ifi List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih ^javnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim le-iom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-‘On 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, ‘etefon 22-284 - Poštni predal 355-VIL Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge Ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. **ska ČZP Ljudska pravica Ljubljana, i. oktobra 1971 leto xxii — št. 15 iz- Čudovita učila! Kaj pa carina? (Fotografija z razstave učil na Gospodarskem razstavišču od 18. do 21. septembra.) PRED III. KONGRESOM NAŠEGA SINDIKATA 'Tervju s Slavkom Grčarjem, tajnikom republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije P tov. en '4 m. kongresu Sindikata 'cev družbenih dejavnosti genije (kongres bo 5. okto-1971 v Ljubljani) bo predla sprejet tudi statut, s ka-Xrn bo ta sindikat razglašen samostojno družbenopoli-n° organizacijo. Kaj se bo s bistvenega spremenilo v '^erju do organizacije sindi-v federaciji in do Zveze skatov v naši republiki? ^GOVOR: S tem bo for-potrjeno, kar v resnici že .Čeprav je bila sindikalna or-^acija delavcev s področja L^beriih dejavnosti na Sloven-jf1*1 sestavni del enotnega Sin-/da delavcev družbenih de-^°sti Jugoslavije, je zelo sa-st°jno delovala. Samostojno prejemala sklepe in stališča, ^stojno se je odločala za —in odgovor za svoje delo 'Ljala edino le svojemu član-,• Ne glede na to pa je raz-is*tev Sindikata delavcev ^benih dejavnosti Slovenije eQotno, samostojno in pro-v°ljno družbeno politično puizacijo pomembno deja-V tako z vidika konstituiranja republike v samostojno ^Upravno in državno skupil; kot tudi z vidika učinko-'^ega delovanja. Razumljivo /e> da se s to osamosvojitvijo ' odpovedujemo tesnim sti-s sindikati drugih republik ?e stikom z dragimi sindikati ^v®zo sindkatov v naši repu- jd- >b- st) bliki. Nasprotno. Zainteresirani smo za čim tesnejše sodelovanje na temelju enakopravnosti in upoštevanja specifičnih interesov. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bil v tem mandatnem obdobju (to je od 1967 do 1971) zelo aktiven pri uresničevanju interesov svojih članov. To pa velja predvsem za njegove republiške in nekatere občinske oziroma medobčinske organe, manj pa za osnovne organizacije, in tudi pri članstvu ni bilo vedno dovolj odziva. Kaj storiti, da se sindikat ne bi spremenil v „forumsko“ organizacijo? ODGOVOR: Ta sindikat ima v Sloveniji nad 70.000 članov, več kot 1100 osnovnih organizacij in skoraj v vseh občinah občinska ali medobčinska vodstva. Od osnovnih organizacij do republiškega odbora je v organih sindikata okoli 8.000 izvoljenih funkcionarjev. Res je marsikje upoštevana misel: „Uresničevati je treba naše interese, toda brez našega aktivnega sodelovanja" in res je, da vsi organi in organizacije sindikata ne delajo tako, kot bi bilo potrebno. Kljub temu pa se čedalje bolj uveljavlja spoznanje, da je sindikat organizacija članov, v kateri lahko organizirano uresničujejo znaten del svojih življenjskih in delovnih NOVI NAROČNIKI PO NAŠIH ŠOLAH . Bled - 1, Boštanj - 1, Celje - 2, Črnomelj - 1, Dob pri D°mžalah - 4, Gortina - 1, Litija - 3, Lom pod Storžičem J/1 - Ljubljana 5, Lovrenc na Drav. polju - 1, Maribor - 2, "Lst na Soči - 1, Pišece - 1, Polšnik - 3, Sečovlje - 1, ^ov. Bistrica - 2, Slov. Konjice - 1, Šempeter v Sav. dol. -L Štore - 1, Tolmin - 1, Vavta vas - 3, Vrtovin - 1. SKUPAJ (OD PREJŠNJE ŠTEVILKE) : 38 interesov. Sindikat ne bo fo-rumska organizacija, če bo delal to, kar članstvo hoče. V statutu in sklepih III. kongresa je dovolj sugestij v tej smeri. Kako bi razvrstili tri najpomembnejše naloge sindikata v prihodnjem obdobju? ODGOVOR: Zakaj pa tri? V kongresnih sklepih jih bo vsaj desetkrat toliko, od bitke za pravilno vrednotenje dela družbenih dejavnosti in za delitev po delu ter za uresničeno samoupravljanje in napredek dejavnosti, do pravne pomoči in dragih oblik zaščite delavcev. Če pa že predlagate redukcijo nalog, potem menim, da ne gre za tri, temveč za eno samo in to je, uresničevati hotenja večine članov, skladno z intencijami našega samoupravnega socialističnega sistema. Samo v taki poziciji ima sindikat svoj smisel in samo tako lahko odigra pomembno družbeno vlogo. Kako ocenjujete priprave na III. kongres? Ali so se občinski in medobčinski odbori in osnovne organizacije aktivno vključile vanje? ODGOVOR: Na Kongres se pripravljamo že od začetka letošnjega leta tako v vsebinskem kot tudi v organizacijskem in kadrovskem smislu. Velika večina osnovnih organizacij in občinskih ter medobčinskih vodstev se je aktivno vključila v te priprave. Tako so v osnovnih organizacijah izvolili delegate za občinske volilne konference, obravnavah osnutek statuta, osnutek sklepov kongresa in predlog kandidatne Uste za republiški in nadzorni odbor. Na občinskih volilnih konferencah (bile so skoraj v vseh občinah, na njih pa je bilo kakih 3.000 izvoljenih delegatov) so prav tako obravnavali navedene dokumente in izvolih delegate za III. kongres. Predvidevamo, da bo na kongresu približno 370 delegatov in gostov. Prepričan sem, da bo kongres pomenil ve- lik prispevek v nadaljnjem vzponu sindikata in v napredku družbenih dejavnosti. Evropsko srečanje sindikalnih organizacij in združenj prosvetnih delavcev v Dubrovniku od 16. do 21. oktobra letos Kaj določajo samoupravni sporazumi Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je že pred počitnicami dalo soglasje k samoupravnemu sporazumu za visokošolske zavode in za delavske univerze, septembra pa še k samoupravnim sporazumom o dehtvi dohodka in osebnega dohodka za znanstvenoraziskovalne zavode, dijaške domove, srednje, posebne in glasbene šole ter za vzgojnovarstvene zavode. S tem so dobili soglasje sindikata samoupravni sporazumi vseh panog vzgojnoizobraževalnega področja. Kaj določajo ti sporazumi? Povzemimo na kratko: družbena merila osebnih dohodkov. V šolstvu so predvideni poprečni osebni dohodki za leto 1971 takole: za profesorja srednje šole 2852 din, za predmetnega učitelja 2300 din in za učitelja s srednjo izobrazbo 2024 din. Za administrativnega delavca s srednjo izobrazbo je predviden osebni dohodek 1748 din, za kvalificiranega delavca 1380 din in za nekvalificiranega 920 din. Te vrednosti veljajo kot družbeno upravičene za leto 1971, za leto 1972 pa naj bi se povečale za toliko, za kolikor bodo letos povečani življenjski stroški (verjetno ne manj kot za 12 %). V notranji delitvi dohodka je treba upoštevati delovne izkušnje: po 15 letih dela se doseže do 25 % in s tem polni osebni dohodek. Poleg tega so v samoupravnih sporazumih še določbe o skladih skupne porabe (najmanj 4 % od bruto osebnega dohodka za stanovanjsko izgradnjo, najmanj 1 % od neto osebnega dohodka za strokovno izpopolnjevanje delavcev, za druge skupne kulturne in socialne potrebe 0,3 % osebnega dohodka, za rekreacijo 300 do 600 din na zaposlenega delavca in za regresiranje prehrane do 50 din mesečno na zaposlenega). V posebnih določbah o izplačilih v breme materialnih stroškov je zapisana tudi višina dnevnice 80 din in cena prenočišča (na podlagi računa), kilometrina 90 par za prevoženi kilometer, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela nad 20 din, itn. To so torej dogovorjene družbene vrednosti. Od tistih, ki bodo delih denar, bo odvisno, če bodo postale resničnost. Upajmo na dobro, najboljše. ,, M <■; £7 HSSSsI Enakopravno, tovariško srečanje „To naj bo evropsko srečanje organizacij in združenj prosvetnih delavcev ne glede na različnost prepričanj, način dela in usmeritev. Naj bo resnično enakopravno, tovariško srečanje predstavnikov tistih, ki uče in vzgajajo mladino. Približno takšne so bile besede tajnice Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Mihce Boškovič na sestanku republiških prosvetnih listov. Za evropsko srečanje v Dubrovniku je doslej prijavljenih 22 sindikalnih organizacij in združenj iz 17 evropskih držav. Po II. svetovni vojni je to prvi sestanek te vrste, na katerem se bodo zbrali predstavniki tako imenovanega vzhodnega in zahodnega bloka. Sicer pa je moto srečanja »ZNANSTVENA, TEHNIČNA IN TEHNOLOŠKA REVOLUCIJA TER NJEN VPLIV NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE" enako tehten in aktualen za vse šole in učitelje — naj bo na vzhodu ali zahodu. Glavni referat (ki nosi enak naslov kot srečanje) je sestavila skupina avtoijev našega sindikata; dva koreferata - tudi na isto temo — pa sta sestavila sindikata učiteljev Anglije in Francije. Pomemben delež bodo gotovo prispevale tudi ostale sindikalne organizacije in združenja, vključujoč predstavnike Sovjetske zveze. O tem bomo poročali spet v prihodnji številki, danes pa objavljamo podatke o nekaterih evropskih sindikatih prosvetnih delavcev, ki bodo sodelovali na srečanju v Dubrovniku — pa tudi njihove misli. FRANCIJA: S. N. E. T P. - C. G. T- je nacionalni sindikat za tehnično in poklicno izobraževanje, eden izmed najstarejših in najpomembnejših v Franciji. Tehniški koledži so državne ustanove, ki spadajo pod ministrstvo za prosveto. Zajemajo okrog 500 tisoč učencev ter jih pripravljajo za kvalificirane delavce in uslužbence. Na šolah so zaposleni profesorji: za praktičen pouk, za teorijo ter za splošne predmete. Organizacija želi, da bi se tehnični koledži čim bolj razvili, kajti doslej se šola v njih komaj 40 % mladine za tehnične poklice; 45 % mladih si pridobiva potrebno znanje privatno, dočim se 15 % mladine sploh ne kvalificira Dalje želi sindikat obnoviti šole in svojo organizacijo, da bi mogli nuditi mladini čim sodobnejše znanje, da bi lahko odpirali nove šole. ter tako nudili izobrazbo vsem, ki jo želijo. Za svoje prosvetne delavce hočejo izboljšati materialne pogoje, kajti to vpliva tudi na strokovno delo in predanost poklicu. Organizacija S. N. E. T. P. -C. G. T. je član mednarodnih prosvetnih organizacij. Profesorji koledžev za tehnično vzgojo so zajeti v štiri sindikate in to poleg SNETP - CGT še: SNETA, sindikat CFDT ter sindikat ,,Delavska moč“. O dubrovniškem srečanju pravijo: „Izmenjava mišljenj in izkušenj raznih držav ni samo zanimiva, temveč tudi potrebna “ S. N. I. — Nacionalni sindikat učiteljev Francije je najvažnejša organizacija prosvetnih delavcev v Franciji, saj šteje 306.000 članov. SNI združuje prosvetne delavce predšolskih ustanov, osnovnih šol in srednješolskih koledžev. Zdraženje izdaja tednik z naslovom ,,ŠOLA-OSVOBODITELJICA“. Časnik prinaša vse aktualne sin dikalne probleme. Organizacija SNI se bori za dvig državnih šol - medtem ko vlada pogosto podpira privatne šole. Dalje si prizadeva za izboljšanje materialnega položaja prosvetnih delavcev, za zvišanje plač, kar je nujno zaradi naraščanja cen. Prosvetni delavci si prizadevajo tudi za zvišanje državnega proračuna za opremo šol. Po strokovni plati pa si prizadeva sindikat SNI za triletno višje strpkovno šolanje učiteljev. Pri strokovnem izpopolnjevanju ter spremembah učnih (Nadaljevanje na 11. strani) Uzakonjena vzgojnovarstvena dejavnost Sodobna učfla bodo za marsikaterega šolnika še lep čas samo želja. (Fotografija z razstave učil.) Po več kot polletni burni in zelo obsežni razpravi smo dobili letos poleti zakon o vzgojno-varstveni dejavnosti za predšolske otroke. Tako je tudi predšolsko vzgojno-izobraževalno področje dobilo svoj zakon. Za področje vzgojno-varstvene dejavnosti je bilo namreč značilno, da so ga urejali različni zakoni, vendar noben celovito. Takšo razpršeno in delno za-kono&o urejanje tega področja je imelo v praksi svoje posledice, ki so se kazale v neenotnem obravnavanju raznih vprašanj na vzgojno-varstvenem področju. Zato je razumljiva želja vzgojno-varstvenfli zavodov in delavcev v njih, da zakon dobimo. Ta interes za zakon se je pokazal tudi v razpravah o osnutku zakona, saj je predlaga- UČILA PRIHODNOSTI V eni uri so prodali na Gospodarskem razstavišču 16 učil Zavod za šolstvo SRS je pred nedavnim organiziral prvo skupno razstavo učil in šolske opreme na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Goste na razstavi je pozdravil direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Lipu-zič. Med drugim je dejal: „V zadnjih desetletjih razvoj učil izredno napreduje. To opažamo na razstavah v tujini, deloma pa bo to očitno tudi na naši razstavi. Velik razvoj so doživela zlasti učila, ki omogočajo popolnejšo vizualizacijo in vključevanje avditivne komponente v učni proces. Na začetku razvoja pa so se druge vrste učil, ki omogočajo obojesmemo komunikacijo med virom znanja in učencem. Prav to pa so učila prihodnosti. Zadovoljni smo lahko, da šmo jih pričeli pri nas že uvajati. Midim, da bo vsak, ki ga zanima predšolska vzgoja, osnovna, srednja in posebna šola, našel na razstavi kaj spodbudnega za svoje delo. Po drugi strani je razstava poizkus, predstaviti slovenski javnosti, kako je mogoče opremiti naše zavode z učili in šolsko opremo." „Že-limo,“ je dejal tov. Lipužič, da bi bila razstava temelj za bolj organizirano in bolj strokovno reševanje pestre in zahtevne problematike. Menim, da je že čas, ko lahko strnemo strokovna, proizvodna in poslovna prizadevanja v interesni skup-jposti, ki naj zagotovi smotrno oskrbo šol z didaktično najbolj ustreznimi učili in opremo. Posebno priznanje pa gre že sedaj tistim delovnim organizacijam, ki so se odločile za precejšnje materialne naložbe, da bi učinkovito prispevale k hitrejši mo- dernizaciji vzgojnoizobraževal-nega dela. Želimo, da prvi skupni nastop proizvajalcev in trgovcev učil in šolske opreme preraste v permanentno manifestacijo strokovno dobro organiziranih in specializiranih podjetij, ki bodo odločno vplivala na sodobnejše in hitrejše opremljanje naših vzgojnoizobraževalnih zavodov. To bo koristilo delovnim organizacijam, našemu šolstvu in napredku vse družbene skupnosti. Ob uvajanju novih učnih sredstev in pripomočkov, s pomočjo katerih lahko uresničimo sodobne znanstvene ugotovitve o učenju, je potrebno to tematiko tudi teoretično obdelati. To bo tudi temelj uvajanja nove pedagoške tehnologije pri nas. Sol in učiteljev ne smemo zasipavati z učili. Proučiti moramo didaktično-metodično vrednost učil v učnem procesu, učitelje pa strokovno usposabljati tako, da bodo znali ta učila tudi uporabljati." Razstavo je odprl tov. podpredsednik republiškega izvršnega sveta tov. Jože Hočevar. Pozdravno pismo tov. Edvarda Kardelja je napravilo otvoritev še bolj svečano: prirediteljem prve razstave učil in šolske opreme! Zahvaljujem se za izkazano čast ter vabilo, da se udeležim otvoritve razstave. Zaradi nepredvidenih in neodložljivih obveznosti pa se žal ne morem osebno udeležiti otvoritve. Prirediteljem čestitam ob pobudi, ki so jo dali za organiziranje prve tovrstne razstave ter obenem želim, da bi imela razstava čim večji uspeh ter vpliv pri posodabljanju šolskega pouka." O izrednem uspehu razstave zgovorno priča število obiskovalcev: prvi dan si je ogledalo razstavo 3.000 obiskovalcev, povprečno 3.375 na dan, v štirih dneh pa 13.500. Vsi so navdušeni nad kakovostjo in številom razstavljenih eksponatov ter nad estetskim videzom razstave. Bogata izbira učil prihodnosti je bila prava paša za oči vseh naših pedagogov. Še zanimivost: v prvih petih minutah po svečani otvoritvi je prvi kupec že pohitel z naročilom. To je bila osnovna šola Valentina Vodnika iz Ljubljane. Kupili so zvočno tablo za glasbeni pouk z 9 % popustom. V eni uri je bilo prodanih kar 16 takih učil. Veliko je bilo povpraševanja po grafoskopih. Še in še bi lahko naštevali. Ob tej izredno uspeli razstavi se je pojavilo nekaj misli, predlogov in želja. Naj jih nekaj naštejem: dobro bi bilo, da bi imeli stalni razstavni prostor za učila in stalni prostor, kjer bi si učitelji lahko natančno ogledali učila in se jih naučili praktično uporabljati (strokovne demonstracije uporabe). Ne bi bilo napak, če bi odgovorni organi posredovali za olajšave ali celo spremembe zveznih carinskih predpisov. Tako bi olajšali šolam nakup učil iz tujine. Dobro bi bilo ustanoviti eno zastopstvo za vsa podjetja, ki izdelujejo učila. Take razstave naj bi odpirali načrto - vsako drugo ali pa tretje leto. K članku Delovne izkušnje in denar (Prosvetni delavec — št. 13) pripominjam v imenu starejših prosvetaijev naslednje: Prav je, da so mlajši prosve-taiji revolucionarni. Med podpisanimi učitelji, ki so objavili ta članek, ni starejših učiteljev, kar pomeni, da so starejši učitelji ne strinjajo povsem s trditvami v članku. Zakaj ne? Tudi oni bi lahko utemeljevali upravičenost za to in ono, o čemer sami ne govorijo. Marsikaj bi imeli povedati, ker so si izkušnje pridobili pod drugačnimi pogoji dela, kot so danes, zlasti tisti, ki so delali pred vojno, med NOB ali takoj po osvoboditvi. Tudi ti so bili nekoč revolucionarni in so se morali boriti z drugačnimi težavami. Veseli so j>ili, da so sploh dobili službo. telj osnutka zakona dobil zelo veliko pripomb na osnutek, ne le iz vrst prosvetnih delavcev, temveč tudi od številnih družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti, delovnih organizacij in občanov. Kaj torej zakon ureja? Najprej opredeljuje naloge vzgoj-no-varstvenih zavodov, ki morajo svojim varovancem nuditi vzgojo, nego in varstvo kot dopolnilo družinski vzgoji. Pomembna je naloga vzgojno-var-stvenih zavodov, da lahko skrbe tudi za predšolske otroke, ki niso njihovi varovanci. S tem odpira zakon možnost za intenzivnejše vključevanje predšolskih otrok v organizirano redno ali občasno vzgojo tistih predšolskih otrok, ki niso potrebni varstva, ampak bi jih starši vključevali v vzgojno-varstvene zavode zaradi vzgoje (veijetno še zelo dolgo le v popoldanskem času). Seveda so še v zakonu poglavja, ki urejajo organizacijo vzgojno-varstvenih zavodov, sprejem otrok v zavode, poglavja, ki govore o vzgojiteljih, strokovnih in drugih sodelavcih, o financiranju, dokumentaciji, nadzorstvu in končnih odločbah. Pomembna so določila, ki nakazujejo izdajo nekaterih TEA DOMINKO Slovenjegraškim učiteljem v tolažbo predpisov, o normativih, H doslej nismo imeli: to soP piši normativ o prosto^, ^encia opremi vzgojno-varstvenih * j dov, normativi o številu , posameznih oddelkih, P. |[ ^jbo o pogojih za zaposlovanj^'Pod v nih kadrov k varstvu otroK11 l^azU) nekateri. ^očn Iz njega veje težnja, vzgojno-varstveni zavodi * , / jejo v modernem vzgoj*^ obraževalne institucije z lano notranjo organizacijo' Sp s smotrno delitvijo deloj^/o r, strokovnimi delavci in z oiMa/o j ziranim, otrokovim ^JSo že nostim in potrebam prM^fodc nim vzgojnim procesom. ‘Mi Težko pričakovani zak^jne i torej tu. Seveda pa še ni P V^žn takšen, kakršnega smo sio^fopi področju vzgojno-varsnue^ dejavnosti želeli, a offlO^hz ] nam, da bomo odslej vsaj 4 važnejša vprašanja lahko efl ( urejali in reševah. Seveda P®! kon sam, če je še tako p°P, ničesar ne ureja. Od nas “J cev na vzgojno-varstvenem c ročju in vseh tistih, ki svojem programu skrb za P’ šolskega otroka, je odvisi^ bo zakon resnično zaživel a> bo ostal le kos papirja. , IRENA LEVIM Tudi vi, mladi učitelji, boste nekoč starejši. Imeli boste otroke za šolanje in večje potrebe in boste morali delati še bolj. Ko se boste bližali upokojitvi, boste veseli, če bodo vaši osebni prejemki čimvišji, da bodo tudi pokojnine višje. Da, tudi na to ne pozabite, da vam takrat tudi ne bo treba več garati. To garanje je zakon narave vsepovsod: . dokler si mlad, moraš delati več! Prosveta in industrija se v marsičem razlikujeta. Kdor hoče biti dober učitelj, vzgojitelj mora imeti za ta poklic ne le znanje, pač pa zelo veliko idealizma, navdušenja in ne vem kakšne lastnosti še, sicer je boljše, da zamenja poklic. PREKLETA ŠOL Al Prekleta šola! Pa nisem tako rekel sam. Slišal sem tako-Bom povedal kar po vrsti. V kraju je bila velika proslava ob obletnici tovarne. Pomemben jubilej, ki ga j« treba proslaviti. Če temu dodam še obletnico samoupravljanja in 30-letnico vstaje, potem je razumljivo, d3 je bil kraj ves praznično razpoložen. Bile so proslave, pogostili so upokojence in delavce. Delili so nagrade zlate ure in denar. No, tu pri denarju se ustavi. Vsi člani kolektiva so dobili večje vsote za nagrado in so ji seveda odšteli 1 % za samoprispevek v šolstvu, ki so ga izglasovali pred tremi leti. Verjetno so nekateri že takrat kleli šolo, nekateri so preklinjali velikokrat, a nekateri so to storili ob proslavi, ob obletnici podjetja, ob prazniku, ki je pomemben za ves kraj, za mnogo družin. „Pomislite, tudi od tega so vzeli. Prekleta šola!" In podobno. Pa morda še huje. Morda bi morala biti nagrada za tisočak večja in brez zapisa, da gre za šolo. Moram priznati, da mi je bilo hudo, ko sem to zvedel. Pa ne, da bi mislih, da sem jaz šola in jaz preklet, pa čeprav človek ne more nič, če počasi le postajaš del šole. Žal mi je, kel ljudje napačno razumejo, ker napačno dojamejo za kaj ALFONZ STAJNKO gre ta denar in zakaj so šole potrebne in da v teh šolah sedijo otroci, njihovi otroci. Pa sem prepričan, da bi se ježih in kleli tudi takrat, če bi teklo otrokom v šok na glavo ah če bi se podrl strop. Spet bi bila kriva šola h> spet učitelji. Nekako je vse, kar je v zvezi s šolo, nekaj, kar je odveč- ^ In vendar je šola potrebna predici, čevljarju, prodajalcu, vsem. In v modemi proizvodnji je šola še kako potrebna- ^ Toda „prekleta šola" mi ne gre iz glave. Le zakaj mora j,0j. biti vse, kar je s šolo v zvezi odveč takoj, ko je treba ^ zanjo kaj žrtvovati. dap. Pa mi je res žal, da je tako. Dokazovati, da je šola ^1 potrebna, bo treba veijetno še dolgo. Dokazovati in in v čakati. Delati in biti zaradi šole včasih ponižan. Biti p°' kj j. nižan od ljudi, katerih otroke učiš in vzgajaš! In jih ima* tudj' tudi rad. MHDŠ D JUKIČ hnm ----------- --------------------... ■—-'tega ____žene POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Upokojenčeva labodja pesem Zgodnjejesensko sobotno popoldne je zvabilo množice kisika željnih v primestne parke in gozdove. Vse poti in jase so bile že polne sprehajalcev, le oddaljenejša zatišja so še čakala na svoje redke goste. In tja se je namenil učitelj Peter na svoj prvi upokojenski sprehod. Čeprav so mu biU ljudje, s katerimi se je srečeval, večinoma neznani, se je počutil nelagodno in tesnobno. Zakaj? Ali zato, ker je spremenil položaj v družbi? Ah ne! Saj mu ni zapisano na čelu, da je upokojenec od včeraj in še ni pospravil z mize odločbo o upokojitvi. Pa kaj bi tajil - nerodno mu je, tako kot vedno prvič v novi obleki. Kako smešno otročji smo ljudje v trenutkih življenjskih sprememb! Ko si ob koncu osemletke pripneš bel nagelj na zavihek, si domišljaš, da vse znaš in se hočeš rzpočiti od abecedne učenosti. Ko maturiraš, se ti zdi (četudi samo za štirinajst dni), da je ves svet tvoj in gledaš na ljudi milostno izpod priprtih vek. Po diplomi na fakulteti si prepričan, da ničesar ne znaš in bi hotel začeti znova. Na vrhu delovnega loka, ko te krivinčijo in požirajo napori, koprniš po daljnjem „zlatem“ dnevu upokojitve, ko pa dočakaš upokojitveni papir, te spreleti tesnoba in si želiš, da bi ne bilo res ... Iz množice sprehajalcev ga tu in tam ošinejo pozorne oči, najbrž njegovih učencev. Kako naj se starejših še spominja? A nekatere si je tako živo vtisnil v zavest, da se mu zdi, kot da jih je še včeraj imel pred seboj, čeprav so že poročeni in z drobižem ob sebi. Da, ta mlada mati, ki ga je pravkar tako pogledala, je tista drobna Metka, ki je bila raje v šoli kakor doma in se je razjokala zadnji dan šolskega leta, ko je druge razganjalo počitniško veselje. Videti je, da imajo njeni otroci lepši dom, kot je bil usojen nji... Korak ali dva od razpotja, kjer se od poti ločuje stezica v gostejše smrečje, le toliko, da nista bila ljudem na očeh, sta mu zapirala pot mlada človeka, prilepljena drug k drugemu. Učitelj se ni mogel narediti nevidnega in v hoji neslišnega, zato si je nakopal sovražno strupen pogled. Proti svoji volji se je ponovno ozrl v fantove oči in krenil v globino gozda. Presenečen nad nelepim pripetljajem je imel občutek, kot da je ponevedoma stopil na mravljišče, strupenost fantovega pogleda pa je pekoče čutil ne le v očeh, temveč po vsem obrazu, celo na rokah in po hrbtu, kamor se mu je bil zapičil. Ko se mu je zasledujoči pogled zgostil v čustvo boleče motnje, je v nji prepoznal podobo svojega učenca. Da, to pa je tisti večno problematični Matjaž, ki se mu ni mogel nikoli in nikakor približati. Ta kamen je v njegovih rokah ostal do kraja neobdelan, zakaj še tako preudarjen nastavek dleta je pod udarcem grdo spodletel. Česa vsega ni poskusil z njim, preden so ga poslali v vzgojni dom! Zavoljo njega je prežrl gomilo strokovnih knjig in potratil nešteto ur v pogovorih z njegovo materjo — ostal je neučinkovit. Današnji pogled je potrdil njegovo nemoč... Ko je zamišljen meril stezo skozi tišino gozda, se pomiri kot gledalec veseljaškega spektakla frajerskih kalinov, domišljavih šoj in prepirljivih srak. Mimogrede nezavedno podari življenje slinarju, redkemu optimistu, ki se mu ob stopalu odpravlja na jesensko turnejo in še vedno verjame v lepšo prihodnost človeštva ... Želeč slinarju srečno pot, postaji in se nenadoma vpraša, ali je generacijam učencev, ki so šle skozi njegove pedagoške roke, sploh skušal dati tisto najdragocenejše in bistveno, kar se mora v človeku razživeti in ohraniti do smrti. V tem trenutku se zgrinjajo ^tei vsi dvomi sveta, zakaj nobene svetlobe in nič plodnega ne ^le zaslediti v svojem štiridesetletnem delu. ' taki Ko hoče dalje, se pojezi na pajka, ki ga z nastavljeno nitjo ^ z veje, za vsako ceno hoče zapresti v mrežo namesto tolste tf*. J ki si jo je planiral za večerjo. - Kaj se ni tudi sam prt’ 2 k poklicnih ukrepih neštetokrat zapredel in uračunal ter PuS(>’izob sabo neugodno sled...? zade Otožen stopi dalje. Na prst mu sede drobcena mušica, new, jjaše pobožni želji, da se odpočije za hip na svojem prvem poletu ,Airretl sveta". A kaj je, zločinec, storil: z rahlim dotikom je tbfj, Plav površja zemlje to radostno bitje in ga brezmiselno izklju® Ni' biološkega občestva. Le sivordeča pegica na prstu je spomin J® l da je tod še pred sekundo utripalo življenje, podobno njego^. s°lsl zakaj isti genij ji je prisodil dispozicije za gibanje in življenski minimum v boju za obstanek - le eno ji je bil° ‘ hranjeno: dilema o smislu ali nesmislu bivanja .. . Post ; 0Aj|r Korak mu znova zastane. Zroč na pegico, ostanek obisk0^ do * na svojem prstu, se vprašuje: Ali nisem takole ponevedoma dok prenekaterega radostnega vzgiba, če je prikukal na dan iz. vme srca v nesrečnem trenutku, ko sem se potil z opravljanje^1!, Spet nosti po zakonu in črki? ... Fantov sovražni pogled znova z« tnor in občuti ga kot pravično plačilo za jalovo delo. je Ko se prestopi, ga zgrabi želja, da bi znova začel. Rad bi K med učence, da bi popravil napake preteklosti. Rad bi jim p°', nj ^ da je tudi napake rodila ljubezen. - Toda kako naj priklice | ^ racije, ki so ga že prerasle in plavajo skozi življenje, kakor ^. znajo? Ve, da so šle tudi skozi roke drugih, vendar v nl> ^ uspehih in neuspehih natanko čuti tudi svoj delež moči in ne , odgovornosti in krivde. Končano je! Vse, kar je počel, se je ^ neznaten drobec zgodovine ... ^ ^ ^ ptis STRAN 3 j, ^ Človek se vzgaja vse življenje, li' eridtjr pa je vzgoja najbolj in-^nzivna v otroštvu, ko jeoseb-,. )• F o-la e, ni la ili o, ili o- In la m la ;k er aj ih se aa in č- :Ui j- -«•*»vrnili izaouaa »» ?eUi poklic. Iz leta ba i; j Prištevamo k nujni izobraz- SESTANEK UREDNIKOV REPUBLIŠKIH PROSVETNI LISTOV V ARANDJELOVCU 24. SEPTEMBRA LETOS DELAMO ZA ISTI SMOTER „ Voda spreminja strugo — a dokaj počasi. Tako je tudi s kulturo. En sam pameten razgovor, en sam zavzet pristop, en sam dober članek še ne bo dvignil kvalitete lista, ne bo naših prosvetnih delavcev navdal z novim ognjem in napolnil s svojim znanjem. Naša stvar je, naša dolžnost in naše veselje, da si nenehno prizadevamo -da kot voda ne odjenjamo!“ Tako je na sestanku urednikov prosvetnih listov dejal Svetozar Piletič urednik PROSVETNEGA RADA iz Titograda Kakor so različne pokrajine in ljudje, kakor so različne republike, v katerih izhajajo listi - tako smo si uredniki enotni v želji, list mora biti glasnik prosvetnih delavcev, njihov obveščevalec in morda kdaj tudi njihov vodnik. Na sestanku so bili tudi predstavniki jugoslovanskega Sindikata delavcev družbenih dejavnosti ter predstavniki republiških sindikatov Srbije in Hrvaške. Pozdravili so nas predstavniki krajevnih organizacij ter Dimitrij - dijak arandijelovačke gimnazije. Pomembnost in tudi priznanje, ki ga predstavlja za nas vse srečanje evropskih sindikatov in združenj prosvetnih delavcev v Dubrovniku, je bilo prva točka razgovora Sledila so poročila in razprava o dosedanjem delu ter nalogah in težavah sindikatov delavcev dmž-benih dejavnosti v posameznih republikah. Poudarek je bil na republiki Srbiji, ki je bila naš gostitelj. Sredi nje smo bili - zato so nam bile bliže njene težave in smo se bolj veselili njenih uspehov. ŠOLSTVO NA VEC TIRIH Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti o rekonstrukciji srednjega šolstva ., Srednje šole so tiste, ki da-J?J° mnogim našim mladim Iju- ra v leto jih i. m pnaievuiuu p. nujni izobraz-(četudi ne k obvezni). Ven-ila jr Pa 80 na8e srednje šole zelo jn j^lične — ne samo po trajanju 0. ® vsebini strokovnega pouka, iaš ^aie temelj za poklic, temveč po količini in kakovosti ^ §a nuriijo. Zavoljo §a je oteženo prestopanje iz ne srednje šole v drago — da Ji® govorimo o prestopanju iz .krekoli strokovne srednje ' ^ na gimnazijo ali nasprotno. I^ko mnogokrat propadejo šol-, yis a leta in je prevarana dela-. flii- mjnost dijakov. i s>11 | Jžvršni odbor repuHiške obraževalne skupnosti si pri-, 7eva obnoviti in posodobiti p e celotno srednje šolstvo. tetežno o tej tematiki so raz-brl ™vljali tudi na svoji nedavni S Bavcon je rekel, I J ,Dl lepo, če bi se dalo 0 lijaki sistem tako enotno orga-^ da bi bil kot en sam rt aa progi od postaje A do jjr^aje Z. Učenec bi se lahko ^ jd i nePrekinjeno od začetka : J j0 konca in izstopil, kot npr. nW y?"tor znanosti; lahko pa bi na , terezijanskih Š°L feg Bliža se dvestoletnica terej^fo 1 -rnA\ u:__ Čffo nn janskih šol (1774), ki so prav še tako skromne in na Sr tarel jem začetku nerazgibane ter $užev, botne, v narodnostnem pogl^ em pa vse do revolucionarnega 1848 še hudo nemške in pone^/et/ij čevalne - vendarle zelo Pfjhii membne za izobraževanje r26- vanjv k prosvetljevanje našega Ijudshf ;ke,sotr'2°i ukazu Marije Terezije posH. Pr Prej še cerkvene in verske, javne in državne. Seveda je to stvar počasnega in pošto? cu/ nega razvoja, tako da je do f^‘e' ničnega podržavljenja teh spl^ 0Va nih ljudskih šol izraziteje Prljvefa šele po reformi leta 1869. m Ni krat je tudi prišlo do večj#0 J - - ni W0ŠC razvoja teh šol in učitelj rii^^ol več vezan na cerkovniško fc*h< organistovsko službo, saj je bival izdatnejšo mesečno plave- ? od države in postal sarnostf^z i nejši v svojem izobrazbenem J, “en vzgojnem šolskem prizadevanj" i*°n Vse to prosvetljevanje dafljje. (j, njih dni pa je zgodovinsko udbjo novljeno na prvih začetkih pu j, stva v dobi odločne Marije % saJ režije, ki je našemu prosvetljen cu Blažu Kumerdeju na njegflPPrm; zadevno spomenico naložila^!/ i rame vse breme težavnega W je četka javnega šostva na ra tleh z ustanovitvijo prve ajN/ malke, iz katere je že po nzfkm letih po prvem desetletju, )£nka stoletja izšel tako_ velik učenj^ f kot je bil Matija Cop. lote je zaviral razvoj samoupravljanja v teh službah. Zato niti ni čudno, če so se posamezni delavci teh služb, zlasti z manj razvitih območjih zavzemali za povsem nesamoupravne rešitve in stremeli za vrnitvijo starih časov, ko so te službe imele značaj „državne“ službe, za katere je bilo značilno, da je bilo delo posameznika nagrajevano enako, neodvisno od gospodarske moči občine itd. Naš ljudski učitelj iz 1 teklega stoletja je moral gmotne in duhovne stiske in t žave, ki sta mu jih postavilac' in okolje, v katerem je lin Prebijal se je — rod za rodom skozi vse potrebne usposobi! nostne izpite na učiteljskih Pj pravnicah, spočetka neM gar mesečnih, potem polletnih celoletnih, vse dokler se m h/0 , pripravnica (v Ljubljani, { boru, v Celju ah v Idriji) r^Te^ v dve-, tri-, štiri- (in pozflfh ^ celo pet) letno učiteljišče, danes reorganizirano v učit^^ sko gimnazijo in akademijo- kar Podrobnejši datki o učiteljstvu v naših starejših ljudskih šolah in o fr1 ^c voju teh šol pa pri nas še strnjeni. Imamo pa šolske n * nike, zbrane v našem šolskj M. muzeju v Ljubljani, sicer P.ajj\ret nekaj posameznih biografi) 1 seznamov učiteljev, med rimi je nedvoumno najdr3*,^ cenejša zbirka biografij ui^ leta 1968 (J. Novak), ki jo ni v rokopisu arhiv NUK. 3° ]ey .• arhiv štajerskih šol je še v cu in tega sem prebiral sai%( zadnjih treh desetletjih in % zaunjin u e ji ueseueijiu j skušal dopolniti rokopis J- Pri odpravljanju teh in podobnih problemov pomeni vsekakor velik korak naprej družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Menim, da so sindikati na tem področju dosegli vidne rezultate v izenačevanju meril za vrednotenje dela. Seveda pa vsi ti dogovori in sporazumi ne vaka. Zdaj izhja nadaljev4^ (C\(\ PrVp \t ClaSfl^ (od črke K dalje) v duh. društva, ki nadaljuje °h) p Ijenje tega obsežnega gradivsrn^ abecedi učiteljev od zadnje vilke Nove poti, ki je z ie; njim letom prenehala izhaj3^-^ na kar bi opozorili tiste, ki stvar zanimajo (Glasnik Ljubljana, Cankarjeva 14). letC*' Učitelj, ki daje šoli življenje Obiskali smo letošnjega Žagarjevega nagrajenca Ivana Kneza s Pernic ■ 'V S . v vse štiri smeri. Ko je pozimi Pionirji perniške šole sestavljajo , kdo bi vedel kdaj, je j kmet zaril svoje roke ®°fco v hladno zemljo. Ne . l?10- zakaj je to storil tako viti %!■ ^ar HO® m na(l morsko ^mo le, da je prepro-,^Prišel, se naselil in iztrgal da C/ kar je lahko dala v n&$k0dnih vremenskih pod-retC^ razmerah. Še vedno ji 3^%- V Potu mojega obraza pri-izacih- krompir ter nekatere ži-ijtU^6' Tndi živino pase. Tam na iraVlp rc?^u naše deželice ne-'beje r sa/ ga je 1100 m visoko z 'eV jL-mimi prijemi pri pouku ie&TProvii nanj Da> tudi za to je žila,®// Žagarjevo nagrado. Toda '&■ P je vendar lahko, bi bilo najoe razmišljati, saj stoji na Per-6 T’ nova š°ia' ševeda, in v 1 neISte^ razredu je ena sama u> Toda, tudi ona je raz- •enjv- Pravi, pravcati razred s samostojnim učnim načrtom, splošnim in podrobnim, s predpisanim predmetnikom. Pravzaprav sta dva. Tudi učitelj mora biti v razredu. O, saj je! So pa poleg njiju tam še štirje razredi v kombiniranem pouku. V drugi izmeni so le trije. Bili bi štirje, toda letos je treba poučevati matematiko v prvem razredu po novem. To zahteva od učitelja več kot nekdanje računstvo. Nova šola! Lepa nadstropna, v lesu grajena stavba Z moderno kuhinjo. S centralnim ogrevanjem. S sanitarijami, v katerih teče poleg hladne tudi topla voda In z dvema spalnicama Čeprav nova, se šola vendarle ni mogla približati učencem. Eni več, drugi manj. Tisti najbolj oddaljeni prehodi vsak dan devet kilometrov v eno smer; skupaj 18 km. Spomladi in jeseni Če ni preveč snega, tudi pozimi. Kadar pa ga je le preveč, tedaj otrokom ni treba domov. Postelje jih čakajo kar v šoli. Čudovito, ali ne? Da, toda tovariš Knez ni začel poučevati šele lani Na Pernicah je bil že mnogo prej. Prvič je prišel leta 1945, po osvoboditvi. Dve leti pozneje je odšel. Vrnil se je spet v letu 1957. V staro šolo! Zdaj je v novi. Tako lepa je in ko so jo odprli, so si jo prišli ogledat gostje iz vse Slovenije. Tudi iz sosednje Avstrije so prišli. No ja, do odcepa od obdravske magistrale, po asfaltu je še nekako šlo. Potem pa - kolesa elegantnih avtomobilov so se zagrizla v makadam. Vedno bolj ozko ^e postajalo. Tudi gladko ni bilo povsem. Toda kaj bi, enkrat 18 km prevožene gozdne ceste vendar ne more škodovati avtomobilom. Niti naslednjih 18 ob vrnitvi ne Velikokrat pa ne bi šlo. Tovariš Knez to zelo dobro ve, zato se je opremil s posebnim vozilom. Kupil je star, rabljen džip. In se je vozil: po pripomočke za pouk, po živila, po zdravila. Tudi po gradbeni material. K zdravniku. Saj 32 učencev res ni veliko, zgodi pa se vendarle... Vozil se je in vozil. Avtomobilski stroj namreč. Kupil je novega Takega, ki ga poganja plinsko olje. Je pač cenejše kot pogon na bencin. Sicer 18 km vožnje v eno smer ni veliko. V obe pa je nekoliko. Še več pa je [O. PREMIERA V MLADINSKEM GLEDALIŠČU V Jevgenij Švare: »Snežna kraljica« ■ n sk«! čA ila v A Ion1 sobi! ih P1 "U*- so obljubljali je bilo res: ^ finsko gledališče nam je Prvo premiero v tej gleda-razvi^ Xzoni pripravilo v lepo oiV ^n?v^eni gledališki dvorani !e Lilo zadovoljstvo še ičit£ r ’ \i?.: nam je uprizorilo Snežno riko, j, j0 je rus]Q prav- ,ar Jevgenij Švare izposodil >i V/ndersenu, jo čudovito po- prijateljstvo in srečo. Sih ^bil in tako poustvaril v za- Za eno najlepše odigranih lOif^o gledališko igro, polno vlo8 v tej igri nedvomno lahko še čjmjivih dogodivščin, ki si- „obdolžimo“ Mileno Grmovo, :e kf k smehu, pa tudi k razmiš- ki /e ustvarila impresivno vlogo jskfbfc. Gerde, polno kultivirane igralske spretnosti Preračunljivega svet- afij di današnji čas - 1 n‘ brez krivic, brez le- preračun- ]ben Hih 0 razumarskih, ) tudi ne brez tke 1 Cp ki imajo pogumno, vroče jo b1 ČJn prav to srce pričara v Sol* ^inem domu, kjer živita ,Gt% *n Gerda, tisto toplino, v sifrol 56 mzcveta vse: sreča n tajtj0* in rožni grm sredi zime. J. t4j°Ph'na oživi tudi zdedenelo ieva$fc 0 srce’ vsemogočna tiAhna kmljica ne more tega c/oft^čti [ivaPv0^ tu je še njegovo veli-ije - denar. Svetnik ga letSto k^P6 ~ zat0 koče rožni kajaW.. bNnar ima tudi Snežna aZat0 koče Keyaza dm-Toda za denar ni mo-j kupiti vsega nika je odigral Božo Vovk, jasno podobo brezdušne Snežne krdjice Majolka Šukljetova itn. Mlademu občinstvu se bo prav gotovo nadvse priljubil Vran (Sandi Pavlin - hkrati je odigral še Jelena), ki je s svojo interpretacijo tudi na premieri zelo navdušil Snežno krdjico je režiral France Jamnik, sceno pripravil ing. Niko Matul, kostume Alenka Bartlova, glasbo pa dr. Urban Koder. Omenjene upodobitve živdskih likov so po zaslugi koreografa Jake Hafnerja izredno uspele Gleddiško učinkovito delo, tako pravljično in tako sodobno hkrati, da si kaj boljšega za Mladinsko gleddišče ne mo- cesta zasnežena, je pogon na vsa štiri kolesa nujnost. Nanje je treba pritrditi tudi verige, toda to ne sodi v porabo goriva. Niti čiščenje ceste. Zgodi se, da v Pernicah zapade sneg. Tedaj zaorjejo vanj s cestnim plugom iz doline. Ko pridejo 15 km ddeč, kjer je mejni prehod v Avstrijo, se obrnejo proti Pernicam. Ali pa tudi ne. Potem, vzamejo v roke lopate. Učiteljeva družina in morda tudi krepkejši učenci zadnjih razredov. Saj ne traja dolgo. Če začnejo zjutraj, do popoldanske teme že odlopatijo sneg z vseh treh kilometrov ceste In džip gre spet lahko v dolino! Lepa mda nova šola! Kako prav je, da so jo Pemičani dobili. Kako prav je, da jo je dobil učitelj. Brez njega bi ne pomenila ničesar. Bila bi le hladen spomenik. Učitelj pa ji daje življenje. Ivan Knez se je pač v popolnosti predal svojemu poklicu. Saj drugače ne bi mogel poučevati vseh osem razredov osemletke. Požrtvovalnosti se pridružujejo izredne organizacijske sposobnosti. Oboje vtkano v eno osebnost pa je osnova za delo v pogojih, kakršni so na Pernicah. Zato niti pionirska organizacija ni pozabljena Ne le, da ni pozabljena, celo zelo aktivna je. samostojen pionirski - odred s sedemčlanskim odborom. 1 Dejavnosti odreda vodijo v -posameznih krožkih pionirji sami. Pomaga jim in jih usmerja mentor. To je učitelj Ivan Knez. Nič ne de, če je dopoldne pri pouku. Niti, ker je tudi popoldne. Sploh nič ne de, ker nikoli nima prostega časa, da bi lahko neposredno organiziral' prosti čas pionirjem. Res je, da delo z otroki v prostem času sodi v obveznosti šole. Toda, kjer zaradi dela pri pouku učitelji ne utegnejo kaj več kot posvetiti se osnovnim dolžnostim, je treba poseči po - tolikokrat očitnem - prostem času. Kjer pa zmanjkuje tudi prostega časa za organizacijo prostega časa otrokom, lahko rešijo pionirje ter učitelje - le posebne sposob nosti In ker jih tovariš Knez ima, res nič ne de, če nima še časa za neposredno delo z otroki, kadar v šoli niso pri pouku. Da, lepo je na Pernicah! Novo šolo imajo, dobrega učitelja, celo nekaj zravnanega hribovja za športno sproščanje učencev. Vse naokrog je tišina, daleč spodaj Dravska dolina in onkraj reke Pohorje. Neverjetno, koliko lepote in človeške dobrote je v današnjem urbaniziranem in stehniziranem svetu še mogoče najti! JURIJ HOLY zato se posreči Gerdi prepričati Keya, naj se vrne domov. Andersenova pravljica je v Švarcovi stvaritvi nova zgodba-zabavna in resna hkrati Spopad med ledeno otrplimi in človeško toplimi ljudmi Med močjo denarja, ki spreminja ljudi v lutke, jn dobroto, ki ustvarja NAŠI RAZGLEDI Izšla je 17. številka NAŠIH RAZGLEDOV. Prosvetne delavce opozarjamo na članke: — Devalvacije ali revalavacije (str. 501 -502) — Sikst Marion: Učni uspehi in osip v osnovni šoli (str. 503-505) — Andrej Šavli: „Stoji učilna zidana .. .“ (str. 505-506) — Dr. Živko Šifrer: Prebivalstvo z visoko izobrazbo (str. 505) — Dr. Anton P. Železnikar: Ljubljanski kongres in naše računalništvo (str. 506—507) — Vid Pečjak: Ameriška univerza med počitnicami (str. 507-509) — Franjo Klojčnik: ,JDomovi“ učencev srednjih šol (str. 509-520) — „Kot levi“ (str. 522-523) — Konec dolarskega obdobja (str. 524-525) — Hegemonija brez varnosti (str. 527-529) — Prodati seje umetnost (str. 530) — Človekova skrita razsežnost (str. 531) — Dolžina krat širina krat denar (str. 532) — Knjižne novosti (str. 518—519) V 18. številki NAŠIH RAZGLEDOV opozarjamo prosvetne delavce na naslednje članke: Šolska vrata se odpirajo ... (str. 533) Dr. Stojan Cigoj: Svetovno pravo in človekovo okolje (534-535) Dr. Živko Šifrer: Prebivalstvo s srednjo izobrazbo (537-538) Andrej Kim: Sociologija znanosti in znanost o znanosti (539-540) Dr. Iztok Jakša: Tobak, reklama, zdravje (538-539) Knjižne novosti (str. 55-551) Janez Šenk: „Kriza ni v Drami — kriza je zunaj nje“ ( 552) Nikita Sergejevič Hruščov (553-554) Drugi o Jugoslaviji: ISKANJE NOVE ENOTNOSTI (55-556) Civilizacija o času strojev (557-558) Ali je živčnost le razvada? (562-563) . ^ vzegu. lu miuuuisKU gieuuusce ne rnu- ostane rožni grm v top- remo želeti Niti odrasli niti \ domu, kamor spada, in otroci. MARJANA KUNEJ ŠOLSKE DELAVNICE TEHNIČNIH ŠOL v Ljubljani Gorupova 6 razpisujejo prosto delovno mesto za nedoločen čas učitelja praktičnega pouka — modelnega mizarja. Pogoji: strokovni izpit v ustrezni stroki ali končana poklicna in ustrezna tehniška šola ter najmanj pet let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe po dogovoru. Srečanje — mariborska sbčica 4. oktober — svetovni dan varstva živali Vsako leto praznuje ves svet 4. oktobra svetovni dan varstva živali. V ta namen potekajo v mnogih deželah sveta razna predavanja o življenju in oskrbi živali, predvajajo filme s tako vsebino vodstva Društev za varstvo živali pa sodelujejo z vzgojitelji in učitelji, ki vnašajo pri pouku spoznavanja narave in biologije nekatere misli in smernice človekovih odnosov do vsega žiega in tudi do živali! Naj starejše slovensko Društvo za varstvo živali je bilo ustanovljeno leta 1845 v Gorici in je že ob ustanovitvi štelo prek 1200 članov! Sedanje Društvo za vartvo živali v Ljubljani je osrednja organizacija, ki posreduje načelne smernice članom in drugim podružničnim društvom, pred Mednarodne federacije društev za varstvo živali v Švici. V Sloveniji so doslej podružnice tega društva v Celju, Mariboru, Kopru in Kočevju. V Srbiji in Hrvatski je razmeroma ozek krog ljubiteljev živali, a vendar tesno sodelujejo s centralnim društvom v Ljubljani. Ljubljansko društvo sodeluje vsako leto v množičnih akcijah, ki segajo v vse dežele sveta. Vselej pa je cilj Društva za varstvo Živah preprečevanje mučenj živali ter vsestransko urejanje odnosov človeka do živali. Mladina mora že zgodaj spoznati human odnos do živali, ki uravnava dostojanstvo vsakega posameznika in narodov. NOVŠAK BOŠTJAN Kaj so povedali ravnatelji Fotografka prikazuje dograditev vrtca pred Puščo poleg Murske Sobote. Zdaj so dela že končana. Medobčinski svet ZKS Ljubljana je organiziral letošnjega 13. septembra sestanek ravnateljev . osemletk in gimnazij z območij: Kamnik, Domžale, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Vrhnika in Logatec. Sestanka, na katerem naj bi se dogovorili za uresničevanje sklepov 19. seje CK ZKS, ki se nanašajo na vprašanja vzgoje in izobraževanja, se je udeležilo 25 ravnateljev ter namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo mrg. Roman Oberlinter. Ravnatelji šol so podprli akcijski program za izvajanje stališč 19. seje CK ZKS in poudarili, da se morajo za izvajanje teh sklepov zavzeti tudi drugi in ne samo prosvetni delavci. Sklepi so prav tako pomembni na primer za občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti, zato naj v vseh občinah sprejmejo akcijske načrte, kako bodo sklepe uresničili, o načrtih pa naj na razširjenih sejah razpravljajo občinske konference ZKS. Ugotavljajo, da se pojavljajo med prosvetnimi delavci različna gledanja na vzgojne smotre, kar zadeva odnos šola-družba, šola-politika. Začeti je treba s polemiko, ki naj bi prinesla družbeno verificirana stališča, na katera bi se lahko oprli prosvetni delavci, saj bi jih vsebinsko usmerila (npr. stališče o odnosih med cerkvijo in šolo). Za ta stališča naj se zavzema tudi ustrezna komisija pri CK ZKS. Omenjene sklepe pa bodo lahko uresničevali le taki prosvetni delavci, ki so pedagoško, strokovno, metodološko in idejnopolitično usposobljeni. Žal pa v vseh šolah in prosvetnih institucijah le niso sami taki učitelji; vrzeli, ki nastajajo na teh področjih, bo torej treba odpraviti, Tudi kadrovske šole - pedagoška akademija in fakultete - morajo svoje programe dopolnjevati tako, da bodo nudili prihodnjim prosvetnim delavcem poleg strokovnega znanja tudi čim popolnejšo pedagoško in metodološko razgledanost. Vso podporo tudi strokovnemu izpopolnjevanju! Učiteljem je treba omogočiti, da si bodo do konca decembra 1972 pridobili ustrezno strokovno znanje. Usmerjanje v kadrovske šole za prihodnje prosvetne delavce mora potekati bolj načrtno kot doslej. Za to se morejo zavzeti šole in občinske skupščine ter pregledati, kako je s štipendiranjem kadrov na njihovem ob- močju. Pri štipendiranju kadrov za predmete, kjer nam manjka učiteljev, pa je treba uveljaviti načelo, da štipendija ni zgolj socialna, temveč kadrovska kategorija. Ravnatelji šol so se zavzeli tudi za ustanovitev občinskih aktivov prosvetnih delavcev, ki naj bodo pobudniki za sprejemanje akcijskih programov v občinah in šolah. V teh aktivih naj bodo povezani tudi komunisti, ki delajo v samoupravnih organih (sveti za kulturo, organi TIS). V vseh šolah je treba ustanoviti samostojne organizacije ZK, ki si bodo morale bolj prizadevati pri kadrovanju v ZK. Te organizacije naj bi obravnavale naslednja vprašanja: širšo idejnopolitično problematiko, sprejemanje načrta za izvajanje akcijskega pprograma CK ZKS, vsebino idejnosti pouka, vsebinska vzgojna vprašanja, materialno finančno problematiko, notranjo delitev dohodka itd. Zanimivo je, da se nekateri prosvetni delavci odkrito zavzemajo za uvedbo veroučne vzgoje v šoli. Glede tega so na sestanku sprejeli stališče, da je treba ob takih pojavih jasno in neposredno reagirati (opredelitve do tega vprašanja so znane!). Temeljna naloga prosvetnih delavcev je vsekakor 9. točka akcijskega programa, tj. »Uresničevanje socialističnih vzgojnih smotrov". Čimbolj jasno in nadrobno morajo biti vsebinsko usmerjena in opredeljena vprašanja, kot npr. pojav idealiziranja družbene stvarnosti, idejne nevtralnosti, dogmatizma itd. Ravnatelji so tudi povedali, da je pri financiranju vzgoje in izobraževanja še vedno problematična »računska miselnost", da se TIS obnašajo proračunsko zato, ker so njihove akcije omejene s sklepi občinskih skupščin. Opozorili so na premajhno povezanost delovnih organizacij s šolami, se zavzeli osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Spregovorili so tudi o perečem kadrovskem problemu: manjka učiteljev za posamezne predmete, še posebno za razredni pouk v odročnejših krajih. To pa je problem, ki ga bo mogoče rešiti le z ustreznejšo štipendijsko politiko, z urejanjem stanovanjskega problema prosvetnih delavcev in z nagrajevanjem za težavnejše delovne razmere. K. M. OD 4. DO 10. OKTOBRA TEDEN OTROKA 1971 < i ) Mislimo na vse otroke! Ustvarjajmo boljše pogoje za vsestranski razvoj vseh otrok! Razmišljajmo, kaj lahko storimo zanje že danes, ob današnjih pogojih, sprejetih resolucijah, samoupravnih družbenih dogovorih itn. Na Slovenskem je 90 % predšolskih otrok brez družbenega varstva in načrtne vzgoje (Obiskujejo le malo šolo) in samo 4 % šolarjev v podaljšanem bivanju. Šola in družina mnogokrat obnemoreta v svoji vzgojni funkciji. Teden otroka je vsakoletna tradicija. Kot poživilo je, priložnost, da zagledamo »nerešene probleme44 pod povečevalnim steklom, priložnost za to, da bolj glasno zagodrnjamo. In vsako leto se ponovi isto: pišemo parole, ustvarjamo programe, zamujeno in zanemarjeno hočemo ozdraviti v najkrajšem času. Malokrat pa se ne ozremo, denimo, za leto dni nazaj: kaj je ostalo od napisanih sklepov, resolucij in dogovarjanj, koliko jih je postalo resničnost in koliko zgolj na papirju zapisana fraza? Pri nas na primer opozarja 80000-članska organizacija Zveze prijateljev mladine na to, kaj bi za otroke še lahko storili — brez pretiranih, visokoletečih želja in načrtov. Tej vsakoletni akciji pripisujemo velik pomen. Ob tej priložnosti postreže s po- datki, ki dado misliti, hkrati pa pripravi konkreten program za izboljšave. Ob tednu otroka je organizirala Zveza prijateljev mladine z vsemi organizacijami, društvi in strokovnimi službami, ki vključujejo v svoje delovne programe tudi delo z otroki in za otroke poseben razgovor, na katerem so še posebej razmišljali prav o predšolskem otroku. Pozivi udeležencev pogovora so bili hkrati tudi zanimivi predlogi: - Iščimo »skrite rezerve44 in možnosti, da bi vključili čim več otrok v organiziran vzgojni proces. Vsakega predšolskega otroka bi morali vsaj za nekaj ur dnevno načrtno vzgajati. Kaj pa prostori, vzgojiteljice, denar? Na sestanku smo slišali nekaj odličnih predlogov: v skoraj vsakem vzgojnovarstvenem zavodu je v popoldanskem času ali pa od popoldanskega spanja naprej prostih nekaj igralnic. Te bi lahko ob popoldnevih obiskali in se v njih organizirano vzgajali tisoči predšolskih otrok. Mnoga igrišča so postala rekreacijski centri, namesto da bi rabila svojemu prvotnemu namenu: za vzgojo in igro predšolskih otrok. Tudi v glasbenih šolah, Pionirskem domu in drugih družbenih centrih bi bilo — po vsej verjetnosti — mogoče najti z »Vzgoja za življenje v dvoje« Ljubljanska televizija bo začela 2. novembra predvajati nov cikel oddaj o spolni vzgoji z naslovom „Vzgoja za življenje v dvoje". Te oddaje so bile med gledalci že doslej zelo priljubljene. O tem govori podatek iz ankete „Gledalci TV 1971“, kjer je med desetimi oddajami, ki so predvajane med 18. in 20. uro - ne glede na dan v tednu - oddaja Življenje v dvoje uvrščena na prvo mesto. To velja za serijo, ki jo je TV začela predvajati januarja 1971. Po rezultatih iz ankete, dve tretjini ali točno 76,3 % slovenskih TV gledalcev omenjeno oddajo pozna in ji pripisujejo tudi ustrezno potrebnost, kar vse je prav gotovo podkrepilo hotenje izobraževalne redakcije televizije, da nadaljuje s tovrstnimi oddajami. Torej bo le res, da je želja po obravnavanju vzgoje s spolno tematiko velika in tudi klima za tako obravnavanje je pri nas ustvarjena, pa če začnemo kar pri omenjanju kioskov in „slečene“ literature. Eno od vodil ljubljanske televizije pri uvedbi tovrstnih oddaj je bilo, naj bi tako pogosto izkrivljene resnice postavili na znanstvene temelje, ob čemer bi želeli konfrontirati našo moralo in našo etiko. Gre tudi za to, da se ljudem pove, kakšna so nem družbeno etična stališča do tega problema. Novi ciklus bo vseboval štiri oddaje, med katerimi bodo tri angleške. Zadnja, ki bo na sporedu 23. oktobra in bo imela naslov „Ljubezen in odgovomost“, pa bo neke vrste kombinacija predavanj, ki jih je imel prof. Jože Valentinčič že v prvem delu oddaj ,, Vzgoja za življenje v dvoje". To zadnjo oddajo dodaja ljubljanska TV zaradi tega, da ne bi bil poudarjen samo biološki moment, pač pa tudi na pedagoško psihološki del. Sicer pa v teh angleških oddajah, ki nosijo naslov ,Mary go raund“, v bistvu sploh ni biologije ali pa je z njeno pomočjo povedano vse kaj drugega Izobraževalna redakcija TV je pred odločitvijo, da omenjene oddaje uvrsti v program, povabila nekaj strokovnjakov na interne projekcije. Zadnje, to je četrete projekcije, se je udeležilo osemnajst strokovnjakov - pet moških in trinajst žensk. Po strukturi so prevladovali prosvetni delavci, teh je bilo deset, družbenih delavcev je bilo pet in trije zdravstveni delavci. Na vprašanje: ali je interpretacija ob oddajah omenjenega cikla ustrezala našim družbeno etičnim načelom in današnji situaciji, je trinajst udeležencev odgovorilo pritrdilno. Na vprašanje: ali bi dovolili svojemu osem do deset let staremu otroku gledati filme, ki smo vam jih predvajali, je dvanajst udeležencev projekcije odgovorilo z da, medtem ko šest udeležencev projekcije ni imelo otrok v tej starosti Vseh osemnajst udeležencev se je strinjalo, naj predvajamo prikazane filme iz cikla ,Mary go raund" v obliki oddaj na televiziji Treba je povedati še to, da ni bistvene razlike med prejšnjim ciklom tovrstni oddaj in oddajami iz cikla ,Mary go raund". Menda so Angleži samo malo bolj neposredni in po slikah bogatejši, pri čemer pa velja omeniti močno dopadljiv tekst, ki ga bere eden znanih angleških igralcev. V tem filmu srečamo moža in ženo od nosečnosti do rojstva. Oddaje bodo na sporedu ob 19.05 minut in bodo trajale 25 minut. Izobraževalna redakcija televizije je prepričana, da si bodo lahko prosvetni delavci s temi oddajami konkretno pomagali pri obravnavanju spolne vzgoje v šoli. Oddaje naj bi sprožile odprt razgovor in izmenjave mnenj, ki bi začela prihajati po posameznih predvajanjih in morda bi lahko na tak način premostiti most „ex cathedra" do otroka. Otroku bi se lahko približali, kar v uvodih pri posameznih oddajah tudi svetuje profesor France Demšar. Prosvetni delavci se bodo lahko s posameznimi oddajami seznanili v prilogi Dela ali morda tudi v reviji Stop. Kakorkoli že: treba priznati, da led še ni prebit in da bomo z znanstveno pripravljenimi oddajami o spolni vzgoji tudi poglobili vprašanja medsebojnih človeških odnosov. SILVO TERŠEK Maturantke 5. b letnika, ki ste maturirale 1956. leta na ljubljanskem učiteljišču! Srečanje ob 15. obletnici imamo 9. oktobra 1971 na Trebiji v Poljanski dolini. Svoje naslove pošljite takoj Stanki Teržan-Klemenčič v Škofjo Loko, Partizanska c. 41 zaradi podrobnih informacij. Na svidenje! malo dobre volje prostore, pa tudi učitelje, ki bi nekaj ur posvetili raznim oblikam dela s predšolskimi otroki. Denar za vzgojiteljice bi nedvomno radi prispevali starši (tudi glede plačevanja male šole ni bilo težav!). Prepričajmo jih, da je vredno pošiljati otroka v vzgojnovarstveni zavod tudi za nekaj ur — ne samo zaradi varstva, temveč predvsem zaradi vzgoje. Ce bi zbrali vse predloge in dobronamerne misli s tega pogovora, bi bil to nedvomno zanimiv seštevek in — nov program. Navedeni predlog pa nam je blizu in tako uresničljiv se zdi, da je nedvomno vreden posebne pozornosti. Pomembno je namreč predvsem eno: iz številnih želja in zamisli izluščiti to, kar v resnici lahko izpeljemo takoj, ne da bi čakali na tiste utopične pogoje — najmodernejše ustanove, najbolje izobražene vzgojiteljice in najbolj razumevajoče razdeljevalce de- nalP MARJANA KUNEJ Zum Ausschn«!^*11 und Aufkleben /j l nači lišča ba j limc v2gc zast, 'ijerr Prek njev; To i Vil! naj Vsak stalr Pa t stv0 Potr V nju sploi Inko 4 .4 nhca 31.0 držai »Izreži in prilepi manjkajoče nosove,44 takole se glasi navodilo v knjigi, o kateri govori članek „1^ ^ nost in igra44. Podrobnosti o nabavi knjige dobite na naslovu: Schulreferat der Stadt NuernM Zemi Nuemberg, DBR. Pfivo UMETNOST IN IGRA 4e, Koli, jejo tako tolik Življenje je polno starih modrosti in rekel, ki jih slišimo vsak dan, a vendar, ko jih izgovarjamo, včasih pozabljamo na njihovo bistvo. V zvezi z učenjem najraje omenjamo naslednje tri najbolj značilne: Knjige nas uče. Človek se uči, dokler živi. Učimo se z igro. Vsa tri in vsako zase nosijo tisto zrno resnice, kije pregovoru potrebno, da ostane živ in med tisočletnimi rekli ne usahne. Če bi za spremembo vse tri modrosti združili in se tako poigrah, da jih ne bi poimenovali kot sklenjene misli, marveč bi jih združili v en stavek in ga jemali dobesedno, bi to pomenilo: Človek naj bo vse življenje povezan s knjigami, tako se namreč uči in hkrati zabava. Dotlej je vse še nekako uresničljivo. Če pa bi tem nasvetom hoteli slediti dobesedno, tedaj naj bi se prek knjig ali s knjigami igrah. Tega ne mislimo v prenesenem smislu, marveč dobesedno. Gotovo skoraj vsakdo pozna knjige z navodili za različne otroške igre, s katerimi se lahko zabava mlado in staro, malokdo ali skoraj nihče pa ne pozna knjig, s katerimi naj bi se otrok igral in ki bi ga hkrati tudi nekaj naučile. Taka posebna knjiga pa je dosegla letos svojo prvo izdajo ob proslavi Duereijevega rojstva. Izdala sta jo s podporo kulturnega referata mesta Nuemberg Friderik Klein in Wolfgang Zacharias. Naslov: »Dueijeva knjiga iger44. Knjiga je pomembna za vzgojitelje, učitelje, starše in otroke. Prvi naj bi iz nje črpali smisel za improvizacijo in ob njej zbujali samoiniciativo pri delu z otroki, otroci pa bi se naj iz nje naučili likovnega dojemanja sveta in to ne izključno z očmi sodobne likovne ustvarjalnosti, v kateri si polagoma pridobiva odločno besedo otroška risba: knjiga nauči opazovanja z očmi najresnejšega reahstičnega risarja-shkarja in grafika Albrechta Duereija. Duererjeve risbe niso zgolj dekoracije ah ilustracije, ki dopolnjujejo razliko; z njegovimi najznamenitejšimi stvarmi se otrok lahko igra, z njimi aktivno ustvarja. Posamezne elemente risbe postavlja v svoje risbe ah dopolnjuje po lastni domišljiji majhne izseke iz njegovih del. Tako je risba rinocerusa, iz nauka o sorazmerjih, razdeljena na sestavne dele te živali poučna razlaga in igra hkrati. Razmetani elementi živali so naslikani na eni strani lista, otrok pa naj bi jih izrezal, sestavil in zlepil. S škarjami naj otroci izrezujejo, nato izrezke nalepijo na posamezne prazne pole ah pa kar v knjigo, ki ima zato prazne hste. Rišejo in primerjajo posamezne Duererjeve natisnjene lesoreze živali in se tako sprehajajo skozi Duererjev živalski vrt. Podobno navaja knjiga k opazovanju, primerjanju in upodabljanju svoje lastne podobe, obraza, oči, nosu. Tako se na vsem lepem znajde otrok prev vprašanjem: »Mar si že opazoval svoj nos? 44 tu so tudi prosta mesta, da vstaviš risbo različnih n'osov in predmetov, ki jih tvoj nos zaznava. Na isti strani pa je kot primerjava propor-cijska študija nosov mojstra Duereija, risbice obrazov z različnimi, najbolj nenavadnimi oblikami nosov, kar prav gotovo pritegne radovednost otrok. Ah drug primer: kdo ne pozna znamenite risbe Duererjevih rok, ki kažejo mojstrsko obvladanje svojega poklica; njegove roke pripovedujejo, govore. Poleg te znane prispodobe k molitvi sklenjenih rok in upodobljene govorice prstov, ki jo uporabljajo gluhonemi, sledi tole vprašanje: ,,Kako velik je tvoj palec? 44 Otrok naj bi ga narisal, izrezal in primerjal njegovo velikost z velikostjo naslikanega palca v Duererjevih sklenjenih rokah. Sama razmerja presojaš lahko na razhčne načine zanesljiva, najbolj poučna in privlačna hkrati pa je študija primerjanja velikosti razmerja človeških prstov, glave, trupa, udov. Tako se spoznavaš in ugotavljaš svoje mesto, fizično prisotnost in čutno usposobljenost. Omenjena knjiga na učinkovit način privede otroka do tega izkustva, slediti mora le nazornim navodilom, kot na primer: »Prilepi naslednje predmete v prazna okenca in otiplji njihovo površino!44 Koliko neizčrp11, > ‘Zac sama: »Kaj ti pride na misel, če me pogledaš? " Koliko nerzcrpi ; možnosti za globlje razmišljanje vsebuje to preprosto vprašanje! ( Naj na koncu ponovim misli avtorjev, ki sta v epilogu starš6] napisala naslednje navodilo: joj a — Umetnost naj ne predstavlja otrokom že od vsega začetU J nekaj večno vrednega, nedotakljivega; umetnost naj vpliva na^L.0 hovo vsakodnevno življenje, spoznajo naj tudi njeno uporabne’^ °-Zveza med umetnostjo in igro je v prid obema, ta zveza pa je nujj s- ^ potrebna za vzgojo. Umetnost se ne da spoznati in naučiti L,/6 merilih, posluh zanjo si pridobiš z igro. Knjiga še posebno stopnjj a! smisel za igro s samo zgradbo in izborom posameznih prijem*]® Tako vrstni red namenoma ni zgrajen strogo didaktično, otrt ltc imajo veliko možnost svobodnega izbora. . L ^ Prav gotovo vas bo zanimala tudi starost, za katero bi bilj ^ način vzgoje, ki jo nudi Duererjeva knjiga, najprimernejši. Če j 4 12 verjamemo avtorjem, so vsi otroci med četrtim in dvanajstim lem > enako sprejemljivi in najdejo živ stik s knjigo. Tako se tudi po sT/a/‘ sposobnosti in presoji poglobijo v tisto poglavje, ki ga s svojimi najlaže dojemajo. KeSc BIBIANAMEŠtf 0 tem Zares proste sobote K Svoj filozofski nauk pa doseže knjiga s podobo Duererjeve risbe z naslovom ,Košček trate44, osemkrat ponovljene iste reprodukcije te znamenite risbe poleg celostranske, vsaka je opremljena s podpisi in naslovom: »Pri tej sliki misli vsakdo nekaj drugega, zbiralec, trgovec, botanik, otrok, kmet in mi vsi. Končno nas vprašuje knjiga Po štiriletnem preizkušanju in proučevanju uvajanja petdnevnega delovnega tedna v slovenske šole so proste sobote tudi uradno (zakonsko) priznane in dovoljene. Uvajanje prostih sobot v šole temelji sicer še vedno na načelu prostovoljnosti, kljub temu pa se je za petdnevni delovni teden odločila večina osnovnih šol (94,2 %) in vse gimnazije. Osnovne šole in gimnazije so — kot kaže — začele brez posebnih težav uvajati novi šolski koledar. Kot je znano, se začne pouk po tem koledarju v osnovnih in srednjih šolah 1. septembra; 25. junija se konča v osnovnih šolah, 20. junija pa v srednjih. V zadnjih razredih osemletk se konča šolsko leto 15. junija, v srednjih šolah pa 5. junija. Ža osnovne šole je zavod za šolstvo SRS že prilagodil predmetnik in učni načrt novemu koledarju; upoštevata pa ga tudi učni načrt in predmetnik, ki sta sedaj v razpravi. Tudi gimnazije so že dalj časa delale po novem šolskem koledarju, predmetnik in učne načrte pa so prilagodile šole same. (Tudi za te šole sta v razpravi novi predmetnik in učni načrt.) Od tehniških in drugih šol za državno upravo in druge službe jih je sprejelo petdnevni delovni teden 35,6 %, od poklicnih pa 30 %. Vse kaže, da imajo str oko j tere šole ob uvajanju novega jp/ev: skega koledarja več p° Pt slekov: k temu jih sili ve« ^kat število tedenskih učnih uri®j 4rfr to, da morajo poleg P ^°leg cejšnjega teoretičnega zn3 koleg uresničiti trudi ure praktik pouka. Mnogo strokovnih šo* fe/o ; tnedr tudi takih, da dobijo zun3 tesne delov sodelavce samo ob sobotah-Potek dela po novem ■ skem koledarju v srednjih & Mac bo spremljal in analiziral za'j q( za šolstvo SRS (za stroko*' Ppfj šole je že priredil predmeti tarjer kot začasno poskusno obltfj džars Pravijo, da bodo na podlagi1; bj ^ izkušenj lahko širili novi šolj vor^’( i 'umc koledar tudi na druge šole-j _ ‘ t glavn del adi^ formi SVET OSNOVNE ŠOLE DOBRAVLJE razpisuje prosto delovno mesto pomočnika ravnatelja za polovični delovni čas Na delovno mesto se lahko javijo kandidati s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške stroke in opravljenim strokovnim izpitom. Prošnjo z življenjepisom, podatke o dosedanji zaposlitvi ter dokazila o strokovnosti naj pošljejo interesenti na svet šole najkasneje 15 dni po objavi razpisa. med srednjih šol so uvedle fj glavn dnevni delovni teden predv^. dclj^ ekonomske, upravno adrf :‘ strativne, nekatere tehnl; nosti] šole, dveletne administrati* pr0fe šole, šole za prodajalce ter J na Sr< katere poklicne šole kovin' nja iE lesne in elektro stroke (Kr- stali s Škofja Loka, Celje, Marih vp0jj Nova Gorica itn.). , nonis Novi šolski koledar, ki g9 taz c uvedlo že v prejšnjih letih t kongi precej šol, pa je letos dožive‘J eno spremembo: sobote h0! zares proste in ne njene44 s športnimi dnevi f raznimi svobodnimi dej*] nostmi, kakor so nam v začetf! Le, obljubljali. °dka> aovni --------------------------------- 5 Preim RAZPISNA KOMISIJA PRI EKONOMSKO ADMINISTR^ ffove, TIVNEM ŠOLSKEM CENTRU KOPER ktnet razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoloč611 čas: — učitelja za matematiko in fiziko, P — učitelja za ekonomske predmete, P, dipl. ekonomist — učitelja za slovenski jezik, P — učitelja za telesno vzgojo, P Nastop službe takoj ali po dogovoru. nost. 1704 \m „ !0%. 60cfo Za določenčasod 1. decembra 1971 do konca pouka v šol’ j sice^ skem letu 1971/72 sprejme — učitelja za angleški jezik, P ali PRU, rfe Dr, ah tudi absolventa filozofske fakultete. *epih Enakopravno, tovariško srečanje f* Nadaljevanje s 1. strani) Načrtov izhaja SNI vselej s sta-*’šča otroka — kajti tega je tje-ba izobraziti in vzgojiti. „Že-‘■mo resnično demokratično Vz8ojo,“ je njihovo geslo. SNI zastopa stališče, da je v današ-njeni času nujno potrebno ne-Ptekinjeno strokovno izpopol-kievanje prosvetnih delavcev. ‘° naj predstavlja del učitelje-delovnih obveznosti in se ^aj šteje v njegov delovni čas. "sak učitelj mora dojeti nujo kalnega izobraževanja — mora Pa to nujo dojeti tudi ministr-stvo za prosveto in dati na voljo Potrebna sredstva. , V mendarodnem sodelovalo zastopa SNI stališče miru, ^Plošne razorožitve, boja proti t&oti, neznanju in siromaštvu. NIZOZEMSKA: je. vornosti“.) teljev v začetku letošnjega leta, temveč tudi kongresi ostalih sindikalnih organizacij. Kaj je po vašem bistvo pozitivnih sprememb? Znano je dejstvo, da so vsi sindikati na svetu organizacije, ki so nastale za zaščito delavskih interesov. Ta smoter velja od dneva njihovega nastanka do modernega časa, celo v posebnih pogojih v socialističnih državah — in nam je ta smoter najvažnejša naloga. — Ker govorimo o državi, v kateri ves politični sistem rabi najneposrednejšim interesom delovnih ljudi in kjer je država v resnici država delavskega razreda, mislim, da je upravičeno vprašanje: Kakšna je pravzaprav vloga in funkcija sindikata? A. B. O. P. je sindikalna orga-rtzacija, ki vključuje okrog N.000 prosvetnih delavcev davnih šol ter privatnih šol Uflj na>tralnega karakterja. Nizo-nb! ulejo z velikimi združenji ver-jfšei ^ih šol tako glede materialnih \°$nov pouka kot tudi učnega 3etl °zebja. Od začetka letošnjega a j Kta je ABOP član največje mo nlzozemske federacije delavcev. nuji Navni smotri ABOP so: zmanj-iti; Sa,i/e števila učencev v razredih, injl lajšanje delovnega časa, od-jfliM Roditev služenja vojaškega roka jtti Učiteljem, zaposlovanje mladih 1 rnaturo na osnovnih šolah; ^ ustvarjanje možnosti za dodat-;e fj izobraževanje mladih do 18 leto! H ki niso vključeni v redno , svjtolanje; revizija in izboljšanje ni 1 Plač na osnovi analize učiteljskega dela. IŠt Organizacija ABOP želi zveze med prosvetnimi delavci različnih narodov: slednjega pro-I svetnega delavca želi upoštevati j kot samostojno osebnost, ka-jcoj tore poznavanje obogati življe-a | nto vseh. poj Predstavniki prosvetnih sin-sč dikatov različnih narodov v (W Dubrovniku so za nizozemske p kolege predstavniki milijonov zm kolegov, ki v vseh deželah de-m “h za mir. Ta ni mogoč brez l šoj Mednarodnega razumevanja in jOT tosnega sodelovanja prosvetnih h- j delavce^, n J 1Madžarska: 5 Odlomki iz razgovora z Emo K I “ETER-om, generalnim sekre- To jd zanimivo vprašanje — pravzaprav ga najdemo v vseh naših vsakodnevnih dejavnostih. Glavno težavo so nam pravzaprav povzročale skupne poteze pri delu raznih organov partije in države kot tudi sindikata. Težave avtomatično izhajajo iz naših skupnih smotrov. Te specifične okolnosti so nas prisilile, da proučimo in obdela- mo: it ^iem sindikata učiteljev Ma-0 jj farske. (Naslov razgovora je „Več neodvisnosti in odgo- Spoštovani tovariš Peter, f; Savni uredniki listov prosvetnih a J ^lavcev Jugoslavije bi želeli in-^ j l0lniirati svoje bralce o aktiv-nostih sindikatov učiteljev in 3 j Pr°fesoijev, ki bodo sodelovali v Dubrovniku. Zad- na srečanju J}1 j nJa leta so na Madžarskem po-šjf, stali sindikati odločilni dejavnik n v Političnem, kulturnem in eko- 3omskem življenju dežele. Do-'\K r32 0 tem ni bil samo deveti ih jj kongres vašega sindikata uči- — medsebojne odnose omenjenih organov; — točno sorazmerje pri razdelitvi dejavnosti; — najvažnejša področja sodelovanja in dalje, da določimo najhitrejši način reševanja nalog. Pobudo za ta prizadevanja je dala madžarska socialistična delavska partija, pridružil pa se ji je nacionalni center madžarskih sindikatov. — Kaj ste storili pred nedavnim za zagotovitev uspešnega sodelovanja in za to, da bi sindikat dosegel svoje pravice? Na temelju zakona o delu, ki določa pravice sindikatov, je centralno vodstvo našega sindikata postavilo okvirna načela sodelovanja v skupnosti z mini-strstvom za prosveto. V teh vodilnih načelih smo natanko določili možnosti in primere, ko sindikati usmerijo svoje aktivnosti zzaščito delavskih interesov. Na osnovi teh osnovnih načel so komiteji našega sindikata po okrožjih, mestih in občinah podpisali sporazum o sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi državne administracije. Tako je mogoče, da organi našega sindikata uresničijo svojo dvojno vlogo za zaščito interesov. — Kako ta glavna načela povečujejo neodvisnost sindikata in hkrati njegovo avtoriteto? Stik med organi državne administracije in komiteji našega sindikata na ravni okraja, mesta in občine karakterizira dejstvo, da državni organi spoštujejo neodvisnost našega sindikata: ne vmešavajo se v naše delo in ne morejo nas nadzorovati ali nam ukazati, da jim odgovarjamo za svoje delo. Rast neodvisnosti in odgovornosti našega sindikata se kaže tudi v dejstvu, da danes opravlja posle, ki so prej spadali v področje državne oblasti, čeprav so te naloge del funkcij sindikata kot zaščitnika delavskih interesov. Danes sindikati upravljajo socialno zavarovanje, razdeljujejo napotnice za počitniške domove ter opravljajo sistem nadzora zaščite pri delu s pomočjo množice prostovoljnih sindikalnih aktivistov. Najznačilnejše za pobudo sindikata ter za željo državne administracije po sodelovanju pa je pomembna odločitev naše vlade, da poveča plače prosvetnim delavcem v otroških vrtcih ter osemletnih in srednjih šolah za 20 % od 1. junija letos. Marca letos je deveti kongres učiteljev predložil resolucijo za povišanje plač na vseh področjih prosvete do srednjih šol, kajti eden od osnovnih nalog našega sindikata je izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev učiteljev ter skrb, da njihovo delo in dosežki dobijo zadovoljivo priznanje družbe. Vlada je bila pozorna do resolucije in se je strinjala z njo, kakor hitro je to dovolilo stanje nacionalnega gospodarstva. Korekcija plač ni važna samo zaradi tega, ker so le-te večje, kot so bile prejšnje, pač pa tudi zato, ker ne dela razlik med mladimi ljudmi, ki so pravkar prišli iz šole in se zaposlili v različnih panogah gospodarstva ter imajo enake kvalifikacije. Dalje omogoča uresničenje načela socialističnega nagrajevanja po kvaliteti in kvantiteti opravljenega dela. Poleg tega diferenciranega nagrajevanja opravljenega dela je mogoče nagrajevati tudi izredne aktivnosti, kot je npr. delo razrednih starešin. To je velik dosežek sodelovanja našega sindikata z državno administracijo — in na osnovi tega upamo, da bomo dosegli podobne rezultate tudi pri uresničevanju ostalih resolucij našega kongresa. Ne bom našteval resolucij — zahtevale pa bodo mnogo dela, kajtihiaši člani jih niso samo sprejeli, pač pa so pripravljeni zavzeto delati za njihovo uresničitev. - Hvala vam za intervju, tovariš generalni sekretar, in dovolite, da vam zažehmo mnogo uspeha pri opravljanju vaših nalog. Z velikim prilivom prebivalstva v mesta so nastale neugodne stanovanjske razmere; te navadno ustvarjajo napeto družinsko ozračje. Družina, stisnjena v majhnem prostoru, katere člani so prisiljeni biti skupaj celo v intimnih življenjskih situacijah, je manj strpna in prikladna za vzgojo, poleg tega pa daje otrokom tudi prezgodnje življenjske izkušnje. Nekateri učitelji ne vedo, kako naj bi ravnali z vzgojno zanemarjenimi otroki, saj niso na fakultetah in visokih šolah nič slišali o tem. Samo razumevanje tudi ne zadostuje, ker ti vzgojno zanemarjeni otroci bežijo iz šole. Zato postanejo slabi učenci, vse bolj odpovedujejo v učenju, učitelji jih vedno manj razumejo, učencem pa postaja šola vedno težje breme. M. MATANOVIČ - pedagog Srebrni jubilej Zveze slepih tče'f J-etos je preteklo 25 let, 0(ikar je bil v Ljubljani usta-j občni zbor Združenja sle-Slovenije, ki se je kasneje J ‘menovalo . v Zvezo slepih ^ fobije. V svojem četrtsto-r ttlem obstoju je organizacija »če*1 PzvHa bogato in uspešno dejav-Pft. Danes so v njej včlanjene 04 osebe, t. j. 97 % vseh sle-| v naši republiki. Po uradni ! fjiniciji šteje za slepega vsak, %e°7ega v‘d J? okvarjen več kot slabovidna pa je oseba s ^ do % % izgubo vida. . j. Najpomembnejša zasluga te \ f o = : 1 ; Kraj in datum: Podpis naročnika: -J in < Z .3 J Kraj: Ulica: 1 i -a i D : mnogimi uspehi izpolnjeni dejavnosti slepih je bila okusno opremljena razstava, ki jo je o svojem delu in življenju članov pred nedavnim pripravila Zveza slepih Slovenije v avli Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Z zanimanjem si jo je ogledalo veliko občanov. Ta zapis o tej tihi, toda izredno delavni in vitalni organizaciji, ki praznuje letos svoj zasluženi srebrni jubilej, končujemo z iskrenimi čestitkami ter željo, da bi bilo njeno krepko zastavljeno delovanje v prihodnje še aktivnejše in še bolj učinkovito! Tudi brez svetlobe se da živeti. (Na fotografiji Mirko Kumer, tele- Ijam) VIA TOR fonist pri Zavodu za raziskavo materiala v Ljubljani) I Miha Marinko: »Moji spomini« Ze nekaj let uvršča založba Mladinska knjiga v svoj program dela, ki so pričevanja o NOB, o- naši revoluciji. To so povečini zgodbe in mladinske povesti znanih pisateljev: Ribičiča, Seliškarja, Bevka itd., ki so izhajale v velikih nakladah. Ob tem pa so v založbi vsa leta snovali načrte, kako bi začeli s tiskanjem spominov partizanov, ljudi, ki so oblikovali revolucijo. Tako so se odločili za natis knjige Mihe Marinka ,JMoji spo-mini“: v njej govori avtor o sebi, o mladosti, svoji ožji domovini in seveda, o naši revoluciji, o NOB. Tudi danes je to pričevanje živa, zanimiva in razburljiva pripoved. V njej se srečujemo z ljudmi, ki znajo ločiti dobro od slabega, z junafd, ki se „v sebi lomijo “ in so vqasih prizadeti tudi zaradi nesporazumov. ' - Težko je pisati spomine na posamezne dogodke in ljudi, dokler so ti ljudje ali pa njihovi svojci še živi - nam'je zatrjeval avtor na tiskovni konferenci, ki jo je pripravila Mladinska knjiga ob izidu ,Mojih spominov". In dalje: vodilo pri pisanju mu je bila resnica, zato je opisal dogodke in ljudi objektivno. O sebi pravi: -Kot človek sem zelo oster, do komunistov celo bolj kot do drugih. Omahljivci vzbujajo v meni ogorčenje. In o zgodovini NOB; - V opisih zgodovine NOB je včasih vse preveč lepega, zato jo sprejemajo mladi ljudje z nezaupanjem. Danes zaidemo m no go krai^ v drugo skrajnost: brskamo samo za negativnim. Eno in drugode napak. Pomembna je predvsem resnica. ' - ; Knjiga, ki je izšla v 2000 izvodih, je opremljena z bogatim dokumentarnim gradivom in preteklosti in današnjosti. M. K. Pouk v šolski knjižnici V letu ustanavljanja kulturnih skupnosti doživljajo sploš-no-izobraževalne knjižnice premik na bolje. O teh in posebej o šolskih knjižnicah so razpravljali tudi člani izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti na seji, 15. septembra. Obravnavali so del obširnega gradiva — predlog koncepcije razvoja knjižničarstva v Sloveniji, ki ga je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Šolske knjižnice naj bi postale modernejše. Potrebo po njihovi modernizaciji podpira ugotovitev, da brez dobre knjige ni mogoče opravljati vzgoj-noizobraževalnega dela v šoli. Zakaj? Pouk se je iz nekdanjih „razredov‘‘ preselil v delovne kabinete za posamezne stroke. Knjiga postaja eden osnovnih pripomočkov za uspešno opravljanje učno-vzgojnega programa v teh kabinetih. Prav šolska knjižnica pa mora biti tista, ki odpira knjigi pot v učni proces, ne le raz-deljevalnica knjig, temveč kabinet za pouk o tem, kako uporabljati knjigo. Prav s pomočjo šolske knjižnice bi, morali razvijati potrebe po spremljanju osnovne in dopolnilne literature. Aktivno delo v šolski knjižnici naj bi torej postalo sestavni del vzgojnoizobraževal-nega procesa. Delo v šolski knjižnici bo postalo obvezno ne samo za učence, temveč tudi za učitelja, „knjižni kabinet" naj bi ne bil le domena slavista, temveč vsakega .učitelja. Obveznost dela v knjižnici pa ne bi zvišala števila obveznih pedagoških ur, saj bi se pouk posameznih predmetov ob določe- SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA JELKA LJUBLJANA, Glavaijeva 18 a razpisuje delovno mesto pomočnika ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še posebne pogoje: — da izpolnjuje pogoje za vzgojitelja oziroma učitelja — da ima desetletno prakso v vzgojnovarstvenih zavodih. Prednost imajo kandidati s smislom za organizacijo dela in ekonomska vprašanja. V Blagovici in okoliških vaseh so vsi veseli, da so dobili novo šolo. Podružnična šola v Blagovici v Črnem grabnu je doslej delala v zasilnih, zelo slabih prostorih. Z novim šolskim letom pa so odprti novo poslopje. Ko smo učiteljice Jelko Markošek, Božo Požar in Klaro Florjančič povprašali o graditvi šole, so povedale, da je to prva šola po izglasovanem samoprispevku v domžalski občini. V blagoviško šolo-hodijo otroci do 4. razreda kar iz petnajstih vasi pod Šipkom in Golčajem v Črnem grabnu (Na fotografiji učiteljica z dopoldansko izmeno pred šolo.) ' zapis o »Čebelici« S tem svojim zapisom nikakor ne morem izmeriti poslanstva ..Čebelice", knjižnice, Id je namenjena otrokom. Prav tako vem, da ne bom mogel zajeti vseh zanimivih snovanj dr. Kristine Brenkove, ki „Čebelico‘ Ilustracija Ančke Gošnik-Godec za pravljično povest „Lupi-nica“, katero je napisala Vera Albreht. nih dneh samo preselil v šolsko knjižnico. Šolska knjižnica bi postala tedaj tudi strokovna knjižnica, namenjena učencem in učiteljem. Ne bila bi le zbirka romanov, temveč zbirka sodobne strokovne in aktualne pedagoške literature. Marsikje na šolah so knjižnice že sedaj središče in mentorji tistih izvenšolskih dejavnosti, ki so vsebinsko vazane na knjigo: bralne značke, šolski listi, literarni klubi, recitacijski krožki itd. Precej naših šol še nima možnosti, da bi šolske knjižnice preuredile v ..kabinete dobre knjige"— za pouk za današnjo rabo. Zato so na izvršnem odboru republiške izobraževalne skupnosti predlagali, da bi gradivo o razvoju knjižničarstva v Sloveniji prek zavoda za šolstvo SRS ali republiškega sekretariata za prosveto in kulturo poslali vsem slovenskim šolam in temeljnim izobraževalnim skupnostim, da naredijo konkretne načrte razvoja šolskih knjižnic, finančno spodbudo za to pa bi dala republiška izobraževalna skupnost. In če bodo šolske knjižnice res postale obljubljeni izobraževalni kabineti, ki bodo posodobili učnovzgojni proces tako, da bo otrok samostojno prišel do prenekaterih spoznanj, po-' tem bo vloga knjižnic prav gotovo iz dneva v dan pomembnejša. Njihov pomen bodo povečale nove metode, knjižnice pa bodo ob - ob ustrezno usposobljenih kadrih - bogatile vse faze učnovzgojnega dela v šoli. MARJANA KUNEJ _ ' ••• • •:> • .i: • Barvne ilustracije za Grimmovo pravljico „Bratec in sestrica4* je naslikal Bemhard Nast. Podobe v barvaft za Levstikovo pravljico „Kdo Vidku srajčico4' Roža Piščanec. je je napravil . naslikala K izboru pravljic barvne slike Ančke Gošnik-Godec. od njene ustanovitve urejuje. Pa vendar se mi zdi, da bo moj za-pis koristen, saj se je knjižnica EfiČebelica", ki je samo veja bo-gatcga delovanja Mladinske knjige, tako razrasla ne samo med Slovenskimi otroki, temveč je prestopila že davno meje naše ožje domovine in jo prevajajo celo nekateri narodi v Evropi. ..Čebelica" je bila ustanovljena pred. osemnajstimi leti in je namenjena otrokom do desetih lef._f]čtij$}čje jzšlo 145 knjižic s sktfjnp^izhranimi povesticami, pžpVfjjpamčfJn pesmimi. Vsa deTaMjoffcjiajbogato ilustrirana. Bdjptiišef da bi bil sam pre-malo:$gf)ričljiv, če bi razpredal misli or, poslanstvu ..Čebelice“ pri otrocih, ki začenjajo spoznavati ne samo črke, ampak po črkah tudi lepoto pisane be-sede. ;Zdi se mi, da bi govorila o njenem pomenu bolj prepričljivo pretresljiva televizijska reportaža Jovite Podgornikove, ki smo jo gledali na malih zaslonih. V tej reportaži je z grenkobo spregovorilo življenje samo - o tem, kaj knjiga pomeni za mladi rod, oziroma kaj bi pomenila, če bi jo imeli siromašni otroci. Televizijski delavci so namreč obiskali Slovenske gorice, Haloze in Kozjansko (lahko bi pa obiskali tudi Brkine ali kako druge slovenske obrobne kraje), kjer so snemali in se pogovarjali z otroki in njihovimi starši ter učitelji. / Pd. spominu beležim enega izmed teh razgovorov z neko jdfiklico; ,AU kaj bereš? “ so jo vprašali pred kamero. Smehljajček noče deklici z negibnih ustnic. Molči. j AH bereš ..Cicibana" ali ..Čebelico"? “ Spet molk. Čutimo, da deklica brska po spominu o tem, kaj bere. Očke obme do spraše-valke. „ V šoli beremo. “ Za ..Cicibana" in ..Čebelico" nimajo denarja, da bi ju kupili. Saj nekateri otroci nimajo denarja še za šolske knjige in zvezke. Ali bi našel besede, ki bi več povedale o kulturnem poslan- Priročnika za učitelje likovne in telesne vzgoje Likovna vzgoja je sestavni del celotne vzgoje mladega človeka. Pomembna je ne le zato, ker ga uvaja v likovno kulturo, marveč tudi zato, ker razvija njegove sposobnosti, zlasti opažanje, domišljijo, ustvarjalnost, tehnične sposobnosti za oblikovanje in druge. Žal za to področje šolskega dela za zdaj še ni dovolj ustreznih priročnikov. Zato opozarjamo na priročnik, ki ga je za učitelje likovnike napisal Josip Roča ..LIKOVNE AKTIVNOSTI U OSNOVNO! ŠKOLI", izdala pa skupno z Zavodom za napredek osnovnega izobraževanja SR Hrvatske Školska knjiga v Zagrebu. Delo (94 str. — latinica!) ima devet poglavij: Temeljna načela pouka likovne vzgoje v osnovni šoli. Načrtovanje programa pri pouku likovne vzgoje. Procesi v likovnih aktivnostih učencev. Obdelava likovne vzgoje po razredih, Sestavljanje učnih enot v pouku likovne vzgoje, Pouk likovnih umetnosti v osnovni šoli, Odnos do likovnih izdelkov učencev, Okvirni načrt likovnih področij dela s številom učnih ur, Program pouka likovne vzgoje v prostih aktivnostih; Osnovne likovne tehnike ter materiali v likovni vzgoji za osnovno šolo ter vloga likovnega pedagoga ter njegova naloga v osnovni šoli. Knjiga je opremljena z likovnimi prilogami, priloženi pa so tudi vzorci papirja za delo s tušem, pastelnimi barvicami itd. Cena knjige je 15 din. Glavni namen telesne vzgoje je zagotoviti učenčev vsestranski telesni in duševni razvoj. Podrobnejših priročnikov za to področje šolskega dela s šolarji ni mnogo. V pomoč pri delu razrednih učiteljev pa je pred kratkim Mladinska knjiga v Ljubljani izdala ustrezen priročnik z naslovom ..TELESNA VZGOJA ZA NIŽJE RAZREDE OSNOVNIH ŠOL ". Delo je napisal Stanislav Sluga. Knjiga ima pet delov. V prvem spregovori avtor na splošno o telesni vzgoji, njenih vzgojnih in izobraževalnih smotrih, učiteljevi pripravi na pouk ter o preverjanju in ocenjevanju zmogljivosti učencev. Sledi gradivo za prvi, drugi, tretji in četrti razred osnovnih šol. Posebej je obdelano smučanje, plavanje, športni dnevi in tekmovanja ter dodani napotki za izdelavo podrobnega učnega načrta za telesno vzgojo. Podan je tudi krajši seznam domače strokovne literature. Cena 184 strani obsegajoče knjige je 21 din. VIAT OR stvu knjige v teh krajih, kjer otroci hodijo ure in ure daleč v šolo in ko se iz šole vrnejo, delajo na poljih in vinogradih težka dela kakor odrasli. Mnogi med njimi poznajo samo pravljice, povestice in pesmi, ki so v šolsldh berilih. Pa vračam se k razmišljanju Kristine Brenkove, urednice ..Čebelice". Prav zaradi vsega, kar sem zgoraj zapisal, ji je vredno prisluhniti. Preseneča me s svojo neusahljivo zavzetostjo. V tej njeni zavzetosti je neka prijetna krhkost in obzirnost. Kadarkoli srečujem ljudi, ki so tako zavzeti za svoje delo, me njihova zavzetost sprošča. Namreč občutek imam pri tem, da je v življenju z dobro voljo možno napraviti velike reči. Urednica Čebelice ima mnogo želja. Največja je, da bi „Čebe-lica" izhajala toliko časa, dokler bodo živeli otroci, ki bodo govorili slovenski jezik Želi si, da bi ..Čebelica" izhajala vsaj v 30.000 izvodih in ne samo v 20.000, kakor izhaja do sedaj. Dr. Brenkova mi pravi: ,JPo-trdilo za organsko življenjsko kulturno nujo ..Čebelice" je gotovo dejstvo, da še noben slovenski pisatelj ali slikar ni odklonil sodelovanja. V to malo zakladnico prinašajo svoja dela avtorji vseh generacij...“ Brskam po seznamu rokopisov za prihodnje Čebelice in imenih pisateljev. Naštejem jih 33. Nekatera imena si povrsti zapišem: K. Širok, L Zorman, C. Kosmač, M. Kranjec, G. Jakopin, M. Mijotova, V. Pečjak, S. Rozman, O. Župančič, B. Jurca, P. Golia itn. Vsako leto uvrščajo „Čebe-lico “ kot obvezno šolsko branje za 1. 2. in 3. razred, da bi si otroci pridobili bralne značke. Na zahtevo šol so dokaj številk ..Čebelice" ponatisnili. Mogoče ne bi bilo odveč, če zapišem še nekaj besed o nastanku te knjižnice, o tem, kako je dobila ime in kako je prerasla slovenske meje. ..Čebelica" je nastala v letih ustanovitve ,,Sinjega galeba Dr. Vlado Schmidt, profesor pedagogije na naši univerzi, je nekoč srečal dr. Brenkovo. Pohvalil je ilustracije Mladinske knjige, pri tem pa dejal, da založba izdaja premalo besedil v slikanicah za otroke. To misel je sprejela tudi založba. Knjižnica za otroke do desetih let je bila kmalu ustanovljena. L. 1953 je njeno rojstno leto. Knjižnica je dobila ime ..Čebelica" nekoliko zaradi slovenske kulturne tradicije, saj smo imeli v Prešernovih časih ..Kranjsko čbelico", nekaj pa tudi zato, ker je ime čebelice blizu otroškemu čustvovanju. V začetku izhajanja „Čebe-lice" je bilo vse preprosto in skromno. Po nasvetu Marije Vogelnikove so slikarji slikali za ..Čebelico" dve enaki ilustraciji v dveh barvah na kopirnem pa- 1 tud 0ft pirju. Kljub tej preprosti opt(' mi in ilustracijam so bile že ^ začetku naklade takoj ti1' prodane. Danes so ilustracije ..Čebf' lice" prav razkošne. Delajo r po barvnih filmih, ki si jih spi' sojajo pri „Čicibanu “ in pri dh' gih založbah po svetu, ko P11' nih naša prevode iz tujih jezikov. Zakaj je našla ta drobna knji' jj1 > žica pot ne samo k ostalih °t jugoslovanskim narodom, teti' več tudi k rodovom nekaterih "“l evropskih narodov. .Urednic11 j meni, da so k temu pripomogl? Ijen najboljša domača besedila it1 besedila iz najboljših del svf tovne literature. Okrog „ČeM' ^ lice" se niso zbrali samo pisC' telji in slikarji, temveč tudi prč vajalci in znanstveniki, ki znajo preoblikovati znanstvena besedite, dostopna mladini. Besedila iz ..Čebelice" so 20- \ čeli v koprodukciji z Mladinsko knjigo izdajati Hrvati, Srbi & ^ Makedonci ter jugoslovanska |k narodne manjšine. Kristin) 1^ Brenkova pripoveduje, kako je\ ■ bite presenečena leta 1966 >' ■> Pragi, ko je prišla na razstavo1 naslovom ..Jugoslavija". V vitri'i ni na vidnem mestu so biki skrbno razstavljene vse ,,Čebe-\ lice", ki so jih prevedli Čehi nO' f rodne manjšine v Jugoslaviji. TH skane so bile celo z isto vrstOg črk kakor slovenske. In še več. Iz ..Čebelice" st)" bili uvrščeni v pomembno knji' go Bettine Huerlimann „Svet v O >7 in si- VJ Jesenice: slikanicah"dve ilustraciji, in si-1 cer Aničke Gošnik in MarlenU Stupica. Ta knjiga Huerlimart-nove je izšla v vseh svetovnih jezikih. i ^ tara Trenutno se zanima za po- ^ natise iz ..Čebelice" v koprO'^ dukciji z Mladinsko knjigo fran- ^ coska založba Hartier, ki narnc-^j. rava tiskati posamezna dete have 120.000 izvodih. Prav tako 'zanima za ..Čebelico" tudi itaubra janska založba AMZ. k p ..Čebelica" pripravlja še enojen novost, pravi urednica. Van j)™?ji bodo uvrstili v letu 1971 knji-'UsPt žice — kratkih povesti. Te knji-r)či žice bodo obsegale 64 ali l24Pfep strani, medtem ko jih inV> e Si ..Čebelica" 16. Prva povest tč na zbirke bo Vere Albrehtove: Lupinica. j. Vrnil bi se k začetnim mislit11 ™ v tem zapisu. K željam in zavzČ tosti pisateljice in urednice Kn'\ stine Brenkove. Najbrž njen) želja o tako dolgem izhajanja ..Čebelice" ne bo čisto izpol' njena. Vse na svetu se spE' minja. Gotovo pa je, da E> ..Čebelici" utrjevala pot . mladih rodov toliko časa, do- i kler bodo uredniki skrbeli E njen program in ilustracije 'I entuziazmom in z poznavanje^ naše in svetovne literature E f1 otroke. To pa je že zelo FERDO GODltf^S mi »ega n Prvi razred ekonomske srednje šole S? Na Jesenicah so si že dalj časa želeli, da bi ustanovili srednjo eko nomsko šolo, in sicer: zaradi odda Ijenosti od Kranja, kjer taka šola že deluje, pa tudi zato, ker potrebujejo te kadre v železarni, gostinstvu, trgovini in turizmu. Na pobudo direktorja gimnazije Bratka Škrlja so namreč v gimnaziji odprli en razred prvega letnika srednje ekonomske šole, v katerega se je vpisalo več kot 30 dijakov. Denar za ureditev strojepisnice je dala jeseniška občinska skupščina, pred tem pa so sprejeli odborniki odlok o ustanovitvi takega srednješolskega centra. S kadrovsko zasedbo nimajo težav: splošne predmete uče gimnazijski profesorji, strokovne pa diplomirani ekonomisti jeseniške železarne. Verifikacijska komisija in republiška izobraževalna skupnost ter sekretariat za šolstvo so pregledali predloge za ustanovitev, prostorske ter kadrovske razmere. Ker so bili ti predlogi dovolj utemeljeni in ustrezni, so se odločili, da bodo ustanovitev prvega oddelka srednje ekonomske šole na Jesenicah tudi denarno podprli. Srednja ekonomska šola bo začasno delovala pri srednje'*We, šolskem centru, v katerega spadaj0 tudi gimnazija in šola za zdravstveflf yi delavce, kasneje pa naj bi se tem0 j priključila še samostojna srednj3 ra ekonomska šola. , BRANKO BLENKbS Ravnatelj jeseniške gimnazije ^hn Bratko Skrij 1 1 Izberite med novimi knjigami I Izberite med novimi Jenjigami Dipl. vet. Stanko Arko: »Pes moj prijatelj« Knjiga je praktičen in zanimiv priročnik za vse ljubitelje psov, pa za kinološke sodnike. Razdeljena je na dva dela, in sicer: Ocenjevanje zunanjosti in drugi del: O zdravju, prehrani in bolez-nij}- V prvem delu so obširno obravnavani: dednost, lastnosti, 0 ko st je in posamezni deli telesa. Prvi del bo zanimal zlasti kinologe iji- fi rejce psov. Drugi del je namenjen vsem ljubiteljem psov. Zvedeli itn Ktnio o preprečevanju bolezni, zdravi prehrani in vse o boleznih ttj' njihovem zdravljenju (kožne bolezni, kužne, notranje zajetih tiske, bolezni oči, rane in zastrupitve). /' ^ni‘8° odlikuje poljudni način pisanja, jasnost nasvetov, oprem-■ tena pa je tudi s fotografijami in risbami. td 'V-'- x*. ^ Gostovanje ameriškega avantgard-t nega gledališča »The Open Theatre« je-\ l Kred kratkim je v Ljubljani gostovala skupina znanega avant-i0_ Wdnega gledališča „The Open Theatre“ izNew Yorka. Ta skupina iro\ji me^ najuspešnejše ameriške avantgardistične skupine, katere an-ij!nevnost le tudi v Evropi, posebno v Londonu, zelo velika. rne-Wl20v koncept je neposredno angažirano gledališče. Politično v a f^jširšem pomenu besede. Bojuje se za novega človeka, ki naj bi se Kvedal sebe in svojega položaja v svetu. Za to „svoje sporočilo" >alj&irai0 posebna sredstva. Če je v standardnih gledališčih poglavitni r522 beseda, je ta v tej skupini skoraj izgnana z odra. Namesto nje P Prišli do veljave gibi, kretnje, mimika, glasovi kot zvočni instru-inovtent, menjavanje tišine in hrupa. S takim načinom hočejo podreti njfteejo, ki loči gledalce od izvajalca v gledališču. To jim večinoma nji UsPe, ker s prav neverjetno telesno spretnostjo, ki je pogoj za tak njijtečin komuniciranja, izražajo vse tako ekspresivno, da je gledalec '24 Preplavljen z njihovim hotenjem povedati resnico o svetu. Nastop nu> 'e skupine je bilo doživetje in upamo, da bo pustilo globlje sledove tc ^ naši umirjeni gledališki sodobnosti. BOŠTJAN VRHOVEC Sodobna pedagogika SODOBNA PEDAGOGIKA, št. 7.-8. prinaša poleg tehtnih analitičnih študij (A. Tomič, Dr. J. Sagadin, Dr. J. Sirec) še vrsto člankov, na prvem mestu razpravo Dr. F. Strmčnika o učenčevi vzgojno-izobraževalni aktivnosti kot funkciji njegovega razvoja, dalje zapis R. Lešnika o odnosu med pedagoško teorijo in prakso, iz učne prakse pa prispevek J. Ferbarja k pouku fizike v osnovni šoli in A. Korenča o kontroli znanja iz biologije. Številko sklepata razgled Doma in po svetu ter knjižna ocena. Jože Vidic: »Beg z morišča« Naravni, toda uspešni boj domoljubov za svobodo je bil doslej opisan že v mnogih knjigah, še vedno pa nastajajo nove in nove. Ena izmed teh je tudi „BEG Z MORIŠČA", ki jo je napisal udeleženec narodnoosvobodilnega boja, nekdanji partizan Jože Vidic. Avtor je v obliki 41 reportaž opisal številne zgodovinske dogodke iz .narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem; te je razvrstil v pet.» sebi sklenjenih poglavij: Beg z morišča, Na morišču, Odiseja partizanskih kurirjev. Tako so umirali mladi jeseniški komunisti ter Kljuh jidsilju upor buhti. IftOjiaša naloga presojati, koliko je piscu, ki ni znanstvenik -zgo/(qymar, uspelo pojasniti ter dopolniti dejstva o ravnanju okupatorja tir o oboroženem odporu tamkajšnjega prebivalstva. To prepuščamo strokovnjakom in poznavalcem. Nekaj pa je gotovo: piscu se je posrečilo prikazati dogodke tako, da prebere bralec knjigo z velikim zanimanjem. Brez dvoma je najboljši in najzanimivejši prvi sestavek - Beg z morišča; tega se je bržkone zavedal tudi avtor sam, saj je po njem povzel naslov knjige. Vrednost njegovih reportaž pa ni zgolj v spretnem pripovedovanju. Pomembnejše je, da je knjiga pisana tako, da bo po njej rada posegla tudi mladina, zlasti mladina gorenjskega območja. Tako bo delo prispevalo tudi k domovinski vzgoji mladega rodu. Delo „BEG Z MORIŠČA “ nazorno opisuje pretekle dogodke, predvsem pa boj neuklonljive mladine z okupatorjem. Dejstvo je, da smo prav v času narodnoosvobodilnega boja bili priče enkratnim dogajanjem, polnih brezmejne hrabrosti, najgloblje človečnosti in najčistejšega idealizma. Odtod tudi nepremostljiv prepad med osebnostnimi karakteristikami sadističnih rabljev ter svobodoljubnim likom našega preprostega človeka. Vsekakor avtor knjige ni napisal zaman. Postavil je lep spomenik padlim; poleg tega je knjiga zgovorna priča težke preteklosti in glasen opomin. Zato bi bilo želeti, da bi jo prebralo kar največ mladih ljudi Knjigo, opremljeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami, je izdal Zavod Borec v Ljubljani Cena knjige je 92,- din. VIA TOR Jan Makarovič: »Za kateri poklic si poklican« Namen poklicnega svetovanja je pomagati posamezniku pri izbiri zanj primernega poklica, tj. je usmeriti ga v tisto področje dela, ki najbolj ustreza njegovim psihofizičnim sposobnostim ter nagnjenjem in kjer bo zato najverjetneje imel največ možnosti, da bo postal mojster v svojem poklicu tako v svoje zadovoljstvo kot v korist družbene skupnosti, katere član je. Poklicno svetovanje ima velik družbeni pomen. V SR Sloveniji konča vsako leto z obveznim šolanjem kar 30.000 mladih ljudi, na gimnazijah pa jih maturira okoli 4. 000. Med temi jih ni malo, ki ne vedo, v kateri poklic naj se usmerijo. Prav usodno za vse življenje številnih mladih ljudi je, da se za svoj prihodnji poklic odločajo premalo pripravljeni, ne da bi dovolj poznali sebe in poklic, s katerim si bodo desetletja služili svoj vsakdanji kruh. Odtod prizadevanja poklicnih svetovalcev, da bi o pomenu tako pomembne odločitve kot je izbira poklica, osvestili čim širši krog mladih ljudi. Prvi, ki je že leta 1956 napisal ustrezno informativno brošuro, je klinični psiholog prof. Zdravko Neuman („Od želje do odločitve pri izbiri poklica"). Za njo je izšlo še nekaj podobnih brošur. Najnovejše delo s tega področja je knjižica Jana Makaroviča „ZA KATERI POKLIC SI POKLICAN? "; izdala jo je mariborska založba Obzorje. Avtor je knjigo namenil zahtevnejšemu bralcu, zlasti srednješolski mladini in resnejšim učencem zadnjih razredov osemletke. S široko razgledanostjo strokovnjaka in ljubeznijo do mladega človeka je v tem svojem delu nanizal vse temeljne probleme, ki so združeni z izbiro poklica. Glede na nevsiljiv način pisanja in bogastvo koristnih informacij, ki jih nudi, ne bi smela ta knjiga manjkati v nobeni šolski in ljudski knjižnici. Koristila pa bo tudi poklicnim pedagogom, ki so že po svojem delu za starši najbližji poklicni svetovalci mladine na njenem prvem pomembnejšem življenjskem razpotju. Cena 182 strani obsegajoče knjižice je 52.-din. VIATOR 16. mednarodni sejem knjig Od letošnjega 11. do 17. novembra bo v Beogradu XVI. mednarodni sejem knjig. Ob tej priložnosti bodo - tako kot vsako leto doslej — pripravili razstavo jugoslovanskih listov, časopisov in periodičnega tiska. Glede na dolgoletno tradicijo bodo na letošnjem sejmu posvetili posebno pozornost prav tej razstavi, tako da bo estetska in komercialna hkrati. Predstavili bodo jugoslovansko založniško dejavnost, posebno pa jugoslovansko periodiko. Eksponati bodo razvrščeni po naslednjem zaporedju: dnevni časopisi, drugi informativni Usti, časopisi, otroški tisk, službeni listi, časopisi delovnih kolektivov in bilteni. Izšel bo tudi Katalog (na več kot 1000 straneh), kjer boste našli poleg podatkov o jugoslovanskih izdajah tudi seznam vseh listov, časopisov in periodike. Tehniška založba Slovenije: Od TEHNIŠKE ZALOŽBE SLOVENIJE smo prejeli na ogled tri učbenike za strokovne, oziroma poklicne šole, M zaslužijo, da opozorimo nanje tudi učitelje in knjižničarje osnovnih šol. I. Marinc: TEHNOLOGIJA TEKSTILA; knjiga nam bo rabila kot pregleden in sodoben strokovni leksikon, dobrodošel zlasti zaradi naglega napredka tehnologije in vse večje izbire tekstilij. Posebno opozarjamo na nekatera praktična poglavja, kot so npr. razne vrste uporabnosti posameznih tkanin, razpoznavanje njihove kakovosti, sredstva in načini čiščenja in podobno. Delo je opremljeno s 140 slikami in stane 23,55 din. Osebni razgledanosti bralca pa tudi kot dober pripomoček oziroma dopolnilo pri pouku bosta rabila učbenika za medicinske sestre: Dr. V Matevžič in Dr. V. Žvan: PSIHIATRIJA IN NEVROLOGIJA ter Dr. M. Jerše: SPLOŠNA PATOLOGIJA. Učitelj, ki poskuša biti v sili prvi zdravnik najprej sam sebi, mora biti sposoben, da spremlja tudi zdravstveno stanje svojih učencev, neredko pa je - zlasti na podeželju - dobrodošel svetovalec še svoji širši okolici, ne da bi posegal v strokovne diagnoze ali celo v terapijo. Tovrstna literatura pa ga na pristopen način uvaja še v medicinsko izrazoslovje. Prva knjiga stane 23,55, druga pa 27,20 din. R.R. Nande RAZBORŠEK (EX DAVID RIMAŠ) zfi 4mate radi mačke? :ek>. Ka ja, imamo jih, boste reklu Mački, oh seveda, te prijetne ži-/j‘ice imajo v našem življenju prav posebno mesto. Pomembno K A ‘°go igrajo. Brez mačkov in mačk bi bilo vendar naše življenje nsfo in prazno! Prav prijetno je vzeti v utrujeno naročje luštka-kosmatinca, ga cukati za brke in mijavkati z njim. Tu in tam l najde tudi kaka hudoba med njimi, ki za taka uživanja nima ip^tebnega smisla, naježi se, pokaže svoje orožje in ga preizkusi na koži, skoči iz naročja in ga že ni več. Vi si potem mažete Kzgotine z jodom in se jezite nanj. Nekdanji mucek se v vaši fiesti spremeni v mačka ali celo mačkona. Katero stopnjo jeze en« nani’ je odvisno od vašega temperamenta. Veste še kaj posebnega o mačkih ? Inja L . ^a> vemo! Poznamo slovenskega pisatelja, ki živi med samimi Vikami, poznamo pa tudi enega, ki je maček. Kadar ulovi miško, ;UŠ tjdeče pobarva in obesi na veliki politični zvon. Potem zazvoni, P Sf zberejo mucki, mucke, mački, mačkoni in mačkone iz so-in vsi morajo tisto rdečo miško hvaliti, pa če je še tako Jfvnia, Bog ne daj, da bi kdo kaj zinil čez njeno rdečo barvo! V^fji časopisi so takoj polni žolčnih polemik o veličini rdeče Pf*. Tistega, ki njene veličine noče videti, mački takoj pohodijo. Imate pri vas doma mačka? jjLL Pri nas ga imamo. Lep tigrast maček je to! Čudovit je! In 2vJSeri' da je kaj! Sicer pa nismo edini! V našem podeželju jih je t ^IIKo. Vseh barv in velikosti so! Naš je najlepši in najbolj \ jtieten med vsemi. Ko pridejo mačji dnevi, je ves dan na terenu. Jj hočemo, sposoben je pač, zato se je pririnil v sam vrh naše šteje srenje. Da bi videli, kako maltretira druge mačke! Pravi *■ so, kadar se mu približajo. Mislim na sploh, da ima veliko hst, in t0 danes veliko pomeni Zaradi tega ga kličemo doma Cjih kar oblast; malo hecno sicer, a tako je! Ko ga opazujem, .te samozavestno hodi po vasi, šele prav razumem tisto ljudsko jtiovitev, ki pravi za posameznike, češ, ta je pa maček. Da, da, P nos je danes veliko mačkov, še več pa bi jih rado bilo! A vsem e isoe! Kai hočemo! .. Jih košnji otave je sestra kupila za kosce za osemsto dinarjev ^ie. In kaj se je zgodilo? Zavohal jo je maček, jo izvlekel iz cekarja, ki je bil pod hruško ob meji, in salame ni bilo več. Ko smo nameravali malicati, smo morali žuliti le suh kruh, maček pa se je oblizoval na hruški. In to mu zamerim! Svoj smrček vedno rine tja, Iger je najmanj treba. Sestra se je jezila, jaz pa sem mu grozil, da ga bom vrgel čez streho, ko ga dobim v roke. Kosci so se kislo smejali in pogrevali modrost, da pade maček vedno na noge, četudi ga vržeš čez streho. Ima pa naš maček še eno nenavadno lastnost. Kamorkoli gremo, on z nami! Gre stara mati v cerkev, on z njo. Gre vnukinja v disco klub, on z njo. Gre brat na zbor občanov, on z njim. Grem za pogrebom, on z mano. Pa se je zgodilo, da smo na neki sedmini jedli za predjed mlečno kašo. En krožnik je stal nedotaknjen na mizi - čakal je zapoznelega pogrebca. Maček pa hop in že je bil pri krožniku. Lastnik umrlega, ki je sedmino priredil, je takoj reagiral. Podil ga je z drugega konca mize, maček pa nič. Oblizoval je kašo, nenadoma pa je grozotno zamijavkal in jo ucvrl k vaškemu koritu. Če se je opekel, ne vem, če pa se slučajno je, potem je bila prav gotovo kriva kaša, kot je bila tudi kriva, če se ni Zakaj pa vtika svoj gobček tja, kjer ni treba. Doma pa miši razgrajajo pod sobami. Da, včasih imajo pravi zvočni show! Veste, kar srečen sem, da med ljudmi ni takih pokor, kot je tale naš maček. Le kam bi prišli, če bi se tudi ljudje vtikali v stvari, ki niso njihovo področje! Upam, da sem vam dobro predstavil našega mačka, zato prehajam k obravnavi drugega vprašanja. Hodite radi za pogrebi? Za pogrebom, na primer, ko pokopavajo mladega človeka? Ne in ne, boste rekli. In vendar so taki pogrebi pri nas bolj pogosti kot kjerkoli v Evropi! Tako pravi statistika, ki ne laže. Zato moramo o tem razmišljati!Moramo!Razmišljanje o tem naj NAM BO KOT KRUH Bil je nadobuden fant. Iz delavske družine. Bilo je več otrok. Kruha niso bili lačni, vsega drugega pa ni bilo veliko. Za sproti pač. V šoli je slišal mnogo velikih besed o socialističnem humanizmu in podobnem. Vesel je bil, da živi v družbi socialističnega humanizma. Tudi o tem je slišal, da daje le delo pravo vrednost človeku. Naša družba ne trpi brezdelnežev. In zato, učenci, učite se, učite se, učite se, je rekel Lenin, čimprej.končajte osnovno šolo, čimprej se izučite za poklic, da boste postali koristni člani naše družbe. Naša družba vas potrebuje, družba vas kliče... Pa se je učil in izučil. Pri devetnajstih je postal šofer. Nor je bil na avtomobile. Na občini so mu dejali, da bo odšel v vojsko čez eno leto. Začel je iskati delo. Iskal je razpise, povpraševal znance in kmalu je dobil nekaj naslovov. Oglasil se je na prvem. Ja, sprejmemo, so mu rekli. Službo lahko nastopite že prvega. Vojaški rok ste odslužili, kajne? Ne, nisem še bil pri vojakih. Čez eno leto bom šel in meni je kar prav. Rad bi pred vojaščino nekaj zaslužil in nahranil. Doma so še trije in od doma ne bi mogel veliko pričakovati. Saj veste, vojak brez denarja je revež, pravijo. Dragi moj, če niste odslužili roka, pa žal ne bo nič. Ne moremo! Potem bi bili osemnajst mesecev brez vas, naš vodja bi bil brez svojega šoferja, morali bi vzeti drugega, obenem pa bi morali čuvati mesto za vas, ob vaši vrnitvi bi morali drugega odpustiti in tako naprej. Res ne moremo. Take so direktive od zgoraj, od oblasti, saj razumete, brez odslužene vojaščine nikogar. Obrnite se na tale naslov, tam morda nimajo takih direktiv. . . Potrkal je na druga vrata. Oh, dobrodošli! Rabimo šoferja, seveda! Ne, nobeden se še ni javil na,naš razpis. Vi ste prvi! A ta vas je poslal? Krasno! Kar oddajte prošnjo, dodajte ji življenjepis in vse drugo. Saj ste odslužili vojaščino, kajne? Ne, nisem je še. Čez eno leto bom šel. A vseeno bom z velikim veseljem sprejel delo. Veste, doma .. . Zelo žal mi je. Ne morem! Take so direktive od zgoraj. Nikogar, ki še ni odlužil vojaškega roka ne sprejmemo. Potem odide, mesto je prazno in ni prazno. Ne vemo, kaj početi. Saj morate razumeti. Ko boste odslužili, se spet oglasite. Morda se bomo takrat kaj zmenili. Potrkal je na tretja vrata. Seveda, potrebujemo, ker sicer ne bi razpisali. A tako! Vojaščine še niste odslužili Halo! Da, tukaj ka-drovik. Oglasil se je fant, a ni odslužil vojaščine. Saj sem mu rekel. Ja, razumem tovariš direktor. Vidite, ne morem vas sprejeti Oglasite se potem .. . Potem je potrkal na četrta vrata, odprl peta, zaloputnil šesta. Povsod enaki odgovori, povsod enaki ne. Tu je bil odgovor zavit v direktive od zgoraj, tam v tihi dogovor, spet drugje v željo oblasti, tihi sporazum, načela in podobno. Fant je resno začel razmišljati o socialističnem humanizmu in o družbi, ki ne mara brezdelnežev. Mislil je na tujsko legijo, Nemčijo, Avstralijo, a doma so ga pregovorili. Potem si je našel klapo sebi enakih. Vsi zapriseženi sodah:,,; ro se razbežali, ko so to klapo zagledali. Starši so zapirali dekleta p r ? njimi, pobožnjakarice so se ob srečanju s klapo križale in klic :, na pomoč svetega Lovrenca in vse druge Hiengove svetnike. Tis P Pan, oblaki so bili mokri, so ukradli avtomobil. Podili so se ob reki mahali voznikom, ki so jih srečevali. Težak tovornjak jim •-peljal nasproti. Vsi trije so obležali: dva s težkimi voškodPami, nadobudni fant je obležal za vedno. Izkrvavel je. No asfu!u. so vaščani našli s krvjo napisano: HVALA BOGU. Pogreb je bil žalosten, kar se le da. Govornika ni bilo. zvonovi niso zvonili. Z mano je rinil med pogrebci tudi maček. Kaj s. > mislil pri vsej žalosti, ne vem, dobro bi pa bilo, da bi si kat misiH Sploh pa, moral ga bom odvaditi te nenavadne /močo. No ' v , briga, da bo red med mački v srenji, če je že oblast, a a s: i: ne bodo izmišljali vedno novih vragolij. Oblaki so velikokrat mokri ZBIRKA UČIL ZA SODOBEN TEHNIČNI POUK V dogovoru z zavodom za šolstvo SRS smo nabavili zbirko učil za sodoben tehniški pouk na predmetni stopnji osnovne šole. Zbirko je sestavila skupina pedagogov na Visoki pedagoški šoli v Heidelbergu, izdelala pa jih je tovarna učil Fischer. Demonstracij&i model avtomatičnega uravnavanja klimatske naprave s termostatom in regulatorjem. Celotna zbirka obsega 5 garnitur-sestavljenk. Vsaka garnitura je prirejena za delo z dvema učencema, rabi pa lahko tudi za demonstracijske modele pri pouku fizike in podobno. Zavod za šolstvo SRS bo organiziral seminarje za praktično uporabo pri tehničnem pouku. Cena kompletne serije znaša 2.000 din. Prednost pri nabavi bodo imele šole s hospitacijskimi razredi. Podrobnejše informacije dobite v oddelku za učila pri Državni založbi v Ljubljani; tam si lahko zbirko tudi ogledate. Za pouk zemljepisa in zgodovine je pripravila Državna založba STENSKI ZEMLJEVID EVROPE V II. SVETOVNI VOJNI. Priredil ga je zavod za šolstvo SRS v sodelovanju z Institutom za geografijo v Ljubljani, izdelal pa zavod Cartographia v Budimpešti. Format 120 x 170 cm, cena 150 din. Narkomanija mladih Alkoholizmu, temu prastaremu biču človeštva, se je v zadnjem času pridružilo še hujše zlo - narkomanija. S tem ne trdimo, da je ta pojav povsem nov. V deželah Bližnjega in Daljnjega Vzhoda pa tudi drugje je že dolgo znan. Nevarnost pa je v tem, ker se je uživanje različnih narkotikov, zlasti v visoko razvitih državah v zadnjem času tako razširilo, da zbuja najresnejšo skrb. Najhuje je, da je začela po mamilih posegati celo mladina. To vznemirja zlasti tiste, ki jim je pri srcu telesno in duševno zdravje mladih generacij: zdravnike, pedagoge, psihologe, sociologe, pravnike in druge. Val tega pogubnega modernizma je dosegel tudi nas. Ker ni izključeno, da se bodo naši pedagogi v večjih mestih srečali tudi s takšnimi pojavi, je prav, da jih opozorimo na delo NARKOMANIJA MLADIH", ki ga je izdala Založniška grafična hiša Kultura. Knjiga je zbirka del zdravstvenih in drugih delavcev, ki obravnavajo glavne probleme narkomanije od njene zgodovine, opisa najvažnejših mamil, delovanje teh na telesno, duševno in socialno plat človekove osebnosti, odnosa narkomanije do umetnosti, preventive, zdravljenja in rehabilitacije vse do kriminogenega pomena narkomanije. Cena knjige (220 str. — latinica!) je 40 din. VIATOR Akcijski program za področje vzgoje in izobraževanja Komisija za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno politično usposabljanje komunistov pri sekretariatu CK ZKS je na osnovi stališč o aktualnih idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, sprejetih na 19. seji CK ZSK, sestavila akcijski program. Ponatiskujemo poglavja, ki naj bi jih poznal vsak prosvetni delavec. Akcijski program, ki ga spremljajo organi centralnega komiteja ZKS, konkretno in časovno obvezuje nosilce posameznih nalog, ki jih je treba nujno opraviti, da bi razrešili sedanje najbolj pereče probleme na področju vzgoje in izobraževanja, hkrati pa zagotoviti pogoje za uresničevanje dolgoročnih nalog na tem področju. 1. Aktivi prosvetnih delavcev Aktivi komunistov prosvetnih delavcev morajo postati stalna oblika dela ZK v občini Program dela in stališča, ki jih bodo sprejemali aktivi, so obvezna za vse komunisle prosvetne delavce, ki jih vključujejo. Komisija CK ZKS za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno politično usposabljanje komunistov bo s temi aktivi ZK neposredno vsebinsko in organizacijsko sodelovala na ta način, da bo spremljala njihovo delo, obravnavala njihove pobude in predloge ter jih posredovala CK ZKS in ustreznim republiškim institucijam na vzgojno-izobraževal-nem področju; nudila jim bo tudi vsestransko pomoč v njihovem prizadevanju pri uresničevanju sklepov 19. seje CK ZKS. V začetku meseca oktobra 1971 bo komisija CK ZKS organizirala s predsedniki komisij za vzgojo in izobraževanje pri komitejih občinskih konferenc ZKS in medobčinskih svetov ZKS ter s sekretarji aktivov komunistov prosvetnih delavcev regionalne posvete o organiziranju in nalogah komunistov pri uresničevanju stališč, sprejetih na 19. seji CK ZKS. 2. Akcijski programi Organizacije ZKS na šolah oziroma aktivi komunistov v republiških predstavništvih, samoupravnih, izvršilnih in strokovnih organih, vodstva družbe-no političnih organizacij, nadalje komiteji občinskih konferenc ZKS in med-občinski sveti ZKS morajo pripraviti in sprejeti lastne akcijske programe, ki bodo konkretizirali uresničevanje ..stališč in nalog ZKS o idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja", sprejetih na 19. seji CK ZKS. OSNOVNA ŠOLA STRANJE PRI KAMNIKU razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk za določen čas od 10. oktobra do 30. marca Možnost prevoza iz Ljubljane. Ponudbe pošljite do 5. oktobra 1971. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD IZOLA sprejme v delovno razmerja za nedoločen čas tri vzgojiteljice Pogoj: Končana srednja vzgojiteljska šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje po dogovoru. Delovni pogoji ugodni — nov vrtec. 3. Republiški aktiv ZK za področje vzgoje in izobraževanje Med nalogami ZKS, sprejetimi na 19. seji CK ZKS, je še posebej pomembna tista, ki obvezuje komuniste v republiških vzgojno-izobraževalnih in predstavniških institucijah ter družbeno političnih organizacijah za to, da bodo delo medsebojno usklajevali in na ta način zagotovili akcijsko enotnost pri uresničevanju enotno sprejetih idejno političnih izhodišč. Sekretariat CK ZKS bo ustanovil republiški aktiv ZK, v katerega bodo vključeni vsi predstojniki vzgojno izobraževalnih institucij, sekretarji organizacij ZK oziroma aktivov ZK v teh institucijah in predsedniki komisij (sekcij) za vzgojo in izobraževanje pri republiških vodstvih družbeno političnih organizacij. Republiški aktiv ZK za področje vzgoje in izobraževanja bo s sekretariatom CK ZKS in komisijo CK ZKS za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti, prosveta in idejno politično usposabljanja komunistov najtesneje sodeloval pri uresničevanju tega akcijskega programa, skrbel pa bo tudi za koordiniranje dela komunistov v posameznih institucijah, za medsebojno dogovarjanje in kritično soočanje stališč, programiranje dela, dajanje inciativ ustreznim organom itd. 4. Reforma vzgojno-izobraževalnega procesa Centralni komite ZKS je zadolžil komuniste, da hitreje in odločneje pristopijo k reformi celotnega vzgonjo-izobraževalnega sistema. Odgovornost za uresničevanje te naloge je na Skupščini SRS, izvršnem svetu SRS, Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, Zavodu za šolstvo SRS, Izobraževalni skupnosti SRS, Pedagoškemu inštitutu, na univerzi in strokovnih društvih ter republiških vodstvih družbeno političnih organizacij — ZKS, SZDL, ZSS in Z MS. Komunisti morajo biti v teh organizacijah in organih idejno politični pobudniki in nosilci prizadevanj za reformo vzgojno-izobraževalnega procesa. Zelo pomembno je, da se v uresničevanje te vloge z vso odgovornostjo vključujejo vodstva SZDL, ZSS in ZMS. 5. Resolucija o razvoju vzgoje in izobraževanj* na samoupravnih osnovah v Sloveniji V Skupščini SRS je treba pospešiti priprave pri oblikovanju predloga dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah. Slovenski javnosti mora biti dokument čim prej izročen v razpravo, sprejet pa najkasneje do junija 1972. Organizacije ZK v šolah, strokovnih in znanstvenih institucijah, na univerzi itd. so dolžne organizirati razpravo o predlogu tega dokumenta in zagotoviti udeležbo širokega kroga učiteljev, profesorjev, znanstvenikov in družbenih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja. Idejno politična izhodišča za oblikovanje resolucije o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah tvorijo stališča, sprejeta na 19. seji CK ZKS in ustrezna zvezna resolucija. 6. Idejno politična izhodišča za reformo višjega in visokega šolstva Komisije za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja pri komiteju konference ZKS visokošolskih zavodov Maribor, za reformo univerze pri univerzitetnem komiteju ZKS Ljubljana ter za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno politično usposabljanje komunistov pri CK ZKS bodo ob koncu leta 1971 odprle javno razpravo o idejno političnih izhodiščih reforme višjega in visokega šolstva. Teze za to razpravo morajo biti izdelane v jeseni 1971. Na osnovi javne razprave bo nato CK ZKS sprejel stališča ZKS o idejno političnih izhodiščih reforme višjega in visokega šolstva. 7. Komisiji CK ZKS za družbeno politična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno politično usposabljanje komunistov ter za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko, UK ZKS Ljubljana in KK KZ Maribor bodo skupno pripravili tudi teze o idejno političnih vprašanjih razvoja, znanosti v Sloveniji in organizirali javno razpravo o njih. Centralni komite ZKS bo o vlogi znanosti v razvoju sodobne slovenske družbe razpravljal in sprejel stališča v prvi polovici leta 1972. Založba »Mladinska knjiga« priporoma za letošnje šolsko leto knjige za šolarje vseh starosti zbirka ČEBELICA: - LJUDSKE PESMICE, izbral Milko Matičetov, ilustr. Marjanca Jemec-Božič. Poleg teh pesmic bo izšla tudi plošča. - KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO, Fran Levstik, ilustr. Roža Piščanec. - LUPINICA, Vera Albreht, ilustr. Ančka Gošnik-Godec. Dvojna številka v izdaji Ciciban bere. - BRATEC IN SESTRICA, brata Grimm, ilustr. Bernhard Nast. - OKOLI SVETA, izbor pravljic, ilustr. Ančka Gošnik-Godec. - DEČEK IN VOJNA, Djordje Radišič, ilustr. Ančka Gošnik-Godec. - NA POTI V ŠOLO, Jana Milčinski, ilustr. Marička Korenova. - DOMOVI NAŠIH PISATELJEV, Stanko Kotnik, ilustr. Janez Vidic. - POVESTICE O KATKI, Branka Jurca, ilustr. Marjanca Jemec-Božič. - Cena zbirke: broš. 30 din. zbirka SINJI GALEB: - STRAHEK, Otfried Preussler, ilustr. po originalu. (1) - SANJE O ELDORADU, Heinrich Geitzhaus. (2) - RDEČA KAPICA IZ ZGORNJE ŠIŠKE, Brane Dolinar, ilustr. Božo Kos. (1) MOJ SIN V KIRGIZIJI, Nada Kraigher, ilustr. Janez Pirnat. (2) - PLANINA, Draško Ščekič, ilustr. Aco Mavec. (1) - EDINKA, Klara Jarunkova. (2) - IME Ml JE TOMAŽ, Vitan Mal, ilustr. Zdenka Borčič. (1) - DAVEK ZA VITEŠTVO, Rosemary Sutcliff, ilustr. Charles Keeping. (2) - Cena zbirke vseh osmih knjig: broš. 76 din. Vsebina knjig zbirke SINJI GALEB je razdeljena tako, da so štiri knjige (označene s številko 1) bolj zanimive za bralce do 11. leta, druge štiri knjige (označene s številko 2) pa za bralce nad to starostno stopnjo. Naroči se lahko vseh 8 knjig ali pa 4 knjige za posamezni stopnji. zbirka KONDOR: - LJUDJE, Ferdo Godina, izbor kratke proze, uredil prof-Fr. Bohanec. - ZNAČAJI -MIMIJAMBI,Teofrast-Herondas, prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar. - POVEST VČERAJŠNJEGA DNE, L. N. Tolstoj, izbor kratke proze, prev. Josip Vidmar in Sverin Šali. - BEG, Izbor slovenskih novel iz petdesetih let, izbrala in uredila prof. Helga Glušič. - HETITSKA PISMENOST, izbor tekstov, izbral in uredil Silvin Košak. - MRTEV ČAS, Miran Jarc, izbor pesmi, proze in dramatike. - JUNAK V TIGROVI KOŽI. Šota Rustaveli, izbral in prevedel Tone Pavček. - BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare, prev. Oton Župančič. - TARTUFFE, Moliere, prev. Oton Župančič. - JAMA in drigi spisi, Ivan Goran Kovačič, prev. Tone Pavček, Ciril Stani in Drago Rutar. - Cena desetih broširanih knjig je 97 din. Naročila za vse zbirke sprejemajo zastopniki in poverjeniki Mladinske knjige na šolah, naročite pa jih lahko tudi neposredno pri založbi, Oddelek za prodajo šolam, Ljubljana, Titova 3. \ iiv ob, toi Po, roj skl Da telj »ec 0f>i vet kt, iui, Do rtia be; % Usi Šol lih Ijiš len % nie vic togi to i so Prt žic, Čei j vat sta Ion hu, lja> ni spr je i i UČI čic ske od, se dal Kr, te Ues je kp ver, I toes \žgt Moj 'dol, Ob pričetku novega šolskega leta 1971/72 je Zavod za slepo jj ^ slabovidno mladino v Ljubljani obiskal zabavni ansambel „Elit® j, ^ češkoslovaške republike in pripravil koncert narodnih in žaba , ^ Imel od ij. Navdušil je učence zavoda, njihove starše ter učence visL osnovnih šol in cicibane vzgojno varstvene ustanove Bičevje-1 ^ sliki izvajalci s skupino slepih in slabovidnih otrok.) « .SP n Visoke obletnice: Šestdesetletnica - Danilo Maver Petindevedesetletnica - Marija Račičeva Šestdesetletnica - Miha Veršič m Darina Konc Ijani, kjer je bila upokojena po 38-letih službovanja. Bila je dobra učiteljica in priljubljena pri šolarjih in starših. Za svoje vzorno šolsko in vzgojno delo je bila tudi odlikovana. Navzlic svojim visokim letom je še vedno živahna in delavna. Želimo ji, da bi dočakala še 100-lemi življenjski jubilej kot najstarejša prosvetna delavka v Sloveniji. KOLEGI jal svoje mlade učitelje na šoli in jih vpeljaval v delo. Poleg dela v šoli je našel še vedno čas za delo v organizacijah. Na njegovo pobudo so oživela kulturno prosvetna društva. Ker je bil sam član pevskega zbora Emil Adamič, je gojil tudi ljubezen do pevske kulture. Tako se še vedno vsako leto srečavajo pionirski pevski zbori v Pomuiju po njegovi zaslugi. V družbenopolitičnih organizacijah je bil aktiven delavec v SZDL in predsednik Sindikata prosvetnih delavcev. Letos je prejel za svoje delo nagrado za vzgojno izobraževalno delo v Murski Soboti. Pa kaj bi vse to naštevali! Resnica je ta, da človeka, ki je vse življenje delal na tako različnih področjih, tudi šesti križ ni usločil. Želimo mu zdravja in veliko delovnih uspehov. NJEGOVI STANOVSKI TOVARIŠI , Skoraj štirideset let svojega ( ^Ijenja je posvetil vzgoji in iz-k °Srazbi mladine naš stanovski \ ‘0variš Danilo Maver, ki je sredi ) j Me tj a praznoval svoj šestdeseti tolstni dan, obenem pa tudi členil svoje učiteljevanje. Nekdo je dejal, da je tovariš | uanilo steber primorskega uči-‘eljstva - in res je, saj je prav tu ; " 'Ob našem morju razdal naj-svojih moči, da je znova 0budil prosvetno delo medSlo-, *nci v tistih težkih povojnih ktih. , Danilo Maver se je rodil 12. \ Mija 1911 v Štanjelu na Krasu. [ prvi svetovni vojni je odšel z Mterjo za očetom, ki je pre-oežal v Jugoslavijo. Očeta je Zgodaj izgubil, zato je bilo od-s‘e/ njegovo življenje še težje. V Brežicah je z odličnim ^pehom končal meščansko i Jolo, potem pa je šolanje nada-ijeval na ljubljanskem učite-'iišču. 'Preživljal se je z denar-iern, ki ga je zaslužil z inštruk-l cijami.) Njegovo prvo službeno ^testo je bilo v Bosni - v Grbami v okraju Jajce. Zaradi svo-ifga naprednega delovanja pa se ,e kmalu zameril oblastem, zato 50 ga že naslednje leto (1934) Premestili v Pečice, okraj Bre-tiee, kjer je poučeval do začetka vojne. , Po okupaciji se je moral skri-, vati pred gestapom. Ko je po- stala gonja brežiških petoko-z ‘Onašev in nemčurjev vedno Mjša, se je umaknil v Ljubljano. Tu je sicer dobil delo, a n‘ bil varen, zato je večkrat spremenil bivališče. Leta 1944 1 k moral na prisilno delo. Po osvoboditvi je nastopil Učiteljsko službo spet v Pečicah. Dobil je vabilo Primorskega narodnoosvobodilnega °dbora, naj pride v Trst, čemur 0 Se je red odzval. Od 1945. leta Q 'jalje je služboval najprej v Sv. križu, nato pa v Trstu. Prav na 'e kraje je tovariš Danilo še da-tfes močno navezan, kajti sem k prišel v tistih težkih, a tudi kpih povojnih dneh, ko so Slovenci po tolikih letih čakanja lahko spet enotno nastopili. Delal je z njimi, in vse, kar je bilo storjenega, je bilo spontano — prihajalo je iz srca. Tovariš Danilo je organiziral izvenšolsko delo, vodil tri pevske zbore, dva tečaja slovenskega jezika, sodeloval je v mnogih organizacijah, hodil je tudi v okoliške kraje, da bi obudil prosvetna društva. Še in še bi lahko naštevali. Delo je bilo naporno, zlasti v času informbiroja, ko je bila enotnost Slovencev spet razbita. Tovariš Danilo pa ni omagal. Vztrajal je, zato je požel tudi veliko uspehov in priznanj pri zavednih ljudeh na Tržaškem. Leta 1951 je prosvetno delo nadaljeval v Kopru, kjer je 20 let aktivno posegal v kulturno in politično življenje. Poleg rednega šolskega dela je opravljal tudi številne druge funkcije. Skoraj nemogoče je vse našteti, zato bi omenili le najpomembnejše. Bil je tajnik učiteljskega pevskega zbora in Svobode v Kopru, predsednik 300-članskega učiteljskega društva, član občinskega sveta za šolstvo, republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, član plenuma federacije javnih služb, član ideološke komisije pri občinskem odboru ZK, šest let ravnatelj osnovne šole Janka Premrla-Vojka, tri leta pomočnik ravnatelja, zadnja leta pa je poučeval matematiko in bil namestnik ravnatelja. Še vedno je član pododbora sindikata prosvetnih delavcev obalnih občin in član primorske šahovske podzveze. Kljub upokojitvi nam je obljubil, da bo še nadalje sodeloval z nami - učitelji in nam pomagal, kadarkoli bo potrebno. Tovariš Danilo, za vse to prejmi še enkrat našo iskreno zahvalo in najlepše želje za prihodnja leta! Člani kolektiva osnovne šole Janka Premrla-Vojka, Koper Te dni praznuje v Ljubljani svoj življenjski jubilej med svojci in številnimi prijatelji Marija Račičeva. Njen oče Alojz Račič je služboval kot učitelj v Postojni, kjer je bila rojena 10. septembra 1876. Maturirala je v potresnem letu 1895. V Ljubljani na učiteljišču in takoj nastopila prvo službo v Bošanju ob Savi, l. 1909. pa je bila prestavljena na Brezovico pri Ljub- Prav na obronku Slovenskih goric se je rodil pred šestdesetimi leti Miha Veršič. Končal je učiteljišče v Mariboru in začel svojo učiteljsko poslanstvo. Okupator je prekinil njegovo pedagoško delo. S svojo mlado družino je kmalu po vdoru, leta 1941, stopil na trdo cesto slovenskih izgnancev. Vsa štiri vojna leta je bil odtrgan od šolskih klopi in svojih kolegov. Svoboda ga je vrnila Pomurju, kjer je nadaljeval svoje pionirsko delo, ki je bilo nekoč nasilno pretrgano. Tukaj smo ga našli kot ravnatelja v nekdanjem ljutomerskem okraju, kot okrajnega šolskega nadzornika, vse dokler ni sprejel mesto ravnatelja osnovne šole KD Kajuh v Murski Soboti, kjer dela še danes. Iz njegovih pedagoških izkušenj so se učile vrste mladih učiteljiščnikov, saj je predaval na učiteljišču, ko je imelo to najtežje kadrovske probleme. Ob tem je tudi vzga- Za naše kratko odmerjeno življenje, za naš varljivi spomin se mi zdi v tem trenutku nepotrebno pripovedovati, kdaj je bila rojena in naštevati njene življenjske'postaje. Kdor jo je poznal, ve, da je bila najboljši človek in najboljši učitelj. Videla sem jo pn ikrat, ko je prišla službovat v Preddvor in tam je dočakala pokoj. Sama je neštetokrat rekla, da je slovenska učiteljica. Kdo izmed nas še tako iskreno čuti povezanost poklicnega dela s koreninami narodne biti, bogve? Njeno življenjsko delo je bilo dobrota na vsakem koraku. Pisala je pravljice. A nihče, prav nihče ne bi znal njenega srca popisati ne s podobo iz pravljic ne z besedo iz resničnega življenja. Kadar me je kdo, ki jo je poznal, vprašal: Kaj pa Darina? sem vedno odgovorila: Darina je dobra do norosti. Zdelo se mi je, da je samo tako mogoče povedati to, česar se povedati sploh ne da. Za njo so se usipale trume otrok. Hodili so jo obiskovat ljudje vseh poklicev, pisali so ji nekdanji učenci z vseh celin. Na njena vrata so trkali kmečki očetje in jo prosili za nasvet. Ob njeni prisotnosti je utihnila vsaka dvoumna beseda. Ugašala je kot sveča, ki se s poslednjimi plameni bori za življenje. V predsmrtnem boju se je pognala iz postelje k harmoniju in zaigrala zadnjo pesem v življenju. Potem je samo še umrla. Nesmiselno se mi zdi zapisati: vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v trajnem spominu. Darina takih fraz ni ljubila. Ob misli na njeno dobroto pa mi prihajajo v spomin besede prastare modrosti, da kdor je mnoge poučil v pravičnosti, ostane kakor zvezda za vse čase. BERTA GOLOB NAS PRAVNIK SVETUJE VPRAŠANJE: V oktobru ^esecu sem se zaposlil kot gojitelj v dijaškem domu. yja zaposlitev naj bi trajala le ' 0'očeno dobo: z direktorjem j ®oda je bilo dogovorjeno, da \ orn dei0 opajal konca Inskega leta. Glede svoje za-Poslitve nisem podpisal nobena dokumenta. Že v juniju mesecu so me ob-i&Mli, da se moja delovna doba tZ*eka. Vložil sem prošnjo za ° dalj sanje, ker sem menil, da delovna doba izteče v avgu-| N Vendar na prošnjo nisem : Q°U odgovora. Čeprav sem še d^ecu avgustu opravljal de-me za ta mesec niso j ! na plačilni seznam. Ali je (M^0d ravnal prav in kako naj frljavim svoje pravice? - D. ^DGOVOR: Delavec le iz-i0 i" rnonia sklene delovno raz-za določen čas. TZDR °^a>. da lahko delovna orga-iškf je®0 ija sklene z delavcem de-(N "hio razmerje za določen čas ! 0 v naslednjih primerih: če traja izvršitev kakšnega dela ž po svoji naravi le določen ča če se začasno poveča obse dela delovne organizacije, če j treba nadomestiti na delovner mestu začasno odsotnega d( lavca in v drugih podobnih pr merih, vendar pod pogojem, d so ti primeri natančno določer v splošnem aktu delovne organ zacije. Delovno razmerje za dc ločen čas mora delovna organ zacija skleniti ob povsem em kih pogojih in na povsem enal način kot delovno razmerje z nedoločen čas. Delavec, ki je delovnem razmerju za določei čas, je glede svojih pravic ii dolžnosti povsem izenačen : drugimi delavci, ki so v delov nem razmerju za nedoločei čas. Da bi bilo delovno razmerji za določen čas veljavno, je pi trebno, da prizadeti delavec ši pred nastopom dela privoli, d; bo delal le določen čas. Dmg pogoj za veljavnost pa je, da ji delovno razmerje za določei čas že ob sklenitvi na določei in jasen način omejeno. Če ' sklepu o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas ni točno določen rok trajanja, niti niso navedene okoliščine, iz katerih bi se dalo sklepati, koliko časa bo delovno razmerje trajalo, se lahko šteje, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Šolsko leto se začne s 1. septembrom in se konča z 31. avgustom. Ker ste se ob nastopu dela dogovorili, da stopate v delovno razmerje za dobo enega šolskega leta, se vam je delo izteklo z 31. avgustom. Ves ta čas imate seveda tudi pravico do osebnega dohodka. Ker so vam v zavodu odpovedali delovno razmerje pred potekom dogovorjene dobe in vam tudi niso hoteli izplačati osebnih dohodkov za opravljeno delo, vam svetujemo, da svoje pravice uveljavite s tožbo pred pristojnim sodiščem. TANJA ŠAREC VPRAŠANJE: Petletno učiteljišče sem končal leta 1931. Nato sem odslužil devetmesečni vojaški rok Po odslužitvi vojaščine sem poleti 1932 prosil na ministrstvo za prosveto v Beogradu za namestitev. Prošnja je ležala tam dve leti Moji sošolci, ki so imeli prijatelje pri vladajočem klerikalnem režimu, so dobili banovinsko namestitev, drugi pa smo s čakanjem in vojaščino izgubili tri leta. Dekret o nastavitvi je imel datum: 15. maj 1934. Teh treh let mi ne štejejo v delovno dobo, ker nisem bil v službenem razmerju. Moji sošolci odhajajo v pokoj, jaz pa naj še delam tri leta? Ali se da kaj urediti? Ali se nam vojaščina ne šteje v delovno dobo? Kdo je kriv, da sem izgubil leta? Ali naj grem v pokoj po starem zakonu s petletnim povprečjem (prej smo imeli nizke prejemke) ali naj delam do polne delovne dobe, ko bo desetletno povprečje? Ali bom kaj na boljšem? - A. S. ODGOVOR: Vojaščina in čakanje na službo v prejšnji Jugodaviji se ne šteje v pokojninsko dobo, tako da za sedaj s Igor PLEŠKO: Vinjeta Srečko Stanič Letošnjega 5. septembra smo nenadoma izgubili zglednega slovenskega učitelja in pedagoškega svetovalce zavoda za šolstvo SR Slovenije tovariša Srečka Staniča. Omahnil je sredi priprav na odgovorno svetovalsko delo v novem šolskem letu. Rodil se je 18. decembra 1911 v Ajdovščini, v sončni Vipavski dolini. In ta sončna dolina mu je dala za dediščino tri dragocene lastnosti: optimizem, ljubezen do dela in vero v človeka. Z njimi obdarjen je hodil in prehodil svojo življenjsko pot do konca. Begunska pot njegovih staršev ga je po prvi svetovni vojni zanesla v Grabštanj na Koroškem, kjer je začel obiskovati osnovno šolo. Toda tudi ta drugi dom mu ni bil usojen in po nesrečnem plebiscitu je moral zopet drugam, tokrat v Šoštanj. Po končani osnovni in meščanski šoli se je vpisal na mariborsko učiteljišče, da bi postal učitelj, kar je bila njegova velika želja. Z instrukcijami se je prebil skozi pet let šolanja in ko se je uporno pretolkel skozi učiteljišče ves vnet in pripravljen za učiteljski poklic, je ostal brezposelni slovenski učitelj kot takrat mnogi drugi. Toda živeti je bilo treba in zato je postal Srečko Stanič delavec - težak v mlekarni na Ponikvi in domači učitelj vCelju. Sele 1. januarja 1935 je bil nameščen na osnovni šoli v Pristavi, toda le kot učitelj volonter. Iz bednostnega sklada takratne Dravske banovine je prejemal mesečno podporo v znesku 600 din. Pozneje je služboval pri Bolfenku v Slovenskih goricah in nato do vojne pri Bolfenku na Kogu. Sledilo je vojno ujetništvo, nato pa prisilno delo, s katerega se je konec leta 1944 vrnil bolan domov. Po osvoboditvi se je poln volje in želje po graditvi nove domovine lotil dela kot učitelj in šolski upravitelj na požgani osnovni šoli v Podgorju pri Slovenj Gradcu, ki je bila prav po njegovi zaslugi kmalu obnovljena. Zaradi temeljitega strokovnega znanja in bogatih izkušenj je tov. Stanič hkrati še nekaj časa opravljal posle pomožnega okrajnega šolskega inštruktorja. Nato je bil leta 1950 premeščen po službeni potrebi na nižjo gimnazijo v Slovenj Gradcu, leta 1953 pa za ravnatelja nižje gimnazije in osnovne šole v Vuzenici. Tudi tu je gradil šolo in bil izredno uspešen pedagoški vodja. Hkrati je diplomiral kot izredni slušatelj na VPŠ v Ljubljani kot predmetni učitelj za zgodovino in geografijo. Zaradi pedagoških sposobnosti ga je nekdanji zavod za prosvetno-pedagoško službo v Dravogradu zaposlil kot zunanjega pedagoškega svetovalca, dokler ni leta 1962 postal redni svetovalec. Z njim je dobila pedagoška služba sposobnega in predanega sodelavca, učitelji v koroški regiji pa odličnega mentorja. Skrb za napredek vzgoje in izobraževanja tovarišu Staniču ni bila nikoli le službena, temveč predvsem osebna in človeška odgovornost. Na šole v koroški in pozneje tudi še celjski regiji ni odhajal zato, da bi tam nadzoroval, temveč da bi predvsem pomagal in svetoval učiteljem pri njihovem delu. Resnično človeško je razumel slehernega prosvetnega delavca in bil do vsakega pošten in odkrit. Rast pedagoške službe je ne-razdružljivo povezana z imenom in delom Srečka Staniča. Občanom koroške regije bo ostal v trajnem spominu tudi kot požrtvovalni družbenopolitični in društveni delavec, ki mu dela v službi in zunaj nje ni bilo nikoli preveč in če mu ga niso naložili drugi, si ga je poiskal sam. Družba se mu je skromno oddolžila, ko je dobil red dela s srebrnim vencem, toda številni učitelji in občani so ostali njegovi dolžniki za vse, kar jim je dal. M. F. Pri Cankarjevi založbi je izšel v slovenskem prevodu V. Mratovič' DRUŽBENA IN POLITIČNA UREDITEV SFRJ v slovenskem prevodu. Nova, deveta izdaja je že prilagojena novim ustavnim amandmajem, sprejetim julija 1971 25-letnica — Maribor Pripravljamo 25 letnico našega pedagoškega dela za vse kolege L pedagoškega tečaja (oktobra 1945), ki bo 23. oktobra 1971 ob 15. uri v klubu prosvetnih delavcev v Mariboru, Orožnova 2. Prosimo vse kolege, da pošljejo prijave tov. Lojzetu Štefaniču, OŠ Janka Padežnika", Maribor, Iztokova 6. Obvestite tudi vse kolege. temi obdobji ne morete računati kot s polnovredno pokojninsko dobo. Vendar se v pripravah za novi pokojninski sistem vse bolj poudarja potreba, da se vsaj obvezni kadrovski rok kot domovinska dolžnost všteje v pokojninsko dobo. Če boste spremljali razprave o novem pokojninskem sistemu, se boste lahko sami poučili o tem, kaj in kako bo sprejeto v novi sistem od teh obdobij. Petletno povprečje osebnih dohodkov zaradi ugotovitve pokojninske osnove bo v veljavi še letos in prihodnje leto, nato pa bo nastopilo — najbolj verjetno s 1. 1. 1973 — desetletno povprečje, seveda z veljavnimi valorizacijskimi količniki. Če so se Vaši osebni dohodki zadnja leta zelo dvignili, bi bilo verjetno za Vas bolje, če bi šli v pokoj po petletnem povprečju osebnih dohodkov, čeprav bi se Vam odbila 2 % ali 4 % od pokojnin-ske osnove zaradi tega, ker ne boste imeli 40 let, temveč 39 ah 38 let pokojninske dobe. Točno boste lahko ugotovili, kaj je ugodnejše, ko bodo prihodnje leto znani valorizacijski količniki za prihodnje leto. Zaenkrat lahko povemo samo, kako bi se valorizirali Vaši osebni dohodki, če bi 3i v pokoj v prvem polletju prihodnjega leta: količnik oseb. dohod, iz leta 1967 151 oseb. dohod, iz leta 1968 138 oseb. dohod, iz leta 1969 120 oseb. dohod, iz leta 1970 100 oseb. dohod, iz leta 1971 100 Kakor vidite, se osebni dohodki iz zadnjih dveh let ne povečajo, temveč se upoštevajo v dejanski višini. Valorizirane osebne dohodke vseh petih let sešteje te, nato delite s 5 in dobite pokojninsko osnovo. Od te osnove se odmeri pokojnina s 85 % pri 40 letih pokojninske dobe, s 83 % pri 39 leti dobe, z 81 % pri 38 letih dobe in tako naprej. Prihodnje leto Vam bomo lahko postregli z novimi podatki, zato se takrat ponovno oglasite. Dr. LEV SVETEK OSNOVNA ŠOLA JANEZ MRAK VRHNIKA razpisuje dve prosti delovni mesti učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Drenov grič za določen čas. Nastop službe takoj. Prispevki za spominsko ploščo Gustavu Šilihu Proti koncu lanskega šolskega leta oziroma med počitnicami smo prejeli za spominsko ploščo z_ reliefom pedagoga Gustava Šiliha naslednje prispevke: Osnovna šola J. Dalmatina v Krškem din 370.—; osnovna šola I. Cankarja v Ljutomeru 320.—; osnovna šola v Makolah din 200.—; elektrogospodarski šolski center v Mariboru din 240.—; prosvetni delavci iz Zgornje Kungote din 225.—; učiteljski zbor dijaškega doma v Mariboru, Strossmayerjeva 30, din 114.—; zavod za šolstvo organizacijska enota Novo mesto din 90.—; osnovna šola Pesnice pri Mariboru din 310.—; osnovna šola L. Pliberška v Mariboru din 300.—; profesorica Darja Kramberger din 15.—; profesorica Alenka Glazerjeva din 20.—; osnovna šola Središče ob Dravi din 85.-; vzgojno varstveni zavod Koroška vrata v .Mariboru din 325.—; sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Gornji Radgoni 475.—; osnovna šola Tomaž pri Ormožu din 170.—; osnovna šola Slivnica pri Mariboru din 145.-; osnovna šola Lovrenc na Pohorju din 235.—; sindikalna podružnica osnovne šole na Spodnji Polskavi din 220.—; osnovna šola Janka Padežnika na Studencih v Mariboru din 388.—; osnovna šola Fr. Kranjca v Celju din 300.—; osnovna šola Podvelka din 180.— ter osnovna šola v Murski Soboti din 280. Spominsko ploščo je izdelal akademski kipar prof. Gabrijel Kolbič s sodelovanjem dipl. ing. arh. Maksa Hlada, bronasti odlitek pa je v delu pri hvarskem podjetju v Zagrebu. Predvidevajo, da bo plošča odkrita na dan mariborskih prosvetnih delavcev v letošnjem oktobru. Točen datum s sporedom bo pravočasno objavljen. Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče G. Šilihu pri Pedagoškem društvu v Mariboru se iskreno zahvaljuje vsem dosedanjim darovalcem prispevkov. Stroški za izdelavo, odlitek reliefa i. dr. so se medtem močno povečali, zato pozivamo vse tiste šole, posameznike in društva, ki se pozivom in prošnjam še niso odzvali, naj pošljejo prispevek po možnosti čimprej na paslov: Pedagoško društvo v. Mariboru, tek. rač. 518-679-2655 za spominsko ploščo G. Šilihu. Za uvidevnost in izkazano spoštovanje do velikega slovenskega pedagoga Gustava Šiliha že vnaprej prisrčna hvala! PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMINSKE PLOŠČE GUSTAVU ŠILIHU OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKER CA RIMSKE TOPLICE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za slovenski jčzik — PRU ah p — učitelja za tehnični pouk in fiziko - PRu ali P — sprejmemo tudi absolventa PA — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Lažiše — U — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Hehina — U — učitelja razrednega pouka na podražnični šoli Jurklošter -U Vse za nedoločen čas. Na Hanini in v Jurkloštru obiskujejo šolo učenci od 1. do 8. razreda. Na podružničnih šolah visoki dodatki. Na voljo lepa stanovanja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. SVET ŠOLE GIMNAZIJE LJUBLJANA-ŠENTVID razpisuje delovno mesto učitelja slovenskega jezika za določen čas Pogoj: visoka izobrazba Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kinematografi prikazujejo QUO VADIŠ je ameriški spektakel režiserja Melvyna Le-roya. Film prikazuje propadanje ogromnega rimskega imperija in . hkrati porajanje krščanstva. Slabost tega filma rešuje izredna igra Petra Ustinova v vlogi Nerona. Človek dobi občutek, da tako izredna igra sploh ne sodi v tako slab film. PIKA NOGAVIČKA je švedski film z nemško sinhroniza- cijo, ki nima nič skupnega s knjigo pisateljice Astrid Lindgren ah s prvim delom televizijske nadaljevanke. Film je obupno skonstruirana zgodba o Pikinem reševanju očeta iz gusarskega brloga. DOLGI DNEVA MAŠČEVANJA je ameriško italijanski barvni westem. V poplavi filmov tega žanra, ki prinašajo minimalno količino novosti, je ta film pravo presenečenje. O sami zgodbi ni kaj dosti povedati. Sin, po krivici obsojen, pobegne iz zapora in išče morilce svojega očeta. Način, kako je ta zgodba prenesena na filmsko platno, pa je novost, zaradi katere film priporočamo. FILM TORA ! TORA! Tudi jaz sem šofer! (Z razstave učil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani) Vse za svetlo otroštvo Povzeto iz časnika ŠKOLSKE NOVINE, Zagreb Seminarja Mednarodne zveze za varstvo otrok, ki je bil v Zagrebu, se je udeležilo 96 predstavnikov iz 26 evropskih in izvenevropskih držav. Odločitev za ta seminar se je fbdila 1. 1969 na Švedskem, na Svetovnem kongresu za otroško varstvo. Predlog je dala naša predstavnica Branka Savič, podpredsednica Zveze za otroško varstvo. Organizacijo seminarja je prevzela Zveza društev prijateljev mladine Hrvatske. Udeležence seminarja je pozdravila Olga Vipotnik, predsednica Sveta za vzgojo in varstvo otrok. Po njenem mišljenju nastajajo pri našem delu za varstvo otrok precejšnja pro- tislovja, ki zahtevajo takojšnjo rešitev. .Delovni ljudje želijo, da jim pri dehtvi dohodka ostane čim-več sredstev, hkrati pa zahtevajo višjo raven družbenih ustanov, med katerimi so tudi ustanove za otroško varstvo.“ Otroštvo je intenzivno doživljanje in prav v posameznih krajevnih skupnostih se da ustvariti pogoje za pravilen razvoj otrokove osebnosti. Na seminarju so se zvrstili referati uglednih strokovnjakov iz 18 evrop- skih in 8 izvenevropskih držav. Obdelanih je bilo veliko tem, dodani številni prispevki iz teoretičnega področja dosežkov, po skupinah pa so obravanvali izkušnje različnih držav. Pri vsem pa so poudarjali pobudo po organiziranih akcijah za vzgojo in varstvo otrok. Udeleženci seminarja iz drugih držav so ob tej priložnosti spoznali del naporov in dosežkov Hrvatske, Jugoslavije, prav posebno še mesta Zagreba pri praktičnih akcijah za organizacijo otroškega varstva. („ULOGA LOKALNE ZAJEDNICE U ZAŠČITI DJECE“ - Priredil D. Burič) TORA! je nastal v ameriško-japonski koprodukciji. Po slovensko bi film prevedli Tiger! Tiger! Tiger!, kar je bila šifra s katero je poveljnik japonskega letalstva sporočil, da je napad na glavno ameriško bazo na Pacifiku Pearl Harbour uspel. Film skuša odgovoriti na vprašanje, v čem je bila zmota Američanov, da je napad prišel nepričakovano, v čem je bila skrivnost Japoncev, da je napad uspel itd. Film pa je zanimiv zaradi izrednih filmskih dosežkov ob prizorih letalskih napadov, ki večinoma niso bili izdelani z maketami, kar daje filmu pečat dokumentarnosti. V GORI RASTE ZELEN BOR je drugi film, ki ga je naredil Tonči Vrdoljak po knjigi Partizanski dnevnik Ivana Šibla. Vojni kaos je zahteval opredelitev, ljudje jih niso zmogli, zašli so v človeško razumljive situacije, o katerih pa strani zgodovine ne govore. Vrdoljak se skozi navidezno lahkotno obravnavo loteva problema, ki pa nosi v sebi vso težo jugoslovanskih konfliktov. Film je idejno in formalno dopolnjevanje njegovega prvega filma. Primeren je že za učence višjih razredov osnovnih šol. ZAJTRK S HUDIČEM Miroslava Antiča je pesnikov pogled na čas kolektivizacije. Scenarij je najlepši, kar jih je zmogla letošnja proizvodnja. Poezija tragičnega pa je tudi v filmski realizaciji. In prav to je kljub nekaterim spodrsljajem tisto, kar dviga film nad poprečje letošnje filmske bere. Film bodo dojeli le srednješolci. mb. OBVESTILO Šolska vodstva obveščamo, da bo od 15. septembra do 10. oktobra 1971 v prostorih muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani odprta poljska razstava „Boj in trpljenje poljskega naroda v drugi svetovni vojni", ki jo je pripravil odbor za zaščito spomenikov boja in mučeništva v Varšavi. Poljaki prikazujejo na svoji razstavi s fotografijami, maketami in dokumenti 53 spomenikov boju, trpljenju in žrtvam poljskega ljudstva med nemško okupacijo od leta 1939 do 1945. Poleg poljske razstave si lahko ogleda šolska mladina tudi stalno razstavo muzeja ljudske revolucije Slovenije o delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju Slovenije, ki je po preureditvi spet odprta za javnost. Muzej ljudske revolucije Slovenije Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje delovno mesto ravnatelja osnovne šole Primož Trubar Laško Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri, — da imajo najmanj 5 let učno vzgojne prakse, — da imajo organizacijske sposobnosti in da so družbeno aktivni. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevnih pogojev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa kolkovane z 1 din na naslov: „Skupščina občine Laško — komisija za volitve in imenovanja" Časovni program rednih krvodajalskih akcij za oktober 1971 i i f t i i i 4+ RDEČI KRIŽ SLOVENIJE I VAS VABI NA ODVZEM KRVI ' Za kritje vseh potreb po krvi je potrebno, da pride letno na odvzem krvi 70.000 ljudi, in sicer vsak odvzemni dan 200 ljudi. Zato pričakuje organizacija Rdečega križa, da se bodo na odvzem krvi odzvali vsi zdravi občani. Da bi si prebivalci občin, kjer je redna krvodajalska akcija, lahko pravočaso rezervirali čas, objavljamo program rednih krvodajalskih akcij za mesec oktober 1971. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovah. Rdeči križ vljudno prosi prebivalce navedenih krajev in občin, da se čimprej javijo občinskemu odboru Rdečega križa in mu sporočijo, kateri dan želijo priti na odvzem krvi. ihc H kra Šola tsa Kobarid Bovec Grosuplje Slovenska Bistrica Litija Zreče Slovenske Konjice Ilirska Bistrica Trebnje Mirna Mokronog Tržič 1. oktober 1971 2. oktober 1971 4., 5., 6. oktober 1971 12., 13. oktober 1971 14., 15. 16., 17. oktober 1971 18. oktober 1971 19., 20. oktober 1971 22., 23. oktober 1971 25. oktober 1971 26. oktober 1971 27. oktober 1971 28., 29. oktober 1971 III. Ni led >Pov Muzejska zbirka: NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM ega je u d anij lov :dn vor 'oli —'♦ih c Kači hpr isti. eg: cij, ne V počastitev 30-letnice vstaje slovenskega ljudstva in v poča S, stitev praznika občine Kranj so odprh 3. septembra v kranjske^ še muzeju muzejsko zbirko Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskeih nik Program ob odprtju razstave je potekal na slikovitem dvorišč :ds< muzeja. Pozdravnemu govoru ravnatelja muzeja je sledil odlič™' si plesni recital po zamisli in v koreografiji Marte Paulin-Brine. Plesa.jno: je ljubka Katja Kroneger, spremljala jo je flavtiska Irena Grmele; fenauer, ob izvrstni recitaciji nanovosprejetega člana SNG Andrejhon Nahtigala in študentke akademije za dramsko umetnost AnkN; Veble. . ja s Poseben poudarek svečanosti je dala prisotnost visokih politične nih osebnosti: Lidije Šentjurčeve, Sergeja Kraigherja in JožčTCev Hočevarja. .p°s Muzejski prostori so bili kar premajhni za veliko množico p11 ®sa šotnih. Bogata, pregledna in estetsko urejena zbirka je res vredi) tja ogleda. Zajema slike, fotografije in originalne dokumente ter o rož! J ir od prvega obdobja NOB na Gorenjskem. Ogled razstavnih prt Zašk štorov je kot potovanje skozi čas: od prvih izkušenj v boju j’ N Gorenjskem 1941 do osvoboditve. Zastopana je vsa partizaiiskhaš J liar uflcra tehnika, saniteta in orožje. Med fotografijami lahko zapazimo dobro znane junake iz Svč nove „Ukane“, med njimi Staneta Keršiča-Jelovčana, ki je ftU. osebno prisostvoval. ogledu zbirke. Še zanimivost: član drai% e' Nahtigal si je zelo vestno ogledoval zbirko orožja, ker bo le uporabljal v svojem skorajšnjem filmu „Neretva“. Zbirka je živ dokument vsenarodnega odpora, povezanosti | • požrtvovalnega boja Gorenjske, je spodbuda za nadaljnje zbiraf^^ in velik pripomoček mladini pri pouku zgodovine, za vse nas izraz spoštovanja našim padlim borcem. . TEA DOMINKI v slovi LJUBLJANSKO UČITELJIŠČE MED NOB Za zgodovino ljubljanskega učiteljišča med NOB potrebujemo podatke o tistih dijakih in dijakinjah z Gorenjske in s Posavja, ki po nemški okupaciji leta 1941 niso več mogli obiskovati učiteljišča, pa so kot partizani sodelovah med NOB. Prosimo za naslednje podatke: a) priimek in ime; b) kdaj je odšel k partizanom; c) v kateri enoti je služil; c) kakšno funkcijo je imel; d) ah je morda padel; kje in kdaj; kje je pokopan? Podatke pošljite na naslov: Venceslav Čopič, Čufarjeva 17, 61000 Ljubljana. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda občine Laško Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — ravnatelj zavoda je lahko, kdor izpolnjuje pogoje, ki so določeni v 13. členu zakona o vzgojno-varstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28-181/71) — da ima najmanj 10 let prakse v vzgojno-varstvenem delu, — da ima organizacijske sposobnosti in da je družbeno aktiven. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o i2' polnjevanju zahtevnih pogojev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa, kolkovane z 1 din na naslov: ,Skupščina občine Laško — komisija za volitve in imenovanja" j "lOj 'i in Oč, Po m, Sre, Tu Tu‘ 'te M ^ihn Pev Prir N kev H 0( 4!i 'hov s Se Ai N W o / v<