246 Pregled tujih zakonodaj. Pregled tujih zakonodaj. • Splošne opazke, ki so postavljene Jia čelo poročiloma O' zakonodaji leta 1923 v CeSkc-slcrvaiški in AvstriSsfei republiki (Slov. Pravnik str. 37 in si.), velijajo tudi za zakiraiodajo 1. 1924. Vendar k^že češkoslovaška zakonodaja v I. 1924, da so se prilike v Češkoslovaški republiito' znatno bolj ustalile nego v Avstriji; manj je spominov na vojno in neposredno povojno dcbo, manj se urejajo z naredbami materije, ki so se pred vojno navfd.no urejale z zakonii, zakoni niso voč v tolikem številu izdani samo kot prigodinii, nego ko^t trajni. Vse to se opaiža v avstrijski zakoncdaiji v manjši mori, dasi se tudi tu vidi napredek. Tehnka zakoncdaije pa je v obeh državah dovolj viscka, mi jo lahko zavidamo v marsikaterem pogledu.* »A. Sbirka zakonfl a nafizeni stitu československeho« v I. 1934. I. Mednarodno pravo. Cešikoslovaška tudi mmulo leto ni samo pristopala vsakovrstnim Siplošnim mednarodnim pc-godbam, nego je s celo vrsto držav sklenila posebne trgovinske hi drugačne pogodbe za ureditev medscbnih zlasti trgovinskih priik in pravne pomoči. Pcisebno naj omenim več pogodb z Avstrijo, Ogrsko, Italijo, Nemčijo, ki urejajo likvidacijo stanja, nastalega s prevratom, med njimi dogovore z Italijo 14 o razvoju č. si. premeta v tržaški iuiki, 132 o ured''tvi finančnopravnih prilik, dogovor nasledstvenih držav 147 z zakonom 148 o depozitnih terjatvah napram ogrski poštni hranilnici, 201 o cesiji hiipotečnih terjatev bivše A. o. banke v Č. si. na C. sl. državo; 223 z Ogrsko o popisu medsebojnih stanh kron- * Številke brez pristavka pomenijo tekoče število zakonov in naredb v »Sbirki« in »Bundesgesetzblattu«: zakonom in odredbam iz prejšnjih' let je .pris'taviliena letnica. Pregled uijih zakonodaj. 247 skih terjatev, z nar. 204, ki prepoveduje zasebno izravnanje takih dolgoiv in prekinja pravde zaradi njih, in še več dogovorov z Ogrsko slične pri-rode (terjatve iz vrednostnih papirjev, iz zavarovalnih pogodb, imov^iia varovancev 227—230). II. Finančno pravo; Zak. 1 z nar. 89 davku na premog (ščiti domačo produkcijo). — Zak. 7 z nar. 46, 189 o zaščiti valute in cirkulacije zakonitih iplačilnih sredstev. — Nar. 156 k zakonu 268/1923. — Zak. 163, k: podaljšuje veljavnosi zakona 151/1923. — Zak. 216 z nar. 276 o končni ureditvi avstrijskih vojnih posojil, za katera se daje z določenimi pogoji nekaj odškodnine (stroge kazni za napačne napovedi, kriva prisega pred finančnim oblastvora se kaznuje kakor kriva prisega pred sodiščem). - Zak. 235 z narr. 300 o ipoipustih pri plačevanju neposrednih davkov (§ 1: Zasianki za miinula teta do všeteiga 1. 1923 se smejo izjemno iz-premeniti ali izipregledati, če bi plačilo resno ogražalo obdavoenčevo gospodarsko podjetje ali njegovo aK njeigove družine 'preiJivIjanjc. Zlasti se treba ozirati na izgube vsled padca cen (vrednosti) blaga investicij in terjatev dn na sUčniC iposledice vojne. — Zaradi takih vzrokov sme odpasti predprjs še ne naloženih davkov. — Zak. 236 ovlašča državo, da prevzame terjatve, ki so nastale mapraim Avsitrji iz dobav za časa vojne, — Zak. 237 ustanavlja »posebni fond za znižanje izgub, ki so nastale vsled povojnih ukrepov«, v prid določenim vrstam kreditnih in denarnih zavodov, ti' morajo tudi sami prispevati v fcnd; ta pa vživa tudi državno pomoč. - Zak. 238 ustanavlja »Splošni fond denarnih zavodov,« ki naj povečava štedljivost s item, da zvišuje varnost in ki naj zagotovi ugoden razvoj 'denarstva. Vrste in prispevki podjetij, k' morajo biti člani tega fonda, so našteti, povedano je, kako in v katerem obsegu lahko zahtevajo podporo iz fonda. V zvezi s temi zakoni, ki jim je bi! smoter ublažiti hudo gcspo-dainsko krizo, naj navedem, dasi bi mogli spadati tudi v poglavje o pra-vosodstvu, še naslednje zakone, ki hočejo doseči zaščito narodnega gospodarstva, predvsem z zaščito zasebn-kov: ,zak. 239 o uložnih knjižicah in i'stih, o bankah na delnice in O' reviziji bančnih podjetij. Za izdajo vložnih knjižic treba posebnega dovoljenja, ki se da le, če so pcdena izvestna jamstva za višino rezervnega sklada (tudi osebna zaveza vodij podjetja). Nove podružnice smejo bančna podjetja na delnice in v obliki družb z cm. zavezo ustanavljati le s posebnim dovoljenjem. Z blagom smejo taka podjetja irž^'ti le izjemno; precej stir'"ge sn omejitve glrde poslov, zlasti z lastnimi! nameščenci in vodji podjetja. Nadzorstveni svet je obligatoren, njegove pravice in doilžnosti so urejene; banke z več nego 25 nameščenci morajo imeti še posebno poslovno komtrclo. Vodje podjetja in člani nadzorstvenega sveta so osebno odgovorni za krš'tve dclžncsti, nerazdelno, če se delelž pri krivdi ne da ugotoviti. Banke, ki izdajajo vlažne knjižice, morajo biti včlanjene pri posebni revizijski zvezi v obliki zadruge po zak. 1873, ki je točno urejena. Zakon vsebuje stroge kazenske norme. Zak. 240 o moratorijih v zaščitO' denarnih zavodov 248 Pregled tujih zakonodaj. in njihovih upnkov. — iZak. 241 o dolžnostih bankirjev pri hrambi vred-nostn.h papirjev ureja način, evidenco, pooblastila za razpolaganje z de-poji, dolžnosti bankirja pri nabavi in izmeni papirjev, pr. izviševanju opcijskih pravici prehod lastninske pravice na komitenta, cbseg zakonite zaistavne in retencjske pravice podkomisijcnarj a. Stroge kazenske norme. Kcit 'prijetno posebnost napram našim finančnim in dvanajstinskim zakonom naj cmcnim, da ima finančn: zakon 278 besed.la samo 18 dokaj kratkih členov. III. Pravosodni zakoni in naredbe. Razen že omenjerrlh zakonov s civilno^ in kazenskopravno vsebino naj navedem a) civilno: Zak. 85 o zaščiti najemnkov. — Zak. 86 podaljšuje veljavnost zak. 86/1923. — Nar. 99 cpravilnik za sodišča na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. — Zak. 164 novela k ogrskemu c. pr. r. — Zak. 177 popoinjuje zak. 314/1920 o izvršbi v prejemke nameščencev itd. — Zak. 179 o odpravi fidtjkom';sov (jako zanimiv). — Nar. 211 izpreminja § 44 deln. regulativa v tem smislu, da se po statutu smejo pripuščati samo del.iič^rji kot zastopniki na cbčnem zboru. — Nar. 273 poslovnik patentnega urada. — Zak. 279 o izpremembi družb z o. z. v gospodarske in pridcbitne zadruge. — Zak. 292, k' nadalje skrajšuje sodniško pripravljalno službo. — Zak. 292 podaljšuje zak. 123/1923. b) kazensko: Zak. 4 izpreminja § 393, odst. 4 k. pr. r. — Zak. 5 o označevanju proizvora blaga. — Zak. 73 izpreminja k. pr. r. v § 229. — Zak. 80 novelira zak. 568/1919 o kaznovanju vojnega oderuštva. — Zak, 124 (z nar. 125) o izpromembah v pristojnosti kaz. sodišč in o odgovornosti za vsebino tiska glede krive obdolžitve, obrekovanja :n razžaljenja časti. Zakon je prevažen in prezaniraiv, da bi se mogel tu le na kratko očrtati. Ima precej sličnosti z mnogimi normami našega tskovnega zakona, je pa znatno, recimo, fineje izdelan, zlasti se bclj ozira na starejše zakone o postopanju. Zak. 123: Tek zastaranja je zavrt od dne. ko je sodišče zaprosilo za pritrdilo skupščine, da se kazenski progon njenega člana uvede ali nadaljuje, pa do- dne, ko oblastvo prejme obvestilo, da je skupščina zaprosilo rešila, ali do dne, ko pritrd:ia ni več treba. — Zak. 178 o podmitivanju n o kršitvi uradne tajnosti popolnuje cbči kaz. zak. Zoper nekatere norme se morejo^ pregrešiti tudi organi in nameščenci kreditnih in zavairovalnih izavodov. Ukinjeni so § 104 z. stavek, § 105, 2. odst. k. z. in § 311 k. z. IV. Upravno prav o. Zak. 2 z nar. 44 o poštn'h golobih (politične kazni). Zak. 3 o prepovedi pre.mijske trgovine z vsakdanjimi p'> trebščinami (pol. kazni). — Nar. 26 k zak. 126'1920 poslovnik za razne samoupravne zbore in odbore. — Zak. 58 novela k zak. 35/1923. — Zak. 128 z nar. 269 o okrajnih gospodarskih blagajnah in kontrbucijskih fondih v Cešikl; jako zanimiv zakon, ki bi zaslužil temeljito oceno. — Zak. 144 o inkomi?aiibilncS'ti, ravno tako zanimiv zako-n. — Zak. 165 o zašč-fi rastlinske produkcije. — Zak. 169 o reji gospodarske živine. - Nar. 2t)6 Pregled tujih zakonodaj. 249 k zak. 404/1922 o ureditvi gospodarstva v državnih napravah, zavodih in podjetj'h, ki po večini ne izpolnjujejo upravnih funkcij. — Zak. 221 o zavarovanju nameščencev (zamestancu) za slučaj bolezni, invalidnost in za starost. — Zak. 259 z nar. 260 obrtni red za Slovaško in Podkar-patsko Rusijo. — Zak. 286 o ukrepih v svrho sledenja pri javni upravi; ta zakubiike v I. 1931. I. M e d n a r o d n o p r a v o. Več pogodb z »nasledstvenimi« državami v svrho Hkvidaoije po vojni nastcpivšega položaja, zlasti z Italijo 13 o »družbah, t. j. kcmercijelnih pravnih ose-hah in drusih udruiženjih, iz-vzemši banke in zavarovalne družbe«; 42 posiopnik za avstro-italijansko mešano razsodišče (isto 113 z Rumunsko); 152 z vsemi nasl. državami razen naše o fidejkcmisih; isto 170 o penzijah, ki jih je priznala bivša Avstrja, in 175 o drža\ljansitvu; 270 z Italijo o Tirolskem deželnem hipo-tečnem zavodu; pogodbe o pravni pomoči z Bolgarsko 137, z Nemčijo 138, z Italijo 261; par pogodb s Turčijo. 391, 392, 393, dogovor 226 o briz-rpcselncBti, nočnem delu 'žen'Lk lin mladine, o najnižji starosti otrrok v km'Ctiškem delu, o pravici kmetiških delavcev, da se združujejo, o prepovedi uporabe svinčenega beleiža v pleskarski obrti in o osemurncm delavniku v obrtnih obratih. II. Finančno pravo. Nar. 1 o prometu z incizemskim'' plačilnimi sredstvi ni o plačilnem prometu z inozemstvom. — Zak. 3>5 o kaznovanju prestopkov zoper de-vizne propise. Nar. 24 o zapuščinskih pristojbinah od »malih« zapuščin (olajšave v postopanju). — Razglaisa 28 'n 29 ukinjata 79 davčnih uradov in celo vrsto davčnih administracij. — Zak. 65 o da\ku na opcijske pravice, o davku na sindikate, o izpre-membah pri pristojbinah za kotacijo in pri poslovnem davku; zanimive definicje opcijske pravice in sindikata, zakon pospešuje izvrševanje opcijske pravice in pobija sindikate. Zak. 72 jako izpreminja zakon o osebni dohodnini (1. poglavje) tudi kazenske določbe, zak. 187 pa 2. poglavje; družbe z om. zav. se obdačujejo po tem poglavju. Redni davek 36% od davku zavezanega čistega dobička, minimalni davek 3.6% naložite glavnice, višje davčne postavke za čisti dobiček, ki presega 10% vplačane temeljne glavnice; za zavarovalnice, hranilnice, zadruge posebne postavke. — Zak. 286 z nar. 287 novela k propisom o 250 Pregled tujih zakonodaj. kolkovnih in pravnih 'pristojbinah, vsebuje tudi novo tarifo sodnih pristojbin. - Nar. 293 in 294 sodne pristoijbne, 338 posebej pristojbine za liegalizacijo, vid.imacijo in ^sodne menične proteste. — Zak. 445 o carinski tarifi. -- Zak. 461 o računanju s šilingi. — Cela vrsta naredb, k; objavljajo enotno besedilo opeto^ano noveliranih zakonov npr. 107 o davku na promet bank, 109 o davku na promet z valutami, 288 o davku jia železniški premet, 291 o davku na promet z &fekti, 307 o neposredmin osebnih davkih, k večini teh zakonov so izšle tudi nove naredbe. 111. Pravosodni zakoni in naredbe. a) civilno. Nar. 2 k. zak. 636/1923 določa vrednost zapuščin, o katerh ni treba zapuščinske razprave, z 10,000.000 K. — Zak. 19 določa šitevilčne vredno-sti spolnega predmeta za stvarno podsodnost: 15,000.000 K okrajno sodišče, 25,000.000 K sodnik poedinec pri zbornem sodišču. Globe so zvišane do- 6000kratnega najvišjega zneska, po § 254 izvrš. 2 skupni znesek 120,000.000 K itd. Točne prehodne določbe. Zak. 56 o vpostavitvi v prejšnji stan na polju zaščite 'ndustrijske svojine, prav zanimiv zakon. — Zak. 238 o najmanjšem pc.inudku v predliogu za poravnavo v fccmkurznem in poravnalnem postopamju. — Zak. 246 izpreminja zakon o družbah z omejeno^ zavezo. Razširjena je potreba koncesije, zlasti za bančne posle; bistveno zvišane so positavke minimalne glavnice in minimalnega vložka, nove postavke veljajo tudi !pri zvšanju in znižanju glavnice starih družb; k večjemu polovica glavnice se — tudi to velja z omejitvami za stare druižbe — sme vložiti s stvarnimi vlctžki; § 102 je bistveno izpremenjen. — Zak. 347 o pridobivanju nepremičnin po inozemcih, retorzija. --- Zak. 251 o izdajanju obveznic. — Zak. 252 je zvišal zakonsko obrestno mero na 10 in 12%. -- Zak. 284' o civilni o-dgovornosti načelstva akcijskih bank. Člani načelstva odgovarjajo družbi za marljivO'St rednega trgovca, z izvestnimi omejitvami tudi za cuilpa in omittendo. O sejah načelstva se m-ora pisati točen zapisnik. Stroga konkurenčna prepoved za člane načelstva. Zakon navaja celo vrsto primerov, v 'katerih zlasti velja odgovornost za škodo, ki .]''h tu ni moči pcdrobno navesti; vsekako.r pomenijo te norme vsaj možnost zaščite v pO'Slovanju z bankami. SoodgovoTni so družbi za svojo 'krivdo, ki je očrtana, »veliki« deln':ičarji, t. j. oni, 'ki na osnovi kakršne-gaikoli pravnega naslova 'razpolagajo z gla^sovalno pravico za 1/10 ah vsaj za tak del delnške glavnice, da z ozirom na navadno udeležbo pri skupščinah odločujejo. Odškodninske zahtevke sme uveljavljati skupščina z navadno večino; če ta uveljavljanje odkloni, pa celo Vio manjšina (kavtele zoper zlorabo). — Večina teh določb velja po smislu tudi za druge d. d. Za bančna podjetja je splošno treba koncesije. — Zak. 285 o posebnih ukrepih zaradi gcspcdarske krize (centrala denarnih zavodov). b) kazensko. Zak. 263 o teJegrafih (z raznmi naredbami) izpre-m'jnija § 89 k. z. j'n daje norme zoper zlorabo telegrafa in kršitve tek-gramske tajnosti (scdna kazen), dalje zoper kršitev državi pr'držan-h pravic (kazni izrekajo brzojavna oblastva). — Nar. 401 prepoiveduie ne- PreglCil tujih zalionodaj. . '-^^l liatere igrani' na srečo podo'bne načine razpečavanja blaga ali storitev, l«azni po zakonu o nečedni tekmi. IV. Upravno pravo. Nar. 51 pripušča učitelje ljudskih in meščanskih šol na viscke šole le, če napravijo dopclnilni izpit v smislu srednješolske mature. — Nar. 77 je zvišala kolegnine, učnine in izpitnine na visokih šolah splošno, prav posebno pa za inozemce. — Zak. 253 z nar. 339 o statistiki zimaaije trgovine. Nar. 7 in 8 o pcpolnjevanju službenih mest v sodnih pisarnah. — Nar. 148 o redukciji nameščencev Zvezne države (novela). — Zak. 245 o službenih prejemkih, pokojninah in preskrbninaih zveznih nameščencev. V resnici zakon ne ureja samo prejemkov, nego posega tudi globoko v službeno pragmatiko in deloma tudi v organizacijo. Vse upravno urad-ništvo, za katero ni posebnih določb, se deli na osem zaposlitvenih skupin po vrsti službe od najnavadnejše pomožne službe do take z najvišjo strokovno kvalifikacijo. Dalje 10 sluižbenih razredov, po katerih se ravna plača — od 1367.2 do 12.153.2 šilinga, vse na leto - in z njo krajevni dodatek. Od posameznih zaposlitvenih skupin more najnižja doseči samo 9. .službeni razred, najvišja začne v 7. in edina pride v prvi. V X. službenem razredu se plača povišuje za 44.9, v II. in I. 588.7 šilinga vsako-drugo leto. Posebne določbe za časovno napredovanje in časovno' povišanje, vendar ne neomejeno. Posebna obiteljska doklada po 60 šilingov za vsakega otroka. Določbe o naturalnih prejemkih. Za sodnike in državne pravdnike poseben shema: početna plača 2848.8 šilingov, poviša se vsako drugo letO' za 208.8 šilingov, po 16. letu za 313.2 šilingov. Predstojniki okrajnih sodišč in sodniki zbornih sodišč imajo službene doklade, ki se stopnjujejo po službeni dobi, pri zbornih sodiščih tudi po načinu zaposlitve, od 313.2 do- 10.440 šilingov. Krajevni d':datek se računi od plače in službene doklade. Slično so urejeni prejemki državnih pravd-nikov. Nadalje 'posebne določbe za učno osobje počenši od vseučiliških profesorjev, ki imajo delež pri kO'Iegninah in učninah. Posebne skupine tvorijo tudi nameščenci javnih straž z orožniki vred, vojaštvo, nameščenci tobačne režije itd. V zadnjem poglavju so urejene pokojnine. Po tO letih 40%, naprej za vsako leto 2% več, nameščenci z akademsko izcbra.zbo in nekatere druge vrste nam'eščencev 2.4 %, podstavo tvori 78.3 % slu!žben'h prejemkov, vštevši vračunljive doklade. Vsekakor so-na.nteščenci prsvp-ek 'naitno bolje plačani nogo pri nas, povsem valorizirani pa prejemki vobče tudi še niso. Dr. M. S.