakor z nevarnostjo pozebe za letos še nismo opravili.
SASKA T. OCVIRK
Če se v marcu in aprilu temperatura v povprečju dvigne za stopinjo Celzija, lahko pričakujemo, da bo sadje vseh vrst zacvetelo štiri do deset dni prej. To pri velikih temperaturnih nihanjih pomeni tudi veliko tveganje za po-zebo. To ni samo slovenska težava, ampak se z njo srečujejo po vseh sadnorodnih okoliših Evrope. Pomlad je kljub svoji lepoti za sadjarje adrenalinsko zelo napet čas. Za sadjarsko letino je namreč ključnega pomena in to ne samo zaradi možnih spomladanskih pozeb. Tudi deževje v maju je že botrovalo kasnejši slabi letini.
Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka je v teh dneh dobil številne klice zaskrbljenih sadjarjev in vinogradnikov. Kot pravi, je to razumljivo. »V tednu dni smo na Kozjanskem in v Obsotelju imeli dnevne temperature od toplih 22 čez dan do nič stopinj
močnega vetra je že nastopila spomladanska suša. Zaradi mile zime in visokih temperatur so sadna drevesa v prisilnem zimskem mirovanju, nekatera v fazi brstenja, druga so v polnem cvetenju,« je pojasnil. Ker prve zacvetijo marelice, so tudi najbolj izpostavljene. Sledijo jim breskve, slive, češplje in ostali
pripomorejo k višji vsebnosti hranil v brstih in posledično k večji odpornosti na pozebo naslednjo pomlad. V nasadih in sadnih vrtovih lahko z mnogimi ukrepi vpliv nizkih temperatur omilimo. Z mulčanjem trave zmanjšamo izgubo toplote. Proti pozebi imajo najugodnejši vpliv gola tla, ki morajo biti kompaktna in vlažna, ne sveže obdelana. Zaželena sta tudi odpihova-nje rose z dreves v jutranjih urah in skrajševanje časa trajanja nizkih temperatur. Če veter ni premočan, lahko pomagajo tudi kurjenje, zamegljevanje ali višanje temperatur s parafinskimi svečami. Poslužujemo se tudi sredstev za krepitev rastlin na osnovi baldrijana, izvlečkov alg in aminokislin. Jagodičje in manjše rastline lahko zašči-
Zgodnje sorte jabolk so v fazi brstenja.
koščičarji. »Številna drevesa marelic so žal popolnoma pozebla že sredi meseca marca, ko so na posameznih območjih Obsotelja jutranje temperature padle do minus pet stopinj.«
Zaščita je večplastna
Pogosto se ne zavedamo, da prav vse ni prepuščeno naravi. Na občutljivost brstov na nizke temperature v
Škodo ne naredi sneg, ampak nizke temperature.
ponoči in zjutraj. Razmere je še poslabšal hladen veter, ki je hladil zrak in izsušil površino tal. Takšne vremenske razmere povzročajo škodo na sadnem drevju. Zaradi pomanjkanja padavin in
času od začetka brstenja naprej namreč veliko vplivata oskrba dreves in prehranjenost brstov v pretekli jeseni. »Uravnotežena prehrana rastlin, zdravo listje, živost tal jeseni in ostali dejavniki
timo tudi s koprenastimi za-stirkami, ki jih namestimo od vrha do tal. Pri tem moramo paziti, da ob nameščanju ali odstranjevanju ne poškodujemo brstov in cvetov,« svetuje Černelč.
Sicer pa pozebe niso nekaj novega. Naši predniki so se jim upirali tako, da so bolj premišljeno izbirali lege sadovnjakov ter gojili sorte, ki so bile primerne za naše okolje. »Narava nas z zgodnejšimi vegetacijami in napovedmi pogostejših slan močno opozarja na spremembe v okolju, v katerem živimo,« še dodaja strokovnjak iz Kozjanskega parka. Škodo zaradi po-zebe lahko pričakujemo tudi v nasadih jablan in hrušk, ki se bo pokazala v naslednjih dneh in tednih, ko bodo višje temperature.
Foto: Kozjanski park
Škodo lahko pričakujemo na zgodnjih sortah hrušk (cvetovi junijske lepotice).
Hruška sorte vinska moštnica v fazi brstenja.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Z direktorico območne službe zavoda za zaposlovanje
»Napovedani državni ukrepi dajejo upanje«
Tako rekoč čez noč smo se znašli v položaju, za katerega bi še pred nekaj meseci rekli, da lahko pride do njega le v filmih. Številni zaposleni občani so ostali doma, čeprav imajo v službi dovolj dela, spet drugi so zdaj brez njega. Na zavodu za zaposlovanje je zato v tem času posebej pestro. O tem, kaj se tam dogaja, smo se pogovarjali z direktorico zavodove celjske območne službe mag. Alenko Rumbak.
BRANEJERANKO
Kako komentirate podatke o zaposlovanju za prejšnji mesec, za marec, za naše območje?
Podatki na lokalnem trgu dela v primerjavi s prejšnjim mesecem, kažejo celo minimalen upad brezposelnosti, saj se je v tem mesecu odjavilo iz evidence brezposelnih -zaradi zaposlitev in tudi nekaj upokojitev - kar 803 oseb. Na novo prijavljenih je 681 oseb. Če to primerjamo z lanskim marcem, ko se je prijavilo v evidenco 494 oseb, je to vseeno bistveno povečanje in prijave nam tako rekoč »dežujejo« kar dnevno. Ocenjujemo, da bi bil priliv še večji, če država ne bi napovedala ukrepov za pomoč gospodarstvu.
Kakšna je struktura na novo prijavljenih med iskalce zaposlitve?
Največ je bilo »iztekanja« zaposlitev za določen čas, poklici so raznovrstni.
Ali ostajajo poklici, po katerih je med delodajalci še vedno povpraševanje?
Nabor iskanih poklicev ostaja enak.
Ali je že mogoče napovedovati, kako bo na zavodu za zaposlovanje v aprilu? Prvi dnevi aprila so že za nami...
Podjetja, ki poslujejo, še vedno iščejo kader, še vedno imamo odprte potrebe po delavcih, samo v marcu jih je bilo 695. Z umikanjem omejitev poslovanja pri nekaterih dejavnostih spet pričakujemo povečan obseg povpraševanja po novih delavcih, vsaj zaradi naravne fluktuacije.
Kakšen je bil mesec marec v preteklih, gospodarsko uspešnih letih?
V letu 2018 smo imeli v enakem obdobju - v marcu - že 2.159 zaposlitev iz vrst brezposelnih na ravni območne službe Celje, ki pokriva urade za delo Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec. V letu 2019 je bilo zaposlitev 1.943, letos 1.666. Gre za zmanjšanje, ki je tudi na račun strukturne brezposelnosti, saj delodajalci iščejo delavce
s takšnimi kompetencami, ki jih med brezposelnimi ni več veliko. To zmanjšanje torej ni samo rezultat pandemije. Pričakujemo, da bodo s tem povezane posledice opazne z zamikom in dolgoročno.
Kakšna so predvidevanja za prihodnje mesece, kakšne so napovedi zaposlovanja oziroma prijavljanja med iskalce zaposlitve?
Vsakoletni trendi - to je zaposlovanje na začetku leta, nato porast sezonskih del in manjši val še v jeseni - so zdaj seveda pod vprašajem. V kolikšnem času bodo odpravljene omejitve, kako učinkoviti bodo zastavljeni ukrepi, tudi globalno pogojene dileme -kdaj lahko nato pričakujemo vsaj navidezno normalizacijo gospodarstva - vse to so neznanke. Neznanka je tudi, kako hitro bomo ponovno »padli« v potrošništvo. Vse skupaj bo zanesljivo vplivalo na vse nas, na naš občutek varnosti, povezanosti, na gospodarstvo in na trg dela. Življenje »teče« dalje, naše življenjske potrebe je treba zadovoljevati in dela zanesljivo ne bo zmanjkalo.
Osebno ste spremljali trg dela že med prejšnjo gospodarsko krizo, po letu 2008. Je mogoče obe krizi že vsaj nekoliko primerjati oziroma oba njuna začetka?
Če se je kriza v letu 2008 napovedovala že nekaj časa in so se
samezne dejavnosti že začele predhodno »ohlajevati« na področju zaposlovanja, se je letos zgodilo dejansko »čez noč«. Glede takratnega ohlajevanja mislim zlasti na avtomobilsko dejavnost. Med krizami v relativno socialnih državah se odzivatrg dela običajno z manjšim zamikom. Najprej se pojavi nezaposlovanje in nato odpuščanje. Ponovno pogumnejše zaposlovanje, na primer za nedoločen čas, se začne šele takrat, ko se gospodarska kriza poslavlja. Letos se soočamo s šokom in težko napovedujem, kakšen bo odziv gospodarstva in kakšne bodo posledice na trgu dela, ko bo karantena mimo. Napovedani državni ukrepi dajejo upanje. Od tega, kako in predvsem kdaj bodo pomoči dejansko izplačane, pa je odvisno predvsem malo gospodarstvo, ki je naš največji delodajalec.
V času epidemije je veliko vrat zaprtih. Kako je na zavodu za zaposlovanje?
Na zavodu za zaposlovanje poslujemo ves čas, vendar brez osebnih obiskov uporabnikov, brezposelnih oseb in deloda-
jalcev. Intenzivno poslujemo s pomočjo e-portalov, elektronske in redne pošte in po telefonu. V tem obdobju je delo reorganizirano tako, da opravljamo ključne naloge. To so izplačevanje denarnih nadomestil in drugih materialnih pravic, prijave v evidenco brezposelnih, informiranje, storitve posredovanja v zaposlitev ... Interventna zakonodaja nam je dodelila tudi postopke v zvezi s povračilom izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo in s povračilom nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile. V kratkem je napovedano tudi napotovanje delavcev, ki so na začasnem čakanju na delo, na začasno ali občasno delo k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva.
Vprašanj tistih, ki imajo zaradi epidemije različne težave, očitno ne manjka ...
Pri tem bi izpostavila, da je vprašanj ogromno. Na nas se obračajo delodajalci, ki jim je ustavljeno poslovanje, in tisti, ki se jim zmanjšuje proizvodnja, brezposelne osebe, ki so že imele dogovorjene zaposlitve, občani, ki so doma na čakanju in so v negotovosti glede prihodnosti, iskalci zaposlitve ... Obenem je treba opraviti tudi vse H spremljajoče postopke priznavanja pravic, pisati odločbe, opravljati obračune in izplačila. Pohvaliti želim svoje sodelavce, ki opravljajo svoje delo z veliko srčnostjo in strokovnostjo, še posebej zdaj, ko so stiske vseh nas največje.
»Polovični s. p.« niso zadovoljni
»Obračam se na vas v upanju, da nam lahko pomagate iz položaja, v katerem smo se znašli starši, ki imamo s. p. in imamo 4-urni delavnik zaradi starševstva. Iz interventnega zakona smo namreč izvzeti in nam ne pripada nobena oblika pomoči,« je zapisano v podpisanem pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo.
Poslanci državnega zbora, ki so odločali o pomoči oziroma »nepomoči« tem staršem, se za prvo niso odločili. Bralka, ki nam je pisala, je mati treh otrok ter že osem let podjetnica. Po 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ji država omogoča opravljanje polovičnega delovnega časa. Polovico socialnih dajatev ji plačuje država. Takšnih staršev je seveda kar nekaj.
»Ko je država ustavila javno življenje zaradi epidemije, sem z danes na jutri ostala popolnoma brez dohodka,« je povedala samozaposlena voditeljica plesne šole, ki svoje delo obožuje. Izvedeli smo še eno zgodbo. Mati samohranilka z dvema otrokoma ima kozmetični salon. Lokal, ki ga je odprla pred tremi leti, ostaja zaradi epidemije zaprt. Dohodka ni, ostaja ji kup položnic, ki jih je treba plačati.
»Imeti svoje podjetje pomeni, da že samo to, da obstaja, predstavlja strošek. Vlada je v tem času pripravljala zakon, ki naj bi nam pomagal prebroditi to krizo, in optimistično sem pričakovala rešitve,« je povedala sogovornica. To se zanjo ni zgodilo. Poslanci so se odločili drugače in zavrnili tudi amandma, ki naj bi to omogočil. Izid je bil tesen, saj je osem poslancev glasovalo v korist teh staršev ter enajst proti. Starši so se zato na socialnih omrežjih povezali, na Facebooku obstaja skupina »Sp mamice in očki s polovičnim delovnim časom«. Skupina zbira denar ter hrano za najbolj pomoči potrebne. Starši pravijo, da se počutijo diskriminirane ter da bodo pravico poiskali na sodišču. Povezali so se z republiškim zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom.
Za pojasnila smo vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Glede na sprejet zakon takšni s. p. niso upravičeni za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka in niti do oprostitve plačila prispevkov,« piše v skopem odgovoru. Ministrstvo dodaja, da bo takšno ureditev v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo še enkrat proučilo. »Takšni s. p. so zavarovani po 19. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,« je dodalo ministrstvo za delo. Ta ureja v nekaterih primerih obvezno zavarovanje oseb zaradi starševskega varstva.
BRANE JERANKO
Pisma znanim neznancem
VELENJE - Festival Velenje je pripravil akcijo, s katero želi pomagati starejšim v domovih za ostarele, ki v teh dneh, ko je obstalo življenje zaradi epidemije in ko na obisk ob prazniku ne bo njihovih svojcev, še bolj občutijo osamljenost, stisko, praznino in žalost. Oskrbovancem lahko napišete pismo.
»V teh dneh tudi v Festivalu Velenje veliko razmišljamo o tem, kako se je življenje v trenutku spremenilo. Z mislimi smo pogosto tudi v domovih za varstvo odraslih. Vemo, kako neizmerno se osebje in vodstvo domov trudita, da so dnevi stanovalcev in stanovalk tudi v tej situaciji karseda lepi. In koliko naporov vložijo v to, da bi ostali zdravi,« je zapisala pobudnica te srčne akcije in direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Ker so domovi zaprti za obiskovalce in ker je tudi sicer, ne le v obdobju koronavirusa, veliko ljudi osamljenih, so v Festivalu Velenje razmišljali, da bi jih v teh dneh skušali razveseliti, ohrabriti in jim polepšati dneve s pismi. »Včasih so pisma zagotovo vsi radi prejemali in prebirali. Se veselili juter, ko se je poštar ustavil pri njih ... Ob prebiranju so začutili bližino in toplino, ki sta se prelivali skozi pisemski papir ...«
Zato vabijo, da se jim pridružite v projektu Pisma znanim neznacem. Predstavljajte si Tončko, Franceta, Marjeto, Greto, Majdo, Antona, Marijo, Jožeta, Janka, Silvo, Faniko, Jerneja ... in jim napišite pismo ... Komurkoli. Znanemu neznancu, ki je v teh dneh osamljen, žalosten in morda tudi prestrašen. Sporočite mu kaj lepega, iskrenega, spodbudnega, delite z njim kakšno dobro zgodbo, napišite pesem, pošljite mu srčne pozdrave.
Ker pisem v tem času zaradi možnosti prenosa virusa ne smejo pošiljati po pošti, so se v Festivalu Velenje domislili druge poti. Če imate možnost, pisma napišite na roko (in jih poskenirajte), sicer pa jih napišite kar v elektronski obliki in jih pošljite na e-naslov: barbara.pokorny@festival-velenje.si. Pisma bodo poslali v Dom za varstvo odraslih Velenje (kasneje morda še kam drugam, kjer se bodo dogovorili za sodelovanje). Tam bodo sodelavci pisma natisnili, jih zložili v kuverte in jih predali stanovalcem. Nekateri jih bodo lahko prebrali sami, drugim bodo pomagali zaposleni. Morda vam bo kdo od stanovalcev tudi odpisal (če želite, v pismo pripišite svoj elektronski naslov, lahko pa pismo ostane anonimno).
NT
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Učenje na daljavo za otroke s posebnimi potrebami
»To niso težave, to so izzivi!«
Pouk na daljavo je izziv za vsakega učitelja, otroka in starša. Ko gre za šolo, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami, kot je celjska OŠ Glazija, so preizkušnje za vse sodelujoče še toliko večje. A kot pravi ravnateljica Nevenka Kus, je šola posebna predvsem glede tega, da morajo zaposleni pri svojem delu vedno slediti usmeritvi, da ima vse, kar počnejo, čim večjo korist za vsakega učenca posebej in za njegovo družino. V tem duhu je šola organizirala tudi pouk na daljavo, ki ga je začela izvajati drugi teden zaprtja šol, a je takšen individualiziran pouk v teh razmerah velik izziv za vse vpletene.
TATJANA CVIRN
»Prvi teden smo staršem in otrokom dali priložnost, da so se navadili na nov način, da so si organizirali varstvo in delo,« pojasnjuje ravnateljica. Gre za otroke, ki imajo posebne potrebe, torej različne oblike primanjkljajev, ovir in motenj. »Za mnoge starše je tako velik izziv že to, kako otroka obdržati v stanovanju in ga pripraviti do tega, da bo sploh hotel kaj narediti za šolo.« Mnoge starše je ob tem kljub temu skrbelo, kdaj bodo začeli delati, da ne bi otroci česa zamudili.
Potrebe otroka na
prvem mestu
Učitelji so tako najprej po elektronski pošti in telefonu vzpostavili stik z vsakim otrokom in njegovo družino. Šolo sicer obiskuje 220 otrok, ki prihajajo iz 24 občin regije. Posebnost šole je, da se lahko otrok vključi v šolanje kadarkoli med šolskim letom, in sicer na osnovi odločbe zavoda za šolstvo oziroma ministrstva za izobraževanje. »V okviru OŠ Glazija izvajamo pouk s prilagojenim programom in z nižjim izobrazbenim standardom, imamo tudi posebni program, kamor so vključeni otroci z zmernimi, s težjimi in težkimi motnjam v duševnem razvoju ter s pridruženimi motnjami,« pojasnjuje Nevenka Kus, ki poudarja, da morajo zato pedagogi pri pripravi gradiva za učenje na daljavo imeti pred očmi otrokove posebnosti in okolje, iz katerega izhaja. V teh razmerah to ni enostavno. »Večina staršev se dobro odziva, le z nekaj družinami nismo mogli vzpostaviti stika,« pravi ravnateljica, ki se zaveda, da imajo mnogi starši težave že v običajnih razmerah in potrebujejo veliko pomoči šole. Pojavlja se tudi vzgojna nemoč staršev, ki
ne vedo, kako ravnati z otrokom. Pri vseh teh težavah se tudi v teh razmerah aktivno vključuje šolska svetovalna služba, ki sodeluje z učitelji in s starši otrok, odvisno od potreb.
Ovire in tudi izzivi
»V sedanjih razmerah ne dajemo na prvo mesto zgolj učenja, naši učitelji se s starši predvsem pogovarjajo o tem, kaj naj počnejo z otrokom, kako mu naj organizirajo čas, ga motivirajo in mu na njemu lasten način razložijo, da bo razumel nove razmere.« Zato se ji tudi nedavna usmeritev zavoda za šolstvo, da ta mesec v šolah še ni treba ocenjevati otrok, zdi ustrezna. »Ne zahtevamo od staršev stalnih in točnih povratnih informacij, kaj in koliko otroci delajo, saj jih s tem dodatno obremenjujemo. Zavedamo se, da starši niso učitelji in to od njih nikakor ne pričakujemo. A mi učitelji povedo, da se starši v večini odzivajo, da želijo povratno informacijo, če delajo prav in v redu.«
Tudi otroci iz OŠ Gla-zija v teh dneh pogrešajo šolo in druženje, še bolj so po mnenju Kusove na preizkušnji starši, ki imajo otroke s težjimi motnjami in nimajo časa, da bi se razbremenili. Tudi za učitelje je to zelo naporen čas priprav in stalne povezanosti z otroki. A je to tudi možnost večje inovativnosti in iznajdljivosti
Dodatna strokovna pomoč
V okviru šole deluje tudi mobilna služba. 33 zaposlenih, med njimi je največ specialnih pedagogov, ostalo so socialni pedagogi, psihologa, logopedinja, surdopedagoginja, izvajajo dodatno strokovno pomoč (DSP) otrokom, ki so zaradi ovir, motenj in primanjkljajev usmerjeni v programe običajnih osnovnih šol.
Vseh šol, kjer ti izvajajo tovrstno pomoč, je 23. Na teden opravijo več kot 600 ur dodatne strokovne pomoči z več kot 500 učenci. Vsi izvajalci dodatne strokovne pomoči se vključujejo v delo in se prilagajajo organizaciji učenja na daljavo šoli, na kateri sicer opravljajo svoje delo.
»Da ne bi bili otroci preveč obremenjeni, so gradiva oblikovana na različne načine in predstavljajo otrokom v času dela za šolo lahko tudi zabavo in sprostitev, čeprav so to vaje za razvijanje področij in odpravljanje primanjkljajev na posameznih področjih učenja,« pravi Kusova. Učencem pedagogi svetujejo, pomagajo in se z njimi povezujejo osebno s pomočjo telefona, skypa in drugih oblik e-komu-nikacije. Naloge in vaje so prilagojene učnemu načrtu za določen razred in v skladu s cilji individualiziranega programa, ki je pripravljen za vsakega otroka posebej glede na njegove težave. Vaje, dostopne na spletnih straneh šol, so lahko uporabne za vse učence. Na družabnih omrežjih so se starši v minulih dneh pritoževali, da povsod po Sloveniji nimajo pravih usmeritev, kako delati z otrokom, ki ima DSP. Kusova na to pravi: »Povratne informacije učencev in staršev, s katerimi delamo, so pozitivne in vračajo energijo, ki je vložena v pripravo gradiv.«
Med 130 zaposlenimi v OŠ Glazija delajo učitelji in šolska svetovalna služba od doma, medtem ko so na čakanju varuhinje in spremljevalci otrok ter tehnični delavci. Šola ima tudi fizio- in delovne terapevte, ki so ta teden začeli delati od doma za tiste otroke, ki so gibalno ovirani in jim terapije zelo manjkajo.
pri pripravi gradiv, meni ravnateljica. »Učimo se odstranjevati balast iz učne snovi,« ji sporočajo. Pomembno se ji zdi povezovanje in sodelovanje učiteljev ter sodelovanje strokovnih aktivov. Ob tem se lahko bolj povežejo tudi družine in otroci, ki lahko razvijajo samostojnost. »Vedno znova je treba premagovati izziv, kako najti ustrezno mero, da otroci in starši niso preobremenjeni in da so gradiva prilagojena posameznemu otroku,« zaključuje sogovornica.	Foto: SHERPA
Vrtci zaprti, zaposleni na dopustu in čakanju
CELJE - Zaprtje vrtcev je mnogim staršem prineslo precejšnje težave. A tudi zaposlenim v teh dneh ni lahko, saj so morali ostati doma, mnogi so na čakanju.
V treh celjskih javnih vrtcih je približno četrtina od 310 zaposlenih prejela odločbe o čakanju na delo doma. Malo več kot 60 odstotkov jih je koristilo dopust, približno 6 odstotkov je bolniško odsotnih in le nekaj jih dela na svojem delovnem mestu.
Glede na to, da staršem ne bo treba plačati oskrbnine za otroke v času zaprtja vrtcev, bo to pomenilo izpad prihodka. Občine pri tem računajo tudi na pomoč države. Ta bo po besedah ministrice Simone Kustec iz proračuna Republike Slovenije zagotovila nadomestila plače zaposlenih ter stroške zaradi neiz-
vajanja storitev. Podrobnosti še niso znane.
V Celju so izračunali, da bodo v času od 16. marca do konca marca javni vrtci po prvi oceni prejeli približno 91 tisoč evrov manj prihodka. »Zaradi tega izpada ne bodo ogrožene pravice zaposlenih v vrtcih, zagotovljena bodo tudi sredstva za poplačilo dobaviteljev za marec,« zagotavljajo v MOC.
Vpis za prihodnje leto
Marca je čas, ko vrtci vpisujejo otroke v svoje enote za prihodnje šolsko leto. V Celju je bil rok sicer določen za 13. marec, ko so bili vrtci še odprti in so starši lahko opravili vpis. Vpisne liste so starši lahko poslali tudi po navadni pošti. A tudi če tega niso storili, ni nič zamujenega. »Glede na to, da je vpis v vrtec možen celo kole-
darsko leto, bomo starše pozvali, naj oddajo vlogo, če je zaradi nastalih razmer niso uspeli oddati v času, ko je potekal javni vpis.«
Po prvih podatkih je letos v primerjavi z lani vpisanih malo manj otrok. Lani je bilo v času rednega vpisa predšolskih otrok novincev v javne vrtce Mestne občine Celje oddanih 416 vlog. Lani septembra so vrtci lahko sprejeli vse novince, ki so izpolnjevali pogoje za sprejem. Teh je bilo 350.
Po doslej zbranih podatkih je za novo šolsko leto v javne vrtce v Celju vpisanih približno 320 otrok novincev. V MOC menijo, da bodo glede na izkušnje iz lanskega leta 1. septembra lahko sprejeli tudi tiste novince, ki jih bodo starši vpisali po koncu javnega vpisa.
TC
Težko pričakovan prizidek
SLOVENSKE KONJICE - Pred nekaj dnevi je bila podpisana gradbena pogodba za prizidek zdravstvenega doma. V težko pričakovanem prizidku bodo tri splošne ambulante ter prostori za ginekologijo in fizioterapijo. Nova naložba bo služila tudi občanom Vitanja in Zreč.
V prizidku bo 900 kvadratnih metrov površine, pogodbena vrednost znaša 1,2 milijona evrov. Polovico denarja bo zagotovil zdravstveni dom in to iz svojega presežka v preteklih letih. Četrtino vrednosti bo prispeval Eko sklad ter preostalo tri občine ustanoviteljice in Celjske lekarne. Pogodbo z izvajalcem, celjskim podjetjem Ges, je podpisal konjiški župan Darko Ratajc. Začetek del je predviden za prihodnji mesec ter konec za prihodnje leto junija.
BJ
Volnena likovna dela
SOLČAVA - V kraju je razpisan natečaj za likovna dela oblikovalcev, ki ustvarjajo s pomočjo ročnega polstenja volne ( »filcanja«). Gre za četrti Ex filcore. Lani so ustvarjali na temo Čarobnih zgodb rastlin, letošnja tema so Osnovni liki. Natečaj za stenska in kiparska dela na to temo bo trajal do 14. junija.
Ta dan bo v solčavskem Centru Rinka tudi odprtje razstave nastalih del. Lanskega Ex filcora so se udeležili ustvarjalci iz različnih delov Slovenije, prvo nagrado je prejela likovnica Darja Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem. Likovniki so se poslužili tako osnovne tehnike mokrega polstenja kot suhega polstenja. Posamezni ustvarjalci so svojim delom dodali les ali tekstil. Ex filcore pripravlja solčavski Atelje Franc & Liza z mozirsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti, Občino Solčava in s Centrom Rinka. Na Solčavskem so namreč pred leti obudili tradicijo polstenja volne.
BJ
10
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠMARJE PRI JELŠAH - Dom starejših ostaja eno večjih žarišč
Veliko pomoči, podpore in sočutja z vseh koncev države
»Trudimo se po najboljših močeh, da dobro skrbimo za vse stanovalce in jim omogočamo vso potrebno zdravstveno, negovalno in moralno pomoč. Priskrbeli smo dodatne telefone za komunikacijo, TV-spreje-mnike, časopise in revije. Vsak dan individualno izvajamo fizioterapijo in delovno terapijo, prostočasne dejavnosti in druge oblike pomoči za premagovanje osamljenosti,« je svoje pismo svojcem stanovalcev začela direktorica doma v Šmarju pri Jelšah Gordana Drimel.
SAŠKA T. OCVIRK
Kot poročajo iz doma, večina stanovalcev nima večjih zdravstvenih težav in ima le blage bolezenske simptome, nekaj jih je tudi na zdravljenju v bolnišnici. Glede na splošne očitke, da naj bi bili starejši pri zdravstveni oskrbi prikrajšani ali celo zapostavljeni, Drimlo-va poudarja, da je napotitev v bolnišnično oskrbo vedno v domeni zdravnika in je predvidena le v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma izrazitih kliničnih znakov, ki bi lahko ogrozili življenje. Za stanovalce v domu so s pomočjo donatorjev priskrbeli različne priboljške, sadje in multivita-minske napitke. Poplava različnih donacij in prostovoljne pomoči je tudi sicer ganila celotno občino in državo. V štab
civilne zaščite različna podjetja in posamezniki prinašajo hrano in pijačo, denarne prispevke, za pouk na daljavo so za otroke pridobili tudi nekaj prenosnih računalnikov ter mnogo drugega.
Prostovoljci iz vse
regije
Osebje v domu starejših sicer v vseh izmenah poostreno spremlja zdravstveno stanje stanovalcev. Še več energije vsi skupaj vlagajo v to, da bi širitev okužbe v domu zajezili. Pri tem je bistvenega pomena zaščitna oprema. Na državni ravni je še vedno mogoče čutiti pomanjkanje primernih mask in druge opreme. Zato so v štabu civilne zaščite še posebej veseli tudi tovrstnih dona-
»Iskreno se zahvaljujem vsem, ki nas bodrite s pozitivnimi mislimi in toplimi besedami, ki jih je v teh dneh resnično veliko. Zelo nam pomagajo in nam dajejo pogum, da bomo skupaj zmogli,« se zahvaljuje direktorica Gordana Drimel.
cij. Od tam jih glede na potrebe delijo tudi v zdravstveni dom, trgovine, po bencinskih črpal-
kah in med številne prostovoljce. Ti so v teh dneh še posebej pomembni za zagotavljanje
nemotene oskrbe prav v domu starejših. Življenje v hiši so morali povsem prilagoditi no-
vim razmeram. »Zaradi velikih psihičnih in fizičnih naporov so se pri zaposlenih začeli pojavljati znaki utrujenosti, prav tako se soočamo z bolniškimi staleži zaradi okužbe in drugih obolenj pri zaposlenih,« je pojasnila Drimlova. Na pomoč so jim priskočili zaposleni iz bližnjih zdravstvenih domov, in sicer iz domačega v Šmarju, iz Celja, Laškega, Slovenskih Konjic, Šentjurja in drugod. Že od začetka jim pomagajo tudi zaposleni iz Splošne bolnišnice Celje in Medical centra Rogaška Slatina.
Razkuževanje
stavbe
Dan po izbruhu okužbe v šmarski šoli so gasilci razkužili celotno šolsko poslopje, ki je seveda vse od takrat prazno. Razkuževanje doma, ki je popolnoma zaseden, je precej zahtevnejši projekt. Pristojni so pripravili akcijski načrt, v katerem so sodelovali tudi številni prostovoljci. Premeščanje opreme in stanovalcev je zahtevalo veliko močnih rok. Dom bodo do konca tedna razkuževali postopoma po nadstropjih. Postopek razkuževanja so zaupali zunanjemu strokovnemu izvajalcu. Na ta način bodo zaposleni dobili več nadzora nad boleznijo in njeno širitvijo. Postopoma bodo lahko domsko življenje začeli vračati v ustaljene tirnice. Kdaj bo v domu in njegovi okolici spet tako sproščeno, kot je bilo nekoč, trenutno ne more napovedati nihče.
Foto: CZ Šmarje pri Jelšah
Pipe bodo še nekaj časa suhe
ŽALEC - Minulo soboto bi moralo po prvotnih načrtih iz pip žalske fontane spet priteči pivo. A bo zaradi trenutne situacije treba na začetek nove, pete sezone še nekoliko počakati.
Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec vsem ljubiteljem piva sporoča, da bodo fontano ponovno odprli takrat, ko bodo razmere to dovoljevale, in obljublja, da bo piva dovolj za vse. »Pivovarji so v polni pripravljenosti,« pravi. »Upamo, da se bomo čim prej videli in nazdravili >ponovni svobodi<, ko bomo še bolj cenili, kako lepo se je družiti in nazdraviti. O začetku nove sezone vas bomo obveščali, do takrat pa #ostanitedoma,« še sporoča direktor.
Sicer pa se bo letos piva na fontani predstavilo 25 slovenskih pivovarjev. »Tudi letos bo ena pipa namenjena ambasadorjeve-mu zelenemu pivu s konopljo, druga lokalnemu pivu Kukec. Tretja pipa bo namenjena starodobnim pivom, iz četrte bodo tekla piva iz Savinjsko-Šaleške regije, na peti bodo obiskovalci lahko poskušali >trend< piva, zadnja, šesta, bo namenjena ljubiteljem temnega piva. Še vedno bodo vsa piva varjena iz slovenskega štajerskega hmelja,« je ob podpisu pogodb s pi-vovarji v začetku marca povedala Sabina Palir, vodja programa turizem pri ZKŠT Žalec, ki upravlja fontano.	LKK
Podaljšan natečaj za naj prostovoljca
CELJE - Zaradi trenutnih razmer je podaljšan tudi razpis za naj prostovoljce za minulo leto. Natečaj so v sodelovanju z Mestno občino Celje razpisali v okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska. Ta deluje v okviru Celjskega mladinskega centra (mCc).
Rok za prijavo in oddajo dokumentacije je tako podaljšan do konca aprila, medtem ko naj bi bil Festival prostovoljstva junija v atriju mladinskega centra. Takrat bodo tudi znani zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah.
Prijavnico in razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani MCC. Različne organizacije in društva se lahko prijavijo tudi za sodelovanje v kulturnem programu ali za predstavitev na stojnicah v času festivala.
TC
Pogrešajo obiske
CELJE - »Znašli smo se v neprijetni situaciji, ki zahteva veliko prilagajanja ne samo za nas zaposlene, temveč tudi za naše uporabnike,« je razmere v Centru za varstvo in delo Golovec ocenila Tatjana Sojič, v. d. direktorice. V zavodu je v domski oskrbi 90 uporabnikov, devet jih je začasno v domači oskrbi. Ne pri uporabnikih ne pri zaposlenih doslej na srečo niso imeli okuženih. »Imeli smo štiri sume okužbe, a so bili vsi štirje brisi negativni.«
Da bi zajezili širjenje okužbe, so v centru sprejeli številne ukrepe v skladu z navodili pristojnih ustanov. »Tako še bolj kot običajno skrbimo za higieno rok, razkuževanje prostorov, pri delu z uporabniki uporabljamo zaščitno opremo (maske, rokavice). Delo smo prilagodili tako, da delamo v manjših ekipah, ki so omejene na določeno enoto, da zaposleni ne prehajajo med različnimi bivalnimi enotami in uporabniki. S tem zmanjšamo možnost prenosa okužbe,« pojasnjuje Sojičeva, ki dodaja, da uporabnikom in zaposlenim tudi vsakodnevno merijo telesno temperaturo in spremljajo druge znake, ki bi lahko kazali na okužbo.
Če bi se okužba pojavila, imajo v CVD Golovec izdelane protokole za delo z okuženimi. »Za ta primer imamo določe-
no ekipo zaposlenih, ki bo takšnega uporabnika oskrbovala, prav tako imamo določene izolacijske prostore, ki so ločeni od ostalih prostorov, kamor bomo okuženega uporabnika namestili.«
Opreme premalo
Osnovne zaščitne opreme imajo za nekaj dni. »Manj imamo zaščitne opreme, ki je predpisana za delo z okuženim uporabnikom. Svoje potrebe sproti sporočamo na ministrstvo za zdravje, saj se najbolj bojimo, da v primeru potrjene okužbe ne bi imeli dovolj zaščitnih sredstev.«
Tudi sami se ves čas trudijo in pridobivajo zaščitno opremo od različnih ponudnikov, pri čemer opreme na trgu žal ni dovolj in tudi cene so zelo poskočile, kar predstavlja velik strošek za zavod.
»Kljub vsem okoliščinam in sprejetim ukrepom se trudimo, da bi uporabnikom pomagali pri razumevanju razmer, da bi jim, kolikor je le mogoče, poskušali osmisliti vsak dan, ki ga preživijo v karanteni. Seveda naši uporabniki pogrešajo uporabnike iz drugih enot, želijo si odhod v kakšno trgovino, na kavico, želijo si obisk svojcev, česar jim trenutno ne moremo omogočiti. Nekateri to sprejemajo lažje, drugi seveda težje,« zaključuje Tatjana Sojič.
TC
Vpis predšolskih otrok v vrtec Velenje
VELENJE - Vrtec Velenje bo kljub trenutnim razmeram, ko so vrtci zaprti, izvedel vpis predšolskih otrok za šolsko leto 2020/21.
Vpis bo trajal do 19. aprila. Vloge za vpis otroka v vrtec bodo sprejemali po elektronski pošti na naslov vpis@vrtec--velenje.si. Starši lahko oddajo vloge tudi po navadni pošti na naslov Vrtec Velenje - za vpis, Šlandrova ulica 11a, 3320 Velenje ali jih osebno prinesejo in pustijo v poštnem nabiralniku v upravi Vrtca Velenje na zunanji strani stavbe.
Vlogo za vpis otroka v vrtec in pogodbo o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca lahko starši dobijo na spletni strani vrtca http://www.vrtec-velenje.si. Vloge so lahko skenirane in opremljene s podpisom. Če to ni mogoče, zadostuje navedba imena in priimka staršev oz. skrbnikov.
K podpisu pogodbe bo vrtec starše pozval naknadno. Potrebna dokazila iz 13. člena Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Velenje bodo starši priložili, če jih bo k temu pozval vrtec.
Dodatne informacije so staršem na voljo na elektronskem naslovu vpis@vrtec-velenje.si in na telefonskih številkah 041 313 031(Mateja Lipičnik) in 065 556 890 (Anja Knez).
NT
Na gradbišču krožišča živahno
DOBRNA - V občinskem središču nastaja novo kro-žišče pri Novem gradu. Gradbišče je trenutno odprto, pred koncem tedna je bil položen grob asfalt. Gre za naložbo v vrednosti približno petsto tisoč evrov, ki jo sofinancirata država in občina.
Preostala dela naj bi bila opravljena do konca aprila. Krožišče bo med drugim služilo umirjanju prometa pred osnovno šolo. V bližini bo tudi postavljena kapela, ki je nekoč tam že bila, vendar je bila zaradi del odstranjena. Nosilec projekta je republiška direkcija za infrastrukturo, Občina Dobrna v njem sodeluje. Naložba bo stala 630 tisoč evrov, od česar bo direkcija poravnala 520 tisoč evrov.
BJ
AKCIJA
11
DEVETA SEZONA AKCIJE
Foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
NAJ MffVURANlkH in NAJ MATURANT


V
3. Luka Vovk
4. Denis Titovšek
5. Jaka Bračič
6. Saša Vratnik
Koronavirus je pošteno posegel tudi v našo letošnjo akcijo Naj maturantka in naj maturant. Bralci ste lahko od februarja mesečno izbirali dekle in fanta, ki se bosta potego-
vala za laskavi naslov. Februarja sta zmagala Lana Grešak in Gašper Gobec, marca pa Maša Volavšek in Davor Završek.
Aprilski krog bi moral imeti vsaj 30 tekmovalcev,
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
a glede na razmere ni tako. Objavimo lahko le devet kandidatov, ki so imeli maturantski ples še pred izbruhom pandemije. Vseh ostalih, ki so še želeli sodelovati, žal nismo mogli vključiti, saj sta odpadla zadnja dva maturantska plesa in nato je sledilo še zaprtje šol, tako da fotografiranje dijakov ni bilo izvedljivo.
Tudi za aprilske kandidate lahko glasujete enako kot ste za vse ostale,
Mesečni zmagovalci se bodo uvrstili v majski finalni del. Zmagovalca finala naj bi se junija pomerila na javni prireditvi, kjer bi bilo znano, kdo bo dobil pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in kdo Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Prireditev je za
zdaj še »v zraku« in o podrobnostih vas bomo sproti obveščali.
Bralci lahko v vsaki številki s pomočjo kupona glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno foto-
grafijo in s tisto v maturantski opravi. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
V akciji Naj maturantka in naj maturant so ta mesec na vrsti dijaki
■ SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠOLSKEGA CENTRA CELJE (SŠKER).
Za aprilske kandidate lahko glasujete do torka, 28. aprila, do 12. ure.
2. Luka Zobec K4A SŠKER
3. Luka Vovk E 4A SŠKER
novi tednik radio celje
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
4. Denis Titovšek E 4B SŠKER
5. Jaka Bračič E 4B SŠKER
6. Saša Vratnik R 4A SŠKER
7. Marko Vrečer R 4A SŠKER
8. Tilen Anderlič R 4B SŠKER
9.TimVehovar R4B SŠKER
12
NAŠA TEMA
Spletna trgovina prehrambenih izdelkov v času koronavirusa
Nove prodajne
možnosti ali zasilni izhod
V času epidemije koronavirusa, ko so odprte samo trgovine z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in ko v njih vladajo tudi posebni zaščitni ukrepi, kot so krajši delovni čas, omejitev števila kupcev v trgovini, predpisana razdalja med kupci, uporaba zaščitne opreme (rokavic in mask), je nakupovanje postalo precej oteženo. V takšnih okoliščinah in predvsem zaradi strahu pred okužbo se veliko kupcev odloča za spletni nakup. To kažejo tudi podatki o naročilih pri dveh naših velikih trgovcih z živili, kjer so se zato morali tudi drugače organizirati in okrepiti kadre v spletni trgovini. Še pomembnejši izhod v sili in hkrati izziv je spletna prodaja za gostince, ki so začasno morali zapreti restavracije, pri čemer je prodaja po internetu edina možnost, da ohranjajo poslovno dejavnost.
ROBERT GORJANC
Kot so povedali v Mercator-ju, je prodaja v njihovi spletni trgovini strmo narasla. »Trenutno imamo zasedene vse termine za izvedbo naročil za vsaj štiri dni vnaprej. Prizadevamo si povečati zmogljivosti in pospešiti tehnične rešitve, da bi zadostili povpraševanju.« Naročila v spletni trgovini dostavljajo skoraj po vsej Sloveniji, le tri odstotke gospodinjstev je zunaj dosega spletne trgovine Mercator.
Kupci v spletni trgovini najbolj povprašujejo po osnovnih živilih, kot so moka, sladkor, testenine, konzerve, olje,
pijače, a tudi po svežih živilih kot pri običajnem nakupu v trgovini. Cene v spletni trgovini so sicer iste kot v običajni trgovini.
»Za zdaj je na voljo večina izdelkov oziroma so na voljo primerni nadomestni izdelki. Pred kratkim smo usposobili tudi dodatno spletno trgovino z omejenim naborom izdelkov, gre za osnovna suha živila in potrebščine za gospodinjstvo. Ta trgovina je zaenkrat namenjena samo kupcem v Ljubljani in okolici, kasneje bo delovala tudi za druga mesta. To bo,
Pri dostavi Mercatorjevih izdelkov iz spletne trgovine so v minulih dneh sodelovali tudi trenerji Smučarske zveze Slovenije - SloSki in prostovoljci smučarskoskakalnih klubov. (Foto: FB Mercator)
upamo, razbremenilo našo osrednjo spletno prodajalno. Kupce spodbujamo, naj se organizirajo in naj jih naroči več skupaj, kar je na primer dobra rešitev za sosede v bloku, več hiš skupaj ...« so nam še povedali v Mercatorju.
V tej dodatni Mercator j evi spletni trgovini je možno naročilo le s kartičnim plačilom in tudi v običajni spletni trgovini kupce zelo spodbujajo, naj plačajo ob naročilu s plačilno, kreditno ali Pika kartico. »Se pa še vedno najde
kakšen starejši kupec, ki te možnosti (še) nima, zato je še vedno možno plačati tudi z gotovino, kar postopek prevzema podaljša,« so pojasnili v Mercatorju.
V okoliščinah, ko smo soočeni z epidemijo, je tudi dostava naročenega blaga podvržena zahtevam zaščitnih ukrepov pred okužbo, še zlasti pri plačilu po povzetju. »Dostavljalec pusti škatlo z naročenimi izdelki pred vrati in se umakne, kupec na škatlo položi gotovino (prej si umije
^^SftstoiiiSa
шм iHIl
ali razkuži roke) in se umakne, dostavljalec z rokavicami vzame gotovino in vrne drobiž ter odide, kupec iz škatle vzame izdelke in jih opere ali razkuži, pri čemer škatle ne vnese v stanovanje, ampak jo kasneje odvrže v zabojnik za papir,« so v Mercatorju razložili postopek, ki je usklajen z zaščitnimi ukrepi.
Porast spletnih nakupov je v Mercatorju zahteval tudi drugačno organizacijo dela in prerazporejanje kadrov: »Tudi v nekaterih klasičnih trgovinah
primanjkuje zaposlenih, zato so kot pomoč tako v običajni kot v spletni trgovini razporejeni sodelavke in sodelavci iz tehničnih trgovin in tudi vele-prodaje. Vendar delo komisio-narja zahteva dodatno usposabljanje in izkušnje. Upoštevati je treba, da je v spletni trgovini naročilo sicer virtualno, vendar je treba vsak naročen izdelek poiskati, ga skenirati, nekatere zaviti, stehtati, zložiti ... Priprava je torej ročna in osebna. Zato kupce prosimo, naj se tudi pri nakupih v spletni trgovini
BuHw
'■r-n"~ S-1-—
■T - fu
--A\
Gostilna Stari pisker svoje izdelke dostavlja tudi na slovensko obalo.
Porast prometa dostave pic na dom
Picerije so tipičen primer storitve dostave na domu, ki je uspešno živela še pred dobo koronavirusa. Nakupovanje po spletu jih lahko, odkar so lokali zaprti, samo še oplemeniti.
»Trenutno beležimo približno 50 naročil na dan več kot prej, kar znaša 30-odstotni porast,« so nam povedali v Pizzeriji Picikato s Teharij, kjer hrano dostavljajo do Vrb-nega v smeri proti Šentjurju, Košnice, Levca in Vojnika. V polmeru približno 10 km od Picikata. Trenutno naročilo za dostavo hrane sprejemajo samo po telefonu, v drugi polovici tega meseca bo možen nakup tudi preko spleta. »Za-
gotavljamo varna gotovinska in kartična plačila. Na POS--terminalih imamo enkratne zaščitne folije, ki jih odstranimo po vsakem ročnem tipkanju. Prav tako hrano dostavljamo samo v odprte prostore, zato naše stranke pri naročilu opozorimo, da bo prevzem hrane treba opraviti pred blokom. Stanovanjskim hišam dostavljamo do vrat,« je povedal Peter Pavič in dodal, da imajo vsi njihovi vozniki obrazne maske in rokavice za enkratno uporabo.
Iz klasične picerije so v dostavo hrane na dom prerazporedili dva delavca, koliko od 54 zaposlenih bodo poslali na čakanje, se še odločajo,
verjetno približno polovico. »Ocenjujemo, da bomo imeli približno 85-odstotni izpad dohodka, ki ga bomo lahko 15-odstotno nadomestili s povečano dostavo,« je še povedal Peter Pavič iz Pizzerije Picikato.
V Pizzeriji Limbo na Lju-bečni ob zaprtju lokala in ostalih gostiln prav tako opažajo bistveno povečanje naročil. Naročila za hrano sprejemajo po telefonu, dostavo pa izvajajo v okoli Celja v polmeru približno 5 kilometrov. »V kuhinji in dostavi uporabljamo vsa zaščitna sredstva in izvajamo vse predpisane preventivne ukrepe proti širitvi covida-19. Trenutno delamo v zelo okrnjeni zasedbi in upamo, da bo teh razmer čimprej konec, da bomo spet lahko začeli normalno delati,« je povedal Pavel Vertačnik iz Pizzerije Limbo.
SÄLc	NAŠA TEMA	13
omejijo na tiste izdelke, ki jih res potrebujejo, in ne na eks-travagantne malenkosti,« so še zapisali v Mercatorju.
Širitev prevzemnih
mest po vsej
Sloveniji
Tudi v Tušu v času pandemije zaznavajo rekordno spletno prodajo. »V spletnem super-marketu hitrinakup.com, ki ima v Celju prevzemno mesto pred Planetom Tuš, beležimo več kot 500-odstotno povečanje prijav za to storitev. Tudi posamezna košarica potrošnje pri spletnem nakupu se je povečala za več kot sto odstotkov. Očitno je, da ljudje svoje nakupne navade preusmerjajo na drug kanal, da manj krat opravijo nakup, a zato takrat v večjih količinah. Za prevzem naročila je treba čakati nekaj dni in ga ni mogoče izvesti takoj, kot so bili kupci navajeni prej,« je povedala Anja Marje-tič, vodja korporativnega komuniciranja v družbi Tuš.
Kupci najpogosteje povprašujejo po izdelkih z daljšim rokom trajanja, to so predvsem moka, sladkor, olje, kvas, konzervirani izdelki, higienski pripomočki. »Ker želimo zagotoviti oskrbo čim širšega
kroga prebivalstva, pozivamo ljudi, naj ne kopičijo preobilnih domačih zalog, tudi zaradi uvidevnosti do drugih kupcev v tistem dnevu. Zalog v trgovinah je namreč dovolj, zato je vsaka skrb glede pomanjkanja živil odveč. Blago v poslovalnice dobavljamo dnevno iz centralnega skladišča,« je še pojasnila naša sogovornica. Cene v spletnem supermarketu so iste kot v klasičnih trgovinah Tuš.
V Tuševi spletni trgovini je nakup mogoč na prevzemnem mestu s plačilno kartico, z D*NAR-jem na Tuš klub kartici ali z gotovino, kar kupec jasno označi že pri oddaji spletnega naročila. Prevzem naročenega blaga poteka popolnoma brez-stično, saj prodajna ekipa pripravljeno blago samo odloži v prtljažnik vozila in vozniku ni treba zapuščati vozila.
»V skladu s priporočili NIJZ smo sprejeli nabor preventivnih ukrepov, v okviru katerih tudi omejujemo število kupcev na prevzemnem terminalu. Prodajno osebje nosi tudi zaščitne maske in rokavice, prav tako skrbimo za razkuževanje delovnih površin,« je še dodala Anja Marjetič.
Zaradi velikega povpraševanja po spletnem nakupu so v Tušu
pred dnevni odprli še dodatno prevzemno mesto, in sicer na Tržaški cesti v Mariboru, intenzivno se pripravljajo tudi na širitev storitev z novimi prevzemnimi mesti v Ljubljani, Kopru in Novem mestu. »V skladu z izjemnim povečanjem povpraševanja po storitvah spletnega supermarketa smo okrepili ekipo ljudi za petkrat, zaposlujemo nove kadre, na pomoč so nam priskočili tudi naši zaposleni iz drugih dejavnosti, ki jih v tem času zaradi vladne odredbe ne izvajamo,« je še povedala Anja Marjetič.
Spletna prodaja kot
(samo)pomoč in
edina možnost
Če je za trgovce z živili, ki še lahko imajo odprte klasične trgovine, spletna prodaja v času koronavirusa dodaten kanal za optimizirano ponudbo, je za nekatere ponudnike prehrane to edina možnost, da vsaj delno nadomestijo izpad prihodka. Za spletno prodajo so se tako odločili v gostilni Stari pisker, kjer na spletnem mestu steakshop.si ponujajo zorjene »steake« z dostavo na dom. »Spletna trgovina je na začetku, deluje približno deset dni. Beležimo dobre rezulta-
te, in sicer nad pričakovanimi, naročila prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz tujine, vendar ta trenutek naročil še ne moremo dostavljati v tujino,« so nam povedali v gostilni Stari pisker.
Dostavo naročila izvedejo na podlagi predhodnega plačila, v okviru spletne banke ali s plačilnimi karticami, plačil ob dostavi ne sprejemajo. V gostilni Stari pisker naročene izdelke pripeljejo na dom v času od enega do štirih dni, pri čemer je za naročila nad 150 evrov dostava zastonj, za manjše zneske pa 9,90 evra za posamezno pošiljko. »Pri dostavi dosledno upoštevamo navodila o varnostni razdalji ter predpise o varnem ravnanju z živili (HACCP), kupca tudi prej pokličemo, da prevzame pošiljko pri vhodu v stanovanje oziroma v hišo.«
Zaradi začasnega zaprtja gostilne Stari pisker so na delo v spletno trgovino prerazporedili dva zaposlena, 26 jih je na čakanju. »Izpad prihodka zaradi začasnega zaprtja gostilne bo zelo velik, z uspešno spletno prodajo ga bomo lahko nadomestili približno v desetih odstotkih,« so še povedali v gostilni Stari pisker.
Ka na
prebivalci Slovenije najraje kupujejo po internetu
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) smo v Slovenji že pred izbruhom koronavirusa beležili rast spletnega nakupovanja. Vsaj en spletni nakup je v letu pred zadnjim anketiranjem (od aprila 2018 do marca 2019) opravilo 56 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. V letu 2018 je bilo 51 odstotkov spletnih nakupovalcev. Delež kupcev se je povečal v vseh starostnih skupinah.
Prihranek časa in denarja
Motivi za spletno nakupovanje so različni, glavna sta časovni in finančni prihranek. 76 odstotkov e-kupcev od tistih, ki so nakupovali po spletu v
zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, je povedalo, da so s spletnim nakupom prihranili čas, 63 odstotkov jih je prihranilo denar, 37 odstotkov jih je kupilo določene izdelke ali storitve, ki jih v Sloveniji ni bilo
mogoče kupiti, 21 odstotkov je z nakupovanjem po spletu zmanjšalo število nepotrebnih nakupov. 5 odstotkov e-kupcev je kupilo izdelke ali storitve, ki jih v fizični trgovini iz različnih razlogov ne bi kupili, npr. intimne izdelke, alkohol, zdravila.
Največ za garderobo ter urejanje nastanitev in prevozov
Večinski delež pri spletni nakupih imajo oblačila, špor-
12 mesecev
apr, 2018
T
mar. 2019
V zadnjih 12 mesecih je prek spleta nakupovalo okoli 859.365 oseb starih 16-74 let (ali 56 % oseb te starosti).
Izdelki
oblačita športna oprema dobrine za gospodinjstvo turistične nastanitvene zmogljivosti vstopnice za prireditve letalsko karto, najeli avtomobil dobrine га vsakdanjo rabo elektronska oprema računalniška strojna oprema
E-kupci
■ед
43 %
Lokacija spletnega prodajalca
74%
ROBERT GORJANC
tna oprema in obutev, sledijo dobrine za gospodinjstvo, bela tehnika, pohištvo, vstopnice za prireditve, izdelki za vsakdanjo rabo, kot so hrana in kozmetika, elektronska oprema, računalniška strojna oprema ter zdravila, prehran-ska dopolnila
Nastanitve ali prevoze je po spletu urejalo 42 odstotkov e-kupcev, različne digitalne izdelke filme, glasbo, e-knjige, e-revije, e-časopise, programsko opremo je kupilo 14 odstotkov e-kupcev.
Večina opravljenih
nakupov v Sloveniji
Največ e-kupcev med tistimi, ki so kupovali po spletu v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, je kupovalo pri spletnih prodajalcih iz Slovenije, in sicer 74 odstotkov, vendar je bil ta delež nekoliko manjši kot v letu 2018 (v 2018 76 odstotkov). Delež e--kupcev, ki so nakupovali pri
OB ROBU
Bo splet spremenil nakupovalne navade?
V času, odkar smo zamrznjeni v dobi koronavirusa in bolj ali manj priklenjeni »na« računalnike, telefone in televizijske sprejemnike, lahko med reklamami bolj ali manj opazimo le še oglase za spletno trgovino. Če izvzamemo trgovce, ki jim je še dovoljeno imeti odprte prodajalne, lekarne in še koga s tem privilegijem, ki še lahko lahko oglašujejo »klasične« obiske trgovin.
Prevladujoče število oglasov za spletno trgovino nenazadnje tudi za urejanje bančnih, poštnih in drugih zadev po spletu je najbolj zgovoren dokaz in vidno znamenje preobrazbe poslovnih procesov v času koronovirusa, V času, ko nam življenje zamejujejo zdravstvena opozorila in navodila glede razsežnosti epidemije koronavirusa ter vladni dekreti za obvladovanje razmer.
Za nas potrošnike je, kar zadeva obliko nakupa nujno potrebnih živil, to še vedno stvar izbire, lahko se odločimo za klasično ali spletno trgovino. Če nam je v strahu pred okužbo v fizični trgovini postalo neudobno, moramo v spletni biti potrpežljivi, saj živil zaradi velikega povpraševanja ne moremo dobiti takoj, ampak je treba počakati nekaj dni za prevzem oziroma dostavo.
Za večino trgovcev, gostincev in ostalih selitev prodaje na splet ni bila stvar izbire, marveč edina možnost, da sploh lahko delujejo in poslujejo. Tako vsi trgovci in gostinci, ki so se odločili, da tako rešujejo posel, poročajo o velikem porastu prometa. Nekateri so bili menda tudi tako zasedeni, da niso imeli časa odgovoriti na naša vprašanja.
Naj bo promet še tako v porastu, vseh težav trgovcev in gostincev seveda ne bo rešil, gre za zasilni izhod v razmerah koronavirusa, ko je treba prerazporediti delovno silo, ohraniti stik s potrošniki, ublažiti poslovno škodo, negovati korporativno ime in blagovne znamke...
Kljub temu da je vedno več ljudi kupovalo na spletu že pred koronavirusom in da spletna prodaja zdaj dosega pravi razcvet, običajna trgovina tudi po koncu zamrznitve življenja ne bo propadla. Zagotovo bo spletna trgovina imela še večji pomen kot prej, nenazadnje se tudi strahu pred okužbami ob klasičnem nakupovanju še ne bomo znebili tako kmalu.
Pričakovati je torej mogoče pomembno prerazporejanja deleža med klasično in spletno trgovino, nove poslovne modele, nove storitve, nove uporabniške izkušnje. Kaj bo to pomenilo za žep potrošnikov in malho prodajalcev, je pa že druga, bolj nepredvidljiva zgodba.
spletnih prodajalcih drugih držav članic EU (45 odstotkov) ter držav izven EU (32 odstotkov), sta bila nekoliko večja kot v 2018.
Tretjina še vedno zvesta klasičnim trgovinam
Kljub rasti spletnega nakupovanja je v digitalni dobi še vedno relativno visok delež
tistih, ki se ne odločajo za takšno vrsto nakupa. Med približno tretjino klasičnih kupcev jih je 70 odstotkov, ki raje kupujejo osebno, da vidijo izdelek v fizični trgovini, ter 18 odstotkov tistih običajnih nakupovalcev, ki imajo pomisleke glede varnosti plačevanja na internetu ali glede zasebnosti.
RG, infografika: SURS
37 %
31 %
3--> 25 %
a—
»

24%
22 %

> 19%
17%
4%
v SLO v EU zunaj EU ne ve
E	3 mesece	
I I I I		I I I I I I I I I
apr. 2013
mar. 2019
V 1. četrtletju 2019 je prek spleta nakupovalo okoli 592.080 oseb. starih 16-74 let (ali 45 % oseb te starosti). E-kupci po Številu opravljenih nakupov	E-kupci po ocenjeni vrednosti spletnih nakupov
<50 EUR 50-99 EUR 100-499 EUR		JI %
		
		28 % ■
		
		30% 1
500-999 EUR	I 5%	
>1.000 EUR	4%	
ne vem	2%	
14
KRONIKA
Ne pozabimo nanje!
Varnostniki imajo zaenkrat dovolj obraznih mask, rokavic in razkužil. Obseg dela na terenu se je vsekakor povečal, saj imajo varnostniki zaradi sprejetih ukrepov zoper širjenje virusa številne dodatne delovne obveznosti.
V prvih »bojnih« vrstah
Tudi varnostniki izpostavljeni
Družba kaže svoj obraz v epidemiji. Tudi v odklonilnih dejanjih. Poročali smo že, da se bo sčasoma dvignila tudi stopnja kriminala. Do zdaj je že mogoče opaziti nestrpnost, ki se kaže v različnih kršitvah in kaznivih dejanjih. V prvi »bojni« vrsti so tudi varnostniki. Ti so ponekod že bili deležni žaljivk in nestrpnih komentarjev ljudi. Čeprav skrbijo za varnost vseh in opravljajo svoje delo.
SIMONA SOLINIC
Trenutno največ varnostnikov dela v trgovinah, lekarnah, poštah in bankah ter v drugih objektih kritične infrastrukture. Varnostniki so tarče ljudi, ki se ne strinjajo z določenimi ukrepi države za zajezitev epidemije. »Večina ljudi se zaveda, da so sprejeti ukrepi ustrezni za zavarovanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Seveda pa še vedno obstajajo posamezniki, ki ne razumejo teh ukrepov. Varnostnik je tisti, na katerega najprej stresejo nezadovoljstvo, čeprav samo opravlja svoje delo,« pravi direktor Prosignala Darko Kolar.
Pri tej varnostni družbi ocenjujejo, da se bo stopnja kriminala najprej sicer nekoliko zmanjšala, saj ljudje zdaj
ostajajo doma in stanovanjski objekti niso tako prazni kot v normalnih razmerah: »Ostali - na primer industrijski in trgovski - objekti so varovani kot do zdaj. Po krizi, ko bodo ljudje spet množičneje odhajali od doma, se bo stopnja kriminala ponovno dvignila. Na to bo po krizi zagotovo vplivala tudi večja brezposelnost, ki je vedno sorazmerna s porastom kaznivih dejanj. Tako bo treba poskrbeti za ustrezne odzive tako varno-stno-nadzornih centrov kot za intervencije na terenu, na kar smo ustrezno pripravljeni.«
Del nacionalne
varnosti
»Navkljub vsemu je treba poskrbeti za varnost ljudi
in premoženja, saj bi se lahko z opuščanjem opravljanja nekaterih varnostnih nalog situacija hitro poslabšala, stopnja kriminalitete bi se v tem primeru povečala. Varnostne službe predstavljajo pomemben vidik nacionalne varnosti, ki je žal večino časa spregledan. Varnostne službe varujejo večino kritične infrastrukture, denarne ustanove, pošte, zdravstvene ustanove ter so tako pomemben dejavnik, da se navkljub zahtevnim časom varnostne razmere zaradi krize niso še dodatno poslabšale,« dodajajo pri Prosignalu.
Delo varnostne službe je zaenkrat organizirano bolj ali manj po običajnih protokolih. »Na nekaterih področjih se je potreba po varnostnikih zmanjšala, na nekaterih se je povečala. V primeru pojava okužb med varnostniki bi seveda lahko prišlo do preobremenjenosti in izčrpanosti ostalega osebja,« pravijo v Prosignalu, kjer do zdaj okužbe v svojih varnostnih vrstah nimajo.
»Ne glede na to, da je bila zaščitna oprema zelo težko dosegljiva, smo s pravočasnimi nakupi zagotovili, da so naši varnostniki ustrezno opre-
Operaterji varnostno-nadzornega centra 24 ur dnevno skrbijo za nemoteno koordinacijo dela varnostnikov na terenu. Ob tem je pomembna tudi tehnična služba, ki nemoteno skrbi za vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja ter izvajanje novih sistemov.
mljeni. Če bi prišlo do okužb, imamo zaradi preventivnega delovanja in trenutnih ukrepov pripravljeno in zagotovljeno dovolj delavcev, tako da nihče ne bi občutil razlik ali bil prikrajšan za varnostne storitve.«
Kot dodajajo, so izjeme primeri, ko prihaja do kršitev občanov in je treba izvesti vse ukrepe v skladu z zakonodajo. Takrat ni vedno mogoče dosledno upoštevati navodil. »Trenutno bi lahko rekli, da so naši zaposleni med najbolj izpostavljenimi, saj razen zaščitne opreme ni nobene druge možnosti, da bi se lahko izolirali od socialnih stikov kot drugi. Varnostniki so morali stopiti korak naprej in izpostaviti sebe ter svoje zdravje, da omogočajo varno in nemoteno delo prodajalk, bančnih uslužbencev, poštnih delavcev, pa tudi da omogočajo, da so policisti in zdravstveno osebje čim manj obremenjeni,« dodajajo v Prosignalu.
Tudi oni so samo
ljudje
»Varnostnikom dajemo ves čas vedeti, da so najbolj pomemben del varnostne službe, so tisti, ki so na terenu v prvih vrstah. Skušamo se jim zahvaliti in jih bodriti, v pismih zaposlenim, prav tako načrtujemo nagrajevanje za delo v izrednih razmerah. Posebej moramo poudariti tudi odlično koordinacijo dela naših vodij posameznih programov,« pravi Kolar. »Situacija je ponovno pokazala, da smo v očeh države ena od gospodarskih dejavnosti, ki se je ne obravnava kot dejavnosti izjemnega pomena v smislu zagotavljanja nacionalne varnosti. Zelo nas prizadene, da naša dejavnost medijsko skoraj ni omenjena, niti predstavniki za stike z javnostjo, predsednik države nas ne omeni ...« meni Kolar.
Varnostnikov se seveda trenutna situacija dotakne, so prav tako ljudje kot vsi ostali občani. Ko so v službi, v uniformi, poskušajo svoje delo opraviti karseda profesionalno, čeprav je mnogokrat težko. Ko so izven delovnega časa, se prav tako soočajo z vprašanji, s stiskami kot vsi ostali.
Maša kljub prepovedi?
Minuli konec tedna so policisti na Celjskem izvedli več poostrenih nadzorov glede spoštovanja odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah. Nekaj nadzorov so opravili z zdravstvenimi inšpektorji. Spoštovanje odloka so preverili v 3.331 primerih.
»Zdravstvenemu inšpektoratu RS smo podali 279 predlogov o kršitvah, v 302 primerih smo občanom izrekli opozorila. Največ kršitev je bilo zaradi nedovoljenega druženja več oseb na javnih mestih. V nekaterih primerih smo zaznali kršitve ne-uporabe zaščitne opreme v trgovinah, bencinskih servisih in pekarnah,« so sporočili iz PU Celje. »Občani so zelo spoštovali omejitve. Zaznali smo devet kršitev odloka, sedem voznikov smo opozorili, za dva smo podali predlog prekrškovnemu organu,« še pravijo na policiji.
»V nedeljo smo bili obveščeni, da se je na območju Savinjske doline nekaj ljudi udeležilo jutranje maše v cerkvi. Zadevo smo preverili. Ob našem prihodu je bila maša že končana, udeležilo naj bi se je šest ljudi. Tudi v tem primeru smo o zadevi obvestili zdravstveni inšpektorat,« so omenili policisti.
Zlomil mu je nos
Policisti bodo zaradi nasilništva najverjetneje ovadili 62-le-tnega moškega, ki naj bi minuli konec tedna na območju Gro-belnega pretepel 48-letnega soseda. Vzrok naj bi bil spor glede polaganja kanalizacijske cevi. V Kocenovi ulici v Celju naj bi 42-letni moški med prepirom udaril 71-letnika in mu zlomil nos. Policisti iščejo še dva neznanca, ki sta prav tako v Kocenovi ulici nato 42-letnika napadla s palicama in ga poškodovala.
V	Slovenijo v podvozju
V	nedeljo okoli 18.30 je voznik tovornega vozila obvestil policijo, da sta, ko je vozilo parkiral v Rogaški Slatini, iz podvozja tovornega vozila skočila dva ilegalna prebežnika. Policisti so ju kmalu izsledili v Rogaški Slatini. Gre za državljana Maroka. Maročana sta bila ves čas vožnje iz Bosne in Hercegovine skrita v podvozju. Oba so po opravljenih postopkih namestili v azilni dom v Ljubljano.
Pravočasno opazil požar
V	nedeljo nekaj minut čez 18. uro je zagorelo v Vrb-nem. Lastnik zemljišča je kuril travo, ogenj se je razširil na gospodarsko poslopje. Požar je poškodoval steno stavbe, ognjene zublje je najprej opazil sosed, ki jih je tudi pogasil. Tako da večja škoda ni nastala. Kriminalisti zbirajo obvestila o sumu kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. Isti dan je zagorelo še v Ješovcu pri Kozjem, kjer je za zdaj še iz neznanega vzroka zgorelo približno 200 kvadratnih metrov gozdne podrasti in listja. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Kozjega. Policisti vzrok požara še ugotavljajo.
Žalila sosede
Policisti so v ponedeljek v Velenju izdali plačilni nalog občanu, ki se je samovoljno naselil v klet stanovanjskega bloka in vznemirjal stanovalce. Ker je bil izven občine, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, so o primeru seznanili še zdravstveni inšpektorat. V Bistrici ob Sotli so včeraj zvečer zaradi kršitve javnega reda in miru kaznovali moškega, v Štorah pa žensko, ki je žalila sosedo in se nesramno vedla.
Ni upošteval policijskih znakov
V	Šoštanju je v ponedeljek 75-letna voznica avtomobila, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, povzročila prometno nesrečo. Po trčenju v drugo vozilo je odpeljala s kraja, ne da bi drugi udeleženki posredovala podatke. Zoper voznico bodo podali obdolžilni predlog. V Zalci so policisti poskušali ustaviti voznika, ki znakov za ustavljanje ni upošteval in je vožnjo nadaljeval. Kasneje so ga prijeli, gre za 34-letnega Velenjčana. Na vozilu je imel ukradene registrske tablice, vozilo je bilo odjavljeno iz prometa. Kaznovali ga bodo zaradi ukradenih registrskih tablic, zaradi cestnih prekrškov in zaradi neupoštevanja odloka o prepovedi prehajanja iz občine bivanja.
Vpil na mimoidoče
Pred dnevi se je v Celju pri mestni tržnici zgodila drzna tatvina. Mlajši moški, visok približno 160 centimetrov, je občanki ukradel torbico, ki jo je imela v rokah, in pobegnil. Moški je nosil temno modro jakno s kapuco. Do zdaj ga še niso izsledili. V Velenju so policisti pridržali moškega, starega 55 let, ki je pred enim od stanovanjskih blokov vpil ter žalil stanovalce in mimoidoče. Zaradi kršitve javnega reda in miru so mu izdali plačilni nalog.
AKTUALNA PONUDBA
15
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo |
To pomlad na Radiu Celje do super nagrad
Dva desetaka Citycentra
radio celie
л/Мис? 2 илешј I
Nekateri ste v tem času doma, drugi morate v službo in nato poskrbeti še za družino. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje vam pomagamo in vas presenečamo skupaj z našimi poslovnimi partnerji, saj pripravljamo zanimive nagradne igre.
Saj verjetno že ptički čivkajo, da vam lahko iz Pizzerije Pici-kato pripeljejo različne jedi k vam domov? A tudi kakšno torto. Pri tem jim je seveda zelo pomembno, da zelo skrbijo za varnost. Še danes in jutri vas bodo presenečali z izbrano dobroto v jutranjem programu Radia Celje.
Da bo velika noč lepo obarvana, so poskrbeli v Citycen-tru Celje, ki vam ta teden vsak dan podarja po dva desetaka Lahko sta odlično velikonočno darilo, ki ga bo komu prinesel zajček, lahko ga izkoristite za nakup v trenutno odprtih prodajalnah ali pa se boste
razvajali, ko bodo tudi ostali trgovci lahko na široko odprli vrata. Poslušajte popoldanski program Radia Celje.
Prihodnji teden bomo skupaj s Pharmageo podarili pršilo za nos Tonimer Panthexyl, ki je primeren za vse starosti od 3. let dalje, ter pršilo za nos Tonimer Baby. Spremljajte nas v jutranjem programu Radia Celje.
V	popoldanskem programu pa boste na svoj račun prišli tisti, ki se želite razvajati s pekovskimi dobrotami. Hlebček, d. o. o., za vas pripravlja presenečenje. Potico in kruh vam bodo iz podjetja pripeljali na dom.
V	podjetju Alenkine slaščice bodo poskrbeli, da bodo dnevi doma tudi sladki. Za vas pripravljajo malo drugačne nove tortice, hkrati vam domov pripe-
Celje za veliko noč. Vsak dan na frekvencah Radia Celje.
Ijejo tudi sladoled. Kdo bo srečnež, ki bo sladko razdvajanje dobil s pomočjo Novega tednika in Radia Celje?
Kdo bo tisti, ki bo prejel lepo nagrado Veterine in trgovine Tačka iz Šentjurja?
Spremljajte program Radia Celje, berite Novi tednik in vsekakor naredite tudi klik na naših Facebook straneh Radio Celje in Novi tednik. Na spletni strani www.radiocelje. com vam med
drugim ponujamo koristno rubriko Mesto nakupov.
Ostanite doma, poslušajte frekvence, ki vas nagrajujejo in obveščajo ter vam pomagajo prebroditi težke dni. Vedno z vami! Ekipa Novega tednika in Radia Celje vam vošči lepe velikonočne praznike.
•Ш_
GRADBENA
^УШ TRGOVINA tomaz@grad bena-lrgo vina .si www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
Braslovče23,3314Bra5lovče E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
ttmezad
Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
rcplca
kavarna pekarna slaščičarna
ROLCA BO ODPRTA
v četrtek, 9.4. v petek, 10.4. soboto, 11.4.
f rolca
Gubćeva 1, Celje
Od srede do sobote med 8. in 16. uro Rolca na osrednji tržnici v Citycentru Celje.
Po potico in sveže domače dobrote v Rolco
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
Naročila oz. prednaročila sprejemamo na telefonskih številkah:
041505075 in 070866700
Do 24obrokov		
L	T: 03 703 12 40	J
16
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Epidemija nas ni ustavila
»Hvala za srčnost in vztrajnost«
Še pred dvema mesecema si ne bi niti v sanjah predstavljali, da bomo akademijo končali na takšen način. A ne mislimo nič pretresljivega. Že pretekli teden smo napisali, da sta epidemija in način dela v teh razmerah pokazala, kako dobro smo zadeli bistvo spremembe življenjskega sloga in kako dobro smo z znanjem opremili udeležence. Zadnji mesec so namreč vadili doma in to je bila izjemna ponovitev vsega znanja, ki so ga do zdaj dobili od ekipe 24alife na področju vadbe, psihologije in prehrane.
SIMONA SOLINIC
S tem tednom se je projekt Akademije zdravega življenja iztekel. Udeležencem smo že na začetku obljubili preverjanje psihofizične kondicije in vseh parametrov v krvi. Ker tega zdaj ne moremo izvesti, bomo ta del - kot piko na i akademije - z ekipo 24alife in Medicino dela Krumpak izvedli, takoj ko bo mogoče. Ko bo epidemije konec ali morda jeseni. Tako bomo preverili, kako skupina upošteva vsa navodila o zdravem načinu življenja. Želeli smo to storiti ob svetovnem dnevu zdravja, ki je bil 7. aprila, ampak seveda v teh razmerah to ni mogoče.
Epidemija nas ni
ustavila
Sleherni posameznik je v akademiji dobil najsodobnejše znanje v svetu s področja prehrane, psihologije in vadbe. Ekipa 24alife je partner-
ka ameriške klinike Mayo, ki postavlja svetovne smernice na področju zdravega življenjskega sloga. »Vsak teden so bili udeleženci bolj povezani, bolj motivirani in dovzetni za vse pridobljene informacije. Seveda je vmes prišla tudi kakšna manjša kriza, ki smo jo s skupnimi močmi vedno uspešno rešili,« pravi mag. kineziologije Matevž Klevže iz 24alife.
Dodaja, da epidemija ni ustavila našega potovanja do zdravega načina življenja. »Udeleženci so z mobilno aplikacijo 24alife dobili individualne vadbene programe in s pridom izkoriščali na delavnicah pridobljena znanja na področju zdrave prehrane in psihologije. Tedensko smo na daljavo preverjali njihovo izvajanje vadbenega programa in ostalih tedenskih nalog. Udeleženci so večinoma pridno izvajali naloge
Letošnja skupina Akademije zdravega življenja, ko smo lahko še bili skupaj. Zadnji mesec je skupina delala od doma. Stojijo: Natalija Arzenšek, Zvonko Pliberšek, Jožica Planinšek, Renata Hostnik in Nataša Potočnik. Spredaj: Mateja Cankar Muhič, Anica Podergajs, Helena Umek, Dragica Jezernik in Mirica Reberšak. Na sliki manjka še Anja Rožič.
in javljali svoj napredek. Ves ta čas naj vsak posameznik izkoristi kot dodatno prilo-
žnost, ko lahko sam sebe preveri, koliko znanja je v času akcije prejel, in pokaže, da je
Psihologinja iz 24alife Eva Kovač je vse udeležence naučila o vztrajnosti, motivaciji, obvladovanju stresa in ključih dejavnikih pri psihološkem spopadanju s spremembo življenjskega sloga. Kovačeva je ena vodilnih slovenskih psihologinj, ki se ves čas dodatno izpopolnjuje na področju psihološke podpore ljudem tudi v tujini. Vsi v skupini akademije so tako dobili zadnja spoznanja, ki jih v psihologijo vnaša svetovno znana Mayo klinika.
zdrav način življenja postal njegov vsakdanjik,« še dodaja Klevže.
Del akademije je tudi ekipa ambulante Medicina dela Krumpak, kjer je zdravnica Darja Krumpak v začetku akademije s svojo ekipo vsem udeležencem odvzela kri in opravila pregled. Enako je bilo mišljeno ob koncu projekta, a smo zaradi epidemije ta del zamaknili, ko se razmere izboljšajo. Tako da pregled bomo izvedli, saj smo to udeležencem tudi obljubili. Do takrat jim vedno nasmejana zdravnica Darja Krumpak polaga na srce: »Izkoristite te (sicer težke) čase zase, poskrbite za več gibanja in vzemite si čas za pripravo zdravih obrokov ter za kakšno dobro knjigo. Tudi to je lahko hrana. Za dušo.«
Ob koncu samo še to. Hvala vsakemu posamezniku v skupini, saj je vztrajnost vsakega razlog, da akademija obstaja. Hvala celotni ekipi 24alife, ki je izvrstna in če bi bilo takšnih srčnih strokovnjakov še več, bi bila družba bolj zdrava in bolj srečna. Hvala vodstvu 24alife in vodstvu naše medijske hiše. Skupna pot rojeva skupne cilje. In hvala tudi vam, dragi bralci. Če smo življenje vsaj malo spremenili tudi vam, smo naredili veliko. Ko bo epidemije konec in ko se bo življenje vsaj nekoliko povrnilo v tirnice, kot jih poznamo, se bomo spet srečali. Da bomo izpolnili obljubo skupini o testiranju in pregledu, ter jim podelili priznanja, vam pa izpolnili obljubo o ponovni akademiji konec letošnjega leta. Spremljajte nas. Morda boste del ekipe v naslednji sezoni.
Foto: Andraž Purg - GrupA
V začetku leta so nas povabili tudi v Pizzerijo Oliva v Celje, kjer je skupina spoznala osnove zdrave prehrane, sodelovala pri peki zdrave pice. Mayo dieta namreč ne izključuje nobenega živila, nobene hrane. Na podlagi znanja, ki ga imajo udeleženci, vedo, kakšna
pica je zdrava.
■
\
i
1

1
Sfci--
^ pc#
вЗШ74-ДО «wtt.ojlvui

Akatfemijaždravega življenja je zaključena.
Veselimo, da shio bili del zgodbe in kmalu se ponovno vidimo.
Do takratna dobentek.	>
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
17
OB ROBU
Izvrstna strokovnjakinja Tatjana Kruder, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in sodna izvedenka ter cenilka za živilstvo, je v akademiji sodelujoče učila o prehrani, spopadanju z vsemi triki trgovcev in proizvajalcev. Znanje, ki so ga dobili od nje, je prav tako ključno pri spremembi življenjskega sloga.
Vzporedno z akademijo je naš sponzor Pizzerija Oliva skupaj s fitnesom Fit & Beat Gym Celje omogočila najmlajši udeleženki Anji Rožič individualne vadbe. Rožičeva je prav tako spremenila način prehranjevanja in izboljšala telesno kondicijo in zmogljivost. To je bila letošnja dodana vrednost akademije, ki smo je zelo veseli, saj je Anja najmlajša v vseh dosedanjih projektih akademije.
Ko smo lahko še telovadili skupaj, je mag. kineziologije Matevž Klevže bil strog, hkrati pa popustljiv le toliko, kolikor je dovoljeno pri spremembi življenja. Klevže je pravzaprav duša akademije. Tudi ko nas je zajela epidemija, je vse udeležence preko posebne mobilne aplikacije 24alife spremljal na daljavo, jim sestavljal naloge, ki jih je skupina pridno izvajala doma. Ves čas jih je na ta način tudi nadzoroval in udeleženci so lahko, če so bili v dvomu ali so imeli kakšno vprašanja, bili po mobilni aplikaciji z njim tudi v stiku.
Matevž Klevže, mag. kineziologije, 24 alife
Kaja Pustoslemšek iz 24alife. Nje skoraj nikoli nismo izpostavljali javno. Prav je, da veste, dragi bralci, da je ključni člen akademije pri koordinaciji in sodelovanju z nami. Kaja je srce tega projekta, ki smo ji neizmerno hvaležni.
Za vse naše bralce
»Enako kot udeležencem Akademije zdravega življenja tudi ostalim bralcem priporočam, naj v teh časih ne pozabijo na pomembnost redne telesne dejavnosti. Naše telo za uspešno delovanje imunskega sistema in s tem za uspešnejšo borbo proti virusnim in ostalim okužbam poleg uravnotežene in zdrave prehrane potrebuje redno telesno dejavnost.
Vadba naj bo zmerna in ne preobreme-njujoča. Tisti, ki ste pred pandemijo že bili redno telesno dejavni, lahko intenzivnost vadbe nekoliko zmanjšate, da ne pride do preutrujenosti in kakšnih neželenih učinkov. Za tiste, ki rednega gibanja niste vajeni, je to zelo pomembno obdobje, da se začnete zavedati vseh pozitivnih učinkov rednega gibanja in ter da začnete uvajati redne telesne dejavnosti počasi in postopoma. To velja tudi za starostnike in kronične bolnike. Vsekakor morate v tem času vadbo izvajati v skladu s priporočili samoizolacije in jo smiselno prilagoditi okolju, v katerem živimo. Če lahko gibanje izvajate varno in v skladu z ukrepi in s priporočili države, le pojdite v naravo na svež zrak. Izogibajte se obljudenih parkov in javnih površin, kjer se hitro lahko znajde preveč ljudi, in se raje odpravite na bližnji travnik ali izberite lažjo gozdno pot. Če to ni možno, obstaja veliko načinov kako vadbo varno izvajati doma. Svetujem od 30 do 60 minut zmerne intenzivne vadbe vsaj petkrat tedensko. V naravi lahko izvajate nordijsko hojo, hitro hojo, tek, hojo navkreber. Če vadbo izvajate doma, je zdaj pravi čas, da obrišete prah s sobnega kolesa, eliptičnega trenažerja ali tekaške steze. Če te možnosti nimate, lahko za vadbo izkoristite domače stopnice, izvajate vaje za moč z lastno telesno težo ali se z malo večjo intenzivnostjo lotite hišnih in ostalih opravil okoli hiše. Z malo domišljije in s pravo voljo se da doseči marsikaj. Ostanite dejavni in zdravi.«
V W AKADEMIJA V ZDRAVEGA ^Л! ŽIVLJENJA
Borza dela
frgotur
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 4. 5. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist (m/ž) (Ravne pri Šoštanju)
Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-ka-tegorije, izpit za voznika traktorja. Izpiti za viličarista, za nanašanje FFS in za delo v gozdu so zaželeni, niso pa pogoj, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 24. 4. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www. trgotur.si.
Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja ele-ktrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž) (Prebold)
Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost, poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višja raven uporabe
računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje, prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami, pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje, tujina)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v
timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kate-gorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji - ključavničar/varilec (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni natakar (m/ž) (Celje)
Zaposlitev v uspešnem podjetju, kjer z našo ponudbo gradimo lastno zgodbo in doživetja, ponujamo stimulativna in redna plačila z možnostjo dodatnega zaslužka, dvoizmensko delo, 5-dnevni tedenski delavnik, vse praznike imamo zaprto, visoka napitnina zadovoljnih gostov, dodatek za prodajo, osebno uspešnost, prisotnost, omogočamo tudi možnost napredovanja v vodjo lokala. Naš namen je dolgoročna zaposlitev. Prijave zbiramo do 10. 4. 2020. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35,
3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni analitik I - pomočnik vodje laboratorija (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovja, aktivno znanje angleškega jezika, odločnost, samostojnost, sposobnost dela v timu in razumevanja skupinske dinamike dela, odlične organizacijske sposobnosti za vodenje dela v laboratoriju in usklajevanje morebitnih dejavnosti na terenu, poznavanje dela in izkušnje v akreditiranem laboratoriju, poznavanje standardov ISO 17025, dobre komunikacijske veščine. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 9. 4. 2020. Elastomeri, gumirani valji in koluti, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
18
ŠPORT
Ko je veliko steklenico penine tresel Oskar Drobne (levo), je Simonu Sešlarju pokal za sezono 2004/05 predal predsednik NZS Rudi Zavrl.
Pokal je dvignil tudi Sebastjan Gobec, še prej je potrepljal soigralca Nejca Pečnika.
Sebastjan Gobec ob petnajsti obletnici največjega uspeha celjskega nogometnega kluba
»Še vedno sem zelo ponosen, da nam je to takrat uspelo!«
Športnih dogodkov, razen v nekaterih za nas zelo odmaknjenih krajih, trenutno ni. Bodo ostali zgolj spomini? Zagotovo ne, prej ali slej se bo vse skupaj vrnilo na stare tirnice, toda zdaj nam resnično ostane pogled v preteklost, zlasti na uspehe športnikov s celjskega območja. Ozrli se bomo na zmago celjskih nogometašev v pokalu Nogometne zveze Slovenije, od srhljivk z Mariborom in Gorico bo v naslednjih dneh minilo petnajst let.
DEAN SUSTER
V celjskem nogometnem prvoligašu je Sebastjan Gobec pustil dušo in srce. Zdaj je zaposlen v klubu kot vodja tehničnega sektorja. S srčno izbranko Olivero se posvečata sinovoma, enajstletnemu Sti-anu in petletnemu Luki, nadebudnima nogometašema NK Celje.
Ste imeli tudi obveznosti v klubu?
Veliko dela je bilo. Do 31. marca smo morali oddati celotno dokumentacijo za licenciranje klubov. Sledil je še razpis Mestne občine Celje. Vse pisarniške obveznosti smo uspešno opravili v predpisanih rokih.
Tudi v sezoni 2004/05 ste bili med ključnimi nogometaši celjskega kluba. Pot proti pokalni lovoriki se je začela z zmago v osmini finala proti Izoli z 2:0, ko je oba gola dal Dragan Čadikovski.
Spominjam se, da smo igrali proti Izolčanom, a bi se zlagal, če bi dejal, da mi je v spominu ostal potek tekme. Izkušnje so nas sicer izučile, da je prav vsako pokalno srečanje treba vzeti resno.
Vsi trije naslednji dvoboji so bili zelo napeti in izenače-
ni. Konec oktobra 2004 ste po izvajanju enajstmetrovk izločili Olimpijo (5:3), za katero je igral tudi Dušan Kosič. Dva gola je dal Oskar Drobne, v podaljšku in nato še po strelu z belega krogca. Enajstmetrovko ste poleg Drobneta ter Simona Sešlarja in Marijana Budimirja izkoristili tudi vi.
Pri strelih z enajstih metrov smo bili zelo suvereni, tega se dobro spominjam. Oskarju je dan pred tekmo umrla mama. Vsi smo to vedeli, »Oki« je želel igrati. Morda nam je dogodek v njegovi družini vlil še kanček dodatnega motiva. Nekaj dni kasneje smo šli soigralci na pogreb.
Prvo polfinalno tekmo v Mariboru ste 20. aprila 2005 izgubili z 2:1 (strelec Simon Sešlar v 3. minuti iz enajstmetrovke), povratni obračun je bil osem dni kasneje. Prvi gol za Celje je dal Marko Križnik, za drugega ste poskrbeli vi, tretji strelec je bil Dejan Robnik. Toda vse to je bilo v veličastnem preobratu, kajti gostje so povedli v 28. minuti prek Saše Božičića!
Obe tekmi smo odigrali zelo dobro. Navkljub porazu v Ljudskem vrtu je bilo za nas
»Na noben način nisem mogel pomagati soigralcem na igrišču. Na koncu smo bili vsi zelo prešerno razpoloženi, kar je bilo logično po osvojeni prvi in doslej edini lovoriki.«
izhodišče pred povratnim obračunom obetavno. Sledila je poslastica v Celju, ki je bila že pred finalom krona pokalnega tekmovanja v tisti sezoni. Zelo hitro smo bili v zaostanku in v zelo težkem položaju. Zdi se mi, da je izenačil Almir Sulej-manović. Za 2:1 sem zadel jaz, kmalu je sledil še gol Dejana Robnika, ki je postavil končni izid. V zadnjih tridesetih minutah smo igrali vrhunsko.
Le nekaj minut je bilo še do konca, vijoličasti pa so bili pri rezultatu 1:1 z nogo
»Sledila je poslastica v Celju, ki je bila že pred finalom krona pokalnega tekmovanja v tisti sezoni. Zelo hitro smo bili v zaostanku in v zelo težkem položaju.«
Piko na i je približno minuto kasneje proti zmedenim gostom postavil Robnik po Sešlarjevi podaji. Še četrta pokalna tekma, zaključna, je bila prav tako v Celju, nastop so vam preprečili rumeni kartoni. Omenili ste, da vam je bilo med finalom proti Gorici precej težje kot prej med obračunoma z Mariborom.
Res je. Bilo je živčno, napeto. Na noben način nisem mogel pomagati soigralcem na igrišču. Na koncu smo bili vsi zelo prešerno razpoloženi, kar je bilo logično po osvojeni prvi in doslej edini lovoriki.
Zelo ponosen sem, da nam je to takrat uspelo. Nagrada? Morda nekaj tisoč evrov »po glavi«. Slavili smo v gostilni Amerika. Zraven so bili vsi zaposleni v klubu, predstavniki pokroviteljev, nekaj novinarjev. Bilo je super.
Dva trenerja sta zelo vplivala na vaš razvoj. Na kakšen način?
Ko sem bil mladinec, mi je veliko nogometnega znanja dal Kasim Kokot. Naučil nas je tudi, kako smo lahko »športno pokvarjeni«. Pripravljal nas je na profesionalizem, opozarjal nas je, kaj vse nas čaka. Za
»Gobija« so krasili natančni predložki in močan strel. Prizor je s tekme s Primorjem. Prav proti ajdovski ekipi je Gobec prvič zaigral v 1. SNL.
Sebastjan Gobec, ki se je rodil na miklavževo leta 1979, je odigral 500 prvenstvenih tekem, 488 v celjskem dresu, dvanajst v Belgiji. Celjsko občinstvo si ga bo verjetno najbolj zapomnilo po golu, ki ga je dosegel pred 15 leti, na povratni tekmi polfinala pokala v Celju proti Mariboru.
in pol v finalu. Vaš projektil s tridesetih metrov je zakoličil zgodovino. Večkrat ste opisovali akcijo iz 88. minute. Kako bi jo danes?
S Simonom Sešlarjem sva po prostem strelu izvedla uigrano kombinacijo. Kot pravimo v nogometnem žargonu, mi je žoga dobro sedla na nogo. Tega gola se zelo rad spominjam, je moj najljubši. Z njim smo dobili dodatno energijo, nov polet. Skupni izid je bil izenačen, nismo bili več v izgubljenem položaju.
Leta 2005 je bil med tvorci preobrata proti Mariboru prav Sebastjan Gobec.
ŠPORT
19
Večina ljudi na celjskem nogometnem štadionu je vstala in zaploskala edinstvenemu celjskemu nogometašu. tekmo (Celje - Köbenhavn 1:1). V članskem moštvu NK Celje nihče ne bo več nosil številke 18.
»Za zgoden prehod v člansko moštvo sem hvaležen pokojnemu Milovanu Tarbuku. Pod njegovim vodstvom sem pri sedemnajstih okusil slast prvoligaškega igranja. Zarisal me je na nogometni zemljevid.«
zgoden prehod v člansko moštvo sem hvaležen pokojnemu Milovanu Tarbuku. Pod njegovim vodstvom sem pri sedemnajstih okusil slast prvoligaškega igranja. Zarisal me je na nogometni zemljevid. V meni ima posebno mesto.
V Celju je neizbrisen pečat zapustil Marijan Pušnik. Toda edino lovoriko ste osvojili pod taktirko Marka Pocr-njiča. Kaj je bilo posebnega pri njem, kaj odločilnega je dodal razmišljanju moštva?
Vsakomur je povedal, kar mu je šlo. Ni ovinkaril. Dejstvo je, da se nam je v pol leta pod njegovim vodstvom vse idealno sestavilo. Kot kolektiv smo bili dobro povezani. Na vse to je vsekakor s svojimi nasveti vplival Pocrnjič.
Zanimanje drugih klubov za vaše zasluge se je začelo leta 2002. Od kod so prihajale ponudbe?
Željo je imela Mura, ko jo je prevzel Tarbuk. Ponudbi sta poslala ukrajinska kluba, Metalurg iz Donjecka in Arsenal iz Kijeva. Upravni odbor
NK Celje in predsednik kluba nista bila za to. Neuspešno me je prek kluba vabil še moskovski Lokomotiv.
V tujini ste na žalost igrali le pol sezone. Zakaj?
Leta 2008 sem podpisal triletno pogodbo za St. Tru-iden. Celjski klub je dobil del odškodnine, drugi del je bil vezan na uspeh. Belgijski klub je izpadel iz prve lige, toda kljub temu je želel, da še naprej igram zanj. Vodstvo St. Truidna je predlagalo, da zaradi izpada dohodka drugi del odškodnine poplača v decembru, na kar predsednik NK Celje ni pristal.
Čeprav to ni bilo ugodno za vašo kariero, vse skupaj priča, da vas je Marjan Vengust izjemno cenil in vašo prisotnost enačil z morebitnimi uspehi celjskega kluba. Bili ste eden izmed redkih nogometašev Celja, ki je bil redni član mlajših reprezentančnih selekcij. V vaših čislih je predvsem nekdanji selektor članske izbrane vrste Brane Oblak, kajne?
Na petih pokalnih tekmah v sezoni 2004/2005 so bili v zapisnikih Aleksander Šeliga, Marko Križnik, Almir Sulej-manović, Nejc Pečnik, Dare Vršič, Marijan Budimir, Sebastjan Cimerotić, Simon Sešlar, Domen Beršnjak, Duško Stajić, Matej Šnofl (prva postava proti Gorici), Janko Šribar, Primož Brumen, Antonijo Pranjić, Samir Duro, Jaka Štromajer, Oskar Drobne, Dejan Robnik, Sebastjan Gobec, Damir Hadžić, Dejan Rusić, Dragan Čadikovski, Igor Lazić, Dejan Kelhar, Dejan Plastovski, Zoran Baldovaliev, Dejan Urbanč in Denis Srša. Na prvih dveh tekmah je bil trener Celja Ivan Matković.
Drži. Ne skrivam, da sem mu zelo hvaležen, ker me je povabil v člansko reprezentanco.
Tudi zato ste bili večkrat kapetan Celja, za katerega ste zbrali kar 488 prvenstvenih nastopov, vključno z dvanajstimi tekmami v Belgiji pa ste pri številki 500!
Če bi vključili še pokalne, evropske in reprezentančne tekme, bi jih bilo skupaj v članski konkurenci več kot 600. Kapetan ekipe sem bil pri trenerju Pušniku, potem ko je v Rusijo odšel Amel Mujčinović, drugič sem bil kapetan po vrnitvi iz Belgije, tretjič pa ponovno pod Pu-šnikom.
Katere vloge ste opravljali po zaključku igralske kariere?
Najprej sem bil funkcionar in pomagal Borutu Arliču ter Ambrožu Krajncu. Skoraj leto sem bil športni direktor. Nato sem prevzel vlogo vodje tehničnega sektorja in jo opravljam še danes.
S katerimi soigralci ste se na igrišču najbolj razumeli?
To so tisti iz leta 2003, s katerimi smo bili na pragu naslova državnih prvakov, Simon Sešlar, Robert Koren, Simon Brulc, Vladislav Lungu ...To je bilo moje najlepše igralsko obdobje. Izpostaviti moram še dva, Amela Mujčinovića, ki je bil zame vrsto let med najboljšimi vratarji lige, in Faika
Kamberovića, stroja za gole, ki je bil leta 1997 najboljši strelec 1. slovenske lige.
Kdo je bil najbolj neugoden nasprotnik?
Eni so bili spretni, drugi hitri. Najprej pomislim na Se-bastjana Cimerotića, Roberta Prosinečkega, Mladena Ru-donjo. Izpostavil bi še enega, gre skoraj za anekdoto. Ko je Josip Iličić igral za Interblock, je napadal po moji strani. Tedaj sem bil tega prav vesel, saj sem dobival dvoboje. Ko je prestopil v Maribor, je postal zame najbolj neugoden med vsemi. Fant se je skoraj norčeval iz mene. »Jojo« se je v treh mesecih prelevil v mojstra.
Še vedno navijate za Juventus?
Seveda, do groba, kot radi rečemo.
Je Cristiano Ronaldo zdaj še višje na vaši lestvici najboljših vseh časov?
Je, zelo ga cenim zaradi njegove predanosti vadbi. Postavljam ga ob bok Peleju, Maradoni in Messiju. To so izstopajoči nogometaši, ki jih je težko primerjati med seboj.
Imate posledice zaradi nogometa?
Prav nikakršnih, vsako jutro vstanem brez težav. Veliko hodim na Celjsko kočo in ko se ozrem na svojo kariero, me najbolj razveseli, da je vse v redu z mojim telesom.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA, SHERPA)
»Ko je Josip Iličić igral za Interblock, je napadal po moji strani. Tedaj sem bil tega prav vesel, saj sem dobival dvoboje. Ko je prestopil v Maribor, je postal zame najbolj neugoden med vsemi.«
Morda pa bo Stianu Gobcu dovoljeno, da bo oblekel dres članskega moštva s številko 18?
Sebastjan Gobec je često nosil gumijasto črno-belo zapestnico v znak boja proti rasizmu.
Predsednik Marjan Vengust in Almir Sulejmanović, ki je bil vpleten pri edinem zadetku v finalu pokala NZS.
Sebastjan Cimerotić je na reprezentančni tekmi z Belorusijo (30. marec 2005) staknil poškodbo. Izjemni »Cime« je nato finale pokala 2005 odigral s povezano roko in mučil odlične branilce Gorice.
Sebastjan Gobec kot strokovni komentator v družbi predsednika NZS Ra-denka Mijatovića.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Bolj zanimiva, bolj zame, bolj zate.
bodi
ZDRAVA
LJUBEZEN MOJEGA ŽIVLJENJA ...
SEM JAZ
LAHKO SE JE ZNEBITE
NAJ PLJUČA ostanejo zdrava!
Alenka Košir
VEČINO NEGE OPRAVIM DOMA
um
У'Шћ
HVALEŽNA ZA VSAKO BRAZGOTINO
SPALNIH TRIKOV ZA BOJ PROTI ^ j STARANJU
Iff POPOLNE USTNICE ГШ1
kirurških posegov
H DARILA
f za bralke
*
V prodaji od 14. aprila! ^
MED TEDNOM
SAMRA
TELEN0VEL4
21.00
AttS'
V OMRETUUäECA OPERATE RJA; T-2 193, ТЕ4.ЕМАСИ 129, EON TOO.mEKQM Ч9И. Al 311
• V • •
inženiring
KLENOVŠEK
d.o.o.
Proizvodnja Storitve Trgovina
Zgornja Rečica 81, 3270 Laško PIE: Bežigrajska cesta 4 d, 3000 CELJE
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
VBrajA DELAVNICE
(m/ž) (PE CELJE)
Od kandidatov pričakujemo:
£, vsaj 5 let delovnih izkušenj vodenja proizvodnih ^^ procesov na primerljivih delovnih mestih,
izboljševanje delovnih procesov,
veščine samoodločanja in timskega dela,
vozniški izpit B-kategorije.
- Zaželena V. stopnja strojne smeri, alternativa IV. stopnja.
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s po izkusni m ob dobjem 6 mesecev.
Pr ijave sprejema mo do 20.5.2020.
AKCIRA
#OSTANIDOMA KNJIGE - 2 0 %
20 %POPUST

tfostanidorna	A>j
IzbITI» rusko-
HTTPSl^WWW.POKMUZCE.S^SL/TflCOVirWpuauKAClj NAOZOlLk INZOfiFpOKMUr-P l.-. ( :t a «skazilo na TRR
GASIG ZA KNJOGE!
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE WWW.POKMkZAO.SI IkFOPPkj-MUZ-PE.FI
STRO JI
PRODAM
HRASTOVA sveža in suha drva, možna dostava, prodamo. Planina, telefon 051 244-740.
90,6 95,1 95,9 100,3
334
KOSILNICO Bcs Akme proda m. Cena po dogovoru. Telefon 031 694-450. 322
IŠČEM žensko, stado do 50 let, za čiščenje manjšega stanovanja; popoldan, dvakrat tedensko. Telefon 040 773-929. o
rad io celie
efedm г шт^!
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, pričdarpo. Brezptaäia dostava po celoCni Sšlovenij i. Vprejp nesnic Tibuot, tele/on (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, gra-aste, rjaoe, črne, štajerlce, prodamo. Ob oakuču 10 kokošk: |)ctclioa podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odšAip njenih kl junov, zato so primerne za kmočleo rejo. Kmetija Lešer, Uo|)--ta Ce^je, telefon 031 460798, 041 763-800c051 :3n9-031. p ČEBELE, kŽ-panjr, pzodani1 Tel.fon 041 920416.	3331 DVA bikca simentalca, težka 1j0 in lp0 log, prodam. Telefon 040 Л5-731. 332 KOKOŠI iiesnicc! jaekice, rjace, čro^ in g.aha-ete ba rve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p PLEMENSKEGA ovna, starega 2 četi, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 980-720. 335
SUBSTRATZ ZA VAŠVRT		
	1 j^^xj-i/i^tznjEZ3[EAZ	—
KUPIM
DEBELI, suhe kraoe in teiice, kupim. Plečilo tak- + DDV. Tejefon 041 6 53-286. š <зо PITKNE -rave ie telice za zairčl, po širzi Šta|er-ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 0411 647-223.	p
OSTALO
PRODAM
SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
100 l vina (jurka), avtomobilsko prikolico s homologacijo in skoraj novo diatonično harmoniko 1 kovčkom pocnni prodam. Telefon 031 883-319.	32A
DZVA, metrska in cepilec za drva na sveder proOam. Telefon 031 876-622. 333
sportdtönt-ACzSi
т CINKARNA
www.cinkarna.si
4 i pxcraij >mp. нид
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
jESa M telemach • cf kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
INFORMACIJE
21
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si

Ljubezen, ki obilno sta nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. Spomini bodo živeli vekomaj, čeprav se ne bosta vrnila več nazaj.
V SPOMIN
FRANČIŠKA PAJK
(1915 - 1985) iz Vrha nad Laškim
na dan, ko sta za vedno zaspala naša draga
in
Hvala vsem, ki obiskujete njun grob in ju ohranjate v spominu.
Vsi njuni, ki ju nosimo v srcu.
KARL PAJK
(1924 - 2015) iz Vrha nad Laškim
EKSKLUZiVNO
Igor Bavčar po 30 letih razkriva ozadje spremembe režima
INTERVJU
Lucija Šikovec Ušaj, odvetnica: Janša v kriznih razmerah plava kot riba v vodi
DOSJE
Seznam koronapolitikov: najprej trdili, da ni panike, nato uvedli karantene
INTERVJU
Miran Špelič, fančiškan: Velika noč v času krize priložnost za korak v vero
Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal,
sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
t, I
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ateka in starega ateka
FRANČIŠKA ŽABERLA
iz Gornje vasi (3. 12. 1936 - 23. 3. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala tudi pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba, gospodu župniku za lepo opravljen obred, bratrancu Janku za poslovilni govor in
trobentaču za sočutno igranje. Za nesebično pomoč se še posebej zahvaljujemo teti Štefki Novak in družini Planko. Hvala gospe Marici Vrabec za pomoč na domu, medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah in vsem, ki ste pokojnemu ateku na kakršenkoli način pomagali v času njegove bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata in tasta
MAKSIMILIJANA PODBREGARJA
iz Štekličeve ulice 5 v Celju (11. 4. 1937 - 3. 4. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Zahvala tudi Marti za nesebično pomoč ter celotnemu zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje in ZD Celje.
Žalujoči: vsi njegovi
novi tednik
Vedno г 1мтс?ј /
Smrti
Celje
Umrli so: Jelica VER-BEK iz Celja, 90 let, Danica KARAŽIJA iz Žalca, 85 let, Slavko HENČ iz Celja, 89 let, Marija PRISTOLIČ iz Celja, 73 let, Elizabeta ŽAFRAN iz Laškega, 94 let, Frančiška ZALOKAR iz Laškega, 86 let, Franc KOŠTOMAJ iz Dobrne, 69 let, Ana PIRNAT iz Celja, 78 let, Veronika
HAMARIĆ iz Celja, 96 let, Marijan ŠINKAR iz Spodnje Rečice, 82 let.
Žalec
Umrli so: Ana KOLČAN iz Prebolda, 87 let, Magdalena KAJBIČ z Vranskega, 89 let, Jasmina PRESEKAR z Vranskega, 54 let, Justina PEŠEC z Vranskega, 93 let.
Velenje
Umrla sta: Štefka KOVAČ iz Velenja, 81 let, Jožefa SEŠEL iz Velenja, 70 let.
Prazen dom je in ognjišče, naše oko zaman te išče.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar ni več med nami drage mame in žene
PEPCE BOBEK
iz Šentvida 38, Planina pri Sevnici (18. 3. 1929 - 7. 4. 2019)
Vedno si v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: tvoji domači, ki te zelo pogrešamo.
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil naš dragi
JOŽE TOPLIŠEK
iz Spodnje Rečice pri Laškem (20. 2. 1942 - 8. 3. 2020)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali sveče in za sv. maše. Hvala kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško za izraze sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala družini Postružin iz Šaleka za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala osebju Doma starejših Laško za nego in oskrbo v času njegove težke bolezni. Zahvala osebju urgentnega centra SB Celje, še posebej zdravnici Albini Rezar Planko. Iskreno se zahvaljujemo Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku Klemnu Jagru za njegove obiske v domu in opravljen cerkveni obred, g. Francu Žerdonerju in njegovim pevcem za lepo petje, g. Matjažu Piklu za ganljive poslovilne besede, praporščakom in trobentaču za odigrano pesem.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Štefka, hči Lidija in ostalo sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta
FRANCIJA KOŠTOMAJA
(20. 11. 1951 - 29. 3. 2020)
se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih mislili na
nas in molili v srcih z nami. Iskrena vam hvala, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vaše tople besede in dejanja v teh temačnih dneh. In še posebej zahvala župniku gospodu Milanu Strmšku za lepo opravljen obred, gospodu Milanu Reberniku za čudovite poslovilne besede, pevcem kvarteta Oljka za milo petje ob slovesu, praporščakoma ter pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Slavica, hčerki Helena in Irena z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE ZALOKAR
iz Brstnika (9. 9. 1934 - 29. 3. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v oporo v teh težkih časih. Iskrena hvala tudi Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve in gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen obred in lepe besede.
Žalujoči: vsi njeni
p
p
L 38
p
p
p
p
22
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
Zdravstvene ustanove
SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJE
Vsi bolniki, ki prejmejo napotnico s stopnjo nujnosti 1 - NUJNO, naj se zglasi-jo pri vhodu št. 20 (vhod v Urgentni center Celje), kjer bodo dobili vsa navodila glede izvedbe zdravstvene storitve. Več na www.sb-celje. si ali na Facebookovi strani.
Prav tako so prepovedali obiske očetov v porodnišnici. Do preklica je dovoljena le prisotnost ene zdrave osebe pri porodu.
Navodilo glede obiskov otrok, ki se zdravijo v bolnišnici, ostaja nespremenjeno. Obišče jih lahko ena zdrava oseba. Več na na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod
z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Že pred vstopom vas bo zdravstveno osebje povprašalo o namenu obiska in vas podučilo o določenih postopkih ter pravilih, ki ta trenutek veljajo v vseh zdravstvenih ustanovah po državi. Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu ali v otroški dispanzer, bosta še naprej odprta dosedanja vhoda.
Če imate znake okužbe (slabo počutje, kašelj, povišana telesna temperatura, oteženo dihanje ...) in potrebujete nasvet zdravnika, najprej pokličite ...
(pon-ned: 00.00-24.00) na tel. št. 03 423 30 79 ZD CELJE
za odrasle (pon-pet 7.0020.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200
za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285
za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP ŠTORE (v dopoldanskem času) 03 780 23 10
ZP VOJNIK (v dopoldanskem času) 03 780 05 00
ZP DOBRNA (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
CELJSKE
LEKARNE
Lekarna Center: izdaja na recept: pon-sob 8.00-18.00, oddelek brez recepta: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.0012.00, dežurna služba: pon-sob 18.00-22.00, ned in praz 8.00-22.00
Lekarna Gregorčičeva:
zaprta
Apoteka pri Teatru Celje: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Apoteka pri Teatru Dobrna: pon 12.00-16.00, tor-pet 8.00-13.00
Lekarna Otok: pon-pet 8.00-16.00
Lekarna Nova vas: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Lava: pon-pet 8.00-16.00
Lekarna Planet: pon-sob 8.00-17.00
Lekarna Citycenter Celje:
pon-sob 8.00-17.00
Lekarna Vojnik: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Laško: od 9.4. do 11.4.: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00, od 13.4. do 18.4.: pon-pet 8.00 - 16.00, sob 8.00 - 12.00
Lekarna Cizej Laško: d 9.4. do 11.4.: pon-pet 8.0016.00, sob 8.00-12.00, od 13.4. do 18.4.: pon-pet 8.00 - 18.00, sob 8.00 - 12.00
Podružnica Rimske Toplice: pon, tor, čet, pet 9.0013.00, sre 12.00-16.00
Lekarna Radeče: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Slovenske Konjice: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00, ned in praz 9.0012.00
Lekarna Loče: pon, tor, čet, pet 8.00-13.30, sr 12.0018.00
Lekarna Zreče: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Šentjur: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Šmarje: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Rogaška Slatina: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.0012.00, ned in praz 9.00-12.00 Lekarna Kozje: pon-pet 9.00-13.00
Lekarniška podružnica Rogatec: pon, sre, čet, pet 8.00-12.00, tor 14.00-18.00
Lekarniška podružnica Vitanje: pon 14.00-18.00, tor-pet 8.00-12.00
Lekarna Žalec: pon-pet 7.30-19.30, sob 7.30-14.00, ned 8.00-11.00
Lekarna Žalec II: pon-pet 8.00-17.00, sob 9.00-12.00 Lekarna Petrovče: zaprta
O delovanju zdravstvenih domov v drugih občinah se seznanite na njihovih spletnih straneh.
V Zdravstvenem domu Celje v dveh ločenih ambulantah obravnavajo vse bolnike, ki potrebujejo nujno zobozdravstveno oskrbo in so zdravi ali oboleli s covi-dom-19.
Za obravnavo obolelih s co-vidom-19 je določena Zdravstvena postaja Dobrna, edina dislocirana zdravstvena enota ZD Celje, saj je najbolj pomembno ločiti obolele s covidom-19 od zdravih.
Vsi bolniki se morajo najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom, ta jih napoti v dežurno ambulanto. Najava je obvezna, razen pri bolnikih, ki nimajo izbranega zobozdravnika.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 9. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 10. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 11. april
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 12. april
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 13. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 14. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 15. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
ШШШ
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
CELJSKA izposoja kolesa
TGPFIT
center za zdravje in rekreacijo
——
/'S

Avto Saf ir
Profesionalci za vozila

PROTEUS
ortopedski pripomočki
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
—
INSTALACIJE
O VERHOVSEK
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
23
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronovirusa so v zadnjih dneh nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Nekatere - za zagotavljanje najnujnejših življenjskih dobrin in storitev - še vedno obratujejo. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, s spremljajočimi servisnimi informacijami.
USTANOVE IN STORITVE, KI VEČ NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
- vzgojno-izobraževalne ustanove in vrtci
- javni potniški promet (vlaki, avtobusi, letalski potniški promet)
■ nastanitve (hoteli)
- gostinski lokali
- zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže itn)
- športno-rekreacijske
■ kinematografi
■ kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije)
- frizerske, kozmetične, pedikerske
■ storitve iger na srečo
- tehnični pregledi in podaljševanje registracij
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI OSTAJAJO ODPRTE OZIROMA ŠE DELUJEJO:
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z živili, vključno s prodajo pridelkov na kmetiji,
-	lekarne
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
-	program vrt in kmetijstvo v prodajalnah
-	bencinski servisi
-	banke
-	pošte
-	dostavne službe
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij
Zobna ambulanta v ZD Celje
Pon-pet 7. do 13. ure ter od 14. do 19. ure, sob, ned in praz od 8. do 13. ure. Tel.: 03 54 34 360 e-pošta: dezurna.zobna@ zd-celje.si
Zobna ambulanta v ZP Dobrna (za obolele s covi-dom-19) Vsak dan od 8. do 13. ure. Tel. 03 57 78 057 e-pošta: korona.celje@zd--celje.si
Optika Gleščič PE Celje:
pon-pet 9.00-12.00, tel.051 366 522 Optika Gleščič PE Šentjur:
pon-pet 9.00-12.00, po predhodnem klicu na tel. 051 366 533
Optika Salobir Celje: pon-pet 9.00-12.00
Optika Salobir Levec: pon-pet 8.00-14.00
Optika Irman Žalec in Velenje: pon 14.00-18.00, čet 12.00-16.00, tel. 051 288 010, e-mail: spletna@optika-irman.si
Očesna ambulanta Irman Žalec: oprto za nujne očesne preglede, tel. posvete in ostale info od pon-pet 10.0014.00, tel. 041 724 995 ali e-mail: okulistika@irman.si
Očesni center Vidim Celje: za nujne primere so dosegljivi vsak dan na tel. št. 059
230 961, vsi pacienti v nenuj-nih primerih morajo predhodno vzpostaviti stik s klicnim centom, ki bo dosegljiv vsak dan od 12.00-15.00 na tel. št. 080 16 13 ali na ambulanta@ vidim.si
Optika Vidim Celje: tel. 03 49 12 900, e-mail: vidimopti-ka@vidim.si
Optika Teržan Celje: prodajalna zaprta, dežurstvo na tel. 051 308 800 ali 03 49 13 800
Optika Sentina Celje: zaprto
Delovanje drugih ustanov in služb
Vse občine so zaprle vrata za obiskovalce, začasno prekinile uradne ure v občinskih upravah, delovanje mestnih in občinskih blagajn ter druge storitve, kjer prihaja do neposrednega stika z obiskovalci. Na spletnih straneh imajo občine objavljene kontaktne telefonske številke, kjer lahko občani poiščejo informacije in druga obvestila o delovanju občin, njihovih javnih podjetij ... v sedanjih okoliščinah.
Javna parkirišča ZPO Celje v mestni občini Celje so
do nadaljnjega brezplačna, prav tako občinska parkirišča v Velenju in še kje. Podrobnejše informacije poiščite na spletih straneh občin ali izvajalcev parkiranja.
Delovni čas trgovin
SPAR SLOVENIJA
Citycenter je zaprt, na voljo so vam naslednje prodajalne: Megamarket Interspar, od pon-sob 8.00-18.00, 9.10. in 11.4. 8. 00-20.00, Drogerie Markt, Müller, od pon-sob 8.00-18.00, Premium pet, od pon-sob 9.00-17.00, od 9.00-10.00 je dovoljeno samo ranljivim skupinam, Trgovina Biotopic, od pon-sob 9.00-17.00. V času med 8. in 10. uro in 17.00 in 18.00 uro imajo prednost ranljive skupine (invalidi, upokojenci, nosečnice). Vse obiskovalce naprošajo, da upoštevajo varnostno razdaljo vsaj dveh metrov. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
TRGOVINE TUS
Planet Tuš Celje je zaprt. Odprt je Tuš hipermarket:
pon-sob od 8.00-20.00, nedelja zaprto
Delovni čas vseh trgovin Tuš: 8.00-18.00, izjeme do 16.00 oz. 20.00
Za nemoteno oskrbo prebivalstva bodo v centrih še vedno odprti: supermarket, banka in lekarna.
TRGOVINE JAGER
od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, razen trgovine Šmarje pri Jelšah, ki obratuje od pon-pet 7.00-17.00, sob 7.00-16.00, nedelja in prazniki zaprto
Hipermarket Celje: pon-sob od 8.00-20.00, nedelja in prazniki zaprto
TRGOVINE LIDL
Lidl v Celju in Velenju obratujeta od pon-pet od 8.00-20.00, sob od 8.0018.00, ostale poslovalnice od pon-sob 8.00-18.00, nedelja in prazniki zaprto
TRGOVINE HOFER
od pon-sob 8.00-20.00, nedelja in prazniki zaprto. V času med 8. in 10. uro ter zadnjo uro obratovanja imajo prednost ranljive skupine
(invalidi, upokojenci, nosečnice). Vse obiskovalce naprošajo, da upoštevajo varnostno razdaljo vsaj dveh metrov. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
Za delovanje trgovin v drugih občinah obiščite spletne strani trgovcev.
TRGOVINE KEA
Supermarketi Kea Šentjur, Šmarje, Ljubečna, Zreče, Podčetrtek&Goriška:
od pon-pet 8.00-18.00, sob 8-17.00, ned zaprto ostali marketi Kea: od
pon-pet 8.00-18.00, sob 8.0015.00, ned zaprto
Komunalne storitve
Odvoz odpadkov
Nemoteno je izvajanje dejavnosti: zbiranje in odvoz embalaže, mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov po sistemu odvoza od vrat do vrat, javna higiena (praznjenje koškov ...) ter zaenkrat tudi praznjenje ekoloških otokov. Do preklica velja odpoved zbiranja kosovnih odpadkov na klic, odpoved praznjenja greznic in MKČN po rednem programu, odpoved menjave posod, prestavljene so pomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov na terenu in pomladanske čistilne akcije. Vloge strank sprejemajo zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti, strank na sedežu podjetja na Teharski ali v upravi na Bukovžlaku ne sprejemajo.
Mestna tržnica Celje
Sprejeli so vse potrebne ukrepe za varnost prodajalcev in kupcev. Zagotovili so priporočeno razdaljo med branjevkami, jih opremili z razkužili in rokavicami, zaprli sanitarije, gostinske lokale in preklicali prodajo neživilskih izdelkov.
Vabijo kmete, da svoje izdelke ponudijo na tržnici. Obrnejo naj se na javno pod-j et je Simbio: 041 328 008, trznica@simbio.si.
Energetika Celje
Upravna stavba v Smre-karjevi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke:
Dežurna služba - zemeljski plin 041 633 453
Dežurna služba - daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ energetika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
JP VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba podjetja na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tremerjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti info@vo-ka-celje. si.
Banke
Banke še naprej poslujejo, tudi pri bančnih okencih, a so tudi oblikovale protokole obiska (vstopanje posamično, predhodna najava ...). Pozivajo, naj se komitenti obiska v poslovalnici poslužujejo, če je to nujno, sicer naj se poslužujejo elektronskega poslovanja in urejajo zadeve na daljavo.
Podrobnejše informacija so na spletnih straneh bank.
Pošta Slovenije
Krekov trg, Celje in vse večje poslovalnice od pon-pet od 9.00-15.00, sob in ned zaprto, manjše poslovalnice pa od 9.00-12.00 ter od 12.3015.00, sob in ned zaprto.
Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev, le če je to nujno.
Na pošti je lahko sočasno zgolj toliko strank, kolikor je delujočih poštnih okenc. Če bo treba, bodo zaposleni na pošti vstop v poslovalnico urejali tako, da bodo občasno omejili vstopanje v poslovalnice.
Od ponedeljka, 30. marca 2020, bo način zagotavljanja določenih poštnih storitev prilagojen in nujno ne bo zahteval obiska pošte ali osebnega kontakta z dostavljavcem. Dostavljavci bodo v hišne predalčnike naslovni-
kov vlagali tudi priporočena pisma.
Delovanje upravnih enot in pravosodja
Delovanje upravnih enot je omejeno na opravljanje nujnih nalog. Zato na upravnih enotah do preklica uvajajo naslednje ukrepe:
za obisk upravne enote se mora stranka predhodno naročiti po telefonu oziroma elektronsko preko elektronskih sporočil na e-naslov upravne enote ali preko navadne pošte,
stranke sprejemajo samo za najnujnejše primere,
vloge strank, razen v nujnih primerih, do preklica upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti,
sklepanje zakonskih ali partnerskih zvez se do preklica ne izvaja.
Prilagojeno je tudi delovanje sodišč in notarskih pisarn. Več informacij poiščite na spletnih straneh.
Psihosocialna pomoč
Psihosocialna pomoč je na voljo v Zdravstvenem domu Celje: psihologinja Maruša Naglič je dosegljiva od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure, po telefonu 051 636 192 in elektronski pošti marusa. naglic@zd-celje.si; za starše, otroke in mladostnike: Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Celje, T: 03 543 4323 ali e.pošta: cdzom@zd--celje.si, vsak delovni dan, od 7.30 do 14.30;
Psihosocialno pomoč nudi tudi Javni zavod Socio: psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček je dosegljiva po telefonu 031 350 344, in sicer vsak delovni dan, med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro.
Dnevni center Slovenskega združenja za duševno zdravje - Šent Celeia Celje je do nadaljnjega zaprt, oba zaposlena (svetovalka Nives Kodela in mentor Željko Zule) pa sta vsak delovni dan dosegljiva po telefonu in elektronski pošti. Pomoč v obliki pogovora je za ljudi v stiski na voljo med 9. in 13. uro po telefonu (03) 428 88 91 in elektronski pošti: nives. kodela@dc.sent.si, zeljko. zule@dc.sent.si.
90,6
95,9 100,3
novi tednik ■ radio celie
Vedno? 2 Илтој/
Vedno г 1меио?ј/
S
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Solidarnost
Foto: SHERPA
Pametni vztrajajo do konca!	Foto: Andraž Purg - GrupA
Ted ni ko ve fizgodbe
Št. 15/ Leto 75 / Celje, 9. april 2020
Mini sladke umetnine mame Hus
str. 40

Da nihče ne bi ostal Janko Hartman,	Družina prebolela
lačen str. 31	častni meščan MoC covid-19 str. 41
26
INTERVJU
Zdržali bomo. Moramo.
V krizi moramo
»stopiti« skupaj
ZD Celje nudi brezplačno psihosocialno pomoč ljudem, ki so zaradi trenutne situacije v stiski. Telefonska številka za starše, otroke in mladostnike je 03 543 4323 (ali elektronski naslov cdzom@zd-celje.si) ter za odrasle 051 636 192 in 03 543 4702 (ali naslov marusa.naglic@zd-celje.si).
Brezplačno psihološko pomoč v času epidemije nudijo tudi v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Vsak delavnik med 8. in 14. uro je možno poklicati na 051 337 658.
»Smo v izredni situaciji, zgodila se je ogromna sprememba, ki od nas zahteva prilagoditev na vseh področjih življenja. Zato je normalno, da se na spremembe odzovemo s stresom,« pravi Maruša Naglič, univ. dipl. psihologinja iz Centra za krepitev zdravja ZD Celje, ki je te dni po telefonu dosegljiva za ljudi v duševni stiski zaradi vsega, kar epidemija prinaša in bo še prinesla. Nekateri so nehali opravljati dejavnosti, ki so jih navajeni. Omejeni so stiki z ljudmi, ki so nam blizu. Neugodna gospodarska situacija povzroča strah za službe. Vse te spremembe so naporne, ker ne moremo ničesar početi »avtomatsko«, ampak zahtevajo prilagajanje, poleg tega prinašajo veliko negotovosti, pravi psihologinja: »Gre za prirojen mehanizem, da se na ogrožajoče situacije tako odzovemo.« Dodaja, da smo ljudje »odporni«, zmoremo se prilagoditi in lahko prestanemo marsikatero težko situacijo v življenju. To ne pomeni, da nam ni težko, ampak da bomo lahko zdržali. Moramo.
SIMONA SOLINIC
/f(mi'4t'ffti dom ( t
»V trenutni situaciji psihološke pomoči še ni veliko ljudi, a povedo, da je težko, čeprav zaenkrat uspejo z določenimi strategijami in s svojo podporno mrežo ljudi to stisko prebroditi. Pri tem je dobro, da strokovno pomoč poiščejo takrat, ko pri sebi opazijo spremenjeno delovanje, ki ga ne zmorejo več obvladati. Morda so to motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin ali uživanje alkohola in drugih substanc za pomiritev. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja smo organizirali način dela s telefonom, elektronsko pošto in z drugimi oddaljenimi načini pomoči. Če je nekdo že v obravnavi, naj se prepriča, ali lahko takšno obravnavo nadaljuje. Vedno se lahko na nas obrne vsakdo, brez zadržkov.«
Pri katerih ljudeh bo to stanje povzročilo največje stiske?
Bolj ogrožene so ranljive skupine ljudi. Recimo kronični bolniki, ki se upravičeno bolj bojijo za zdravje, ki se lahko poslabša. Potem so to ljudje s težavami v duševnem zdravju. Nikar ne pozabimo na tiste, ki so morda so že izgubili službo, in na določene poklicne skupine, ki so najbolj izpostavljene ta čas. Bolj ogroženi so ljudje, ki jim dom tudi drugače ni varno zavetje, saj morda doživljajo nasilje. Kot družba moramo na te skupine ljudi biti še posebej pozorni.
Trenutno ljudje še nekako zmorejo duševno stisko prebroditi. Kaj pa na dolgi rok?
Zagotovo je stisko dobro prepoznati pravočasno. In se nanjo odzvati. Stroka se pripra-
ostali brez dela in vse to bo potegnilo za seboj še druge težave. Pri nekaterih se pojavljajo stiske, s katerimi bi se srečali tudi sicer. Lahko se zgodi razhod s partnerjem, smrt svojca, a ne zaradi koronavirusa, ali nekomu poči cev v kopalnici. Običajno bi vedeli, kako to rešiti, zdaj pa določene službe ne delujejo. Tudi to povzroča stisko.
In strah pred neznanim?
Gre za nedoločen strah, ki vzbuja občutek tesnobe. To je normalno, ker je trenutna situacija res neznana. Ne vemo, kako bo jutri, čez teden ali mesec. Ravno v teh trenutkih možgani »delajo« katastrofalne scenarije, najslabše možne izide. Takšne scenarije je dobro jemati z rezervo, saj se največkrat ne uresničijo.
Je dobro ohraniti zdravo mero razumskega upoštevanja pravil, na drugi strani pa pravo mero »flegmatičnosti«?
Ravnovesje tega. Treba je razumeti, zakaj se bojimo. Strah ima pomembno vlogo. Začutimo ga takrat, ko smo ogroženi, in nas spodbudi k zaščiti sebe in drugih. Pomaga nam, da smo previdni in da se varujemo, v trenutni situaciji torej da upoštevamo ukrepe. Če se ne bi ničesar bali, ne bi čutili potrebe slediti pravilom. Dobro je, da se bojimo. To pomeni, da smo samo še bolj previdni.
To je pozitiven strah?
Tisti, ki nam pomaga, da se prilagodimo. Problem se lahko pojavi, ko nas ta strah začne ovirati, namesto da bi nam koristil pri prila-
TER za
' ZDRAVJA
Aktivni/
3drav.il
»Razmislimo, kdo od ljudi, ki jih imamo blizu, je v tem obdobju bolj ranljiv. Stopimo v stik z njimi preko socialnih omrežij, telefona. Poglejmo, če je v soseski starejša oseba, ki potrebuje pomoč, prinesimo ji hrano iz trgovine. Če bomo pomagali drugim, bomo prispevali k boljši družbi, hkrati bomo s tem pomagali tudi sebi in ublažili svojo tesnobo.«
vlja na to, da utegne slediti porast duševnih stisk. Zato že zdaj v okviru centrov za krepitev zdravja deluje brezplačna psihosocialna podpora. Tudi klinični psihologi delajo po telefonu, z videoklici, enako nekateri psihiatri. Kako točno bo naprej, je težko napovedati ...
... od česa je to odvisno?
Od tega, kako bomo epidemijo v Sloveniji uspeli obvladati, kako dolgo bo trajala, kako močno bodo razmere vplivale na naša življenja in nenazadnje - odvisno je od posameznika, kako se bo s tem spoprijel. Prilagajanje na vse spremembe je postopno. V začetku smo šokirani, zanikamo, kar se dogaja, in ne zmoremo dojeti spremembe, ki nas je doletela. Kasneje doživljamo najrazličnejša čustvena stanja. Lahko smo prestrašeni, zaskrbljeni, več razmišljamo o tem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Pojavijo se lahko jeza, razdra-žljivost, žalost, osamljenost, dolgčas. Ta čustva so povezana s prenehanjem opravljanja običajnih dejavnosti in z omejenimi stiki z ljudmi. Vsa ta doživljanja ne pomenijo, da je z nami kaj narobe, ampak da se prilagajamo na situacijo. In to je normalen proces prilagajanja.
Vsi gremo skozi to .
... da. In ta proces potrebuje svoj čas. Odzvati se je treba, če nas to v takšni meri onemogoča, da ne zmoremo več opravljati vsakodnevnih dejavnosti in če se pojavijo druge težave.
Tu je še strah pred boleznijo ali pred vsem ostalim, kar bo kriza zaradi epidemije prinesla.
Ljudje povedo, da se bojijo, da bi okužili druge, ne da bi to vedeli. Oboleli se bojijo obsojanja okolice. Tu so še ostale stvari, zaskrbljenost glede prihodnosti, predvsem to, kako bo s službo. Ta stiska je večja pri tistih, ki so v nestabilnih oblikah zaposlitve. Nekateri so že
gajanju. Ali, ko poskušamo početi nekaj, da bi ga ublažili, ampak to počnemo na način, ki strah le še stopnjuje.
Primer?
Poplava informacij. Ko se srečujemo z neznano situacijo, je dobro, da poskušamo pridobiti o njej več informacij. Dnevno spremljanje informacij je odgovorno, saj na tej podlagi ustrezno ravnamo in sledimo priporočilom. Če nekdo večino dneva preživi ob branju informacij in premlevanju najslabših možnih scenarijev, mu to ne koristi pri prilagajanju razmeram.
Ves čas se pojavljajo tudi različne teorije zarote. Ali te balon strahu samo še napihnejo?
V poplavi informacij je težko presoditi, komu verjeti. Da, to lahko povzroči stisko. Ko se preveč bojimo, je eden od možnih odzivov, da iščemo krivca za to, da smo se znašli v neki situaciji. V psihološkem smislu to sicer lahko pomaga, da se pomirimo. Koristneje je, če usmerimo pozornost in energijo na tiste stvari, na katere lahko vplivamo: da poskrbimo zase, za druge, da preprečimo širjenje okužbe. Bolj pomirjeni bomo, če zaupamo, da strokovnjaki, ki o tem največ vedo, delajo po najboljših močeh. Zelo pomembno je še, kako država rešuje te situacije. Če odločitve res sprejemajo ljudje, ki so za to najbolj usposobljeni, in uradne ustanove ljudi obveščajo na pravilen način, je bolj verjetno, da bodo ljudje odločitvam zaupali in sledili .
Nismo izolirani od informacij, od ljudi pa.
Ljudje smo različni glede tega, koliko dražljajev potrebujemo, da smo zadovoljni. In-trovertirana oseba jih potrebuje manj, ekstro-vertirana več in za slednjo je zdaj morda težje. Poudarjam, da ta situacija zahteva fizično osamitev, ne socialne izolacije. Stike z bližnjimi je treba ohraniti. Po telefonu, elektronski pošti in na druge sodobne načine. Skušajmo
INTERVJU
27
ohraniti občutek povezanosti z ljudmi. Ponekod se ljudje zdaj bolj povezujejo, slišijo se z nekaterimi, ki jih že dolgo niso videli. Te razmere nam lahko pomagajo prepoznati, kaj in kdo nam v življenju pomeni največ. Tako bomo to morda znali bolj ceniti in bomo v nekatere odnose kasneje več vlagali.
Določene stvari nam ne bodo več samoumevne?
Stvari, ki so nam na dosegu roke, nehote jemljemo za samoumevne. Še pred kratkim smo se se brez omejitev srečevali z ljudmi, ki so nam blizu. Ta situacija je vse obrnila na glavo in pokazala, da stvari niso tako samoumevne.
Mladi so navajeni virtualnih stikov, hkrati pogrešajo druženje v živo. Starejši pa so ta čas najbolj izolirani. Kdo je v večji stiski?
Vsakemu je njegova stiska največja. Vsako starostno obdobje ima svoje posebnosti. V obdobju odraščanja so stiki z vrstniki zelo pomembni in to je normalno, zato mladi pogrešajo stike v živo in je to lahko težava. Sodobna tehnologija omogoča ohranjanje teh stikov in prav je, da se jim to omogoči. Res je, da morajo starši še vedno ohraniti nadzor nad vsebinami, ki jih s sodobno tehnologijo mladi spremljajo, in da z otroki preživljajo kakovosten skupni čas.
Starejši so že tako ali tako na obrobju družbe in osamljeni.
Zagotovo je pri tistih, ki so se že prej počutili osamljeno, ta čas zelo težak. Zato so ranljivejši. Zdaj nikakor ne smemo pozabiti nanje in mo-
kdo reče, da se družina prve dni na dopustu pošteno spre. Ampak to še ne pomeni, da se člani družine nimajo možnosti pogovoriti. V družini, kjer starša delata od doma, skrbita za otroke in za šolske obveznosti, za gospodinjstvo, so vsi zelo obremenjeni, zaradi prilagajanja, o katerem sva govorili prej, so bolj razdražljivi. Nekatere družine v procesu prilagajanja ujamejo ritem in se še bolj povežejo, pri nekaterih se težave v komunikaciji nadaljujejo ali stopnjujejo. Do teh težav bi lahko prišlo že brez epidemije, če se v družini že prej niso razumeli. Trenutne razmere to samo pospešijo.
Kaj svetujete vsem, ki so morda zaradi vsega trenutno v hudi stiski?
Naj ohranijo zavedanje, da je situacija izjemna in da smo vsi v istem čolnu, slabše razpoloženi, razdražljivi in da bomo zaradi tega imeli vsi trenutke, ko ne bomo v najboljši koži. Tudi pri otrocih se lahko pojavijo vedenjske in čustvene težave, kar je razumljivo. Zavedati se moramo, da se vsi trudimo po najboljših močeh, da se prebijemo skozi to. Poskušajmo biti strpni in se ne obešajmo na vsako besedo.
Kaj pa zrno humorja?
Če zmoremo na situacijo pogledati s humorjem, je to čudovit način za razelektritev kakšne situacije. Priporočam, da družinski člani vsaj enkrat na dan za 15 minut počnejo nekaj, kar jih razveseli, nekaj, kar jih povezuje. Da se ne vrti vse samo okoli dela, šole, virusa. Razmere zdaj so drugačne od tistih, ki smo jih vajeni, in vsaka sprememba je na-
»V tem času je pomembna rutina, ki da občutek nadzora in predvidljivosti. Načrtujmo urnik, v katerem bosta čas za delo in tudi skrb zase. To pomeni, da hodimo spat ob razumnem času, da slečemo pižamo, čeprav morda ne bi bilo treba ... Čeprav nam morda ni do hrane zaradi stresa ali bi radi jedli pretirano, pazimo na zdravo prehranjevanje. Poskrbimo za telesno dejavnost, možne so vadbe doma. Ne pozabimo na sproščujoče dejavnosti,
■ I • I	v v	•	I	•	v •	i «v	i	•
tehnike sproščanja, berimo, rešujmo križanke ali igrajmo na glasbilo, igrajmo družabne igre. Počnimo tisto, kar nas sprosti.«
če jih ne poznamo, lahko pobrskamo po spletu, kjer je o tem veliko objavljenega. Pri teh tehnikah je potrebno veliko vaje. Bolj kot bomo vadili, bolj se bomo lahko sprostili.
Bo vsa ta kriza spremenila pogled na duševnost, na dojemanje dela sebe, ki mu drugače nismo posvečali veliko časa?
Zagotovo bo drugače, ne vemo pa, kakšne spremembe bo to potegnilo za seboj, zato se je s situacijo smiselno spoprijemati korak za korakom. Zdaj lahko naredimo več pri osre-dotočanju na to, da ostanemo pri močeh, da se bomo kasneje lažje spoprijeli s posledicami. Gre za osredotočanje na tu in zdaj. Vsak lahko pri sebi razmisli, kaj se iz tega lahko
»Ohranimo humor. To ne pomeni, da nismo odgovorni ali da zanikamo, kaj se dogaja. Pomeni samo, da nas veliko stvari skrbi z upravičenim razlogom, ampak te skrbi uravnotežimo z nečim, kar ohranja
pozitivno naravnanost.«
»Osredotočimo se na tisto, kar lahko nadzorujemo. Ne moremo rešiti težave na svetovni ravni. Lahko poskrbimo zase, za svoje bližnje in za to, da se virus ne širi. Takrat ko so stvari negotove, pomaga, da imamo nadzor nad svojim koščkom sveta.«
»Zavedati se moramo, da so različna čustva, ki se trenutno porajajo v nas, normalen odziv na to, kar se dogaja. Zato je dobro, da smo
■ ■•V«««	•	I	•	•	I	V	• I	V	I
z bližnjimi povezani, da si zaupamo in da včasih rečemo >danes mi res ni fajn<. Ne pozabimo, da se v življenju dogajajo tudi druge
stvari, in usmerimo pozornost tudi na njih.«
»Imejmo pred očmi, da je vse to začasno. Da bomo zdržali. Ko se zavedamo, s kakšnim namenom se prilagajamo, da smo doma varni, da s tem ščitimo sebe in druge, gledamo tudi na skupno
dobro in bomo to obdobje lažje prebrodili.«
ramo biti kljub vsemu redno v stiku z njimi. Čeprav v živo ne gre, lahko poskušamo poiskati druge načine. Moramo jim razložiti, zakaj morajo upoštevati varnostne ukrepe. Starejšim je toliko težje spreminjati navade. Če je bil starejšemu edini socialni stik v dnevu stik s prodajalko v trgovini, s katero je lahko malo poklepetal, zdaj ta oseba takšno navado težko opusti. Zato je pomembna razlaga, morda večkratna, kaj morajo spremeniti, da se zaščitijo.
Kaj pa tisti, ki so v domovih?
Predvsem tam so starejši razvili odnose z ostalimi, ki tam bivajo. Opazijo, da zaradi tega stanja prijatelji obolevajo in tudi umirajo. Situacije morda zaradi miselnih težav in težav s spominom ne razumejo, zato se bojijo. In reden stik, pogovor z bližnjimi, ki jim zaupajo, jim ogromno pomeni. Tudi zanje velja, če bi želeli svojo stisko podeliti s strokovnjakom, lahko kadarkoli pokličejo.
Fizična osamitev pomeni tudi, da se ljudje ne objemamo več tako zelo. Objem bi ta čas osamljenim olajšal stisko.
Fizični stik je pomirjujoč, daje občutek varnosti. Da, manjka. Stanje, v katerem smo, je začasno, ne bo trajalo večno. Čeprav si ne moremo predstavljati, kako bo v prihodnosti, se bo sčasoma življenje normaliziralo in spet si bomo lahko naklonjenost izražali z objemi. Vmes je dobro raziskati druge načine izražanja naklonjenosti. Fizični stik je samo eden od teh. Naklonjenost lahko pokažemo tudi z besedami, s tem, da za nekoga nekaj naredimo, in mu na ta način kaj olajšamo. Mu naklonimo svojo pozornost.
Na drugi strani ta čas kaže stisko v družinah. Ljudje so skupaj, a včasih zelo narazen. Se je pokazalo, da se ljudje ne znamo več pogovarjati?
Mnoge družine niso vajene preživljati toliko časa skupaj. Tudi tu gre za prilagajanje. Včasih
porna. Dobro je, da si družine organizirajo dan, da ima vsak član nekje v stanovanju, hiši svoj kotiček, kamor se lahko umakne. To vsi potrebujemo.
Zanimivo je, da zdaj nekoliko več ljudi posega po tehnikah sproščanja. Do zdaj so na to nekateri gledali pogosto postrani.
Uporaba tehnik sproščanja se v zadnjem času zelo širi, vedno več ljudi jih uporablja, res je tudi, da zaradi hitrega tempa življenja mnogi običajno nimajo veliko stika s seboj. Hitijo po opravkih, trudijo se po najboljših močeh, da poskrbijo za delo, družino in dom, na koncu jim zase zmanjka časa. Včasih gre tudi za to, da jih je strah sebe in svojih misli. Stalna zaposlenost s stvarmi jim pomaga, da se s tem ni treba soočiti. Za takšne posameznike je ta situacija, ko so manj dejavni, težja. Mislim, da je ta čas, če imamo trenutno več časa kot običajno, dobra priložnost za razvoj novih rutin, ki jih lahko po epidemiji uporabljamo naprej. Tehnike sproščanja so zagotovo ene takšnih. Še posebej če jih izvajamo redno. Če že poznamo kakšne vaje, jih lahko začnemo izvajati sami,
nauči, kaj želi, da se spremeni v njem, domu, skupnosti in svetu. Pokazala se je velika pripravljenost pomagati drugemu. Veliko malih in velikih dobrih del se je zgodilo te dni. Pred pandemijo smo pogosto potožili, da smo kot družba to solidarnost izgubili. Krasno bi bilo, da bi to solidarnost in pozornost drug do drugega, ki smo ju obudili, ohranili. Kajti najlepše je, če pomagamo drugim. Takrat pomagamo sebi. Ko se osredotočimo na pomoč skupnosti, pomirjamo tudi lasten občutek tesnobe.
Pozitiven izid je torej možen? Mislim, da je, vendar je spet veliko odvisno od posameznika. Morda bomo videli, kaj družbi doprinesejo posamezne poklicne skupine, ki smo jih v preteklosti imeli za samoumevne. Ko preživimo hudo stresno situacijo, okrepimo zaupanje vase. Kajti če bomo zmogli to, bomo zmogli še kaj drugega. Mogoče so nam prej manjše stvari povzročale stres, zdaj pa bomo videli, da te stvari sploh niso pomembne. Lahko bomo tudi uvideli, kaj so naše vrednote, lestvica prednostnih stvari se bo spremenila. Hkrati si bo tudi narava v tem času malo odpočila.
Foto: Andraž Purg -GrupA

t

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje
»V adrenalinskih situacijah dobro delujem, to je še iz alpinističnih let«
Prve dni aprila, ko pomlad že kaže svoje prave znake prebujanja in barvno živopisno podobo, je knežje mesto v znamenju priprav na praznik Mestne občine Celje. Mesto je preplavljeno z rumeno-modrimi zastavami s tremi celjskimi zvezdami, vrstijo se štedilne prireditve z vrhuncem, to je s slovesnostjo na dan praznika, 11. aprila. Takrat župan ob nagovoru občanom podeli celjske grbe najzaslužnejšim predstavnikom, ki eo mestu da°i se poseben pe°at. A letos je vse drugače. Občinski praznik, posvečen spominu na podelitev mestnih pravic davnega leta 1451, obeležujemo v zahtevnem obdobju, v okoliščinah, s katerimi se še nismo soočili, v času epidemije koronavirusa. Tudi intervju s celjskim županom Bojanom Šrotom je bil zato drugačen, kot bi bil sicer, z več pozornosti drugim temam, katerih pred letom ni bilo mogoče niti slutiti, s pogledom v sedanjost, kiješe negotova. Prodvsem pa utegne biti nekoliko drugačna prihodnost mesta, kot si j oje bilo mogoče predstavljati še pred časom.
ROBERT GORJANC
Praznovanja, kot smo ga bili vajeni doslej, letos ne bo. Kako sie ga prilagodili razm eram, v kaierih živimo?
Praznika letos res ne bomo izvedli po običajnem scenariju, a kljub temu dr. Osrednjo prireditea, kije običajno oa dan praznika, bom o pripravili ob prvi naslednji priležnosti pro epidemiji. To je prireditev, oa kateri izkažemo priznanje, (tast in zahvalovsem občinskim nagrajencem za njihovo delo na različnih področjih. Malce z vamudo bo izšel tudi mestni časopis, v katerem predstavimo vsakoletae nagrajence. Se je pač trebr prilagoditi razmeram.
Kako ocenjujete razmere v MOC, kako usoešno se knežje mesto spopada z epidemijo koronavirusa?
Po moji oceni je stanja o Mestvi abčini Cetje obvladljivo in glede na razmere v primerjavi z drugimi okolji oadovoljivo. Ljud-e po moji oceni večinoma zelo spoštujejo vsa navodila, priporočila, čeprav se vednonajde kdo,kimorabitinekajposebnega.V mestniobčinismose zelodobroor-ganizirali,zobčinskimštabomcivilne zaščitesmože v prvihdnehuredilit. i. kriznicenter, kamorsestekajovse informacije. Za sprejemanje odločitev jepomembno,dasoinformacije naenemmestu indasoljudjedobro obveščeni. Vzpostavili smo vse nujne službe za socialno ranljive skupine.
Ste zadovoljni z odzivom ljudi, prostovoljcev, ki priskočijo na pomoč v teh težkih razmerah?
Zelo smo zadovoljni in zaenkrat je prostovoljcev dovolj. Organizirali smo jih, da pomagajo pri različnih opravilih, predvsem pri nakupih za tiste ljudi, ki sami tega ne zmorejo.
Ali je še vedno največja težava pomanjkanje zaščite opreme?
Zaščitne maske in ostala zaščitna oprema trenutno še predstavljajo problem, tako da jih poskušamo v čim večji meri zagotavljati obema domovoma za starejše občane, zdravstvenemu domu in tistim, ki so glede na naravo svojega dela najbolj izposta-
vljeni, oedarski služili)i... Malo smo se tudi samoorganizirali,tudi pri tem so erostovoljci , na primer vzgojdeljice iz naših javnih vrtcev so ponudile, dr bodo šivale zatčitne mazke. Kupdi emo jih tudi ed ctljskega proizvajalca, nekaj jih dobimo tuds iz državnih blagovnih rezzev. lita nas se še vedno oVračajo občani z željo, da bi tudi njim zagoSovili zaščitno opremo. Te žalzaenkeat ni dovolj za vse.
Kako po vaši oceni prebivolci Celja upoštevajo vladne ukrepe glede prepovedi zbiranja in druženja na ievnih mestih? Ste zadovoljni s tem ravnanj em?Ali boste uporabili po-eblastiia rv strožje ukrepe, ki vam jih omogoča vlvOnj od-ok?
V občini se zaenkeat nismo odlo-eili, da bi zaprli javni prostor, vendar nvpresiano pozivamo ljudi, naj si za sprehode in rekreativno dejaenost Izberejo še kakšno drugo možnost odi listih najbolj priljubljenih točk, kot so Šmartinsko jezero, Celjska koča ali Savinjskonabrežje.Vokolicimesta je ogromno zelenih površin, gozdov, sprehajalnih potivmestnem gozdu, tudivokoliciCeljske kočejeveliko gozdnih cest ... Mogoče je tudi to priložnost,da ljudjeraziščejo še kaj drugega od tistega, kamor se običajno napotijo.Minulikonectednasmo izvedli nekoliko strožji nadzor na teh najbolj obiskanih točkah, predvsem v smislu opozarjanja občanov, naj spoštujejo varnostne ukrepe.
Nekateri župani okoliških občin so pri teh ukrepih pohiteli in izdali odredbe. V celjski občini ste napovedali, da boste ukrepe usklajevali tudi v okviru Združenja mestnih občin Slovenije. Prakse pri uresničevanju teh dodatnih pristojnosti županov so različne, kakšen izmed njih bi nadzoroval zasebne površine, če bi bilo treba.
Ukrepe dnevno prilagajamo glede na potrebe. Ne zdi se mi smiselno, da bi po nepotrebnem zaostrovali situacijo. Pri tem je tudi veliko populizma, želje po ugajanju. Če se bo izkazalo kot nujno, da moramo zapreti kakšen
Pripravljen na posebne razmere - Bojan Šrot v uniformi civilne zaščite.
»Takšna kriza je priložnost za neko notranjo katarzo in mogoče priložnost, da naredimo tisto, kar smo že dolgo v sebi vedeli, da bi morali narediti, a za to ni bilo priložnosti ali zunanje spodbude.«
javni prostor, bomo to seveda tudi storili, vse z željo, da bi čimbolj omejili širjenje bolezni. V okviru združenja mestnih občin smo imeli dve video-konferenci, da bi se malo poenotili glede teh ukrepov.
Je število obolelih vi Celju v skladu s pričakovanji gledv na aelikost merta?
Najbolje bi bilo, da ne bi nihče zbolel, ampak tzkšnii občinje o Sloveniji relativno malo. Predvsem sem serel, de je zelo malo obolelih, da re ni epidemija ravširila v neke eatastrofične razsežnosti, kot lahko spremljamo po nekaterih državah v Evropi in še kje drugje. To je verjetno tudi rezultat vseh ukrepov, ki so bili po moji oceni pravočasni. Je tudi znamenje, da jih državljani spoštujejo. Glede na rast obolelih oziroma okuženih vse kaže, da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo umiritev razmer, medtem ko konca verjetno še nekaj mesecev ne bo.
Na kakšen način boste v MOC pomagali podjetnikom, gospodarstvu, prebivalcem, različnim organizacijam, da bodo čim manj boleče občutili posledice epidemije in bodo spet normalno zaživeli?
Načrtujemo, da bomo v teh dneh začeli pripravo možnih ukrepov za pomoč malemu gospodarstvu, malim in srednjim podjetjem. Zaenkrat se nismo odločili za oprostitev plačila najemnin občinskim najemnikom. Ne zato, ker tega ne bi imeli v mislih in načrtih, vendar se nam zdi takšen ukrep nepravičen in diskrimi-natoren do vseh ostalih najemnikov.
»Marsikje za odvoz blata izčistilnihnapravže plačujejotudi300 inveč evrovzatono,karseveda pomembnopodražito javnostoritev. V Celju imamo rešitev s sosežigomvnašitoplarniin toza cenopod stoevrov. Tuse kažemodrostodločiteviz preteklosti inpravočasno reševanje problema.«
Problematiko nameravamo oeševati v okviru našsoa vsadoletnega razpisa za pomoč gospodarstvu,1 da bomo io subvencijo jsravično omogjočililudi vsem ostalim najemnikom. Hkrati pozivamo najemodajalce, predvsem modre najemodajalce, naj v tem času, ko večina ljudi ne more opravljati dejavnosti v najetih prostorih, razmislijo o oprostitvi ali občutnem znižanju najemnine, vse z željo, da bi ohranili čim več delovnih mest in tudi pestrost društvene dejavnosti v občini. Tudi posamezna društva so namreč zaradi razmervdokaj težkempoložaju.Ti ukrepi bodo prilagojeni tudi finančnim zmožnostim naše občine. Ne bo nobena katastrofa, če bomo zaradi tega kakšno investicijo premaknili na prihodnost in denar namenili temu, davčimvečjimeriohranimodelovna mesta in vitalnost celjskega gospodarstva, ki po zadnjih statističnih podat-kihdelujezelodobro.
Kako sicer ocenjujete vladne ukrepe v okviru trimilijardnega me-gazakona? Ali menite, da bi morala vlada pomagati tudi občinam?
Zdi se mi dobro, da je država s tem megazakonom relativno pohitela,
zato da lahko tudi delodajalci vedo, na kakšno pomoč lahko računajo. Tu in tam so šel kvkšne nejasnosti. Moram reči, da se zelo čudim, da parlament ne podpre aktivacije člena o obrambi, ki bi dovoljeval pomoč vojske policiji na mejah. Podobnega ukrepa so se lotile mnoge države. Kar zadeva finančno pomoč občinam, verjamem, da bo ta vlada imela več posluha in občutka za naše potrebe.
Nova vlada je napovedala višje povprečnine ...
Upam, da se bo to čimprej uresniči-lo.Tudi zaradilikvidnosti občin smo namreč zamaknili obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. TojevprimeruMOC dokaj velik prihodek proračuna, približno osem milijonov evrov letno. Seveda,čenebotudi državaz višjo povprečnino in s še kakšnimi sredstvi pomagala, bomo v občinah zašli v težave in ne bomo zmogli pravočasno plačevati vseh obveznosti, ki jih sicer plačujemo.
Torej ni manevrskega prostora, da bi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znižali, kar bi bil ukrep za blažitev posledic koronavirusa?
NA PRAZNIČNEM OBISKU
»Ukrepe prilagajamo glede na potrebe. Ne zdi se mi smiselno, da po nepotrebnem zaostrujemo razmere.«
29
»V občini na primer vsako leto namenimo za subvencioniranje stanarin, stanovanj za tiste najbolj ranljive skupine, približno 1,2 milijona evrov. Pri vseh teh ukrepih bo treba biti tudi precej previden, ker občinski proračun vendarle ni vreča brez dna.«
Bojan Šrot meni, da je obdobje koronavirusa, v katerem smo se znašli, lahko tudi priložnost za notranjo katarzo, za obračun s seboj in za premislek, kaj je v življenju res vredno.
Zaenkrat je predviden odlog plačila, ampak to niso dokončne odločitve, prilagajali jih bomo času, kako dolgo bodo trajale te razmere. Treba je tudi vedeti, da vsi zavezanci niso v enakem položaju. Nekateri še vedno delajo in delujejo, nekateri so bili prisiljeni zapreti vrata svojih trgovin, gostinskih lokalov, frizerskih salonov in podobno. Ne gre za neko uravnilovko in ni mogoče potegniti črte za vse enako.
Kaj pravite glede pozivov, da naj celjska javna podjetja znižajo cene storitev in tako pomagajo občanom? Ali jih tudi razumete kot populisti-čen predlog?
No, takšen predlog je populističen, ker če bodo ta javna podjetja na koncu imela izgubo, bodo to tako ali tako plačali občani. Treba je vedeti, da so cene javnih storitev na stroškovni ravni, da te družbe ne ustvarjajo dobička in da nekdo to mora pokriti. Lahko je reči, da bo to občina pokrila, ampak občina to pokriva iz proračuna, ki je spet, če tako rečem, last vseh občank in občanov. Bolj se mi zdi pomembno, da imamo cene javnih storitev v Celju zelo nizke, tako za odvoz odpadkov kot za vse ostalo. Z občinami partnericami v projektu Rcero smo edini v Sloveniji, ki nimamo težav s komunalnimi odpadki. Edini imamo tudi urejeno ravnanje z blatom iz čistilnih naprav. To je tisto, na kar smo lahko ponosni, da smo to uredili že pred dvanajstimi leti, čeprav so takrat mnogi govorili, da je to nesmisel, zastarel način ... Predvsem tisti, ki niso potem nič sami naredili.
Kakšne bodo posledice koronavirusa za uresničitev večjih projektov v celjski občini, ki jih financirate z evropskim in tudi s proračunskim denarjem? Gre za projekte, kot so Tehno park, stanovanjska soseska DN 10, severna vezna cesta, obnova zdravstvenega doma ...
Te projekte bomo mogoče izvajali z nekoliko počasnejšo dinamiko, ampak bolj zaradi pomanjkanja kadrovskih virov pri izvajalcih. Tudi oni imajo težave z zaposlenimi, ki so mogoče v samoizolaciji, karanteni in podobno. Skrbeli bomo, da bodo vsi začeti evropski projekti tudi končani v predvidenem času. Pričakujemo še, da se bo relativno hitro začel še en velik kohezijski projekt, gradnja kanalizacije v severovzhodnem delu Celja, v Vojniku in Štorah. Gre za investicijo, težko skoraj pet milijonov evrov. Morebiti bo drugačno dinamiko dobila katera občinska investicija, ki ni sofinancirana iz evropskih sredstev, ampak v odvisnosti od tega, koliko denarja bomo morali prerazporediti za pomoč gospodarstvu oziroma sa-mozaposlenim podjetnikom in malemu gospodarstvu. MOC že zdaj zelo veliko denarja iz svojega proračuna
namenja za različne socialne trans-ferje, približno tretjino proračuna ali izraženo v denarju petnajst milijonov evrov. Govorim seveda o normalnem proračunu, ki znaša približno 50 milijonov evrov.
Predvidevam, da bo že kar na prvi seji mestnega sveta sprejet rebalans proračuna za prihodnji dve leti, oba sta zelo investicijsko naravnana.
Trenutno se ukvarjamo s tem, kako sploh izpeljati sejo mestnega sveta. Namreč z dopisnimi sejami ni dovoljeno spreminjati finančnih obveznosti. Nekaj manevrskega prostora sicer imamo pri postavki proračunske rezerve, ampak tega denarja ne bo dovolj. Ce bo vse skupaj trajalo dlje časa, se bomo seveda prilagodili, tehnično usposobili. Nenazadnje, če je mogoče izvajati videokonference v okviru mestnih občin, izobraževanje na daljavo, verjetno tudi ni tako velik problem izvesti virtualno zasedanje mestnega sveta in na njem sprejeti potrebnih odločitev.
Nekateri projekti se torej nadaljujejo tudi v teh razmerah, sanacija zemljine celjskih vrtcev bo očitno končana po predvidenih načrtih.
Trenutno gre za dela v dveh vrtcih. Glede na to, da so zdaj vrtci zaprti, bi bil verjetno idealen čas, da država pohiti in izvede sanacijo igrišč tudi v vseh ostalih vrtcih. Ce kdaj, je zdaj idealen čas za to.
Kako bo z gradnjo prizidka k Osnovni šoli Hudinja? Kako je z izbiro izvajalca del za ta projekt?
V občini smo izvedli razpis za izvajalca del, vendar smo se odločili, da ga zaustavimo in razveljavimo zaradi negotove finančne situacije. Struktura te investicije je takšna, da pričakujemo delež financiranja od države. Negotovo je, ali ga bomo dobili, ali bo država imela sredstva za ta namen, drugo bi bila sredstva občinskega proračuna. To je ena od potencialnih investicij, ki se lahko zamakne za kakšno leto. Verjamem, da bodo tako starši kot zaposleni in vsi ostali razumeli, da je do tega prišlo zgolj zaradi situacije, ki je nepredvidljiva, in da ne gre za vprašanje volje, izpolnitve danih obljub, ki smo jih dali tako staršem kot zaposlenim v hudinjski šoli, da bomo ta prizidek čimprej zgradili.
Kako ocenjujete rezultate ankete agencije Ninamedia, v kateri je skoraj 60 odstotkov vprašanih prebivalcev Celja vaše delo ocenilo kot uspešno oziroma tudi zelo uspešno. Ste zadovoljni z rezultati?
Pravzaprav me je še najbolj presenetilo, da je relativno veliko vprašanih reklo, da sem aroganten, avtoritaren in nedemokratičen. No, če kaj od tega, aroganten zagotovo nisem, znam pa biti kdaj piker. Kadar kdaj mene kdo zbode, rad tudi sam nazaj vrnem. V
življenju sem se naučil, da se je treba boriti, ne pa zgolj nastavljati hrbta in hvaležno sprejemati udarce, tudi nizke.
Anketiranci so kot vaše največje dosežke v zadnjem času ovrednotili uvedbo Celebusa in Kolesca ter gradnjo kolesarskih povezav, gradnjo kolesarske povezava do Laškega. Torej dosežke s področja trajnostne mobilnosti. Ste presenečeni?
To me ni presenetilo. To so bile investicije in dejavnosti, s katerimi smo se v zadnjih dveh letih največ ukvarjali. Tudi v naravi človeškega spomina je, da se najprej spomni tistih stvari, ki so se nedavno zgodile. Ce bi takšno anketo delali čez kakšno leto, bi ljudje omenjali stanovanjsko sosesko DN 10 in še kaj podobnega.
Ali bo to tudi spodbuda, da boste ukrepe s področja trajnostne mobilnosti še nadaljevali, morda tudi še malo bolj odločno? Saj najbrž veste, na kaj namigujem, da bi posegli tudi v Prešernovo ulico, potem ko za Gosposko že vemo, da bo z evropskimi sredstvi tudi postala bolj prijazna za pešce in kolesarje?
Predvsem si želimo širitev javnega potniškega prometa - Celebusa - še na nekatera druga območja v MOC. Enako velja za Kolesce. Za cilj smo si zadali, da celotno območje mOc opremimo s postajami za izposojo koles, da bo v vsaki krajevni skupnosti ena postaja. Pri tem so morda celo večji problemi kot finančni izredno dolgi dobavni roki za kolesa in vso potrebno opremo, ker je trenutno povpraševanje v Evropi zelo veliko. Veselimo se nadaljevanja gradnje kolesarskih stez, ki bodo ne samo omogočile varno kolesarjenje, ampak bodo spodbudile še mnoge druge, ki do zdaj niso pomislili, da bi kolo uporabili kot prevozno sredstvo za prihod na delo ali zgolj za rekreativne namene. Tem ukrepom bomo tudi v prihodnosti dajali prednost in dodatno težo. Hkrati bomo poskušali čim bolj zapirati mestno jedro za promet, ki ni nujen. Ravno ulici, o katerih ste govorili, Prešernova od Zvezde do Mestne občine Celje in Gosposka, sta tisti, ki ju bomo prenavljali podobno kot staro mestno jedro. K tema ulicama je treba prišteti še Raz-lagovo ulico. Torej bomo širili območje, ki bo bolj prijazno do pešcev in kolesarjev in manj do avtomobilistov.
Kot nogometnega navdušenca in člana uprave NK Celje vas moram tudi kaj vprašati o nogometu, čeprav je to zdaj res dobesedno žal najbolj postranska stvar na svetu. Ste žalostni, da je koranavirus pri nas izbruhnil ravno v času, ko je
nogometašem Celja šlo vse kot po maslu, ko so z odličnimi igrami in rezultati morda celo vrgli rokavico boju za naslov državnega prvaka?
Seveda, verjetno smo zaradi tega vsi malo žalostni in tisti, ki imamo radi šport, tega tudi pogrešamo. Kar se tiče NK Celje, smo bili na poti, da osvojimo tudi prvenstvo. Verjamem, da se bo prvenstvo kljub vsemu nadaljevalo. Ce ne prej, konec junija. Se bo pač naslednje nekoliko zamaknilo. Tudi UEFA dela vse, da bi državna prvenstva dokončali, enako tudi ligo prvakov in ligo Evropa. Zal mi je tudi za rokometaše, veselil sem se tekme osmine finala s Kielcami, in seveda za tudi vse ostale športnike, ki so trdo delali. Poletje je vendarle vrhunec športne dejavnosti, vključno z olimpijskimi igrami ter z ostalimi evropskimi in svetovnimi prvenstvi. Verjamem, da bo stanje slej ko prej spet normalno, da bodo tudi športni kolektivi, marsikateri se soočajo z velikimi finančnimi težavami, preživeli in izšli iz te krize morebiti še močnejši, bolj povezani, bolj racionalni.
Če se še vrneva k sedanjim razmeram. Pri vaših zapisih na Faceboo-ku, na katere je tudi veliko odzivov,
lahko razberemo, da naslavljate pozitivna, spodbudna sporočila občanom, da je treba držati skupaj, da bomo prebrodili te viharne čase, skušate delovati umirjeno. Zakaj je pomembno v takšnih trenutkih ohraniti hladno kri, ko marsikoga grabita tesnoba in strah? Ste sicer po naravi optimist, vas nikoli vsaj malo ne objame črnogledost?
Po naravi sem velik optimist, lahko bi rekel celo nepopravljiv optimist. Ce te v gorah zagrabi panika ali izgubiš glavo, potem tudi res izgubiš glavo. V vsaki situaciji je treba trezno razmišljati, iskati dobre rešitve in v trenutnem stanju je ravno to tisto, kar ljudje najbolj potrebujejo, nekaj pozitivnih misli in spodbude. Tudi zato, da vidijo, da so stvari pod nadzorom, kolikor so lahko, in da vedo, da se bo stanje enkrat umirilo, da država in lokalna skupnost delujeta. To se mi zdi pomembno.
Tudi vi menite, da po koncu obdobja koronavirusa nič več ne bo tako, kot je bilo, kot je mogoče slišati od mnogih, filozofov, gospodarstvenikov, pisateljev ...
Napovedovanje prihodnosti je delikatna zadeva, psevdoznanost. Seveda nič več ne bo tako, ampak prepričan sem, da bo lahko tudi boljše, da ni nujno, da bo slabše. Skoraj verjamem, da bo boljše in da bomo v tem času naredili obračun s sabo in se vprašali, katere so najpomembnejše stvari v življenju, kaj je tisto, kar nujno potrebujemo, brez česa se da živeti, kaj je tisto, kar človeka osrečuje. Pričakujem, da bosta življenje in svet po krizi lepša. Poznamo veselje ljudi ob koncu kakšne vojne ali velike naravne nesreče in podobno. Verjamem, da bo po koncu te krize veliko, mladi bi rekli »korona out« zabav, in da bodo ljudje poskušali nadoknaditi to obdobje osame s čim več družabnimi stiki.
Kako boste osebno 11. aprila zaznamovali občinski praznik in kaj sporočate občanom ob njem?
Praznoval ga bom tako, kot verjetno vsi ostali občani. Glede na to, da bo sobota, se bomo doma ravnali po sobotnem urniku. Ne smemo pozabiti, da bo letošnji občinski praznik sovpadel z veliko nočjo, da tudi ta praznik ne bo takšen, kot ga sicer doživljajo verujoči. Vsem Celjankam in Celjanom sporočam, naj ostanejo optimistični, naj bodo solidarni drug do drugega in naj bodo še naprej ponosni in dejavni prebivalci tega čudovitega knežjega mesta.
Foto: SHERPA
»Verjetno se marsikdo od državljanov vpraša, zakaj imamo vojsko, če ne za to, da varuje meje države in pomaga pri tem policiji. Meni se to ni zdi nič spornega in ne vidim nobene nevarnosti, da bi nas ta pot vodila v neko policijsko državo.«
»Aroganten res nisem, znam pa biti piker, če me kdo zbode.«
NA PRAZNIČNEM OBISKU
r&zc
regionalna gospodarska zbornica celje del sistema Gospodarske zbornice Slovenije
Hvala gospodarstvenikom za donirana sredstva Splošni bolnišnici Celje v višini
181.000 evrov. Z zbranimi sredstvi je bolnišnica kupila respirator, premični RTK-aparat in ostalo opremo, ki jo potrebujejo za obravnavo pacientov s covid-19.
Družbe, ko so donirale sredstva, so:					
Zap. št.	Družba	Zap. št.	Družba	Zap. št.	Družba
1	Cinkarna Celje d. d.	16	Simbio d. o. o.	29	EMO - ETT d. o. o.
2	Pivovarna Laško Union d. o. o.	17	Tehnos d. o. o.	30	ETN d. o. o.
5	Celjske mesnine d. o. o.	18	Hermi d. o. o.	31	Makromikro skupina d. o. o.
6	Cetis d. d.	19	HRC d. o. o.	32	Steklarna Rogaška d. o. o.
7	Ece, energetska družba d. o. o.	20	KM Inštalacije d. o. o.	33	Transport-Biro d. o. o.
8	Inel d. o. o.	21	Mlekarna Celeia d. o. o.	34	Remont d. d.
9	Juteks d. o. o.	22	Terme Olimia d. d.	35	Energetika Celje d. o. o.
10	Kovintrade d. d.	23	Thermana d. d.	36	Metro d. d.
11	Kovis d. o. o.	24	Tiskarna Jesenek d. o. o.	37	Vital Mestinje d.o.o.
12	Štore Steel d. o. o.	25	Silco d. o. o.	38	Vlamat d. o. o.
13	Unior d. d.	26	A2S d. o. o.	39	Barbara Čakš s. p.
14	Oplast d. o. o.	27	Celjski sejem d. d.	40	Finera d. o. o.
15	Eho d. o. o.	28	Elektrosignal d. o. o.	41	Gradnje T-B d. o. o.
Dve družbi, in sicer tretja in četrta po vrsti, po višini doniranih sredstev ne želita biti imenovani.
Since 1991
MEDICINA
■	prodaja in zastopanje medicinske in nemedicinske opreme priznanih svetovnih proizvajalcev,
■	strokovno svetovanje in izvedbeni inženiring,
■	servis medicinske opreme
RAVNANJE Z ODPADKI
■	dezinfekcija infektivnih odpadkov in varno zbiranje drugih posebnih nevarnih in nenevarnih odpadkov,
■	prodaja ustrezne embalaže za varno in zakonsko ustrezno zbiranje nevarnih in nenevarnih odpadkov,
■	svetovanje glede gospodarjenja in ravnanja z odpadki
IZSUSEVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA
meritve vlažnosti in izdelava poročil, sanacija in izsuševanje vlažnih površin, iskanje napak na instalacijah - diagnostika, meritve z IR kamero - termografija, razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu, dobava, montaža in servis klimatskih naprav
H
t) S
MOLLIER d.o.o. CELJE
Opekarniška cesta 3 3000 Celje - Slovenija O ++386 (0)3 42 88 400 O info@mollier.si w http://www.mollier.si
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
V kuhinji OŠ Lava: z leve Katja Skerbiš, Marijana Kolenko in Simona Esih	Med pripravo obroka: kuharica Katja Skerbiš
Obroki hrane za socialno ogrožene otroke na voljo v OŠ Lava
Da nihče od otrok ne bi ostal lačen
V Osnovni šoli Lava so v sodelovanju z Mestno občino Celje v prvih dneh po izbruhu koronavirusa pri nas in po razglasitvi epidemije začeli pripravljati tople obroke hrane za socialno ogrožene učence, da bi na ta način pomagali družinam v stiski.
ROBERT GORJANC
»Razlog za takšno obliko pomoči je preprost. Vemo namreč, da ima veliko otrok tople obroke predvsem v šoli in manj doma, zato smo se ob posluhu celjske občine hitro odločili za takšno akcijo in v kuhinji naše šole začeli pripravljati obroke,« je povedala mag. Marijana Kolenko, rav-
nateljica Osnovne šola Lava, sicer tudi znana humanitarna delavka.
Ob financiranju celjske občine, ki tudi pripravlja seznam upravičencev za takšno obliko pomoči, v OŠ Lava tako pripravljajo topel obrok za približno 40 otrok, skupno pa pripravijo še malo več obrokov. »Seveda
ni mogoče, da bi en otrok v družini jedel, drugi pa samo gledal, zato smo pripravili tudi malo več obrokov oziroma so ti bolj obilni, da se lahko naje še kateri otrok v družini, da nihče na ostane lačen,« je še pojasnila ravnateljica Marijana Kolenko, letošnja prejemnica srebrnega celjskega grba, tudi za dosežke na humanitarnem področju.
Varno deljenje
obrokov
V sedanjih razmerah prehranjevanje v jedilnici šole ni mogoče, zato razdeljevanje toplih obrokov v šoli izvajajo
Kuharica Simona Esih razdeljuje hrano ...
Simona Esih, kuharica v OŠ Lava
Mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava
v posebnih okoliščinah, in sicer ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov. »Šola in kuhinja sta umeščeni tako, da je mogoča varna delitev hrane. Starši otrok s seboj prinesejo posodo, kuharici jo napolnita s hrano in vrneta staršem, vse izvajamo ob upoštevanju zaščitni ukrepov. Hrano razdeljujemo med 11. in 12. uro, na našem velikem dvorišču in parkirišču pa ni nobene gneče, saj se prejemniki dobro razporedijo v tem času,« je logistiko pojasnila ravnateljica.
Za pripravo obrokov v OŠ Lava skrbita kuharici Simona Esih in Katja Skerbiš. »Glede na 400 otrok v običajnih razmerah delo seveda ni preveč naporno, je bolj umirjeno kot sicer in prihajamo v službo z veseljem, ker vemo, da opravljamo dobro delo,« je povedala Simona Esih in dodala, da za pripravo okusnega in zdravega obroka uporabljajo vsa živila, krompir, korenje, ri-čet, ješprenj ... Je treba imeti domišljijo? Na začetku smo
se pogovarjali, da bi bile samo enolončnice, vse na žlico, tako je bilo prvi teden. Potem smo se po pogovoru z ravnateljico odločili, da bi dodali še kakšne rižote, špagete, da je zraven malo solate, zdaj zraven pripravljamo tudi pecivo,« je povedala Esihova.
Obe kuharici in ravnateljico zelo veseli, da so starši zadovoljni s hrano in hvaležni za to obliko pomoči v teh zapletenih razmerah.
Foto: SHERPA
32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Kuharica Nataša Peček v javni kuhinji, kjer socialno ogroženim razdeljujejo obroke hrane.	Delilno mesto za obroke v javni kuhinjina I. OŠ v Celju
Javna kuhinja v I. OŠ v času koronovirusa nekoliko drugače
Naj mar zapremo?
»Ob ukrepu zaprtja šol smo prvi trenutek zaradi zaščite naših kuharjev pomislili, da bi zaprli tudi javno kuhinjo. A hitro nam je postalo jasno, da skrbimo za ljudi, ki jim topel obrok iz javne kuhinje morda predstavlja edini obrok v dnevu.«
ROBERT GORJANC
Tako je dilemo ob izbruhu koronavirusa opisala Neven-ka Čater Jeušnik, vodja prehrane v I. osnovni šoli Celje,
ki je edina šola v Sloveniji, ki poleg za prehrano otrok skrbi tudi za prehrano javne kuhinje. Financiranje njenega
delovanja omogoča Mestna občina Celje, cena obroka znaša 2,07 evra.
Ob nejasnosti, ki jeob začetku epidemije vladala pri nas, so v I. OŠ razmišljali, da bi uporabnikom ponudili le hladen obrok, ki bi ga delili skozi posebno lino. »A se je izkazalo, da to ni humana rešitev za naše stranke. Odločili smo se, da bomošena-prej delili tople obroke in kar
najbolje poskrbeli za zaščito osebja in uporabnikov javne kuhinje.«
S čim manj stiki
Do storitev v javni kuhinji je upravičenih več kot 300 uporabnikov. V normalnih razmerah nekateri pojedo obrok v jedilnici javne kuhinje, ostali ga odnesejo do-mov.Del hrane razvozijo na različna mesta in poskrbijo tudi za tiste, ki sami ne morejo dostopati do kuhinje. »V času zaostrenih razmer beležimo rahel porast števila uporabnikov, predvsem, ker zagotavljamo prehrano tudi otrokom, katerih starši so upravičenci do storitve. Vsekakor smo v dnevnem stiku s CSD Celje in spisek redno dopolnjujemo,« je še povedala Nevenka Cater Jeušnik.
V kuhinji v I. OŠ je zaposlenih osem kuharjev, v tem času za javno kuhinjo dnevno skrbijo trije. »Obro-kiv javnikuhinjiobičajno vsebujejo meso, prilogo in
Uporabniki, ki ob začetku meseca prejmejo bone za prehrano v javni kuhinji, tokrat ne potrebujejo pisnega potrdila,kigaizdajaCenterza socialno deloCelje,sajso v I. OŠ Celje sami vzpostavili stik s CSD in zadeve urejajo elektronsko.
solato ali sadje, lahko je to tudi enolončnica, na primer ričet, pasulj, pohorski lonec ..., in dodatek, kot npr. pecivo. Vsakemu obroku dodamo še tri kose kruha in napitek. V teh dneh smo sestavo obroka prilagodili razmeram. Poskušamo zagotoviti ustrezno hranilno in energijsko vrednost obroka, a kuhamo več enolončnic oz. obroke, ki jih lahko razdelimo tako, da čimbolj zmanjšamo stike med kuharji in uporabniki,« je jedilnik v času koronavirusa opisala naša sogovornica.
Hvaležni uporabniki
Potem ko so v javni kuhinji ukinili uživanje hrane v jedil-nici,uporabniki lahkoobrok odnesejo domov v posodi, ki
jo prinesejo s seboj. »Naslednji korak je bil, da smo omejili stike tako med kuharji kot med kuharji in uporabniki. Kuhar, ki kuha obroke, nima stika s kuharjem, ki jih deli, s poenostavljenim načinom delitve obrokov smo zmanjšali stike z uporabniki. Varnostnik skrbi, da so čakajoči na hrano v ustrezni razdalji, kuharji imajo na voljo rokavice in obrazno masko, po delovnem procesu si najprej razkužijo oblačila, nato jih operejo,« je postopek delitve hrane opisala Nevenka Cater Jeušnik in poudarila, da so poskrbeli tudi za fizično zaščito, saj so delilno linijo prestavili na ustreznejše mesto in jo opremili s pleksi steklom.
»Lahko bi rekli, da smo našli ustrezno pot, kako uporabnikom v teh razmerah zagotoviti kakovostno hrano. Vsakodnevno čutimo hvaležnost ljudi, ki se zavedajo, da tudi v teh časih nismo pozabili nanje,« je še sklenila vodja prehrane v I. OŠ Celje.
Foto: SHERPA
, . . =
Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku Celja Ostanite doma. Ostanite zdravi. 4L Mestna četrt Center Celje
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Klicni center občinskega štaba civilne zaščite MOC
r^	V	■	■ I ■ I ■	■	I ' V	■ V ■ I
Pomoč pri opravilih in najrazličnejših informacijah
Mestna občina Celje je ob izbruhu epidemije koronavirusa z aktiviranjem občinskega štaba civilne zaščite kot enega prvih ukrepov za pomoč občanom vzpostavila tudi klicni center v občinski stavbi. Namenjen je sprejemanju klicev ljudi, ki potrebujejo najrazličnejšo pomoč. Pokličejo lahko na telefonsko številko 03 491 09 20. Na podlagi klicev potem v štabu razporejajo prostovoljce, da pomagajo občanom, hkrati v štabu odgovarjajo tudi na druga vprašanja.
ROBERT GORJANC
Theodor Gozdnikar, namestnik poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite v Mestni občini Celje
»Z objavo te telefonske številke smo želeli zagotoviti najnujnejšo pomoč predvsem najranljivejšim skupinam prebivalcev naše občine, invalidom, upokojencem, nosečnicam, ki si sami ne morejo pomagati ali jim v teh razmerah oskrbe ne morejo zagotoviti svojci. Gre predvsem za najnujnejše opravke, kot so nakupi za nujna živila v trgovini, lekarni ... Pomoč izvajamo s prostovoljci, trenutno jih imamo na razpolago približno 60,« je povedal Theodor Gozdnikar, namestnik poveljnika občinskega štaba civilne zaščite v MOC.
Štiri na dan
Klicni center deluje vsak dan med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 14. uro. V njem delajo prostovoljci, ki so zaposleni v Mestni občini Celje. Dopoldne delata dva operaterja, popoldne dela eden, po potrebi ekipo tudi okrepijo, v štabu je sicer na voljo deset klicnih mest. »Naši operaterji sprejmejo klic, osebo, ki potrebuje pomoč, uvrstijo na seznam za naslednji dan, pomoč pa izvede prostovoljec, ki je tisti dan predviden za to nalogo. V povprečju prostovoljec oskrbi štiri osebe na dan. Če je naročil več, akti-
Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet v Mestni občini Celje, dela kot prostovoljec v klicnem centru občinskega štaba civilne zaščite.
viramo tudi dva prostovoljca, lahko bi tudi tri, a za to še ni bilo potrebe,« je postopek izvedbe pomoči opisal Theodor Gozdnikar. Kot je še dejal, pri izvajanju pomoči sodelujejo tudi z območni združenjem Rdečega križa.
Pomoč tudi z inform a cijami
V prvih štirih dneh so v klicnem centru sprejeli 220 klicev, med njimi ni šlo samo za naročila občanov iz najbolj ranljivih skupin, ampak so
ljudje spraševali tudi po najrazličnejših informacijah. V zadnjem času je tudi vedno več klicev za psihološko pomoč, ki jo tudi uredijo. Celjski občinski štab civilne zaščite zagotavlja svoje prostovoljce tudi za Zdravstveni dom Celje, kjer skrbijo za red pri vstopanju v ustanovo in za upoštevanje zaščitnih ukrepov.
V klicnem centru kot prostovoljec dela Miran Gaberšek, višji svetovalec za promet v MOC. »Po naravi sem takšen, da zelo rad pomagam. Če
kdaj rabi Slovenija pomoč, je to zdaj. Zato sem z veseljem priskočil na pomoč kot prostovoljec. Največ je klicev oseb, ki ne vedo za določene informacije - ali na primer lahko gredo delat na svojo njivo v drugo občino, ali smejo otroci iz druge občine pripeljati hrano, skratka gre za informacije, kijihiz medijev sicer slišimo, ampak si jih prebivalci ne znajo prav pojasniti,« je o svojem delu v klicnem centru povedal Miran Gaberšek.
Foto: SHERPA
Kakšno je delo prostovoljca?
»Mnogi bi potrebovali pomoč tudi v >normalnem< času«
V okviru občinskega štaba civilne zaščite v Mestni občini Celje kot prostovoljec pomaga Niko Korenjak, ki od lanskega septembra opravlja delo vzgojitelja in svetovalnega delavca, prej je 16 let delal kot socialni delavec v Kriznem centru za mlade Celje.
ROBERT GORJANC
Niko Korenjak med nakupovanjem živil
»Ker sem v službi na čakanju in imam čas, se mi zdi naravno, da pomagam po svojih močeh tistim, ki pomoč potrebujejo,« je razloge, da se vključi kot prostovoljec v teh zahtevnih časih, pojasnil Niko Korenjak. Delo prostovoljca je doslej opravljal na ta način, da je za tiste, ki so poklicali v klicni center in zaprosili za pomoč, nakupoval živila ter v lekarni dvigoval zdravila.
»V praksi izvajanje pomoči izgleda tako, da zjutraj pokličem ljudi s seznama, ki ga večer prej dobim po elektronski pošti, se dogovorim za okviren čas prihoda in jih prosim, naj pripravijo spisek stvari za nakup, denar in zdravstveno izkaznico. Nato grem v trgovine in lekarno, ki je v Planetu Tuš, kjer imamo dogovorjeno, da samo oddam izkaznice in mi med mojim nakupom v trgovini pripravijo predpisana zdravila. Po opravljenem nakupu občanom dostavim živila in zdravila,« je Niko Korenjak opisal svoje delo prostovoljca.
Njegov vtis je, da bi večina ljudi, ki v tem obdobju prosi za pomoč civilno zaščito,
tovrstno pomoč potrebovala tudi v »normalnem času«. »Ljudje, ki jim pomagam, izražajo predvsem hvaležnost. Ker gre v veliki večini oz. kar v vseh primerih za upokojence, ki živijo sami, je zelo
izrazita tudi želja po pogovorih. Kolikor mi čas dopušča, da ne pustim predolgo čakati naslednjih na seznamu, jim prisluhnem, malo poklepetam, vendar je vedno prisoten kanček slabe vesti, da jim ne
morem posvetiti več časa. Menim, da bi lahko Mestna občina Celje naredila še veliko v smislu psihosocialne pomoči tem starostnikom,« je še sklenil Niko Korenjak.
Foto: SHERPA
Čestitamo vsem prejemnikom občinskih priznanj.
Občankam in občanom pa želimo lepo praznovanje 11. aprila, praznika Mestne občine Celje.
Andrej Pišek, predsednik Sveta KS Medlog
'- - ' ■ ... . , ■■: :
- ^-'feii®» 3
i * -	- • ■ ■	-.v •
. r . .. - -
■SNIШшшЗкММ

N.
....
Ш -j-'/" - ■■■■■'■>' i
шт
ammš
Џ \ i $.
KS Medlog, Babno 3a, 3000 Celje
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Arhitekt Janko Hartman, častni meščan MOC
Modernist z občutkom za zgodovinsko in udobje
»Janko Hartman je deloval v širokem pasu kreativnega polja arhitekture. Je pragmatičen arhitekt, čigar delo je bilo vedno izkazano kontekstualno. Uporabnost njegovih arhitektur je bila vedno v ospredju, niso pa njegova dela nikoli zanemarila želje po presežni kulturni pripovednosti. Ima širok spekter tehničnega inženirskega znanja in je ustvarjalec s sociološko humanističnim razumevanjem obdobja, v katerem je deloval. S svojimi stavbami in delom je vidno zaznamoval novodobno Celje in je tudi zaslužen, da je staro mestno jedro na novo oživelo in skrbno restavriralo svoje pomembne mestne stavbe.«
ROBERT GORJANC
To je o novem častnem meščanu Celja zapisal znan celjski arhitekt Nande Korpnik, ki je kot odličen poznavalec dela in dosežkov legendarnega celjskega arhitekta tudi predlagal Janka Hartmana za ta častitljiv naziv. Kot je še navedel Nande Korpnik, se je Janko Hartman že na začetku svoje ustvarjalne prakse vključil v ekipo celjskih arhitektov, ki so na način povojnega modernizma urbanizirali Otok in naredili prvo večjo stanovanjsko pozidavo v Celju. Njegovi nizki stanovanjski stolpiči ob Ljubljanski cesti, ki so bili načrtovani v duhu funkcionalizma, ki je bil takrat uveljavljen kot splošno sprejet arhitekturni stil, so na začetku dali slutiti, da gre za zavzetega avtorja, ki se zaveda pomena raznolikosti. S stanovanji, ki se izmenjujejo v medetažah, je bivanje v njegovih prvih zgrajenih stanovanjskih blokih še danes lep primer dobrega bivanja.
Legendarna
stolpnica na robu
mestnega jedra
»Leta 1976 zgrajena stolpnica Vrtnica je s šestnajstimi nadstropji predstavljala najvišjo stanovanjsko stavbo v Celju in če so bili prej Hartmanovi stanovanjski stolpiči znotraj dela širše urbane kompozicije, je njegov nebotičnik že nakazal sposobnost oblikovanja širših prostorskih nagovorov zaradi neposredne bližine starega mestnega jedra in občutka do stilno raznovrstnega urbanega okolja,« povzema Korpnik. »Da kot arhitekt oblikovalec rad s svojimi posegi tvori tudi odprt mestni prostor in z občutkom spaja moderno arhitekturo z neohistoiričnimi stavbami, je lep primer njegov stanovanjsko-poslovni, tako imenovani direktorski blok na Gledališkem trgu 4, kar je bilo za tisti čas redkost, saj so moderne stavbe prej rade grobo posegale v historično mestno strukturo kot iskale nove uravnotežene urba-
ne nagovore nove arhitekture s staro grajeno strukturo,« je o pomembnih arhitekturnih stvaritvah Janka Hartmana še zapisal Nande Korpnik.
Hartman je v tistem obdobju postavil še druge številne stanovanjske poslovne stavbe in kljub tipološki različnosti so vsi njegovi stanovanjski bloki, nizki stolpiči in stolpnice vedno izkazali razumevanje po primarnem pomenu arhitekture in svoji uporabni vrednosti. Večinoma se je uveljavljal samostojno, a znal je tudi dobro sodelovati z arhitekti, kot so Jože Kopitar, Jurij Plahu-tar, Daniel in Janez Jagrič, Danilo Sajovic, Jurij Sadar, Aleksej Janušič in drugi. Odlično se je znašel pri projektiranju svojih arhitektur tako na za modernizem zaželenem odprtem prostoru, kot je bil na primer pri Hotelu Celeia, kot pri prizidavah k obstoječemu stavbnemu nizu karejske zidave, ki jo je zaključil s svojim stanovanjskim objektom na Savinjskem obrežju.
Za praktičnost
stavb in prijaznost
bivanja
»Značilnost Hartmanove stanovanjske gradnje nasploh je tudi dosledno uresničevanje arhitekturne prakse, ki stavi na praktičnost njegovih tlorisov in dobro počutje stanovalcev ter uporabnikov njegovih hiš. Takrat je bila velikost stanovanj in sob strogo predpisana in norme so pri načrtovanju lahko pomenile tudi oviro, razen pri Janku, ki je kot arhitekt vse zapovedi in administrativne ovire spretno oblikoval v uporaben inženir-sko-umetniški jezik in uspešno po meri človeka zasnoval številne celjske arhitekture,« je Nande Korpnik še orisal odlike arhitekturnega dela novega celjskega častnega meščana.
Kot uveljavljenega arhitekta so ga povabili v Velenje, kjer je na hitro postavil dva stanovanjska bloka, ki ju še
Vrtnica je še danes prepoznavni del celjske vedute.
Janko Hartman (1925) je bil v najstniških letih velik ljubitelj letalstva. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je tvoril jedro mladih pri jadralni skupini Aerokluba Celje, ki je v letih 1938/39 pomagala izdelovati jadralno letalo Inka II. Smisel za risanje in oblikovanje naj bi podedoval po mami, izpopolnjeval ga je na celjski gimnaziji, kjer ga je risanja učil znameniti Albert Sirk, tudi sam častni meščan Celja. Le teden po maturi, ki jo je naredil februarja 1944 v Brežicah, so ga vpoklicali v nemško vojsko. Konec leta 1945 je po preizkusih sposobnosti na likovni akademiji in gradbeni fakulteti končal na arhitekturi, kjer je leta 1953 uspešno diplomiral.
Mestni svet Mestne občine Celje bo podelil Janku Hart-manu naziv častni meščan Celja za izjemen arhitekturni prispevek pri urbanem razvoju starega mestnega jedra in restavriranju pomembnih mestnih zgradb ter snovanju poslovno-stanovanjskih stavb, s katerimi je bistveno zaznamoval arhitekturno podobo mesta Celje.
danes Velenjčani poimenujejo Hartmanova bloka, in sicer stojita v Cankarjevi ulici, v samem središču modernega mesta. Nekaj časa je služboval pri velenjskem Vegradu, a se je hitro vrnil v Celje in zaposlil v občini.
Janko Hartman se je v svojem zgodnjem obdobju in na vrhuncu svojega delovanja uveljavil kot napreden arhitekt, ki je postavljal svojo arhitekturo v duhu kulturne pripovednosti svojega časa.
Za njegovo stanovanjsko gradnjo sta bila značilna drznost in iskanje novih oblikovnih nagovorov, tudi v dialogu s takrat novimi tehnologijami. Deloval je tudi v manjšem merilu in je znal oblikovati javne spomenike, kot je na primer njegovo spominsko obeležje borcem NOB v obliki ekspresivne betonske kupole na pokopališču Golovec. Vsa njegova dela, narejena do začetka službovanja v celjski občini, bi lahko označili za progresivno arhitekturo, načrtovano v modernemu slogu z jasnim pogledom naprej, v razvojno prihodnost mesta. Kar je zelo pomembno, nje-
tekta Janka Hartmana in konservatorke Branke Primc kakovostno obnovljeni. Mestni arhitekt je po starih načrtih in s pomočjo fotografij reprezentativno vogalno dvonadstropno trotraktno neorenesančno stavbo ponovno oživel. Strokovno in zavzeto se je lotil prenove vseh za mesto pomembnih neohistoričnih stavb, ne glede na ideološki pomen njihovega nastanka,« je Nande Korpnik izpostavil zasluge častnega meščana za obnovo kultne stavbe v Celju, ki je danes sedež Mestne občine Celje.
Vodil je tudi prenovo Nemške hiše, danes Celjskega doma, vogalne poštne palače na severovzhodnem robu mesta, Mestne hranilnice nasproti Celjskega doma in
železniške postaje. To so samo najbolj prepoznavne stavbe iz zgodovine Celja, ki nas danes bogatijo tudi zaradi doslednih strokovnih rekonstrukcij in prenov arhitekta Janka Hartmana.
Sam pravi, da njegovo delo v mestu še ni končano, in sicer zaradi Rotovža, Mestne hiše, v kateri danes domuje Muzej novejše zgodovine Celje. Ta imenitna stavba je bila med letoma 1830 in 1832 po načrtih stavbenika Johanna Antona Nosta predelana v klasicističnih oblikah in je svojo pomembnost izražala še s strešnim urnim stolpom, ki je bil med prvo svetovno vojno odstranjen. Ravno ta okrasni stolpič arhitektu Janku Hartmanu manjka, da bi lahko zadovoljno in celovito končal svoje delo mestnega arhitekta.
»Vso njegovo delo je pomensko in oblikovno zaznamovalo Celje. Mesto lahko danes prepoznamo kot urejeno in arhitekturno bogato tudi zaradi arhitekta Janka Hartmana,« je Nande Kor-pnik na koncu še jedrnato strnil izjemno arhitekturno dediščino, ki jo novi častni meščan zapušča knežjemu mestu.
Foto: Andraž Purg - GrupA
gove stavbe so uporabniki občutili kot prijazne za bivanje. V vlogi mestnega arhitekta je pokazal, da nima občutka samo do modernega, temveč je hitro izrazil občutljivost do starega mestnega jedra, neohistoričnih arhitektur in stare anonimne arhitekture Celja.
Z Ivanom Stoparjem, prvim ravnateljem novoustanovljenega Zavoda za spomeniško varstvo v Celju, sta se zavzeto posvetila celoviti prenovi starega mestnega jedra in mu zagotovila status zaščitene historične urbane celote.
Narodnemu domu
vrnil veličino
Zavzeto se je lotil vsebinskih in formalnih prenov pomembnih mestnih neohi-storičnih stavb v Celju. Tako tudi Narodnega doma, mogočne palače češkega arhitekta Jana Vladimirja Hraskega, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno degradirali v nepomembno stavbo, saj je bila odstranjena celotna historična fasadna členitev.
»Vso reprezentativno okrasje in strešna stolpiča so bili pod vodstvom arhi-
Celje potrebuje mestnega arhitekta
Janko Hartman je za našo medijsko hišo povedal, da je vesel podelitve naziva častni meščan kot najvišjega priznanja Mestne občine Celje za vse, kar je naredil za svoje rodno mesto.
»Prvo obdobje mojega dela kot arhitekta, povojnega projektanta, je bilo čas stanovanjske gradnje ob takratnem splošnem pomanjkanju stanovanj. Osnovni motiv pri vseh načrtih je bilo sorazmerje vloge materiala in estetike,« je o svojem delu povedal Janko Hartman.
Ob tem je še dejal, da na nobeno stvaritev ni posebej ponosen, kot mestni inženir pa se je trudil, da bi z ustreznimi posegi v strukturo do tedaj zanemarjenega starega mestnega jedra ta del mesta zaživel kot privlačno središče. »Želim si, da bi imel mestni inženir - arhitekt - večja pooblastila, za zgled lahko služi primer Ljubljane, kjer je mestni inženir podžupan,« je Janko Hartman razmišljal o tem, da bi knežje mesto spet imelo svojega mestnega arhitekta. Novi častni meščan meni, da je vsaka arhitektura odraz časa in tako je tudi sodobna drugačna, saj so v njej zajeta nova spoznanja in novi materiali. Vesel bi bil, če bi nekdanji Rotovž - magistrat dobil nazaj stolpič, ki je na vseh starih razglednicah in označuje veljavo stavbe na tem trgu mestnega jedra. Že sam se je dogovarjal z arhitektom, ki bi uresničil njegovo nedokončano delo. Janko Hartman sicer dneve v času epidemije koronavirusa preživlja doma ob gledanju televizije, prebiranju časopisov in reševanju križank.
Janko Hartman
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Prejemniki celjskih grbov ob prazniku Mestne občine Celje
Zlati celjski grb
Srebrni celjski grb
Bronasti celjski grb
Kristalni grb
Mestna občina Celje ob občinskem prazniku podeljuje tudi kristalne grbe za odličnost v celotnem študijskem obdobju. Letos jih bo podelila šest, prejeli pa jih bodo: Lucija Dežan (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru) Hana Fideršek (Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje) Sara Jeromel (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) Lea Kukovič (Gledališka fakulteta Akademije za upri-zoritvene umetnosti v Pragi)
Nuša Ofentavšek (Koroški deželni konservatorij v Celovcu)
Hana Šrot (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru)
Podrobnejše predstavitve prejemnikov celjskih grbov si lahko preberete v elektronski brošuri, ki jo najdete na spletni strani Mestne občine Celje.
Mag. Marijana Kolenko
Ravnateljica Osnovne šole Lava bo priznanje prejela za vsestransko ustvarjalno delo v prosveti in kulturi ter dolgoletno prostovoljno humanitarno delovanje v Mestni občini Celje. Učiteljica, pedagoginja, ravnateljica, kulturna ustvarjalka, voditeljica in moderatorka, predavateljica, mestna svetnica, prostovoljka in hu-manitarka je osebnost z več podobami in aktivnostmi, ki zadnjih 30 let zaznamujejo mesto Celje.
Ekonomska šola Celje
Šola s polstoletno tradicijo delovanja bo srebrni grb prejela za predanost vzgoji in izobraževanju številnih generacij in vključenost v širše družbeno okolje. Ekonomska šola Celje s svojim izobraževalnim in strokovnim delom, z mednarodnimi projekti, raziskovalno dejavnostjo, vpetostjo v širši družbeni prostor in s humanitarno dejavnostjo prispeva k prepoznavnosti Celja doma in v tujini.
Tomaž Benčina
Letos je zlati grb pripadel Tomažu Benčini za dolgoletno uspešno poslovno vodenje Cinkarne Celje in prispevek k razvoju celjskega gospodarstva. Diplomirani ekonomist in metalurg je v Cinkarni Celje zaposlen že od leta 1990. Delati je začel kot tehnolog oziroma vodja proizvodnje v metalurgiji, po opravljeni diplomi iz ekonomije pa se je priključil vodstvu podjetja kot pomočnik generalnega direktorja in direktor marketinga. Po zasedbi mesta direktorja že leta uspešno vodi družbo.
Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da se ne želi izpostavljati, je pretirano samokritičen in je človek z izjemno čustveno inteligenco. Sodelavci zatrjujejo, da nikoli ne povzdigne glasu, je pa načelen pri svojem delu.
Dr. Borut Batagelj
Direktor zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj bo priznanje prejel za promocijo arhivske dejavnosti in raziskovanje zgodovine s posebnim poudarkom na zgodovini športa. Pomembno je tudi njegovo delo urednika znanstvene publikacije Zgodovina za vse, v kateri je prvi članek objavil že leta 1998, od leta 2013 pa je njen glavni in odgovorni urednik.
Lenart Horvatič
Bronasti grb je prejel za široko vpetost v kulturno--družbeno dogajanje v mestu Celje in igralsko upodobitev Hermana II., s katero je prispeval k prepoznavnosti zgodovine Celjskih grofov. Lenarta Horvatiča poznamo kot pevca, amaterskega gledališkega igralca, scenarista, moderatorja, zabavlja-ča, imitatorja, pohodnika, karikaturista, športnika, predsednika DPD Svoboda Zagrad in člana številnih odborov v Krajevni skupnosti Zagrad.
Nogometni klub Celje
Klub, ki pod različnimi imeni deluje že več kot 100 let (ustanovljen je bil leta 1919), bo priznanje prejel za bogat prispevek pri ohranjanju tradicije nogometa v Celju ter za vzpodbujanje in prenašanje znanja na mlade igralce. Vse od ustanovitve 1. Slovenske nogometne lige (1991) klub ni nikoli izpadel iz nje. NK Celje je tudi večkratni finalist pokala Nogometne zveze Slovenije. V klubu je dobro organizirano delo z mladimi nogometaši, zato je iz Celja v svet nogometa vedno vstopalo in še vstopa veliko vrhunskih igralcev, ki so ime kluba in mesta ponesli po svetu.
Območna obrtna-podjetniška zbornica Celje
Ustanova, ki je lani praznovala 50-letnico delovanja, bo priznanje prejela za uspešno nudenje podpore obrtnikom in podjetnikom in prispevek k razvoju obrtno-podjetniške dejavnosti v Mestni občini Celje. Od njenega nastanka leta 1969 do danes se je njena vloga od osnovnega poslanstva, združevanja in zastopanja interesov članov z izvajanjem različnih projektov močno okrepila in pušča velik pečat v širšem družbenem okolju.
Foto: GrupA, SHERPA, arhiv MOC
REMONT
09 www.remont.si ■ remont@remont.si V. 03 426 41 00
Vse novo
36
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Gradbišče nove stanovanjske soseske DN 10
Prvo P&R-parkirišče v Celju čaka le še na Koles(c)a in uradno odprtje.
Ambiciozno naložbeno leto v knežjem mestu
Virus projekte upočasnil, a ne ustavil
Mestno občino Celje v času letošnjega občinskega praznika zaznamuje živahno naložbeno dogajanje, tega vtisa ne more pokvariti niti epidemija koronavirusa, čeprav je res, da so se na nekaterih gradbiščih zaradi zaščitnih ukrepov dela tudi začasno ustavila ali upočasnila. A knežje mesto bo v prihajajočih mesecih uresničilo kar nekaj zelo ambicioznih projektov, ki jih MOC izvaja z evropskim in državnim denarjem ter z lastnimi sredstvi iz občinskega proračuna.
ROBERT GORJANC
Največja naložba ta čas v Mestni občini Celje je gradnja stanovanjske soseske v Dečkovem naselju, kjer bo do leta 2022 zgrajenih šest stanovanjskih blokov, v katerih bo 142 stanovanj. Ob tem bo še garažna hiša s 150 parkirnimi mesti. Le približno teden pred izbruhom epidemije so podžupanja MOC Breda Arn-šek, direktor Nepremičnin Celje Primož Brvar ter direk-
torja gradbenih podjetij, ki izvajata dela, Klemen Senič (Nivo Eko) in Matjaž Pavčič (Remont), položili temeljni kamen za gradnjo.
Dela na tem gradbišču se sicer ob okrepljenih zaščitnih ukrepih nadaljujejo v tudi v času epidemije.
Zato pa so se začasno ustavila dela za projekt Tehno park, kjer bo deloval znanstveno-zabavni park, v
njem bodo tudi prostori za podjetnike. A prenova nekdanjega Teka, kultne stavbe v mestnem središču, je na zunanji strani že končana, delavci Remonta še obnavljajo in urejajo notranje prostore. Mestna občina Celje zdaj izvaja javni razpis za dobavo opremo v Tehno parku, katerega odprtje je bilo predvideno za poletje, a se bo zaradi izbruha koronavirusa zama-
knilo vsaj v jesen. Hkrati s prenovo stavbe bo celjska občina izvaja tudi ureditev Gubčeve in Lilekove ulice, ki bosta namenjeni predvsem pešcem.
Začasno so ustavljena tudi dela pri gradnji severne vezne ceste, ki bo pomembno prometno razbremenila ostale ceste v Celju in omogočila boljši dostop do večjih stanovanjskih naselij, kot so
Opekarniška 15d, Celje, Tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si
Nudimo Vam strokovne storitve s področij:
VARNOST PRI DELU, EKOLOGIJA, POŽARNA VARNOST, USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE, KONTROLNI ORGAN ZA OPREMO POD TLAKOM, GRADBENI INŽENIRING, SISTEMI VODENJA, RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST,
SODNO IZVEDENSTVO, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, NAJEM PREDAVALNICE
_Več na spletni strani www.kova.si_
Prenovljena in tudi z okolico olepšana kultna stavba nekdanjega Teka v središču mesta bo čez nekaj mesecev v podobi Tehno parka doživela ponovni razcvet.
VALSIMONT PROIZVODNJA IN STORITVE, D. O. O.
KIDRIČEVA ULICA 13, 3270 LAŠKO Kontakt: e-mail: jernej@valmont.si, tel.: 040 279 240
IZDELAVA IN STROKOVNA MONTAŽA:
PVC-STAVBNEGA POHIŠTVA PVC/ALU-VHODNIH VRAT SEKCIJSKIH IN ROLO GARAŽNIH VRAT ZUNANJIH IN NOTRANJIH SENČIL KOMARNIKOV ZAKLJUČNA DELA
MERITVE IN SVETOVANJE NA TERENU BREZPLAČNO!
NA PRAZNIČNEM OBISKU
37
>; / '
'-. ■■- mu IIIIIHIIIIIPIBI umi lil Ш»НШ11Н1 Gradbišče severne vezne ceste, ki bo predvidoma končana leta 2021, že kaže vidne orise končne podobe.
Lava, Nova vas in Hudinja ter tudi do nastajajoče soseske DN 10. Potem ko so bila za teden dni ustavljena dela pri gradnji krožišča na Ljubljanski cesti, so se spet začela in delavci izvajajo zadnjo etapo tega projekta.
V teh dneh je podjetje Remont začelo tudi pripravljal-
na dela za težko pričakovano obnovo stavbe v Gregorčičevi ulici, kjer bo svoje dodatne prostore dobil Zdravstveni dom Celje.
Že kar nekaj časa je zgrajeno prvo P&R-parkirišče v Celju, v Ulici XIV. divizije, pri mostu čez Savinjo, ki bo tudi izhodišče za kolesarsko
povezavo do Laškega. Odprtje je bilo predvideno prav v teh dneh, ob dogodku Pomladno kolesarjenje, ki pa je zaradi koronavirusa odpadlo. Na uradno predajo namenu te pomembne pridobitve za Celje bo torej treba še malo počakati.
Zagotovo pa je mogoče že
Pripravljalna dela za gradnjo dodatnih prostorov zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici
zdaj reči, da bo z uresničitvijo vseh navedenih projektov knežje mesto še bolj sodobno in privlačno, v to pa se bo mogoče prepričati ob prihodnjem občinskem prazniku, leta 2021, ko ga bomo, upajmo, spet lahko obeležili na običajen način.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ob prazniku Mestne občine Celje čestitamo nagrajencem in vsem občankam in občanom Celja.
Krajevna skupnost Trnovlje
П triglav.zdravstvena.zavarovalnica
triglavzdravje

Drage občanke, cenjeni občani!
Veseli in ponosni smo, da lahko s sodelovanjem pri projektu izgradnje Stanovanjske soseske Dečkovo naselje sooblikujemo nadaljnji razvoj Mestne občine Celje.
Vsem želimo, da bi lahko čimprej spet normalno zaživeli in izkoriščali možnosti za življenje, delo in šport v knežjem mestu.
Direktor Klemen Senič
38
NA PRAZNIČNEM OBISKU
RAVNAJMO ODGOVORNO, LOČUJMO ODPADKE!
MEŠANI ODPADKI
igrače, plenice, umazana embalaža, pepel, kasete
EMBALAŽA
pločevinke, plastenke, tetrapak, plastične vrečke, alu folija, jogurtovi lončki
BIOLOŠKI ODPADKI
vrtni in kuhinjski odpadki, ostanki sadja in zelenjave, listje
V družbi Simbio izvajamo storitve, ki so nujne za vas, tudi v oteženih razmerah epidemije.
Prosimo vas, da v teh razmerah odgovorno in skrbno ravnate z odpadki tudi vi.
O3 425 64 00 www.simbio.si
STEKLO
steklenice, kozarci za vlaganje
PAPIR
časopisi, zvezki, knjige, prospekti, karton
ODPADNA ELEK. IN ELEK. OPREMA
likalniki, hladilniki, sesalniki, računalniki
simbfo
V	z.
^еллл,
KOSOVNI ODPADKI
pohištvo, bela tehnika, vzmetnice, talne obloge
ZBIRNI CENTER
GRADBENI ODPADKI
strešniki, keramične ploščice, kosi betona Na enoosni avtoprikolici, imetnik prisoten.
ZBIRNI CENTER
ali ZBIRNI CENTER
NEVARNI ODPADKI
baterije, zdravila, akumulatorji, kartuše, olja, čistila
ali
PREMIČNI ZABOJNIK v času akcije
:VARNO
simbfo
DOBRA ENERGIJA
v vašem domu
VLAZILNE ROBCE ZA ENKRATNO UPORABO, ZAŠČITNE MASKE in podobna zaščitna sredstva NE MEČITE V STRANIŠČNO ŠKOLJKO ALI KANALIZACIJO!
Vodovod-kanalizacija poziva občane, da v teh časih ravnajo odgovorno in ne povzročajo dodatnih težav pri odvajanju in čiščenju odpadnih vod.
Ш
VODOVOD L KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
NA PRAZNIČNEM OBISKU
39
I
To je zanesljivost.
Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje, T: 03/425 72 50, www.weishaupt.si
-weishaupt-
HI
-E3 Bß
PROJEKT SOC-AKT
EVROPSKA UNNA
IVflOPSM iOCIAtNi SKIAD
HALOŽft* V YAtO PBlHOONOSt
£ KOMPETENCAMI DO SAPO 5 L IT VE MIH PRILOŽNOSTI
S kompetencami do večjih zaposlitvenih možnosti na trgu dela
Projekt »S kompetencami do večjih zaposlitvenih možnosti na trgu dela«, ali krajše SOC-AKT je eden izmed 20 projektov, ki se izvajajo v Sloveniji in pokriva območje Celja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. V program socialne aktivacije so vključene osebe, katere napotita Urad za delo in Center za socialno delo na individualne razgovore z koordinatoricami socialne aktivacije pri MDDSZ.
Skupina petnajstih oseb je zelo raznolika po starosti in izobrazbeni strukturi. Nekateri posamezniki potrebujejo le dvig motivacije ali priložnost, da pokažejo delodajalcu svoje spretnosti in kompetence, drugi potrebujejo socialno mrežo ali izboljšanje funkcionalnih spretnosti, med tem ko tretji potrebujejo strokovno pomoč pri aktivnem reševanju socialnih stisk in izzivov. Izvajanje aktivnosti temelji na individualnem pristopu in pridobivanju spretnosti preko aktivne udeležbe.
V času izvajanja projekta bo v vsakem izmed treh krajev opolnomočeno 5 skupin po 15 oseb, skupaj vsaj 225 oseb iz ciljne skupine Posamezen program se izvaja 8 mesecev in sama izvedba poteka v treh fazah: 1. faza traja 1 mesec z namenom priprav na izvajanje programa, 2. faza traja 6 mesecev z namenom neposrednega izvajanja programa z udeleženci in 3. faza v trajanju enega meseca je namenjena dodatnemu individualnemu delu z udeleženci po izhodu iz programa.
Program temelji na individualnem delu in je prilagojen vsakemu udeležencu posebej, prispeva h krepitvi socialnih kompetenc z zagotavljanjem izvajanja različnih aktivnosti, kot so aktivnosti za dvig motivacije, aktivnosti za izboljšanje funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje socialnih problematik in izzivov, aktivnosti za opolnomočenje udeležencev za vstop na trg dela.
Namen projekta je udeležencem omogočiti spoznavanje vsebin, načrtovanja in Cilj projekta je povečati delež oseb iz ciljne skupine, ki bodo ob zaključku razvoja lastne poklicne poti/kariere ter jim omogočiti proaktiven pristop k iskanju programa vključeni v aktivno iskanje zaposlitve, izobraževanje, zaposlitve.	pridobivanje kvalifikacij ali v zaposlitev in osebam iz ciljne skupine
ponuditi dostopne, raznolike in kakovostne programe socialne aktivacije.
Sodelujoči: Zavod ZRI Celje, Javni zavod Socio in Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Slovenske Konjice- Zreče.
INFORMACIJE O VKLJUČITVI V PROGRAM:
ZAVOD ZA RAZISKAVE, IZOBRA Ž EVANJE IN TRAJNOSTNI
RAZVOJ CELJE
OPEKARNIŠKA CESTA 15A, 3000 CELJE TEL: 03 620 97 08 E-POŠTA: INFO@ZAVOD-ZRI.SI WWW.ZAVOD-ZRI.SI
SOC- AKT Celje Vesna Bobek, vesna@zavod-zri.si
SOC- AKT Slovenske Konjice Natalija Pesjak, natalija@zavod-zri.si
SOC- AKT Šmarje pri Jelšah Petra Uranjek, petra@zavod-zri.si
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
Že od leta 1951!
elektrosignal
www.elektrosignal.si
T: 03 54160 61, GSM: 041235 375, e-mail: info@plantrade.si
www.plantrade.si
aAa
PLAN TRADE. d.OA
Motata U JW060
semaforiziramo križišča		osvetljujemo ulice		projektiramo
				
izvajamo eiektroinstaiacijska in elektromontažna dela		izdelujemo elektroo premo		prodajamo in servisiramo
				
UPRAVNIK, KO
GA POTREBUJETE
____ - M ■ ■ ■
UPRAVLJANJE fgM§E MONTAŽA
IVI IC U .......- /
že več kot 20 let.
40
SLADKO
Keksi, ki jih je kar škoda pojesti
Mini sladke umetnine mame Hus
Keksi ali miniaturne umetnine? Ko je Celjanka Lo-rena Hus povezala veselje do peke s svojo umetniško žilico, so nastali posebni keksi, pri katerih se zdi škoda, da bi jih človek pojedel. Raje občuduje umetelno ročno pobarvane, poslikane in okrašene izdelke, ki nastajajo ob različnih priložnostih: osebnih praznikih, obletnicah, raznih dogodkih, ki jih je treba posebej obeležiti ... Zadnja serija pastelnih z rožicami in zajčki okrašenih keksov je nastala pred velikonočnimi prazniki. Zagotovo bodo šli v slast v prihodnjih dneh, ko bo s škatlico sladkih dobrot razveselila sorodnike in prijatelje.
TATJANA CVIRN
Lorena Hus je ustanovna članica ženskega Lions kluba Celje Mozaik, ki deluje že več kot dve desetletji. Ena od tradicionalnih dejavnosti kluba je tudi prodaja domačih dobrot, ki jih pripravijo članice in ponudijo na stojnicah, izkupiček pa namenijo v dobrodelne namene. Mama Hus, kot jo kličejo mladi v Leo klubu, je običajno prispevala svoje odlične kekse, ki jih je rada tudi umetelno okrasila. Ob tem je na tihem sanjala, da bo nekoč imela keksarno s tem imenom. Začetek resnejšega dela so ji omogočili člani družine in prijatelji, ki so jo lani poleti presenetili za njeno 60-letnico. »Ko me ni bilo doma, so eno od sob v hiši preuredili v kuhinjo, kjer imam zdaj dovolj prostora za peko in krasitev keksov. Zvečer so me pričakali v temi in presenečenje je bilo res veliko,« se spominja Lorena, ki je prej delala v domači kuhinji, kjer nikoli ni bilo dovolj prostora za vse pripomočke, ki jih je morala ves čas umikati in pospravljati. Zdaj ima svoj prostor in v njem vse, kar potrebuje, še celo roza kuhinjske elemente so ji naročili, saj je to ena njenih ljubših barv. Hvaležna je vsem, ki so pri tem pomagali in pravi v smehu:
»Vsi, ki so sodelovali, bodo do konca življenja v zameno dobivali kekse za vse praznike.«
Počasi in natančno
Za to, da je odkrila in dodelala svoj stil krasitve, je potrebovala kar nekaj časa. Na spletu je gledala, kako to počnejo drugi, preizkušala razne načine in se učila na napakah. Spoznala je, da ji od številnih tehnik najbolj leži slikanje s čopičem. »Zamislim si motiv in ga narišem z jedilnimi barvami. Te je treba redčiti z alkoholom, da niso premočne. Okraske sama izdelam, bolj je drobno, bolj mi je všeč,« pojasnjuje. Večino barv dobi v Sloveniji, nekatere stvari naroči po spletu. »Ko jih preizkusiš, vidiš, kaj ti ustreza. Ugotovila sem, da je edini sladkor v prahu, primeren za glazuro, mogoče dobiti v enem od trgovskih središč v Ljubljani, kamor trenutno ne morem.«
Tudi recepta za pripravo keksov ni našla čez noč. Dolgo je preizkušala različne kombinacije in izkazalo se je, da je najboljša tista po receptu starih mam: »Vzamem šest delov moke, štiri dele masla in dva dela sladkorja. Če dam dovolj kakovostne sestavine, ni težav. Keksi niso samo za okras, morajo biti tudi okusni. Glazuro
naredim z limono, da so malo kiselkastega okusa. Različne bio moke in takšne brez glu-tena se niso obnesle. Kekse je treba tudi pravilno pripraviti, da so lepo ravni in da se da nanje risati,« opisuje sogovornica postopek, ki ni ravno hiter. »Testo zamesim, nato mora za 24 ur v hladilnik. Potem ko ga razvajam in izrežem kekse, gredo ti spet v hladilnik za nekaj ur in nato v pečico. Ko se ohladijo, jih glaziram in spet se morajo sušiti. Šele nato lahko nanje rišem in vsaka barva se mora prav tako posušiti, preden se lotim nove.« Če kakšen ni bil najlepši, ga z veseljem pohru-sta mož Dušan, medtem ko so vnuki navdušeni učenci v njeni delavnici.
Množično ne gre
Sanjala je, da bi to lahko bil njen posel, a je za zdaj ustvarjanje keksov namenjeno le obdarovanju prijateljev in sorodnikov ob različnih priložnostih. Ob službi časa ni na pretek in tudi prave računice ni pri vsem skupaj. »Bogve, koliko bi jih morala speči, da bi pokrila stroške, ki sem jih že doslej imela z vsem tem.« Ugotovila je, da nekateri za en keks računajo 20 evrov, kar glede na vloženo delo ni veliko, a je za naše razmere preveč. Če bi hotela izdelati večje količine, bi morala sedeti doge ure ob risanju, kar pa potem zagotovo ni več posebno veselje. Zato tudi ni sprejela predloga ene-
ga od večjih izdelovalci sladkarij pri nas, ki jo je povabil k sodelovanju. »Tako velikih količin ne morem narediti na način, kot si želim,« je povedala Lorena Hus, ki ima rada raznolikost in pri enem motivu ne vztraja dolgo. Najraje riše rožice, sicer pa je umetniško žilico podedovala, saj sta bila slikarja stric in teta in je tudi sama najprej želela v umetniške vode. Na prigovarjanje staršev se je odločila za študij farmacije in iz rodnega Zadra šla v Zagreb, kjer je spoznala moža Dušana ter našla nov dom v Celju.
Prvi dnevi karantene so ji odvzeli ustvarjalni navdih. A v teh dneh spet peče in riše. Navdihujejo jo pomladne bar-
ve okrog nas. Pravi, da nima težav s tem, da je treba v teh dneh biti doma, le druženje v kavarnah s prijatelji pogreša. »Postopoma in previdno bodo podjetja morala spet začeti delati,« je prepričana in dodaja, da so dosedanji ukrepi učinkoviti, kljub temu da se ljudje jezijo, da se kršijo svoboščine. »Prav je, da zdržimo, da bomo lahko šli kmalu ven. Ob tem smo se naučili higiene, spoštovanja, upam, da bomo iz teh izkušenj izšli boljši,« pravi sogovornica, ki bo kot dolgoletna članica Lions kluba zagotovo našla nove izzive, kako v razmerah po koncu karantene, ki ne bodo enostavne, pomagati najbolj prizadetim.
Foto: Dušan Hus
Lorena Hus v svoji domači delavnici keksov. S pomočjo povečevalnega stekla se loti barvanja in okraševanja.
SKRB ZA ŽIVALI V ČASU EPIDEMIJE
41
Družina dveh šmarskih veterinarjev prebolela covid-19
Ko nove skrbi zamenjajo strah zaradi bolezni
»Ko smo zboleli, nas je bilo predvsem strah, da ne bi okužili še koga, ki bi morda to bolezen težje prebolel ali zaradi nje celo umrl. Zato smo dosledno upoštevali navodila o osamitvi,« pripoveduje Maja Amon, veterinarka iz Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah. Zboleli so tudi mož Ivan, ki je prav tako veterinar, in vsi trije otroci, ki obiskujejo OŠ v Šmarju pri Jelšah, kjer je bilo v prvih dneh žarišče okužbe. Danes so zdravi, Maja in Ivan sta se vrnila v službo, a zlasti Ivan, ki dela na terenu, opaža med ljudmi še kanček strahu. Verjetno bo moralo miniti še nekaj časa, da bomo po koncu teh razmer vsi skupaj lahko brez tesnobe živeli naprej.
Maja Amon
TATJANA CVIRN
»Maja je Prekmurka, že na fakulteti sta bila z Ivanom, ki je iz Virštanja, par. Po študiju sta nekaj let delala na Primorskem, nato sta delo našla v Šmarju, kjer sta v Predenci kupila kmetijo in kjer živita že deset let. Najstarejša hči Nika je devetošolka, Neža je v petem razredu in Luka v tretjem.
»Nika je zbolela prva in ko smo izvedeli, da se je pojavil primer bolezni v OŠ Šmarje, smo poklicali zdravnika, ki jo je poslal na testiranje. Še preden smo dobili rezultate, sva najprej zbolela midva z možem in nato še druga dva otroka.« Že takrat, ko je peljala hčerko na testiranje, je direktor Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah Tomi Rum-
pf odredil, da morata z možem ostati doma. Podjetje, ki ima še enote v Šentjurju, Rogaški Slatini in Kozjem, je moralo zapreti vse enote, saj je zbolelo še nekaj zaposlenih, za nekatere se je izkazalo, da so bili okuženi, čeprav niso kazali znakov bolezni. Direktor je namreč zaradi narave dela za zaposlene tako rekoč izsilil testiranje, saj ga za tiste brez vidnih znakov sicer niso opravljali. Skrbelo ga je, da se ne bi okužba širila med strankami in sodelavci.
Vseh pet
Pri Amonovih bolezen ni izbruhnila v hujši obliki. »Mlajša dva sta imela le kakšen dan vročino, potem je
bilo kmalu bolje, malo sta kašljala in smrkala. Zanimivo, da smo imeli vsi boleče oči, česar nisem zasledila med znaki pri drugih bolnih, bolela nas je glava, imeli smo vročino. Nismo tako močno kašljali. Vse skupaj je bilo precej podobno, kot če bi imeli gripo,« pripoveduje Maja Amon, ki je opazila tudi močno utrujenost. Po tednu dni so bili že bolje. Še najbolj je bolezen prizadela moža. Po petih dneh ga je spet začela boleti glava, bil je najbolj slaboten in je tudi najbolj ka-šljal. Zdravniki so jim odredili 14-dnevno izolacijo. »Zaprti smo bili v hiši, le živali, ki ji imamo na kmetiji, sva z možem vsak dan nahranila in jim počistila. Sosedi so nam priskrbeli hrano, po telefonu smo jim sporočili, kaj potrebujemo, jim nakazali denar in stvari so nam dostavili do vrat,« je Maja hvaležna za pomoč, ki jim jo je ponudil tudi župan, njen stanovski kolega. »V majhnih občinah je sicer fino, ker se vsi poznamo, a v teh časih je to lahko tudi težava, saj so tudi stranke vedele, da smo bili bolni in jih je še vedno malo strah. A ni bojazni, uporabljamo vso zaščito, rokavice, maske, in tudi testirala sva se še enkrat, preden sva šla nazaj v službo. Test je bil negativen.«
Spet na voljo za živali
Vse enote veterine so zdaj spet odprte, potem ko je nekaj časa le eden od zaposlenih dežural pri telefonu za nujne primere. Delajo po skrajšanem delovnem času in poskrbijo za vse živali, ki potrebujejo veterinarsko pomoč. Iz trgovine, ki de-
luje v okviru podjetja, pošiljajo stvari na dom. Kot pravi Tomi Rumpf, je delo organizirano tako, da od 24 zaposlenih tretjina dela, tretjina je v pripravljenosti in tretjina na čakanju. Zaščitne opreme imajo dovolj, saj je glede na informacije s Kitajske že januarja poskrbel zanjo, da je je na voljo za nekaj mesecev.
»Pomembno je, da ljudje prej pokličejo in se naročijo, da se ne znajde več ljudi v čakalnici. Po vsakem obisku vse razkužimo, to je postalo že povsem utečeno,« opisuje Maja Amon spremenjene razmere dela. Podobno velja za obiske na terenu, kjer morajo kmetje prej pripraviti vse potrebno, da je stikov čim manj. Cepljenja za steklino lahko nekoliko počakajo, saj je rok podaljšan.
Ekipa se je izkazala
Čas bolezni je bil negotov in jo je skrbelo predvsem to, da ne bi okužili še koga, ki bi bolezen težje prebolel ali da bi bili morda krivi še za kaj hujšega. A z ozdravitvijo so se pojavile nove skrbi, kako naprej. »Sprašujem se, kako bomo spet vzpostavili normalno življenje. Lažje je ustaviti vse skupaj kot potem spet zagnati vse stvari. Vprašanje je tudi, kdaj bodo ukrepi milejši. Vse to namreč močno vpliva na naše delo. Težava bo, če ljudje ne bodo imeli denarja za veterinarja.« Upa na najboljše in na to, da bo ekipa ostala v sedanji sestavi, saj se je prav v teh kriznih časih pokazalo, kako zna sodelovati, si pomagati in držati skupaj.
Foto: osebni arhiv
Zavetišče polno, a ne zaradi koronavirusa
Če so ponekod po svetu ljudje zapuščali ali celo ubijali svoje živali, češ da širijo virus, pri nas na srečo ni tako, čeprav se zadnje čase celo na to temo pojavljajo lažne informacije. Kot opaža Matija Lenko, lastnik zavetišča Zonzani, nimajo v teh dneh nič več zavrženih psov, kot so jih imeli že prej. Zanimivo, da se nekateri prav v teh časih odločajo za posvajanje.
Dodatna težava je trenutno, da ljudje ne smejo zapuščati svoje občine, pred tem pa je nekaj psov
našlo nove domove. Dva sta še rezervirana in čakata, da bo karantena mimo. A zavetišče je kljub temu polno.
»Trenutno nimamo uradnih ur, a po predhodnem dogovoru se lahko tisti, ki bi želel posvojiti psa, dogovori za obisk. Pri tem mora vedeti, katerega psa želi. Na naši spletni strani imamo objavljene fotografije vseh živali v zavetišču. Odločitev naj dobro pretehtajo in potem pokličejo. Ne prenesem klicev v smislu, da bi nekdo imel enega kužka.
Razumem, da so ljudje v teh časih osamljeni in da bi za sprehod radi imeli psa. A ni nujno, da je to pravi motiv za posvojitev,« opozarja Lenko.
Na spletni strani zavetišča je tudi vprašalnik za posvojitev, ki ga je treba izpolniti in poslati, nato se Lenko poveže z morebitnim posvojiteljem. »Že iz tega vprašalnika razberem, kaj nekdo pričakuje.«
V zavetišču je zadnje čase veliko večjih psov, ki zaradi svoje rasti težje najdejo dom. »Ne opažam, da bi
ljudje v teh razmerah zavračali pse. Imeli smo dva klica, da bi psa oddali, a nisem spraševal, zakaj, ker ju niti ne moremo vzeti, saj nimamo prostora.« V Zonzaniju, ki je edino tovrstno zavetišče v regiji, je na voljo 13 boksov za pse, ima tudi štiri bokse za mačke, ki pa jih v teh dneh ni veliko. Občine, ki morajo financirati delovanje zavetišča za živali, najdene na njihovem območju, trenutno ne zapletajo postopkov prijave izgubljenih živali, pravi Lenko.
TC, foto: Jerca Zagorc
Za lastnike, ki bi težje zboleli in ne bi imeli možnosti oskrbe svoje živali, je UVHVVR v prvem tednu razglasitve epidemije preverjala možnost nastanitve v pasjih hotelih in zavetiščih. V prvih je bilo na voljo 400 mest za pse in mačke ter v zavetiščih približno 100 mest za pse. Sicer pa priporočajo, da skrbnik sam uredi začasno oskrbo živali oziroma da se poveže z lokalnim štabom civilne zaščite, lokalno skupnostjo in zavetiščem.
Nekaj psov, ki v Zonzaniju čakajo na lepše čase.
42
BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV
Vse poti vodijo na Anski vrh
Že več let bolj ali manj redno hodim po Srčni poti na Anski vrh. Zdi se mi ravno primeren hribček, ki ga po službi popoldne brez težav osvojim. Ob koncih tedna izberem bolj zapleteno pot, malo gor in nazaj dol, proti Liscam in nazaj proti drevesni hiši. Prav prijetno se da poti skombinirati za več ur hoje.
V zadnjih dneh, ko nas je prizadel koronavirus, opažam, da se vedno več Celjanov podaja na priljubljen hribček. Že res, da je dobra fizična kon-dicija eden od pogojev, ki nam v primeru okužbe pomaga, da bolezen lažje prebolimo. In res je, da nas opozarjajo, naj se na sprehajalne poti in v gozd odpravimo sami in na varni razdalji do ostalih rekreacije željnih občanov.
Naj vam opišem svojo sobotno pot na Anski vrh. Ja, to preteklo soboto, ko je po nekaj dneh slabega vremena posijalo sonce in smo bili vsi, ki smo zaradi nastalih razmer prisilno doma, željni svežega zraka in gibanja.
A vendar se je na poti izkazalo, da je koronavirus očitno na hribček pregnal mnogo več ljudi kot ponavadi.
Zanimivo je bilo srečevati mlade družine, ki so z malčki lezle navkreber. Še bolj zanimivo je bilo opazovati mlade nadebudneže. Eni so ponosno racali in bili veseli, ko so opazovali drevesa in poslušali ptičje petje. Izgledali so kot pravi mali raziskovalci. Drugi so trmasto obstali sredi poti in se niti pod razno niso hoteli premakniti ne naprej ne nazaj. Starši so jih na začetku
prijazno spodbujali, po nekaj minutah trmastega cepetanja na mestu pa že malo manj prijazno. Mnogi so si ob tem najbrž mislili, le kako njihove male terminatorje obvladajo vzgojiteljice v vrtcu.
Ampak to ni bilo nič zelo nenavadnega, družine so redni obiskovalci poti, le da jih je bilo v soboto veliko več.
Bolj nenavadna je bila gospa, ki se je na pot podala v visokih petah. Strinjam se, da je treba tudi v kriznih časih obdržati svoj stil, a vendar - v gozd v visokih petah? Še dobro, da jo je spremljal prijazen gospod, ki ji je ves čas nudil roko, katere se je čvrsto oprijemala in v svoji lični obutvi premagovala pot.
Zanimiv je bil tudi gospod, ki je v popolni opremi strumno korakal navkreber. Pohodni čevlji, oblačila, palice, nahrbtnik, čutara. Morda je bil Anski vrh le začetek njegove večdnevne poti, ki se je je kljub karanteni lotil.
Še bolj zanimivo je bilo na travniku na vrhu. Kljub temu da ni bilo prave vročine, se je nekaj mestnih »frajl« namestilo na odeje, se ob tem seveda razgalilo še bolj, kot je dovoljevala temperatura, in iz različnih kotov snemalo »selfije«. Na odeji brez ozadja, sede in leže, stoje z ozadjem okoliških hribov. Spominjale so me na deklice, a tudi mi-šičaste mladce, ki se prav na podoben način snemajo v fitnesu. V karseda oprijetih oblačilih in pred ogledalom, da preverijo svojo podobo, ki jo bodo naslednji trenutek objavili na družbenih omrežjih in čakali odziv.
Na poti so bili tudi sprehajalci, ki očitno še niso slišali za ohranjanje varnostne razdalje.
Jaz sem se, kot velevajo navodila, vedno umaknila na skrajni rob poti, mnogi pa so vehementno prodirali po sredi poti in me gledali kot deveto čudo. Da ne bo pomote. Tu gre za širše poti blizu parka, ki so jih zdaj zavzeli novi koronasprehajalci. Vsi redni sprehajalci razdaljo večinoma
upoštevajo in se umikajo tudi na ozkih gozdnih poteh.
Na podlagi sobotne dogodivščine lahko trdim, da vse poti vodijo na Anski vrh. In te poti še nobeno pomlad niso bile tako uhojene. Upam lahko, da bo ta navada ostala vsem stalnim in novim sprehajalcem tudi po epidemiji in omejitvi gibanja. Zdaj žal izgleda, da je tisto, kar nam omejijo, naenkrat najbolj priljubljeno.
Zato vsem polagam na srce, naj po epidemiji ne zaidejo na
stara pota, naj torej ne hodijo na sprehode v trgovske centre, naj ne kofetkajo in se sončijo v raznih »kafičih«, naj ne hodijo na debatne krožke ob« šanku«. Zagotovo je bolj zdravo in koristno, da se tudi v normalni situaciji povzpnete na Anski vrh. Pa čeprav v visokih petah.
Ostanite zdravi. Ostanite doma.
Na Anski vrh hodite sami in samo, če ste zdravi.
KS, foto: GrupA
Minuta za zdravje: ostani doma
Minuta za zdravje je učinkovita oblika ohranjanja zdravja in dobrega počutja na delovnih mestih in v izobraževalnih ustanovah. Redno izvajanje omogoča boljše zdravje, sprostitev, boljšo zbranost, obnovo delovne energije ter izboljša splošno počutje.
Naše učno podjetje Choco Drop, d. o. o., ki ga sestavlja skupina mladih in kreativnih podjetnikov, se ukvarja s prodajo vrhunskih čokoladnih izdelkov, povezanih z zdravjem. Ker si prizadevamo za ohranjanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih, smo v učnem podjetju redno izvajali minuto za zdravje.
Zaradi nevarnih okoliščin širjenja koronavirusa in izvajanja izobraževanja na daljavo jo dijaki z mentorico Andrejo Tanšek izvajamo doma, saj se zavedamo, kako pomembno je varno krepiti svoje zdravje. Dijaki učnega podjetja Choco Drop, d. o. o., delujemo s sloganom Z gibanjem do zdravja. Ostani doma. Za obiskovalce šolske spletne strani smo pripravili nekaj vaj za ohranjanje zdravega duha v zdravem telesu. Priporočamo, da jih izvajate
S tem letakom dijaki 3.a v sklopu učnih podjetij UP Chocho Drop in UP Veles z mentoricama Andrejo Tanšek in Suzano Suholežnik na FB-strani Ekonomske šole Celje vabijo k sproščanju telesa in duha. S klikom na omenjeno povezavo lahko izvajate vaje v okviru Minute za zdravje in dodate ideje, kako na varen in samozaščitni način krepiti svoje zdravje.
vsaj enkrat dnevno. Lahko sami s pomočjo priloženih vaj ali s strokovnim vaditeljem Andrejem Milutinovi-čem, dvakratnim svetovnim prvakom v fitnesu. Vadba je na sporedu vsak dan ob 14.35 na Planetu TV od ponedeljka do petka.
Videoposnetke pravilnega izvajanja vaj najdete na naslednjih povezavah: https:// siol.net/planet-tv/novosti/ svetovni-prvak-s-kavca-vsta-nite-s-kavca-521076
https://www.youtube. com/watch? v=2L2lnxIcNmo AT
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Prejeli smo
Koronavirus in narobe svet skozi oči triletnika
Naš najmlajši obiskuje vrtec in kot se za triletnika spodobi, ga vse zanima. Ce vprašanja ne začne s »kaj je to«, ga zastavi z besedo »zakaj«, zato mu pravimo Zakajček ... Zaradi trenutnih nenavadnosti je naš Zakajček doma. Seveda smo mu poskušali razložiti, zakaj so zaprte šole in vrtci in zakaj nekaj časa ne bomo mogli do dedija in babice. No, tu je zelo hitro imel rešitev, da pač prideta dedi in babi k nam. Nak, tudi to ne bo šlo ...
Šolsko delo poteka doma, tudi to mu je sumljivo. Kako so brat in sestri dopoldne v šoli, če so pa tu? Ja, ampak trenutno je šola tudi doma. Aha.
Karantena, epidemija, pandemija, virus ... Res neobičajna terminologija za ušesa triletnika. »Mama, kaj je to virus?« »Takšne majcene nevidne stvari, ki povzročijo, da človek zboli, dobi vročino.« »A je virus tudi tu? Pa tudi tu?« »Ja, virusi so res vsepovsod.«
Pred časom nas je v nedeljo prebudil potres. Res na glavo postavljen svet. Potres! Kot da ni dovolj že pandemija . Seveda ga je naš Zakajček malček prespal, ampak zatem je spet ujel cel kup novih
besed - epicenter, potres ... »Mama, kaj je to potres? A ga vidimo?« »Ne, ga pa čutimo.« »A je neviden?« »No, ja . Ja, mogoče je pa res malo neviden.« »A je to potem virus?« »Ne, to pa ni.«
In ker je zdaj v tem na glavo postavljenem času cel kup priložnosti, da se lotimo in postorimo stvari, ki jih odlagamo, prelagamo na enkrat kasneje, smo se pri nas doma končno lotili temeljitega pospravljanja naše čarobne omare, kamor odložimo in založimo vse in še več, tja romajo igrače, zajeten kup časopisov, presenečenja in vse, kar leži na tleh, ko je treba ultra hitro pospraviti, ker obisk že izstopa iz avta ... In to čarobno omaro smo zdaj v celoti izpraznili in vso vsebino vzeli ven.
Tam nekje zadaj za desetimi škatlami so bile skrite že zdavnaj pozabljene čokoladi-ce, ki sem jih potisnila nazaj na varno, preden bi vse te v stanjol papir zavite čokoladne Miklavžke in dedke Mraze naš naraščaj pojedel preveč tako mimogrede .
In v četrtek je snežilo. Celo zimo ga ni bilo težko pričakovanega snega in evo, konec marca se triletnik nekega navadnega jutra v zelo nenavadnem času zbudi in kamorkoli pogleda, je vse belo in sneži.
In ko sem našega Zakajčka našla med vsemi temi odviti-mi in pojedenimi malimi čo-koladicami, mi je razlagal svet po svoje: »Mama, ne potres, to je bil neviden Miklavž.« Nisem zagnala vika in krika, kljub temu da je čokoladicam že potekel rok. Spet ena takšna odrasla pogruntavščina.
ALEKSANDRA TEHOVNIK, Slovenske Konjice
Ko se je čas ustavil
Zategnila je uzdo, ustavila naše konje in rekla: »Bom pa sama poskrbela zase, ker vi nimate časa in nočete, ne morete, v bistvu pa sploh ne želite.« In nam je Narava izstavila pošteno zajeten račun.
Ne, niso nas napadla ultra inteligentna bitja iz vesolja ali nevarni možakarji, sovražniki modernega načina življenja, niso se spopadle kulture, ne, ne. Civilizacijo je napadel en majhen nevidnež iz mikro sveta, analogni virus, in kot za šalo ruši sisteme po principu domin. »In da se ne boste prepirali med seboj,« si je mislila Narava, ga bo dovolj za vse na vseh koncih našega planeta. In dobili smo pandemijo.
Za znanstvenike ni bilo vprašanje, če sploh, ampak samo kdaj se bo virus začel širiti tudi pri nas. Vse do pred kratkim je bilo to za nas ne-
predstavljivo, ljudi z maskami ali karantene smo poznali samo iz poročil in časopisov, vse to pa se je ponavadi dogajalo nekje daleč stran.
Ampak saj se nismo imeli časa ukvarjati z vsemi temi strašljivimi manj lepimi dejstvi svojega bivanja, če je pa bilo treba hiteti od enega opravka na drugega, od enega nakupovalnega središča do drugega. Dobesedno ugodneje je skočiti tkonec tedna malo v London in se ob napornem urniku nujnih in nenujnih obveznosti umiriti na delavnici joge na Tajskem . Je bilo.
Pandemija, ki si je že zagotovila mesto v zgodovini, bo močno vplivala na sistemski ustroj družbe. V prvi fazi so na resni preizkušnji zdravstveni sistemi, v Italiji so že popokali po šivih, Švica ječi, Nemčija se pripravlja na močan porast števila okuženih, strokovnjaki tudi pri nas svarijo, da nas bodo samo strogi ukrepi rešili pred italijanskim scenarijem. Gospodarske posledice bomo občutili kasneje kot popotresne sunke, bo pa pandemija zdesetkala in globoko preorala gospodarsko pokrajino.
A roko na srce, saj se je sodoben način življenja razvil res v perverzno potratnost, v finančnem in okolju neprija-
znem pomenu, po nepotrebnem bremeni in smeti. Kdo le potrebuje »šoping vikend« v New Yorku, dopoldansko kavo v Parizu, potapljanje v Indoneziji, adrenalinski safari v Južni Afriki, tako vmes pa še vsakoletno smučanje s prijatelji v Avstriji in dopust na križarki?
In zdaj smo bolj ali manj vsi na istem. Bolj ali manj doma. Ceste so prazne, gostilne, kavarne zaprte, nakupovalna središča samevajo, v Benetkah si je morje odpočilo in se kristalno očistilo, virus je zaustavil zračni promet, kar ni uspelo ne Greti ne društvom ne konvencijam in zelenim programom. Javno življenje je zamrznilo in se preselilo za lastne štiri stene. Od navzven navznoter. Dopisna šola je čisto prijetno izvedljiva tudi doma, kava na domači terasi je okusno sprostilna, igranje monopolija z naraščajem je lahko tudi med tednom prav zabavno, popoldanski počitek na domačem kavču pa je enostavno meditativno. Družinski sprehod do najbližjega gozda deluje bolj povezovalno in še zastonj je.
Lepo, če se bomo tudi po tej krizi še spomnili, da je manj več!
ALEKSANDRA TEHOVNIK, Slovenske Konjice
BRALCI POROČEVALCI
43
po Kragujevcu in raziskovali njegove znamenitosti, obiskali prvo srbsko šolo, šolski muzej ter spominski Muzej 21. oktobra. Tudi te dejavnosti so pripomogle, da so bili ob koncu srečanja vsi »ena velika vesela druščina« in bodo tako lažje sodelovali v prihajajočih dejavnostih.
Celotedensko druženje je vsem pustilo lepe vtise,
učence sta najbolj navdušila spoznavanje novih kultur in prijateljev ter srbska gostoljubnost, saj so jih družine res vzele za svoje. Srečanje bo udeleženim ostalo v lepem spominu, hkrati se že veselijo naslednje mednarodne izmenjave, ki bo maja 2020 v Turčiji.
MAJA SKAKIĆ, mentorica dejavnosti
novi tednik
VcdHO? 2 №№j!
radio celie
Vednc? 2 Џлотј!
Erasmus+ odprava v Kragujevac
V	tednu med 1. in 6. marcem se je šest učencev OŠ Frana Roša Celje pod mojim in mentorstvom Vojina Mli-narevića udeležilo 1. mednarodne izmenjave v okviru projekta Erasmus+, ki nosi naslov Our Europe - a melting pot of nowadays (Naša Evropa - dandanašnji talilni lonec različnih kultur). V projektu poleg OŠ Frana Roša sodelujejo tudi osnovne šole iz Srbije, Turčije in s Poljske.
V	tednu skupnega druženja so sodelovali pri različnih dejavnostih in delavnicah, povezanih s temo projekta. Učenci so s pomočjo social-
nih in športnih iger, ki so jih predhodno sami pripravili, spoznavali vrstnike iz držav partneric. Vsi so se strinjali, da je vse najbolj zbližala naša igra vlečenje vrvi. Učenci so v tem tednu pripravili tudi predstavitve svojih šol, mest in držav, se udeležili delavnice igre vlog, ustvarjali plakate v mešanih skupinah in tekmovali v Kahoot kvizu.
Poleg konstruktivnih delavnic so čas preživljali tudi turistično obarvano. Odšli so na enodnevni izlet v Beograd, kjer so na vodenem ogledu Kalemegdana omenili tudi naše grofe Celjske, se potepali
Razstava likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur
Mednarodni dan žena na Ljudski univerzi Šentjur že tradicionalno zabeležijo na zelo inovativen in drugačen način. Letošnjega je zaznamovalo odprtje nove likovne razstave študijskega krožka LUŠ. Tako so na ponedeljkovo jutro v Kavarni Tržnica v Šentjurju slike irske pokrajine krasile stene lokala, prebrali so tudi irsko in šentjursko legendo, ki ju povezuje vsebina o kamnitem mostu.
V uvodu so zbrane poudarile, da jim ob dnevu žena ne zadošča, da se spomnimo na ženske, da jim ta dan kaj namenimo, ampak želijo, da smo enakopravne. Ženske delamo enako dobro kot delajo moški. Opažamo namreč, da je koncept ženske umetnice v našem lokalnem okolju precej tuj: ženska je lahko objekt likovnega dela, težko pa subjekt - torej prej pristane na platnu kot pred njim. Ženske smo prej razumljene kot tiste, ki smo spretne pri ročnih delih. Zato so skupine, kjer ustvarjajo ženske, zelo pomembne, ker si upajo biti svobodne in se niti ne zavedajo, kaj vse lahko nastane, ko so končno to, kar so. Ampak ta svoboda seveda pomeni, da se dekleta srečujejo s svojimi nepopolnostmi, neznanji, napakami, in hkrati terja, da se s tem soočijo ter vse te nepopolnosti naposled s seboj nesejo kot naložbe. Ni bistvo, da smo na vrhu, ampak da ustvarjamo skupnost, kjer si upamo biti nervozni, ko česa ne znamo, si upamo prositi za pomoč in vemo, da bomo vedno staknile glave, torej se dobesedno zbrale nad platnom in razmišljale, kako rešiti kakšno likovno zagato ali blokado. Biti del skupine ni lahko, ker to pomeni, da je včasih tvoj lasten likovni tempo počasen ali prehiter, ampak to zgolj pomeni, da imaš zato več odgovornosti ali da se še bolj trudiš, da napreduješ, ali da imaš dolžnost znanje deliti naprej.
Ob začetku šolskega leta so likovnice študijskega krožka izrazile željo po slikanju pokrajine, portretov ali živali, ker so v tem iskale nove izzive, s katerimi se, četudi so že v četrtem letu delovanja, še niso soočale. A ker je bila njihova mlada somentorica Kvirina, ki ima v likovnem izražanju največ znanja, na popotovanju po Irski, kjer jo je dih jemajoča krajina navdušila, so se članice z veseljem spoprijele s slikanjem irske krajine in si na njeno presenečenje izbrale najtežje izzive, s čimer so dokazale, da že zaupajo sebi in v svoj likovni izraz. Ko so slikale, so se skupaj učile in preizkušale tehnike, kako naslikati makadam, bazaltne stebre, vodo, strme skale, predvsem pa so zelo dobro ujele lepo zeleno barvo krajine ...
Ker seveda ustvarjajo v domačem kraju, so želele prikazati tudi to, zato je druga polovica slik razpolovljena: na eni strani so prikazane šentjurske zgradbe oziroma zgradbe, ki so avtoricam blizu. Na črno-beli polovici so prikazale, kakršne so bile nekoč, v barvni različici pa v aktualni obliki oziroma kakršne si želijo likovnice, da bi bile v prihodnje. Ko pogledamo te slike, delujejo drugače, morda se komu polovici na trenutek zdita nezdružljivi. Levo črno-belo stran, kot so likovnice ugotovile, je bilo lažje naslikati, barvna desna nakazuje, da je za korak naprej potreben napor. Nekako so te slike nezavedajoč se odražale njih same. Na začetku si nobena ni mogla predstavljati, da se lahko tako močno spremenijo v času.
Iskrene čestitke Albini Verhovšek, Kristini Ko-privc, Marjeti Straže, Nadi Slana, Silvi Polajžer, Slavici Robič in Zlatki Šolinc.
NINA SALOBIR, mentorica ŠK
44
NAGRADNI RAZPIS
Lenart, Šoštanj
Polni ustvarjalnega navdiha
Prejšnji teden smo otroke povabili k sodelovanju pri nagradnem razpisu. Risali so risbice, povezane z učenjem doma ali preživljanjem prostega časa. Čeprav smo obljubili, da bomo nagradili prvih deset sodelujočih, smo se odločili, da bomo nagradili vse, ki so nam svoje izdelke poslali do ponedeljka dopoldne. Nagrade podjetja Vivapen bodo sodelujoči dobili po pošti.
Čestitamo!
Ajna, Celje
Anika, Kalobje
V \


* <f
t
z v%
1Ш
i
ШШШт' 4ft v a
fe* ff" '
гШИШШ
ff
\
Ч/
J I
Eva, Dobje pri Planini

Ж/8 1
j lil
■ ■nit.' " *

Špela, Laško
PODLISTEK / BUKVARNA
45
Tanguy Viel: 353. člen Kazenskega zakonika
Biti ali ne biti - kriv
Potrpljenje posameznika ima samosvojo dolžino vž-igalne vrvice. Kako dolgo traja, da je zmanjka in pride do neizbežnega, je odvisno od različnih dejavnikov. Pri nekaterih moč samoobvladovanja v kritičnih trenutkih razpre krila, pri drugih jih zloži. Lahko jih tudi potrpežljivo razpira leta in leta, a na koncu vseeno omaga.
To se je zgodilo Kermeurju, glavnemu junaku pripovedi. V prvi osebi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo in razloge za zločin. Njegov poslušalec je preiskovalni sodnik. Ta ne predstavlja klasične avtoritete svojega poklica, njegova vloga je skoraj terapevtska. Viel mu na jezik polaga premišljene opazke, s katerimi spretno vodi Kermeurja po čereh težkih trenutkov, ki so ga pripeljali do umora.
Že od začetka je bralcu znano, da je Kermeur kriv za umor. Tega ne prikriva. Ves čas umirjeno pripoveduje o dogodkih. Njegovo razmišljanje niti za trenutek ne ponudi občutka, da gre za človeka, pri katerem je jez srda popustil v trenutku nemoči osebne volje. Predstavlja posameznika, ujetega v nesvobodo, ne glede na to, kaj stori. Večino Ker-meurjevega pripovedovanja predstavlja monolog, sodnik pristavi svoje misli le tu in tam. Te pri sogovorniku ne povzročijo viharja čustev, zdi se, da se je že sprijaznil s svojo usodo in z morebitno kaznijo, ki naj bi sledila. Sprijaznil se je s svojim življenjem, zaznamovanim z nemočjo, in s tem, da ne more narediti ničesar za svoje dobro. Njegov razum na ta način sam sebi nariše oziroma določi ciljno črto. Vprašanje pri tem je, ali je razum nedvoumno sposoben presoje o dolžini lasnega duha. Ali lahko objektivno prepozna domet svojih spoznanj?
Protagonistovo pripovedovanje je prežeto s črnim humorjem. Kermeur pogosto sebi in sodniku zastavlja na prvi pogled preprosta vsakdanja vprašanja, zaradi katerih se bralcu nariše hiter nasmešek na usta. A že trenutek razmisleka ponudi vpogled v neslutene globine zapletenih ključnih in dokončnih življenjskih dogodkov, ki se začnejo z malenkostjo. Ali lahko drobcen kamen sproži plaz? Lahko. A to pogostokrat postane jasno šele po razdejanju, ko poti nazaj ni več.
Kermeur se med razmišljanjem in pripovedovanjem ne posmehuje niti se ne norčuje. Do preiskovalnega sodnika je zelo spoštljiv. Junakova opažanja vključujejo najprej osuplost, nato presenečenje, saj si odziva sodnika ne zna razložiti. Mu je vseeno zanj, ker je srečal že ogromno zločincev, mu je odveč, ker mu krati dragoceni čas, ki bi ga lahko preživel drugače, na primer z družino ...? Počasi ga začne dojemati kot prijatelja in zaupnika ... O njem začne razmišljati kot o človeku, ki počne v življenju še kaj drugega, kot le sedi v službi in odloča o usodi prestopnikov.
Takšen tok dogodkov daje slutiti, da se morda Kerme-urjeva predvidevanja o vrsti kazni, ki naj bi ga doletela, ne bodo uresničila. Razen če je preiskovalni sodnik tako zelo vešč pretvarjanja in takšnega odnosa, da bo na koncu sledilo nepričakovano presenečenje?
»353. člen kazenskega postopka: zakon ne zahteva od sodnikov, da pojasnijo, kaj jih je prepričalo, ne predpisuje pravil, od katerih bi bilo odvisni zanesljivost in neizpodbi-tnost pričevanja, predpisuje pa jim, da se v tihi zbranosti vprašajo in skušajo s čisto vestjo dognati, kakšen vtis so na nih naredili dokazi, predloženi zoper obtoženca, in tisti v njegovo obrambo. Zakon jim nalaga le to vprašanje, ki zaobsega vse njihove dolžnosti: Ste v sebi globoko prepričani?«
Sporočilo zgodbe najlepše ponazarja pomislek, kakšna je razlika med pravom in tistim, kar je prav. To vprašanje ima zagotovo toliko odgovorov in utemeljitev, kolikor je ljudi. Na prvi pogled se zdi preprosto, a je daleč od tega. Očitno vsepovsod po svetu.
TANJA DROLEC
O avtorju:
Tanguy Viel je Francoz. V svojem maternem jeziku je izdal že kar nekaj romanov. Zanje je dobil vrsto nagrad. V slovenščini je poleg 353. člena kazenskega zakonika izšel tudi njegov roman Pariz-Brest.
353.ČLEN
KAZENSKEGA
ZAKONIKA
P*e»W Ales ttefft&r	tW
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Naslovna stran zadnjega Orožnovega dela Kačičev - Orožnov rod, na kateri sta tudi fotografiji Ignacijevih staršev Ignaca Orožna in Marije, roj. Ramšak.
^^^^	\/	www.kamra.si
I Ksl I I \шЛ I I Vn^ I VS V— I I (1819-1900) (5) M^kamra
Laško
Kot je bilo že omenjeno, se je Ignacij Orožen rodil v Laškem. Njegova družina je tam prebivala več generacij. Eden od njegovih sorodnikov (nečak) je bil tudi zgodovinar, geograf in prvi predsednik Slovenskega planinskega društva Fran Orožen. Že sprehod po starem mestnem jedru Laškega opozori, da je to mesto rojstni kraj obeh znamenitih Orožnov. Na Aškerčevem trgu stoji rojstna hiša Ignacija Orožna. Na pročelju jo krasita dve spominski plošči, ki mimoidoče opozarjata na to, da se je v njej rodil znamenit zgodovinar. Relief je leta 1953 postavilo Zgodovinsko društvo Celje, za postavitev spominske plošče leta 1986 je bila zaslužna Kulturna skupnost Laško.
Se nadaljuje.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
*	V TEJ HlSl
SE JE 30. JANUARJA I8i9 RODIL
IGNACIJ OROŽEN
DOMOLJUB iN ZASLUŽEN ZGODOVINAR
UMRL JE ti APRILA 1300 V MARIBORU
ZGOD. DRUŠTVO V CELJU 1955, 1986 л	KULTURNA SKUPNOST LAŠKO
Spominska plošča na pročelju Orožnove rojstne hiše
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
»Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!?«
Laški pasijon, 1985
V vlogi Jezusa je nastopil Martin Hrastnik (1985, 1989, 1996 in 2000). V zadnjih dveh uprizoritvah (2014 in 2015) pa duhovnik Klemen Jager, kaplan v Laškem.
Laško je bilo že v 17. stoletju del bogate tradicije uprizarjanj Pasijona na Slovenskem. Prva uprizoritev je bila v kraju izpričana leta 1645, pasijone so uprizarjali do leta 1870 in predstavljajo prvi primer slovenske gledališke igre ter gledališča nasploh v Laškem. V tridesetih letih 20. stoletja so Laščani ponovno obudili pasijonsko tradicijo z uprizoritvijo besedila dramatika Edvarda Gregorina V času obiskanja na trgu pred cerkvijo sv. Martina.
Pred petintridesetimi leti je župnijska mladinska veroučna skupina v režiji Ljudmile Turnšek (por. Treven) nadaljevala tradicijo pasijonskih iger v Laškem. Oživitev pasijonskega dogajanja v Laškem v času, ki ni bil naklonjen javnemu predstavljanju verskih vsebin, predstavlja nekakšen most med zgodovinsko tradicijo, ki se je začela v 17. stoletju, in časom 20. in 21. stoletja. Pod vodstvom režiserke Magdalene Hrastnik so sledile še uprizoritve v letih 1989 (v sodelovanju z Ljudmilo Turnšek, por. Treven), 1996, 2000, 2014 in 2015.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si
Medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si
46
RAZVEDRILO
Mož kriči skozi zaprta vrata: »Hvala za dostavo, kar pustite nakupljeno pred vrati!« Na drugi strani žena: »Bedak, takoj odpri in me spusti v hišo!«
Oven
Tehtnica №
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, ' Prešernova 19,3000 Celje in če — se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Delo od doma
Inovativnost pri uporabi zaščite
Včasih so besede tiste, ki spreminjajo zadeve, tokrat boste zadeli točno v določen cilj in napredovali hitreje, kot zamislite. Na poslovne področju se vam obeta prijetna sprememba. Vaš vladar v znamenju vodnarja deluje zaviralno na vsa področja vašega življenja. Povečuje potrebo po samostojnosti in izpostavlja nemirno energijo, ki jo morate porabiti.
3\k

Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Iskrenost in odprtost bosta lastnosti, ki bosta obarvali vaš dan. Vaše počutje bo odlično in imeli boste razloge za veliko zadovoljstvo z vsem, kar vas obkroža. Umiritev, ki ste jo dosegli s stanjem, v katerem smo se znašli vsi skupaj, bo več kot dobrodošla za naslednje dejavnosti, ki bodo zelo velike. Ugotavljali boste, kje izgubljate energijo in kje imate velike zaloge.
škorpijon
Nečemu se boste prisiljeni odpovedati, vendar boste namesto tega dobili nekaj novega, zato boste od sreče kar sijali. Velike možnosti imate, da obrnete nov list v življenju in naredite točno strategijo delovanja v prihodnje. Situacija tudi za vas ni rožnata, vendar je idealen čas, da se ustavite in določate prednosti delovanja v prihodnje,
Dvojčka
Pričakujete lahko dobre novice, zato bo vaša energija v porastu. Samozavest boste imeli na zavidljivi ravno, zato nikar ne ovinkarite, ampak usmerite puščico naravnost v cilj. Blokade, ki so prisotne zaradi situacije, v katero ste prisiljeni, nimajo negativnega vpliva na vaše delovanje. Zaradi prirojene prilagodljivosti boste iz vsega skupaj potegnili nekaj več.
Rak
Namesto da se zapirate vase, se raje pogovorite z osebo, ki ji zaupate, in ugotovili boste, kje tičijo vzroki vaše negotovosti in strahov. Tako se boste z vsem lažje soočili. Omejitve, ki jih doživljate zaradi dragih oseb, vam lahko prinesejo pomembno novico, kaj vse spreminjati, da se ne boste neprestano zapletali v iste težave. Morebiti je dobro, da se bolj poglobite v čustva drugih ljudi.
Strel ec
Novih idej vam v tem času ne bo zmanjkalo, v svoje življenje boste sprejeli tudi veliko novih načrtov. Tudi v ljubezni vam bo sreča mila, zato le dobro izkoristite vplive za svojo srečo. Vaš vladar v znamenju kozoroga vam bo prinašal srečo predvsem na delovnem in poslovnem področju, zato naredite strategijo, ki jo boste uporabili v dneh, ki prihajajo. Moč je v vas.
Čas je, da obrnete nov list v življenju in se prenehate smiliti sami sebi. Nekdo bo kot vihar prinesel novice, zato boste dobro premislili, na kakšen način se boste odzvali nenavadnim situacijam. S presenečenjem boste ugotavljali, da imate na zalogi veliko več energije, kot ste mislili na začetku krize, v katero smo vsi skupaj padli. Porodilo se vam bo nekaj odličnih idej.
Kozorog
Vse, kar boste počeli, bo imelo globlji smisel in namen. Odgovori na nekatera vprašanja se vam bodo izmikali, vendar jih boste še proučevali. Napori in nejasnosti tega obdobja lahko predvsem slabo vplivajo na vašo psiho, saj omejitvene vplivajo dobro na vas. S potrpežljivim ravnanjem lahko dosežete kompromise in verjamete, da se vse slabo enkrat konča.
Vse, kar vas je mučilo in vam preprečevalo, da bi mirno spali, je preteklost. Vaši novi poskusi, da napredujete, bodo na drugih temeljih, kot so bili v preteklosti, zato boste uspešni. Iz vsega znate potegniti nekaj najboljšega. Pospešeno boste uresničevali svoje potenciale in se prepuščali tokovom, ki vas vodijo. Na poti so večje spremembe.
Vodnar
Devica
Vaš ključ do uspeha v teh dneh bodo izjemna intuicija, pravilna ocena ljudi in situacij, ki jim boste izpostavljeni, ter sposobnost opazovanja. Lahko spoznate, da ima vsako obdobje svoj čar in vsak zakaj svoj zato. Vaš vladar vas podpira pri dejavnostih, nahaja se v ognjenem ovnu, kar bo pripomoglo k prodorni in močni energiji. Vaše zdravstveno in psihično stanje bo stabilno.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Rešite se lahko z močjo pozitivnih misli. Vaš boj proti tesnobi in strahovom vam jemlje preveč energije, zato presekajte ta začaran krog in začnite verjeti vase in v vse dobro pred seboj. Potrudite se za več dejavnosti, saj vam energija, ki je ne porabite, lahko zelo škodi. Pred vami so večje spremembe, ki bodo aktivirane takoj, ko se bo ta situacija končala, zato bodite pripravljeni na ponovni zagon.
Ribi
Sprememb, ki so na vidiku, se lahko samo veselite. Bojazen, da novim okoliščinah ne boste kos, je popolnoma odveč. Imate čudovito priložnost, da zadihate na novo in precej drugače. Notranja umiritev vam bo dala nov zagon in prav dobro se boste znašli v situacijah, ki vam jih bo pripravilo življenje. Potegnili boste črto pod zadevo, ki vam jemlje energijo in moč.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
REAKCIJA NA VPRAŠANJE
TEMELJNA RESNICA
Križam Ke &
uoamKe
NEMŠKI TEDNIK
NI VSE ZLATO, KAR SE ...
ŠPORT NOVAKA ĐOKOVIĆA
TV-VODITELJICA ROŠ
GUMIJAST TRAK ZA PRITRJEVANJE NOGAVICE (REDKO)
Povsod z vami
MLATI PRAZNO .
ŠVEDSKA PEVKA CHERRY
EMA PRODNIK
STARI GERMANI
KOPNO V MORJU
LIPOV LES
OVREDNOTITI (ZNANJE)
KDOR IMA MALARIJO
DOBER GLAS SEŽE V ... VAS
PREBIVALEC GRENADE
RIBIŠKE VILICE
POLOM DREVJA ZARADI SNEGA
OCVRTE KROMPIRJEVE REZINE ZELO LEPA ŽENSKA
NASPROTNO OD HLADEN
14
KRAVJA MLEČNA ŽLEZA
22
EGIPČANSKI BOG
SLIČICA NA ZASLONU
ZVEZA PRIJATELJEV INSKRIPCIJA MLADINE OLIMPIJSKE __IGRE
... IN PO SVETU
16
ZVEZ. DRŽ. V ZDA LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE
VRSTA MOBILNE TELEFONIJE
SPOMINSKO OBELEŽJE
NEKDANJA TOVARNA V ZAGORJU
GEOLOŠKA
DOBA V PALEOZOIKU
... SE JE ČLOVEŠKO
MAJHNO OMELO
STROKOVNI IZRAZ KRAJ PRI DOMŽALAH
12
GLASBENIK (STAR.)
TAJSKA REKA: ... PHRAYA
ZEMLJI NAJBLIŽJI NOTRANJI PLANET
... KOBILA JEVEDNO BOSA
MANJŠI KLAVIR SLOVENSKA PEVKA PRODNIK
ZNAMKA RAČUNALNIKOV
LEE MARVIN
KRAJEVNA SKUPNOST
GOVORICA MLADIH
18
JOKAV ČLOVEK (SLABŠ.) BOJEČ, ZADRŽAN
KOSOVELOVA PESNIŠKA ZBIRKA
PRAOČE HAMITOV
IMA CMOK V .
SLOVENSKI NOVINAR (BORIS)
SKAKALCI S PADALOM
POGONSKI STROJ
ZELENICA V PUŠČAVI
PREBIVALKA GANE
PLEMENIT, TEŽKO DO -SEGLJIV CILJ
LUKA V ITALIJI
SLOVENSKA NAPOVEDOVALKA BAŠ
ŠPANSKA MODNA ZNAMKA
MUSLIMAN. DUHOVNIK
MESTO V SIBIRIJI
VEŽE MIŠICE NA KOST MESTO ZAHODNO OD SPLITA
13
NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA)
ŠPANSKO BELO VINO NOČNI GOS TINSKI ZABAVNI LOKAL
ZNAMKA PRESTIŽNIH HOTELOV
SLOVENSKA
GLASBENA NAČETOST Z SKUPINA: VRTANJEM . BAND
KDOR JE	TRST
SLEP NA	RITMIČNE
ENO OKO	ZNAČILNOSTI
(EKSPR.)	V SKLADBI
17
10
RAHLO MOČVIRNAT TRAVNIK OB VODI
KRAJ JUŽNO OD ČRNOMLJA
ZANEMARJEN, NEORGANIZIRAN
19
NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTLINA
15
20
NAJSTAREJŠE OBDOBJE MEZOZOIKA
ZNAMKA MOTORNIH OLJ
SLOVENSKI PIANIST (CIRIL)
SUDOKU 408
9		4			3			8
		3			8			5
						6	7	
			2	8				
	8			5			3	
4	1		3				5	
5	9		7					
						9	2	6
			1	2				
SUDOKU 99
	3			5	6			
	1			3	9			
				1		5	2	
5						6	8	1
			6	2				
8		4						
		9						
						4	5	7
		3	1	4	5			
REŠITEV SUDOKU 407
REŠITEV SUDOKU 98
3	7	2	6	8	9	5	1	4
8	1	9	5	4	3	7	2	6
6	4	5	1	7	2	3	9	8
1	3	4	2	5	8	6	7	9
2	9	7	3	6	4	8	5	1
5	8	6	9	1	7	2	4	3
9	5	1	8	2	6	4	3	7
4	6	3	7	9	5	1	8	2
7	2	8	4	3	1	9	6	5
4	5	1	7	3	8	2	9	6
7	8	2	6	9	5	1	3	4
6	3	9	4	1	2	5	7	8
2	6	8	3	4	9	7	5	1
5	4	7	2	8	1	3	6	9
9	1	3	5	6	7	4	8	2
8	2	6	1	7	3	9	4	5
1	7	4	9	5	6	8	2	3
3	9	5	8	2	4	6	1	7
8
9
2
5
OČKA
DOBA
OLGA REMS
11
3
6
4
21
7
novi tednik
Vedrn г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedw i Илтој/
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. aprila.
Geslo iz številke 14: V pričakovanju lepših dni.
Izid žrebanja
Nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, bodo prejeli: Marija Košak iz Gorice pri Slivnici, Marija Timpran iz Celja in Marja Košec s Polzele.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
	Od sedaj se lahko na svoje
	najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi
	NAROČITE
	in prejmete DARILO -
	knjigo v vrednosti 16,90 eur
m	več na: www.trik.si
48
INFORMACIJE
Poletje 2020 na morju
v družbi Novega tednika in Radia Celje in turistične agencije TA-ATP
Vsi, ki želite letos poleti preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27.6. do 29.8.2020 vas bomo odpeljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15 evrov, pri čemer za naročnike Novega tednika velja nižja cena, 10 evrov.
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 12.3. do 27.6.2020 naročili na Novi tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne sobote na morju (od 27.6. do 29.8.2020).
Ce torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju,
postanite novi naročniki Novega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5.9.2020, podarili brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Novega tednika in Radia Celje.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
•	vsak teden brezplačno prilogo STOP SPORED	• 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku «	vse posebne priloge Novega tednika	* Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) Avtobus
•	4 brezplačne oglase v Novem tedniku (do 10 besed)	• praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje	• druge ugodnosti
RESNIČNO SE SPLAČA POSTATI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA!
novi tednik
radio celie
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Novi tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Pogoji in spletna prijava: http://www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika/. E-pošta: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03-42-25-171.
Simonov zaliv
i

mBa



h - -H^A

Vabljeni - uživajte poletje z nami!
NAROfll Nif Д 7A j——j	~ - ми! 1 '■ V.'fJt^:
i Ime in priimek: i Naslov:	fcf iSSpS;
i Telefon: E-nas lov:	
i Datum naročila: Podpis:	
i Naročnino bom plačeval: G mesečno G na 3 mesece G na 6 mesecev □ letno	NT&RC, d.o.o.
j Račun mi pošiljajte na e-naslov: G	Prešernova 19
i S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 j mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih ć mesecev nisem bil naročnik.	3000 Celje