V soboto, 31. januarja 1976 je bila v Trbovljah zaključna prireditev proslave 50-letnice »Komunista«, na kateri so bile poleg tričlanskih delegacij republiških in pokrajinskih centralnih komitejev, vseh slovenskih občin, predstavnikov raznih zveznih organov in organizacij, JLA ter zasavčanov, tudi vrsta uglednih gostov. Med njimi: Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Franc Popit, Cvijetin Mijatovič, Jure Bilič, Dušan Popovič, Jure Bolint, Anton Vratuša, generalpolkovnik Dane Polkovski, Mitja Ribičič, Vida Tomšič, Miha Marinko, Franc Šetinc, Ivanka Vrhovščak, Ljubo Jasnič in drugi.
Slavnostni govornik je bil Todor Kurtovič.
Sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je nato glavnemu in odgovornemu uredniku slovenske izdaje »Komunista« Vlajku Krivokapiču izročil posebno listino. Ob koncu je delovni kolektiv vseh izdaj »Komunista« poslal pozdravno pismo predsedniku SFRJ in ZKJ Josipu Brozu Titu.
Dopoldne pa so obiskale Hrastnik delegacije Srbije in Makedonije in se pogovarjale s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in kolektivov o našem delu za hitrejši gospodarski razvoj. Svoj obisk v Hrastniku so predstavniki Srbije in Makedonije izkoristili tudi za kratek obisk v steklarni, predstavniki našega kolektiva so jim razkazali predvsem avtomatično proizvodnjo, iz katere so tudi posnetki na naši naslovni strani.
JUBILEJ „KOMUNISTA"
BOGATA DEJAVNOST OB PRAZNOVANJU 50-LETNICE »KOMUNISTA« - POSEBNO LISTINO UREDNIŠTVA SLOVENSKE IZDAJE
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Sklepi, ki so bili sprejeti na XIX. rednem zasedanju odbora za poslovno politiko dne 26. 12. 1975.
Pod drugo točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko obravnaval poročilo o rezultatih poslovanja OZD za obdobje 'januar—november 1975 in ga potrdil.
Pod tretjo točko dnevnega reda je odbor za poslovno politiko obravnaval poročilo o izvršenih službenih potovanjih in sprejel naslednje sklepe:
Mlinar Martin, vodja komercialnega sektorja, je opravil službeno potovanje na Poljsko k firmi MINEX zaradi sklepanja pogodbe za leto 1976.
Mlinar Martin, vodja komercialnega sektorja, je opravil službeno potovanje v Italijo k firmi »PVM« v zvezi s sklenitvijo pogodbe za leto 1976.
~ Dipl. ing. Mrcina Maks, direktor OZD Steklarne Hrastnik, Kozole Drago, vodja izvoza in Velej Anton, šofer osebnega avtomobila, last Steklarne Hrastnik, so opravili službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmam: Gustav Rose, Walter Hustadt, Hugo Honsel, Aloys Fischer, Herbert Eick-meier, Glas Eckert, Rudolf Zi-mermann, Emil Sahm, Rastal Werk, lugger, firmo VMF, Qwiest in Michael Fischer v Bambergu.
V Belgiji: Lustrerie Massive za področje Belgije, Holandije in izpostave v ZR Nemčiji.
Sklepanje pogodbe za leto 1976.
Odbor za poslovno politiko Je po podanem poročilu o izvršenem službenem potovanju v ZR Nemčijo in Belgijo ugotovil, da bo potrebno več pozornosti posvetiti novostim.
Priporočljivo je, da bi v TOZD I upoštevali pripombe in naj bi svojo prihodnjo orientacijo v proizvodnji usmerili k takim vrstam izdelkov, katere je konstrukcijsko težko izdelati na avtomatskih strojih. Taka orientacija sicer vodi k manjšim serijam, vendar pa je nivo cen bistveno višji od standardnih serij.
Kožar Milan, vodja nabavne službe, je opravil službeno potovanje v Avstrijo k firmi »IN-WIEX« Dunaj v zvezi s prevzemom keramičnih cevi.
Kozole Drago, vodja izvoza, je opravil službeno potovanje v ABU DHABI — Združene arabske emirate v zvezi z razstavo kolekcije proizvodov Steklarne Hrastnik in s tem v zvezi ugotoviti možnosti plasmana na to področje.
Predovnik Ervin, tehnolog in Koritnik Matija, obratovodja proizvodnje kelihov, sta opravila službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmi FORMA ZWIESEL v zvezi z razčiščevanjem problemov konstrukcije modelov za kelihe zaradi izredno debelih sten, ki jih zahteva italijanski kupec, ter reševanje problemov, ki so v času obratovanja nastali na proizvodnji liniji kelihov.
Pod peto točko dnevnega reda je odbor obravnaval prispele vloge in sprejel naslednje sklepe:
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se poravna članarina pri DRUŠTVU ZA POMOČ DUŠEVNO NEZADOSTNO RAZVITIM OSEBAM HRASTNIK v višini 100 din za eno leto, kar zna-
ša skupaj za leti 1974 in 1975 200 din.
Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se poravna kolektivna članarina pri CENTRALNI TEHNIČNI KNJIŽNICI LJUBLJANA za opravljene usluge v letu 1975 v višini 1.500 din.
OSNOVNI ŠOLI NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK se dodeli prispevek za nakup učnih pripomočkov za novoletno jelko v višini 2.000 din.
Odbor za poslovno politiko je obravnaval poročilo, ki ga je podal direktor OZD dipl. ing. Mrcina Maks v zvezi s potekom priprav na integracijo slovenskih steklarn. Sprejet je bil naslednji sklep:
Ocenil je dosedanji proces kot zadovoljiv ter pooblastil direktorja dipl. ing. Mrcina Maksa, da tudi vnaprej v takem smislu vodi dogovore.
Pod peto točko dnevnega reda je odbor obravnaval tudi vlogo Kliničnega centra Ljubljana za izplačilo honorarja dvema labo-rantkama. Odbor je sprejel naslednji sklep:
Izplača se honorar za opravljanje laboratorijskih preiskav tovarišici PIRC Cveti, Vevče 42, in PETKOVIČ Leliji, Ljubljana-Polje cesta XII/4, in sicer v višini 500 din na osebo, kar znaša skupaj 1.000 din.
Na vlogo krajevne skupnosti Krnice—Savna peč, ki se nanaša na delno pokrivanje škode, je bil posredovan naslednji odgovor:
V zvezi z vašo vlogo vam sporočamo, da OZD Steklarna Hrast nik že prispeva svoj delež v centralni fond, od koder se potem plačujejo odškodnine prizadetim občanom.
Pod isto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlogi komercialnega sektorja v zvezi s poslovanjem «med Steklarno Hrastnik in firmo »International Export Servis« London in bil sprejet naslednji sklep:
Pooblasti se advokata SELIH Rudija iz Ljubljane, ki bo zastopal interese OZD Steklarne Hrastnik v zvezi z medsebojnim poslovanjem med OZD Steklarno in firmo »International Export Servis« iz Londona.
Pooblastilo podpiše direktor OZD, dipl. ing. Mrcina Maks.
Sklepi, ki so bili sprejeti na XIV. rednem zasedanju skupščine podjetja dne 30. 12. 1975.
Pod prvo točko dnevnega reda je skupščina obravnavala sprejete sklepe zadnjega zasedanja in ponovno sprejela naslednje sklepe:
Avto kombi VW, ki ga ima v uporabi Brodarsko društvo Hrastnik, odpiše iz seznama osnovnih sredstev OZD Steklarne Hrastnik in izvrši brezplačni prenos v korist Brodarskega društva Hrastnik.
Izvrši se odpis dvobrzinskih motorjev za dvigala, ki so neuporabna za Steklarno Hrastnik.
Dosedaj imenovana komisija za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev ostane še vnaprej kot centralna komisija pri skupščini podjetja v enakem sestavu.
Pod drugo točko dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo o poslovanju podjetja za obdobje januar—november 1975, katerega je skupščina soglasno potrdila.
Pod tretjo točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog razpisne komisije za izvolitev vodje komercialnega direktorja in sprejet naslednji sklep:
Skupščina podjetja je potrdila predlog razpisne komisije in soglasno izvolila ing. TUŠAR Jožeta za vodjo komercialnega sektorja OZD Steklarne Hrastnik.
Razporeditev velja s 1. 1. 1976.
Skupščina podjetja je pod isto točko izvolila razpisno komisijo za razpis prostega delovnega mesta »VODJA RAZVOJNEGA SEKTORJA« v naslednjem sestavu:
Marčen Alojz, predsednik; Vidovič Franc, Kavzar Janko, člana.
Pod četrto točko dnevnega reda je skupščina podjetja izvršila nadomestne volitve, in sicer:
Nadomestne volitve v Savet podpisnica sporazuma »Kristal import« Beograd: Mlinar Martin in Kolšek Anton.
Ing. Krsnik Franjo, pomočnik komercialnega sektorja, se izvoli namesto dosedaj imenovanega Mlinarja Martina, ki je odšel iz-podjetja.
Petrič Vili II., referent prodaje, se izvoli namesto dosedaj imeno-
V	letu 1976 je predvideno letovanje v počitniških domovih Portorož in Bohinj v času od 10.
6.	do 9. 9. 1976, to je po devet skupin v vsakem domu. Predviden čas letovanja se bo po potrebi še lahko spremenil (odvisno od «prijav), to je podaljšal ali skrajšal. V počitniškem domu Bohinj je letovanje možno tudi izven navedenega časa, to je skozi vse leto.
V	Portorožu bo na razpolago 66 ležišč, v Bohinju pa 21.
V	Portorožu so:
4 sobe z 2 posteljama 10 sob s 3 posteljami 7 sob s 4 posteljami
V	Bohinju:
3 sobe z 1 posteljo 2 sobi z 2 posteljama 2 sobi s 3 posteljami 2 sobi s 4 posteljami
Letovanje bo razdeljeno v pred- in posezono ter glavno sezono. Razdelilnik po «posameznih TOZD pa je naslednji:
v Portorožu v % post.			Bohinju post.
TOZD I	43	28	9
TOZD II	21	14	4
TOZD III	4	3	1
TOZD IV	5	3	1
TOZD V	7	5	2
TOZD VI	2	1	—
DSSS	18	12	4
SKUPAJ	100	66	21
Prijave za letovanje po posameznih skupinah bodo sprejemali referenti pri TOZD, oziroma po dogovoru pri referentu za letovanje pri TOZD VI.
vanega Kolška Antona, ki je odšel iz podjetja.
Nadomestne volitve delegata v egalizacijski fond pri Gospodarski zbornici Jugoslavije: Mlinar Martin.
Ing. Tušar Jože, vodja komercialnega sektorja, se izvoli za delegata namesto dosedaj imenovanega Mlinarja Martina, ki je odšel iz podjetja.
Kožar Milan, vodja nabavne službe — namestnik (tu ni spremembe), oba bosta zastopala Steklarno Hrastnik.
Pod peto točko dnevnega reda je skupščina obravnavate predlog komercialnega sektorja za odpis v zvezi z dobavami steklenic.
Sprejet je bil naslednji sklep:
Izvršijo se naslednji odpisi po zapisniku o reklamaciji firme COMPUCOM EXPORTS Ltd., Meidenhead, Anglija, v zvezi z dobavami steklenic, kakor sledi:
1.	632,93 Lstg
2.	153,60 Lstg
3.	186,66 Lstg
4.	273,24 Lstg
5.	975,00 Lstg
6.	560,00 Lstg
7.	890,00 Lstg
8.	135,28 Lstg
9.	135,28 Lstg
10.	67,64 Lstg
Skupno 4009,63 Lstg
Na podlagi podatkov iz leta 1975 in predvidene podražitve v letu 1976 so se napravile nove kalkulacije za letovanje.
Predlog novih cen za letovanje v glavni sezoni je:
Zajtrk	10	din
Kosilo	32	din
Večerja	25	din
Prenočišče	28	din
Skupaj	95	din
Za otroke do 12 let starosti: Zajtrk	6	din
Kosilo	19	din
Večerja	15	din
Skupaj	40	din
V kolikor pa se za otroke	zahteva posebej še postelja, se	ce-
na poveča za 28 din, to je skupaj 68 din.
Za letovanje v pred- in posezoni je predviden 20 % popust in bi za ta čas bile cene:
Zajtrk	8	din
Kosilo	26	din
Večerja	20	din
Prenočišče	22	din
Skupaj	76	din
Za otroke do 12 let starosti:
Zajtrk	5	din
Kosilo	15	din
Večerja	12	din * 1
Skupaj	32	din
s posteljo pa 54 din.
Cena za kampiranje (šotor — prikolica) — dnevno 10 din, za
1 osebo (odrasli) — dnevno 3 din.
Akontacije za letovanje boste lahko plačevali že od 1. 3. 1976 dalje in to pri referentu za letovanje pri TOZD VI.
LETOVANJE 1976
LETNA KONFERENCA ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV V SKUPNIH SLUŽBAH
OSREDNJE NALOGE V SKUPNIH SLUŽBAH, KADROVSKA PROBLEMATIKA Z OZIROM NA FLUKTUACIJO, ORGANIZIRANOST DELA NA VSEH NIVOJIH PREDVSEM V KOMERCIALNEM, PLANSKO ANALITSKEM IN RAZVOJNEM SEKTORJU. KAKO ZAGOTOVITI ŠE BOLJŠE DELO V SKUPNIH SLUŽBAH, SO BILE OCENE KOMUNISTOV IZ DSSS.
V obširnem poročilu, ki ga je podal sekretar ing. Kalšek Franc, je bilo prikazano delo osnovne organizacije Zveze komunistov v skupnih službah za dveletno obdobje.	.	.	...
Iz poročila sekretarja je bilo razvidno, da so člani Zveze komunistov v skupnih službah v glavnem realizirali vse naloge, katerih pa ni bilo malo v dveletnem obdobju. Fluktuacija kadrov predvsem iz skupnih služb je bila zelo velika. Eden izmed vzrokov je bil po oceni poročila nerealno nagrajevanje glede na odnose na ista ali podobna delovna mesta v celotni občini Hrastnik. V tem obdobju je odšlo iz naše osnovne organizacije kar 17 članov, vključili pa so se v osnovno organizacijo le 3 člani Zveze komunistov. Poročilo je tudi kritično obravnavalo nezaupanje do pravilnih mesečnih obračunov po TOZD, kar meče slabo sliko na celotno delo skupnih služb. Prikazano je bilo, da niso bili realizirani sklepi osnovne organizacije Zveze komunistov skupnih služb, da se organizirajo seminarji za tolmačenje obračunov po TOZD, kajti obračuni so precej zahtevni in tudi večkrat nerazumljivi celo za člane Zveze komunistov, ki so dolžni pravilno tolmačiti v kolektivu. V kolektivu se mora doseči s tem to, da so tudi skupne službe del celotnega kolektiva. Kritično je bilo tudi ocenjeno delo z mladinsko organizacijo, predvsem delo mentorja z mladino, povezave je bilo premalo ali skoraj nič. Kljub temu pa je bilo delo mladinske organizacije v skupnih službah ocenjeno kot pozitivno. Naloga osnovne organizacije mora biti, da se ta povezava izboljša in da se imenuje novega mentorja za mladino. Povezava s sindikalno organizacijo in prek nje s člani delovne skupnosti skupnih služb je bilo ocenjeno kot pozitivno in zadovoljivo. Potrebna bo večja aktivnost tudi tistih članov Zveze komunistov, ki danes nimajo nobenih konkretnih zadolžitev, teh je kar 10 v osnovni organizaciji.
Razprava je bila zelo konkretna; sodelovalo je 12 članov osnovne organizacije — nakazanih je bilo niz problemov, ki jih bo morala organizacija konkretizirati in realizirati v naslednjem obdobju. Nakazani so bili predvsem tile problemi:
Ocena podanega poročila sekretarja je bila pozitivna, vendar z ugotovitvijo, da je v nekaterih stvareh preveč idealizirano. Predvsem glede na to, da je v skupnih službah tudi več problemov poleg nakazanih tudi v kadrovskem sektorju in to predvsem glede na ugotovitve fluktuacije v OZD.
Potrebno je analizirati problem, če je dosedanja kadrovska zasedba kos nalogam, ki se morajo. izvršiti. To nalogo bo moral izvršiti poslovni odbor OZD. To predvsem glede na kritiko posameznih vodstev TOZD, da je trenutno največji problem v komercialnem sektorju, plansko-analit-skem sektorju, gospodarskem sektorju kot tudi v kadrovskem sektorju.
Vsaj 80 % članov DSSS je zapustilo kolektiv zaradi osebnih dohodkov, ostali pa zaradi dru-gih razlogov.
V ospredje OZD se postavlja naloga, da se uredi pravilna sistemizacija delovnih mest in urede neskladja med osebnimi dohodki.
Razprava je tudi nakazala problem premajhne politične aktivnosti članov Zveze komunistov v DSSS, kar pogojuje probleme razpravljanja z neposrednimi proizvajalci in člani delovne skupnosti skupnih služb. Za štipendije in izobraževanje je bilo vloženih veliko finančnih sredstev kolektiva. Kader, ki je koristil ta sredstva, je dolžan sedaj, da svoje znanje posreduje kolektivu, da se izboljša proizvodnja in organizacija dela v celotni OZD.
Kritično je bilo ocenjeno delo nekaterih članov Zveze komunistov, ki so pri svojem delu nedisciplinirani. Glede na to bo potrebno zahtevati več odgovornosti.
Organiziranje razprav s člani delovne skupnosti bi moralo biti bolj organizirano in to na principu manjših sindikalnih aktivov, kajti s tem bi mnogo lažje informirali z živo besedo večje število članov kolektiva. Da se realizirajo vse nakazane naloge, bo potrebna vsa podpora vseh družbenopolitičnih organizacij v kolektivu, ker le na tem principu bo možna realizacija vseh nalog, ki se postavljajo sedaj pred kolektiv in organizacijo Zveze komunistov v podjetju.
Konferenca je sprejela zelo obširen program dela, ki zajema predvsem tele naloge:
1.	Kot osnovna naloga za nadaljnje delo članov Zveze komunistov v skupnih službah naj bi bila aktivno delovanje vseh članov, tako na terenu kot v tovarni. To je ena izmed osnovnih nalog, s katero nas obvezuje statut ZKJ in ZKS.
2.	Potrebno je poživiti delo na področju vključevanja novih članov v ZK. Dosedaj je bilo vse premalo obravnav in predlogov za sprejem novih članov. Potrebna bo konkretna zadolžitev posameznih članov Zveze komunistov iz posameznih sektorjev (predvsem skladišče, transport), da iz svojih delokrogov predlaga-
jo za sprejem v ZK pridne, predane in delavne člane delovne skupnosti.
3.	Idejnopolitično delovanje med člani Zveze komunistov bo potrebno ponovno poživeti. V prihodnjem obdobju bo potrebno temu problemu posvetiti več skrbi in pozornosti. Programi dela so bili že sprejeti na ravni OK ZKS Hrastnik, ki ga moramo tudi v naši osnovni organizaciji realizirati. V tem pogledu bo tudi konkretno zadolžen član iz osnovne organizacije, ki bo imel ma skr,bi na.logo izobraževanja in informiranja. S tem se bo doseglo, da bodo vsi člani ZK vedno informirani in na tekočem o političnih problemih, katere bo potrebno tolmačiti v kolektivu.
4.	Vprašanju dela z mladino bo potrebno v prihodnjem delu posvetiti več pozornosti. Imenovan je drugi član kot mentor z mladino, ki bo imel neposredno povezavo z osnovno organizacijo ZK.
5.	Neposredne naloge v okviru DSSS:
—	konkretno obravnavati vsak sektor glede na izkoriščanje delovnega časa, način in ažurnosti dela;
—	kadrovska in strokovna angažiranost posameznih sektorjev s poudarkom na sporazum o kadrih in šolanju, katerega smo pred časom sprejeli v okviru občine;
—	komunisti moramo glede na že toliko časa predvidene in v zadnjem času pripravljene makro in mikro strukture v DSSS stremeti za tem, da se ta predvidevanja in pripravljeni materiali izpeljejo in realizirajo. Predvsem glede na večjo fluktua-
cijo delovne sile v DSSS, kakor tudi v drugih TOZD;
—	podpirati na vseh področjih realizacijo, da se osebni dohodki v DSSS uskladijo ali vsaj približajo enakim v okviru občine Hrastnik, zavedajoč se, da je to težko izvedljivo, znano pa je vsem, da je glavni in edini vzrok fluktuacije ravno ta neskladnost;
—	sklepi samoupravnih organov v DSSS naj postanejo res pravno veljavni. Postavlja se namreč vprašanje, če DS skupnih služb lahko sklepe sprejema za svoje lastne potrebe in koliko je možnosti, da postanejo le-ti -realizirani;
—	izredno pozornost morajo vsi člani Zveze komunistov polagati informiranosti. Prav iz tega razloga pa moramo biti vsi aktivni v okviru OZD oziroma DSSS. Vsi samoupravni akti morajo biti jasni vsem članom v kolektivu, ker se s tem izognemo nekonstruktivnim razpravam oziroma se lahko spuščamo v razprave in s svojim pravilno usmerjenim mišljenjem z lahkoto' ovržemo mišljenja, ki se pojavljajo in nimajo z našo samoupravno organiziranostjo nič skupnega. Neinformiranost vodi tudi do tega, da vsi pozabljamo, da smo še vedno podjetje kot celota in moramo v tem smislu tudi delati.
Za sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov skupnih služb je bil ponovno izvoljen tov., ing. Kalšek Franc in za namestnika tov Germadnik Edo, za mentorja z mladino tov. Zaletel Frida in v aktiv komunistov delavcev pa tov. Jazbinšek Olga.
Rigo
RAZPIS
Steklarna Hrastnik TOZD VI:
»Menza in počitniški domovi«
razpisuje prosta delovna mesta za določen čas
(od 1. 6. do 15. 9. 1976), in to:
ZA POČITNIŠKI DOM PORTOROŽ:
1.	Kuharica	1
2.	Kuhinjska pomočnica	2
3.	Servirka	2
4.	Pomivalka	1
5.	Sobarica	1
ZA POČITNIŠKI DOM BOHINJ:
1.	Kuhinjska pomočnica —
servirka	1
2.	Sobarica —	pomivalka	1
Za razpisana prosta delovna mesta imajo prednost osebe s potrebno kvalifikacijo (gostinsko ali potrebno priučeno dobo).
V prijavi nam na kratko opišite vašo izobrazbo in dosedanje delo.
Prijave lahko pošljete po pošti ali osebno oddate v pisarni TOZD VI!
Vodja TOZD VI:
Leo Moder
ZAHVALA
Moškemu pevskemu zboru »DPD Svobode II«, Hrastnik, se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki so mi ga izročili ob moji 60-letnici.
Tovariši pevci, za vašo pozornost še enkrat iskrena hvala!
Matija Bajda
LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZD I
Bila je v soboto, 10. 1. 1976 ob 16. uri v dvorani organov upravljanja. Moram priznati, da je bila drugič sklicana, ker se prvič prisotni nismo strinjali, da bi se konferenca izvedla zaradi premajhne udeležbe. Z boljšo organizacijo je sedaj bila s polnoštevilno udeležbo.
Po poročilu predsednika sindikata tov. Leskovška Jožeta, ki je kritično ocenil delo sindikata kot tudi stanje TOZD I ter po ostalih poročilih se je razvila izredno bogata diskusija tako po vsebini in tudi po številu diskutantov. Verjetno je število diskutantov prekoračilo vse dosedanje ob podobnih konferencah.
Želel bi se dotakniti najbolj važnih problemov, ki so jih nakazala poročila in diskusije ter tudi sklepov, ki jih je po teh problemih izdelala komisija za sklepe.
Prvenstveno važno vprašanje je stabilizacija našega TOZD, za kar se morajo angažirati vsi činitelji v TOZD in angažirati posamezne vodilne tovariše iz OZD, da skušajo priti pomanjkljivostim do dna, da si ogledajo in analizirajo kalkulacije, ki so po
Težka gospodarska inflacija v letu 1975 je marsikatero gospodarsko organizacijo prisilila, da poišče tiste notranje rezerve, ki so bile skrite ali pa znane, vendar se niso do kraja izkoristile za izboljšanje efekta.gospodarjenja. Zato je bilo nujno potrebno povzeti določene stabilizacijske ukrepe.
Kljub temu, da je OZD bila razdeljena na TOZD, se moramo v stabilizacijskih naporih zavedati, da morajo biti ti ukrepi povezani med seboj na nivoju OZD, ker le tako bo zagotovljen uspeh. Napačno bi bilo, da bi v stabilizacijskih naporih vsaka TOZD skrbela samo zase oziroma za svoj uspeh, ne bi pa upoštevala načel dobrega gospodarjenja celotne OZD.
TOZD-V je predvsem vzdrževalna TOZD, -ki s svojim delom omogoča osnovni proizvodnji doseganje dobrih rezultatov. Ker je končni efekt prodani artikel na tržišču, je zelo pomembna. Zmanjševanje zastojev s kvalitetnim vzdrževanjem mnogo pripomore k boljšim rezultatom osnovne proizvodnje.
Nikoli ne smemo računati, da je določen zastoj povezan samo s posameznimi izklopi energetskih virov. /To mislim, da zastoj ne traja samo toliko časa kolikor je izklop posameznih energetskih virov, ampak je s tem povezano uničenje orodja, padec temperature, ponovna regulacija in še vrsta drugih faktorjev, ki mnogo povečajo čas zastoja oziroma izpad proizvodnje. Seveda so nekateri izpadi objektivnega karakterja, take izpade bi morali spraviti na minimum. Predvsem važno vlogo imajo tukaj dežurne službe, ki lahko z vestnim delom in nadzorom mnogo pripomorejo k boljšim proizvodnim uspehom.
Mi vzdrževalci bi morali predvsem preventivno ukrepati, ne pa
splošnem mnenju najbolj pereče vprašanje pri nas. Službe, ki sklepajo razne zadeve tudi za naš TOZD, naj pri svojih odločitvah iščejo soglasje naših vodilnih ljudi. Po teh vprašanjih, ki so po mišljenju .večine največja ovira za boljše poslovanje (finančno), so problematiko nakazale tudi druge družbenopolitične organizacije in temu posvetili največjo pozornost. Le z usklajevanjem vseh činiteljev ter z bolj vestnim delom nas vseh lahko pričakujemo izboljšanje situacije, predvsem kar zadeva OD, ki so izredno zaostali v vsem OZD, kot tudi sredstev za družbeni standard, kar ni nič manj važno.
Eno važnih vprašanj je nujnost ureditve načina nagrajevanja, ker je sedanji že nemogoč. Namesto da bi ljudje ostali pri nas, odhajajo. To je znak slabe stimulacije, ki jo je treba izboljšati.
Analitska ocena delovnih mest naj se čimprej uredi do kraja. Predlog konference je bil, da se realna potreba po delovni sili preveri. Mi smo v tem primeru že naredili korak k razčiščevanju
čakati toliko časa, da se naprava do kraja iztroši ali pokvari m šele tedaj pristopiti k popravilu. Predvsem bi pa morali kot vzdrževalci TOZD skrbeti, da so naše usluge proizvodnim TOZD čim cenejše in čim kvalitetnejše opravljene, ker jim s tem zmanjšujemo proizvodne stroške in povečamo kumulativo pri kateri smo tudi mi udeleženi. Nikakor ne smemo gledati, da bi mi dosegli čim večji dobiček na račun večjega števila izvršenih ur, ampak čim boljšega koriščenja delovnega časa, boljšo organiziranostjo in z zmanjševanjem naših stroškov.
Predvsem pa bi se morali vsi TOZD obnašati bolj stabilizacijsko do porabe posameznih energetskih virov. Na tem področju se še ponašamo izredno neodgovorno. Nikakor ne trdim, da bi to morali delati na račun proizvodnje, toda precej je takšnih stvari, kjer bi se dalo z malo truda veliko prihraniti. Ker energetski viri predstavljajo v naših stroških eno izmed večjih postavk, bi se morali vsi angažirati na zmanjšanje uporabe vseh vrst energetskih virov.
Tudi TOZD-V je precejšen porabnik energije, zato smo izdelali v letu 1975 stabilizacijski program, ki je predvsem mejil na zmanjševanje porabe energetskih virov kot na mazut, električno
tega nadvse akutnega problema, vendar je nujna v sedanjem stanju OZD, da to naredijo vsi TOZD. Le s skupnimi prizadevanji bo moč marsikatere težave prebroditi.
Nadvse pomembna pozornost je bila namenjena diskusiji obratu zmesarne. Namreč ta, eden od najpomembnejših, nima urejenega stanja vodstvenega kadra. Vodstvo TOZD mora s pomočjo in prizadevanjem ostalih ta problem čimprej rešiti. Od urejenosti v tem oddelku je v mnogo-čem odvisno ravno od nas, kako poslujemo.
Govora je bilo tudi o prostorih v delovnih obratih in skladiščih. To zadevo naj med sabo urejajo tovariši iz proizvodnih obratov. Konferenca sklene tudi, da služba, ki je za to postavljena, uredi zadevo glede višine dopustov, kajti lanskoletno popravljanje, in to sredi leta, je bilo precej šablonsko narejeno in s tem prizadeti predvsem zaposleni prek 25 let. Zadeva naj se popravi takoj, da se ne ponovijo lanske napake.
Važna obravnava je bila tudi o vprašanju dela »delavske kon-
energijo, vodo in izkoriščanje delovnega časa.
V letu 1975 smo s tem prihranili 401.003,00 din. Seveda ta prihranjena vsota ni velika, vendar nekaj le pomeni. Zato moramo s temi stabilizacijskimi ukrepi in varčevanjem tudi v letu 1976 v svrho boljšega gospodarjenja in doseganja boljših finančnih uspehov kakor tudi OD, ki so že nekaj časa pereč problem v Steklarni Hrastnik.
Upamo, da bo leto 1976 boljše, boljše pa bo seveda, če bomo vsi vložili maksimalni napor v zmanjševanju stroškov in doseganju čim boljših proizvodnih rezultatov.
Kakor je znano bo v mesecu januarju izplačana višina točke 1.25 din. Seveda pa še v teh mesecih niso znani rezultati oziroma stroški po posameznih TOZD in je to le akontacija. Moramo pa biti pripravljeni, da se lahko vrednost točke zmanjša, če ne bomo vložili vseh naporov za doseganje boljših rezultatov poslovanja.
Nikakor ne smemo biti pesimisti pri gledanju v našo prihodnost in napredek. Mislim, da smo s skupnimi napori sposobni dvigniti Steklarno Hrastnik na iste čvrste temelje, kot jih je imela nekoč.
Vodja TOZD-V ing. Jože Guzaj
troie«. Predvsem je nujno poživiti delo, vsi organi pa so dolžni, da jo seznanjajo s svojimi sklepi (pismeno). Le tako bo delavska kontrola lahko uspešno delala in opozarjala na eventualne nepravilnosti odnosno pomanjkljivosti.
Tudi vprašanju nočnega dela žena je potrebno posvetiti vso možno pozornost. Kjer se še da, naj se to ukine, kjer pa to ni možno, se pa naj pripravijo vsi možni pogoji za delo. Sindikati so v prvi vrsti poklicani, da temu perečemu problemu posvetijo stalno pozornost.
Ne nazadnje pa je tudi potrebno več angažiranosti pri izobraževanju zaposlenih, tako splošnega kot tudi poučevanju na delovnih mestih, ker kot kaže bomo s kadrom vedno bolj problematični. Komisija za delovna razmerja in kadre TOZD I naj preveri upravičenost zviševanja odstotkov za mlajše steklarje — rezervne pomočnike, ki nimajo možnosti dobiti stalno delovno mesto zaradi pomanjkanja pomožne delovne sile (op.: zadeva je že urejena).
Zaključek vse diskusije pa je glede stanja našega TOZD naslednji: Naš odnos do izvoza je jasen. Kot vsa dolga leta nazaj, tako tudi sedaj nosimo glede tega glavno breme. Koristi pa imamo vsi. Mislim namreč na domačo nelikvidnost, za izvoz pa je takoj denar. Torej vsaj za OD je s tem bolj zagotovljeno, da jih redno dobivamo. S tem v zvezi pa nastaja vprašanje, kaj pa prispevajo ostali TOZD za izvoz. Mar ne bi bilo tu potrebno večje razumevanje solidarnosti, kajti vsakomur je verjetno jasno, da se pri izvozu slabše zasluži kot doma (cene). V mislih diskutantov na konferenci je bila prisotna ugotovitev, da bi morali ostali TOZD, ki delajo nam usluge, nekaj prispevati nam, ki na podlagi njihovih uslug (modeli in podobno, njihove cene niso izvozne) in z našim dokončnim proizvodom uspevamo zagotoviti izvoz. Torej mi zaslužimo malo — uslužna dejavnost pa normalno? Tu je skrit zajec, ki ga je treba sporazumno razrešiti v vsestransko zadovoljstvo celotne OZD, kajti uspeh ali neuspeh posamezne TOZD mora biti skrb nas vseh v Steklarni Hrastnik. Verjetno tudi drugače ne moremo razumeti zadeve.
Za zaključek bi še dodal naslednje:
Prenehati bo treba s tako ukoreninjeno familiarnostjo. Povedati bo potrebno vsakomur, če kaj ne dela prav (uničenje kartonov, stekla in raznih drugih predmetov, ki leže po vsej hali). Tudi sprehode — oglede v'razne oddelke naj bi omejili. Tudi nepotrebnega sprehajanja po skladišču ne bi smeli dovoliti, posebno ne tistim, ki niso pri nas zaposleni. Ne bi našteval stvari, ki jih je na desetine, ki pa terjajo takojšnje rešitve in pa tudi za nedelo ali malomarno opravljeno delo, da se kaznuje, naj ga naredi kdorkoli.
Torej bodimo bolj angažirani pri odpravljanju pomanjkljivosti, kajti le to nam bo zagotovilo boljše življenjske pogoje.
Karli Grčar
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj, se sodelavcem A banje v izmeni Haberl, iskreno zahvaljujem za prisrčno slovo in prekrasno darilo. Enaka zahvala tudi sodelavcem moje brigade za dolgoletno uspešno delo brigade kot celote in čudovito darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje.	Alojz Hudi
STABILIZACIJSKI UKREPI V TOZD V
RESNICA NA ZATOŽNI KLOPI
V prvi številki tovarniškega glasila »STEKLAR« v letošnjem letu v rubriki »Pogovarjali smo se« smo lahko bralci sledili razgovoru ob izteku poslovnega leta v Steklarni med anketirancem tov. Edvardom Volfandom, strugarjem v TOZD IV — in piscem razgovora tov. Jožetom Premcem. Za boljše razumevanje in zaradi pomembnosti imenovanih tovarišev, ki sta nas seznanila z zanimivo temo strokovnih ugotovitev v OZD, je potrebno povedati, da sta oba zelo aktivna družbenopolitična delavca in funkcionarja v samoupravnih organih v TOZD IV in organih v OZD in kot takšna naj bi bila med najbolj informiranimi člani kolektiva. Torej je bilo upravičeno pričakovati plodnega, konstruktivnega razgovora in končnih ugotovitev ter predlogov obeh tovarišev, pri čemer nas res nista razočarala, saj sta v dopolnjevanju drug drugega že v začetku svojega razgovora hitro nakazala grešnika in krivca za obstoječe stanje v našem podjetju ter med strokovnimi službami, izločila službo varstva pri delu, čeprav nobeden samoupravni organ v OZD pri iskanju vzrokov do tedaj ni imel takšne sreče tako hitro zadeti v črno. Ali ni to u-speh, ki bi ga bilo potrebno nagraditi?
Dobesedni prepis odkritja:
Prav gotovo, da je eno glavnih vprašanj naša služba za varstvo pri delu, ki svojim osnovnim in glavnim namenom ne posveča dovolj pozornosti.
—	Kakšne pa so posledice obstoječega stanja, o tem pa verjetno ni treba posebej govoriti.
—	Temu sledi podatek iz minulega leta, da smo imeli v določenem trenutku kar 312 ljudi v bolniškem staležu. To pa je število, ob katerem bi se morala o-menjena služba prav gotovo zamisliti (in to je tudi sedaj napravila).
Torej je odkritje problema za gospodarstvo v podjetju in delavsko kontrolo več kot zanimivo, saj če pogledamo, da OZD Steklarna. Hrastnik zaposluje 1750 ljudi in je potem odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža zajela 312 ljudi, kar znaša 17,8 % zaposlenih, je sedaj vsem jasno, zakaj so bili tako slabi gospodarski rezultati podjetja v minulem letu in je res velika škoda, ki jo lahko izračunajo ekonomisti v podjetju, da že prej ni prišlo do tega razgovora, ki je odgovoril na premnoge zgubljene ure najrazličnejših sestankov pri iskanju vzrokov v OZD in družbenopolitičnih organizacijah v okviru občine.
Namreč imenovani podatek se nahaja v časopisu »Steklar« in ne govori o ničemer drugem kakor o visokem bolniškem staležu, nakazanih vzrokih in posledicah, ki so jasno citirane v vsebini u-gotovitve, in to:
Prepis
»Vse to so stvari, ki po mojem vplivajo na proizvodne rezultate in v precejšnji meri tudi zavirajo stabilizacijske ukrepe... s čimer delamo na ta način levjo uslugo posamezniku in podjet ju.«
Takšni končni ugotovitvi predhodnega odstavka na osnovi prejšnje vsebine razgovora verjetno ne bo nihče oporekal, celo nasprotno, mnenje bralcev članka »Pogovarjali smo se« je, da so si edini, da so objavljeni podatki zreli za delavsko kontrolo v OZD, republiško inšpekcijo dela ter končno družbeno pravobranilstvo. Saj se nakazuje krivda službe varstva pri delu, ki naj bi povzročila napako »pri obratni razporeditvi hladilnih peči ter delovnih mest pregledalk in drugih delovnih priprav in naprav, oziroma nekaterih faz tehnološkega procesa ni dobro izpeljala, poleg gradbenega objekta, ki je tudi delovni prostor — skladišča gotovih izdelkov in ni uvozila tehnično opremo oziroma mehanskih naprav na kanalih za čiščenje odpadnega stekla pod avtomatih, tako da se sedaj vsa leta delavci na teh delovnih mestih izredno fizično trudijo in naprezajo ter trošijo svoje telesne zmogljivosti, in vsi ti delavci, ki delajo na teh delovnih mestih, naj bi povzročali ve-, lik odstotek bolniškega staleža. In končno služba varstva pri delu ni pozabila, da mora teči skozi celo dolžino tovarne tudi hodnik za lažje komuniciranje z močnim naravnim vlekom, tako da vrata na obeh konceh hodnika ne predstavljajo nobene ovire vleku, kateremu ne manjka drugih odprtin v podpečju.
Vse naštete pomanjkljivosti sedaj nastopajo kot osnovno breme in napake z izredno težkimi posledicami za zdravje ljudi na teh deloviščih, ki zaradi navedenih vzrokov trumoma hitijo v našo majhno ambulanto, da povečujejo bolniški stalež v višini 312 ljudi v določenem trenutku. Takšen podatek je razviden iz časopisnega članka. Seveda kateri zdravnik je uspel pregledati to število ljudi, pa zaenkrat naj o-stane neznanka, glavno je, da se nam na ta način vsem skupaj vsakdanji kos kruha zmanjšuje in to vse zaradi izpostavljanja velikim temperaturnim razlikam teles delavcev na prej navedenih delovnih mestih.
Torej neučinkovito delovanje službe varstva pri delu, ki jo vodi varstveni inženir s strokovnim izpitom in s pomočjo referenta v tej službi povzroča velik bolniški stalež zaposlenih delavcev. Res čudne ugotovitve, ki sta jo avtorja predstavila v javnem informatorju o službi varstva pri delu, ker ni posvečala dovolj pozornosti na preventivno in zdravstveno področje dela delavcev v podjetju, čemur je kot posledica sledila velika številka 312 ljudi v bolniškem staležu, v številu invalidnosti, ter s tem končno omejevala starostne meje zaposlenih v notranjem obratu. Torej je potrebno, da služba varstva pri delu v svojo obrambo »Resnica na zatožni klopi« iznese dejansko stanje, ki pa nima nič skupnega z zelo, zelo izkrivljeno vsebino ter neinformiranostjo izjavljenih besed pisca članka v prejšnji številki »Steklarja« in njegovega sogovornika tov. Edvarda Volfan-da, predsednika OOS v TOZD IV, člana 10 samoupravne stanovanjske skupnosti Hrastnik, člana po-
slovnega odbora OZD steklarne itd.
Torej zadeva je naslednja:
Služba varstva pri delu je strokovna služba in njena ustanovitev bazira na osnovi temeljnega zakona o varstvu pri delu (Urađeni list SFRJ, št. 15/1965 in Uradni list SRS, št. 22-123/1966). Po uveljavitvi republiških ustavnih amandmajev od XXV do Lil (Ur. list SRS št. 51/1971 in 54/1972) in zvezni ustavnih amandmajev XX do XLI (Ur. list SFRJ, št. 27/71 in 71/72) so se začele priprave za izdelavo novega osnutka zakona, ki naj bi zagotavljal enotno in celotno ter samoupravno urejanje tega varstva in tudi odgovornosti za to področje, ki je izrednega pomena za varno in uspešno delo delavca, s čimer naj bi bila tudi temeljito seznanjena oba naša družbenopolitična delavca, avtorja članka »Pogovarjali smo se« v zadnji številki Steklarja.
Skupščina SR Slovenije je torej na 6. seji zbora združenega dela dne 16. oktobra 1974 sprejela novi zakon o varstvu pri delu, kjer gre za uveljavljanje u-stavnega načela v praksi, po katerem ima delavec ne le pravico do dela v združenem delu s sredstvi dela, da odloča o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. Nikjer pa v zakonu ni zaslediti, da bi lahko tudi nepoklicani delavec ali druga oseba za določene strokovne zadeve jasno izražala neutemeljene izjave, oziroma da širi v pismeni obliki neresnične vesti, ki škodujejo u-gledu podjetja, še bolj pa razburjajo duhove med samimi člani kolektiva. Torej to ni delo družbenopolitičnih delavcev in funkcionarjev ter članov ZK v delovni organizaciji, . ampak je njihovo mesto jasno nakazano v samoupravnih aktih ter statutih družbenopolitičnih organizacij.
Izjave, in pojmi, ki niso utemeljeni, se smatrajo za kritizerstvo in takšne osebe je treba javno žigosati. (Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ na 9. tekmovanju delavcev v Novem Sadu 19. oktobra 1975. leta).
Torej novi zakon o varstvu pri delu ureja splošno sistematska vprašanja, konkretno urejevanje tega področja pa je prepuščeno samoupravnemu urejanju v organizacijah združenega dela, ki:
—	določa temeljne pojme, vsebino in obseg varstva pri delu,
—	ureja sistem za določanje in predpisovanje skupnih in posebnih varstvenih ukrepov in normativov,
—	določa temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in njihovih organizacij združenega dela,
—	opravlja nadzorstvo ob upoštevanju načel mednarodne konvencije o inšpekciji dela (nočno delo žena in mladine),
—	ureja vsebino in način vodenja evidenc ter sestavljanja poročil o stanju in problemih varstva pri delu,
■— v kazenskih določbah določa denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške OZD ali odgovornih oseb,
—	v prehodnih in končnih določbah pa izvaja veljavnost pred-
pisov o varstvu pri delu in samega zakona.
Posebna značilnost je citirana v 11. členu zakona o varstvu pri delu, ki potencira vprašanje medsebojne organiziranosti varstva pri delu znotraj delovnih organizacij, ki imajo TOZD, ter njihov odnos v obliki samoupravnih sporazumov in izvršnih aktov v določenih pravilnikih. Vse to v OZD steklarne obstoja in je verificirano.
Torej vse to je bilo potrebno povedati zato, da lahko naša dva tovariša in še kdo ugotovijo, da vlada na področju varstva pri delu pravni red in da oseba, ki daje intervju, ne more podajati izjav, »MIMOGREDE IN KAR TAKO«, kjer se izjave med seboj prepletajo po vertikali in horizontali, ampak se dajejo v javni informator glasilo »Steklar« res samo utemeljene, preverjene, resnične, kritične ali pohvalne izjave, v obratnem primeru ima oškodovana služba ali oseba pravico iskati pravno zadoščenje, med drugim javno opravičilo v istoimenskem informatorju.
In sedaj še utemeljitev:
Kot vidimo, ima vsaka TOZD v OZD samoupravno pravico in dolžnost urejati svoje varstvo pri delu v skladu s samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu. Ker pa se predmetna vsebina »Pogovarjali smo se« nanaša na ogrožanje zdravja delavcev v drugih TOZD, torej v TOZD I, TOZD II in skupne službe, je vprašanje izraženega strahu za zdravje drugih v TOZD IV odveč, od koder sta avtorja spornega članka, ki nimata pooblastila, da to u-slugo vršita za prizadete TOZD.
Namreč za ilustracijo je potrebno navesti, da je vprašanje hladilnih peči, ki so 25 m dolge in kjer delajo preglednike stekla, sestavni del talilnih objektov za steklo in se po tehnološki plati lahko nameščajo le tam, kjer imajo sedanjo razmestitev. Med tem ko so delovna mesta pregledalk oddaljena okoli 30 m od talilnih objektov, torej ne more prihajati do velikih temperaturnih razlik, na škodo zdravja pregledalk. Ta trditev obstoja kot rezultat stanja najnovejših mi-kroklimatskih meritev od 24. in 25. 11. 1975 zavoda Ljubljana. Poleg tega je treba povedati, da je bila v minulem obdobju na stropni površini vseh hladilnih peči 2000 m2 (delovna mesta pregledalk stekla) izvedena izolacijska plast iz mineralne volne, ki je bistveno spremenila letno-zimsko nihanje temperatur. Seveda avtorja neosnovanih kritik s takšnimi ukrepi nista seznanjena, saj predstavlja dolžina od TOZD IV do TOZD I in TOZD II precejšnjo razdaljo in vsak član kolektiva res ne more biti seznanjen s takšnimi spremembami, ki zajemajo samo 2000 m2 površin in tudi predstavljajo stroške lepih milijonov v prid zdravja delavcev. Dalje imajo delovna mesta pregledalk ob nogah v zimskem času še električne peči, zraven o-sebne opreme pa še zaščitne rokavice, medtem ko se vsako jesen znova zasteklijo okna, ki jih samoupravijalci preko leta večkrat tudi z okvirji vred izbijejo (Nadaljevanje na 6. strani)
RESNICA NA ZATOŽNI KLOPI
(Nadaljevanje s 5. strani) iz stene in tako s fiksnimi stroški, ki niso majhni, utrjujejo stabilizacijske napore za svojo TOZD, poleg slabega zunanjega izgleda gradbenega delovnega objekta. Iz podobnih vzrokov so bile v minuli jeseni zazidane tudi vse lesene polkne pri teh delovnih mestih preglednik tako, da se je tudi na ta način, ki ni najboljši, skušalo vplivati na izboljšanje njihovih delovnih pogojev, čeprav so bile predmetne lesene polkne nekoč opremljene-z ličnimi loputami za reguliranje vhodnega zraka, odvisno od letnega časa, pa vendar so v poznejšem času kazale uničeno podobo družbene imovine.
Skladišče gotovih izdelkov obsega veliko kubaturo uporabljene' prostornine in je opremljeno zraven električne in protipožarne inštalacije tudi z grelnimi telesi. Seveda, kjer so rampe in zunanji nakladalni prostori, tam ne more biti kaloriferjev, zato imajo vsi tamkajšnji delavci zaščitna sredstva proti nižjim temperaturam v obliki zimskih podloženih telovnikov, rokavicah, volnenih rutah, itd. Torej se morajo delavci v skladišču gotovih izdelkov opremljati v skladu z delovnim okoljem, ker imajo karakter delno odprtega delovišča in tudi v prihodnje se za te delavce pripravljajo določene izboljšave kot samih delovišč enako tudi boljša delovna oprema samih delavcev.
Delavci na kanalih odpadnega stekla pod steklarskimi avtomati opravljajo zelo naporno fizično delo. Posedujejo zaščitna sredstva in delovno opremo. Delo o-pravljajo v okolju temperaturnih razlik, v kolikor je slaba proizvodnja na steklarskih strojih, ker takrat pade večja količina steklene mase v podpečje. Pri redni proizvodnji pa se tudi na teh deloviščih menjajo delovni pogoji, ker takrat ne pada steklo v podpečje in ni bistvenih temperaturnih razlik na kanalih, oziroma delovnih mestih tamkajšnjih delavcev.
Hodnik skozi tovarno v celotni dolžini predstavlja transportno pot, kjer se vrši mehanizirani transport in hoja članov kolektiva. V tem hodniku ni nobenega delovnega mesta, kot jih pisca uvrščata v svoj seznam med zdravju ogrožena delovna mesta zaradi velikih temperaturnih razlik. Res pa je, da hoja po našem hodniku ni najbolj prijetna, saj naravni vlek kljub temu, da ima hodnik na obeh konceh vrata, oziroma zaporo, prihaja do stranskih odprtin iz podpečja. Tudi to je ena izmed bodočih nalog razvojne službe, da skuša urediti vprašanje vlekov v hodniku z ustreznimi posegi, kakor tudi, da se analizirajo možnosti v drugih delovnih objektih po ustrezni menjavi zraka skupno s službo varstva pri delu. Vse to bo zajel sanacijski program varstva pri delu v OZD, ker so projektantske organizacije pri prejšnjih gradnjah marsikaj zanemarile oziroma izpustile, sedaj pa naj bo služba varstva pri delu tista, ki bo skrbela za sanacijo investicijskih napuÄ, za katere so glasovali vsi člani kolektiva' brez takratne prisotnosti službe, var-
stva pri delu. Danes pa se isti službi javno očitajo investicijske napake in posledice na zdravju delavcev, za katere pa nima nobene krivde, medtem ko že izvedene ukrepe in izboljšave tudi v lastnem delovnem okolju poleg drugih TOZD pisca kritik še nista opazila.
Da bo realna vsebina »Resnica na zatožni klopi« tudi ustrezno utemeljena je potrebno navesti tole:
V nakazanem številu 312 ljudi ali. 17,8 % vseh članov kolektiva naj bi bila predstavljena odsotnost delavcev od dela v določenem trenutku samo zaradi bolniškega staleža, tako navajata pisca, vendar je treba povedati, da so tu zajeti dejansko vsi elementi, ki so v resnici vplivali na skupno odsotnost od dela, in to:
—	bolniška do 30 dni (bolezensko stanje in poškodbe pri delu),
—	bolniška nad 30 dni (bolezensko stanje in poškodbe pri delu),
—	porodniški dopust (ki ni bolezensko stanje ženske, ampak njena življenjska funkcija),
—	redni letni dopust,
—	izredni dopust,
—	odsotnost od dela (neupravičeno),
—	dopust za nego svojcev (o-trok, starih ljudi, spremstvo itd.),
—	odsotnost od dela (zaradi opravljanja družbenopolitičnih funkcij).
Torej iz navedenega je možno zaključiti, da nakazani problemi o zdravstveni zaščiti delavcev v OZD le niso tako pereči kot sta jih brez utemeljitve in razumevanja statističnih podatkov zdra-matizirala avtorja članka »Pogovarjali smo se«, vendar kljub temu nismo z dejanskim stanjem zadovoljni, zato je potrebno za ilustracijo navesti dejansko raz-, predelnico odsotnosti delavcev od dela po mesecih in povpreč-kih v delovnih dnevih za minulo leto in to samo zaradi bolniškega staleža do 30 dni, nad 30 dni in števila oseb, članov kolektiva, ki so dobili proste dneve zaradi nege in spremstva svojcev. Celotna razpredelnica nazorno prikazuje dejansko stanje bolniškega staleža in izgubljene delovne dni ter sredstva za izplačilo in to za vse mesece v minulem letu 1975, ki obsega vse ambulante, kjerkoli imajo naši. člani kolektiva svoje kartoteke (ste^ klarna, Zdravstveni dom Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Radeče itd.).
Mesec	Bolniška ure	do 30 dni din	Število vseh primerov s ponovitvami do 30 dni	Število vseh primerov s ponovitvami nad 30 dni	Delovni dnevi	. Število primerov nege—spremstva	Dnevna odsotnost v povpreč. štev. na mesec
Januar	20.793	211.963,05	434	55	23	47	113
Februar	18.894	204.137,70	406	46	23	35	104
Marec	18.540	202.421,20	415	40	23	32	102
April	17.635	184.775,45	385	40	23	28	95
Maj	19.445	213.750,80	380	61	23	34	105
Junij	20.626	214.665,45	413	43	22	50	117
Julij	17.191	183.639,70	442	41	23	32	93
Avgust	17.160	172.117,15	401	59	22	46	97
September	18.000	183.117,20	307	61	23	46	96
Oktober	18.857	199.850,40	458	41	23	65	102
November	. 13.168	140.082,55	315	54	23	53	71
December	13.653	137.169,85	283	47	23	42	73
Podatki povzeti iz arhiva za leto 1975 — računski oddelek.
Glede števila invalidov v tovarni pa je potrebno poudariti, da je to posebno ipoglavje, ki se že nekaj časa obdeluje in sedanji rezultati lahko povedo le to, da v OZD Steklarni Hrastnik razen treh primerov, dveh žensk in enega moškega, od skupaj 90 oseb invalidov nimamo primera nastopa invalidnost na osnovi posledic .nesreče pri delu s telesno okvaro, ki bi nastale zaradi neurejenega varstva pri delu, za katerega bi osebno prvi odgovarjal individualni poslovodni organ direktor OZD (zakon) ter vodje TOZD, v kolikor bi takšni primeri nastopali in, če vsi skupaj ne bi v zadostni meri skrbeli za zdrave in varne pogoje dela v'kolektivu skupno s strokovno službo varstva pri delu, ki dela na tem težkem in nehvaležnem področju dela.
Namreč sedanje število 87 oseb invalidov izhaja iz posledic najrazličnejših obolenj, ki so včasih tudi povezane z delovnimi pogoji na delovnih mestih, v pretežni večini pa so posledice najrazličnejših bolezenskih stanj, ali pa,
da je prišlo po določenih časovnih razdobjih do okvar ali iztro-šenosti posameznih delov telesa. Mnogi nastanki invalidnosti pri nas pa dokazujejo tudi posledice načina življenja in navad posameznikov, oziroma posledice prekomernega uživanja alkohola ter drugi faktorji, ki imajo zelo malo skupnega z delovnimi pogoji na delovnem mestu. Seveda je zopet odgovor, da pač samo pogoji dela v tovarni imajo posledice, drugo ni važno. Pri tem pa se ne sme prezreti tudi okolja v katerem se nahaja tovarna, saj je znano vsem, da je naša občina v predelu ob Savi in naselja okrog tovarne so v izredno slabem zračnem ambientu mikro-klimatskih pogojev za normalno življenje, ki s svojo dispozicijo poleg narave uničujejo tudi žive organizme ljudi in živali v tem predelu Zasavja.
Torej v pojasnilo se navaja, da so zdravstveni problemi zaposlenih v tovarni vedno aktualni in se isti iz leta v leto zboljšujejo. Za dokaz služi zboljšanje delovnih pogojev na nekaterih najtež-
jih delovnih mestih izpred, nekaj let in, da tovarna v razdobju nekaj let prek medicine dela ni zabeležila nobenega novega primera poklicne bolezni, po registru zdravstvenega zavarovanja.
Da je doslednost na tem področju zakonsko utemeljena, OZD Steldarne prek službe varstva pri delu redno skrbi za periodične zdravstvene preglede delavcev, ki delajo na delovnih mestih, ki so bolj obremenjena s pogoji dela ali pa se za te zahtevajo posebni pogoji, med drugimi ustrezno zdravstveno stanje delavca (Ur. list SRS št. 33/71). Rezultati periodičnih zdravstvenih pregledov delavcev nas ohrabrujejo, saj se tudi delovni pogoji in načini življenja bistveno spremenijo v korist delovnih ljudi.
Kljub temu pa še obstajajo določeni problemi na področju varstva pri delu v izobraževanju delavcev na delovnih mestih in v povečani doslednosti pri koriščenju tehnične in zdravstvene zaščite ter racidnalni uporabi in gospodarjenju z zaščitnimi sredstvi in delovno opremo. Poleg tega pa se nadaljuje sanacija in opremljanje delovnih obratov in delovnih mest, kjer obstajajo še neustrezni pogoji dela, vendar so ti ukrepi vsi vezani na nemajhna finančna sredstva, zato je potrebno tudi ta sredstva najprej ustvariti in jih nato vlagati, kjer je najbolj potrebno in gospodarno ter utemeljeno za zboljšanje delovnih pogojev.
Torej samo neutemeljena kritika in nezadostna informiranost res ne vodita k uspehu, niti ne služita kot pomoč službi varstva pri delu pri njenih vsakodnevnih naporih ter vsem ostalim strokovnim službam, ki skupno s člani kolektiva težijo za boljšim, zdravim in delovnim uspešnim — jutri.
Služba varstva pri delu
PRIPIS
UREDNIŠTVA
Uredniški odbor je mnenja, da kljub obširni obrazložitvi službe varstva pri delu članek »Resnica na zatožni klopi« v celoti in brez korektur objavi, to je odgovor na članek »Pogovarjali smo se«.
Uredniški odbor je mnenja, da je članek »Pogovarjali smo se« le dosegel svoj namen. Razgovor med avtorjema članka ni imel namena obrekovati službe varstva pri delu, marveč nakazati probleme, s katerimi se srečujemo vsakodnevno v OZD Steklarne. Želja nas vseh pa je, da bi teh problemov bilo vsak dan manj.
Uredništvo
ZAHVALA
Svojim bivšim sodelavcem v TOZD V se prisrčno zahvaljujem za pozornost in praktično darilo ob mojem odhodu v pokoj.
Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še veliko delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva.
Rudi Podlunšek
POKRIVANJE mm V ELEKTROGOSPODARSTVU
Kakor je vsem znano, se pripravljajo zbori delovnih ljudi, ki bodo sklepali o pokrivanju primanjkljaja v prometu z električno energijo oziroma o podpisih samoupravnih sporazumov za pokritje izpada dohodka. Znano je, da so bile po novih ustavnih določilih ustanovljene samoupravne interesne skupnosti. Prav tako so že v tako samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva združili uporabniki in proizvajalci električne energije, da skupno odločajo o razvoju ter pogojih poslovanja z električno energijo.
Do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti — ISE so proizvajalci usklajevali razvojne plane ter cene električne energije s 'pristojnimi republiškimi organi. Uporabniki električne energije so lahko le delno vplivali na razvoj, cene, organizacijo in poslovanje z električno energijo. Šele od leta 1971 dalje, ko je bil sprejet družbeni dogovor o urejanju vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva.
Po ustanovitvi ISE pa se delegati v skupščini ISE dogovarjajo o razvoju in poslovanju Elektrogospodarstva Slovenije, kakor tudi o cenah električne energije. V tej skupščini sta dva zbora delegatov in sicer zbor uporabnikov električne energije in zbor proizvajalcev ter distributerjev električne energije. Zbora ločeno glasujeta o določenih postavkah, tako o cenah električne energije, kakor o razvoju in gospodarjenju v elektrogospodarstvu.
Torej so bili s tem napravljeni bistveni premiki v zvezi samfr upravljanja in samoupravnega dogovarjanja. Skupščina ISE ima tudi svoj izvršni odbor. Kakor sem že predhodno omenil so imeli uporabniki šele od leta 1971 dalje delni vpliv po vprašanju razvoja elektrogospodarstva. Elektrogospodarstvo je bila javna služba z administrativno urejenimi razmerami. Elektrogospodarska podjetja so poslovala po normativnem sistemu, kar pomeni, da so jim bili odmerjeni potrebni stroški in dohodek po določenih normativih, ki so veljali za vso državo. Realizacija od prodaje električne energije se je stekala pri republiški elektrogospodarski skupnosti, ki je obračunavala tudi finančni rezultat. Presežki in primanjkljaji, ki so nastali, so se pokrivali prek centralnega izravnalnega sklada. Ta sistem je veljal od 1. julija 1965, ko je bil spremenjen z gospodarsko reformo in s sprejetjem temeljnega zakona o elektrogospodarstvu, kar pomeni začetek obdobja in izoblikovanja pogojev za gospodarno poslovanje v elektrogospodarstvu. Čeprav je skupščina SRS že leta 1968 sprejela priporočila delovnim organizacijam s področja proizvodnje in prenosa, da se organizirajo v enotnem podjetju. Do te realizacije je prišlo šele leta 1972, tedaj je bila distribucija organizirana v pet regionalnih podjetij, ki so bila od 1. 9. 1971 združena v Združeno podjetje za distribucijo električne energije.
Leta 1973 je začel veljati nov republiški zakon o elektrogospo-
darstvu, po katerem mora biti organizacij a elektrogospodarstva zaradi enovitosti procesa proizvodnje, prenosa, distribucije električne energije takšna, da zagotavlja skladnost združeno v celotnem elektrogospodarstvu in pa smotrne povezave z viri energije — premogovniki. Uporabniki in proizvajalci električne energije se po svojih TOZD združujejo v samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije, ki med drugim sprejema programe razvoja, zagotavlja sredstva za financiranje načrtov graditve novih objektov in določa tarifni sistem.
Poleg ISE so po posameznih' preskrbovalnih območjih organizirane samoupravne interesne skupnosti, ki imajo svoje skupščine s skupščinskimi organi. Te skupščine so sestavljene iz dveh zborov in sicer iz zbora uporabnikov in zbora distribucije. Zbor uporabnikov je sestavljen iz delegatov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Skupščina ima svoj izvršni odbor. Te skupščine so bile predvsem organizirane zaradi usklajevanja skupnih interesov in zaradi urejanja medsebojnih pravic in obveznosti, odgovornosti, na podlagi uresničevanja zakona o elektrogospodarstvu. V tej današnji organizacijski obliki, ki je zaživela 1. 7. 1975 kot sestavna organizacija združenega dela elektrogospodarskih podjetij Slovenije združuje svoje delo v TOZD skupaj 16.886 delavcev. Od tega je 5.923 delavcev v elektrogospodarstvu, 6.463 delavcev v rudarsko-energetskih kombinatih Velenje in Zasavje ter 4.500 delavcev v raznih stranskih in pomožnih dejavnostih.
Primanjkljaj,v prometu z električno energijo, ki ga ni bilo mogoče pokriti z lastno aktivnostjo, se je v proizvodno prenosni dejavnosti 1. pojavil že leta 1971. Vse od tega leta naprej se je ekonomski položaj v elektrogospodarstvu slabšal, tako, da je znašal primanjkljaj v obdobju 1671/74 1.527,420.000 din, ki pa je bil pokrit iz raznih republiških virov, rezervnih skladov elektrogospodarstva, sanacijskih sredstev in iz dohodka stranskih dejavnosti.
Ti primanjkljaji so iz leta v leto rasli zaradi hitrejšega naraščanja cen energetskim gorivom in maksimiranja cen električni energiji, ki so se urejale prek sklepov zveznih in republiških organov. Na povečanje primanjkljaja je tudi vplival sestav proizvodnje v hidroelektrarnah in termoelektrarnah. (V Sloveniji je proizvodnja energije v termoelektrarnah večja kot v hidroelektrarnah, s tem so tudi pogojeni večji stroški za kWh zaradi porasta cen energetskih goriv.) Vzroki za izpad proizvodnje so zaradi suše in defektov. Po organiziranju po novih ustavnih določilih je ISE dobila v svojih kompetencah tudi določanje tarifnih postavk električne energije.'
Skupščina ISE je že na svojem drugem zasedanju obravnavala stroške in dohodek v elektrogospodarstvu in sprejèla sklep o povečanju tarif za 40 %. S tem povečanjem bi se pokrival ves
primanjkljaj v elektrogospodarstvu. Zaradi medrepubliškega dogovora o gibanju in politiki cen za leto 1975 ta sklep ni bil realiziran. Skupščina ISE je zadolžila svoje organe, da pregledajo in ponovno obravnavajo stroške in dohodek elektrogospodarstva. Po ponovnem skrbnem pregledu vseh stroškov s strani organov IO ISE so bili ugotovljeni stroški v višini 2,851.104.000 din. Dohodek elektrogospodarstva v predvideni prodaji električne energije znaša 2,195.213.000 din. Torej znaša primanjkljaj
655,891.000	din. Del tega primanjkljaja se pokrije iz ostanka dohodka TOZD stranskih in pomožnih dejavnosti v višini 123,000.000 din. Torej znaša primanjkljaj, ki bi ga bilo potrebno pokriti 532,891.000 din. Skupščina ISE, ki je odgovorna za zagotovitev sredstev za pokritje primanjkljaja v iprometu z električno energijo, je sprejela sklep, da se ta primanjkljaj pokrije s samoupravnim sporazumom in sicer:
■— 9 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo v letu 1975;
— 3 % od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD za leto 1975.
To pokrivanje velja za TOZD. Del primanjkljaja pa bi pokrivale organizacije, ki niso TOZD in ne gospodinjstva, in sicer naj bi Skupščina SRS izdala zakon, ki se glasi 23,3 % od fakturirane vrednosti uporabe električne energije za odjemalce na nizki napetosti. Skupščina ISE je sprejela sklep, da iz tega pokrivanja primanjkljaja izločijo gospodinjstva.
Višina pokritja tega primanjkljaja za OZD Steklarna Hrastnik znaša 9 % fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo — ca. 911.325,40 din. Druga po-
V razdobju 1973—1975 je bilo v »MENZI—BIFE« koriščeno naslednje število obrokov:
	1973	1974	1975
Topla malica	91.800	73.429	76.319
Kosilo	20.430	25.374	21.998
Večerja	14.767	19.359	17.542
Iz teh podatkov je razvidno, da se je v tem razdobju zmanjšalo le število toplih malic, do-čim se je število kosil in večerij znatno povečalo.
Prikaz v odstotkih za tople malice je torej tak: v primerjavi
1974—	1973 so se tople malice zmanjšale za 20 %, v primerjavi
1975—	1973 pa za 17 %. V primerjavi 1975—1974 so se povečale za 4%.
Kosila so se v primerjavi 1974 —1973 povišala za 24 %, v primerjavi 1975—1973 za' 8 %, do-čim so se v primerjavi 1975—1974 znižala za 13 %.
stavka pa trenutno še ni znana in bo šele po zaključnem računu.
Eden izmed možnih sklepov ISE je bil tudi ta, da od 1. januarja 1976 dalje ne bo pripravljena skrbeti za kritje primanjkljaja v poslovanju Z električno energijo, če cene za prodajo električne energije, ki jih bo sprejela skupščina ISE, iz kakršnih koli vzrokov ne bodo sprejete. V zvezi s pokrivanjem izgub v elektrogospodarstvu so bili sklicani zbori delegatov, ki zastopajo TOZD in KS na posameznih preskrbovalnih območjih. Na teh zborih so odgovarjali na vprašanja strokovnjaki s področja EGS. Enotno mnenje Večine zborov delegatov po posameznih področjih je, da bi morali v letu 1976 sprejeti takšne cene - električne energije, da bi pokrivale stroške pri proizvodnji, prenosu in distribuciji z električno energijo.
Seveda je bila postavljena tudi zahteva po maksimalnem angažiranju elektrogospodarstva za realizacijo, čiru manjših stroškov, dvig osebnih dohodkov v okviru sprejetih sporazumov, kakor tudi nenazadnje za čim kvalitetnejšo preskrbo z električno energijo. Postavlja pa se vprašanje, kaj če se ti sporazumi ne podpišejo. Pri združevanju v samoupravne interesne skupnosti smo seveda prevzeli del odgovornosti v zvezi z razvojem obj_ektov posebnega družbenega pomena. Jasno je, če ta razvoj ne bo sledil, potem nam te delovne organizacije ne morejo dati zagotovila za nemoteno in kvalitetno preskrbo z električno energijo. Seveda je pa napor vseh organov od ISE, SIS na posameznih področjih usmerjen v akcijo, da do takega pokrivanja v letu 1976 ne bi smelo priti.
Vodja TOZD-V
ing. Jože Guza j
Večerje so se v primerjavi 1974—1973 povišale za 31 %, v primerjavi 1975—1973 za 19 %, v primerjavi 1975—1974 pa zmanjšale za 9 %.
Poleg toplih obrokov so v bifeju nudili tudi razne hladne malice (po izbiri), za katere je bilo v letu 1975 nabavljeno in prodano: 113.400 kom. žemelj in peciva, 30.420 kg kruha, 35.118 kg mesnih izdelkov, 3.866 kg sira, 24.400 kom. sardin, 30.372 kom. mesnih konzerv, 36.9021 oranža-de in kokte, 35.8701 radenske vode, 21.7821 sadnih sokov in sirupov, 6.420 kg kislih kumaric in za 709.797 din tobačnih izdelkov.
Gornji podatki prikazujejo, da je »menza—bife« s svojo skromno ureditvijo nudila delavcem skozi vse leto zadostno količino malic (razen toplih). Želja je, da se ob teh številkah člani kolektiva le malo ustavijo in premislijo, da sedanji bife ob takih potrebah ne zmore svojih uslug še povečati ali izboljševati. Pod takimi pogoji ni pričakovati boljših uslug. Delavci bifeja in menze pa še vedno upajo, da se bo tudi vprašanje glede ureditve družbene prehrane enkrat rešilo.
BIFE V ŠTEVILKAH
OD
Rancinger Ludvik
Prvi mesec v tem letu je prinesel že tudi prva poslavljanja. Leto 1976 je leto, v katerem bodo učakali svoj zadnji dan, napravili zadnji šiht mnogi naši sodelavci in sodelavke.
Med tistimi, ki so prvi dočakali svoj dan upokojitve, je tovariš RANCINGER LUDVIK, brigadir na RDBO.
Tovariš Rancinger izhaja iz stare delavske družine. Steklarski poklic so opravljali tudi njegovi predniki. Zato ni čudno, da se je tudi Ludvik odločil za ta težaven, vendar nadvse zanimiv poklic. Rojen 22. 1. 1920 v Hrastniku se je že s 16 leti zaposlil v steklarni, potem ko je prej končal osemletno osnovno šolo. Ludvik je začel tako kot vsi drugi, z odnašanjem. Vendar je kazal izredno voljo in nadarjenost. Njegov razvoj je bil izredno hiter, saj je že razmeroma mlad postal odličen steklar in kasneje moj-ster-brigadir.
Tov. Rancinger pa ni bil ambiciozen samo na delovnem mestu. Kmalu je spoznal vse gorje zatiranja delavskega razreda. Zato ni čudno, da je bil še kot mladinec izpostavljen raznim šikaniranjem. Že leta 1941 je bil izseljen na Hrvaško kot politični osumljenec, vendar mu je kmalu uspelo pobegniti. Svobode ni dolgo užival, saj je bil ponovno prijet in končno mobiliziran v nemško vojsko. Sovražnik mu ni mogel do živega. Ob priliki, ko je bil poslan na vzhodno fronto, mu je uspelo pobegniti. Priključil se je rdečearmejcem in bil dodeljen I. jugoslovanski brigadi, s katero je nato prišel v Jugoslavijo s činom komisarja čete. Kasneje je bil še v raznih drugih enotah in bil končno leta 1946 kot član 19. divizije tudi demobiliziran.
Vrnil se je domov, se ponovno zaposlil, si ustvaril dom in družino. Svojo začeto napredno pot je nadaljeval praktično vse do svoje upokojitve. Miren, delaven, z visoko kvalitetno stopnjo delavca samoupravijalca, je postal izredno priljubljen in spoštovan
SLI SO V POKOJ
med svojimi sodelavci in sovrstniki. Izredno pomembno vlogo je odigral tudi pri vzgoji kadra. S svojim delom je prispeval pomemben doprinos k napredku in razvoju naše napredne samoupravne socialistične družbe.
Ludvik, ob odhodu v zasluženi pokoj ti želimo še kar največ mirnih in prijetnih let v družbi vseh nas in posebno v krogu svojih najbližjih.
Crnkovič Milan
31. januarja 1976 je opravil svoj zadnji šiht tudi tovariš MILAN ČRNKOVIČ, zidar-šamoter, zaposlen v TOZD V.
Če lahko kdo potoži, da mu je bilo življenje mačeha, potem je to prav gotovo tovariš Milan. Življenjska pot mu ni bila postlana z rožicami. Še prav gotovo ne v njegovih prvih letih, ko bi toplino domačega ognjišča najbolj potreboval, pa jo je vse preveč pogrešal.
Rodil se je ko.t peti otrok v veččlanski delavski družini Crnkovičevih 28. 9. 1920 v Jablanci nad Sevnico. Oče ni kaj dosti maral za družino. Ko je bilo malemu Milanu 2 leti, je prepustil vso skrb materi in odšel neznano kam. Mati sama ni mogla preživljati svojih 6 otrok, tako da so le-ti bili prepuščeni samim sebi kot pravi samorastniki. Milana so dali k tujem ljudem. Tako je rastel in odraščal. Milan si je služil svoj kos kruha, kakor je vedel in znal. Med drugim je služil tudi kot hlapec. Leta 1935 si je našel prvo zaposlitev kot vrtnar. Med vojno je bil transportiran v lager, vendar ga je okupator izkoristil, tako da je delal na velikem posestvu kot vrtnar. Naključje je hotelo, da se je v tujini spoznal tudi s svojo življenjsko spremljevalko, ki je bila kot njegova sovaščanka na isti poti. Iz Gradca, kjer se je poročil, se je preselil v Ptuj in bil mobilizi-
ran v JLA. Od leta 1947 do 1952 je delal v Radečah, kjer so imeli Zasavski premogovniki svojo ekonomijo. Leta 1952 je prišel
končno v Hrastnik, se zaposlil v steklarni in tu tudi dočakal svojo upokojitev.
Milana je kljub njegovi težki življenjski poti le malokdo in redkokdaj videl slabe volje. Z obraza mu vedno žari nasmeh. Pravi, da je preveč pretrpel v mladosti, da bi bil še sedaj slabe volje, ko ima vse tisto, kar je sam kot otrok tako pogrešal. Prav zaradi njegovih tako človeških lastnosti je njegova prisotnost povsod zaželena. Njegovi tovariši niso v njem videli samo sodelavca, v njem so imeli prijatelja in svetovalca. Sam je bil na delovnem mestu nadvse vzoren in marljiv delavec. Svoje delo je opravljal vestno, kvalitetno in pošteno, čeprav ni nikdar izstopal, je bil v očeh drugih nadvse spoštovan. Zato tovariš Milan, za ves tvoj trud, delo, razumevanje in tovarištvo, ti ob odhodu v zasluženi pokoj želimo in kličemo: »še na mnoga leta!«
Vlaj Marija
Konec preteklega leta je bila invalidsko upokojena tudi naša dolgoletna sodelavka MARIJA VLAJEVA, rojena Mačkovšek.
Marija je bila rojena 30. 3. 1925 v Hrastniku kot hči delavske družine. Delati je začela že zelo mlada. Njena prva zaposlitev je bila v letih 1942—1944, ko je delala v Zagorju. Kasneje se je zaposlila v steklarni, in sicer leta 1947. Marija je bila izredno skromna in zadržana. Na delovnem mestu brusilke pa je bila nadvse pridna in vestna delavka. Poročila se je dokaj pozno, kar pa jo ni oviralo, da si ne bi u-stvarila tih, skromen in prijeten dom. V njem je videla cilj svojega življenja in družinsko harmonijo, ter se je temu primerno tudi potrudila. Predvsem mlajše sodelavke so imele v njej ogromno podporo, pa naj si je šlo za strokovni nasvet ali pa za življenjsko važna pojasnila. Vsakemu je znala svetovati, pa tudi sama je pameten nasvet izredno prijazno sprejela. Prav zaradi takšnega odnosa je bila povsod upoštevana in cenjena. Potrditev njene priljubljenosti pa je tudi način, s kakršnim so se od nje poslovile njene sodelavke in sodelavci. Skromno in prisrčno, zato spoštovana Vlajeva, vam želimo ob odhodu v pokoj še mnogo srečnih in prijetnih dni.
Koren Anton
V mesecu decembru je bil invalidsko upokojen tov. ANTON KOREN, strojnik v strojarni, TOZD V.
Tovariš Anton se je rodil 10. junija 1920 v Sv. Petru. Mladost je preživel doma. Kot sin delavske družine pa je moral s trebuhom za kruhom. Že njegovo prvo delovno mesto je bilo tudi izredno naporno. Bil je še skoraj otrok, ko je začel delati kot težak v kamnolomu. To delo je opravljal vse do izbruha II. svetovne vojne, ko je bil skupaj z materjo izseljen v Nemčijo. Tam je ostal vse do kapitulacije. Ves čas vojne je garal za okupatorja. Njegovega padca je bil izredno vesel, saj je doživel dovolj gorja. Ob prvi ponujeni priložnosti se je vrnil domov, tako da se je že konec leta 1945 zaposlil v steklarni.
Že naslednje leto je bil vpoklican k vojakom, od koder se je ponovno vrnil v steklarno. Vseskozi je delal v strojarni. Žal pa ni vzdržal. Napadla ga je zahrbtna bolezen. Kljub svoji izredni volji ni vzdržal. Čeprav mu do starostne upokojitve ni več dosti manjkalo, je moral zapustiti ropot strojev, katere je tako rad poslušal skoraj 30 let.
Anton je bil izredno tih in skromen delavec. Njegovi sodelavci so ga imeli radi. Tudi zad-7 nje čase, ko ga je bolezen že močno pestila, svojega odnosa ni spremenil. Postal je le še bolj tih in kar nekam vase zaprt. Kljub vsemu pa je vztrajal, dokler je mogel. V začetku preteklega leta pa je dokončno klonil. Odšel jc v bolniški stalež in ostal v njem vse do upokojitve, žal se stanje njegove bolezni ni izboljšalo. Anton potrebuje vsakodnevno nego in skrb. Tako je morala prekiniti delovno razmerje še njegova življenjska spremljevalka ter posvetiti vso svojo skrb njemu, s katerim sta se težko prebijala skozi življenje. Ustvarila sta si dom in družino ter upala v boljše dneve.
Naša prva želja je, da čim p rej okrevaš, spoštovani Anton, ter preživiš v krogu svojih naj dražjih. V spoznanju tvoje trdne volje, upamo, da boš uspel, kar pa ti tudi iz vsega srca želimo.
ODŠLA STA V POKOJ
Hudi Alojz
Redki so tisti naši delavci, posebno v vrstah steklarjev, ki odhajajo v pokoj še čili in zdravi, potem ko so dosegli polno delovno dobo. Eden teh je tov. ALOJZ HUDI, ki je bil upokojen konec preteklega meseca.
Tov. Alojz je bil eden naših najboljših delavcev, izvrsten strokovnjak in brigadir.
Izhaja iz stare steklarske družine. Kljub temu, da je bilo pri hiši pet otrok, pa niso nikdar čutili pomanjkanja,'kar je bila vsekakor zasluga očeta, ki je bil skrben gospodar in vzoren oče, mati pa dobra gospodinja.
Rojen 22. 11. 1923. leta v Hrastniku se je že zelo zgodaj odločil za steklarski poklic. Pravi, da že takrat, ko je nosil očetu malico v »glažuto«. Vsako takšno priložnost je izkoristil, da je prišel v stik z delom, ki se mu je tako priljubilo k srcu.
Po končanem osnovnem šolanju, je oče hotel, da bo mali Alojz natakar. No očetova želja se ni nikdar izpolnila. Za natakarskega vajenca je bil v Ljubljani samo 14 dni. Prišel je domov ter se zaposlil v steklarni. Pri delu ni bil privilegiran, kljub temu, da je bil njegov oče izreden delavec in brigadir. Začel je tako kot vsi drugi, z odnašanjem. Vsak prosti čas pa je izkoristil za izobraževanje. Zato ni čudno, da je izredno hitro napredoval ter se razvil v odličnega steklar-ja-pihalca, za kar sta imela največ zaslug «njegov oče in pa Ivan Grum, v čigar brigadi je dolga leta delal.
Leta 1942 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, tako kot mnogi njegovi vrstniki. Okupatorju ni dolgo služil, saj je izkoristil prvo priložnost ter se kot ranjenec predal Francozom. V njihovem ujetništvu je tudi dočakal konec vojne ter se v avgustu 1945 vrnil domov. Odslužil je kadrovski rok ter se hitro normaliziral.
V vseh teh 35 letih svojega dela, je bil tovariš Alojz izreden de-lavec-strokovnjak. S svojo brigado je dosegal pomembne delovne uspehe. Izredno aktiven je bil tudi v samoupravnih organih, kamor je bil večkrat voljen in kjer se je vedno zavzemal za nagel in pravilen razvoj delavskega-
razreda in naše socialistične družbene ureditve. Nemajhen je njegov doprinos pri razvijanju in vzgoji kadrov, kamor je vložil mnogo truda in vse svoje znanje. S svojo brigado je izdeloval pretežno večja in zahtevna raz-svetljavna telesa.. Kljub težkim fizičnim naporom, pa je bil vedno dostojanstven. Njegova samodisciplina je bila na izredni moralni višini. Zato ni čudno, da je zahteval takšen odnos in pristop k delu od vseh svojih sodelavcev. »Čeprav sem trdo in naporno delal vsa ta leta, pa mi je ob odhodu v pokoj kar nekam težko. Človeku se zdi, da se kar nekam «prehitro prek noči, mnogo tega spremeni, še včeraj angažiran, preokupiran z delovnimi navadami in dolžnostmi, se človek počuti kar nekako osamljén in zapuščen.«
Tako je izjavil tov. Hudi našemu sodelavcu, ko «ga je obiskal pred odhodom v pokoj. Toda mar ni s temi besedami še enkrat potrdil vse svoje človeško-delavske odlike. Mar ni s temi besedami potrdil kako močno mu je bila prirasla k srcu tovarna in delo, katerega je z veseljem opravljal polnih 35 let. Ni bojazni, da bo ostal sam, osamljen. Prav gotovo ga bo v preteklost vračala velika stenska
Tale današnji pogovor je nastal takorekoč minuto pred dvanajsto. Potem, ko sem že okleval, me je urednik le nekako nagovoril, češ naj nadaljujem. Beseda je dala besedo in končno sem pristal. Sogovornika mi ni bilo treba ravno dolgo iskati. Z
PUFLER EDI brigadir RDBO TOZD I
Edijem sva soseda. Ker nisem imel ravno časa na pretek, mi je obisk pri njem doma prišel kot naročen.
Edi je steklar že dvajset let. Zaposlil se je namreč leta 1955. Sicer pa se je takole predstavil.
ura, darilo njegovih sodelavcev, ob odhodu v zasluženi pokoj.
Njeno zvonenje — petje bo poslušal še dolgo. Tudi zjutraj ob štirih. Navada je pač navada. Mar ne — Alojz!
Zato ti ob odhodu želimo in kličemo še na mnoga leta.
Levec Marjan
Konec preteklega leta je bil invalidsko upokojen tudi tov. LEVEC MARJAN.
Le redki so, ki Marjana niso poznali. Čeprav težek invalid je bil izredno marljiv delavec in vzor mnogim zdravim.
Težka je bila Marjanova življenjska pot. Kaj vse ni doživel in prestal. Ob vsem tem je sploh še vprašanje, kako in kje je jemal toliko življenjske energije.
Rodil se je 28. 12. 1918. leta na Češkem. Bil je nezakonski otrok. Da bi bila nesreča še večja, mu je po 1. letu umrla mati. Poslali so ga v Slovenijo, v Ljubljano, ker je bila «njegova pokojna mati pač Slovenka, doma iz Blagovice nad Kranjem. V Ljubljani je bil v sirotišnici odkoder ga je posvojila družina Kurnik in ga pripeljala v Hrastnik. V Hrastni-ku je dokončal osnovno šolo in se leta 1935 prvič zaposlil v steklarni. Kasneje je bil pozvan v staro jugoslovansko vojsko od koder se je ponovno vrnil v
Rodil sem se 12. 7. 1940 v Hrastniku. Po končani osemletki sem se zaposlil v steklarni. Najprej sem bil «mesec dni pripravnik, ker sem pač nameraval v Rogaško Slatino, da se izučim steklarskega poklica v tamkajšnji šoli. Situacija pa je hotela drugače. Namesto v šolo sem se redno zaposlil in kot vidiš sem še sedaj tukaj. Kaj naj ti še rečem? Sem poročen, oče dveh otrok.
No, mislim, da bo za uvod dovolj. Zanima pa me nekaj drugega. Zakaj vsi sinovi steklarjev ali pa vas večina nadaljujete delo svojih staršev. Je to nepisana tradicija?
Mislim, da si kar blizu resnice. Ljubezen naših staršev do tega težaškega, pa vendar po svoje zanimivega poklica, se nekako prenaša na pokolenja in kaj veš, kako bo jutri z «našimi otroki. Če pa te ravno zanima, ti povem, da je v našem sorodstvu steklarska tradicija že kar globoko zakoreninjena, saj traja po pripovedovanju prednikov že kar celih 200 let.
To pa res ni malo. Pa pustiva leta, teh bo še precej, preden bo ugasnila zadnja peč, seveda če kdaj sploh bo.
Ne verjamem!
Jaz tudi ne. Prejle si mi omenil, da si član odbora za plan in finance in da je to tvoja prva samoupravljalska funkcija. Kako ste spremljali delo, se pravi sledili proizvodnji v preteklem letu?
Hrastnik in je bil 1943. leta mobiliziran v nemško vojsko. Kmalu je bil na zahodni fronti ranjen in po raznih premeščanjih iz bolnišnice v bolnišnico so ga končno zajeli Amerikanci in v čigar ujetništvu je tudi dočakal konec vojne. Konec leta 1945 se je kot težek invalid vrnil domov. Zaposlil se je ponovno v steklarni, in sicer kot čistilec modelov. Čeprav brez ene noge, s protezo, je prosil, da so ga prestavili na del. mesto dostavljalca modelov, ker si je na ta način vsaj malo povečal svoj osebni dohodek. Zanj izredno naporno, delo mu ni preprečevalo, da ne bi bil vedno dobre in razpoložene volje. Skupaj z ženo, ki se je tudi zaposlila, sta vzgajala svojega sina ter si uredila skromen dom. Zadnja leta pa mu je zdravje začelo naglo pešati. Ko mu je umrla žena, pa tudi sam ni več vzdržal. Končno je bil invalidsko upokojen.
Marjan, čeprav vemo, da je tvoje zdravstveno stanje zelo resno, ti želimo še na mnoga leta z željo, «da vzdržiš in čimprej okrevaš. Hudo nam je, ker te ni med nami, vendar smo ■ prepričani, da se boš vrnil, kajti radi bomo prisluhnili tvojim vedrim besedam, s katerimi si nas večkrat znal spraviti v dobro razpoloženje. Za tvoje delo in za vse dobro, kar si storil pa se ti lepo zahvaljujemo in te ob tej priložnosti še enkrat toplo pozdravlja-
če misliš na naš odbor, potem ti moram povedati, da je bilo naše delo kolikor toliko v redu. Imeli smo sicer nekaj objektivnih težav, katerih pa pri takem delu pravzaprav nikdar ne manjka.
V začetku se je pogostoma dogajalo, da so plani prihajali z zamudo, tako da smo morali dostikrat po svoje ukrepati. V takih primerih je prišlo do manjših nesoglasij, vendar je stvar še kar nekako stekla. S proizvodnimi rezultati nismo bili zadovoljni, ker konec koncev tudi ne moremo biti. Po svojih najboljših močeh smo dajali smernice, se zavzemali za boljše poslovne uspehe, vendar kot sam veš, nismo ravno uspeli. Rezultati vsega skupaj niso bili ravno zadovoljivi.
Omenil si, da je to tvoja prva funkcija ali kako naj že to imenujeva. Pa ti dela vse skupaj kaj težav? Mislim, imaš vpogled v dogajanja?
Lagal bi, če bi dejal, da vse razumem. Predvsem delo odbora, katerega član sem, zahteva določeno poznavanje nekaterih stvari — področij, ki zame niso ravno ne vem kako poznana. Gre za področje planiranja, financiranja, komerciale, ekonomije in še kaj. Zato mislim, da ne bi bilo napak, če bi za takšna in še podobna področja organizirali interna predavanja, kjer bi vsi tisti, ki so zainteresirani, dobili vsaj nekaj najosnovnejšega znanja. Živimo in delamo v času, ko se pred nas neposredne proizvajal-
(Nadaljevanje na 10. strani)
mo.
POGOVARJALI SMO SE...
(Nadaljevanje z 9. strani)
ce postavljajo najrazličnejše naloge. Tempo razvoja je tak, da vsem dogajanjem človek le težko ■ sledi. Predvsem v zadnjem času, ko smo prešli na TOZD, pa je tega dela še mnogo več, zanj potrebnega kadra, dela željnih in usposobljenih ljudi, pa imamo bore malo.
Sam veš, da so nas v preteklem obdobju pestile razne težave. Problemi v gospodarstvu so 'zahtevali žrtve. Vse te težave tudi našega kolektiva niso obšle. Stabilizacijski ukrepi so vsakdanji pojav. Cene surovin in ostalega repromateriala se še vedno -niso ustalile. Konjunktura na tržišču je še vedno prisotna. Ugodnih momentov za plasman proizvodov je vse manj. Vsako priliko je treba kar najbolj ugodno izkoristiti. Skratka, treba je kar najbolj vestno in smotrno gospodariti. Tega pa se žal ne zavedamo ali pa se nočemo zavedati. Žal tudi mi neposredni proizvajalci največkrat nimamo pravilnih stališč.
Res je. Težave so in verjetno bodo še nekaj časa prisotne, posebno v naši gospodarski veji. Prav gotovo pa je res tudi to, da ne smemo čakati in stati križem rok. Ne moremo pričakovati rešitve od nekod drugod, ker sem globoko prepričan, da je ni in je tudi ne more biti. Svoje težave moramo reševati sami. Ne bi rad govoril o napakah, katere smo delali v preteklem obdobju. Rad pa bi opozoril na prihodnost, ki je navsezadnje tudi povezana s preteklostjo. Za kaj gre? Vse preveč je činiteljev, ki so neposredno vplivali na slabše proizvodne rezultate. Že uvodoma sem dejal, da ne moremo pričakovati pomoči od drugje. Pomagati si moramo sami. Kako?
Predvsem moramo spremeniti naš odnos dò dela in do vsega, kar naše delo spremlja. Svojo zapeljano navado, iskati vzroke slabših rezultatov drugje, moramo nemudoma opustiti. Mislim, - da bi s polno mero samodiscipline in samoodgovornosti v veliki meri vplivali na boljše poslovne rezultate. Poglej samo primer. Poraba vode, elektrike, embalaže kartonov, transportni lom in še kaj. Vse to so izdatki, ki bi ob večji pazljivosti in racionalnem koriščenju še kako lahko vplivali na boljše poslovanje. Vse premalo se zavedamo, da je vsak nepotrebno zavržen karton, porabljen kilovat, odtečena voda, razbit izdelek, nepazljivo ravnanje z orodjem stran vržen dinar, ki nam še kako primanjkuje v kuverti. Če bi vsaj nekaj storili na tem področju, potem bi bil tudi naš dinar večji. Žal pa moramo priznati še nekaj. Naš trenutni odnos, zagnanost, pripravljenost sodelovati, medsebojni odnos ter še nekateri drugi za skupnost prepotrebni faktorji so trenutno na zelo nizkem nivoju. Naša morala ni kaj prida vredna. Postali smo nekako apatični, nezainteresirani, brezvoljni. Mislim, da potrebujemo čvrsto roko, ki bo znala spremeniti naš odnos in nam povrniti vero v boljše dni. Osebno sem prepričan, da obstojijo možnosti za
naš lepši jutri. Samo poiskati in izkoristiti jih moramo.
V zadnji številki našega glasila smo lahko prebrali dokaj optimistično napoved, oziroma možnost prodaje naših izdelkov v letu 1976. Mislim, da je napoved po zbranih zbirnikih, ki dovolj jasno kažejo potrebo in možnost prodaje naših asortimanov v tem letu, zares ugodna. Tovariš Kozole, avtor omenjenega članka, je dovolj jasno opisal naše možnosti. Opozoril pa je tudi na težave. In to je prav. O vsem se je treba resno in odkrito pogovoriti. Moje mnenje je, da bi vse, kar je v omenjenem dopisu navedeno, lahko tudi realizirali. Zavedati pa se moramo, da bomo za uspešno realizacijo postavljenih nalog morali krepko zasukati rokave^ Najresneje bomo morali pristopiti k delu ter z timskim delom, medsebojno pomočjo tudi uspehi ne morejo izostati.
Edi, če se malo oddaljiva od podjetja in težav, ki nas pestijo. Kako preživljaš prosti čas?
Kako? Ja, tega je pa vedno premalo. Včasih mi kar zmanjka ur, da ne rečem dni. Dvakrat tedensko imam pevske vaje v zboru, kjer pojem. Ravno toliko dni na teden porabim za treniranje v strelski družini, kjer sem trener. Ob nedeljah pa so ponavadi
PRIŠLI V PODJETJE
Ekič Ferid — dostavljalec stekla, Arlič Viljem — kovinostrugar, Projič Andrej — ključavničar, Šrenk Borut — pomožni delavec, Borovšak Marija — čistilka v TOZD V, Bajramovič Tehvida — odnašalka, Kranjc Jožefa — kontrolor stekla, Šmit Sandi — električar, Ivnik Martin — odnaša-lec, Strgaršek Janez — planer-analitik, Popovič Jagoda — odnašalka, Rankovie Živko — jedkar s kislino, Subašič Mahza — odnašalka, Hrstič Ibrahim — dežurni pri butanu, Kovačič Anton — pomočnik v TOZD II, Popovič Nada — odnašalka, Medvešek Franc — pomožni delavec, Abram Franc II. — dostavljalec modelov, Pikelj Stanislav, skladiščni delavec, Kranjc Janez — delavec težak, Pavelšek Igor — odnašalec, Knez Niko — delavec težak, Dolenc Milan — II. strojnik v kisikarni, Hrup Karl
—	odnašalec, Mijatovič Milorad
—	delavec težak, Grabnar Irena —■ skladiščna delavka, Ahmeti Bečir — pomožni delavec v TOZD IV, Godler Brigita — pomožni obračunovalec OD.
Odšli iz podjetja
Guzaj Alojzija — analitik v laboratoriju, Kaše Bronislava — brusilka, Smiljanič Gojko — strojnik v kisikarni, Rešetar Franc — pomočnik v TOZD II, Šergan Darko — rezkalec, Učesa-nek Boris, cizeler, Dolanc Ivan —• strojnik v kotlovnici, Koren Jožefa — obžigalka, Zečir Mehmet — odnašalec, Tevanovič Milorad — pomočnik v TOZD II,
tekmovanja ali pa nastopi. Skratka, časa nimam na pretek. Če pa se že ponudi prilika, potem rad skočim za Savo, kjer vneto namakam trnek. Ribištvo je namreč moj hobi in posebna vrsta sprostitve.
Kako pa na vse to gleda družina?
No, ob vsem tem se najde kakšna urica tudi za družino. Res pa je, da so take prilike bolj redke.
Ali je vsa ta zagnanost posledica tvojega športnega udejstvovanja v prejšnjih letih?
Ja, s to stvarjo pa je takole. Človek, ki se že v mladosti zastrupi z določeno preokupacijo, se potem od nje tudi težko loči. Mislim pa, da to niti ni tako slabo. Po mojem bi moral vsak človek nekje aktivno delati. Še posebno koristno pa je, če se ukvarja s športom. Posebno, ko pride v leta, bi moral skrbeti za svojo vsakodnevno fizično aktivnost. Zase mislim, da je ukvarjanje s športom sestavni del mojega življenja in da brez tega enostavno ne bi mogel.
Ko že o tem tako lepo govoriš, kako gledaš na rekreativno dejavnost v našem podjetju?
Trbovc Franc — pomočnik v TOZD II, Korbar Viljem — krog-ličar, Simeršek Rozalija — čistilka modelov, Kramžar Ivan — nabiralec stekla, Mlinar Martin
—	vodja komercialnega sektorja, Kolšek Anton — vodja prodaje, Prah Ana — čistilka v samskem domu, Platinovšek Karl II.
—	projektant, Bohnec Anton II.
—	ročni pihalec RDBO I. II, Gorišek Franc — dostayljalec stekla, Hujdurovič Refik — električar, Malenšek Ignac — krogličar, Avdič Zaim — težak v skladišču, Eržen Ivica — kontrolor stekla, Ilanič Jožefina — odnašalka, Kurent Ljudmila — pom. delavka. Centrih Silva — vezalka, šoster Ivan — II. ročni pihalec RDBO
I.	II.
Upokojeni
Crnkovič Milan I. — zidar-ša-moter, Rancinger Ludvik II. — kontrolor stekla, Laznik Stanislav — izmenski vodja, Hudi Alojz — I. ročni pihalec RDBO
I.	II.
Invalidsko upokojeni
Vlaj Marija — brusilka, Koren Anton — strojnik v kotlovnici.
Prirastek v družini
Strgaršek Bojan — hčerko Sabino, Tovornik Alojz — sina Alojzija, Kramar Franc — hčerko Marijo, Brunček Milena — sina Janeza, Bevc Alojzija — hčerko Stanislavo, Hauptman Drago — sina Roberta, Kalšek Franc — hčerko Urško.
O	tem sem ob določeni priliki že govoril. Zato naj tokrat samo ponovim nekatere bistvene stvari. Rekreacija kot vsakdanja potreba v našem kolektivu še ni našla pravega mesta. Resnici na ljubo moram reči, da zanjo predvsem v določenih krogih ni pravega zanimanja, žal tudi ne spoznanja, da je to vsakdanja potreba. Tako je to področje prepuščeno odboru za šport in rekreacijo, ki pa tudi svojo nalogo ne more opravljati tako kot bi večina želela. To je ena stran. Druga pa je ta, da ljudje še vedno niso spoznali potrebo po rekreaciji in jo zaradi tega tudi ne znajo ceniti. Sedanja oblika dejavnosti, ki se kaže v medobrat-nih tekmovanjih in tekmovanjih posameznikov, je sicer dobra. Manjka pa ji nekaj. Celotna aktivnost ni zajeta. To pa je tisto, kar ni prav.
Kaj pa področje, kjer živimo, krajevne skupnosti?
Tu je še slabše. Praktično ni ničesar. Pri nas na Dolu imamo trim stezo, vendar kot sam veš, je zelo slabo obiskana. Vzrok za takšno stanje pa je samo eden: nezainteresiranost ljudi.
Naj končava najin pogovor v upanju da bo šlo na bolje. Tako v podjetju, kjer delamo, in kraju, kjer živimo. Mogoče bo čas že v kratkem potrdil naše upravičeno upanje. Pa še kdaj nasvidenje in hvala za pogovor.
Pogovarjal se je J. Premec
Poročili so se
Tomič Živana — odnašalka in Maksimovič Momčilo — krogličar, Jakopič Martina — vezalka in Avsec Rudi — delavec, Verš-nak Doroteja — finančni knjigo-
vodja in Horjak Rudolf-Mihael
—	uslužbenec, Borovšak Jožefa
—	obžigalka in Vodeb Franc — upokojenec, Bobek Jožica — pripravnik in Pavlič Stanislav, Kukovičič Ivanka — skladišččna delavka in Volavšek.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD V za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas, dragi sodelavci.
Anton Koren
PREKLIC
Preklicujem neresnične govorice proti tov. Ernestu Bratcu in se mu zahvaljujem za opustitev nadaljnjega postopka.	Ivan Jelakovič
Zanimalo vas bo
Mimogrede in kar tako
(štipendisti — štipendije)
Ce sem se dotaknil v pretekli številki našega lista, dela in aktivnosti nekaterih odborov v TOZD IV — posebno aktivnosti članstva ZK — potem mi dovolite, da se tokrat bolje spoznamo z delom še enega takih odborov, ki deluje v okviru samouprave v TOZD IV, to je odbor za delovna razmerja in kadre v TOZD. Ime samo kot tako že pove, s čim se ukvarja, kaj dela, kako razporeja sinhronizacijo v okviru TOZD in kaj pravzaprav načrtuje. Takoj v začetku moram poudariti, da je odbor za kadre izredno aktiven in da tu ni nerešenih problemov. Seveda pa bi bil odbor še aktivnejši, če bi imel na voljo več sredstev.
će dobro zasledujemo vsa dogajanja okrog nas, potem ni težko zaslediti, da se je zadnja leta izredno razmahnilo dopolnilno izobraževanje, vsaj v naši TOZD. Ni namreč naključje, da je toliko vpisanih slušateljev na raznih srednjih šolah.
Če se nekdo zavestno odloči za dodatno izobraževanje, mora računati tudi z dodatnimi stroški in biti pripravljen na takšen izredni izdatek v družinskem proračunu.
V	vsaki TOZD so formirana sredstva za dodatno izobraževanje svojih članov. Ta sredstva so sicer omejena, to se razume, kolikšna so in kako se podeljujejo, če so potrebe, je pa dodatno vprašanje.
Vsem nam pa tudi vsakemu med nami je dobro znano, kako koristno je za vsako TOZD, da ima čim več strokovnih kadrov, se pravi strokovnjakov, ki bodo kasneje prevzeli ustrezna delovna mesta v TOZD ali kje drugje; seveda bi bilo želeti, da bi bila to matična delovna organizacija.
V	TOZD IV prav dobro načrtujejo potrebe po kadrih, seveda pa je prosilcev za štipendije več kot so trenutne potrebe v TOZD po bodočih strokovnjakih. To je tudi razumljivo, kajti povedal sem že, da so ljudje pri nas izredno željni znanja, in to prav mladi. Naj še dodam: prav je tako in hvale vredno!
Da ne bo zavito vse v meglo, mi dovolite, da na tem mestu imenujem število štipendistov in pa tudi ostale, ki niso bili deležni te ugodnosti, kajti možnosti so majhne, potrebe pa vse večje.
Pri selekciji za dodelitev Štipendije ima odbor za kadre posebno vlogo; bilo je dosti razprav pa tudi negodovanj, toda odbor je sklenil in odobril štipendije po svoji najboljši presoji, upoštevajoč vse premike znotraj TOZD.
Ne smemo biti hudobni in nevoščljivi tistim, ki so bili tega deležni. Če bi bilo več sredstev na voljo, bi bilo tudi več prošenj ugodno rešenih, tako pa ...
V	TOZD IV je torej 7 štipendistov, ki prejemajo to ugodnost, in pa 7, ki te ugodnosti niso deležni.
Štipendisti so:
1.	Bevec Gorazd, STš absolvent,
2.	Črnkovič Jože, STŠ 4. letnik,
3.	Klemen Samo, STŠ 3. letnik,
4.	Kozole Jurij, STŠ 3. letnik,
5.	Šentjurc Bruno, STŠ 3. letnik,
6.	Pavlič Ivo, delovodska šola
—	2. letnik,
7.	Babič Ida, administrativna šola — 2. letnik.
Ostali slušatelji; ki te ugodnosti nimajo, so: Koritnik Karl ml., STš — 2. letnik, Čadež Milan, STš — 2. letnik, Drač Mirko, STš
—	2. letnik, Šentjurc Boris, STŠ
—	2. letnik, Črnkovič Milan, ESŠ
—	2. letnik, Kolenc Branko; delovodska šola — L letnik, Šivec Aleksander, višja šola za varnost
—	1. letnik.
Da si ne bi kdo delal utvar, da je to ne vem koliko sredstev. Ne, kajti TOZD letno razpolaga z 20.000 din za izobraževanje in to je tudi vse. Uvodoma sem dejal, da je to izključno premalo, ali pa da je prosilcev preveč, toda dejstvo je, da je narejen izredno velik korak naprej glede štipendiranja.
Poudarim naj, da so to člani delovne skupnosti, ki so redno zaposleni in da obiskujejo navedene šole redno s tem, da jim je omogočeno nočno delo, seveda tistim, ki delajo v dveh izmenah.
Je pa še nekdo, ki do sedaj ni bil predstavljen kot štipendist, uživa pa posebno ugodnost, ki jo drugi ne. To je tov. FIŠNAR AVGUST, ki prejema štipendijo in je že podpisal pogodbo iz naslova: Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev — otrok delavcev.
Imenovani tovariš dobiva to štipendijo prvikrat in upam, da jo je tudi popolnoma upravičeno pridobil. Zakaj? Takoj po razpisu za imenovano štipendijo je bilo . potrebno dostaviti priporočila organom upravljanja v TOZD in celokupni komplet vseh dokumentov, ki so bili potrebni za pridobitev te štipendije. Brez posebnega prepričevanja in kon-sultacij, smo predsedniki odborov v TOZD skupaj s sekretarjem ZK sestavili vsak svoje priporočilo, s katerim naj bi bilo nakazano, kaj je imenovani, kje deluje, kakšen delavec je, s čim se ukvarja, kjer vse je organiziran, skratka vse generalije imenovanega.
Takoj moram reči, da v tem primeru ni bilo težko razmišljati niti tako priporočilo napisati. Tov. Fišnar Avgust je član ZK, član ZSMS, dalje DS, član 10 OOS, član konference sindikata, član predsedstva OOSM, član u-pravnega odbora ŽRK, steklar itd._____________________________
Na dlani je, da imamo pred seboj zelo aktivnega člana kolektiva, a ne samo to, da je izvoljen v vse te organe, v njih tudi aktivno deluje, kar se mu v tem primeru šteje v dobro. Priporočila, ki so bila podana komisiji za štipendiranje iz Titovega sklada, so morala biti podana točno z vsemi specifičnostmi, ki so trenutno bila na razpolago.
Zato so DS, OOS, kakor tudi OO ZK v TOZD IV enotnega mnenja ter se zavzeli, da- imenovani zasluži to štipendijo. Seveda to smo storili, kolikor je bilo mogoče ažurno, kajti časa ni bilo
na pretek, bil je terminsko omejen.
Tov. Fišnar Avgust je po poklicu kvalificiran rezkalec v TOZD IV ter obiskuje že 3. letnik tehnične srednje šole strojne smeri. Hkrati naj pripomnim, da je bil 2 leti brez štipendije, torej se je šolal na lastne stroške. Imenovana šola je večerna. Ni- slučaj, da imajo samoupravni organi v TOZD IV izredno mnogo posluha za vprašanje izobraževanja. Znano je namreč, da vsi, ki obiskujejo predavanja, delajo na dve izmeni.
Prav gotovo je zanimiv podatek, v kakšni višini se izplačuje navedena štipendija. Ni majhna, saj presega mesečni osebni dohodek pri nas zaposlenega v TOZD IV, to je KV skoblarja, ci-zelerja, strugarja, rezkalca ali pa KV delavca na montaži. Če se štipendija v višini 3.200 din izplačuje redno, kar seveda zares ni malo, niso hkrati majhne obveznosti štipendista. Med obveznostmi, ki jih mora koristnik zagotovo izvršiti, so:
a)	da bo opravljal šolske obveznosti v rokih, ki jih določa statut vzgojno-izobraževalnega zavoda;
b)	da bo vsako leto, oziroma vsak semester predložil dokazila o vpisu in doseženem uspehu;
c)	da v čašu štipendiranja po tej pogodbi nb bo prejemal druge štipendije, pomoči, podpore itd.;
d)	da ne bo spremenil vrste oddelka ali smeri šolanja brez soglasja štipenditorja;
e)	da ne bo odšel na študij v tujino brez soglasja štipenditorja;
f)	da bo vsako šolsko leto predložil priporočilo družbenopolitične organizacije, v kateri aktivno dela.
Peti člen pogodbe je splošne narave, 'šesti pa se glasi: štipendiranje po tej točki preneha, če štipendist:
a)	ne izpolni 4. točke te pogodbe;
b)	navaja neresnične podatke z namenom osebnega okoriščanja;
c)	postane trajno nezmožen za delo in študij.
7.	člen: Če štipendist zanemarja študijske obveznosti, če po svoji krivdi kljub zakonskim in statutarnim možnostim izgubi status učenca, študenta oziroma absolventa ali če navaja neresnične podatke z namenom osebnega okoriščanja, je dolžan vrniti vse prejete zneske štipendije takoj in v celoti z 8 % redni-
mi obrestmi, v primeru zamude vračila pa tudi z 12 % zamudnimi obrestmi.
Če štipendist pogodbenih obveznosti ni mogel izpolniti iz objektivnih razlogov, ga štipenditor lahko delno ali v celoti oprosti vračila štipendije.
8.	člen: Štipendist je seznanjen s pravili štipendiranja in sprejema njihova določila.
9.	člen: Spore iz te pogodbe rešuje izvršni odbor skupščine štipendiranja.
Deseti in hkrati zadnji člen te pogodbe je zopet splošnega teh-nično-administrativnega značaj a.
Iz tega je razvidno, da ima koristnik štipendije izredno velike obveznosti do sklada, kajti tudi prejemek ni majhen. Med ostalimi pogoji so tudi tri variante, katere prosilec štipendije lahko koristi v času šolanja, in te so:
a)	da je polno zaposlen, ima plačano šolnino in študijski dopust;
b)	da dela polovični delovni čas in
c)	da prekine delovni odnos za čas šolanja s tem, da ostanejo vse pravice iz delovnega razmerja.
Tov. Fišnar Avgust je izbral varianto c) po predhodnem dogovoru s samoupravnimi organi v TOZD IV s tem, da nima po končanem šolanju zagotovljenega delovnega mesta primernega njegovi izobrazbi.
Naj na tem mestu povem, da me osebno ni strah, da omenjeni tovariš ne bi izpolnjeval vseh obveznosti, kajti že dosedanje o-cene in pa indeks 4,75 zgovorno pove, da je resnično pošteno zagrabil za delo.
S tem bi želel zaključiti in hkrati povleči črto pod tem vprašanjem. V perspektivnem in razvojnem programu, ki je že izdelan in bil dan v razpravo, to je razvojni program do leta 1980, ki pa je mimogrede povedano zajetna mapa, je videti med o-stalim tudi potrebe po bodočih kadrih. Vem tudi, da vsaka TOZD razpolaga s skladom za izobraževanje, ni pa vsepovsod zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin dovolj zanimanja za to zvrst izobraževanja. Zatorej skladno s tem, kakšne so možnosti in potrebe, naj se pač ustrezni faktorji pozanimajo in priskočijo na pomoč, kajti ne bo kvalitetnega napredka, sodobne, organizirane in navsezadnje ne dobre proizvodnje brez odličnih strokovnjakov, ki se kalijo in delajo v podjetju že vrsto let.
Želim torej, da ta članek ne bo naletel na gluha ušesa, temveč da se bo še našla kakšna štipendija v okviru OZD za koga. Naglasim naj, da je v TOZD IV sklad za izobraževanje za leto 1975/1976 popolnoma izčrpan in da se bodo sredstva sprostila šele v prihodnjem šolskem letu.
Volfand Edo
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi dragega moža, očeta in dedka MIHAELA KORITNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje ali se ga kakor koli spomnili.
Zahvaljujemo se tudi kolektivom Steklarne Hrastnik, Zdravstvenemu domu in SGP Hrastnik, godbenikom, pevcem in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Justina, hčerke z družinami, vnuček Janez in ostalo sorodstvo.
NAGRADNA KRIŽANKA
M	SLADKA . PIJAČA	PORMU* LAR	MUORILO, IMTKA	KATANEC, ZNANA RASTLINA S PRIJET NI M VONJEM	'VOJAŠKO 0-PORIŠČEZDA NA DALJNEM VZHODU	DRŽAVA V AFRIKI	M	GREGOR STRNIŠA	ROMAN ALBREHT	PODGANA VREČARICA	ZNAK PLEMSTVA, DRŽAVE-, OBRTI	M	VRSTA SIRA	REKA V ANGLIJI	SPODNJI DEL POSODE	DIVJA RACA	M	PRVO : ŠOLČEK	UPANJE, NADA
MOŽ							VROČ RUMOV NAPITEK					NEKD.JAP, TELOVADEC (JUKIO-) SATIRIK BUCHWALD					BAKER		
OBLAČILO							MEDMET GRAJANJA'										IVAN POTRČ		
							ELEMENT OPREME										o£e		
KAMNITNA KRAJINA								ZEVSOVA LJUBICA	MESTO V SRBIJI MESTO V FURLANIJI										
H	NEMŠKI 5.LCP ZOF, EMIMUO-KRITIK,										TOMISLAV NERALIČ KRČENJE SRCA			PRAZEN SNOP SLAME	ST.RIMSKI ZALOŽNIK				
	GORA’ NA KRETI														SKUPINA ŽUŽELK				
ŽENA BOGA' OZIRISA						NAČIN RAVNANJA						TRENJE				GRO&O DOMA ČE. SUKNO ■			
						UČNI PRIPOMOČEK						GORSKI VZPON				ZDRAVILNA TRAVNIŠKA 0ILKA			
ŽENSKA V PAOlZVC^Nt.M r Procesu *								POSNEMO- VALEC							-		ALEŠ KUNAVER		
								SPODNJI SV ET, HADES									ITÄ1I JANŠKI DRŽAVNIK		
PESNIK ŠOPOV				PISNIK AŠKERC						AL3ANSKI PESNIK IN DRAMATIK S KOSOVA ( HIVZI )									
M	ZIDAR PAVLE	EDVARD RUSJAN	GORATA AVSTRUS* KA POKRAJINA	SESTAVIL: KARLI DREMEL	SLOV. SKLAD. ZAB.GLASBE ROBEŽNIK					MIGLJAJ Z ,OČESOM			-		CAPONE			GOSPODAR, UPRAVI; TELJ	FOLKLORNA SKUPINA IZ UU8LJANE ( JINE...’
					POSODA ZA VINO					GL. MESTO RE-PUBL.MAU					GRŠKA ČRKA				
HČERIN MOŽ				TRŽAŠKI SLIKAR, (ALBERT)					'KRAT. LETAL. družbe STATUA					ODLIČNA VZH.NEMSKA PLAVALKA					
				ZAGOZDA, ZATIČ										GLASBENA drama					
ANEKS, dostavek, DODATEK								UNESEK, OBRÀ8A				KISIK	GORA v Svici			organ VIDA			
								mesto V SREMU					njivski PLEVEL						
M	ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA	ZEMELJSKO BOGASTVO					UJEMANJE VERZOV ORIENT.GOSTIŠČE S. PRENOČIŠČI					BELG.ZDRA-VILIŠČE V AROENIH ST.RIMSKI POZDRAV				SOPROQ			
		LETENJE														ZMIKAVT			
NAJVEČ JI KOPENSKI SESALEC					GIOVANNI LEONE	. AVTOMOBILSKA TROBLJA					SVETLO ANGLEŠKO PIVO				TISOČ KILO-GyRAMOV				
						RAFKO IRGOLIČ					OTO PESTNER								
BRZO* JAVKA									SPLETKAR						ŽIDOVSKO MOŠKO IME				
POSLE* , DICA OTEKANJA									ŽqAN GLINA STI IZDELEK						SLOVENSKI ZBOROVSKI skladatelj (.MATIJA)				
KEGLJAČI »BRATSTVA« ŠE NAPREJ V II. REPUBLIŠKI LIGI-VZHOD
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 30 din
3.	—7.nagrada: po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 24. februarja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v novoletni številki STEKLARJA, smo prejeli 81 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din):
Pirc Fanči
2.	nagrada (30 din):
Stepišnik Nande
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo:
Barič Alojzija Stopinšek Terezija Smodič Jurij, upok.
Oplotnik Viktorija Barič Franc
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
VODORAVNO: oboi, apaš, Horac, soba, Giza, etika, Klio, ekolog, Kir, SREČNO NOVO LETO, vidra, kol, iglu, S Z, spol, Ojstro, Ga, pero, Lašva, A R, vir, Mirko, Ančerl, novela, ena, ispa, jajce, Asa, Mo, polt, Spa, goba, sak, storž, Učka, aperitiv, I R, Oran, Ural, libela, korveta, deska, Jeler, akrobat, ustež, arara.

Čitajte
STEKLARJA
V pretekli sezoni so se kegljači »Bratstva« uvrstili na predzadnje mesto v II. republiški ligi-vzhod in so zaradi tega morali sodelovati na kvalifikacijskem tekmovanju za pravico še nadaljnjega nastopanja v tej ligi.
Na kvalifikacijskem turnirju na kegljišču »Rudarja« v Trbovljah so se za 1. mesto v II. republiški ligi-vzhod pomerili kegljači »Bratstva« iz Hrastnika, KK »Hrastnik«, Litije in »Proletarca« iz Zagorja.
Vse ekipe so nastopile dvakrat in podrle naslednje število kegljev:
1.	KK »Bratstvo« Hrastnik 13.931
2.	KK »Hrastnik« Hrastnik 13.456
3.	KK »Proletarec« Zagorje 13.324
4.	KK »Litija« Litija 12.860
Kegljači »Bratstva« so v obeh nastopih dosegli naslednje rezultate:
Kolšek Zvone	931	922	1.853
Gnjidič Mile	867	885	1.752
Laznik Dolfi	880	864	1.744
Pokraj ac Đoko	873	848	1.721
Žagar Franc	878	840	1.718
čakič Ljubo	859	855	1.714
Rancinger Zdravko	825	829	1.654
Peršič-Kovač	883	892	1.775
V letošnji tekmovalni sezoni bo Hrastnik v II. republiški ligi-vzhod zastopala tako samo ekipa »Bratstva«. Kegljači KK »Hrastnik«, ki so na kvalifikacijah zasedli 2. mesto in z izjemo Jurša-ka dokaj slabo , kegljali, letos ne bodo nastopali v II. ligi.
Kegljači »Bratstva«, ki so brez večjih težav osvojili na kvalifikacijah L ,mesto, so sicer zasluženo zmagali, vendar pa je potrebno omeniti, da nastopi nekaterih posameznikov še vedno dokaj nihajo, tako da bo tehničnemu vodstvu dokaj težko sestaviti zanesljivo ekipo za nastope v II. republiški ligi.
Za boljši uspeh v II. ligi bo potrebno večkrat tedensko trenirati.