Dolciyake Novice iztiiijiijo Yf4u}i Ť<*frt6li ; ako : : je tîi titiu prazuik, díiu poprej. : : Cena jim je za celo leto 5 K, sta pol leta 3'5U K. NaroCuiua za Nemčijo, Ii«sno in drugo evropske države ziiaŠii li'ttO 1Í, za Ameriko tî'ÔO K. List ill ogliisi 86 pluèiijejo iiiiprej. Yh6 dopise, iiiirorMitiiO in oziiiuiilii N|iťejt)iiia tipkama J. Knijoc iiusl. Vrednost letine leta I9Í6 na Kranjskem po statističnih podatkih c. kr. polj, ministrstva. Na podlagi vsakoletnih podatkov, ki jih dobiva C. kr. poljedelsko ministrstvo se je pridelalo leta 1916 na Ki'anjskeiii: q vrednost pSeuice 242.2»8 po 34 K 8,236.7 72 K pire rži 297 n 10.098 „ 3.'î9.117 M 30 „ 10,773.510 „ jeCmena 101.683 n 30 „ 3,050.490 „ ovsa U2.65B 1) 28 „ 3,994.424 „ BorSice y.421 n 30 „ 282.630 „ koruze 122.200 n 30 „ 3,666.000 „ ajde ^ 68.784 30 „ 2,063.520 „ sočivjft 4«.612 tt 40, 1,994.480 „ slame 1,153.304 n 9,226.432 „ krompirja 1,760.154 ft 9 ft 15,941.404 „ pese 372.383 rt tírt 2,234.298 „ repe 1,066.227 Ort 6,397.362 „ korenja 225.467 rt 1,352; 802,, Kcljn 323.733 ft- 24 „ 7,709.592 , buče 21.992 ft G„ 131.952 „ detelje 916.307 n 13 „ 11,911.991 „ sena 4,774,579 n 12 „ 57,294.948 „ otave 26.881 rt 13 „ 349.453 „ peSkate^a sndja 14.970 1} 100 „ 149.700,, koSČii^astcga sadja 8.470 Ï5 100 „ 84,700 „ orehov 1.690 H 200 „ 33.800 „ kostanja 3.746 n 100 „ 37.460 „ viau 1 lil 167.421 n 270 „ 45,203.670 „ Skupaj 192,liija tudi onemu, ki nm semenskega kiompirja primanjkuje. B. Skalický. Dogodki ppetečenega tedna. Nemčiji gre na Kuskein vse po si'eči. Ker Trockij ni hotel sprejeti nemškili zahtev, da naj se Rusija enkrat za vselej odpove Poljski, Litvi in Kurski ter ni hotel podpisati iin'ru, marveč je samo ]n'oglasil konec vojne, je Nemčija Uusiji odpovedala premirje, ki je poteklo 18. febr. opoldne. Takoj nato so začele nejuške Čete na celi črti od Vzhodnega morja do Připjata prodirati dalje v notranjost Rusije. Ker so se ruski vojaki Že davno razšli na vse strani, gre nemško prodiranje lepo od rok. 20. fe-bruaija je Že došla v Berlin brzojavka boljševiške vlade, da je Rusija pripravljena podpisati mir pod tistimi pogoji, ki so ji bili stavljeni v Brestu Litovskem. Toda cena miiu je medtem v Đei'linu očividno poskočila; z odgovorom Rusiji se jim nič ne mudi in se hočejo sedaj najprej pogajati z Rumunijo, ki seje medtem tmli omehčala. Nemške Čete prodirajo dalje. Naše čete se novili vojnih operacij proti Rusiji ne udeležujejo, ker smo se tako dogovorili z Nemčijo ; naše vojno stanje z Rusijo je končano in se po človeški previdnosti ne bo zopet oživilo. Tako je slovesno izjavit avstrijski ministrski predsednik di'.pl.Seidler v dižav-nem zboru dne 19. t. m. Toda vse se zdi, da so nemški „uspehi" omamili tudi naše vojaške kroge, kajti iz našega vojnega tiskovnega stana je 20. t. i!i. došlo poročilo, ki govori o tem, da se je ta vojni nastop izvršil sporazumno z obema vojniitia velesilama in če doslej avstro-ogrske Čete se niso nastopite, da je to odvisno le od krajevnega |)oložaja. Rusija je danes na zunaj brez vsake biambe, v notranjosti divja meščanska vojna in anarhija. Na Finskem se koljeta „rdeča" in „bela" garda, v Ukrajini so z orožjem zavladali pristaši ruskili boljševikov, zasedli glavno mesto Kijev in zaprti rado. Kaljedin, hetman donskih kozakov, ki je vodil boj proti boljševikom, se je ustrelil. — Poljaki so z enodušnim nastopom celokupnega naroda dosegli precejšen nspeh: Miiovjia pogodba z Ukrajino je dobila dostavek, glasom katerega bo o državni pripadnosti Holma odloČilo tjinlsko glasovanje. Na določanje meja bodo poklicali tudi zastopnike poljske države. Zaenkrat pa vlada na Poljskem z vso znano brezobzirnostjo nemška vojaška uprava, ki je radi demonstracij za Ilolm razpustila poljsko vojsko, v več mestili proglasila oblegovalno stanje, Varšavi jta naložila 250.000 mark kontribucije. — 19. t. m. se je zopet sešel avstrijski državni zboi-. Govoi'it je ministrski predsednik dr. pl. Seidler, ki je slavil mir z Ukrajino kot krušni mir: Ukrajina se je ol)vezala, prepustiti nam prebitek svojili poljskih pridelkov. Navedel je dostavek glede Holma in pojasnit naše razmerje z Rusijo, kakor smo že gori omenili. Poljaki so odklonili mirovno pogodbo z dostavkom vi'ed in so demonstrativno odšli iz ztiornice. Nemški socialni demokratje so vložili interpelacijo, v kateri zalitevajo, da moi'a veljati vojno slanje z Rusijo na vsak način kot končano, da se naše Čete tudi v ukrajinske notranje boje nikakor ne smejo mešati, da Avstro-Ogrska sprejme Wilsonova načela za splošni mir in da se naj črnovojniki, ki so že pred vojno dopolnili 50. leto, takoj odpuste domov. V drugi seji 20. t. m. so Poljaki podali izjavo glede Holma in Polesja, v katei'i pravijo, da se nikdar ne oilpovedo neodvisni Poljski iit nobenemu delu poljske zemlje. Za njimi so podali svojo izjavo tudi Ukrajinci, ki se pi'itožiijejo nad Poljaki, kateri da so Ukrajince zatirali in trpinčili tu in onstran meja in hočejo sedaj priklopiti poljski državi tudi gališke in bukovinske Ukrajince. Će je Avstriji kaj do Ukrajincev, naj jim da avtonomijo, če ne, naj se pa priklopijo Ukrajini. Socialni demokratje .so izjavili, da ne bodo glasovali za proračun. Čeht so zaiitevali, naj se cesai'ska naredba o podaljšanju či'uovojniškc dolžnosti od 42. do " 50. leta lazveljavi, o čemer naj brambni odsek poroča v enem tednu. Na vladnih klopeh je nastalo veliko razbuijenje, seja se je prekinila, začela so se pogajanja. Ćetii in Jugoslovani so trdno držali skupaj. Končno so se pobotali, naj odsek poroča v Stiriii tednih. V tretji seji sta govorila med drugimi jugoslovanska' poslanca dr. Tresič-Pavičić in i1r. Lovro Pogačnik, ki je neusmiljeno bičal iionemČevanje v Avstriji in pohlep Nemčije. — V i>arlamentu se sinije slovanski blok, v katerem hi bili združeni vsi Slovani, tudi Poljaki; Neiitci pa kujejo nemški blok, ki naj bi ol)scgal tudi nemške socialne demokiate. — Na laškem in francoskem bojišču običajni artiljerijski in poizvedovalni boji. Na Ruskem so zasedli Nemci Luck, Rovim, Minsk in lazne kraje na Estskem. Ujeli so doslej enega generala, vtič divizijskih poveljnikov, 8700 mož; tndi s iiltiiioin se Neitid ztilo polivalijo: 1353 topov, 120 sti'ojiiih pušk, 4000 železniških voz, precej živil itd. — V Talestiiii so zaCeli Angleži «opet prodirati. Vojni pregled. italijansko bojišče. — Na tem bojišCti, kjer 80 se ves ias po porazu Italijanov dvobojevali po večini ohojesti'aiisko le top-ničarji in so se vi'šili sjjopadi pehote manjšega potiiena, ter delovali letalci v sviho poizvedovanj iti bombnih napadov na zbirališča in etapne prostore v zaledju, postaja zadnji čas nekako živahiieje. Dne 23. febr. zvečer liapadli s« Italijani vzhodno lîi'ente presenetljivo Col Capj'ile, a bili so ;; našim ognjem odbiti. — Da se nekaj zopet namerava, kaže dejstvo, da je meja, kakor se 25. t. iii. iz Berna poroča, mej Švico in Italijo popolnoma zaprta. Ves promet za osebe, prtljago in blago je iistavljen, tudi mej Brig-Iselle so ustavljeni vlaki, kar se dosedaj pri zapretju mej Še nikoli ni odredilo. — Živahno delovanje naših letalcev zadnje tri dtti ob številnih poizvedovalnih poletih kakor tudi bombnih napadih doneslo je našini zopet lepe U8|)ehe. 20, februarja bila jo bojna črta ob I'iavi pozori.Šče več zračnih hojev, v katerih je bil sestreljen neki fi'ancoski enokrovnik. Tudi pri Arsierii so naši prisilili neko sovi'ažno letalo, da se je izkrcalo. 21. t. ni. posrečilo se je nekemu iiašemn niornariSkemu letalcu, da je sestrelil iz neke tnanjše sovražne skupine, katera je Drač brezuspešno z bombami obstreljevala, eno sovražno letalo. 22. t. m. pa so ob Piavi sestielili naši dve angleški letali. Rusko bojišče. — Naše čete po dogovoru z Nemčijo se ne udeležujejo pro-dîi'anja v Rusijo, katerega so Nemci dne 19. t. 11). započeli. Sovražnik je iz-^itrelil nekaj sb'clov, na to se ni več branil. Pohod se izvaja s silovito brzino, dnevni pohodi 50 do 80 kilometrov po zasneženih cestah in ob mrazu do 15 stopinj Celzija so na dnevnem redu. Vse to je poti'ebno, da se prepreči poboje in prelivanje krvi, katere izvršujejo rudeČi gai'disti na nečloveški način nad nesrečnim i)i'ebivaIstvoni. Dne 25. t. m. je naznanil nemški di'žavtii kancler v državnem zboru, da je došlo poročilo, da je sedanja ruska vlada spi'cjela mirovne pogoje osi'ednjih velesil tei' za izvi'Šitev tega sklepa odposlala odposlance v Brest-Litovsk. kojih naloga je podroltiosti urediti in potrebne podpise pi'eskrbeti, kar botle kratko časa trajalo. Nadaljnje brezžično poročilo iz rétrograda javlja, da je bil sklep za brezpogojen mir v glavni skupščini bolševiške vlade sprejet z 12G glasovi proti 85, gla.sovanja se jih je vzdržalo 26. Ljcnin in Trotzky sta glasovala za mir. Mir z Rusijo se je tedaj ndejstvil in nihče več ga ne more preprečiti, katerega tudi nasprotniki miru v Petrogradu predi'ugačiti ne morejo in najbrže tudi nočejo. Prva posledica sklenjenega miru je, da postatiejo vse na novo nstanovljene državo, Uki'ajina, Finsko ter severnoj'uske državne skupine proste in so bodo lahko pod zaščito nemških čet, katere svojega red upostavljajočega pohoda do končnega podpisa mirovne jio-godbe prekinile ne bodo, na znotraj uredilo ter upostavile red v deželi. Druga posledica je ta, da se tiiora Rumiinija jako požui'iti, svoja pogajanja z osiednjima velesilama končati, ker je postal nje jioložaj ne-vzdržljiv in ji preti ista nsoda, kakoi' jo je doživeta Rusija: polom. Vojska na.vzhodu je končana in s toni so odprta vi'ata osred-njitiia velesilama do ogromnih skladišč surovin, s kateritiii boste zaiiiogli pi'eakrbeti svoje ljudstvo s potrebnim živežem in vsakdanjimi potrebščinami. Obroč, ki nas je oklepal, je i)]'ebit in lakota s kalero se nam je žugalo je odstranjena. Umevno je, da se to ne bode (akoj danes ali jutii poznalo, i>ač pa v nekaj mesecih zlasti jia po prihodnji žetvi. Potem se bo vsak lahko nasitil in Avsti ija ne ho več odvisna glede preživljanja izključno od Ogrske. Zahodno bojišče. — Kakor se dne 24. t, m. iz nemškega glavnega stana poroča so Angleži in Francozi na več mestih bojne črte živahno poizvedovali. Močnejši francoski oddelki, kateri so poizkušali pjeko Ailelte v Chevregny udreti, so bili s protinapadom pi'od južnim robom vasi viženi nazaj. Na zahodnem bregu Mozo privedle so napadalne čete ujetnike iz francoskih jarkov. Y Vogezih vršili so so -uspešni poizvedovalni boji. Zahodno Miihlhausena napadli so francoski bataljoni po večurnem ognju na obeh sti aneh Dollerja. Njih napade odbile so pri Si)od. Aspachu 8 protisunkom, pri Exbriicke in Spodnjem Burnhauptu z ognjem bavai'ske čete. Razna bojišča. — Angleži, kateri so morali svoj pohod proti Jerilii zaiadi deževja ustaviti, so zopet pričeli prodii-ati, kakoi'.sc poroča 20. februarja iz Londona. 19, t. m. je general Allenby nadaljeval svoj pohod in diži zadnje gorovje, ki nad-vladitje mesto Jeriho. Angleške čete so 19. t. m. zjutraj na 15 milj dolgi bojni črti vzhodno od Jei uzalema napadle. Zvečer so dosegle vse stavljene jim točke povprečno dve milji globoko. Franjo Nenbaiier: Nova zima. In spet na okna slika cvetje led. Pod snegom belim zvončki beli, vi ljubljenčki potidadi, ki že iz tal ste prihiteli, pač spavate neradi ! Ah, kolikrát zasniva cvet in spev nerad! Naslika up si divno cvetje, misleč; „kako duhtelo bo!" Veselje zlaga krastio petje, misleč: „kako zvenelo ho!" A ziitia srca za cvet in iieseni nima. Snežinke s temnih spet nebes zaplešejo lahkotni ples, zabrije burja in zauka, snežinke v plesu divjem suka. Zveilri se, zima sneg strdí, a cvetja ni in sftev tiiolČí. Bell se na bregovih sneg, temní se vtîde nn'zle beg. Očí strmijo v globočíno, uprte misli so v daljino. Tipin pa zemski sam ne ve, kaj huje mu mori srce: sjiominov težki sèn ga tnuči, prihodnost mu jo noč brez hiČil Dopisi. Iz novomeške okolice. Piav je, da se vsaka krivica zavine, katera se ktnnu godi; tudi jaz sem bil zmiiaj zato. Toda tudi laž, ali neresnica se moi'a zavrniti. Bral sem v „Kmetovalcu" št. 3 IrŽne cene vseh vrst žila itd., kakoi' tudi v Dolenjskih Novicah Št. 3. točka, Kmet — oderuh? Tam je navedeno, da je pšenica ])o 40 do 42 ki'on 100 kg itd. Prosil bi pa samo lo: kateii kmet odda pšenico po tej ceni, da bi mi naznanili, kje se dobi? Jaz bi jO rad tako, ali še nekaj dražje plačal, ker nimamo večkrat potrebnega vsakdanjega kruha. Dobim sem ter tja, v najhujši stiski, kakor tudi mai'sikateri meščan, pšenično moko pri nekemu gospodu po 7 kron kibfgram. Omenjeni gospod zatrjuje, da je ne more ceneje dati, ker mora pšenico plačati, ako jo sploh še dobi, po 120 ki'on mei iiik. Ker pa dobra pšenica tehta mejnik navadno 25 kg, torej znaša 100 kg 500 ki'on, ne pa 40 do 42 kron. Ako pa daš mleti pšenico, dobiš navadno iz mlina nazaj 16, kvečjemu 17 kg moke, iz meinika pšenice, kakor mi je dotični gospod zatrjeval in sem tudi že svoje dni sam skusil. Umevno je toi'ej, da potem lakent res ne moi'e moke dajati ceneje, kakor po 7 K kilogram. Vpi'ašam sedaj: kdo je oderuh, kmet ki toliko zahteva za pšenico, ali tisti ki moko prodaja, ki marsikoga leši iz največje bede? Mislim, da je odgovor Čisto lahak. Dalje naztianja „Kmetovalec" cene za prešiče, iti sicer pitane po 5 50 K kilogram Žive vage. Povedal mi je pa pred nekimi dnevi neki gospod, da je nameraval kupiti prešiča, in ga je tudi že našel pri nekemu kmetu blizu Miriiepeči, ki bi tehtal približno 160 kg. Ill koliko je zahteval za njega 1 kg? Nič manj, kakor [»o 15 kron kilogram žive vage. Kdo je oderuh? Je pa zopet lahak odgovor. Ne rečem, da so vsi taki ljudje izkoriščevalci in oderuhi siromakov, večinoma ])a vendar, ker po večini so, ki pravijo, ta in ta je tako prodal, zakaj bi pa jaz dal ceneje. Po mojem mnenju je pa vsak oderuh, kdor prodaja blago za pretirane visoke cene, naj bo kakršnokoli blago, pa naj bo kmet, trgovec, tovarnar, gospod, ali grajščak, ali kdorsikoli. Ako so bo pa vsakteri držal tržne in primerno, po svoji vesti odgovorne cene, pa ne bo po mojih mislih nobeden očital drugemu oderuštva. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe — večna resnica! 9. Iz Dobrniča. Žene in dekleta fare in občine Dobrnič se z dušo in telesom pridružujemo majniŠkt deklaraciji iJi kličemo z velikim pestiikom Simon Gregorčičem: „Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!" — (Sledi 534 lastnoročnih podpisov.) V nedeljo 10, februarja smo doživeli nekaj posebnega, Novomeški dijaki, pod vodstvom pi'ečast. gospoda p. Pavla so nam DobrnČanom priredili tri zabavne predstavo: Krčmar pri zvitem rogu, kmet in avtomat, v ječi. Ob nabito jiolni društveni sobi, so mladi igralci izborno vi'šili svoje vloge, ter nudili nam mnogo zabave ter prostega smeha. Ampak nekaj smo pa le pogrešali — petja? Ď, go.sp. kaplan so hoteli, da tudi pevke Mar. diužbe pomagajo cerkvenim pevkam. Ali našim cerkvenim „slavčicam" se je pa tako poniževalno videlo, da bi čisto pripioste deklice pele pi'i tako „visokih koi'skili slavčicah" — i'ajši so štrajkale — in tako smo se morali zadovoljiti brez petja. Kdor se povišuje bo ponižan, kdor se ponižuje bo pa povišan — to naj bi si zapomnile naše gospodične pevke. Poročita se je dne 6. febr. gpilčna Maiija Vercé iz znane Cebljeve hišo, z g. Jožetom Zupančič. Poročil je nevestin brat. Mlademu nadebiidneinu paiii obilo zakonske sreče! — Ogenj je nastal dne 13. febr. v Šahovcu; zažgali so begunci, ko so kuhali polento na ognjišču. Pogorele so tri hiše. Ljudje pazite na ogenj! Naročnica Dol. Novic. Iz Mirnepeči. Skoro ni tedna, da bi se v naši občini kje ne kradlo, vlomilo in lopalo. Nedavno so v Jablani pri Stariški pokradli boljšo obleko in perilo. Priítečeni teden so pa vloitiili ponočni gostje na Vrhpeči pri Krevselinu. Ker so bila okna zavarovana z železnimi križi, so s pomočjo močnih di'ogov mrežo izdrlî ter tako prišli skozi okno' v sobo, kjei' so se pre.skrbeli s kruhom, klobasami, mastjo in perilom in vse si'ečno odnesli. Domači ljudje so spali v drugem koncu hiše iti niso nič slišali o nočnih obiskih. Zadnje dni je pa neki zlikovce razbil Šipe na oknu pri Potrebnčanu tia Golobinjeku ter odnesel nekaj tobaka, uro in drugo. Takšne novice so pri nas kar na dnevnem redu. Vsekako je Čudno, da se ne more priti tem iizmo-vičem na sled. Letošnji predpust nismo imeli nič oklicev, nič porok. Ampak pustnega veselja vkljub temu ni manjkalo. Će si šel na pustno nedeljo skozi Biškovas, si se lahko prepričal o teiii. Proti večeru ti je donela na ušesa hrupna godba brez vsacega dovoljenja; saj pri nas to ni tako strogo; smo prosti ljudje. Zato so pa tudi nekateri tiaši mladi nadebudni fantički že kar podivjani, kakor se to lahko vidi večkrat po gostilnah. Dolgotrajna vojska, splošna beda Íii pomanjkanje jih še ni nič spreobrnilo. Pri nas močno tožimo vsied vcdnih novih vojnih dajatev, sedaj živine, sedaj živeža. Pa tudi temu bo enkrat konec. Tisti, ki ničesar ne pridelajo, in begunci, bodo mogli kmalu samo od zraka živeti, kajti moke ni od nikoder že več mesecev, da bi se oddala med te reveže. Prodajati ne sme nihče, kupiti ne sme nihče. Če ne je takoj obsojen od politične oblasti. Bog se nas naj usmili ! Nove knjige. Katoliška tiskarna je izdala novo knjigo: Šotor miru. Idila. Silvin Sardonko. Cena 3 1Í 60 v. — Dobili smo z njo lep knjižili dar. Šotor miru je obogatil naše slovstvo v panogi, ki smo t njej jako iibožni. Ta velika pesem ima po večini srečno zgi'adbo. Ni pa dobro, da se prične z rojstvom, oziroma krstom Pashaloviin, četudi je to pesnik namenoma hotel, da je namreč še pri začetku pokazal smer svojega dela. Učinek bi bil večji, če bi se epos pričel s Pashalom kot pastirjem, to dobo slika pesnik zelo lepo pozneje, a obdelana je prekratko. Pashalova duša je nekoliko premalo nemirna, zlasti ker se vi^ši dejanje v Španiji — ampak to naj opraviči idila. Nekatera poglavja so krasna, naprimer: Cigani, Pesem s pašnikov. Splašena ptica. Jezik je splošno gibčen in jako blagoglasen. Tu iii tam motijo nekatere nejastioati, kar bi pii Sardenkovem slogu ne , pričakovali. Lepo knjigo priporočamo. A. P. V isti založbi je izšla tudi knjiga: Federer Sisto 6 Sesto. Cena 2 K 60 v. Prevedel jo je Poljanec. Snov te zgodovinske povesti je vzeta iz življenja papeža Siksta V. (1585—1590J, ki ga prišteva zgodovina slavnim cerkvenim poglavarjem. Bil je iz preprostega roda ob vznožju Apeninov. Njegove izredne vrline so ga privedle na papoški prestol. — Povest nam slika njegove duševne bojo, ko izve, da sta njegov brat Sesto iti nečak vjeta kot zloglasna roparja. Sikst, ki ga je bila vedno sama strogost, pravičnost in neomahljivost, ne ve, ali bi postopal tutli tako strogo nasproti svojemn rodnemu bratu in nečaku, ali bi se tijiju očetovsko usmilil. Slednjič premaga tijegovo strogost Čuvstvo usmiljenja in bratovske ljubezni in on vrne obema svobodo, a ju tudi privede do poštenega dela. — Povest bo med Ijudstvoiij gotovo toplo sprejeta vsled zanimive vsebine, Jezikovno motijo na nekaterih mestih germanizmi in pa po nemški skladnji na koncu stavka uvrščeni glagoli. V. L. Oomade in iuje novice. županstvo Šmihel-Stopiče je poslalo 5, novembra 1917. leta na Jugoslovanski klub na Dunaju sledečo izjavo: Županstvo Šmihel-StopiČe izjavlja s tem, da z navdušenjem pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. I. z gorečo željo, da se ustanovi samostojna enotna jugoslovanska država pod žezlom Habs-buržanov. S hvaležnostjo tudi pozdravlja mirovno prizadevanje Njega Svetosti sv. očeta Betiedikta XV. in presvetlega cesarja Karola L, da se že skoraj konča to strašno klanje in sklene pravični mir za vse narode. — Josip Zurc, župan. Jatiez Znane, podžupan. Edmund Kastelic, občinski od- boniik. — To je bilo objavljeno v „Slovencu'' 0(1 line 15. novembra 1917, št. 262. Naj 1)0 to v pojasnilo vsem onim, ki dvomijo, lia je poslala iiajvtitija kmečka občina na Kranjskem izjavo za jugoslovansko ornice gosp. \Vi„ ! gospodu di'. Fr. shiřé 2 „ :pisarniškemu lavnateljn b- .>02etii Hauptmann-u pa vojni križec lazreda. Pozdrave nam pošiljajo iz Spodnje ^'Ske pri Ljubljani nafti (tohinjski faiilje: Alojz Hrovat, G. Lakoiiicť, Leop. Gonipič, Loka-Ćinomelj, Fi'anc Žmajdek, Regi'Čavas, Kožar, DolŽ in Jos. Avsec. — Od-^iliavljamo Jih tudi mi kar na j prisrčne jŠe: 'lubrodošli zopet na domaći zemlji! Zahvala. Kakoi' se je že [loročalo, so "il 10. till, v novomeški pimtiji dekoi'irani gos po d je-begun ci k visokimi odliko-Pri tej priložnost,i čutijo tako odlikovani kakor tudi drugi begunci, ki so Pnsostovali tej slavnosti, dolžnost, zahvaliti g. proštu dr. Seb. Eibertu, da je poka íiekoriraiye in s tem zopet HvalS ■ 'lakloujenost do beguncev. kakor i» kličciim- -n ^^ "jfigovo gostoljubje, mu ni , r >1'«^™!-Pnjetna dolžnost ^^ 1 je, i'.ahvaliti se tudi veleč, gospodom anon.kom n. duhovnikom kapitejskim, ki s« s SVOJO prisotnostjo in ljubeznjivo drn-z^bnostjo počastili i,, povišali našo slav-1 1liaj bodo vsi gospodje, da jih »tirannno v hvaležnem spominu. Begunec. ir f y Vr ^^ vojake. G. Polde uiafelj, Helliku lo kron. ~ Povodon. mrt. gospoda Maksa Lavienčiča v Ljubrani je poslala gospa Leopoldina Schegula 40 kron. - Bog^ p ačaj , Kratyska deželna vinarska zadruga je poslala sledeče pojasnilo: v št. s. na- lista je bila objavljena obsodba okraj-"^Sa sodišča v Novem mestu pi'oti Neži jjQj!'^^' posestnici v Sevnem, zaradi draženja, ^"■''♦lajala vino po pet kron liter in omeni V raxlogili sodbe se S ravll* '''kom nai V pojasnilo nasnii naroč- lekumn./ 'la g. ravnatelj Dolcnc KraiiL! , . vino kot podpredsednik "amen i zadruge, katere kranjska ^ reklama za dobra živeti y 1 namen je, od kupčije ■ ^^''l'Uga je delovala skozi leta biez dobička samo, da doseže dobro ime kranjskim vinom. Zgolj slučaju je piipisati, da je v zadnjem Času nekaj dobička dosegla, ki so bo pa zopet porabil za deželne kulturne namene in za reklatuo kratijskib vin. Tz tega tedaj sledi, da ni niti vinarska za-di'uga preliupec, še manj pa tisti, ki zanjo z mnogimi neprilikanii in težavami kupuje, t, j. lavnatelj Dolenc. Poštne znamke iz I. 1916. Poštne znamke s sliko cesarja Franca Jožefa L po 15, 20, 25 in 30 vin., dopisnice in zalepke in nujne trioglate znamke od 1. marca naprej ne bodo več veljavne. Lahko se pa še marca meseca zamenjajo za druge znainke. Vohunstvo s pomočjo golobov-pismonoš. Pripetilo se je, da so se našli golobi-pismonoše v pletenih košaricah, katere so najbi že spustili sovražniki iz večjih zrakoplovov z varnostnimi pripravami na tla. Golobe z varnostnimi piipravami in tiskanimi navodili za oddajo poi'očil itd. so najditelji oddali. Za najdbo in otfdajo golobov-pisnionoš in drugih vohunskih predmetov tia najbližjo vojaško ali civilno oblast dobe najditelji in oddajalo! po preudarku c. in kr. armadnega višjega poveljstva ali c. in ki', vojnega ministrstva nagrado. Važno pojasnilo. Izvršilni predpisi k Najvišjemu povelju z dne 11. sept. 1917, določajo, da se moi'ajo očetje vsaj šestih nepreski'bljenih oti'ok in edini sinovi sta-rišev, ki so izgubili v vojni že vsaj dva sinova, uporabljati na takih mestih, ki niso izpostavljena neprestani sovražni nevai'nosti. Te določbe se pa dostikiat napačno ume-vajo, tako da prihaja na urade mnogo prošenj, ki niso zadosti utemeljene. Tako n. pr. prosijo svojci za popoln odpust iz vojaške službe za premestitev v zaledje ali za trajno uporabljanje v etapnem pi'o-stoi n. Posebno pogoste so prošnje za premestitev v domači ki'aj ali vsaj v njegovo bližino. Dostikrat se prosi za vojake, ki sploh ni.so pi'ideljeni v fronti. Da se pre-pieCijo take vloge in se prosilcem ob enem prihranijo nepotrebna razočaranja, se vsi prizadeti opozai'jajo, da Najvi.sje povelje velja samo za one vojake, ki .se tiahajajo na bojni Crti in tudi za te le v toliko, da se ne smejo upoiabljati na mestih, ki so izpostavljena stalnemu sovražnemu ognju, ne pa za one, ki so v etapnem prostoru ali v zaledju. Osmo vojno posojilo bo po poiočilih listov razpisano že meseca marca 1918. Pratika za marec. Mesec marec ima svoje ime od rimskega boga Mars, ki je bil poleg Jupitra najimenitnejši bog rimske državne vere. Bilo mu je posvečenih mnogo svetišč in praznikov. Mesec Marc, s katerim se je |io stari Uomulovi pratiki leto pričelo, bil je njcnin posvečen in 12 duhovnikov, imenovani Saliji, je praznovalo ta mesec več praznikov njemu tia čast, ter svojemu bogu na čast plesaje in prepevaje po mestu nosilo svete ščite. Mars je bil i'oditelj Uoniulov, oče in zavetnik celega limskega naroda. Bil je tinli bojni bog, ki je varoval svoj narod v vojskah. Zato ga je klicala armada na pomoč in ga jirosila za zmago. Pred vojsko se je podal vojskovodja najprvo v Mariovo svetišče; ondi je stresel svete ščite in božjo sulico ter klical: „Mars Čuvaj, Mars pomagaj!« Bojna vežbališčii,'konjske dirke so bile pod njegovim vai'stvom. Mars stoji od najstarejše dobe ludi v zvozi s poljede^jstvom in Živinorejo. Pomladi so gonili rimski kmetovalci živali okoli svojih njiv, ki so jih ilarovali potem Martu in drugim poljskim bogovom, kot Čistilno dai'itev. Pil tej priliki so molili: „Oče Mars, prosim te, bodi milostljiv meni, mojemu domu in moji obitelji; vsied tega sem ukazal goniti okoli svojega posestva žitcv svinj, ovac in bikov. Odvračuj bolezni, neplodnost, opustošenje, škodo in ne- ugodno vreme! Daj rasti in oploditi sadje, žito, trtni zasad in grmovje! Ohrani pastirje in Črede zdiave tor podeli srečo in zdravje meni, mojemu domu in moji družini! Varuj nas kuge ifi laliote!" Mars se je tedaj siiiatral v obČe za boga, ki je bianil ljudstvo, njegovo zemljišče in imelje vsake škode, boilisi, da je nastala vsled sovražnikov, vsled divjih zverin, vsled nem ja ali vsled holeziii in kuge. Mars je bil tudi prorokovalni bog. V deželi Sabincev je stal star njegov orakel ali tempelj za [irorokovanje. Martova soproga je bila baje Nerione, ki pomeni hrabrost, Rimljatii so častili neko boginjo Bellono ali Duellono, o kateri se ni vedelo, ali je ona prava žena Martova ali je njegova sestra ali hči. Njen tempelj je stal na Martovem polji. Častili so Duellono z metanjem sulic med divjim navdušenjem. Ob njenih praznikih so jej darovali duhovniki celo svojo lastno kri, objedEiem so prorokovali in si rezali z noži kožo na rokah in ramah. — To smo onienili le zai'adi razlage besede „dueli", dvoboj, ki ima prvotno gotovo svoje ime od imenovane boginje Duellone. Marec ali sušeč ima 31 dni in bode bo\j mrzel in proti koncu prav lep i[i prijeten! Okoli 6. bo toplo; okoli 12. deževno in vetrovno; okoli 19. spremenljivo in nestalno, hladno in neprijetno in okoli 27. pa jasno in toplo. — Solnce stopi 21. v znamenje ovna ter se prične spomlad. Noč in dan sta enako dolga, — Dan zraste za eno uro iti 47 minut. Dan je dolg U ur do 12 uj' 47 minut. — Dne 31. marca bomo imeli že veliko noč, ki bode po gori omenjenem vremenu tedaj prav spomladanska. — Óe je na praznik sv. Jožefa lepo in jasno, bo sledila dobra letina. Če Je dan sv. Ruperta (27.) lep, se bo seno dobro sušilo. Će sv. Gabrijela (24.) zebe, sledi polem kmalu gorko vreme in slana no škoduje veČ. Ďe je v mai'cii veliko prahu, hode dovolj kruha in vina. Raznotero. Jeruzalem je sedaj v rokah Angležev, kakor nam je znano. Kaj mislijo sedaj napraviti Angleži iz tega svelega mesta? Najbi'že bodo pi'oglasili in obnovili judovsko državo z glavnim mestom Jeruzalem. Vendar pa bi postalo to mesto mednarodna lastnina. Zopet dingi pa predlagajo, naj bi proglasili za jeruzalemskega kraya sedanjega belgijskega kralja Alljeita, ker menda njegova rodovina izhaja iz I'odu Bogonn'i'a Bujon-skega, ki je leta 1099. v prvi križarski vojski iztrgal Jeruzalem iz mohamedanskih ]-ok in so ga proglasili za jei'uzalemskega kralja. Tega naslova Bogomir sicer ni prevzel, rekoč: „Ne bom nosil zlate krone tam, kjer je moj Odrešenik nosil tinjevo krono". Imenoval se je pa „varib božjega groba". Pač pa si je po Bogoinirjevi smi'ti njegov brat Balduin I. privzel naslov jeruzalemskega kralja. Danes nosijo ta naslov avstrijski cesarji. Francozi gojijo še vedno veliko so-vi'aŠtvo pi'oti Nemcem, ki so lèta 1870. in 1871. odtrgali od Francije dežele Alzacijo in-Lotaringijo. Že pred leti se je ustanovilo diušt vo „Sveta Zveza", katero si je zapisalo za glavtio načelo : pognati Nemce nazaj s francoskih tal. Pred kratkim jé imela „Sveta Zveza" velikanski shod v Sorboni v Parizu. Zbralo se je na tisoče in tisoče fi'ancoskega ljudstva. Piedsednik Deskanel je obnovil naslednjo sveto prisego fiancoskega nai'oda: „I^risegamo pri naših mrtvih in pri vojakih ob Marni, ob Iseri in pri Verdunu, da ne bomo prej odložili orožja, dokler se ne bo maščevala krivica, katera je bila pripravljena že skozi 40 let proti svobodi sveta, dokler ne bodo osvobojene Belgija, Srbija in Humnnija in dokler Francija ne bo zopet pridobila leta 1870-1871 izgubljenih pokrajin." Tisoč- glava ljudska množica je ponavljala to sveto prisego francoskega naioda. Kakšen je belgrajski konak. češki delegat Habeiiiiann, ki se je nedavno mudil v Bclgiadu, pripoveduje: Srbski kraljevski konak je popolnoma opustošen. Kar je imelo količkaj cene, je izginilo iz palače. Bivše kraljevske sobe, prestolna dvorana, knjižnica in konfeienčne sobe so prazne. V levem zadnjem oglu jialače se nahaja velika odprtina, ki jo je napravila granata. V kraljevskem arhivu so le gole stene, na tleh pa raztrgane knjige in listine, umazane in na pol sežgane. Pohištva ni nikjer, slike nikjer, še kljuke pri vratih so pobrane. Odtrgane so zavese, odnešene pieproge, skratka, vse je izgiinlo. Gole stene, raztrgani parketi nemo pripovedujejo o vojni. Najtežji krščenec na svetu. Časopis Public Ledger prinaša med misijonskimi poročili: y župni cerkvi sv. Mihaela v Buffalo je bil krščen in sprejet v katoliško Cerkev 27 let star zamorec Jakob Simonds, znan pod imenom „deheli Jokel". Ta Jokel tehta 793 funtov, v obsegu krog prs meri nekaj nad tri metre. Trije stoli morajo biti jiripravljeni, kadar hoče sesti; po železnici se zamore voziti le v tovornih vozovih, ker imajo osebni preozka vrata. Njegova teža je večja nego njegovih stai'šev, treh bratov in sester skupaj. 7ai sv. krst se je prav lepo pripravil tn naprosil misijonarja, naj podučnje v sv. veri tudi njegovo ženo in njegove najbližje sorodnike. Pri sv. krstu je dobil imena; Jakob Bonaventura Avguštin. Iz spominov na lakotno leto 1817. XI. Ker sem dobil potem, ko sem oilposlal svoj spis v tiskarno, še iz dveh župnij poročilo glede leta 1817,, naj priobčinr tu še to. 1) Sv. Križ v trebanjski dekaniji. Tu je umrlo 1. 1S17. 61 oseb, med temi 8 za grižo in 3 za lakoto in sicer: 87 let stara Marija Štojs v Grebenu, 48 letni Gregor Kotar pod vasjo Spodnji Cerovec in 41 letni Anton Ôortiian na polu proti Holnovici. Pri stai'îh ljudeh je vpisano kot vzrok smrti: Altei'sschwacbe ali pa Ent-kraftung. (Zadnjo bo pač najbrž lakota), V Tihobojn pa jc umrl Marko Vidmar vsled posledic bolezni „miserere", kakor stoji zapisano. 2) Zagradec v žužemberški dekaniji. Tn je umrlo omenjeno leto 21 oseb in med njimi eden na griži. Glede lakote pa ni nobenih podatkov. I. Šašelj. Prijatelj in draginja. Potožil sem svojim sorodnikom in nekaterim prijateljem svoje stiske in težave radi pomanjkanja živil. Sem namreč prištet v tisto vrsto ljudij, ki sami niČ ne pridelajo in so navezani le na mesečno jilačo. Take hožje stvarice so v teh težavnih časih prave reve. Na trgn ne dobiš ničesai', v mesnici kaj malega, pri peku le odmerjeni hlebček (košček) kruha, v aprovizaciji za ] 4 dni po (čitaj eno četrt.) kil. mokce, drugod i)a prav niČ drnzega, — ni Čuda, da se želodec skrfii ter kruli in ščeži po hrani. Moja okrožnica znancem in iirijateljem je imela ta-le uspeh: Sorodniki mi sjjhdi niso ničesar odgovorili. Prijatelj Matijček mi je pisal, da je sam i'evež in da se |Hta Že od jeseni večinoma s kašo. Znanec -lanez ima hudobno gospodinjo, ki je tako varčna, da najraje sama za-se skrbi. Ne morem, ))ravi. saj veš, kako je. Dobival sem sjdoh take odgovore, da za denar ne dajo ničesai", pač bi se pa tu în tam dobilo kaj za zameno. Kava, sladkor, milo, petrolej in več tacih kramarskih reči, ki so se včasih dobivale v špecerijskih prodajalnah, bi mi v tej draginjski tn lakolni dobi prav prišle. enega generala, veČ divizijskili jioveljnikov, 8700 iiioŽ; tudi s pltiiioin se Nemci zeio pohvalijo: 1353 toiiov, 120 slrojnili itiiák, 4000 železniških voz, jtrecej živil itd. — V ra,lestiiii so zaĚeli Angleži /.opet prodirati. Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Natem bojišču, kjer so se vea ias po porazu Italijanov (Ivobojevali po večini obojestransko le toii-ničarji in s» se vršili spopadi pehote manjšega poniena, ter delovali letalci v sviho poizvtífiovaiij in bombnih napadov na zbirališča in etapne proslore v zaledju, postaja zadnji Cas nekako živaiineje. Dne 23. febr. zvečer napadli so Italijani vzhodno Biente presenetljivo Col Capi'ile, a bili so % našim ognjem odbiti. — Da se nekaj zopet namerava, kaže dejstvo, da je meja, kakor se 25. t. ni. iz Berna poroča, mej Švico in Italijo |)opolnoma zaprta. Ves promet za osebe, prtljago in blago je ustavljen, tudi mej Brig-Isolie so ustavljeni vlaki, kar se -dosedaj pri zapretju mej še nikoli ni odredilo. — Živahno delovanje naših letalcev zadtije tri dni ob številnih poizvedovalnih poletih kakor tudi bombnih napadih doneslo je našim zopet lepe uspehe. 20. februarja bila je hojna črta oh Piavi pozorišče več zračnili bojev, v katerih je bil sestreljen jieki fi'ancoski enokrovnik. Tudi pri Arsieru so naši prisilili neko sovražno letalo, da se je izkrcalo. 21. t. m. posreiilo se je nekenni našemu mornariškemu letalcu, da je sesti'elil iz neke manjše sovražne skupine, katei'a je Drač brezuspešno z bombami obsire-Ijevala, eno sovražno letalo. 22. t. m. pa so ob riavi aesti-eiili naši dve angleški letali. Rusko bojišče. — Naše čete po dogovoru z Nemčijo se ne udeležujejo prodiranja v Rusijo, katerega so Nemci dne 19. t. m. započeli. Sovražnik je izstrelil nekaj sti'elov, na to se ni veČ branil. Pohod se izvaja s silovito brzino, dnevni pohodi 50 do 80 kilometrov po zasneženih cestaii in ob mrazu do 15 stopinj Celzija .so na dnevnetii redu. Vse to je potrebno, da se prepreči poboje in prelivanje krvi, kateie izvršujejo rudcči gaidisti na nečloveški način nad nesrečnim prebivalstvom. Dne 25. t. m. je naznanil neni.ški di žavni kancler v državnem zboru, da je došlo poročilo, da je sedanja ruska vlada sprejela mirovne pogoje osrednjih velesil ter za izvršitev tega sklepa odposlala odposlance v Bi'cst-Litovsk, kojih naloga je podrobnosti urediti in potrebne podpise preskibeti, kar bode kratko Časa trajalo. Nadaljnje brezžično poi'očilo iz Petrograda javlja, da je bil sklep za brezpogojen mir v glavni skupščini bolšcviške vlade sprejet z 126 glasovi proti 85, glasovanja se jih je vzdržalo 26, Ljenin in Trotzky sta glasovala za mir. Mir z Rusijo se je tedaj udejstvil in nihče več ga ne more prepi'cčiti, katerega tudi naspi'otniki miru v Peti'ogradu predrugačiti ne morejo in najbrže tudi nočejo. Prva posledica sklenjenega miru je, da postanejo vse na novo ustanovljene države, Ukrajina, Ifinsko ter severnoruske državne skupine proste in se bodo lahko pod zaščito nemških čet, katere svojega red upostavljajočega pohoda do končnega podjjisa mirovnu [lo-godbe pi'ekinileiie bodo, na znoti'aj uredile ter upostavile led v deželi. Druga posledica je ta, da ae mora Rumunija jako požuriti, svoja pogajanja z osrednjima velesilama končati, ker je postal nje i)oložaj ne-vzdržljiv in ji preti ista usoda, kakor ]o je doživela Rusija: polom. Vojska na.vzhodu je končana iti s teni so odfirta vrata osrednjima velesilama do ogi'omnih skladi.šč surovin, s kateiimi boste zatjiogli preskrbeti svoje ljudstvo s potrebnim živežem in vsakdanjimi potrebščinami. Obroč, ki nas je oklejial, je piebit in lakota s katero se nam je Žugalo je odsljanjena. Umevno je, da ae to ne bode takoj danes ali jutri poznalo, pač pa v nekaj mesecih zlasti jia po prihodnji žetvi. Potem se bo vsak lahko nasitil in Avstrija ne bo veČ odvisna glede preživljanja izključno od Ogrske. Zahodno bojišče. — Kakor se dne 24. t, n(. iz nemškega glavnega stana poroča so Angleži in Francozi na več mestih bojne črte živahno poizvedovali. Močnejši francoski oddelki, kateri so poizkušali preko Ailel.te v Chevregny udreti, so bili s protinai)adoni pi'ed južnim robom vasi vrženi nazaj. Na zahodnem bregu Moze privedle so napadalne čete ujetnike iz francoskih jarkov. V Vogezih vršili so se - uspešni iioizvedovalni boji. Zahodno Miihlhausena napadli so francoski bataljoni po vectii neni ognju na obeh st.i aneh DoUerja. Njih napade odbile so pri Spod. Aspaehu s protisunkom, pri Exbrucke in Spodnjem Burnhatiptu z ognjem bavarske čete. Razna bojišča. — Angleži, kateri so morali svoj i)ohod proti Jerihi zaiadi deževja ustaviti, so zopet pričeli prodirati, kakor, se poroča 20. februarja iz Londona. 19. t. m. je general ^llenby nadaljeval svoj pohod in drži zadnje gorovje, ki nad-vladtije mesto Jeriho. Angleške čete so 19. t. m. zjutraj na 15 milj dolgi bojni črti vzhodno od Jeruzalema najjadle. Zvečer so dosegle vse stavljene jijn točke povprečno dve milji globoko. Fi'fiiijû Neubauer: Nova zima. In spet na okna slika cveije led. Pod snegom belim zvončki beli, vi ljubljenčki pomladi, ki že iz tal ste prihiteli, pač spavate neradi! Ah, kdlikrat zasniva cvet in spev neradi Naslika up si divno cvetje, misleč: „kako dulitelo bo!" Veselje zlaga krasno petje, misleč: „kako zvenelo bo!" A zitiia srca za cvet iti pesem nima. Snežinke s tenniih spet nebes zaplešejo lahkotni ples, zabrije ijurja in zanka, snežinke v plesu divjem suka. Zvedrl se, zima sneg strdí, a cvetja ni in spev molči. Beli se na bregovih sneg, temni se vóde mrzle beg. Oči strmijo v globoČitio, upite misli so v daljino, Tjpin pa zemski satu ne ve, kaj huje mu mori srce: spotninov težki sèn ga muci, prihodnost mu je noč brez luči! Dopisi. Iz novomeške okolice. Prav je, da se vsaka krivica zavrne, katera so komu godi; tudi jaz sem bil zmiraj zato. Toda tudi laž, ali neresnica se mora zavrniti. Bral sem v „Kmetovalcu" št. 3 tržne cene vseh vrst žita itd., kakor tudi v Dolenjskih Novicah št. 8,, 3. točka. Kmet — odeimh? Tam je navedeno, da je pšenica jio 40 do 42 kron 100 kg itd. Prosil bi pa samo to: kateri kmet odda pšenico po tej ceni, da bi mi naznanili, kjo se dobi? Jaz bi jo rad lako, ali še nekaj dražje i)laCal, ker nimanio večkrat potrebnega vsakdanjega kruha. Dobim sem tei' tja, v najhujši stiski, kakor tudi marsikateri meščan, pšenično moko pii nekemu gospodu po 7 kron kilogram. Omenjeni gospod za-ti'jnje, da je ne more ceneje dati, ker mora pšenico plačati, ako jo sploh še dobi, po 120 kron mernik. Ker pa dobra pšenica tehta mernik tiavadno 25 kg, torej znaša 100 kg 500 kron, ne pa 40 do 42 kron. Ako pa daš ruleti pšenico, dobiš navadno iz ndina nazaj 16, kvečjenni 17 kg moke, iz mernika pšenice, kakor mi je dotični gospod zatrjeval in sem tudi že svoje dni sam skusil. Umevno je torej, da potem takem res ne more moke dajati ceneje, kakor po 7 K kilogram. Vprašam sedaj: kdo je oderuh, kmet ki toliko zahteva za pšenico, ali tisti ki moko prodaja, ki marsikoga 1'eši iz največje bede? Mislim, da je odgovor čisto lahak. Dalje naznanja „Kmetovalec" cene za prešiČe, in sicer pitane po 5 50 K kilogram žive vage. Povedal mi je pa pred nekimi dnevi neki gospod, da je nameraval kupiti preaiČa, in ga je tudi že našel pri nekemu kmetu blizu Mirnepeči, ki bi tehtal pii-bližno 1(30 kg. In koliko jc zahteval za njega 1 kg? Nič manj, kakor po 15 kron kilogram žive vage. Kdo je oderuh? Je pa zopet lahak odgovor. Ne reČem, da so vsi taki ljudje izkoriščevalci in oderuhi siromakov, večinoma ])a vendar, ker po večini so, ki pravijo, ta in ta je tako prodal, zakaj bi pa jaz dal ceneje. Po mojem nuienju je pa vsak odertili, kdor prodaja blago za pretirane visoke cene, naj bo kaki'snokoli blago, pa naj bo kmet, ti'govec, tovarnar, gospod, ali grajščak, ali kdorsikoll. Ako se bo pa vsakteri držal tržne in primerne, po svoji vesti odgovorne cene, pa ne bo po mojih mislih nobeden očital drugemu oderuštva. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe — večna resnica! ^ S. Iz Dobrniča. Žene in dekleta fare in občine Dobrnič se z dušo in telesom pridružujemo majniški deklaraciji in kličemo z velikim pesnikom Simon Gregorčičem: „Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!" — (Sledi 534 lastnoročnih podpisov.) V nedeljo 10. februarja smo doživeli nekaj posebnega. Novomeški dijaki, pod vodstvom pi'ečast. gospoda p. Pavla so nam Dobrnčanom prii edili tri zabavne predstave : Krčjiiar pri zviteiti logn, ktiiet in avtomat, v ječi. Ob nabito polni društveni sobi, ao ndadi igralci izborno vi-šili svoje vloge, ter nudili nam mnogo zabave ter prostega smeha. Aoipak neliaj smo pa le pogrešali — petja? Ď. gosp. kaplan so lioteli, da tudi pevke Mar. družite pomagajo cerkvenim pevkam. Ali našitu cerkvenitn „slavčicam" se je pa tako poniževalno videlo, da bi cisto priproste deklice pele pri tako „visokih korskih slavčieah" — rajši so štiajkale — in tako stiio se morali zadovoljiti brez petja. Kdor se povišuje bo ponižan, kdor se ponižuje bo pa povišan — to naj bi si za-pomidle naše gospodične pevke. Poročila se je dne 6. febr. gpdčna Marija Vercé iz znane Cebljeve hiše, z g. Jožetom Ztipančič. Poroči! je nevestin brat. Mladetini nadebudnemu paru obilo zakonske sreče I — Ogenj je nastal dne 13. febr. v Šahovcu; zažgali so begunci, ko so kuhali polento na ognjišču. Pogorele so tri hiše. Ljudje pazite na ogenj! Naročnica Dol. Novic. Iz Mirnepeči. Skoio ni tedna, da bi se v naši občitii kje ne kiadlo, vlomilo in ropalo. Nedavno so v Jablani pri Stariški poki'adll boljšo obleko in perilo. Přetečeni teden so jia vlomili ponočni gostje na Vrhpeči pri Krevselliui. Ker so bila okna zavarovana z železnitiii križi, so s pomočjo močnih drogov mrežo izdrli ter tako prišli skozi okno- v sobo, kjer so se preskrbeli s kruhom, klobasami, mastjo in perilom in vse srečno odnesli. Dottiači ljudje so spali v di'ngem koncu hiše in niso tilč slišati o nočnih obiskih. Zadnje dni je pa neki zlikovce razbil šipe na oknu pri Potrebnčanu na Golobinjeku ter odnesel nekaj tobaka, uro in drugo. Takšne novice so pri tias kar na dnevnem redu. Vsekako je čudno, da se ne more priti tem itzmo-vičem na sled. Letoštiji predpust nismo imeli nič oklicev, nič porok. Ampak pustnega veselja vkljub temu ni manjkalo. Će si šel na pustno nedeljo skozi Biškovas, si se lahko prepričal o teiiL Proti večerti ti je donela na ušesa hrupna godba brez vsacega dovoljenja; saj pri nas to ni tako strogo; smo prosti ljudje. Zato so [ta tudi nekateri naši ndadi nadebudni fantički že kar podivjani, kakor se to lahko vidi večkrat po gostilnah. Dolgotrajna vojska, splošna beda in pomanjkanje jih Še ni tiičspi'eobrnilo. Pri nas močno tožimo vsied vednih novih vojnih dajatev, sedaj živine, sedaj živeža. Pa tudi team bo enkrat konec. Tisti, ki ničesar ne pridelajo, in begunci, bodo mogli kmalu samo od zraka živeti, kajti moke nI od nikoder Že več mesecev, da bi se oddala med te reveže. Prodajati ne sme nihče, kupiti ne sme nihče. Če ne je takoj obsojen od politične oblasti. Bog se nas naj ustnili! Nove knjige. Katoliška tiskarna je izdala novo knjigo: Šotor miru. Idila. Silvin Sardenko. Cena 3 K 60 v. — Dobili smo z tijo lep knjižni dar. Šotor miru je obogatil naše slovstvo v panogi, ki smo v njej jako ubožni. Ta" velika pesem ima po veČini srečno zgradbo. Ni pa dobro, da se prične z rojstvom, oziroma krstom Pashalovim, četudi je to pesnik namenoma hotel, da je najnreč še pri začelkti pokazal stiier svojega dela. Učinek bi bil večji, če bi se epos pričel s Pashaloni kot pastirjem, to dôbo slika pesnik zelo lepo pozneje, a obdelana je prekratko. Pashalova duša je nekoliko premalo nemirna, zlasti ker se vrši dejanje v Španiji ~ ampak to naj ojn-aviči idila. Nekatera poglavja so krasna, naprimer: Cigani, Pesem s pašnikov. Splašena ptica. Jezik je splošno gibčen in jako blagoglasen. Tu in tam inotijo nekatere nejasnosti, kar bi pii Saidenkovem slog« ne , pričakovali. Lepo knjigo priporočamo. A. P. V isti založbi je izšla tudi knjiga: Federer Slsto e Sesto. Cena 2 K 60 v. Prevedel jo je Poljanec. Snov te zgodovinske povesti je vzeta iz življenja papeža Siksta V. (1585—1590J, ki ga prišteva zgodovina slavnim cerkvenim poglavarjem. Bil je iz preprostega rodu ob vznožju Apeninov. Njegove izredne vi'line so ga privedle na papeški prestol. — Povest nam slika njegove duševne boje, ko izve, da sta njegov brat Šesto in tieČak vjeta kot zloglasna roparja. SIkst, ki ga je bila vedno sama strogost, pi'avičnost in neomahljivost, ne ve, ali bi postopal tudi tako strogo nasproti svojemtt rodnemu bratu in nečaku, ali bi se njiju očetovsko usmilil. Slednjič premaga njegovo strogost čuvstvo usmiljenja in bratovske ljubezni in on vrne obema svobodo, a ju tudi privede do poštenega dela, — Povest bo med Ijudstvou) gotovo toplo sprejeta vsled zanimive vsebine. Jezikovno motijo tia nekaterih mestih germanizmi in pa po nemški skladnji na koncu stavku uvrščeni glagoli. V. L. DomaČe in tuje novice. županstvo Šmihel-Stopiče je poslalo 5. novembra 1917. leta na Jugoslovanski klub na Dunaju sledečo izjavo: Županstvo Šmihel-Stopiče i?:javlja s teui, da z navdušenjem pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1. z gorečo željo, da se ustanovi samostojna enotna jugoslovanska država pod žezlom Ilabs-buržatiov. S hvaležnostjo tudi pozdravlja mirovno prizadevanje Njega Svetosti sv. očeta Benedikta XV. in presvetlega cesarja Karola L, da se že skoraj konča to stra.šno klanje in sklene pravični iinr za vse na-jode. — Josip Zurc, župan. Janez Znane, podžupan. Ediiuind Kastelic, občinski od- boniik. — To je bilo objav^eiio v „Slovencu" 0)1 dne 15. novtítiibra 1917, št. 2G2. Naj bo to v iiojaaiiilo vsetn onim, ki dvomijo, da je poklala največja kmečka občina na Kvaiijsliiiiii izjavu za jugoslovansko deklaracijo. Jos. Zui'c, župan. Izvoljen za prijorja jnžnoavstiijske provincije inimškega vitežkcga i-eda je dosedanji krlžanski rektor v Ljubljani velei. g. 1>. Bei'nard I'oiak. — Ljubljanski konvent v Križankib m" imel priorja. Nadvojvoda^ Evgen kot vrhovni predstojnik »emš. vit. reda ga je sedaj povzdignil v samostojen, neposredno Velikemu redovnemu luojstni pođi'ejen priorat, kateremu se prikiopijo vse redovne župnije v ljubljanski in lavaiitinski škofiji. Kapitularična volitev prvdga satnostojnega prijorja se je vraila 21. februarja v Krjžankili. Bolanetnu bratu novomeškega mil. g. pi'ošta, g. Jiii, Eiijeiiu, se je sicer obi'iiilo íia bolje, a vendar še ni iz nevarnosti. Bil ie previden s sv. zakraitienti.'Mil. g. prošt ga pi'iporoiia prijateljem in znancem v molitev. Umrla je v liršljinu pri Novem mestu soproga posestnika g. Franc ICastelica, gospa Àua Kastelic roj, Murn. Bila je »lelj časa l)oiana in dne 27. februarja ob 12. uii «1'oidne je bila rešena mukcpolne bolezni, stara 59 let. Priporoča .se v iiilag spomin. Umrla je na Zaplazu dne 16. febr. t- 1. po daljši bolezni dekle Mai'ija Škoda, l'1'odajalka, dolu-o znana božjepotnikom, ki "itiskujejo tukajšno božjo pot. Naj počiva v minil „Prestala svet si sječno, plačilo jizivaj večno I" Priporočam jo v spomin molitev, v-v. P^l'ikovanja pri trgovski in obrtni diilk^' " '-•'"'^•ia"'' Cesar je podelil pred-j„ ' ' }''g"vske in obilne zbornice gosp. Win,!L, '» tajniku gospodu dr. Fr. slnëé 2 e Tni ipisarniškemu ravnatelju S^aSa pa vojni križec i,.,. Pozdrave nam pošiljajo iz Spodnje ^'Ske pn Ljubljani naši dohirijski faiiljc: ^^'ojz Hrovat, G. Lakonice, Lcoj». Gornpič, Loka-Ćrnomelj, Fi'anc Šmajdek, IlegrČavas, Kožar, Uolž in Jos. Avsec. — Od-zib-avljamo jih tudi mi kar najprisičnejše: «olirodošli icopct na domači zemlji! Zahvala. Kakor se je že poi očalo, so 10. t. m. v novomeški prostiji dekorii ani gospodje-begunci z visokimi odliko-Pri tej priložnosrt,i čutijo tako odlikovani kakor tudi dnigi begunci, ki so in'isostovali tej slavnosti, dolžnost, zahvaliti I g. proštu dr. Seb. Elbertu, da je PokazT^'"''- rtekoiiranje in s tem zopet Hvalež • naklonjenost do beguncev. kakor "tur j" j® kličemo- Tïn/'^ »jegovo gostoljubje, mu Ki cuno. Bog povj-ni! _ Prijetna dolžnost am je. zahvahu s« tudi veleč, gospodom non,ko„> ,n duhovnikom kapiteU.ki.n, ki «» s SVOJO prisotnostjo in ljubeznjivo družabnostjo počastili in povišali našo siav-r- A^'eP'-'^ani naj bodo vsi gospodje, da jih »iirannno v hvaležnem spominu. liegunec. Tf , Slepe vojake. G. Poide Knafelj, MeUika jo _ mrt, gospoda Maksu Lavre.ičiča v Ljub-^an, je poslala gospa Leopoldina Sciiegula 40 kron. — Bog plačaj tisočerokrati Kraryska deželna vinarska zadruga J® poslala sledeče pojasnilo: v št. 8. na- ^Sa lista je bila objavljena obsodba okraj-^^^Ka sodišča v Novem mestu pi'oti Noži kgj!"^' P^^fistnici v Sevnein, zaradi draženja, 4oVl' vino po pet kron liter in omeni"'"" 1'^vršine. V razlogili sodbe se g ^''ekupci" ter posebej navaja Uolenc iiikotn • ^ pojasnilo nasim naroe- l^ku lnir.^ g- Kranlv! , . l^ot Po:adruge, katere kraigska ^ reklama za dobi'p kupec, čel'!."'', živeti 1 kupčijo • ^"-adruga ju delovala skozi leta bi'ez dobička samo, da doseže dobro ime kranjskim vinom. Zgolj slučaju je pripisati, da je v zadnjem času nekaj dobička dosegla, ki se bo pa zopet porabil za deželne kulturne namene in za reklamo kranjskih vin. Iz tega tedaj sledi, da ni niti vinarska zadruga prekupec, še manj pa tisti, ki zanjo z mnogimi neprilikami in težavami ku)>uje, t. j. 1'avnatelj Dolenc. Poštne znamke iz I. 1916. Poštne znamke s sliko cesarja Franca Jožefa L po 15, 20, 25 in 30 vin., dopisnice in zalepke in nujne trioglate znamke od 1. marca naprej ne bodo več veljavne. Lahko se pa še marca meseca zamenjajo za druge znamke. Vohunstvo s pomočjo golobov-pismonoâ, Pripetilo se je, da so se našli golobi-pismonose v pletenih košaricah, katere so najbi že spustili soviažniki iz večjih zrakoplovov z varnostnimi pripravami na tla. Golobe z varnostnimi pripravami in tiskanitni navodili za oddajo poročil itd. so najditelji oddali. Za najdbo in oďdajo golobov-pismonoš in drngib vohunskih predmetov na najbližjo vojaško ali civilno oblast dobe najditelji in oddajalci po preudarku c. in kr. armadncga višjega poveljstva ali c. in kr. vojnega niinisti'stva nagrado. Važno pojasnilo. Izvi-šilni predpisi k Najvišjemu povelju z dne 11. sept. 1917, določajo, da se morajo očetje vsaj šestih nepreskibljenih otrok in edini sinovi sta-riŠev, ki so izgubili v vojni že vsaj dva sinova, uporabljati na takih mestih, ki niso izpostavljena neprestani sovražni nevarnosti. Te določbe se pa dostikrat napačno uitu;-vajo, tako da prihaja na urade mnogo prošenj, ki niso zadosti utemeljene. Tako n. i)r. prosijo svojci za popoln odpust iz vojaške siužbe za premestitftv v zaledje ali za trajno upoi'abljanje v etapnem pro-stoi u. Posebno pogoste so prošnjo za premestitev v dotiiači kraj ali vsaj v njegovo bližino. Dostikrat, se prosi za vojake, ki sploh niso prideljeni v fronti. Da se pre-pieiijo take vloge in se prosilcein ob enem prihranijo nepotrebna razočaranja, se vsi ])rizadeti opozarjajo, da Najvišje povelje velja samo za one vojake, ki se nahajajo na bojni črti in tudi za te le v toliko, da se nc smejo upoj'abljati na mestih, ki so izpostavljena stalnemu sovražnemu ogtiju, ne pa za one, ki so v etapnem prostoru ali v zaledju. Osmo vojno posojilo bo po poiočilili listov razpisano že meseca marca 1918. Pnatika za marec. Mesec marec ima svoje ime od rimskega boga Mars, ki je bil poleg Jupitra najimenitnejši bog rimske državne vere. Bilo mu je posvečenih mnogo svetišč in praznikov. Mesec Marc, s katerim se je po stari lîomuiovi pratiki leto pričelo, bil je njemu posvečen in 12 duhovnikov, imenovani Saliji, je pi'aznovalo ta mesec več praznikov njemu na čast, ter svojemu bogu na čast jdesaje in prepevaje po mestu nosilo svete ščite. Mars je bil roditelj IIoeuuIov, oče in zavetnik celega rimskega naroda. Bil je tudi bojni bog, ki je varoval svoj narod v vojskah. Zato ga je klicala armada na pomoč in ga pi'osila za zmago. Pred vojsko se je podal vojskovodja najprvo v Mariovo svetišče; ondi je stresel svete ščite in božjo sulico ter klical: „Mars čuvaj, Mars pomagaj!" Bojna vežbališča,'konjske dirke so bile pod njegovim varstvom. Mars stoji od najstarejše dobe ludi v zvezi s poljedeljstvom in živinorejo. Pomladi so gonili liniski kmetovalci živali okoli svojih njiv, ki so jih darovali potem Martu in diugijti poljskim bogovom, kot čistilno daritev. Pri tej priliki so molili: „Oče Mars, piosim te, bodi milostljiv meni, mojemu doiuu in moji obitelji; vsied tega sem ukazal goniti okoli svojega posestva žrtev svinj, ovac in bikov. Odvračuj bolezni, neplodnost, opustošenje, Škodo in ne- ugodno vreme! Daj rasti in oploditi sadje, žito, trtni zasad in grmovje! Ohrani pastirje in črede zdrave tei' podeli srečo in zdravje meni, mojemu domu in moji družini! Vai'uj nas kuge in iakote!" Mars se je tedaj smatral v obče za boga, ki je branil ljudstvo, njegovo zemljišče in imetje v.sake škode, bodisi, da je nastala vsled sovražnikov, vsled divjih zverin, vsled neurja ali vsled bolezni in kuge. Mars je bil tudi prorokovalni bog. V deželi Sabincev je stal star njegov 01'akel ali tempelj za prorokovanje. Martova soproga je bila baje Nerione, ki pomeni hrabrost, Rimljani so častili neko boginjo Bellono ali Duellono, o kateri se ni vedelo, ali je ona prava Žena Martova ali je njegova sestra ali hči. Njen tempelj je stal na Martovem polji. Častili so Duellono z metanjem sulic med divjim navdušenjem. Ob njenih praznikih so jej darovali duhovniki celo svojo lastno kri, objednem so prorokovali in si rezali z noži kožo na rokah in ramah. — To smo omenili le zai'adi razlage besede „duell", dvoboj, ki ima prvotno gotovo svoje ime od imenovane boginje Duellone. Marec ali sušeč ima 31 dni in bode bolj mi'zcl in proti koncu prav lep in prijeten! Okoli 6. bo toplo; okoli 12. deževno in vetrovno; okoli 19, spremenljivo in nestalno, hladno in neprijetno in okoli 27. pa jasno in toplo. — Solnce stopi 21. v znaitieiijc ovna ter se prične spomlad. Noč in dan sta enako dolga. — Dan zraste za eno uro in 47 minut Dan je dolg 11 ui- do 12 ur 47 minut. — Dne 31. marca bomo imeli že veliko noč, ki bode po gori omenjenem vremenu tedaj prav spomladanska. — Óe je na pi'aznik sv. Jožefa lepo in jasno, bo sledila dobra letina. Če.je dan sv. Ruperta (27.) lej), SH bo seno dobro sušilo. Će sv. Gabrijela (24.) zebe, sledi polem kmalu gorko vreme in slana ne Škoduje več, Ôe je v mai'cu veliko prahu, bode dovolj kruha in vina. Raznotero. Jeruzalem je sedaj v rokah Angležev, kakor nam je znano. Kaj mislijo sedaj napraviti Angleži iz tega svetega mesta? Najbi-že bodo proglasili in obnovili judovsko drŽavo z glavnim mestom Jeruzalem. Vendar pa bi postalo to mesto mednarodna lastnina. Zopet diugi pa predlagajo, naj bi proglasili za jeruzalemskega kralja sedanjega belgijskega kialja Alberta, ker menila njegova 1'odovina izhaja iz rodu Bogomila Bujon-skega, ki je leta 1099. v prvi križarski vojski iztrgal Jeruzalem iz uuthamedanskih rok in so ga proglasili za jeruzalemskoga kralja. Tega naslova Bogomir sicer ui prevzel, rekoč: „Ne bom nosil zlate krone tam, kjer je moj Odi'ešenik nosil tirijevo krono". Imenoval so je pa „varih božjega groba". Pač pa si je po Bogoinirjevi siÈirti njegov brat Balduin I, privzel naslov jeruzalemskega kralja. Danes nosijo ta naslov avsti'ijski cesai'ji. Francozi gojijo še vedno veliko sovraštvo proti Nemcem, ki so leta 1870. in 1871. odtrgali od Francije dežele Alzacijo in-Lotaringijo. Že pred leti se je ustanovilo diušlvo „Sveta Zveza", katero si je zapisalo za glavno načelo : pognati Nemce nazaj s francoskih tal. Pred kratkitn jè imela „Sveta Zveza" velikanski sliod v Sorboni v Parizu. Zbi'alo se je na tisoče in tisoče francoskega ljudstva. Fi'edsednik Deskanel je obnovil naslednjo sveto prisego francoskega naroda; „Prisegamo pri našili mrtvih in pri vojakih ob Marni, ob Iseri in pri Verdunu, da ne bomo prej odložili orožja, dokler se ne bo maščevala krivica, kateja je bila pripi'avljena že skozi 40 let proti svobodi sveta, dokler ne bodo osvobojene Belgija, Srbija in Rumunija in dokler Francija ne bo zopet pridobila leta 1870-1871 izgubljenih pokrajin." Tisoč- glava ljudska množica je ponavljala to sveto iirisego fiancoskcga iiaioda. Kakšen je belgrajski konak, Češki delegat Habeiinann, ki se je nedavno mudil v Belgradu, pripoveduje: Srbski kraljevski konak je popolnoma opustošen. Kur je ijnelo količkaj cene, je izginilo iz palače. Bivše kraljevske sobe, prestolna dvorana, knjižnica in konfei'enčne sobe so piazne. V levem zadnjem oglu jialače se nahaja velika odprtina, ki jo je nai)i'avila granata. V kraljevskem arhivu so le gole stene, na tleh pa raztrgane knjige in listine, umazane in na pol sežgane. Pohištva ni nikjer, slike nikjer, še kljuke pri vratih so pobrane. Odtrgane so zavese, od.nešene prepr(fge, skratka, vse je izginilo. Gole stene, razti'gani parketi nemo pripovedujejo o vojni. Najtežji krščenec na svetu. Časopis Public Ledger prinaša med misij<)nskimt poročili: V župni cerkvi sv. Mihaela v Buffalo je bil krščen in spi'ejet v katoliško Cerkev 27 let star zamorec Jakob Simonds, znan pod imenom „debeli Jokel". Ta Jokel tehta 793 funtov, v obsegu krog prs meri nekaj nad tri metre. Trije stoli morajo biti pripravljeni, kadar hoče sesti; po železnici se zamore voziti le v tovornih vozovih, ker imajo osebni preozka vrata. Njegova teža je večja nego njegovih staišev, treh bratov in sester skupaj. Za sv. krst se je prav lepo pripravil in naprosil misijonarja, naj podučuje v sv. veri tudi njegovo ženo iti njegove najbližje sorodnike. Pil sv. krstu je dobil imena: Jakob Bonaventui'a Avguštin. Iz spominov na lakotno leto 1817. xi. Ker sem dobil jiotem, ko sem odposlal svoj spis v tiskai'no, še iz dveh žujmij poročilo glede leta 1817,, naj priobčiiir tu še to. 1) Sv. Križ v trebanjski dekaniji. Tu je umrlo 1. 1817. 61 oseb, med temi 8 za grižo in 3 za lakoto in sicer: 87 let stara Marija Štojs v Grebenu, 48 letni Gregoi' Kotar pod vasjo Spodnji Oeiovec in 41 letni Anton Šorman na potu pi'oti Holnovici. Pri starih ljudeh je vpisano kot vzrok smrti : AUersschwiiche ali jta Ent-ki'aftung. (Zadnje bo pač najbrž lakota). V Tihoboju pa je umrl Mai'ko Viditmr vsled posledic bolezni „miserere", kakor stoji za])isano. 2) Zagradec v žužemberški dekaniji. Tu je uiinlo omenjeno lelo 21 oseb in med njimi eden na giiŽi. Glede lakote pa ni nobenih podatkov. L Šašelj. Prijatelj in draginja. Potožil sem svojim soi'odnikom in ne-katei'im pi'ijateljem svoje stiske in težave radi pomanjkanja živil. Sem nami'eč prištet v tisto vrsto ljudij, ki sami niČ ne pridelajo in so navezani le na mesečno plačo. Take božje stvai'iee so v teh težavnih časih prave i'eve. Na trgu ne dobiš ničesar, v mesnici kaj malega, pri peku le odmerjeni hlebček (košček) kruha, v Eipi'ovizaciji za 14 dni po 'A (Čitaj eno četrt) kil. mokce, drugod pa prav nič di uzega, — nt čtnla, da se želodec skrči ter kruli in šČeži po hrani. Moja okrožnica ziuincem in prijateljem je imela ta-le uspeh: Sorodniki mi sploh niso ničesar od-govoiili. Prijatelj MatijČek mi je pisal, da je sum revež in da se jiita že od jeseni večinoma s kašo. Znanec Janez ima hu-dobtio gospodinjo, ki je tako varčna, da najraje sama za-se skrbi. Ne morem, jiravi, saj veš, kako je. Dobival sem sploh take odgovore, da za denar ne dajo ničesar, pač bi se pa tu in tata dobilo kaj za zameno. Kava, sladkor, milo, petjohj in veČ tacih kramarskih reči, ki so se včasih dobivale v spccerijskiii pi'odajahiali, hi mi v tej di'aginjski in lakolni d6bi piav prišle. Toda teh niiitarii niti za-se. Vsak dan je nada na kak prispevek od prijazne roke bolj saliiitla. Tolažitii sebe in svojo družino z zadnjimi ostanki icdkili Živil. Resno sedim pri svojem delu, ko potrka na vjata krepka roka. „O, Ti si, dragi t»oj Nikica. nekdanji moj soSolec in prijatelj na novomeški gimnaziji?!" „Da, da, jaz^y», di'agi moj Fi'anjo. Prinesel sem Ti nekaj živil, riČeta i[i jajc, ker si revež v stiski." „Sréna Ti hvala, dnšica! Koliko sem Ti dolžan za te dobre stvaii?" „Aieni prav niiS, a narofii se na Dolenjske Novice!" (To sem storil takoj.) „Drugi pot Ti preskrbitii še kaj več Živil." „Zdrav Nikica!" „Zdrav Franjo!" (Zares velikodušen mož ta g, Nikiea! Pomaga potrebnim in žrtvuje toliko za prospěli Dol. Novic. Malo imamo tacili mož, a imamo jih vendar, hvala Bogu! Ured.) Interpelacija za semena. Po.slanci dr. Pogačnik, Hladnik in tovariši so vložili na kmetijskega ministra vadi preskrbe semena naslednjo interpelacijo: Vsled velike lanske suše je bilo le malo pridelka. Žito je bilo slabo in zlasti jaro žito bode manj kaljivo. Zelenjadna semena so sc navadno kupovala. Letos se pa taka semena ne dobe ali so pa tako draga, da jih nt mogoSe kupiti. Semena krmske pese ni dobiti. En kilogram kore-njega semena stane 230 ki'oii. Krompir za seme je treba plačati po 1 krono vsak kilogram in še težko ga je dobiti, ker so krompir, odločen za prehiano, veCki'at vzeli in so ljudje vsled tega krompir za seme pripravljen porabili. Zlasti letos je velikega pomena, da se pieski'bi kmetovalcem zadostnega semena, ker je živil tako malo in se je bati lakote. Ker v državi sami ni zadosti semena, je treba vpeljati seme iz drugih dežel in U) čimpi'ejo, ker se že meseca marca prične sejati. Zato vprašajo podpisarn', ie jc kmetijsko ministrstvo v sporazumu z tn'adom za prehrano poskrbelo potrebno, da bodo kmetovalci imeli na razpolago zadosti semena po prinieiiiih cenah? Dunaj, 22. februarja 1918. Odpust starejših črnovojniškili letnikov. Poslanci dr. Lovro Pogačnik, dr. Karol Verstovšek in tovariši so na donioitranskega ministra vložili naslednjo interpelacijo: Vsled dogodka na vzhodn je največji del naših bojnih čit postal prost. Vi'hovno vojno vodstvo ima sedaj veliko čet na razpolago za drnga*b«jišča. Na drugi sti'ani postajajo gospodarske j'azinere v zaledju posebno i'adi poitianjkanja delavnih moČi vedno bolj obupne in sicer tako, da se moramo hati, da kljuh najboljši volji doma ostalega kmečkega prebivalstva, kljub vsem odredbam ne bo v zadostni meri obdelano. Ta strah jo tembolj utemeljen, ker je gotovç, da bodo vojne ujetnike v veliki inei'i odvzeli poljedelstvu. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre poljedelska pi'odnkcija od leta do teta nazaj, da so ženske delavne moči preobložene z delom in da ne moi'ejo več zadostno oskrbovati'težko poljsko delo. V najvitaltiejšoni državnem interesu je, da se obdelovanju polja pi itegnejo sveže moči, kar se bo z uspehom doseglo le tedaj. Če set gospodarstvom vrnejo kmetje in njih delavci. To se moi'e zgoditi na dva načina: L da se takoj odjKiste stai'cjši črnovojtiiški letniki; 2. da se na obsežnejši podlagi kot doslej podele poljedelcem in poljedelskim delavcem do])Usti. Iz Udi vzi'okov vprašamo Vašo ekscelenco ; Ali je Vaša ekscelcnca pi'ipravljena, 'ta predlog v polni meri vpoštevati iti vse potrebno uki'eniti, da so odgovarjajoč nujnim potrebam pi'ebîvalstva in najvažnejšemu državnemu intei'esu takoj odpuste starejši letniki, tiilajšim letnikom pa dovolijo daljši dopusti ? Dunaj, 19. februarja 1918. Franjo Neubauer: Dolenjec premišljuje. Poja se pO melodiji pesmi: «Ne hiore ne sitia...» Ne žajfe, ne sveče več zame ne bo! Sladkorja mi neče prodati nikdo. A kakšna je kava! Kot želod diši! A moja prebava za želod pač ni. Ne bom se umival in sveč ne bom žgal in kave užival ne bom posihmal. Še vinček je čuden: je drag kot žafran, po njem sem ves truden in rine me v stran. Naj kmalu že pride zažéljeiii Jiiaj : oberetii robide napravitii si čaj. Pod solncetii ga spijem in trezen zaspim, sladkó si poíijem in zdrav se zbudim! Teden dni dopusta. PiSe Jaiiei Nep. Griiiiifi. (Diilje. 8.) Zdelo se mi je, da sem jaz železniški most, vlaki pa ropočejo preko moje glave. Pa po mestu! Vsaki dan si videl druge obraze, vse tuje. Pa koliko jih je bilo. Pa to hlastanje vsenavprek, io porivanje, zapostavljanje, pa baharija na eni, javkanje na drugi strani. Vrh vsega tega pa tisto vznemirjajoče buji-kanje topov daleč tam za gorami, pa večno brnenje po zraku bag, kakor da bi bil tik ob fronti, Pa šele doma) Vsak trenotek si moral slišati: masti je zmanjkalo, krompirja je le še za dvakrat, moke je nam aprovizacija dala premalo, jajca so že po petdeset vinarjev, sladkor je postal redkejši in dražji, mleka ni, kakava ni, cikorije ni, mila ni, sveč, petroleja, drv ni itd. itd. Pa vse to si moral poslušati, sicer velika zamera! JV\oj bog! Kdo bi ne postal nervozen. Zato sem jo popihal od doma. Samo liho bodite, da tega ne izve moja že-- Kaj pravite? ~ Pst! No ja, tiho bodite, pa je. Danes pa je bilo vse drugače. Sam sem bil, čisto sam. Pa kak božji mir v hiši in izven nje. Nad vso pokrajino je vladala nekaka pobožna tíhota, kakor v cerkvi. Slišal bi bil lahko, ko bi las padel na tla. Meni je bilo tako nekako, kakor mlinarju, kadar se vstavi kolo. Pač je bilo slišati enakomerno pljuskanje na kamenite stopnice pod oknom in na pol pritajeno sušljanje dežnih kapljic po suhem listju mogočnii) lip, vendar je to Se bolj povzdignilo tihoto krog mene. Pravijo, da se tihota iudi sliši. Majhno, prav majhno iirupa bi bilo morda vendar dobro. Šel setn ga iskat ven na dež. Daleč pa nisem prišel. Po mokrem okrog stikati brez cilja in načrta mi ne diši. Vrnil sem se. Druga nezgoda me ni zadela, kakor da je bil moj dežnik do kože moker. V žepu nima prostora. Gospodinje Še zmerom ni bilo. Človek si v samoti pomaga, kakor si more, Poskušal sem, tako, prav polagoma seznaniti se z raznimi prostori v hiši, Ker je bila kuhinja najbližja, sem najprvo pokukal tja noter. Kuliarice ni bilo, služkinje tudi ne, nikogar ni bilo notri, Ej, sem si mislil, saj to ni radovednost, ako se malo po kotih pobrska le tako za kratek čas. Mislil sem, da sanjam. Tam pri nas „v ožjem vojnem ozemlju" so bili taki prostori navadno že prazni — prosim v četrtem vojnem letu. — Tukaj pa — ne vem, li bi povedal, ali ne, tukaj je bilo vsega toliko, kakor v kaki grajski shrambi daleč, daleč v zaledju. Same za tisti čas prav redke reči. Ne bom ti opisal vsega, ampak, ko bi bil ti videl vse tiste lončke mastne smetane, tiste posode in posodice surovega masla, sirčka, medu itd., bi ne verjel samemu sebi. Kaj pa tiste vreče tam ob zidu? Nisem se mogel premagati. Odvezal sem pa vtaknil svoj nos noter. Uj, kaka moka, iina, bela kot sneg, pa riž " kaj? Prav zares riž. Kje so pa že to dobili? Nak, zdaj mi je pa preveč. Pogledam enkrat, dvakrat in še enkrat. Kava je, prava pristna kava. Ne vem, kak čut sem imel, ko sem jo tako-le tresel med prsti. Joj, da bi me videla gospodinja pri tem delu! Kako bi me bilo sram. Pa kaj sram. Prišie so izkušnjave. Tat nisem bil Se nikdar. KveČjem, ako sem v svoji mladosti vkradel bogu kak dan. Pa na to je bog že pozabil, kakor je videti. Ampak kaka pest te-le kave v mo em žepu — samo zaradi baharije — saj b se nič ne poznalo — pa — ne, ne, tako se pa res ne sme. — No, pa vsaj eno zrnce ~ za dokaz resničnosti — saj to ne more biti tatvina, kaj še. — — Ravno je izginilo eno zrno te zapeljivke v mojem žepu, ko vstopi gospodinja. Prva moja misel je bila; tat! Opravičevati se ni dalo nič. Gospodinji je bilo vse jasno. Razvedrilo. Kje vozijo vlaki najhitrejše? Sedeli so v gostilni trije modrijani: Amerikanec, Oger in Doletijec, ter se med drugim pogovarjali tudi o hitrosti vlakov. Atiierika-nec so baba; „V Atueriki vozijo vlaki tako hitro, da se vidijo ob železnici stoječi bi'zojavni drogovi lako tik eden zraven druzega, kakor vrtna ograja!" — Oger: „To ni nič! Na Ogrsketn pa hitijo vlaki 3 tako grozovito naglostjo napiej, da se vidijo kilotiieterski kameni kakor ena nepretrgana kamenita škai'pa!" ~ Dolenjec se na vse grlo krohota in zavrne: „Te vajine železnice so še presneto počasne! Naši dolenjski vlaki imajo še-le pravo iiitrost. Pred kratkem me je hotel v Ljubljani neki redar, ko se je začel vlak že poitiikati, iz železniinega voza potegniti, ker nisem imel kai'te, pa mu s pestjo na-mahtietn — in pritiiažem zaušnico nekemu gospodu na novomeškem kolodvoru!" Vesino. Lovec v gostilni vidi pii oknu pi'ihajati svojo soprogo. Hitro plača in vstane, rekoč svojim kolegon; : „Oprostite, tnor-am odhajati ! Dolžnost me že kliče!" — GostilniČai': „Žc stoji pred vratmi, gospod oskrbnik!" Posebnost. Lovec A: „Kakšne lase pa imaš tukaj v tvojem medaljonu?" — Lovec B; „Od zajca, ki setn ga nekoč ustrelil!" Prvo srečanje. Lovec sreča zjutiaj staro cigaidio: „O jej, danes bo pa nesreča! Nič ne bom zadel!" — (.'iganka; „O, dobro jutro moj lepi, mladi gospodič! Danes bo pa sreča! To botn nabi'ala veliko gob!" Izgovor. GrašČak stari Ženici: „Kaj pa že hodite v tuoji hosti navsezgodaj V" — Ženica: „Vašega gospoda sina iiioratii srečati, ko pojde na lov, da bode imel izgovor, če ne bode nič zadel!" Znaiilno. Tujce: „Ali je v teh krajih mnogo zajcev ?" — Kmet: „Prav mnogo, gospod! Odkar hodi naš nov t gi'aščak na lov, jih je vsak dati več!" Dokaz. Nečak A: „Siric tiii je pravil, da je bil včeraj na lovu." — Nečak H: „Ali je to tudi resnica?" — A: „Zakaj ne verjameš tegaV" — B; „Ker ni iiifi prinesel s seboj!" — A: „Saj ravno zaraditega jaz verjamem !" Uganka. (Po «arodiii priredil; Fiatyo Noutauer,) „Je duh, je moker, ni suh. Nima rok, nima nog, pa moža zasuče okrog, kamor ga hoče in kamor mož noče." (Kdor to uganko reši, naj se blagovoli takoj naročiti na Dol. Novice. Rešitev objavimo prihodnjič. Ur.) Listnica upravniátva: Kdor nam ne poSlje 15 vie. za znamko, rtiu ne odgovarjamo ua vprašanje za. naznanila. — Glede drv bo dotičnik sam odgovarjal. Loterijske številke. Trst, 20. februarja 74 13 23 38 46 bečeK ki je dovršil ljudsko šolo, se sprejme na večje posestvo. Natančneje pove upravništvo Dol. Novic. Objava. Podpisana zadruga s tem razglaša, da bode pričenši s 1. aprilom 1.1. obrsMa IiPOiillne vloge po3'|/|o Vlagateljem, ki se s tem ne strinjajo, je dano na prosto voljo, da svoje vloge dvignejo, preden poteče ta rok. Hroniln. in pos. u k ]BPiieji na Dolenjsiieni registrová na zadruga z iitiomejeiio inveio. Franc Novoselc. Ant. Lesjak, Št. Jernej, dne 20. februarja 1918. Kupi se hišica dobrem stanu, z vrtom, v Novem mestu ali prav v bližini Novega mesta. Ponudbe na upravništvo Dolenjskih Novic. SVARILO! Ker se dog^a, da razne neopravičene osebe Iztirjiyejo, prejemajo denar in blago, prosyo dediči, dne 17. januarja 1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodiča (Franc M. Regorschek nasi.) slavno p, t. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odroluje blaga, denarja, razun v trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Regorscliek nasi.) v Ijubljani, Stritarjeva ulica št. 3, Istotam blagovoli slavno občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve. Proda se 120 litrov pristnega tpopinovcfl doma žganega in novo moá^ko icolo sistem „Diamant". Cena po dogovoru. Več se Izve pri Franc SELAK-u' na Bučki št. 24, Dolenjsko. 27-3-3