Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 83. JOLIET, ILLINOIS, H. SEPTEMBRA 1915 LETNIK XXIY, poskušajo ustaviti avstro-nemško prodiranje. Hudi boji ob sedaj skoro ravni črti od Rige na severu do rumunske meje na jugu. Pred veliko bitko pri / Gorici in Tolminu, kjer nameravajo Avstrijci pričeti z ofenzivo. ada nemškega prestolonaslednika v Argonih izgubila 100,000 mož. Lond 8Wjske on, 9. sept. — Rovered so av-cete zapustile in zažgale, po j. 1 . ittpu&LllC 111 AAL&a 1 brzojavki iz Amsterdama. NjansT J-e POrOČaI dne 3" "&ept" da ita* Je bilo cete zasedajo Rovered. Tedaj nili receno, da so Avstrijci umek-ViŠinP-°'a^° in t>omt5ardirali mesto z četo m dokončali delo razdevanja, pri-So Po umikajočih se četah. Morebiti so ?t°vali te baterije pregnati, predno iftes an' m°gli popolnoma osvojiti ttil. ki je ključ do Tridenta, trinajst llj severno.) Avstrijci spuščajo bombe. ^anu' 9' Sept ~ bledeče uradno na-italj' ° Je 'zdano v glavnem stanu Janskega generalnega štaba; Podjei s°vražnih zrakoplovov je kih Ra napada v kratkih prestan-do]e'■ eneKa naših aerodromov v pasu h0mbJe in spustil sedemintrideset tev j. a srečo ni bilo človeških žr-gim 1 Gmotne poškodbe. Med dru-(|rZnonapadoin so se naši zrakoplovi iočim ,Spust''i v zrak vkljub razpoku-je brž °m'3am> ali sovražni oddelek jo ni 2r dnesel. Na povratu so sovraž-^ovi spuščali bombe tabo "sc in usmrtili tri vojake.' 1 vedno ne morejo naprej. Jradn "• sept' (>(-'ez London.) — dcčt. Je bilo danes naznanjeno sle- re Koš je pehota ponoči prodirala proti našim postojankam. Po streljanju naših bombometov presenečeni, so se Italijani umaknili v svoja skrivališča. "Ob tirolski in kotoški meji se ni pripetilo nič važnega." Pred bitko pri Gorici. Geneva, 12. sept. (Čez Pariz.) — Iz Brescije poročajo, da Avstrijci in Italijani "dovršujejo važne priprave za bitki, ki se imata vršiti pri Gorici in Tolminu, predno nastopi prava zima". V tem malem odseku so zbrali Avstrijci baje nič manj nego 250,000 do 300,-000 mož, in enako močna armada stoji baje v odseku Gorica-Tržič. Ojačenja, ki so baj€ postala razpoložna ob ruski fronti, neprestano dohajajo v Ljubljano in Beljak. Nadvojvoda Evgen "vodi v tem odseku imensko poveljstvo". Cesar Franc Jožef zahteva, da se imata Gorica in Tolmin na vsak način obdržati. Za avstrijskimi postojankami ob Soči in v Trstu je baje izbruhnila kolera. Z ruskega bojišča. Avstro-nemške izgube so znašale nad 200 častnikov in 8,000 mož samo na ujetnikih. Veliko vojaško važnost pripisujejo zmagi vojaški veščaki, ki poudarjajo, da so Nemci zbrali skupino pruskih gardnih polkov in avstrijskih brigad na dvajset milj široki fronti v očividno svrho, da prodro v bogate žitne pokrajine jugozapadne Rusije. Dejstvo, da Rusi niso dalje izkoristili zmage pri Tarnopolu, je pripisati premoči nemškega topništva, kakor poročajo. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 9. sept. — Maršal von Mac-kensen je prisilil Ruse, da so zapustili svoje postojanke pri Berezi Kar-tuski, šestdeset milj severovzhodno od Bresta Litovskega. Današnje popoldansko uradno naznanilo je javilo, da se Rusi umikajo proti železnici Pinsk-Minsk. Naznanilo se glasi: "Armadna skupina maršala von Hin-denburga: Od Baltika vzhodno do Oli-te ni bilo nobene važne izpremembe. Med Jezjory in Njemenom se sovražnik trdovratno brani. Naše čete, ki se bližajo Skidlu, južno od Njemena, so porazile sovražnika, ki se umika za Melvjanko. Na zapadnem bregu je samo še nekaj zadnjih straž. Ta armadna skupina je ujela 3,350 mož in zaplenila deset strojnih pušk. Nemci prodirajo dalje. "Armadna skupina princa Leopolda: Do Melvjanke smo dospeli v raznih krajih med bojevanjem s sovražni- Nova ruska zmaga. Petrograd, 10. sept. — Tukaj objavljeno^ uradno naznanilo poroča nadaljnji včlik uspeh za Ruse na vzhodnem Gališkem. Po že naznanjeni njihovi zmagi pri Tarnopolu so Rusi jugoza-padnp od Trembovje ujeli 150 častnikov m 7,000 mož. Avstro-nemške čete so s4 baje naglo umaknile proti reki Stripi. Naznanilo pristavlja, da so Rusi izza dne 3; sept. na fronti ob Seretu skupaj ujeli'383 častnikov in nad 17,000 mož ter zaplenili veliko množino topov. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 10. sept. (Čez London.) — Uradno je bilo danes naznanjeno sledeče: , "V.odseku zapadno od Rovna so bile ruske čete pognane čez Srubelske ni-žave. • Naše čete, ki so prodirale iz odseka pri Zaloczah, so potisnile sovražnika nazaj v smeri Zbaraza. "Blizu Tarnopola so avstro-ogrski batal|oni odbili več ruskih napadov. Nemške čete so naskočile močno utrjeni kraj Bucniow (Budzanow?), za-padno od srednjega Sereta. Za te boje, ki so bili zelo ljuti, je bil sovražnik znatno ojačen. "Vzhodno od ustja Sereta in ob be-sarabski meji je vladal mir. "Na Litvanskem so avstro-ogrske čete prekoračile široko in močvirno o-zemlje ob Jasjoldi in Orli ter prodrle jugovzhodno od Rožane." Rusi zaustavljajo Nemce. London, 11. sept. — Rusi podjemajo krepko ofenzivo na obeh krilih in se trdovratno branijo v središču, kjer pa vendar Avstro-Nemci pridobivajo na ozemlju vsak dan in se bližajo želez niči Vilna-Rovno. Vsaka vas, reka in cesta je prizorišče krvavih spopadov. Z zapadnega bojišča. London, 9. sept. — Dvajset oseb je bilo usmrčenih in šestinosemdeset ranjenih med snočnjim Zeppelinskim napadom, ki je dosegel "londonsko o krožje", kakor priznava vojni urad. "Ital" dne in Jan?ko bojišče: Včeraj popolu-Padij so Italijani ponovno na- kikra, Stni. branik pri Tolminu. Vsa-naših* Poc' težkinli izgubami bli-eki SovVl na razgledni vožnji po po^ ^"i torpedovki tofpedirana svojo luko^>ana na zgibu' D°P,ula Je v ponočen napad odbit. "naj li ZnaHilo ' . • sePt. — Danes izdano na- • "°b clr nega urada Pravi: ju in p^ '.fr.°nti v obmorskem okrož- • ^obsk"' ^UgozaPadnemu kotu Do-S'V° včee .'''an°te je sovražno topni-«<*t. ftaraj razvijalo živahno delav- a {ronti od Vermiljana do go- London, 9. sept. — .Brzojavka Cen tral News-agenciji iz Dunaja pravi, da je bilo uradno naznanjeno, da je avstrijsko konjištvo včeraj jezdilo v trdnjavo Dubno v trdnjavskem" trikotniku Lutsk-Dubno-Rovno. Dubno, s kakimi 15,000 prebivavci, leži v Volhyniji ob reki Ikvi, nedaleč severno od vzhodnogališke meje. Trdnjava Lutsk je bila zavzeta pred kratkim. Od Rigovskega zaliva do Olite, južno od Kovna, je po nemškem naznanilu položaj neizpremenjen, dočim nemško središče napreduje preko Pripet-skega močvirja. Odondod do rumunske meje Rusi še napadajo in so pridobili bistveno zmago nad Nemci v Galiciji. Rusi poročajo zmago. Petrograd, 9. sept. — Odločilno zmago v bojevanju pred Tarnopolom je naznanil vojni urad danes v jutro, ko je'car prevzel poveljstvo nad rusko vojsko. Dve nemški diviziji, ojačeni po avstrijski brigadi ter težkem in lahkem topništvu, sta bili pognana nazaj v poskusu, izgnati Ruse iz Galicije. mi zadnjimi stražami. Južno od Ro-1 Ur; dno naznanilo podaja sledeči Sežane smo izsilili prehod. AvMro-rkgr- | ;Vj ^ ut; 1? nwifliih, ske čete-prodirajo dalje skozi gozd se- ženski in 6 otrok; hudo ranjeni: 8 mo-verovzhodno od Sielca. | ških, 4 ženske in 2 otroka; lahko ra- 'Armadna skupina maršala von Mac-i njeni: 38 moških, 23 žensk in 11 otrok kensena: Severni breg Jasjolde smo | En vojak je bil usmrčen in trije so pridobili blizu Homska. Vsled našega prodiranja v severni smeri je bil sovražnik prisiljen, zapustiti svoje postojanke blizu Bereze Kartuske. Med Sporovskim in kanalom smo pridobili nadaljnjega ozemlja. "V Galiciji: Severno krilo sovražnikovih čet, ki je prodrlo južno od O-stroga in proti Seretu, je bilo pognano nazaj." K ruski zmagi ob Seretu. London, 9. sept. — Zadnje uradno avstrijsko naznanilo o razvojih na fronti kaže v nemški luči (brezžično čez Berlin), da je bilo 20 ruskih častnikov in 4,400 mož ujetih in 7 strojnih pušk zaplenjenih pri zavzetju ruskih postojank severno od Šupovke, blizu ustja Sereta. Snoči dospelo avstrijsko dnevno naznanilo ni vsebovalo nobenega podatka o plenu. Uncle Sam zahteva odpoklic Dumbe. Avstro-ogrski poslanik zakrivil zaroto v motenje izdelave vojnih zalog v Ameriki. AVSTRIJI ODPOSLANA NOTA. Preiskava se nadaljuje, da se zasledijo še drugi sokrivci. bili ranjeni, vsi drugi so bili civilisti. jPo snočnjem napadu je naraslo skup no število po nemških zrakoplovih u-smrčenih na 122, ranjenih na 349. Po predsnočnjem zrakoplovskem napadu je bilo trinajst oseb usmrčenih in triinštirideset ranjenih na vzhodni brežini angleški. Nemški zrakoplov« nad Parizom. Iz Pariza danes dospele brzojavke pravijo, da so nemški zrakoplovci leteli čez pariška predmestja davi zara-na in spustili veliko število bomb. Obseg poškodbe ni znan, pristavlja brzojavka. Nemške izgube v Argonih. Pariz, 11. sept. — Prestolonasledni-kova armada je izgubila več nego 100,-000 mož v zaporednih poskusih, pre-dreti francosko linijo zapadno od Ver-duna, kakor je bilo uradno precenjeno danes popoludne. Ponovno poražen v zadnjem mesecu, je prestolonaslednik poskušal pri dobiti važen uspeh v Argonih v sredo in v naslednji noči. A vkljub polurad-nim nemškim brzojavkam o nemškem uspehu se je tudi ta poskus izjalovil. Na VRH OBMORSKEGA OZIDJA, ZGRAJENEGA V ZAŠČITO MESTA GALVESTONA. d v ®tr* * QVetdesejjS,ncrr! v'harju, ki je lomastil pred kratkim okrog Galvestona. je veter dosegel tupatam senzačno hitrost Opusti];' '"''j "a "ro. Morje je besno pljuskalo čez ozidje. Na tisoče hiš je bilo izpraznjenih in stanovavci Pil,al oT8'0 na Prenapolnjenih vlakih. Druga mesta so se že bala za usodo Galvestona. Ali dejstvo, da jc vareče. severa in je bila voda, ki je poplavljala ceste, iz zaliva ob'otoku, je vzbujalo up, da vihar ne povzroči i %ov k' ki opustošil. Galveston in potopil 8,000 oseb dne 8. sept. 1900, se je zaganjal ob mesto dvanajst 'ne 5|rf. od"e smeri in je metal visoke valove ob lesena poslopja na južni strani mesta, odkoder so plavajoče 'c Pogibelj v druge dele mesta. k..- ■ ' . Washington, D. C., 9. sept. — Poslanik Penfield na Dunaju je danes dobil brzojavno naročilo, naznaniti avstro-ogrski vladi, da dr. Konstantin Dum-ba kot njen diplomatski zastopnik ni več povšečen zavezni vladi Združenih Držav, in zato naprositi za njegov odpoklic. Državni tajnik Lansing je dal to naznanilo objaviti kot odgovor na pojasnilo od strani drja. Dumbe glede pisem po britanskih oblastvih zaplenjenih. Pisma so vsebovala osnutek načrta za "motenje obrata (delovršbe) v ameriških tvornicah, ki izdelujejo vojne zaloge za zaveznike". Že včeraj odposlana brzojavka naroča ameriškemu poslaniku na Dunaju, izročiti ministru zunanjih stvari sledečo noto: Priznava drja. Dumbe. G. Konstantin Dumba, avstro-ogrski poslanik v Washingtonu, je priznal, da je predložil svoji vladi načrte za na-isnovanje štrajkov v ameriških tvornicah, ki se bavijo z izdelavo vojnih zalog. "Zavezna vlada je doznala o tem po prepisu pisma, katero je poslal poslanik svoji vladi. Prenosnik pisma je bil .ameriški državljan imenoma Archibald, ki je popotoval pod zaščito ameriškega popotnega lista. Poslanik je priznal, da se je poslužil Archibalda kot prenosnika uradnih pisanj, poslanih svoji vladi. "Na temelju priznane svrhe in na-mcn g Dumbe, nasnvv-ati iaroio v ohromitev zakonitih industrij ljudstva Združenih Držav in v pretrganje njegove zakonite trgovine, ter na temelju občeznanega prestopka diplomatske dostojnosti, obstoječega v tem, da se je porabil ameriški državljan zavarovan po ameriškem popotnem listu kot tajen prenosnik uradnih poročil skozi linije sovražnika Avstro-Ogrske, mi je predsednik naročil, obvestiti Vašo eks-celenco, da g. Dumba ni več povšečen vladi Združenih Držav kot poslanik Njegovega cesarskega veličanstva v Washingtonu. Dobri odnošaji imajo ostati. "V nadi, da bode c. tn kr. vlada uvidela, da vladi Združenih Držav ne preostaja nič drugega, nego naprositi za odpoklic g. Dumbe vsled njegovega nedostojnega vedenja, izraža vlada Združenih Držav svoje globoko obža ben, in zagotavlja c. in kr. vladut da iskreno želi nadaljevati srčne in prijateljske odnošaje, ki obstajajo med Združenimi Državami in Avstro-Ogr-sko." Nadaljnja preiskava. Washington, D. ., 10. sept. — Predsednik Wilson namerava ukreniti, da •se kaznujejo še drugi uradni in neuradni zastopniki nemških cesarstev, ki so zapleteni v Dumbovo zaroto, motiti ali popolnoma zaustaviti obrat v ameriških tovarnah za orožje in strelivo. To so danes priznali vladni uradniki, ki jim je bilo po predsedniku naročeno, temeljito preiskati delovanje vseh oseb, ki so se poslužile Archibalda kot prenosnika tajnih poročil Nemčiji in Avstriji pod zaščito njegovega ameriškega popotnega lista. Nemški poslanik ostane. Gotovo pa je, da ne bo zahtevan odpoklic grofa Bernstorffa, nemškega poslanika, čegar pisanja, zaupana Archibaldu, so bila osebne in nedolžne vsebine. Odpoklic drja. Dumbe, v zvezi z razočarljivim in nezadovoljivim pojas-nilorft o potopu parnika "Arabica" potem, ko je grof Bernstorff zagotovil, da bo dano polno zadoščenje, če se dožene, da je nemški podmorski čoln pogreznil ladjo, povzroča v vladnih krogih washingtonskih mnenje, da so se prijateljski odnošaji nasproti nemškima cesarstvoma bolj napeli proti lomišču, nego kdaj prej. Namišljeni sokrivci Kaznovani utegnejo biti za sokrivdo v Dumbovi zaroti sledeči: Kapitan Franz von Papen, nemški vojaški pribočnik. Alexander Nuber von Pereked, avstro-ogrski generalni konzul v New Yorku. Japies F. I. Archibald iz Washington, ameriški" državljan, ki je nosil tajne listine. Urednik nekega ogrskega časopisa v Združenih Državah, čigar ime pozve-dujejo. Predsednik in g. Lansing pričakujeta prejem vseh listin, najdenih v posesti Archibalda, predno skleneta, kaj se ima nadalje storiti. Dunaj odpokliče Dumbo. Amsterdam, 11. sept. — Dunajske brzojavke poročajo nocoj, da je bilo naznanjeno v današnjih večernih listih, da je avstrijska vlada sklenila, od-poklicati dr. Dumbo, a ne bo imenovala drugega poslanika za Združene Države do konca vojne. Tako je bilo sklenjeno danes na posvetu v uradu za zunanje stvari. Policija je zastražila ameriško poslaništvo danes, dasiravno ni bilo izgre- lovanje, da je postal ta korak potre- dov. 19 funtov težak rojenček. Protesti. Angleški in nemški listi poročajo: Chicago, 111., 13. sept. — Nemško propagando in zlasti delovanje poslanika Dumbe so ogorčeno obsojali včeraj bivši avstrijski podaniki na velikem shodu v Pilsen hallu ob 18. cesti in Blue Island ave., Na shodu je bilo' nad 700 oseb. Z gromkim ploskanjem 1 so bile sprejete resolucije, ki označajo dr. Dumbove prizadeve za odvračanje Avstrijcev od dela v tvornicah za vojne zaloge kot "črno podlost". Na sho Združenih Držav in Kanade zboruje v Hrvatski dvorani na E. 40th street. Danes šteje N. H. Z. nad 500 društev in nad 35,000 članov. Premoženja ima nad pol milijona dolarjev, namreč skupaj $551,854.41 (po zaključku računov dne 27. avg.) Njeno glasilo "Zajedni-čar" izhaja enkrat na teden v 40,000 Chicago, 111., 10. sept. — Ko je Sammy Pucillo prišel na svet zadnjo ne- .- - .. TT . c , . . c, . . deljo zjutraj ob Štirih, tehtajoč „ad du so b.h Čehi Hrvat.,,r§rb. m Slovak,, anravil svetov- kl so PreJ z,veh V Avstro-Ogrsk.. Zla- devetnajst funtov, je napravil svetov ni rekord, kakor mislijo. Starši ro-jenčkovi, rodom Italijani, stanujejo pod h. št. 1051 W. Eleventh street. Nemški odgovor nezadovoljiv. Berlin, 9. sept___V svoji noti Združenim Državam o potopu White Star-parnika "Arabic" dne 19. avg. pravi nemška vlada, da "najgloblje obžaluje, da je prišlo do človeških žrtev vsled sti so obsojali dr. Dumbovo trditev, da so Slovani "nevedni in neomikani" in zato "potrebni njegove zaščite". Boston, Mass., 12. sept. —Slovanski klub južnega Bostona je 'sprejel v današnjem zborovanju glede na nedavno obrekovanje po avstro-ogrskem poslaniku dr. Dumbi več sklepov. V resolucijah je rečeno med drugim: "Čehi in Slovaki zavračajo trditev, da so nesposobni, razumeti svoja last-. . | na dejanja. Zagotavljamo, da smo Av- dejanja poveljnikovega; posebej «rkza|Btriji vdanij a da Avstrija kot vazalna Gg. delegatom XII. konvencije N. H. Z. želimo pri velevažnem delu za nadaljnji razvoj slavne bratske organizacije kar največ uspeha! VI. redna konvencija S. N. P. J. Dne 20. t. m. se otvori v Pittsburghu, Pa., VI. redna konvencija Slovenske Narodne Podporne Jednote. to obžalovanje vladi Združenih Držav i vsled smrti ameriških državljanov," in ■ stol)e pristavlja: "Nemška vlada pa ne more priznati kake obveznosti za dovolitev odškodnine v tej stvari, četudi se je poveljnik morebiti zmotil glede napadne namere Arabica'." Washington, D. C., 10. sept. — Razočarani in osupli po nemški noti o slučaju "Arabica", so vladni uradniki še bolj vznemirjeni nocoj po prejemu neuradnega naznanila, da bo nadaljnja nota iz Berlina, vročena poslaniku Gerardu, zagovarjala poskus torpedi-rati "Orduno" meseca julija. Diplo- država Nemčije nima iskati naše zve- Glede izdelave vojnih zalog za zaveznike pravijo-resolucije: "Dokler odgovarjajo plače in delovne razmere j storjenemu delu, ne bodo Čehi in Slovaki poslušali nobenega poziva, ki je utemeljen z zvestobo nasproti Habs-buržanom." XII. konvencija N. H. Z. V Clevelandu, O., se je v ponedeljek dne 13. sept., otvorila XII. konvencija največje hrvatske podporne organiza-matski odnošaji med Z. D. in Nemčijo [cije — Narodne Hrvatske Zajednice. so zdaj skrajno napeti. [Kakih 200 delegatov iz vseh delov MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. _ Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 5 kron pošljemo za..........$ .90 10 " " " .......... 1.65 XOO ZA $15.60 Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. \V. 100. ceste neznosnega prahu. Potem je zopet pritisnila vročina, ki je dosegla včerajšnjo nedeljo svoj višek. Nad 90 stopinj je kazal toplomer včeraj. To je bil dosedaj najtoplejši dan letošnji — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bilobrk Ilija, Pušnik Franc, Sudir John, Turk George, Žagar Lojza. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta*..........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Sloveuic-American Bldg., Joliet, III. Gilbert, Minn., 6. sept. — Naznanjamo rojakom in rojakinjam v Gilbertu, Evelethu in Biwabiku in okolicah, da priredi gilbertska postaja št. 70 združenih društev sv. Barbare, s sedežem v Forest City, Pa., veliko veselico v Antona Indiharja dvorani v nedeljo, dne 19. septembra. Vabljeni so vsi člani in članice ter drugi rojaki in rojakinje. Vstop je prost za Slovence in Slovenke, samo za tuji narod je vstopnina 50c. Čisti dobiček gre v društveno blagajno. Na veselo svidenje v nedeljo na veselici! Odbor. PISMO IZ SOLKANA. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 13. sept. — Rev. John Plevnik se je vrnil v petek iz Brock-waya, Minn., kjer se je udeležil zlate maše preč. g. škofa Jakoba Trobec. — Delavcev iščejo v Jolietu. Delavske razmere so se v zadnjih tednih tako zboljšale, da je nastalo resnično pomanjkanje delavcev, kakor že več let ne. Tvornice so prejele mnogo vojnih naročil, tako da obratujejo s polno paro. Lepo število delavcev pa je zaposlenih tudi pri cestnih in drugih delih, ki so pod vodstvom mestne uprave. — Za vročinsko boleznijo leži v bolnišnici sv. Jožefa gdč. Frances Čulik, hči trgovca g. Franka Čulik. 507 N. Bluff st. Na nedavnem izletu v hosto se je premočila in prehladila, nakar je tako nevarno zbolela, da so jo morali V soboto prepeljati v bolnišnico. — Rojenica se je oglasila predzadnjo soboto v stanovanju g. Johna Težak, 1012 N. Chicago st., ter mu je pustila čvrstega fantka. Njegova gospa soproga Johana roj. Dečman je ■ena najboljših slovenskih gledaliških igravk v Jolietu. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je napotil danes v Penfisylvanijo, kjer ostane kake tri tedne. — "Domen" v Chicagu. Dne 26. t. m. priredi si. chicaško Mladeniško društvo "Danica" narodno igro "Domen". Več o tem prihodnjič v dopisu. — Sir William Van Horne, graditelj železnic, finančnik in ocenjevatelj u-metnosti ter sin prvega župana joliet skega, je umrl v soboto v Montrealu, Quebec, zapustivši lepo premoženje, precenjeno na $100,000,000, večinoma v zemljiških posestih na Kubi. Njegova sestra živi v Jolietu. — Gradnja nove kaznilnice. Novi ravnatelj (warden) državne kaznilnice v Jolietu, g. Zimmer, je odredil, da je danes deset kaznjencev začelo kopati stavbišče za nova kaznilniška poslopja, ki se zgrade severozapadno od mesta, onostran Teiler's parka. — Kaznilniški avtomobil, v katerem so pred kratkim (dne 25. avg.) utekli trije kaznjenci iz državne kaznilnice v Jolietu, so našli v petek blizu North-bergena, N. J. — Nad 90 stopinj vročine. Poročili smo že, da nam je september prinesel toplo vreme. Soparica prvih dni tega meseca je povzročila hudo nevihto v sredo in četrtek, ko je ploha očistila V Solkanu, 27. julija 1915. Tudi naša občina trpi. Zvonik sicer še ni prav nič poškodovan, kakor je bilo v "Slovencu" pisano, trpele so pa mnoge hiše. Sovražnik kadar ima čas, strelj ana državno postajo, a ker ne zna dobro meriti, padajo krogle v bližino in seveda tudi v bližne solkanske hiše. Tudi ljudi so laški šrapneli že več ubili. Do sedaj je mrtvih pet oseb. Nekemu občinskemu starešinu je včeraj sovražna krogla zdrobila levo nogo, danes pa mu jo odrežejo. Sploh je te dni kakor sodnji dan. Lahi pa ne morejo dolgo streljati, ker jih naši topovi prehudo pozdravljajo. Zanimivo mi je bilo, ko sem bil kot tolmač pri dveh laških dezerterjih. Prvi je bil mladenič 19 let, šibak in grbast, rodom iz Padove. Na vprašanje, zakaj da je ušel, je rekel: Kdor je pet mesecev v laški armadi, kakor jaz, ima že zadosti. Na naše začudenje je nadaljeval: Obleka in obutev naša ni nič vredna. Zjutraj dobimo malo kave in košček mesa, opoldne nič, ob šestih popoldne malo kropa in notri pet rižev. Ko smo ga vprašali, kaj mislijo Lahi o naši armadi, je povedal, da se vsem hlače tresejo kadar je treba iti k napadu. Drugi dezerter, rodom iz Benečije, je bistveno povedal, kot prvj, samo povedal je. da on ni hotel streljati na avstrijce, ker mu niso nič hudega, pač pa mnogo dobrega storili. Oba dezerterja dobila sta tu postrežbo, potem so ju odpeljali v Gorico in dalje. Ljudi se je že mnogo od tod izselilo, kar pa nas je še tu, imamo zaupanje v Boga in našo hrabro armado. V NAJHUJŠEM OGNJU. ■Zagrebške "Novine" priobčujejo naslednji izvirni dopis: Italijanska meja, 22. jul. Neki častnik mi pravi: "Prijatelj Jerko je ranjen. Pred pol ure je bil tu na obvezovališču. Razbilo mu je spodnjo čeljust in jezik." Srečam doktorja, ki mi pove isto. Rana je težka, toda ne smrtna. More ozdraviti." Na prsi mi leže bol. Jutri ga moram obiskati. Ob jutranjem svitu. V bolnici sem. Korakam mimo ranjenih. Ob vsakem se ustavim za hip. Začudil sem se, kljub temu, kako je potrpežljiv in vesel neki četovodja. šest krogel mu je šlo skozi telo. Bil je pri brzostrel-ni puški in nemilo je šibal Italijane. Približali so se na 100 korakov. Njih vsa sila, on z nekaj možmi. Italijani so prišli v bok. Jeli so nanj streljati. Streljajo spredaj, streljajo od strani. Zadene ga mnogo krogel, toda on strelja dalje in ne da iz rok strojne puške. Kakor dež se vsipajo krog njega krogle. Ze je ranjen na roki in nogi, a šele potem, ko ga iznova zadenejo tri krogle — ena v vrat, druga v trebuh in tretja v bedro, je omagal. Pri strojni puški so poprijeli drugi,.njega so pa odnesli na obvezovališče. In ta človek z dvanajstimi ranami — vse krogle so mu šle skozi in skozi — je vesel, kakor bi bil popolnoma zdrav. Vidim ga, kako se smeje. "Ubil sem najmanj petdeset teh italijanskih izda-jic, videl sem na lastne oči, kako so strmoglavili nizdol. Prava sreča, da da nimam še trikrat toliko ran. Napadli so me od strani, izdajalci. Mrc-varijo nas s svojimi granatami in minami, toda maščevati hočemo pravično kril" Tako on; vprašam ga: "Odkod si?" "Iz Zelova pri Sinju." "Kako se pišeš?" "Domazet." "Bog te živi!" Grem dalje. Vidini Mediča. Na prsih velika srebrna kolajna. "Tudi ti, narednik, tukaj?" "Da, zadelo je tudi mene!" Bil je pri strojni puški in pripovedoval, kako je bil ranjen: "Streljal sem celo jutro. Granate so mi pobrale pol tovarišev, bili so izpostavljeni. Tudi mene rani krogla v nogo, a jaz streljani dalje. Prileti granata, trešči in me zasuje z zemljo in kamenjem. Rebra so mi kakor zlomljena. Italijani na levi, na desni in spredaj, poleg mene pa se bori vod. Držali sin 09e do zadnje patrone. Italijani padajo pred nami kot snopi. Toda gorje! Zmanjkalo je municije in treba po njo na vrh. Mnogi od nas je tedaj mrtev padel. Videl sem, da ni več rešitve: ali se udaj, ali pa nazaj po municijo. A raje sem videl, da me ubijejo, nego da bi jim živ prišel v roke." Da, to je gigantska borba. Spopri-meš se z najmanj trikratno sovražno premočjo. Ne dovoliš ji koraka naprej nego jo biješ, dokler je še kdo živ. Ta kose je zgodilo včeraj tudi mojemu prijatelju Jerku. Dospel sem do njega: "Kako je, moj dragi?" Toda ne more govoriti. Jezik je ranjen. Poleg njega beležnica in svinčnik, pa mi napiše: "Včeraj krog tretje ure mi je javilo moštvo, da se levo od mene bliža sovražnik. Sel sem gledat. Kri-jem se kolikor je mogoče. Toda kdo. naj bi se oni trenutek obranil pred dežjem krogel! Zaklical sem fantom: Hrabro, vstrajno, niti koraka nazaj! Tedaj me naenkrat zadene krogla." Izroči mi listek. Prečitam. Spremlja me z očmi. Vidi se mu, da bi rad še nekaj povedal. Vrnil sem mu papir in on je napisal: "Pozdravi mi strica don Iva v Zadru." Podrobneje mi je pripovedoval drugi častnik poleg njega. Tudi on je ranjen. Bil je desno od njega. "Gigantska borba se je ta dan končala s porazom Italijanov. Ta poraz je bil grozen. Sanitejci nosijo mrtve. Naših je okrog 30, Italijanov pa več nego 80. Neki sanitejec mi pravi: Ta trupla smo prinesli iz naših jarkov. Pred jarki je še stotine in stotine italijanskih mrličev, katerih ne moremo izvleči, ker so pod našimi jarki, pa če stopimo iz jarkov, Italijani takoj streljajo." Tako in tako pripovedujejo drugi. Samo pred eno stotnijo je čez sto italijanskih mrličev, ravno tako pri drugih. Zjutraj sem našel v žepu nekega Italijana napisano: "Monte Podgora, zonna di guerra!" Da, Podgora! Obležala je doslej na njej kaka stotina Dalmatincev, toda Italijanov več nego tisoč! Prostor meri par kilometrov, a vsega je napojila italijanska kri. To je "pot v Gorico", zato mora tu pre-grizniti kost, ako hoče v Gorico, toda doslej si je še vedno samo polomil zobe. Pa si jih bo tudi poslej, če Bog da!" Neki vojak mi pravi: "Ubil sem jih, Čikez Ante, dvanajst v eni uri!" Krasno je slišati naše fante, kako hvalijo svoje častnike. Pravijo: "Naš poročnik Glavič hiti kot srna skozi kritja in nas vse hrabri in bodri." Drugi pravi: "Naš poročnik hiti kot vila vsak čas k strojni puški in šiba Italijane!" Žal, tudi njega nam je ranilo, a prebolel bo. Štiri dni že traja neenaka borba. 'Naj le," pravijo naši dečki, "dokler je le eden izmed nas živ, bomo pobijali te verolomce! Težak je boj s trikrat močnejšim sovražnikom, to la ne bojimo se jih. Tudi Golig^u .'■yl. njo-1 čan, a mu ni nič pomagali}! -Lješčil | je z nosom na tla in tako bo tudi Italijani!" NA KOROŠKI MEJI. iz lastnih sredstev naklonil dober obed z vinom in pivom. V imenu vsega moštva pozdravi poveljnika naš računski podčastnik Regul, zahvali se mu za naklonjeno pogoščenje in mu je zagotovil našo ljubezen in zvestobo v vseh slučajih in do konca. Gospod nadpo-ročnik je ganjen odgovoril, da pozna našo zvestobo in zaupanje in nam je za njo hvaležen. Nato se spominja dolge naše borbe, naših strašnih naporov po gališkem ozemlju, ko je moralo po osem konj vleči en municijski voz. A vse smo srečno zmagali in z veseljem bomo vstrajali tudi naprej, če treba še eno leto, dokler ne bo sovražnik strt. Živio naš ljubljeni cesar Franc Jožef I.! Navdušeno smo se pridružili temu klicu. Nato smo posedli in bili veseli. Naš pogovor se je seveda sukal tudi krog nezvestega Lahona. Posebno tisti, ki smo doma ob bistri Soči, smo ugibali, kako in kaj je z našimi domovi ter se hvaležno in navdušeno spominjali junaških braniteljev naše drage domače grude. Bog vodi njihovo orožje tudi v bodoče, da se bomo mogli ob svojem času veseli in ponosni vrniti na svoje svobodne domove ob južni meji slavne Avstrije! Naši prisrčni pozdravi veljajo pred vsem tem bojevnikom! Preiskreno pa tudi pozdravljamo one, ki so ostali na domači grudi, kakor one, ki so morali začasno zapustiti svoja domača ognjišča! Štrli bomo vse naše sovražnike in se zopet veselo sešli na lastnih svobodnih tleh! Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni, vse za vero, dom cesarja, za cesarja blago kri! ♦ * * Narednik Anton Sterle piše: 29. junija. Bili smo se za bregove Dnje-stra. Kar so slovenski fantje tu pokazali, je šteti med najdrznejše, junaške čine avstro-ogrske armade. Rusi so izvajali tu velik odpor, toda "železni" so ga zlomili. Za spomin, kdaj je bežal čez mogočne valove Dnjestra, je pa Rus zapustil nekaterim našim fantom luknjico v životu. Večina teh smo sedaj v bolnišnici v krasnem sedmogra-škem mestu Kološu (Klausenburg). Izmed Slovencev smo tu samo fantje od 97. pešpolka in 7. lovskega bataljona. Najlepši pozdrav! ZANIMIVOSTI S SOŠKE FRONTE. Postavili smo se. — Laški ujetniki. — Dalmatinci hočejo v Benetke. 30 5cm strah. Topničarski predmojster Jožef Remec piše s koroške meje dne 2. avg.: Deset mesecev je stala naša baterija bran proti Rusom; ko je pa izdajalski Lah napovedal vojno Avstriji, je bila naša baterija premeščena na južno bojišče. Že v Galiciji se je odlikovalo gorsko topništvo, tukaj je pa še večjega pomena. Kajti težkih topov ni mogoče spraviti na vsak kraj, kamor bi bilo treba, gorsko topništvo se pa igraje prenaša. Zato tudi pade mnogo sovražne pehote pod ognjem gorske artiljerije. Sedaj smo že dolgo na enem stališču. Italijani nas obstreljujejo in tratijo streljivo, kakor bi imeli tvornice za municijo takoj zadaj za fronto. Seveda nam ne napravijo nobene škode. Mnogokrat nam frče granate in šrapneli vseh kalibrov nizko nad glavami in padajo za nami v dolino, kjer je, hvala Bogu, še dovolj prostora za vse granate, ki jih imajo Lahi v zalogi. Da pa sovražnik ne postane preobjesten, mu pa od č^sa do časa pošiljamo do-bromerjene granate in šrapnele, da se mu prevroča kri nekoliko ohladi. Porabimo malo municije, ampak z gotovim uspehom. Ne tratimo poneum-nem streljiva kakor Italijani, ki se jim bo to še bridko otepalo, kakor se Runi. Za prenočišča in vedrišča ob slabem vremenu imamo v zemlji napravljene luknje, kjer smo varni tudi pred sovražnim ognjem, čepimo v teh stani-ščih in se kratkočasimo s čitanjem, pogovori itd. Najbolj pa se vsak dan razveselimo trena, ki nam redno prinaša kruh in druge potrebne stvari. Za priboljšek dobimo časih tudi vina ah malinovca, kar se našim suhim grlom prav prileže; vode namreč primanjkuje, ker jo moramo no.-iti daleč iz doline. Mrači se, svetilke nimam, zato končani. SLOVENSKI FANTJE OB DNJESTRU. Topniški desetnik Roječ piše: Severno bojišče, 4. avg. 26. julija je poteklo leto od onega nepozabnega dne, ko je bila odrejena mobilizacija. To obletnico smo slo-: venski fantje ob* Dnjestru slavnostno praznovali. Postavili smo majhen šotor iz zelenja in ga okrasili s cvetlicami in zastavami. Ob >trani smo postavili top, ki smo ga istotako ovenčali s cvetjem. Ob določenem času sino se razvrstili pred šotorom in takoj nato je prišel naš nad vse ljubljeni poveljnik gospod Fogar (iz znane Fogarjtve družine v Pevmi pri Gorici), ki nam je za ta dan Sanitetni praporščak g. I. J. piše župniku v Sorici dne 25. julija med drugim: Kakor ste gotovo že brali v časopisih, so bili od 18. do 22. julija zelo hudi časi ob goriškem predmostju. Položaj je postal že precej kritičen, zato so pozvali nas, "elitne čete". No, in postavili smo se. Štiri dni smo bili v boju na najnevarnejši točki pri P. in dali Lahonom po petah. Naše izgube so bile precejšnje in obvezoval in tro-štal sem noč in dan. Okrog 200 Lahov je naš bataljon tudi ujel in ti so skrbeli za zabavo. Tako veselih ljudi še nisem videl. Vse naše naokrog so objemali. Bila je prava komedija. Kden od njih, na nogi lahko ranjen, je rekel: "Da, da. to se pravi iti v Gorico kavov pit. kakor so nam naši častniki obetali. Šest tednov že sedimo tu, ne da bi kaj naredili." In res, Lahi so na celi črti še vedno tam, kjer so bili, ko smo prišli mi dne 26. maja. Še izgubili so nekaj. Naši dve stotniji sta napravili v noči od 22. na 23. t. m. protinapad in jim iztrgali precejšen kos jarkov, katerega so bili naši pred dalj časom izgubili. Našim Dalmatin-cetn je le to žal, da nas ni malo več; v enem tednu, pravijo, bi bili v Benetkah. Morda še pride čas za to. Jaz med tem časom nisem bil v posebni nevarnosti. Svojo pomočno postajo smo si uredili v skladišču neke tovarne tik ob Soči. Posteljo sem imel kakor v tunelu med zaboji, polnimi bombaža. Par granat in šrapnelov je priletelo tudi v naš Tusculum, a človeških izgub ni bilo. Največji strah nam je povzročil nepričakovan strel iz našega 30.5 cm možnarja, ki je stal približno 100 korakov za nami. Vse šipe v okolici so popokale, opeka je letela s streh, mi pa med zaboje. Cel rešpekt pred temi "gavnerji"! Od danes ponoči pa zopet uživam "dolce far niente" v neki vili v predmestju. Godi se mi drugače dobro, le malo bolan sem že cel teden. Pa ne bo sile. Najbolj me jezi to, da niseln dobil dopusta za študije, kakor mnogi moji tovariši; kot doktor bi še z veliko večjim veseljem delal nego kot me-dicinec. Težko čakam trenotka, da zakoljemo pitano tele, ki bo pa med tem, tako se bojim, že cel bik. _ Prisrčen pozdrav! Nervozni ljudje bodo z veseljem prečitali pismo, ki smo je dobili od Mr,s. Ed. Vinopal, M au s t ou, Wis., v katerem nam ona piše sledeče: "Porabila sem tri steklenice Sevcrovega Nervotona, ki mi je mnogo koristil. Dovoljujem Vam, da to v listih objavite." Severov Nervo-ton stane $1.00 in ga je dobiti v vseh lekarnah. Pronašli boste, da je to zanesljivo zdravilo za duševne težkoče, /gubo spanja, in za odstranitev vsakovrstne nervoznosti. Poskusite ga. Vprašajte v lekarni za Severa's Ner-voton. Ako ga lekar slučajno nima, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa—Adv. Tues. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Ako hočete streho popraviti po za m*l denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS. fVELIKA PONUDBA' I Spredoi del Nebo škatljice vreden |t. »t411!* Celi kupon vreden h centi v I«!«''" C»li kupom In apredoji deli iiialljic Inaj« '«•» *jJJ Se jih Uhlto izmeqja gotovino ali mdae pf^V """" pogodba ugasne 31. decembra l'1; m t Hard Co.. Inc.. New York (Ta P Lon J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, & Jadranska Banka Popolnoma vplažena glavnica »,000,000 kron. Prihranki 780,00« k**" Glavni urad: TRST. Podružnica na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Matkoti^ . Opatiji, šibeniku, Spljetu in Zadro. Priporoča se za vse bančne posle. ko Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaj« vredt""'' nostne papirje in daje informacije vseh vri L Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, i in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbij® | Turčijo L t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. Jffil^K^a^Hi^Hi^SffiKffiHi^Hi^Bi^ifi^«®^ i^lifi^ifiiHai^ai^K^ffi^lfifflffiSffi^ffi^ifilHS'^1' Buchanan-Daley Co Desplaiues and Allen Sts. JOLIET, ILLI^ t Les za Stavbe in Premoli Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite naSo csn§ TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu nCc krij tre, "ek «o Par, iSfil Union Coal & Transfer C* »u c 1.88 street, joliet, ill. Piano and Furniture Moviof' Chicago telefon 4313. Northwestern telefo11 Prvi in edini slovenski pogrebniški za Ustanovljeu L 1893. Anton Nemanich in SM* 1002 N. Chicago Street lH' Konjušniica na 205-207 Ohio St., Joliet, mM1 Pnpertča slaraeasu »kcinitn »voj savad, ki je ada» »•' ^ jf ■•its; iaia lastno zasebna aasbulaaca, ki ja as j It pas v tvaike razors in kačije. z Na pasiva se paslaii vsak bi paaati i« padnstm. .jJf^ Kadar rabita kaj v nmM strain se ifiuai aU taiWaoajt* taL 2STS|ia M. W. 344. Na* bsMisij hi val Aalavw aa SI*vW. Alf, tel; Vrl vri, Jav, to Sip Sre so čas set, *Sre A. A. K % h 'ar S.' > Družba sv. Družine VZsfv&IH državah ^VERNE AMEKIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembru 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA/EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: redsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. apis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet,' III. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. naJ Pošljejo na 1. porotnika. Vse pritožbe i bod?dreieno ?ruštvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsj-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 1 S. D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 0 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. PLAČUJE SMRTNINE $250.00 aH $500.00 dedičem umrlega člana listin n° VSoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne IZP V rCdU in sprejete v S1- uradu. °LAČUJE ODŠKODNINE, kate re je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; «gubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za !Zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; «gubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ^zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; lz8ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ?a J25"!30 najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo mI^en° Stenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- 8e IzmV^UJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer eokrataca VSota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za g n° operacijo na kili ali vtrganjem. vej Poškodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-PlačatiZP'Š- taJnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba izplačil P°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in ^ a ^a operacije. 'jih ^!an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. S q S- D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ' • Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. <<"«<*) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Starost. 16—20 ... R; a*red 1 2 "' 5 . " 6 "" 7 "" 8 '" Asesment. Razred. ....... 18c 20—25 .......... 20c 25—30 .......... 23c 30—35 .......... 25c 35—40 .......... 28c 40-45 .......... 32c 45—50 .......... 38c 50—55 .......... 45c 1 2 3 4 5 6 Za $500.00: Starost. . 16—20 .... . 20—25 .... . 25—30 .... . 30—35 .... . 35—40 .... Asesment. .... 35c ____40c ____45c .... 50c ____ 55c 40—45 .......... 63c 7 ......... 45—50 75c 8 tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. IZ STARE DOMOVINE. •N, a g* 2 križ na barju". "Slove-t na I)6 ■ aygusta piše: "Železni enskesf.iarj,tl"• tako naziva poveljnik !leko nov ° lka dn Viktor Krueger 0 "a s c st: 2 >n visok križ, ki ga bo-taVami okr-Skimi in slovenskimi za- rari volov ^eilem vozu vozili triie , 'jan.sk riž'bo obiskal vasi ob & -^bi*"! ^arju> kjer bo vsakdo A?mu "Rft žebelj na korist voja- piscw.ermu kl:ižu" c-kr- mai°.r V l K' nz Je Pfevzel pokrovi-.tiki r'z se dne 18. avgusta na Vr etn ,°yefn°. blagoslovi in po do- -^n v.,1 "'»6U»iuvi lil pu uu- i m Pro ju žebljev P°stavi »a krii, ,°ru' ki bo primeren zanj. Val s Križ-. . ' uo primeren zanj CJ$V. Do Posoda z imeni daro- i^osh!"^ Pri 17' Pešpolku. Zla-St., lftič i« - Svcti»jo sta dobila Jo-eastniški namestnik Jerše So 10 hr r"U"SKl n či d°b'li' t I081"0 svetinjo II. vrste K \t Ct A- Mdžina, rez. pod-^»ntd. tit. narednik M. S». . -"»lc > iiaicuiiin Zajec ,n podde- 'nJJo So , , BrPhasto hrabrostno Ti: A- Noli" A.',5.altnUn„'.L-Pavšek, I. Strubflj, H fie>ajnAn" i« I. Stalzer;' desetniki ie JAe^terfe.WilenPart, Fr. Zamida in %r^«ho»«-,0^setnik> T- Potrebu- eV" Dolianjinfante" Hr M ' Kovac, F. Krisca, A. S. V' Novak r K MiheU^, A. Moči- t, £ : F 'Cc »e'Ss> I y ' '' v 'niar.TTvirtrin !-iiKofoS;cUp;nf ■ F. 2ulj, F. Za-J. jfMeb. P u : Jamnik, I. Indihar, Vc Fri!Var; F' Geiel. A. Gaja, n'l;ln' Erjavec, A. Da °trPin p • °8rič, M. Potočnik, RaJVačnik, F. Pero, I. Vcrbič. I. Vintar, I. Vidrih, K S- r' CA' Ribi£- A. Ro1 1 • Vcrbi- Fr ScŠck- L Turk' I- Vin, časi« Sd- Scak- S. Motilovič in P. Petri- "Slovenec' ' " stll° sledečo vojno- poštno dopisnico: 8. avgusta 1915. SI. uredništvo! Na željo padlega stotnika gosp. Karola Petriča Vam danes pišem to dopisnico. To storim zato, ker ima pokojnik več sorodnikov in znancev tudi v Ljubljani in jim bo gotovo u-streženo, če zvedo kaj natančnejšega o njem (gotovo sta ga dobro poznali cenj. družini Šuklje in Petrič). — Stotnik Petrič je bil majhne postave in črne polti in las. V civilnem življenju je bil tiadinžener in je stanoval na Dunaju. Ne vem sicer, od kodi izvira ta družina, toda ime je popolnoma slovensko in bo morda več njim znano. Pokojnik je bil silno dobra duša, zato so ga ljubili vsi gg. častniki, še bolj pa moštvo. Z vsakim infanteristom je občeval kakor z najvišjim gospodom in se šalil z njim. Če je kdo kaj zakrivil, je bil strog, toda komaj se je obrnil, kakor pravimo, je bil že zopet dober, smehljal se je, zapretil grešniku pa vse odpustil. Kaj čuda, da je vse iskreno žalovalo za njim. Stotnika Petriča je zadela sovražna krogla dne 26. julija 1915, in sicer ravno v sence Krogla mu je obtičala v glavi. Bilo je ravno krog poldne. Takoj se je onesvestil. Sanitejci so ga obvezali, nakar smo ga nesli na pomočno postajo toda par minut prej je izdihnil svojo blago dušo. Medpotoma se je par-krat dvignil na nosilnici, a v nezavesti ter na klicanje ni odgovoril ne pogledal. Izdihnil je ravno ob pol 2. popoldne. Pokopan je v vasi ...... na vrtu hišne št. 5. Njegov grob krasi lepo mandljevo drevo. ✓ Zrnolil sem ob grobu par očenašev, nato se pa vrnil v bojni me tež. Blago dušo priporočam vsem v molitev, kakor tudi vse Slovence, ki sino tukaj. Kdor bi želel kaj več zvedeti o stotniku Petriču, sem mu drage volje na razpolago. Anton Ku-šar, k .k. Landesscliuetzen-Reg. 3 Feldkomp., Feldpost Nr. 324. _Umrla je v Gorica vasi pri Ribni ci M. Lovšin vulgo Petrova, žena ob-čespoštovanega g. Franca Lovšina, posestnika. Pokojna je bila vrla katoli ška zgledna mati in nad vse skrbna gospodinja. Mogočen pogrebni sprevod je pričal o njeni priljubljenosti v domači vasi in okolici. — Silen piš je dne 11. avgusta po-poludne in 12. avg. v noči po celi do-brepoljski in ribniški dolini napravil mnogo škode, otresel sadno drevje, podrl proso in koruzo. Mestoma je padala toča. Silni nalivi popoldne in v noči so raztrgali tudi ceste in uničili mnogo drevja. — Posledice maksimalnih cen. Ljubljanski "Slovenec" z dne 13. avg. piše: Za Kranjsko so se določile najvišje cene klavrni živini, in vsi trgovci, posebno pa domači vojaški dobavitelji se jih morajo strogo držati. Ker v sosednih kronovinah maksimalnih cen ni, je naravno, da prihajajo kupci od tam k nam po živino, ki jo drugod z velikanskim dobičkom prodajajo, in to celo vojaškemu erarju. Neumevno je, zakaj naj potem naš kmet ceneje daje živino, kakor v drugih deželah, če se s tem samo tujim trgovcem pomaga do neprimernih dobičkov, domače davkoplačevalce pa odriva. Na zadnjem semnju v Radečah na primer so pokupili trije mesarji, dva iz Celja in eden iz Brežič, najlepšo živino in jo odgnali na Štajersko. Za Štajerce ne bo slabo, ker bodo imeli meso in ogromen dobiček, a naj se vendar pomisli, kaj bo pri nas! Enaka postava in enaka pravica za vse! Ali naj se določijo maksimalne cene v vseh kronovinah, ali pa naj se izvoz tudi tujim trgovcem zabrani in ne samo domačim, če se že noče pustiti proste trgovine. — Iz ruskega vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo. Franc Petrič se je oglasil svojcem v Sodražici. Piše: ...In Vam sporočani, da sem v Rusiji ujet. Zdrav sem hvala Bogu. Sedaj smo na svojem mestu in delamo na kmetih. — Janko Vidic se je oglasil svojim dragim domačini, ki bivajo v Selu pri Žirovnici na Gorenjskem. Poroča: ...Vam naznanjam, da sva t»'a z Jakopom ujeta. Zdaj korakamo proti Rusiji ,in tudi Tušarjev iz Zabrežni-ce je z nami. Med potjo pa je nekaj zbolel, zato se zdaj vozi tja, kamor so nas namenili. Z nami je tudi tisti, ki ima Marušnikovo Ivanko. Če bom zdrav, se bomo še videli. Ko bom prišel na določen nam kraj, Vam bom že kaj več pisal. Z Bogom! V Rusiji dne 6. aprila 1915. — Ivan Žvegelj je prišel ranjen Rusom v roke. Najprej se je zdravil v mestu Ribinsku, ki leži v jaroslavski guberniji v evropski Rusiji, sedaj se pa nahaja v" Soligalicu, v sosednji kostromski guberniji. Poroča Žvegljevi rodbini v vas Visoče pri Brezjah na Gorenjskem med drugim tole: ...Tu (v Sogligaliču) smo v vojašnici nastanjeni, nas je veliko vkup, med njimi nas je deset Slovencev. V Soligaliču dne 12. junija 1915. — Matej Jakopič se je oglasil svojcem iz sibirskega mesta Nikolsk-Usurinska v vzhodni Aziji in piše: .. .Dne 18. oktobra sem bil ujet, na kar sem bil dva meseca v bolnici. Sprejmite srčne pozdrave iz daljnega vzhoda. Z Bogom! V vzhodnji Aziji dne 30. junija 1915. ■ 143 ujetih laških vojakov in 4 častnike so 13. avg. pripeljali v Ljubljano. - Umrli so v Ljubljani: Jera Šelko, mestna uboga, 70 let. — Marija -Čerin, .sirota, 11 let. — Jera Jenko, hiralka, 85 1. — Ema Kete, hči tovarniškega delavca, 4 mesece. — Josip Prašnikar, posestnikov sin, 32 let. — Marija Štrukelj, posestnikova žena, 44 let. — Stanko Jakovčič, posestnikov sin, 2 leti. — Josip Safranek, kadet v rezervi. — Peter Dubrava, lovec. — Velimir Nikotin, Friderik Kaška, Ivan Papp, Mu-rat Husadžič, Josip Radovan, A. Ot-lig, pešci. — Anton Seidler, topničar. —Janos Varga, vojaški voznik. — Peter Mošna, trenski vojak. —Imre Kurncz, honved. — Anton Trtnik, zasebni uradnik, 47 let. — Marija Dolni-čar, delavčeva žena, 69 let. - Pri pranju obvezil za ranjence si je inficirala desno roko služkinja v deželnem dvorcu, Marija Mihelič, stanujoča v Spod. Šiški. Malo poprej namreč je bila pri likanju dobila žulj, ki se ji je potem pri pranju predrl in so na ta način zalezle strupene snovi v kri Ker so bolečine postajale vedno večje in roka vedno bolj otekala, je prišla iskat pomoči v dež. bolnico. — Vrli bratje. Vincenc Polak, straž-mojster, ki se nahaja od začetka vojne na. fronti in bil odlikovan s srebrno svetinjo, je bil sedaj odlikovan z bron-čeno svetinjo. Tudi dva njegova brata Jakob in Anton sta bila odlikovana z srebrnimi svetinjami. — Visokošolska vest. Ministerijalni koncipist v ministrskem predsedstvu dr. L. Pitamic je postal privatni docent za splošno avstrijsko državno pravo na dunajskem vseučilišču. — Pogrešata se dva sina. Lovrenc Cimperman iz Blok pri Rakeku na Notranjskem, kuhar od 97. pešpolka, 7. stotnije, vojna pošta št. 73, o katerem ni že več kakor enajst mesecev nobenega poročila, in Andrej Cimperman od ravno tam, infanterist 97. pešpolka, 4. stotnije, se pogrešata od meseca aprila. — Tz vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo. Karel Potrebuješ se je glasil iz Samarkanda, ki leži blizu rusko-boharske meje v južnozapadni Sibiriji. Piše svojemu očetu Ivafiu, ki biva na Lesnem brdu'hiš. št. 11 pri Vrhniki: ...in Vam naznanjam, da sem še živ, ni sicer tukaj v Aziji v vojnem ujetništvu. Tu imam tudi nekaj znancev iz Logatca in pa Rihar je tudi tukaj. Z Bogom! V Samarkandu dne 3. ma- ja 1915. — Janko Šunsrada piše svojcem v Starem trgu pri Rakeku med drugim tole: ... Sedaj delamo po vaseh, po 2, 3 ali 4 pri enem kmetu. Delati nismo prisiljeni, ampak če hočemo. Iz proste volje pomagamo kmetom, ki nam za naše delo in trud tudi nekaj plačajo. Zdrav sem in se imam še precej dobro. Pri kmetih je boljše kakor v mestu.. . V tobolski guberniji ob sibirski železnici dne 23. maja 1915. —France Kosec piše svojcem v Šmart-nem pod Šmarno goro: ...Zdaj delam v cukrarni (saharni zavod pravijo Rusi). V Obojanu (mesto v kurski guberniji v evropski Rusiji) dne 4. julija 1915. — Ponesrečil je v Kamniku na'kolodvoru 26 let stari pomožni sprevodnik državne železnice Kovač Alojzij, rodom Ljubljančan. Ko je odpel spono pri tovorne mvlaku, da odloči vozove od lokomotive, so vozovi na koncu tira zadeli na odpor ter z večjo naglico, kot je bilo pričakovati, prileteli nazaj. Ker se Kovač ni mogel pravočasno umakniti, ga je "pufar" pritisnil in poškodoval v levem boku in levi strani spodnjega života. Težko poškodovanega so pripeljali v deželno bolnišnico. — Umrl je na pljučnici Dvorschak Ivan, nadsodar v pivovarni "Union", star 51 let. — Na koleri je obolel Anton Sfili-goj, 42 let star mizar pri južni železnici, pristojen v Kormin, zaposlen sedaj v Zalogu. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, nakar se je po kon-štataciji takoj odredilo, da se je premestil v bolnišnico za kolero, kjer je bolezni podlegel in bil takoj pokopan. ročnik 92. pp. Ludovik Prettner. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrost-ne svetinje je dobil četovodja 16. top. p. Metod Šiška. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil nadognjičar 4. trd. topniškega polka Grivec Ivan. — V Zagrebu umrli vojaki. Kranjc Anton, 87. pp., star 23 let; Turko Va-zarič, 97. pp., star 34 let; Begurnik Iv., 87. pp., star 24 let; Fumiš Ivan, 87. pp., star 20 let; Štorgel Franc, 87. pp., star 20 let; Romiš Jurij, 87. pp., star 31 let. — V Przemyslu umrl. V Przemyslu je 20. marca umrl slovenski učitelj Herman Križ iz Zavrč. — Gospod župnik Josip Kukačka iz Ukev je došel iz Gradca, kjer je bil v preiskavi in je veliko po nedolžnem pretrpel. Vse, česar so ga obdolžili njegovi nasprotniki, se je izkazalo neresnično, in vojaško sodišče ga je vsled tega zopet izpustilo. G. župnik se je takoj odpeljal na Češko. — Umrl je v Celovcu 31 let stari topničar France Mrakič iz Bovca. — Nova župnija. Župnijo Rajhen-burg je dobil č. g. Jožef Tratnik, do-sedaj kaplan v Rajhenburgu; župnijo Koprivnica pa č. g. Franc Doberšek, kaplan v Žalcu. — V Wagni pri Lipnici na Štajerskem je bil te dni graški namestnik grof Clary kot hišni gospodar na obiskih. To najmlajše mesto v Avstriji upravlja namreč štajersko namestni-štvo. Mesto je prav moderno zgrajeno, ima svojo cerkev, šolo, električno razsvetljavo, sploh vse, kar si more begunec želeti. Poljski otroci so namestniku na čast priredili lepo veselico, pri kateri so peli, telovadili, dekla-mirali, predstavljali majhne prizore itd. Mesto je štelo največ 16,000 prebivalce- : -cdaj jih je ostalo le še nekaj ti- c, ki se pa tudi od dne do dne bolj krčijo. — Umrl je dne 8. avg. v Šoštanju zlatomašnik č. g. Jožef Kunej, upokojeni župnik na Zgornji Ponikvi. — Kolodvor v Ormožu razširjajo. — Na italijanskem bojišču je padel bivši knjižničar izobraževalnega društva iz Litmerka Mihael Majerič. .On-di je padel tudi Alojzij Kovačič, trg. sotrudnik tvrdke Frangeš v Mariboru. — Umrl je v Slemenu nad Mariborom veleposestnik Anton Pipuš. — Kolera v Celju. Med ranjenimi in bolnimi vojaki katere so prepeljali z južnega bojišča v Celje, se je pojavilo 7 slučajev kolere. Dva na koleri bolana sta podlegla bolezni. — Nesreča z orožjem. Posestniška sinova Pavel in Ivan Simončič v Sevnici sta se 5. avg. igrala z očetovimi puškami. 121etni Ivan je v šali pomeril in sprožil na domačo služkinjo 171etno Marijo Solce; svinčena zrna so dekleta pogodila v srčno stran, ter je bila takoj mrtva. — Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pp. Henrik Worko. Najvišje pohvalno priznanje je dobil po- — Grad nad Mirno m je bil tudi dne 26. julija cilj italijanskih šrapnelov. Toda do zdaj, hvala Bogu, ni še nikake znatne škode. Kako priljubljeno je to svetišče Žalostne Matere Božje med ljudstvom, pričajo vsako nedeljo velike množice ljudstva, ki se zberejo tukaj k sveti maši. G. misijonar, ki je ostal od začetka vojske ria Gradu, je še zmiraj tukaj ža preskrbo cerkve in hiše. — Laške granate so padale na slo-vensko-laško državno gimnazijo v Gorici. Ena je predrla streho nad studijsko knjižnico v drugem nadstropju, dve pa sta udarili ob oknu nekdanjega fizikaličnega kabineta. — Tržaški magistrat je izdal odredbe glede kolere samo v laškem jeziku. — Umrli so v Gorici od 1.—7. avgusta ti-le: Remec Maria, r. 1856, Solkan. — Cimador Romilda, r. 1915, Far-ra. — Pečenko Jožef, r. 1861, Rihen-berk. — Dugar Franc, 1856, Gorica. — Bisiach Jožefa, 1842, Gorica. — Sirk Ivanka, 1901, Medana. — Hojsak Jožef, 1878, Maschovitz, Lir. 37. — Si-munič Mate, 1882, Sinj (Dalmacija), Lir. 37. — Prolič Janko, Lir. 37. — Maurič Janez, 1863, Gorica. — Minov-sky Matko, Urineves (Žižkow) "vojnik. —Szabo Josip, 1887, Zala Tavok (Ogrsko), voj. — Makuc Ivan, 1850, Solkan. — Komel Štefan, 1848, Solkan. — Kocina Fr., 1906, Gorica. — Prinčič Jožefa, 1881, Kojsko. — Tepin Henrik, 1914, Podgora. — Ussai Ermengilda, 1914, Gorica. — Manajlovič Pero, 1891, Knin (Dalmacija) voj. — Komavli Gi-zela, 1913, Pevma. — Rebulica Pepina, 1908, Biljana. — Jolič Niko Sava, 1894, Scardona (Šibenik), voj. — Zima Jožef, 1894, Stochovitz (Koenigstadt), Češko, voj. — Furlan Jožef, 1883, Gorica. — Mikuš Perina, 1886, Pevma. — Boschin Ana Alojzija, 1876, Gorica. — Černovic Uršula, 1876, Gorica. — Šte-kar Remigij, 1914, Števerjan. — Wol-šansky Vincenc, 1891, Anjezd (Češko), voj. — Blažič Sofija, 1893, Bilje-Mi-ren. — Droshgig Mar., 1912, Gorica.— Portner Romana, 1914, Jellovitz (Maribor). — Jenko Franc, 1914, Podgora. — Pirnat Janez, 1914, Romaus. Schrey, salez. sestra, 1833, Rihenberk. — Michal Jakob, 1887, Vitejitz, Pra-chatitz (Češko). — Številka pomeni rojstno leto, kraj pa občino, kamor dotičnik spada spada. — Na vojaškem pokopališču v Komnu počivata med več drugimi tudi dva slovenska junaka, ki sta tukaj umrla, previdena s sv. zakramenti, vsled za-dobljenih ran, in sicer Ivan Ščuka iz Dutovelj na Krasu in Franc Kolšet pp. 87. iz Brega pri Celju. — Visoko odlikovanje vojaškega ku-rata 53. zagrebškega pešpolka. Cesar je podelil vojnemu kuratu junaškega zagrebškega pešpolka Božidarju Gruber za njegovo hrabro in požrtvovalno delovanje pred sovražnikom na severnem bojišču vitežki križec Franc Jože-fovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca; za velike zasluge na srbskem bojišču je bil kurat odlikovan že februarja z duhovniškim zaslu£n> sla