, uiiUjii;')
IZ VSEBINE:
3.	Volitve občinskih vodstev
4.	Moj komandant
6. Kako bomo letovali 12. Mladi ustvarjalci
Delovno predsedstvo na prvi seji zborov skupščine občine Mozirje je veliko pripomoglo k uspešnemu rojstvu demokracije.
|8p
mm ~
UUUUUUIMUUUUUUUUUUUUUUUIMMMKIUUUUUU«^^
poletje prihaja.
Verjetno je bolj malo Slovencev, ki rože na sliki ne bi poznali. Uradno se imenuje »Leontopadium alpi-num«. K nam se je v davnini naselila iz Azije. Pri nas je bolj poznana pod imenom »Planika« ali kakor jo radi imenujejo Gorenjci »Očnica«. Ta šopek za planinca verjetno najlepših roi se ni razcvetel na kakšni skalni polici, ampak na vrtu enega izmed ljubiteljev gora. Visoko v planinah, kjer je njihovo pravo domovanje se pokažejo prvi cvetovi šele sredi julija. Naj bo kakorkoli že opozarjajo nas, da prihaja poletje, in z njim čas počitnic in dopustov. Zopet si bomo ljubitelji gora nataknili gojzarice, in se z težkimi nahrbtniki podali na strme vrhove.
V dokaz, da posnetek ni od lani, smo zraven priložili prejšnjo številko Našega časa, z željo, da bi ta postal naš stalni spremljevalec na naših samotnih planinskih poteh.
M. H.
i ä-ii^j ■
titovo velenje, 24. maja številka 19, cena 6 dinarjev
Občina Velenje
Novi velenjski župan je Pankrac Semečnik, ki gaje kot kandidata predlagala Socialistična zveza, mandatar za sestavo nove občinske vlade pa je Todor Dmitrovič, ki ga je kot kandidata predlagala skupina strankarsko neodvisnih delegatov, in ki bo sedaj v skladu z začasnim poslovnikom v desetih dneh skupščini predložil svoj predlog sestave velenjskega izvršnega sveta. Njegov protikandidat je bil Harold Karner, ki so ga predlagale stranke Demosa.
Delegati nadaljevalne seje skupščine so se v ponedeljek popoldne s tajnim glasovanjem odločali najprej o tem — ali Velenje potrebuje profesionalnega predsednika skupščine ali ne in odločili, da je to nalogo treba opravljati profesionalno.	Zato
ZSMS-liberalna stranka za Ivana Atelška, ki je veljal za zelo resnega tekmeca drugim (daleč največ glasov je dobil kot posameznik na volitvah za velenjski družbenopolitični
zbor), a naloge ni želel opravljati profesionalno, kandidature ni vložila.
Za ta položaj so se potegovali trije kandidati: Bogdan Menih kandidat
Demosa, Matjaž Natek
kandidat ZKS — SDP in Pankrac Semečnik kandidat Socialistične zveze. Iz-zid je bil znan šele po drugem krogu, v katerem sta se pomerila Bogdan Menih in Pankrac Semečnik, ki je protikandidata premagal z dvema glasovoma prednosti.
Na ločenih zasedanjih so zbori izvolili še svoja vodstva: družbenopolitični zbor bo vodil Marjan Gaberšek (ZSMS — liberalna stranka), zbor združenega dela Drago Karel Bizjak, zbor krajevnih skupnosti pa Jože Melanšek.
Za lepo gesto in pozornost je poskrbela nova skupščina in njeno vodstvo, ki se je dosedanjemu predsedniku skupščine Dragu Šuleku in predsednikom zborov Miranu Ah-tiku, Jožetu Krku in Janezu Puklu zahvalila za opravljeno delo v preteklem mandatu.
Obširneje o poteku skupščine pišemo na notranjih straneh.
Občina Mozirje
Andrej Presečnik in Alfred Božič
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje v novi sestavi so se na prvi seji zbrali prejšnjo sredo in volilni ter konstitutivni del opravili v rekordnem času, vsaj tako lahko sodimo po zapletih v večini ostalih slovenskih občin. Prva seja je trajala dobre štiri ure, manjših zapletov sicer ni manjkalo, vendar je bilo ponovno rojstvo demokracije za začetek uspešno. Za predsednika skupščine občine Mozirje so delegati izvolili Andreja Presečnika, za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Mozirje pa Alfreda Božiča. O tem več poročamo na tretji strani.
Druga seja zborov občinske skupščine Mozirje bo v ponedeljek, 28. maja. Na njej bodo izvolili člane izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, podpredsednika občinske skupščine, ki ga na prvi seji niso uspeli ter člane svetov in komisij pri občinski skupščini.
j. p.
(mkp)
aooooooooooocxxxxxxxMooooooo^

Zveza društev upokojencev občine Velenje prireja
REVIJO PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV UPOKOJENCEV CEUSKE IN ZASAVSKE REGIJF
26. maja ob 17. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje.
Prepevali bodo zbori društev upokojencev iz Mozirja, Laškega, Vojnika, Hrastnika, Trbovelj, Polzele, Šoštanja in Titovega Velenja ter ženski pevski zbor iz Slovenj Gradca. Vstopnine ne bo.
Srebrni znaki sindikata
Danes (24. maja) bodo ob 13.30 v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik podelil srebrne znake Zveze sindikatov. V kulturnem programu, ki ga pripravljajo za to priložnost, bo nastopil Rudarski oktet.
(mkp)
Orožje ostalo v domačih skladiščih
Ukaz o odvzemu orožja enotam teritorialne obrambe oziroma o njegovem premeščanju v skladišče J L A je po vsej Sloveniji sprožil vihar jeze in ogorčenja. Po posameznih občinah je ta (dobesedno) kraja orožja potekala različno in ste o tem gotovo seznanjeni, mi pa poglejmo, kako je bilo v občinah Velenje in Mozirje. Temu smo namenili izjavi komandantov teritorialne obrambe obeh občin.
JOŽE PRISLAN, komandant teritorialne obrambe občine Velenje: »V torek, 15. maja, smo v popoldanskih urah prejeli ukaz nadrejenega štaba TO, da predamo kompletno oborožitev in strelivo iz naših skladišč v skladišča JLA. Ta ukaz bi morali izvršiti v popolni tajnosti. V
občinskem štabu TO Velenje smo se po sprejemu ukaza posvetovali in ugotovili, da gre za pomanjkljiv ukaz, v katerem nekatere točke niso bile dovolj precizne in niso bile v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi, nekatere pa so bile celo usmerjene k zmanjšanju borbene pripravljenosti teritorialne obrambe občine, kar je v popolnem nasprotju z moralno
etiko starešin, ki so odgovorni za delo v TO.
Naslednji dan smo takoj zahtevali pisna in podrobnejša pojasnila glede spornih točk. Ker teh v doglednem času nismo dobili, smo o tem obvestili dosedanjega predsednika skupščine občine Velenje Draga Šuleka kar je v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi, z republiškim in zveznim. Zasedel je
Komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan je delegatom občinske skupščine poročal o zapletih v zvezi z zahtevano oddajo orožja. V občini Velenje ukaza niso izvršili, orožje je ostalo tam kjer je, skrbno spravljeno in varovano.
Delegati so z besedami in aplavzom izrekli posebno priznanje in podporo za takšno ravnanje Občinskemu štabu teritorialne obrambe. Svetu za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter bivšemu predsedniku skupščine občine Dragu Šuleku.
Brez sklepa skupščine, so rekli, ne m.ore lastnine teritorialne obrambe, za kar so denar prispevali prebivalci te občine, odtujiti nihče.
tudi dosedanji svet za LO občine Velenje in dal vso podporo odločitvam, ki smo jih sprejeli v TO.
Po sprejetih naših sklepih smo zavarovanje orožja poostrili in je še vedno v občini. Ob tej priložnosti želim poudariti, da smo zaposleni v TO in upravnem organu za LO bili povsem enotni, poleg tega pa smo bili deležni podpore in odobravanja naših pripadnikov in občanov. Izkazala se je tudi bivša vodilna struktura občine Velenje.
(dalje na 16. str.)
(mkp)
nama
TITOVO VELENJE
VELIKO »OBČUDOVALCEV« IN MALO RESNIH KUPCEV —• Bližajo se počitnice in dopusti in vsak, ki ima namen kupiti ali prodati svojega železnega konjička, išče srečo in priložnost tudi na avtomobilskih sejmih. Tudi to nedeljo je bila na sejmu pred Rdečo dvorano gneča. »Zbralo« se je okrog 100 vozil, največ s Koroške, o čemer so pričale mariborske registracije, vsaj toliko je bilo seveda tudi lastnikov, še več pa kupcev. Kot ponavadi je bilo med »kupci« največ radovednežev, ki so morda ocenjevali vrednost svojih vozil, prodajali firbec in podobno, resnih kupcev pa je bilo bolj malo. (tekst in slika: (b. m.)
iti»!
Novice
Slllllll
W
m
Emona ekspres

KVIZ O PROBLEMIH ODVISNOSTI
(tap) Titovo Velenje — Občinska organizacija Rdečega križa Velenje je pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke. Splošne banke Velenje prejšnjo soboto pripravila občinski kv iz o problemih odvisnosti. Potekal je v prostorih osnovne šole Šalek, na njem pa je sodelovalo 54 tekmovalcev oziroma 39 učencev iz sedmih osnovnih šol naše občine — tekmovanja se niso udeležile le ekipe z osnovnih šol Biba Roeck in Karla Destovnika Kajuha Šoštanj — ter 15 tekmovalcev Centra srednjih šol iz Titovega Velenja.
Tako kot se je izkazala gostiteljica tekmovanja — osnovna šola Šalek, so se izkazali tudi tekmovalci. Komisija namreč ni imela težkega dela pri dodeljevanju točk za posamezni odgovor, saj so vsi udeleženci pokazali zvrhano mero znanja o nasladah sodobnega časa. To dovolj zgovorno potrjuje tudi podatek, da je večina tričlanskih ekip dosegla najvišje število možnih točk.
Končnega zmagovalca tretjega kviza o problemih odvisnosti torej ni bilo. Organizator je zato vsem dodelil za njihovo sodelovanje in pokazano znanje na kvizu enakovredne nagrade.
tp
JUTRI LETNA KONFERENCA
(bm) Titovo Velenje — Združenje šoferjev in avtomeha-nikov iz Titovega Velenja, ki šteje preko štiristo članov, deluje aktivno na dveh področjih. Tu je avtošola, kjer se bodoči vozniki vseh kategorij usposabljajo za vozniško znanje in praktično vožnjo. Avto šola prav letos praznuje visok jubilej, 20-letnico aktivnega delovanja. Druga zvrst je avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano. Letos mineva deset let odkar so z njim začeli.
Jutri se bodo člani ZŠAM sešli na redni letni konferenci v prostorih gasilskega doma v Titovem Velenju. Pričeli jo bodo ob 19. uri.
B. M.
Služba »Zlato sonce« Gorenju GA
(J. M.) Titovo Velenje — Služba varstva pri delu ter delovna organizacija Gorenje GA sta si v minulem obdobju, še zlasti v lanskem letu, prislužila visoko odličje, ki ga podeljujejo ob 4. aprilu, dnevu varstva pri delu v Beogradu, združenje jugoslovanskih sindikatov, redakcije »Zaštita na radu« in še nekatere sorodne humanitarne ustanove.
Gorenje si je prizadevalo, da kljub povečevanju proizvodnje bistveno zmanjša število in resnost nezgod pri delu, poklicnih obolenj ter tako zmanjša gmotne stroške. To se jim je v veliki meri posrečilo, še bolj pa potem, ko je predlog prispel do Beograda, kjer so zavrnili veliko število podobnih utemeljitev iz Slovenije. Plaketa »zlato sonce« je še posebej zaslužena v času, ko so poslovodne strukture, žal, uvrščale varstvo pri delu v režijsko kategorijo. Menda v Gorenju še ne docela. Je pa dragocena tudi zategadelj, ker jo je v Sloveniji prejelo le devet kandidatov. Podelitev za slovensko področje bo čez nekaj dni v IMV Revoz v Novem mestu, ki je edina v republiki prejela kipec »zlato sonce«.
Jože Miklavc
Župan za avtocesto
(fk) Celje — Tudi pri volitvah za celjskega župana je zmagal kandidat demosa. To je odvetnik Anton Roječ. Za zdaj je seveda še preuranjeno pisati o njegovih namerah, vseeno pa naj omenimo nekaj. Anton Roječ je znan po tem, da se je že precej časa vneto potegoval za gradnjo avtoceste med Celjem in Ljubljano. Zato lahko seveda upravičeno pričakujemo, da se bo za tako sodobno prometno povezavo potegoval tudi zdaj, ko bo na vodilnem položaju.
Gostinci v stečaj
(fk) Laško — Zadnji petek je bil slab dan za laško gostinstvo, saj se je na ta dan začel stečajni postopek za dve tamkajšnji gostinski organizaciji. Za gostinsko podjetje Savinja ter gostinsko podjetje Radeče. Ob tem kaže, da je na boljšem vendarle Savinja, saj je že nekaj časa v najemu — kot celoto jo je najelo konjiško gostinsko podjetje Jelen. Ta delavcem tudi zagotavlja osebne dohodke, v stečajnem postopku pa se bo priglasilo kot glavni upnik. Končni cilj je, da odkupi Savinjo, potem pa jo s spremembami postavi na zdrave temelje. V hotelu Savinja naj bi uredili poslovno-podjetniški center, v Hu-mu pa tudi trgovino, delo v gostinskem lokalu pa prilagodili potrebam tranzitnih gostov, kar pomeni, da bi bil odprt tudi ponoči.
Iščejo sveži denar
(ftc) Zreče — Podjetjem, ki želijo z raznimi oblikami pritegniti svež denar, se je pridružil tudi zreški Comet. Odločili so se za kratkoročne komercialne zapise, denar pa nameravajo porabiti za uresničitev nekaterih razvojnih programov. Kupcem komercialnih zapisov obljubljajo 20 odstotne obresti.
Še večje obresti pa obljubljajo razne podjetniške banke na našem območju. Med banke z najvišjo obrestno mero sodi ta čas gotovo banka Merx, ki je pred dnevi tudi odprla prvo agencijo v Cel ju. Tudi ta se je odločila za komericalne zapise.
In obresti? Za vloge na vpogled 33 odst., za vezane še nekaj odstotkov več. Merx pripravlja tudi kreditne kartice, s katerimi bo mogoče plačevati po njihovih trgovinah na celjskem in koroškem območju. Kupec bo pridobil v tem, da bo zamik plačila tudi do enega meseca.
Čas majskih hroščev
Piše:
VINKO VASLE
Še sanja se vam ne, kako se počuti človek, ki praktično vse najvišje državne predstavnike lahko kliče na »ti«! Po osvoboditvi se mi je tako prvič v življenju dogodilo, da poznam pomembne može in žene slovenske pomladi skorajda v celoti in jim lahko rečem »živjo, kako si«, če me seveda ne bi navdajali nekateri dvomi in pomisleki. Recimo srečam novega prvega policaja Slovencev Igorja in greva na kavo, pa me vidi prijatelj, ali kakšno drugo opozicijsko budno oko, pa bom jutri veljal za policijskega špiclja, novoud-bovca in kaj vem kaj še. Tako kot so taistemu ministru naredili lani krivico vsi tisti, ki so ga obmetavali z grdimi insinuacijami in pridevniki, ko so izvedeli, da je znamenite Bavčarjeve zapiske pokazal ljubljanskemu policaju Pavlu Čeliku. In so rekli, da je to nesramno, zahrbtno in kaj vem, kaj vse
še, človek pa se je v bistvu pripravljal na ministrski stolček.
Potem sem razmišljal o svoji usodi, ki mi ni bila mila, da bi me prejšnji grozni režim malo bolj maltretiral in preganjal, ker si narod zapomni takšne zasluge. Kako bi drugače Havel na Češkoslovaškem postal predsednik, pa Mandela najslavnejši zapornik Afrike in naš Janez minister za obrambne zadeve! Proti čemur načeloma nimam nič, ker se Janša na te stvari zelo dobro spozna, daje me le zelena zavist, da je on minister, jaz pa ne. In kaj vse nisem počenjal v zlobnem režimu, da bi me preganjali, zapirali, maltretirali, šikanirali, pretepali, dajali na natezalnico in mi po revoluciji omogočili kakšno pomembno funkcijo. Bolj kot o tem razmišljam, bolj se mi zdi, da so mi naredili krivico! Moje zasluge so sicer ničeve v primerjavo z zaslugami nekaterih drugih, a za mesto urednika kakšnega lokalnega glasila bi morebiti zadostovale. Tako sem preživel v poslopju, kjer zdaj ministrira Bavčar, natanko štiri ure, ker tovarišem policajem ni bilo jasno, ali sem podtalno deloval proti ljubljanskemu ekolo-
škemu samoprispevku ali ne in ko so spoznali, da ne, so me brez besed izpustili. Ampak, nihče ne ve, kakšno psihološko nasilje je bilo takrat izvršeno nad mano in glede na strah pred tem, kako dolgo me bodo s pen-dreki in kje bi moral biti ta hip vsaj kakšen podmini-ster v vladi občine Šiška.
Zdaj lahko tudi priznam, da sem pred leti v nekem podhodu izpisal parolo, da sem za svobodne volitve, pa ne vem, ali je to zasluga ali pa mi bo zaradi tega kdaj še žal. Opozicija me prepričuje, da mi bo žal. Mladina me je uvrstila na Demosov spisek za odstrel, nekateri Demosovci ne govorijo z mano, ker sem jih še pred volitvami napičil, drugi se čudijo, ker sem kandidiral pri liberalcih, liberalci imajo slabo vest, ker me zaradi volilnega uspeha niso dali na republiško poslansko listo, prijateljica Slava z Dela me je javno poljubila na hodniku parlamenta, ker nisem postal politik (s katerimi ona ne more biti prijateljica, ker je načeloma opozicija vsaki oblasti), Va-netu Gošniku sem sicer za funkcijo čestital, a sem jih takoj dobil od kolegov, da oblasti v rit ležem in da bi bila groza še večja, me je
med zasedanjem parlamenta, ko so poslanci opozicije napadali vlado, ki je še ni bilo in še ni nič storila, pozdravil sam sedanji predsednik vlade Peterle. Prejšnjega sem pa videl največ na dvajset metrov razdalje.
Kamorkoli se ozrem, sami bojevniki, revolucionarji, prvoborci, zaslužni pesniki, pisatelji, publicisti, bivši preganjani, zapirani, odstranjeni, šikanirani, trpeči. Več jih je kot pa funkcij in položajev in več jih je, kot sem sam mislil, da jih je bilo pod krutim režimom. Vsi bi radi zadoščenje, vsaj majhno oddolžitev in če bi bili veliki kot Amerika, bi težko vsem poplačali.
Še najbolj pošten je bil moj znanec, ki mi je v službenem pogovoru dobesedno rekel: »Vse napiši, kar sem ti rekel, zdaj si upam povedati vso resnico, pa še kaj dodati. Pa ne pozabi zapisati mojega imena, večkrat če je treba. Saj veš, to koristi mojemu političnemu imidžu!« Človek namreč računa, da bo v eni od ljubljanskih občin vendarle zlezel na oblast. Uboga občina, in v tem smislu sem se odrekel zaslugam za narod. Sem opozicija opoziciji in oblasti, nepoboljšljiv pač.
Celjsko območje
MM
■BflHMHBHHi
■9

EFE opeka naj ne zaskrbljuje
Meritve, ki so jih opravili strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan in Zavoda SRS za varstvo pri delu v več stanovanjskih objektih v Celju, kažejo, da je povprečna koncentracija radona v stanovanjskih objektih, ki so zgrajeni z EFE opeko, samo 50 odstotkov večja od povprečne koncentracije v objektih, ki so zgrajeni iz drugih gradbenih materialov. Ob sklepu prvih meritev so zato zapisali, da zaradi Efe opeke ni osnove za zaskrbljenost stanovalcev.
Visoka prisotnost radona in radonovih potomcev v nekaterih stanovanjskih objektih je sprožila val ogorčenja v
Celju in še nekaterih drugih krajih, vsi pa so najbolj kazali s prstom na objekte, ki so jih pred leti gradili iz velenjske opeke efe. Prav tej so pripisovali največji vzrok za večjo koncentracijo radona, saj so nekateri menili, da je zaradi te opeke koncentracija nekajkrat višja kot v drugih objektih. Sedanje meritve so to zanikale.
Obe instituciji sta meritvi opravili v prvih štirih letošnjih mesecih na osnovi zahteve celjskega izvršnega sveta. Merili so s kasetami, ki so jih dali v zaprte prostore za dva ali tri dni. Prav tako so opravili še nekaj neposrednih me-
ritev s prenosnim merilnikom. Meritve so pokazale, da so koncentracije radona normalne. Menijo namreč, da tudi koncentracije do 150 beka-relov na kubični meter zraka, ki so jih izmerili v povsem zaprtih prostorih, bistveno ne odstopajo od povprečnih vrednosti 30 do 40 bekarelov na kubični meter zraka — take pa navaja poročilo znanstvenega komiteja združenih narodov za analizo učinkov atomskega sevanja. Naj še navedemo razmerje med objekti, ki so grajeni z efe opeko, in ostalimi: za prve objekte znaša povprečna vrednost vseh meritev 65 bekare-
lov na kubični meter zrak, za ostale po 43. Vendar hkrati poudarjajo, da je za zanesljivejšo predstavo o porazdelitvi koncentracij vzorcev sto meritev premajhen.
Izvajalci meritev priporočajo v naslednjem mesecu še ene meritve in sicer na vseh objektih, kjer je presežena vrednost 50 bekarelov na kubični meter. Na takih objektih naj bi tudi izvajali večkratne meritve radonovih potomcev, dolgoročne meritve radona pa naj bi opravljali na vseh objektih, kjer je koncentracija večja od sto bekarelov na kubični meter.
(-fk)
SU MU
Savinjsko-šaleška naveza
■■N■
iijp ■
Eden drugemu ... dajmo
V eni celjskih podjetij so ob pričetku leta zagnali nemajhen preplah, ker po vseh zadnjih letih letos po dolgem času niso dobili poračuna oziroma trinajste plače. Zanje je bilo to doslej nekaj samoumevnega, saj so skriti v obrobje Celja živeli bolj samotarsko življenje in se tako tudi po samem Celju ni veliko govorilo o tem, da ima čistilka tam boljšo plačo kot strokovnjaki v večini drugih celjskih organizacij. Morda so tam to držali že tudi v času. ko plače še niso bile taka poslovna skrivnost kot so zdaj. v tajnosti zato, ker so vedeli, v kakšnih škripcih so se zdaj znašle nekatere druge celjske organizacije, kjer so tudi pred leti na veliko delali denar.
Zakaj sem pričel s takim pisanjem? Preprosto zato, da vemo, da še imamo organizacije, kjer jih zadnje težave še niso nič kaj dosti prizadele. Za spremembo od nekaterih, kjer se jim plani kar nekam izmikajo. S tveganjem, da si zaslužim nekaj črnih pik, bom zapisal, kaj mi je pred dnevi rekel znanec. Pobaral me je, če vem, zakaj so v Gorenju tako striktno zahtevali, da so plače poslovna skrivnost. Ker mu nisem vedel povedati, mi je odgovoril sam. »Zato, da ljudje ne bi vedeli, da se vse bolj odmi-kajo od obljubljenih dva tisoč mark plače. Razen, če se ne bo spremenil tečaj marke.«
Ob tem ko se mi delavci, ki ne zaslužijo toliko kot si
zaslužijo, smilijo, se mi seveda še bolj smilijo tisti, ki so — ne po svoji krivdi — ostali na cesti. In ko tako v Velenju deluje tudi sindikat nezaposlenih delavcev, se človek res čudi, če je res, da je delavska solidarnost tako popustila. Ko so ustanavljali sklad za pomoč nezaposlenim, so mnogi veliko obljubljali. Nezaposleni Ekovci (Gorenja Eko seveda) so bili veseli, ko so jim pomoč najprej obljubili prav zaposleni v sistemu, ki nosi to vroče ime. Ko sem jih pred dnevi poslušal, so bili vse prej kot veseli. Spet bom v tveganju za črne pike navedel nekaj njihovih izjav: »Hodijo na nekajdnevne sindikalne izlete!« »Kupujejo in izmišljujejo si neke nove drese!« In po-
dobno v smislu, da mislijo le na svoje dobro počutje, ne pa tudi na tiste, ki so ostali na cesti. Nekdo pa je ob tem izrekel tudi zanimivo misel — treba jim je dati takih iger, da pozabijo na drugo. Res ne vem, na kaj
je mislil.
Ko že govorim o tem, da je vse več ljudi na cestah, se ob volitvah novih vodstev spet ne uresničuje napoved, da bodo novoizvoljeni vendarle izpraznili nekaj sedanjih delovnih mest. Pa bò — kot kaže — še slabše. Dosedanji se vračajo, novi pa bi mnogi radi obdržali stara delovna mesta, občino pa vodili volontersko. Le zakaj . . .?
(frk)
Pankrac Semečnik in Todor Dmitrovič
Ponedeljkovo nadaljevano zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine se je zavleklo pozno v noč, skupno zasedanje je trajalo od 14. pa vse do 21. ure in še čez. potem pa so se na ločenih sejah sešli posamezni zbori. V ospredju so bile volitve in razlog, da se je skupščina tako potegnila je bil v tem, da so stranke svoje kandidate za funkcije predlagale na samem zasedanju, poslovnik pa je določal tudi, da velja isti postopek za mandatarja velenjske vlade.
• • • ŽUPAN NAJ BO PROFESIONALEC
Začelo se je z razpravo o tem, ali le ne bi bilo potrebno glasovati velenjski župan profesionalec, da ali ne. Mnenja o tem so bila deljena, vsaj v razpravi, vendar so se delegati z dvigom rok odločil, da se o tem tajno glasuje. Skoraj 81 odstotkov navzočih delegatov skupščine seje izkazalo za to, da je Velenju potreben profesionalni predsednik in to je bil kasneje tudi razlog, da ZSMS
večine v vseh treh zborih in tudi ne večine vseh delegatov: Bogdan Menih 33 glasov, Matjaž Na-tek 18 glasov in Pankrac Semečnik 25 glasov. V drugem krogu, pa je bil izvoljen socialist Pankrac Semečnik, ki je dobil 39 glasov, dva več kot njegov protikandidat Bogdan Menih, ki so mu delegati namenili 37 glasov.
• • • PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE ANTON LOVREC
Kandidature za podpredsednika občinske skupščine so vložile: Demos za Antona Lovreca (Slovenski krščanski demokrati) absolventa višje upravne šole iz To-polšice ZKS-SDP za Ivana Marina magistra glasbe iz Titovega Velenja, ZSMS — liberalna stranka za Igorja Meha, dipl. ekonomista iz Podkraja in Zeleni za Petra Rezmana, elektrotehnika iz Gaberk.
V drugem krogu (v prvem nihče ni dobil dovolj glasov po poslovniku) pa je Anton Lovrec s štirimi glasovi več (41) premagal
pred delegate tud razgrnil vizijo >bodočega ravnanja<, kot jo je naslovil.
Nekaj osnovnih podatkov o kandidatih: Harold Karner je po poklicu dipl. ekonomist z enaindvajset leti delovnih izkušenj, ves čas v industriji; Todo Dmitrovič je po poklicu dipl. strojni inženir, zdaj direktor Gorenja Servis.
V prvem krogu nihče ni dobil potrebne večine (izvoljen je kandidat, ki je dobil večinog glasov prisotnih delegatov vsakega zbora in hkrati večino glasov vseh delegatov skupščine) v prvem krogu, v drugem je izvoljen tisti, ki dobi več glasov). Todor Dmitrovič je dobil večino v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela (skupaj pa 44 glasov vseh delegatov), Harold Karner pa v Družbenopolitičnem zboru (skupaj pa 32 glsov) zato je bil potreben drugi krog, v katerem je s 45 glasovi zmagal Todor Dmitrovič, Harold Karner pa je dobil 29 glasov.
Todorja Dmitroviča zdaj čaka
in člani komisije se volijo iz vrst delegatov. To se da razumeti na dva načina — edini pogoj, da si član namestnik ali predsednik te komisije je, da si iz vrst delegatov. Druga možnost, ki se je da tudi razumeti, pa je, da je treba iz vrst delegatov na sami skupščini že izvoliti predsednika te komisije, namestnika in člane.
Odločili so se, da se poslovnik spremeni tako, da se izvoli sedem delegatov, in da se komisija za volitve in imenovanja konstituira na prvi seji. Takšna odločitev je sprožila nezadovoljstvo Zelenih, ki so ob koncu skupščine, to tudi razložili — da je skupščina Poslovnik s preglasovanjem preprosto spremenila in ga prilagodila željam posameznih strank.
V komisijo za volitve in imenovanja so izmed dvanajstih
kandidatov izvolili sedem, tistih, ki so na tajnem glasovanju dobili največ glasov voliicev: Ivana Atelška (55), Milico Kovač (53), Igorja Meha (52) Andreja Kuz-mana (46), Srečka Meha (44) Marjana Jakoba (44).
• • • PREDSEDNIKI IN PODPREDSEDNIKI ZBOROV
Po skupnem zasedanju so delegati na ločenih sejah s tajnim glasovanjem volili še predsednike in namestnike zborov in izvolili: družbenopolitični zbor bo vodil Marjan Gaberšek (ZSMS — liberalna stranka), njegov namestnik je Tone De Costa (Slovenska demokratična zveza), zbor združenega dela bo vodil Drago Karel Bizjak (Rudnik lignita Velenje), nadomeščal ga bo
Mitja Jenko (Koncem Gorenje); zbor krajevnih skupnosti bo vodil Jože Malanšek. njegov namestnik pa bo Jožef I.ekše.
• • • IZJAVA DELEGATOV ZELENIH VELENJA
Omenili smo že, da so delegati Zelenih ob koncu skupnega dela vseh treh zborov prebrali izjavo v kateri izražajo veliko zaskrbljenost in nezadovoljstvo nad potekom zasedanja. Enega od razlogov smo že omenili, drugi govori o tem, da so Zeleni glede na večstrankarsko obarvanost skupščine pričakovali, da bodo strokovne službe iz dvorane umaknile vse simbole, ki so povezani z zgodovino in ideološko naravnanostjo posameznih strank in namesto njih namestile grb Repu-
— liberalna stranka ni vložila kandidature za svojega kandidata Ivana Atelška, ki te naloge ni želel opravljati poklicno. Kandidature pa so vložile: demokratična zveza, krščanski demokrati, socialdemokrati in kmečka zveza za Bogdana Meniha, zdravnika, doma v Topolšici, ZKS — stranka demokratične prenove za Matjaža Natka, pedagoškega delavca iz Šoštanja in socialisti za Pankraca Semečnika, predmetnega učitelja iz Titovega Velenja.
• • • V DRUGEM KROGU PANKARC SEMEČNIK IN BOGDAN MENIH
V prvem krogu nihče ni dobil
Ivana Marina (37) in bil tako izvoljen za podpredsednika velenjske občinske skupščine.
• • • MANDATAR IZVRŠNEGA SVETA TODOR DMITROVIČ
Ker je bilo po poslovniku mogoče predlagati mandatarja izvršnega sveta tudi tako, da ga predlaga najmanj pet delegatov, je skupina >neodvisnih< predlagala za opravljanje te naloge Todorja Dmitroviča (izjavil je, da na kandidaturo pristane, vendar ne, če ga predlaga katera od strank, ker želi, če bo izvoljen, postaviti v ospredje strokovnost, ne stranko), Demos pa je vložil kandidaturo za Harolda Karnerja, ki je
sestav predloga liste izvršnega sveta, ki jo mora pisno predložiti v roku desetih dni po izvolitvi in mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike občinskih upravnih organov in za katera področja.
• • • ZAPLETI PRI KOMISIJI ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
Štirinajsti član začasnega poslovnika skupščine so si razlagali različno govori o tem, da se na prvi seji vseh zborov imenuje Komisija za volitve in imenovanja. Tu je pika. Naslednji stavek pa pravi: predsednik, namestnik
ZA LHOTSE PROBLEMOV
Pankrac Semečnik se je po izvolitvi za predsednika velenjske občinske skupščine na delegate obrnil z besedami: »Ob velikem alpinističnem podvigu Toma Česna v steni Lhotseja je žena pokojnega alpinista Aleša Kunaverja potem, ko je Tomo v steno pisal Aleševo ime rekla, da je to tako veliko priznanje, da ga človek lahko sprejme samo molče ali z besedo hvala.
Dolžnost bom opravljal s polno odgovornostjo, skupščino vodil demokratično in skušal biti usklajevalec interesov, ki se bodo vodili v njej.«
• • •
Malo kasneje pa je v zvezi z Lhotsejem za malo smeha poskrbel delegat Lipnik iz zbora krajevnih skupnosti, ko je predsedniku rekel: »Prej, ko ste govorili o Lhotseju, sem mislil, da boste rekli, da je v občini za cel Lhotse problemov, in da jih bo treba preplezati.«
»Ja, ja, tako, tako,« mu je odvrnil Pankrac Semečnik.
blike Slovenije. Predlagali so, da
se to zgodi do naslednje seje skupščine.
Presenetil pa jih je tudi, kot pravijo v izjavi, način naslavljanja delegatov. Tikanje in naslavljanje z osebnim imenom po njihovo ustvarja neprimeren občutek domačnosti, ležernosti in neresnosti.
Nekateri delegati so njihovi izjavi pritegnili, drugi pa so jo zavrnili, gotovo pa bodo o tem še govorili.
MILENA KRSTIČ-PLANINC (fotografije: B. Mugerle in L. Ojsteršek)
Iz skupščinskih klopi:
Sejo družbeno-političnega zbora je kot najstarejši vodil Jože Mer-mal (kasneje tudi skupno sejo) z Ljubnega, sicer dolgoletni in med ljudmi priljubljen veterinar. Nad tem dejstvom nekako ni bil posebej navdušen, »potolažil« pa ga je član volilne komisije, sicer kmetovalec Jože Bi-der, ki je dejal: »Jože vzami to kot težek porod pri kravi, pa bo vse dobro«. Predsedujoči mu ni ostal dolžan in je dejal: »Saj bo res kot težek porod ob prvih demokratičnih volitvah, upam, da bom uspešen, bolj pomembno pa je, da bomo vsi skupaj skupno poprijeli in potegnili naš voz
naprej.« Pri »porodu« je bilo sicer nekaj manjših težav, uspel pa je.
• • •
»Zapletlo« se je že takoj po uvodnem delu, ko so bili delegati še skupaj v veliki dvorani, nato pa so se morali ločiti. Eden izmed »odhajajočih« delegatov je pripomnil: »Politiki so spet na najboljšem, ostajajo v lepi dvorani (družbeno-politični zbor), mi (zbor združenega dela) moramo v poročno dvorano, zbor krajevnih skupnosti pa v učilnico glasbene šole.« S kom so se »delavci« poročili in kakšne pesmice so se naučili delegati krajevnih skupnosti ne vemo.
nik zbora združenega dela je Dominik Miklavc (Gorenje MGA), dobil je 13 glasov, njegov nasprotnik Zvone Poličnik (Gorenje GLIN) pa 6. V drugem krogu glasovanja za podpredsednika tega zbora je Ivica Rakun (OŠ Mozirje) dobila 11, Venčeslav Žagar (PTT) pa 8 glasov.
Sledila je skupna seja vseh treh zborov, na kateri so izvolili vodstvo občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. Andrej Presečnik (Demos) je dobil 35 glasov, Franc Miklavc (ZKS-SDP) pa 24 in Andrej Presečnik je torej novi župan občine Mozirje. Popredsednika niso izvoli-
li, zato v uvodu beseda »skoraj«. Med tremi kandidati — Vera Pe-čnik (Demos), Ivan Purnat (ZSMS-liberalna stranka) in Herman Remic ( Demos) v prvčm krogu ni nobeden dobil potrebne večine, enako pa je bilo v drugem, ko so se delegati odločali med Vero Pečnik in Ivanom Pur-natom. Predlagati bo tako treba nove kandidate, podpredsednika pa bodo izvolili na prihodnji seji občinske skupščine. Novi predsednik občinskega izvršnega sve,-ta je Alfred Božič ( Demos), ki je dobil 38 glasov, njegov nasprotnik Jože Kumer (Socialistična zveza ) pa 21.
Prva seja zborov SO Mozirje
Vse niti v rokah Demosa
Na aprilskih volitvah izvoljeni delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje so se na prvem zasedanju /brali prejšnjo sredo v nazarskem delavskem domu. Takoj velja poudariti, da so pomembno nalogo opravili (skoraj) v celoti in zelo hitro. Občina Mozirje je,namreč gotovo ena redkih, če že ne edina \ Slo-
veniji. katere nova sestava zborov občinske skupščine se ni ubadala z dolgotrajnim in pogostokrat mučnim razpravljanjem o poslovniku, ki je značilen skoraj za vso Slovenijo. Občinska skupščina v prejšnji sestavi je namreč ob sodelovanju vseh na volitvah sodelujočih strank sprejela odlok o postopku za volitve občinskih
funkcionarjev. Tega odloka so se novi delegati v veliki meri držali, čeprav velja reči, da vse le ni bilo v protokolarnem ali gledališkem slogu, saj je bilo precej manjših zapletov med predstavniki posameznih strank, vse skupaj pa vsekakor sodi v malo šolo demokracije, ki se je šele učimo in se postopoma vpisujemo v prvi razred. Upajmo, da bodo delegati mozirske občinske skupščine to preizkušnjo uspešno premostili. Prvi koraki to obetajo.
Kakorkoli že, delegati vseh
treh zborov so na začetku skupaj
sedli v delegatske klopi. Pozdravil jih je dosedanji predsednik SO Mozirje Anton Boršnak, v nadaljevanju so poslušali končno poročilo o aprilskih volitvah, ki ga je podala predsednica občinske volilne komisije Boža Meh. Delo komisije so delegati nedeljeno pohvalili, sicer pa so imeli njeni člani in članice obilo dela tudi v sredo in komisija je na začetku sprejeto zahvalo tudi tokrat upravičila.
Po tem uvodnem delu so se delegati razšli in se sestali na ločenih sejah posameznih zborov, na katerih so izvolili predsednike in podpredsednike zborov. Povedati velja, da je bila udeležba na
prvem zasedanju zelo dobra, saj sta zares upravičeno manjkala le dva delegata, po eden v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela, sicer pa zbori občinske skupščine Mozirje štejejo po 21 delegatov. Volitve so opravili hitro, čeprav je bilo nekaj manjših zapletov. Kandidatka za predsednico družbeno-političnega zbora ni imela protikandidata, zato so ga izbrali naknadno, kot to zahteva odlok, drugi krog pa je bil potreben pri volitvah podpredsednika zbora združenega dela. Za predsednico družbeno-političnega zbora je bila izvoljena Danica Vezočnik (Demos), ki je dobila 13 glasov, njen protikandidat Tomaž Ma-rovt, tudi iz vrst Demosa, enega, sedem delegatov pa je oddalo prazne lističe, kot vse kaže po prejšnjem dogovoru. Pri glasovanju za podpredsednika je Franc Basti (Demos) dobil 11 glasov. Zdravka Hriberšek-Ladinek (ZSMS-liberalna stranka) pa 10. V zboru krajevnih skupnosti je Matija Petrin z Rečice dobil 12, Jernej Plankl iz Luč pa 8 glasov. Za podpredsednika je bil izvoljen Franc Bezovšek iz Gornjega Grada (14), Anton Bitenc iz Na-zarij je dobil 6 glasov. Predsed-
/van Atelšek: komu moj Bogdan Menih: kje sem iz- Matjaž Natck: pa kaj? glas?	gubil dva?
Pankrac Semečnik: bo, ne bo, bo?
L deležba je bila odlična — \ družbenopolitičnem zboru ni manjkal nihče, v zboru krajevnih skupnosti ni bilo enega delegata, v zboru združenega dela pa sta manjkala
Sindikat nezaposlenih delavcev Gorenje EKO je vztrajen
Bivši DPO-ji krčijo stroške in zmanjšujejo število zaposlenih
Ne gre drugače — denarja je premalo
Bivše družbenopolitične organizacije so v novih razmerah prisiljene ravnati racionalneje kot so prej — tako pri prostorih kot pri zaposlenih. Denarja ne bo več toliko kot ga je bilo, pa še ta, ki bo prihajal, je že odvisen od njihovega (ne)uspeha na volitvah.
Dragan Martinšek, predsednik ZSMS — liberalne stranke Velenje je povedal, da je pri njih redno zaposlena zaenkrat samo tajnica. Predsednik in vodja Mladinskega servisa to delo opravljata neprofesionalno. Po izračunih, ki so jih naredili, kaže, da si tudi v bodoče ne bo možno privoščiti več kot to, razen da bosta redno zaposlena dva — tajnica in še en profesionalec. V začetku junija bodo na konferenci določili status funkcionarjev in takrat bo marsikaj tudi bolj jasno. Iz proračuna so glede
na število poslanskih mest v velenjskem parlamentu upravičeni do 25 tisočakov mesečno. Njihovi prostori so veliki približno 40 kvadratnih metrov, za kar plačujejo uporabnino sindikatu. Resno razmišljajo o tem, da bi prostore zamenjali — 3. nadstropje, kjer so, se jim ne zdi najbolj primerno, ker veliko ljudi zahaja k njim in bi želeli biti bolj spodaj.
Pane Semečnik, predsednik velenjske Socialistične zveze je povedal, da za kaj več kot enega redno zaposlenega najbrž ne bo denarja. Dose-daj jih je bilo pet. Dve delavki bosta delovno razmerje (ali pa sta ga že) sklenili v občinskih upravnih organih, za eno pa ni šlo drugače, kot da se je (ali se bo) prijavila na Skupnosti za zaposlovanje. V >prehodnem< obdobju bo socialistična zveza skušala uveljaviti pravice iz družbenega dogovora o nagrajeva-
nju funkcionarjev.
Kako bo s članarino? Odvisno je vse od tega, kaj bo prinesel kongres, ki bo 9. junija. Zaenkrat je socialistična zveza tista, ki je od vseh bivših družbenopolitičnih organizacij v najslabšem položaju.
Drago Blagus, sekretar ZKS — Stranke demokratične prenove Velenje pa je povedal, da gre njihova stranka v celi Sloveniji v radikalno zmanjšanje zaposlenih in stroškov. 15. junija bo prenehalo delovno razmerje vsem zaposlenim v stranki, od 420., kolikor jih je trenutno zaposlenih, jih bo v republiki ostalo po občinah 88, na Centralnem komiteju pa 44, pa še ti bodo sklenili delovno razmerje za določen čas, do kongresa jeseni.
V občini Velenje je stranka s spremembami pričela lani, ko so izdelali projekcijo kako
naprej. Do 1. februarja je bilo zaposlenih 6 ljudi, s tem datumom pa se je njihovo število zmanjšalo za enega, za enega pa še 1. maja, tako da so ostali redno zaposleni štirje. Že konec junija, oddi-de najverjetneje še eden sekretar ali izvršni sekretar, tako bodo ostali trije, morda pa celo samo dva.
Od kod denar? Iz proračuna bodo dobili približno 25 tisočakov mesečno, iz članarine, (s 1. majem je zamnjša-na na 1 odstotek) jim v Velenju ostane okoli 15.000 dinarjev, naslendjih 15 tisočakov pa mesečno dobijo na račun oddaje prostorov, nekaj denarja pa naberejo še s klubom, in tako dobijo okoli 60 tisočakov, kar naj bi zadoščalo za tri zaposlene. Ker so prostori njihova last, razmišljajo tudi o tem, da če ne bo šlo drugače, bodo oddali še kakšen kvadratni meter.
M. Krstič—Planine
Prometna varnost v občini Velenje
So res hujše sankcije edina rešitev?!
Že v prejšnji številki Našega časa smo zapisali, da je prometna varnost v občini Velenje slabša kot lani. Zlasti zaskrbljujoče so posledice prometnih nezgod, velika materialna škoda, dva udeleženca pa sta doslej izgubila življenje. Kasneje se je ugo-
tovilo, da je omenjenima nesrečama botroval alkohol. Največ nezgod se je zgodilo na mestnih ulicah, najbolj problematičen pa je odsek magistralne ceste, ki zajema del Celjske in Šaleške ceste proti Hudi luknji. Precej nezgod se je pripetilo tudi na Kidričevi cesti, na novem urejenem delu od križišča s
Moj
komandant
V primeru razoroževanja TO se je izkazalo, kako romantično jemljemo Slovenci svojo vojaščino. Sam se sicer nagibam k pacifizmu in popolni demilitarizaciji Slovenije, nikakor pa nisem privrženec tistega krščanskega nauka, ki pravi, da moraš po prvem udarcu nastaviti še drugo lice. Zato menim, da je treba biti v teh rečeh pač realist in pristati na to, da imamo resno, dobro organizirano in učinkovito vojsko. Zaradi mene je to lahko JLA, lahko pa je tudi SLA, stvar dogovora pač.
Zadni dogodki, ki so pri-curljali v javnost in razburili doberšn del Slovenije pa v meni vzbuja dvom v to, da se lahko zanesemo na svojo vojsko, če bi kaj »za-gustilo«. Ce je namreč možno, da se kakšna vojska, tebi nič, meni nič pusti razorožiti z enim ukazom, potem takšna vojska res ni vredna drugega, kot da se razoroži.
Seveda sem bil tudi jaz redni vojak in sem še zdaj rezervist in mi je zatorej dobro znana vertikalna organiziranost vojske in tok ter izpolnjevanje komand. Vendar ne morem razumeti, da vojaki gladko pristanejo na tako komando in brez pomisleka oddajo orožje. Meni se zdi, kot da bi elek-trikarji pristali na oddajo merilnih instrumentov, kuharji bi oddali kuhalnice, tajnice pisalne stroje itd. To ne more biti! V tej akciji se razkriva ves absurd takšnih ukazov in njihovega slepega izpolnjevanja. Po tej izkušnji sem prepričan, da bi tisti komandanti TO, ki so oddali orožje brez vsakega vprašanja, na podlagi nekega ukaza prišli in potrkali tudi na Kučanova vrata in
ga odvedli v noč! Jaz upam, da se je dovolj jasno razkrila potreba po ureditvi teh stvari. .
Kot sem že rekel. Meni je vseeno, kdo me bo »pazila« pred »agresorji«. Zaradi mene so lahko v Sloveniji vsi vojaki tudi zamorci. Toda komandiranje v vojski na slovenskem MORA biti SLOVENSKO! To ne pomeni, da bi ti možje morali stati mirno na poziv slovenske besede mirno. To pomeni, da si ne morejo neki možje v Beogradu izmisliti in ukazati »slovenski« vojski, naj se razooroži, pri tem pa slovenski komandanti pokimajo in brž odnesejo svoje pištolce v prvo kasarno, ki jim je pri roki. Ja, Ja. Pridni in ubogljivi, poslušni in upogljivi Slovenci. Danes oddajo svoje puške, jutri bodo pa pazniki Slovencem v taboriščih! Namen ukaza je dosežen, razkrinkana sta slovenski vojaški »red« in »disciplina«.
Precej dela čaka Janeza Janšo. Te stvari se morajo profesionalizirati in depolitizirati! Vojska, policija, sodstvo in kar je še takšnih »represivnih« instrumentov v rokah države, morajo »čuvati« vse državljane, ne pa preživet politični sistem Jugoslavije. In pravzaprav bi bil zadovoljen, če bi šel na skrbno pripravljene in učinkovite »orožne vaje«, ne pa tako, kot zdaj, ko se hodimo poslanjati na raz-norazna skrita zborna mesta, kjer v dveh, treh dneh ne naredimo nič drugega, kot da povemo morebitno spremembo bivališča. In seveda uničimo neizmerne količine alkoholnih pijač najslabše vrste.
Peter Rezman
Šaleško do Tomšičeve. Kljub sodobni ureditvi je novi odsek zelo nevaren. Nič manj nevarno ni tudi križišče Jenkove in Tomšičeve. Takih in podobnih pasti je v Titovem Velenju seveda še več.
Na vprašanje, kako potekajo akcije miličnikov in poostrena kontrola prometa, je komandir postaje milice v Titovem Velenju Edo Mlačnik odgovoril: »V republiško akcijo minus 10 odstotkov smo se miličniki postaje milice Titovo Velenje enako aktivno vključili kot lani. V prvih štirih mesecih smo sodelovali oziroma samostojno izvedli 16 takšnih akcij, oziroma po ostrenih nadzorov v cestnem prometu v različnih dnevih in času. Ob tem smo pozornost namenili različnim področjem kot so vožnja s kolesi in kolesi z motorjem, (ne)upoštevanje svetlobnih prometnih teles in ostalih znakov. Dejstvo je namreč, da tudi v Titovem Velenju precej (mnogo preveč) voznikov ne upošteva semaforjev, tudi na železniškem prehodu ne, največ poudarka pa smo namenili psihofizičnemu stanju udeležencev v cestnem prometu. Temu smo namenili štiri akcije.
Nadalje smo preverjali tehnično urejenost vozil, prehitevanje, upoštevanje prednosti in stranvožnjo ter varnost pešcev. Za vsako akcijo, oziroma poostren nadzor, bi lahko posebej ugotavljali kaj je pokazala, vendar ob tem kaže reči nekaj drugega. Vse te poostrene kontrole na cesti žal prometne varnosti ne izboljšujejo, tako kažejo podatki.
Upajmo, da bo v prihodnje bolje. Ob tem velja poudariti, da smo miličniki posta-
je milice Titovo Velenje v prvih štirih mesecih letošnjega leta ponovno povečevali ukrepe zoper kršitelje cestno-prometnih predpisov, prav tako lani in leto prej. Prav zato se mi postavlja vprašanje kako dolgo naj še povečujemo ukrepe, pa se ob tem stanje ne bo izboljšalo. V letošnjih štirih mesecih smo sodniku za prekrške podali 753 predlogov za uvedbo postopka za prekrške, lani v tem času jih je bilo le 501. Mandatno je bilo letos v tem obdobju kaznovanih 2.477 kršiteljev, lani 1.831. Na mestu prekrška smo 177 voznikom začasno odvzeli vozniško, 89-im pa prometno dovoljenje. Ta številka ni realno merilo, da je bilo res toliko ugotovljenih vinjenih voznikov, bilo jih je še več. Vedeti moramo namreč, da nekateri udeleženci v cestnem prometu nimajo prometnega dovoljenja, ali pa ga jim ni potrebno imeti. Tu niso všteta tudi potrdila o prometnih predpisih, vemo pa, da so vinjeni tudi kolesarji in nenazadnje pešci.
Na kraju bi dodal kaj vse bi še morali storiti na cestah, predvsem za izboljšanje cestne infrastrukture. Žal se vedno zatakne pri finančnih sredstvih in tako je vedno premalo denarja za ureditev kompletnih cestnih površin. Preostane nam le, da kršitelje kaznujemo z višjimi kaznimi, ker dosedanja številna opozorila ne zaležejo. Končno nam vsem voznikom manjka prometne kulture, zato nas lahko le sankcije zresnijo, da se bomo v cestnem prometu obnašali kot velevajo cest-noprometni predpisi.«
B. Mugerle
■ Il 8I„, •• • - - , ■ ■
Kidričeva ima kljub sodobni ureditvi veliko pasti, zlasti pri vključevanju v promet na to cesto
Kdo drugi bi mislil na bivše, če ne sami
Ko so konec marca letos delavci Gorenja EKO dobili delovne knjižice zaradi stečaja podjetja, se jih je večina, z redkimi izjemami, vključila v sindikat nezaposlenih delavcev. Seveda jih je nekaj dni kasneje stečajni upravitelj veliko poklical nazaj, vseeno pa jih je preko tristo pristalo na Zavodu
Jože Rehar: »Nadomestilo in pomoč sicer nudita možnost preživetja, ne pa tudi zadovoljstva.«
za zaposlovanje med brez-poslenimi. Morda zanimivost, morda naključje — nihče od dvaindvajsetih, ki so pred stečajem delali v izvršilnem odboru sindikata in stavkovnem odboru Gorenja EKO, ni bil primeren oziroma potreben pri nadaljevanju začetega dela. Tudi Jože Rehar, pred stečajem predsednik upornega izvršilnega odbora sindikata ne. Zdaj opravlja isto nalogo, a pod spremenjenim naslovom — predsednik sindikata nezaposlenih delavcev Gorenja EKO v stečaju je. Enako uporen še naprej, skupaj z mnogimi, ki so v tem sindikatu.
V začetku prejšnjega tedna so se sestali in med drugim zahtevali, da se pri prvem naroku za preizkus prijavljenih terjatev na sodišču (30. maja) sliši tudi njihova zahteva po ustreznem deležu v lastnini podjetja. Zahteva, ki je najbrž v naši dosedanji praksi nekaj neobičajnega, vsekakor pa novega. »Pa je bila podobna zahteva postavljena tudi na, mi ga imenujemo zadnjem zboru delavcev Gorenja EKO — 26. marca. Zahtevali smo, da se delavci vključimo kot solastniki v obliki delničarstva v primeru, da pride do prodaje podjetja. Takrat so nam to zahtevo s pravne strani pojasnili kot nedorečeno,« ugotavlja Jože Rehar, ki nekaj upanja vidi v dogajanju, zadnjem v Sloveniji. Dogajanja so seveda spodbujena s pravo razprodajo tistega družbenega imetja, ki so ga v veliki meri ustvarjali prav delavci. »Kljub temu, da morda v tem trenutku konkretnih zahtev najbrž ne bo možno uresničiti, vztrajamo in čakamo na spremembo zakonodaje, ki bo uredila to področje. Do takrat pa želimo ostati vsaj akterji pri delitvi kapitala zajetega v vrednosti bivšega podjetja,« pravi Rehar.
To pa ni edina zahteva. Nekaj se jih nanaša na pra-
vice iz minulega dela, do takrat, ko so bili zaposleni. Gre za izplačilo regresa za letne dopuste, za jubilejne nagrade ter nadomestila za inovacije, kar ne bi smelo biti sporno. Gre pa še za nekaj drugih ugodnosti, recimo koriščenje počitniških zmogljivosti. Ta stvar pa je v odnosu do podjetja Gorenje EKO v stečaju, sporna. Srž spora naj bi bila v tem, da vodilni vztrajajo, da vsa ta sredstva ostanejo v podjetju. »Naše stališče, stališče sindikata nezaposlenih delavcev je, da se po ključu števila zaposlenih in nezaposlenih ta sredstva razdelijo. K temu nas še dodatno spodbuja informacija, da naj bi nezaposleni bivši delavci Gorenja EKO letos sicer imeli možnost letovati v teh zmogljivostih, vendar je bila ta informacija kasneje diskri-minatorska do nas, ker naj bi imeli prednost zaposleni. Mi pa bi imeli možnost letovati v terminih, ki bi ostali. Vendar imamo tudi mi šoloobvezne otroke in tu se že kaže odnos bivšega podjetja do nas. Da ne govorim o tem, da smo te zmogljivosti ustvarili vsi,« ugotavlja Jože Rehar.
Boli pa jih še nekaj drugega. Na Občinskem sindikalnem svetu je odprt solidarnostni sklad, kamor naj bi nekaj denarja namenile sindikalne organizacije in od koder naj bi pomoč dobilo vsaj nekaj najbolj ogroženih bivših delavcev Gorenja EKO. Pomoč iz tega sklada je doslej iskalo in jo tudi dobilo pet. »Z žalostjo pa ugotavljamo, da so bile velike besede sindikata koncema Gorenje na začetku našega sodelovanja le velike obljube. Takrat je bilo slišati tudi za pomoč v obliki enodnevnega zaslužka. Danes lahko ugotovimo le, da v ta sklad od sindikata Koncema Gorenje do danes (torka, 15. maja, op. pisca) ni prišlo niti dinarja«, pravi Jože Rehar, ki obenem prijetno presenečen ugotavlja, da pa so rudarji tudi v tem primeru pripravljeni pomagati, kot tudi še nekateri drugi, na katere niso računali. Pravi, da bo njihova pomoč (10 dinarjev naj bi prispeval v sklad vsak zaposlen na Rudniku lignita Velenje) omogočil podporo večjemu številu pomoči potrebnih. »Čeprav bi človek mislil, da je rudnik že pozabil na bivši RŠC in EKO, se to ni zgodilo«, pravi in nadaljuje: »Verjamemo, da se okolja, ki smo jim doneda-vno pripadali, ukvarjajo s precejšnjimi težavami, vendar, dokler ima človek redno zaposlitev, redni osebni dohodek, najbrž ni v takšnem položaju kot tisti, ki je dobesedno na cesti. Nadomestilo in pomoč sicer nudita možnost preživetja, ne pa tudi zadovoljstva, ki ga človek čuti ob zasluženih sredstvih, pa naj so ta velika ali mala.«
Ampak to pa lahko vedo samo tisti, ki so delo že kdaj imeli in ga potem čez noč izgubili.
Milena Krstič-Planinc
GOSTOV VEČ, A ŠE NE DOVOLJ
V Zdravilišču Topolšica prepletajo zdraviliško in turistično gostinsko dejavnost. Slednja jim predstavlja dobro polovico dohodka. Z zasedenostjo bi lahko bili kar zadovoljni. A ni čisto tako. Kot je povedala direktorica Lidij*! Speh, število gostov premočno niha. Zgodi se, da jih imajo le po 80, naslendji trenutek pa preko 200. Prav zato je njihova največja skrb usmerjena v stalno zasedenost zmogljivosti. Osebje mora biti namreč vedno na razpolago in v polni pripravljenosti, ne glede na število gostov v hotelu. Fiksni stroški so torej veliki in rentabilno poslujejo le kadar je hotel dobro zaseden.
Prav zato dajejo veliko pozornost svoji marketinški službi, ki je vse pomembnejša tudi na področju pridobivanja »socialnih gostov«, torej tistih, ki jih v zdravilišče napoti zdravnik. Kot vemo je denarja v zdravstvenih skupnostih v te namene vse manj, zato je tudi na tem področju začela vladati med zdravilišči velika konkurenca.
Poleg tega, torej ponudbe
osnovne zdraviliške dejavnosti, za katero so v Topolšici dobro usposobljeni, ponujajo podjetjem preventivne rekreativne programe. Med velenjskimi kolektivi pa je zanje manj zanimanja kot so pričakovali — pa čeprav so ti programi, glede na to, da se udeleženci vsak dan vozijo v zdravilišče, poceni. Mnogo večje povpraševanje po njihovih preventivno rekreativnih programih je od drugod, dobro sodelujejo na primer s kolektivi Mure, Planike, Go-stola . ..
Zdravilišče Topolšica, ki že nekaj časa deluje v sestavi koncema Gorenje ponuja svoje gostinsko turistične in zdraviliške storitve na širšem prostoru, precej tudi na tujem. Že prej smo omenili, da
«li
Za domačine, torej za nas iz neposredne okolice (seveda pa tudi za vse hotelske goste) pa so pripravili prav tako marsikaj zanimivega, predvsem velja omeniti njihove lepotilne programe. V hotelsko ponudbo so vključili sedem in desetdnevne »Beauty« pakete, ki vključujejo posvet pri zdravniku, zeliščne kopeli, biserne masaže, celu-tron, pedikuro in kontrolo telesne teže. Podoben je Vital program, po ugodni ceni, le 1500 dinarjev je treba zanj odšteti (omogočajo tudi
obročno odplačevanje). Bistvo tega programa, pretežno se zanj odločajo ženske, je ohraniti lepo in zdravo telo, odpraviti utrujenost, težke noge, celulit, nerazpolože-nost. . . Ena izmed najpogostejših posledic naših vsakda-
njih nevšečnosti je namreč moten krvni obtok. Zato telo z normalnimi procesi ne more odstraniti vseh škodljivih in strupenih snovi, ki se nabirajo v telesu. Program Vital temeljito spremeni način življenja in prehrambene navade, ki ob uporabi posebnih preparatov in pitju čajev, rekreaciji in uporabi medicinskih pripomočkov vplivajo na boljše počutje.
Seveda se lahko gostje zdravilišča Topolšica, stalni ali pa občasni odločijo tudi
za katerokoli drugo uslugo iz njihove ponudbe. Vse informacije dobijo na recepciji ali pa pri vhodu v bazen. Še posebej priporočajo uporabo celutron aparata, pediküre in masaže. Prav tako se je pri njih mogoče temeljito pripra-
viti na dopustniške dni, odpraviti celulitis z že prej omenjenim celutron aparatom in se umetno osončiti s soleri-jem, ki ga še posebej priporočajo vsem tistim, ki so alergični na sonce. Običajno se te težave z umetnim sončenjem odpravijo ali pa vsaj omilijo.
KMALU TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Tudi na rekjeacijo mislijo v Topolšici. Žal še nimajo lastnih teniških igrišč, a svoje goste vozijo na bližnja, v Šoštanju in v Titovem Velenju. Pred nedavnim pa so v svojo turistično ponudbo vključili tudi jahanje. Na bližnji kmetiji ima namreč konjeniški klub Mozirje 12 konj.
Že sedaj pripravljajo v Topolšici številne izobraževalne

oblike, zaenkrat bolj zaprtega tipa, kmalu pa bodo tudi te dobile tržni značaj. Najprej bodo začeli s tečaji tujih jezikov. Mnogi namreč odhajajo na tovrstno izobraževanje v tujino. To je seveda zelo drago. Z dobro organizacijo pa je mogoče doma doseči enake uspehe. Skupina, ki se izobražuje živi v hotelu, skupaj pa je ves dan. Ves čas govorijo v tujem jeziku (med intenzivnim izobraževanjem, prehranjevanjem, družabnimi in športnimi aktivnostmi). Takšne tečaje nameravajo organizirati za cele družine.
Pa še gostinska ponudba! Trudijo se, da bi bila kar najbolj pestra in zdrava. V jedilnike vključujejo veliko zelenjave, sadja, manj škropa, mesa, maščob. Uvedli so solatne bifeje in osvežujoče poletne sladice.
V Topolšici torej veliko ponujajo, a s tem še niso zadovoljni. »Še marsikaj bo treba postoriti«, pravi direktorica Lidija Speh. »Elan nam dajejo naši stalni gostje, ki radi prihajajo v Topolšico in storili bomo vse, da bo takšnih še več.«
MIRA ZAKOŠEK
M«WlftfWVWWW*A»»JIJUU^M Malli«»
Gostinsko podjetje Paka
Letni kopališči bodo predvidoma odprli 3. junija
Turistična sezona traja vse leto Najprej vzdrževalna dela, nato obnova
Razmišljanja o poletni turistični sezoni ob koncu meseca maja najbrž niso nič neobičajnega. Nasprotno. Tam, kjer si od turizma veliko obetajo, priprave nanjo že kasnijo.
V gostinskem podjetju Paka v Titovem Velenju se na poletno sezono prav posebej ne pripravljajo, saj pravijo, da slednja pri njih traja praktično celo leto. Uresničevanje mota: kakovostna ponudba, ki bo zadovoljila še tako zahtevnega gosta, zahteva aktivnosti neglede na čas in razmere. »Res pa je tudi,« poudarja direktor gostinskega podjetja Paka Franc Ko-šak, »da se moramo z raznimi prireditvami še bolje potruditi doma takrat, ko je poletna turistična sezona ob morju ali v zdraviliščih na vrhuncu.«
Poletno mrtvilo v našem mestu zaposleni tega kolektiva že nekaj let poskušajo popestriti z dodatno kulinarično, zabavno ponudbo, v njihove lokale pa naj bi privabile več gostov tudi številne kulturne prireditve, ki jih pripravljajo skupaj s kulturnim centrom Ivana Napotnika Velenje. Nekatere naj bi pripravili v našem mestu, zopet druge v Šoštanju oziroma v treh enotah — hotelu in obratih hotela, Pod gradom v Titovem Velenju in Kajuho-vem domu Šoštanj.
Med načrtovanimi prireditvami za meseca julij, avgust v Titovem Velenju najdemo bolj ali manj že utečene. Poleg dnevov najrazličnejših kuhinj naj bi ponudbo v pivnici dopolnili dnevi piva in temu primerna kulinarična specialiteta, v kavarni slaščičarni center so v polnem zamahu priprave na tradicionalno slaščičarsko raz-
stavo, ki je že prerastla občinske meje. Sejem bil je živ pa naj bi zapolnil marsikomu prvi vikend v mesecu septembru.
Bolj živo kot v Titovem Velenju naj bi bilo v juliju in
Napovedi in obeti so torej tu. Rezultati pa bodo pokazali, ali so bili resnično kaj več kot le to, kajti v sedanjih razmerah lahko uspevajo le najboljši.
(top)
Kmalu ustanovitev mešanega podjetja?
Hotel Paka, takšen kakršen je sedaj, v našemu mestu, ki uvršča gostinstvo in turizem dokaj visoko v svojih prizadevanjih, nikomur ne more biti v ponos. To ni nova, ampak precej stara ugotovitev. Vsa dosedanja prizadevanja o obnovi oziroma izgradnji novega hotela namreč niso padla na ugodna tla. Bodo morda sedanja?
Zaposleni v gostinskem podjetju Paka imajo trenutno v ognju kar štiri ponudbe, peta pa je še neraziskana. Pri vseh pa so pripravljeni soinvestirati v obnovo sedanjega hotela zunanji partnerji; Šved, dva Italijana, že v začetku prihodnjega meseca pa prihajajo na pogovore Indijci.
Kdaj naj bi prišlo do podpisa pogodbe o sovlaganju v hotel v Paki težko kaj povedo. Prepričani pa so, da bodo stvari dokaj kmalu jasne, sploh pa ob konstituiranju nove občinske vlade.
avgustu v Šoštanju. Predvsem po zaslugi delavcev Ka-juhovega doma in nadvse prizadevnega tamkajšnjega turističnega društva. Kar cel mesec julij naj bi bil turistično gostinsko obarvan. Ob tem pa naj omenimo samo še srečanje harmonikarjev, prikaz nekaterih starih običajev, značilnih za ta letni čas in še
»Program prireditev v poletni turistični sezoni je okviren«, pravi Franc Košak. »Prepričan sem, da ga bomo prej dopolnili s kakšno prireditvijo, kot krčili. Čaka nas res veliko dela in aktivnosti, če hočemo uspeti v svojih prizadevanjih. Pri vseh pa se moramo in želimo truditi po svojih najboljših močeh, da bodo naši gostje iz lokalov odhajali zadovoljni in se vanje še kdaj radi vrnili.«
Bliža se sezona kopanja. Že v maju je bilo precej sončnih in vročih dni, v katerih bi se nam še kako prilegla osvežitev v vodi. Oživelo je tudi velenjsko jezero, saj je bilo zadnjo sončno in lepo nedeljo ob njem veliko obiskovalcev, ki so uživali na soncu, za ta čas še posebej vročem. Kopalcev sicer ni bilo, kajti voda v jezeru je še vedno prehladna.
Veliko kopanja željnih občanov že kar težko čaka, da bosta odprti letni kopališči v Titovem Velenju in Šoštanju, zato smo se na obeh pozanimali kako potekajo vzdrževalna dela, kakšne novosti se nam obetajo za letošnje leto, kakšne bodo cene in podobno.
TITOVO VELENJE
Z letnim in tudi z zimskim kopališčem v Titovem Velenju, ki je za mnoge Velenjčane nepogrešljivo, upravlja Rdeča dvorana. Prav na dan obiska so delavci omenjenega kopališča in Rdeče dvorane opravljali vsakoletno vzdrževalno delo. Nujna dela so bila potrebna v strojnici, očistiti je bilo treba korito bazena ter okolico. Obnovili so tudi notranjost in zunanjost slačilnice. Si-
cer nam je vodja kopališča Bojan Lončarič povedal, da se na celotnem objektu letnega kopališča pozna dotrajanost in bo zato nujna celovita obnova. Še vedno imajo težave z nepridipravi, ki jim v času, ko letni bazen ni odprt, naredijo nemalo škode. Poškodujejo in uničijo jim rekvizite in vse kar jim pride pod roke. Letos so tako poškodovali več metrov ograje, blizu skakalnega stolpa pa dvignili več kamnitih plošč in jih zmetali v bazen. Ni dvoma, da takšna in podobna vandalska početja povečujejo stroške vzdrževalnih del.
Letos bodo na velenjskem letnem kopališču usposobili tudi spodnji bife pri slačilnicah. Poleg različnih napitkov bodo kopalci dobili tudi kaj malega za
pojesti. Na terasi poleg obstoječega bifeja, o tem se pravkar dogovarjajo, bo novost v tem, da bodo na voljo tudi jedi z žara.
Obljubljajo, da bo za prijetnejše večere, tudi glasba v živo. Seveda je vse odvisno od vremena, saj je bilo na primer lani malo lepih sončnih dni, primernih za kopanje. Zapišimo, da so večino vseh vzdrževalnih del na letnem kopališču v Titovem Velenju opravili tam zaposleni delavci sami in tako občutno zmanjšali stroške vzdrževanja, je še povedal Bojan Lončarič.
Ce bo vreme primerno toplo, bodo letno kopališče odprli v nedeljo, 3. junija. Še cene za kopanje v Titovem Velenju. Dnevna karta za odrasle je 30 in za otroke
do 12 let 20 dinarjev; mesečna za odrasle velja 400 in za otroke do 12 let 300 dinarjev; za sezonsko karto morajo odrasli odšteti 1000, otroci do 12 let pa 700 dinarjev.
Poskrbeli so tudi za varnost kopalcev in sicer s tremi poklicnimi reševalci. Poleg tega bodo imeli še nočno dežurstvo, da bi se tako obvarovali pred vandalskimi početji, ki so se v preteklih letih večinoma dogajala v nočnih urah.
ŠOŠTANJ
Tudi na šoštanjskem letnem kopališču so nujna vzdrževalna dela v polnem razmahu. Upravitelj kopališča je tamkajšnji TVD Partizan, ki se trudi, da bi bazen kar najbolj usposobili za prijetno in varno kopanje. Rudi Bajec nam je povedal, da so poleg čiščenja korita in okolice, obnovili tudi garderobe in sanitarije, zamenjali so tudi podboje vrat in podobno. Večjo in nujno obnovo korita, ograje in posodobitev strojnice načrtujejo po končani letošnji kopalni sezoni. Tako bo letno kopališče v Šoštanju pravočasno nared za prihodnjo kopalno sezono.
Kopalci se bodo lahko tudi na tem kopališču odžejali in to v priložnostnem bifeju Paka pri vhodu na bazen. Tudi v Šoštanju so se odločili, da bodo letno kopališče odprli 3. junija, do takrat pa bodo vzdrževalna dela gotovo končana, so še povedali. Cene so naslednje: dnevno kopanje za odrasle 30 in za otroke 20 dinarjev; mesečne karte bodo veljale za odrasle 400 in za otroke 300 dinarjev.
B. Mugerte
Naravno zdravilišče Topolšica
Naravno zdravilišče Topolšica, naš osrednji turistični center, je v teh dneh polno zasedeno, pa tudi za poletje kar dobro kaže. Med gosti je trenutno 36 odstotkov tujcev, ti pa tudi v povprečju pokrijejo zmogljivosti tridesetodstotno. Pretežno so to že kar stalni gostje iz Avstrije in Nemčije.
so Avstrijci in Nemci že njihovi stalni gostje, privabili pa bi radi tudi italijanske turiste.
Z »VITALOM« DO LEPOTE
K h ko .bomo (MnMi) Jeiomii?
Družbeno podjetje Vegrad
Gradbinci letujejo v počitniških hišicah
Delin ei gradbeno industrijskega podjetja Vegrad lahko letujejo r dvaintridesetih prikolicah, ki jih ima ta kolektiv v Novem gradu, Vrsarju. na Krku, Malem Lošinju in tivatu. Imajo pa še počitniško hišico r Čatežu in dva bungalova na Pungartu.
Prejšnja leta je bilo zanimanja za letovanje r prikolicah mnogo več kot možnosti, zato so pripravili pravilnik, po katerem imajo prednost tisti, ki Vegradovih zmogljivosti niso koristih že dve leti. Letos je zanimanje precej upadlo, izjema so termini (konci julija in začetek avgusta/, ko ima Gorenje, kjer je zaposlenih precej zakoncev Vegradovih delavcev, kolektivni dopust. Teh prošenj je bilo precej več kol prostih mest, medtem ko ostali termini, tudi v sezoni, niso v celoti zasedeni.
Vegrad omogoča koriščenje počitniških zmogljivosti tudi svojim upokojencem, pod enakimi pogoji kot zaposlenim, seveda pa v pred in po sezoni.
Tudi letos bodo delno subvencionirali ceno prikolice. V sezoni bo treba za njeno koriščenje odšteti za desetdnevno letovanje 1.500 dinarjev, v predsezoni pa 1.000 dinarjev. Ta znesek pa bodo delavci lahko odplačali v štirih zaporednih mesečnih obrokih.
Regresa za letni dopust še niso izplačali. Vsi zaposleni bodo dobili v ta namen dva tisočaka, prvi obrok junija, drugega pa julija.
(mz)
Gorenje
Predvsem v najetih zmogljivostih
Že misel na bližajoči dopust je nadvse prijetna in zato živžav v prostorih Gore-njeve službe za rekreativno dejavnost vse od aprila dalje ni nič nenavadnega.
Po besedah Janeza Pušni-ka, ki urejuje oziroma izpolnjuje želje delavcev Gorenja po prijetnem preživetju do-pustniških dni, njihova ponudba ni ničkaj drugačna od lanske. Sprememba je le pri času vpisa za letovanje, ki letos ni omejen.
Tako so delavcem tega kolektiva na voljo aranžmaji, ki jih je Gorenje pogodbeno odkupilo od Merxa, Slovenija' Turista, Kompasa in Pu-tfiika. Ponudbo pa dopolnju-jéjo še njihove lastne zmogljivosti in izmenjava prostih pöstlje znotraj sistema Gorenje. V četrtini lastnih zmoglji-
vosti bo letos letovalO okrog 900 delavcev in njihovih družinskih članov. Svoj prostor pod soncem pa bodo našli vse od slovenskega primorja, Istre do Makurske.
Analiza lanske ponudbe je bila naša letošnja osnova pri izbiri kraja za letovanje. Kot kaže, smo se pravilno odločili, saj so skoraj vsi aranžmaji že prodani. Nadvse zanimivo pa je tudi to, da se vse bolj spreminja razmerje med obmorskim in celinskim letovanjem. Namreč, delavcem Gorenja so na voljo ne samo apartmaji, prikolice, hotelska ponudba, ampak tudi zdraviliški turizem. Ni jih malo, ki se raje za sedem ali štirinajstdnevno dopustovanje odločajo v slednjih.
Ob tem je treba omeniti, da je Gorenje lani vložilo kar precej denarja za izgradnjo hotela v Moravskih toplicah, kjer ima sedaj nekaj let na voljo 2000 nočitev na leto.«
Cene letovanj so gotovo močno vplivale na to, da so se de-
lavci tega kolektiva precej več kot prejšnja leta odločili za letovanje pred in po sezoni oziroma za preživetje dopusta kje v planinskem domu oziroma v hribih. In po sedaj zbranih podatkih naj bi to leto letovalo preko službe za rekreativno dejavnost več zaposlenih Gorenja kot pretekla leta.
Kakšni pa so plačilni pogoji? Za letovanje v lastnih zmogljivostih lahko delavci izkoristijo šes tmesečni odplačilni rok, za pogodbene pa morajo poravnati svoje obveznosti do odhoda na dopust. Od lanske jeseni pa jim je na voljo še ena možnost, in sicer namensko varčevanje za oddih. Ker se je že v dosedanjem času dokaj dobro obnesel, ga bodo v bližnji prihodnosti še nekoliko dopolnili. Sploh aktualno in zanimivo pa bo takšno »združevanje« denarja ob prehodu službe za rekreativno dejavnost Gorenja na agencijski način poslovanja.
Gornja Savinjska dolina
Je izraba nekoristnega prostora nezaželena?
Skrb za urejanje prostora in varstvo okolja je za Zgornjo Savinjsko dolino vsekakor ena prednostnih nalog. Namen tega zapisa niti slučajno ni »poseg« v študije, ureditvene načrte in podobne dokumente, niti grobo »poseganje« v naravo, ampak le razmislek o možnem (ne)ureja-nju povsem določenega prostora. Gre za prostrano obrežje Savinje na njeni desni strani, gledano proti njenemu toku. Obsežne gmajne so povsem zarasle z grmovjem in trnovjem, tudi kakšno drevo se najde, predvsem pa je »izjemen« prostor za divja odlagališča smeti in odpadkov, ki niso nič drugega kot navadna sramota. Na tem področju najdeš vse, od avtomobilskih školjk, do pralnih stiojev, štedilnikov in drugih (nekdaj) gospodinjskih aparatov in strojev, da o raznih plastičnih in drugih posodah, smeteh ter ostali sv injariji ne govorimo, tudi ne o tem, da je vse skupaj odlično leglo za vse, kar ni potrebno in kar nam ni všeč. Še bolj žalostno je dejstvo, da ljudje vse to vozijo v gmajne dobesedno mimo zabojnikov za smeti in odpadke, o tem, da se table z napisi, da je odlaganje smeti in odpadkov prepovedano in kaznivo, same sebi smilijo, ni
treba posebej govoriti.
Odnos ljudi do okolja je posebna tema in o njej ni treba razglabljati, čeprav se resnici na ljubo izboljšuje; gre za nekaj drugega. Gre za že urejene površine na tem področju, katerih upravljalci so imeli pri urejanju večinoma veliko težav. Nepotrebnih in nesmiselnih lahko trdimo. Vse skupaj seveda ni samo črno, je pa nedorečeno. Nekaj svetlih točk na tem prostoru vendarle najdemo in bi jih lahko in moralo biti še več.
Pričnimo s kampom Menina, ki je med prvimi »posegel« v to divjino. Čudovito je urejen, polnijo ga gostje predvsem iz zahodne Evrope, prve je letos že sprejel, navajeni betona in asfalta velemest v tem okolju res uživajo, niso pa preveč srečni, ko se ob daljših sprehodih srečujejo z že omenjeno navlako. Nekoliko višje proti toku Savinje (proti toku tečejo tudi prenekatere vode skrbi za lepše okolje) so si prostor pod soncem izborili člani kinološkega društva Mozirje, ko gremo še naprej so svoj prostor pred leti zagnano in z veliko vnemo uredili gornjesavinjski taborniki. Danes je prav na tem mestu žal povsem drugače. Le sami vedo
zakaj so s svojo dejavnostjo prekinili, ostalo je sicer urejeno okolje, objekti, ki so jih postavili pa danes niso nič drugega kot sramota. Zelo blizu si v tem obdobju urejajo prostor člani gasilskega društva Grušovlje. Očistili so del gmajne, ga uredili, namenili pa bi ga radi vadbenemu prostoru in prirejanju različnih gasilskih tekmovanj, kijih doslej niso mogli. Njihov razlog je toliko bolj utemeljen, saj imajo svoj dom v Grušovljah tik ob glavni cesti, povrh vsega še na nevarnem ovinku s križiščem. Za posredovanje ob morebitnih požarih to sicer ni bistvena ovira, težava je drugje. V svoje vrste so vključili veliko mladih in mlajših, ki ob rednih vajah sproščajo svojo razposajenost tudi z žogo in drugimi igrami. Ob domu je to več kot nevarno, zato so se odločili za gmajno. Ogromno so delali, vsak po najmanj 100 ur prostovoljnega dela (tudi pionirji), pomagala jih je krajevna skupnost Rečica, pa Gozdno gospodarstvo Nazarje, celjski NIVO pa jih poslal na sodišče. Poslali so sicer prošnje in vloge, na katere niso dobili odgovora, poslali so NIVO-ju vabila na svoje sestanke, da bi se pošteno in pa-
metno dogovorili ter sporazumeli, pa odziva ni bilo, kot še danes ni uradnega odgovora, niti z Nl-VO-ja, niti s sodišča. Kakorkoli že, delajo naprej, v teh dneh postavljajo montažno hiško za hrambo opreme za vadbo in tekmovanja, prvega bodo pripravili 23. junija, radi bi sodelovali s taborniki in imajo še druge načrte, zaradi vsega skupaj pa je v njih precej grenkobe.
Gre torej zato, da so vsi ti oživili nekoristen prostor, ga uredili, zasuli kupe smeti in odpadkov, jih pobrali na očiščevalnih akcijah tudi v širši okolici, niso gradili v nebo vpijočih objektov, niti slučajno ne onesnažujejo okolja, še več — skrbijo za lepo naravo in ji dajejo življenje. Vsi ti prostori tudi niso namenjeni »izživljanju« posameznikov, so del širšega družbenega dogajanja. Zato uporabnikom ni vseeno, kakšna je okolica, na njihove vaje in tekmovanja prihaja veliko ljudi od blizu in daleč, da o turistih kampa Menina ne govorimo. Prav zaradi tega bi bilo lepo, če bi ta prostor še bolj zaživel, brez sedanjih nedorečenosti, načrtno in v skladu z vsemi zahtevami varovanja in ohranjanja naravnega okolja.
V Lanterni in Rabcu
Občinski svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje je lastnik osmih počitniških prikolic, šest jih ima v Lanterni pri Poreču, dve pa v Rabcu. Ža letovanje v njih so že razpisali možnosti za prijave in jih namenili predvsem manjšim podjetjem in organizacijam ter članom sindikata nezaposlenih delavcev. Rok za prijavo je prejšnji teden sicer že potekel, vendar so ga podaljšali še za teden dni, zato se še vedno lahko odločite za to možnost.
Letovanja bodo desetdnevna, za kar bo treba plačati dva tisoč dinarjev. V to ceno bodo zajeti vsi prispevki, razen turistične takse, ki jo bodo koristniki plačali v kempu. Prikolice so opremljene z baldehini in kemp opremo, posteljnine in posode za pripravo hrane pa v njih ni.
Na občinskem sindikalnem svetu so ocenili, da je 2000 dinarjev za marsikoga kar precejšen izdatek, zato so se odločili, da bodo interesentom ponudili možnost obročnega odpla-čila-	(mkp)
Era
Upadlo zanimanje
Za koriščenje lastnih počitniških zmogljivosti je letos manj zanimanja tudi v Eri. Tako kot vse kaže, svojega počitniškega doma, ki ga imajo na Belem križu v Piranu, zaradi tega, ker ni prijav, sploh ne bodo odprli.
Najcenejše je letovanje v campih. Erini delavci jih imajo na Rabu (5), Vrsarju (6) in eno v Čatežu. Slednja je najbolj obremenjena in upajo, da bodo ob njej še pred začetkom te sezone, postavili še eno. Prikolic še nimajo v celoti zasedenih, saj je upadlo zanimanje tudi za tovrstno letovanje. Največ povpraševanja (in teh potreb niso mogli pokriti) pa je bilo za čas kolektivnega dopusta Gorenja. Poleg omenjenega lahko Erini delavci letujejo tudi v gorah. Na voljo sta jim planinski koči na Smrekovcu in na Paškem Kozjaku s po šestimi ležišči.
Tudi v tem kolektivu za letos še niso izplačali regresa za letni dopust, niti še niso opredelili njegove višine. Delavski svet je o tem razpravljal te dni.	(mz)
Borza dela Mladinskega servisa nudi počitnice v tujini
Takale »zapuščina« tabornikom ni v ponos
Ne glede na formalne zapreke grušoveljski gasilci pridno delajo naprej, in prav je tako
Velenjski Mladinski servis in njegova >Borza dela< v tem času mladim in malo manj mladim ne ponujata samo priložnostnih del v okolici, pomagata jim tudi, da spoznajo druge države, druge običaje, da se izpopolnijo v kakšnem jeziku, da zaslužijo kaj v drugi, konvertibilni valuti. Na voljo je veliko možnosti. Ena prvih, s katero so se oglasili že sredi februarja, pa je bila ponudba za Camp Americo.
Uroš Meža, koordinator Camp Americe je povedal, da se je za to možnost odločilo preko Borze dela kar 28 kandidatov iz naše občine. Zadnje obvestilo, ki so ga prejeli pa govori o tem, da jih lahko v Ameriko odide kar 18, tistih pač, ki so uspešno prestali testiranje. Opravila sta ga predstavnika Camp Americe za Jugoslavijo. S testiranjem so hoteli preizkusiti ali so prijavljeni sposobni za delo v camparji, za delo z otroki med dvanajstim in šestnajstim letom. V okviru Camp Americe je možnih veliko raznovrstnih zaposlitev v športnih campih, pa tudi v programih, ki se odvijajo pri družinah, programih za delo s psiho-fizično prizadetimi, za kar je treba biti posebej usposobljen, za delo v kuhinji, lahko postaneš za nekaj mesecev šofer, paznik . . .
• • •
Eden tistih, ki bo počitnice preživel- v Ameriki je Bojan Pavšek. Končuje zadnji letnik naravoslovne šole in povsem po naključju smo ga srečali na mladinski Borzi dela, kjer je urejal še nekaj zadnjih formalnosti pred odhodom. V Ameriko se odpravlja za tri mesece kot učitelj tenisa. »Za to možnost sem se odločil iz čisto preprostega razloga. Rad bi si nabral nekaj novih izkušenj, obenem pa videl svet in se izpopolnil v jeziku,« pravi.
Na pot bo šel konec junija, vrnil pa se bo konec avgusta oziroma v začetku septembra. Do Londona bo potoval na svoje stroške, vozovnico bodo kupili starši. »Od tod
pa bomo imeli plačan letalski prevoz do New Yorka, ki pa ne bo naša končna postaja.«
Tu bodo Bojana Pavška in seveda tudi druge, sprejeli predstavniki Camp Aamerice in jih razvrstili v določen
camp ter pospremili do tja. • • •
Kot nam je razložil Uroš Meža pa je Camp America samo ena od možnosti, ki jih ponujajo na Borzi dela. Rekli smo, da imajo možnost tudi manj mladi — določena je samo spodnja starostna meja 18 let, medtem ko zgornje, razen za Ameriko in Avstralijo, kjer je 35 let, ni. Vendar je akcija Camp America za to sezono že sklenjena in prijaviti se ni več mogoče.
Na razpolago pa je veliko novih možnosti, predvsem v Evropi, pa tudi v Avstraliji. Kot poudarja Uroš Meža je tovrstno posredovanje Borze dela njihova povsem nepro-fitna dejavnost, s katero želijo pomagati mladim. »Mladinsko turistično potovanje je eno najbolj dinamičnih in raznovrstnih integrativnih procesov. Gotovo ni države, ki ne bi bila vključena v počitniško delo z mladimi,« pravi. »Programi jim omogočajo potovanja, specializacijo v stroki, doseganje novih znanj, rekreacijo in graditev samostojnosti.«
PROGRAM ZA POČITNIŠKO DELO IN POTOVANJA ZA LETOS ponuja
veliko možnosti. Ob Campu
America, kjer so s prijavami že zaključili, je na voljo: Francija — za varstvo otrok in pomoč na domu ter druga možnost za inštruktorje jadranja in surfanja; Danska
-	za delo na farmi; Grčija
—	varstvo otrok in pomoč na domu; Norveška delo na
farmi Anglija ekološki campi, varstvo otrok in.pomoč na domu. pa še delo na farmi. Možna pa je tudi daljna Avstralija za delo na domu in hoteljerstvo.
Ce vas zanima kaj iz tega programa, se oglasite na Mladinskem servisu Borzi dela pri Urošu Meži. Čaka vas vsak delovni dan med 13. in 15. uro in tako pravi nikar ne telefonante, priti je treba osebno. Pogum, pa bo šlo.
M K rs lic-Planine
Knjižni kotiček
MLADINSKA KNJIGA
Tokrat smo gradivo za današnji knjižni kotiček poiskali najprej v velenjski Mladinski knjigi. In kaj smo našli?
Med novitetami so predvsem priročniki: iz zbirke Moje sobne rastline Lončnice in listnate rastline ter Čebulice, gomolji, semena. dobite jih za 107 dinarjev. Minerali in kamnine ter Ptičiza 250 dinarjev. Nekoliko globje pa boste morali seči \ žep. če hočete svojo knjižno zbirko dopolniti s priročnikom Rože na Slovenskem. Stane namreč 590 dinarjev. Če pa raje prebirate romane, potem izberite med naslednjimi novostmi s knjižnega trga: Zoya Danielle Steel vas bo veljala 164 dinarjev, delo Jacquelie Sušam Dolores 160 din. Deklina zgodba Margaret Atwood 190 dinarjev, za ponatisnjenega Čarovnikovega vajenca tvalda Fliserja pa boste odšteli 240 dinarjev. Za ljubitelje Kondorjeve zbirke pa naslednje — trije novi zvezki so izšli, in sicer Cimetove prodajalne (170 dinarjev), Grad prekrižanih usod (132) in Nekoristni ljudje za X7 dinarjev.
KNJIŽNICA KULTURNEGA CENTRA
Na oddelku za odrasle so v preteklem mesecu šle znova najbolj »v promet« dela Victorie Holt Moja sovražnica kraljica. Rajski otrok in Demonski ljubimec. Ni-čmanj pa ni bilo iskano tudi delo Steelove Zoya. Kot zanimivost prejšnjega meseca naj zapišemo še to, da si je na tem oddelku najbolj zvesta obiskovalka izposodila 25 knjig.
Iz seznama novitet tega oddelka smo se odločili za naslednje knjige: Doktor Jekill in gospod Hvde izpod peresa R. L. Steven-sona. Doslej se še nikoli ni pojavila v knjižni izdaji, čeprav je bila v časopisu že večkrat natisnjena. Po tem delu so filmski ustvarjalci že pred drugo svetovno vojno posneli štiri filme, po
vojni pa so si zgodbo pogosto izposodili kot temo za parodijo in za različne predelave. Novele, sedaj prvič prevedene in objavljene na enem mestu, bodo gotov» našle svojega bralca tudi na tem oddelku. Za ljubitelje novel bo morda dobrodošel še naslednji namig. Sežite po delu mlade pisateljice Mateje Mahnič Me punčke. To je intimna in jezikovno igriva pripoved o zagatah in rešitvah na potovanju skozi labirinte duševnih stanj. Avtorica v svojem prvencu stke presenetljivo gosto pahljačo čustvenih sa-movprašanj, spreplet ženskih glasov v besedilu pa se ob koncu branja obrne v odzvanjanje erotičnih zadreg deklištva.
Pionirski oddelek Dogodivščine zvitorepca. Na lovu za tihotapci, Pošasti, NLP so polnile stolpec najbolj branih del prejšnjega meseca.
Kaj pa tega? Morda bodo mladi knjižni molji na slednjega uvrstili katero od novitet. Morda delo Jamesa Aldridga Resnica o Lili. Primerna je za starostno skupino od 14. do 16. leta. Pripoveduje o revni družini Stubecko-vih, ki seje preselila v avstralsko mesto Murray. Lili je bilo takrat sedem let. Bila je najmlajši otrok, dokler se ni rodil novi Stu-beck. V zgodbi je prava neznanka: ljubeča hčerka, hvaležna varovanka, dobra tatica, sijajna učenka,... Kakšna je njena usoda, bo tistim, ki bodo to delo prebrali, razkrila celotna zgodba. Za vse mlade bralce pustolovskih zgodb bo kot nalašč Bela past avtorja Borisa Novaka: skupina tabornikov se s svojim tovarišem odpravi na pot proti Gorenjski. Z njimi je tudi pes, ki ga tovariš na začetku ne more videti. na koncu pa je njihov rešitelj. Na kakšne težave naletijo fantje in dekleta, ko sneži dneve in dneve, ko jih skoraj zasuje plaz se med njimi prebuja ljubezen, sovraštvo in maščevanje,... bo najbolje povedala zgodba sama.
Poleg teh dveh novitet naj omenimo še naslednje: Čas deklištva Miriam Stoppard za bralce 14—16 leta starosti. Eie Pero-ci Prisedi k moji mizici, dvojezično zgodbico Martin potrebuje plašč De Boia Tamie ter Maxa Bolliger Otroški most, vse za skupino C. do 10 let. Omenimo pa naj še Detektive v zeleni katri Braneta Dolinarja ter Pohorske pravljice.
Šaleški ibidem I.
Zgodilo se je . .
24. MAJA
LETA 1961
Članek z naslovom »Projektantski biro v Velenju« je bil tega dne objavljen v mariborskem Večeru:
»Potrebe naraščajočega mesta in industrije v Novem Velenju so narekovale gospodarskim faktorjem, da so ustanovili samostojen projektantski biro. ki bo te dni začel z delom. S tem bo bodoča gradnja v industriji in stanovanjski izgradnji cenejša in hitrejša. Ni redkost, da so se nekatere gradnje zavlekle samo zaradi prepočasnega dela tujih projektantskih birojev.«
Projektiv ni biro v Velenju sicer imamo, gradnja pa je kljub temu precej dražja in počasnejša kot v tujini.
LETA 1962
Tudi naslednji nov ici z naslovom »Javni nastop glasbene šole Velenje« in »Tečaj o novem pravopisu v Velenju« smo našli v mariborskem Večeru:
»V ponedeljek zvečer je bil v kulturnem domu v Velenju javni nastop tamkajšnje glasbene šole. Program je obsegal 28 točk. Prijetno je presenetil pionirski pevski zbor šole, ki je tokrat nastopil prvič. Na tej šoli poučujejo tudi hramoniko. Program sam je pokazal nekaj dobrih pianistov in harmonikarjev. Zelo efekten je bil zaključek z nastopom osemnajstčlanskega harmonikarskega zbora.«
Glasbena šola Velenje se tudi po tridesetih letih lahko pohvali z odličnimi mladimi glasbeniki, ki osvajajo prva mesta tudi na zveznih tekmovanjih.
»Delavska univerza v Velenju je pripravila program za tečaj novega pravopisa. Program sestavlja deset tem. V tečaj se bodo vpisali predvsem uslužbenci tamkajšnjih podjetij.«
Tudi danes bi bil takšen tečaj za marsikoga med nami še kako koristen ! LETA 1968
»Osmi kongres Zveze mladine Slovenije bo 21. in 22. junija v Velenju. Računajo, da bo takrat prišlo v to rudarsko mesto skoraj 300 delegatov iz celotne Slovenije. Občinski mladinski komite se za ta velik dogodek skrbno pripravlja. Za obiskovalce bodo pripravili več razstav in oglede gospodarskih organizacij in ustanov.«
Sodeč po članku, ki ga je objavil mariborski Večer, so bili mladinci v teh časih zlasti dejavni v obkongresnih zadevah. V zadnjih letih pa za mladinske kongrese kaj takšnega ne bi mogli več trditi. Stvar so mladi očitno vzeli zares! LETA 1969
Tudi naslednji članek je iz Večera, posvečen pa je zopet mladim in njihovi ljubezni do cvetja:
»Velenje je že doslej slovelo po cvetju. Sedaj pa nameravajo ustanoviti več hortikulturnih svetov, v katere bodo vključili tudi mladino. Že junija letos nameravajo v Velenju pripraviti razstavo csvetja. Sicer pa je glavni namen ustanovitve hortikulturnih svetov ta, da bi mladino naučili ljubiti naravo, cvetje in zelenje.«
Bojim se, da bodo naši otroci za vse lepote narave, cvetja in zelenja prikrajšani, ČL . . .!!??	DAMIJAN KUAJIČ
Izza zavihka Antalogije malega šaleškega pesnišča
Sejem le, sejem pšenica; boralo boš vzklila; sonce ne ve in ne jaz.
Boris Kumer Božo
ŠALEŠKI RAZGLEDI 4, šaleški ibidem I, (i)zbral in uredil Ivo Stropnik, izdal Kulturni center Ivan Napotnik, 1989.
V	dveh ali treh sestavkih, v katerih so različni avtorji ocenjevali omenjeno knjigo, sem skoraj pri vseh opazil vprašanja o smiselnosti tiskanja tako debelih knjig, ki da predstavljajo »pro-vincialno« poezijo. Nekatere preveva dvom, češ da nismo dovolj bogati in si ne moremo privoščiti takšne stvari. No, to že moram reči. Nismo tako revni, še posebej v Šaleški dolini, da si ne moremo brez občutka krivde privoščiti takšno knjigo. In hvala-bogu, da smo si jo, kajti prav bi bilo, da bi v vsaki regiji kdo tako predstavil »lokalno« poezijo, kot jo je_pri nas Ivo Stropnik.
V	Šaleški dolini se je kmalu po letu 1980 zgodilo malo čudo. V svet udarništva, zlagano bleščečega titoizma, podkupljivega rdečkarstva in kulturniškega »hohštaplerstva«, je pricurljala literarna Umetnost. Sicer po kapljicah, a prišla je. Ko listam po antologiji, nikakor ne morem odmisliti literarnega glasila Hotenja, še posebej 5. številke, ne morem mimo Stropnikovih Zlatih metuljev, Kumrove Zore in Ka-abe sanjalke Zdene Gajser. Spominjam se rahlih očitkov Petra Božiča, češ, da se preveč posvečamo tiskanju »svojih« knjig, kot pa literarnemu gibanju nasploh. Vendar nam danes ne sme
biti žal niti za en potiskan list, čeprav si marsikatera stvaritev ne bi zaslužila javne predstavitve. Seveda se potem takoj postavi vprašanje, kdo razen nas v dolini sploh ve za to pisanje? Toda to ni pravo vprašanje. Morda smo v začetku res razmišljali o »slavi«, toda hitro smo pristali na trdnih tleh. Naša mala Slovenija je preplavljena s pesniki in naša višina poezije marsikdaj res ne dosega »ljubljanskega« nivoja. Glavni problem pa je le ta, da je Ljubljana v Ljubljani, Velenje pa v Šaleški dolini, in kljub očitkom da zanemarjamo gibanje, srno vendarle tudi v Velenju, Šoštanju in skoraj polovici vaseh obogatili ljudi z živo besedo in ljudem se je hecno zdelo, ko so videli »prave pesnike«. Kasneje so se tega čuda navadili, nam pa tudi ni bilo več nerodno, ko nas je kdo vprašal, če res pišemo pesmi! Ne samo pisanje in tiskanje! Tudi »gibanje« smo ustvarili in menim, da kljub trenutnemu »molku« šaleških literatov, takšnega mrtvila, kot je bilo do osemdesetih let, tod ne bo nikoli več.
Kaj se dogaja? Ko je Ivo Stropnik predstavil knjigo v Ga-berkah, v vasi na robu Šaleške doline, je povzročil, da se ljudje niso več sramovali svojih umetniških teženj in vedenj. Veliko jih je, ki na skrivaj pišejo in kujejo verze ter »pesmice«. Gospa pri osemdesetih letih je brez zatikanj zdeklamirala dve dolgi pesmi, ki se ju je naučila v svoji mladosti. Otroci, ki so bili tam, so kar zijali! To so po moje tiste dragocenosti, ki jih povzročajo lokalne antologije tudi po tistem ko pridemo do njih. Da le ne obležijo na kakšnih prašnih policah.
S »prodorom« hotenjevcev se je v Šaleški dolini zgodila še ena stvar. Padel je tabu Karla De-stovnika Kajuha, kot edinega pravega avtentičnega in seveda partizanskega (kakšnega pa, če ne partizanskega) pesnika v Šaleški dolini. Petintrideset let se v Šaleški dolini ni nihče upal pisati pesmi zaradi prevelike »slave« Kajuha. Bil nam je vcepljen v podzavest, kot pač vsa rdeča zgodovina.
Včasih so govorili za Posavje, da so tam rdeči revirji. Rdeče je pomenilo nekaj bojevitega, nekaj, kar bo prineslo lepšo bodočnost. Po vojni pa lahko z gotovostjo govorimo o rdečem Velenju. V tem rdečem ni bilo nič več bojevitega ampak v glavnem samo ritolizništvo, ki se je skon-centriralo v pridobitvi imena Titovo pred Velenjem. Zato je toliko bolj pomembno, da je bil v osemdesetih letih opravljen ta kulturni preboj, ki se je na nek način simbolično odrazil tudi v menjavi ravnatelja Kulturnega centra Ivan Napotnik. Morda se je njegova promocija, posprem-Ijena s fotografijo na ginekološkem stolu zdela prvi hip neokusna ali vsaj nekonvencionalna, vendar odraža potrebo po pogledu v notranjost in željo po rojevanju nečesa drugačnega od tistega, kar nas je v tej dolini obkrožalo 40 let. Po zaslugi novega ravnatelja Vlada Vrbiča, ki je počasi, zanesljivo in brez velikih bolečin ali revanšističnih teženj prevetril Kulturni center od znotraj, je ta preporod danes otipljiv. Šaleški razgledi, katerih peta knjiga je Šaleški ibidem I, so dokaz takšnega toka dogodkov. Po Velikih knjigah o Velenju in po napol amaterskih zvezčičih
imenovanih Hotenja imamo zdaj čisto normalne knjige, ki ne le da se strokovno obračajo v zgodovino tega dela Slovenije, ampak si-drajo sedanjost.
Na zadnjem zavihku knjige piše, da je v tisku Šaleški ibidem II. Z veseljem ga pričakujem. Naj so dvomi v upravičenost lokalnih antologij še tako veliki, upam, da se bo v Šaleški dolini vedno našel denar za poezijo, ki nastaja in živi v njej. Da bi le tudi drugje našli takšne ljudi, ki bi to urejevali in seveda denar. Ni strahu, da bi potem »lokalna« presegla »resnično« literaturo. Iz malega raste veliko. Tu s potrebami po branju je gotovo tako.
Oče mi je pravil, kako je Lam-bizerov Francek svoj čas hodil od vrat do vrat, od direktorja, do direktorja po velenjskih podjetjih in prosil denar, da bi svoje pesmi natisnil v majhni brošuri in jih razdelil ljudem. Seveda denarja za take »tumarije« ni bilo. Pa ni čudno, da je zapisal: Pri nas ljudje takšni so / Knjig brat ne marajo / Ako bral sem jaz iz knjig / Rekli so - osel si velik.
Pokojni Lambizer, katerega fotografijo si lahko ogledamo v razstavni izložbi velenjske Name, bi se gotovo razveselil objave svojih pesmi. Poglejmo si v srca in se vprašajmo, koliko je še v nas Lambizarjevega Franceka in po-listajmo po tej knjigi, ki jo je dovolj za eno celo življenje.
Peter Rezman
aoflflfiiiiBiiiiiigqqqpoooooo^
Srečanje folklornih skupin
Naši mladi umetniki, plesalci in muzikantje, so nam v soboto pripravili prijetno presenečenje. Pesmi in plesi, ki so že kar lep čas na svetu, so nas vnovič popeljale v posebno razpoloženje, v nekakšno prijateljevanje s tradicijo, ki se je izkazala za dovolj močno, da je ostala pri življenju. Povsem gotovo ravno zaradi ljubezni, ki so jo posamezniki gojili .do te zvrsti umetnosti in jim je pomenila možnost, da na svoj način olepšajo življenje.
Tamburaška skupina iz Pesja me je takoj ponesla v svoje na moč lepe harmonije. Uho, ki je postalo edino najbolj živo čutilo, je doživljalo pravo razkošje zadovoljstva in duša mi je ob tihem spoštovanju trenutka zaobjela vse telo. Postal sem poslušalec, ki je spet ravnal prav in se odzval kulturnemu vabilu. Bil sem vesel, da sem nocoj tukaj, čeprav me niso pritegnila znana imena in blišč. Pravzaprav sem nekaj časa tehtal ali naj grem ali ne. Pred leti bi verjetno ostal doma, kajti »navadni« otroci bi tudi za-
me pomenili preveč vsakdanji dogodek. Danes pa je bilo drugače. Nekaj me je vleklo na prireditev kot da se je v meni ijube-zen do otrok znatno okrepila in narasla. Morda sem slutil, da bom »videl« celo svoj otroški spomin.
Z družino smo bili sklepčni in že smo sedeli v dvorani. Majhni ljudje in mala bitja. V dvorani ni bilo prave napetosti, pričakovanja. Ko se je začelo, sem začutil, da se dogaja nekaj velikega. Priletni, a zelo vitalni vodja tambu-rašev me je spomnil na starega očeta, ki je podobno predano in vzneseno igral pri godbi na pihala. Žar obraza in napeto, njegovo telo je osrečevalo nas, gledalce, ki smo kot uročeni opazovali.
Prav gotovo se komu postavlja vprašanje, dvom glede takšne preprostosti. Nekdo bo, po svoje upravičeno, zaznal v njej tudi odtenke oblastniške manipulacije in namernega kulturnega sto-picanja na mestu ali celo nazadovanja. To je del resnice, ki se danes k sreči obrača spet v bolj
naravne vode, v vedno manj eno-resnično resnico.
Tisto najlepše, a včasih najtežje doživetje se mi je odprlo kar kmalu. Doživljanje otrok, ter glasovi, ki se prilegajo občutku daleč največje duhovne moči in lepote, ki smo jih nosili tudi mi v otroštvu v svojih srcih, ta otroški eter, posebno ubrano valovanje meje prevzelo najbolj. Morda na podoben način prevzemajo vrtnice in druge rože dobrega vrtnarja, ko jih sam občuduje v jutranji rosi.
Vsi nastopajoči so bili enkratni, zato je nekako nerazumno delovala gesta, da so nekateri mentorji dobili tri, drugi pa le en nagelj. Drobna, v bistvu velika napaka, ki je po nepotrebnem preusmerila pozornost drugam in gotovo ni vseh enako motivirala.
No, vendarle so bili junaki večera otroci, prav ti, ki drsajo šolske klopi v ne preveč prijazni, pogosto prepolni šoli. In ko sem ravno pri šoli, še tale misel. Hude stiske golobov, ki so jim na
stavbi RŠC, torej na šoli! odrekli gostoljubje, so žalosten simptom propadajoče družbe. To je jasen pokazatelj odnosa do življenja, do najvažnejše vrednote. In upravično me skrbi poslanstvo in vzgojna moč takšne šole. Kot vzgojni moment je skrb in pomoč živalim vrhunska priložnost za vzgojitelja in učenca, za njuno skupno človeško dejanje. Že nekaj večerov zapored opazujem to šolo in okoli sto golobov na okenskih policah, kako nemočno obletavajo svoje domove, kjer so se rodili. A tukaj so jim zaprli gnezdišča, ker so z iztrebki umazali zunanjost šole. A kam nas bodo pripeljali »strokovnjaki«, ki nimajo čuta za živa bitja? Morda pa Černobil in aids nista nekaj slučajnega, temveč nosita k nam drugačno sporočilo, znamenje. Ga bomo pravočasno dojeli in razumeli ali pa ga bomo morali tudi sami doživeti?!
Da, otroci, živali in narava, so naša zrcala in kakor ravnamo z njimi, takšni v resnici smo. Mar ne?	Bernard Krajnc
iiMMMMMMifyvvvvwwwwrai»wHHHMMiMnriw«
Kraške jame od Soteske in Hude luknje do Mozirskih planin
Na tem področju je do sedaj raziskano okoli 80 večjih ali manjših jam, v večini sta jih raziskala J K Velenje in J K Topolšica, v zadnjem času pa se v raziskovanje vključujemo tudi člani
DZRJ »Siga« i7. Titovega Velenja. Prav tako je potrebno omeniti tudi delež pri odkrivanju jam nekaterih drugih slovenskih klubov, ki so v različnih obdobjih raziskovali tod okoli.
V tem sestavku bomo omenili le najpomembnejše jamske objekte, ker bi bil podrobnejši pregled predolg, nika\or pa ne nezanimiv. Najbolj znana jama je vsekakor Huda luknja, ki so jo že koncem prejšnjega stoletja množično obiskovali. Nenavse-zadnje je bila že trikrat urejena za turistične obiske in na žalost sta prav tolikokrat nezainteresi-ranost in zob časa prikrajšala l jubitelje podzemnega sveta za obisk te jame. Na Tisniku je potrebno omeniti še vsaj tri jame. Špehovko, ki je znana po arheo-
loških izkopaninah in obrusih jamskih medvedov, Pilanca — z izredno lepo obokanim vhodom in Lisičnica, ki ima lepe možnosti, da se poveže z II. etažo (Medvedjim rovom) Hude luknje, kar bi pomenilo povezavo sistema Hude luknje. S tem bi se odprle izredno lepe perspektive za turistično ureditev. Vse tri zgoraj navedene jame so primerne za ogled turistov.
Pot nas vodi naprej do Lopa-tnika, kjer je 80 metrov globoko brezno Osrečanova Zvonica z izredno lepo zasiganim končnim delom. V okolci Šentilja je najbolj znana jama Steska, ki je kljub lahkemu dostopu, še sorazmerno dobro ohranjena in bi bila primerna tudi za obisk šolske mladine. Ko gremo proti zahodu, se moramo najprej ustaviti v Lokoviški jami, ki pa je nažalost za nekatere prostor za odlaganje odpadkov in mrhovine. Ravno to je dokaz, da se nekateri ljudje
prav mačehovsko oonasajo Oo narave. Na ravno nasprotni primer naletimo že na naslednjem hribu. V podzemlju Skorna, se bohoti 13 turistična jama v Sloveniji — Rotovnikova jama. Ta je okoli 60 metrov dolga in lepo urejena jama, katere največja posebnost so aragonitni ježki. S Skornega nas pelje pot na področje Ljubije in Zaloke. Tu bomo omenili dve jami. Konečko jamo, katero so ljudje sodeč po napisih v jami, množično obiskovali že na začektu tega stoletja in Brezno dveh lobanj, ki je s svojo globino več kot 150 metrov, tudi najglobja jama v občiijj_yelenje. Preselimo se še na hrib Lom. Mornovo zijalko je že pred II. svetovno vojno raziskoval univerzitetni profesor Srečko Bro-dar.
V njej je odkril ostanke iz mlajše kamene in bronaste dobe. Ob potoku Strmina na drugi strani hriba je vhod v izredno lepo Ciglarjevo jamo. Izredno le-
po zasigana jama je navdušila vsakega obiskovalca. V njej so naprimer izredno dolgi cevičasti kapniki (makaroni), ki dosežejo dolžino tudi do meter in pol ter jih redko vidimo tudi v večjih jamah.
V tem sestavku smo zajeli le najpomembnejše in največje jame. Mogoče bi bilo potrebno omeniti še nekatere druge jamske objekte, kot so v Veluja peči, jame v Plešivcu itd. Naš namen je bil. da vam predstavimo' del vaše okolice, ki vam je bil do sedaj nepoznan, s tem pa bi radi potrkali na vest vseh tistih ljudi, ki so poleg ostale narave, začeli vse bolj uporabljati za odlaganje odpadkov in razne druge šare, še naš prelep podzemni svet.
Naj povemo še to, da imamo Šaleški svobodni jamarji 26. maja ustanovni občni zbor, kar pomeni. da se bomo od takrat dalje poimenovali Društvo za raziskavo jam »SIGA« Titovo Velenje.
Matjaž Kovač
BODE V OČI $ BODE V OČI
Anketa
Dopusti
Se teden dni in za nami bo tudi maj, najlepši mesec v letu za marsikoga, čas, ko ljudje začno intenzivneje razmišljati o tem kje in kako preživeti počitnice, dopust.
Po tistem, kolikor smo spraševali po delovnih organizacijah, ki poskrbe za svoje delavce z različnimi počitniškimi zmogljivostmi ob morju in v hribih, kaže, da bo letos več ljudi kot doslej te dni preživelo kar doma. Teh zmogljivosti, pri prvem vpisovanju niso povsem zapolnili, vsaj povsod ne. Gotovo k temu veliko pripomorejo tudi cene, ki so za marsikoga postavljene previsoko. Tam kjer je možno obročno odplačevanje je morda slika nekoliko drugačna.
Kako pa naši someščani razmišljajo o dopustu'.'
KS Šmartno ob Paki
ŠAHA KOŠTlC: »Kakšno morje? Sama živini z dvema otrokoma, sin končuje osmi razred osnovne šole, hči ho zaključila šolanje na Centru srednjih šol, skrajšan program, plača je samo ena in na morje ne mislim.
Dopust bomo preživeli pri meni doma, v Veliki Kladuši, kjer nisem bila že deset mesecev. Tudi otroka nič ne silita na morje, ker vesta v kakšnem položaju smo.«
JASMINA STRNIŠA: »Ja, že vem, kje bomo preživela del počitnic v Komi/i na Visu, 14 dni. Sem študentka in denar za to bom zaslužila. Že doslej sem malo delala, pa. še nekaj bom preko Študentskega servisa in bo. Za ta dopust sem se že prijavila pri turistični agenciji in upam, da sem izbrala prav.«
MILAN MATKO: »Ne, na morje ne gremo. Homo kar doma. Zgradili smo si hišo in letos bo treba urediti okolico. Tudi lani nismo bili nič na morju, ker smo se \ lo hišo selili. ( e bo vse po sreči, si bomo morje privoščili spet drugo leto. Je že tako. da mora človek v teh časih misliti na vse kaj drugega, kot na morje.«
STANK II KI M ( : »Zaposlen sem pri Izletniku, kjer imamo nekaj počitniških zmogljivosti. Sam se / družino odpravljam v Vrsar, v camp. Mislim, da nebo predrago. Za najem prikolice za deset dni je treba pri nas odšteti 900 dinarjev, kar ni veliko.
Doslej smo v l'irmi že dobili regres, 1000 dinarjev, računamo pa, da ga nekaj se dobimo in tega bom namensko porabil za dopust. Tudi lani smo bili v Vrsar-ju, všeč nam je, mislim pa tudi, da si mora človek ob obilici dela tudi malo spočili. Za to pa je najprimerneje, da greš kam in spremeniš način življenja in okolje.«
t mkp, H. M.)
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka — aktualna tenia ali ne? Odgovor nanj krajani Šmartnega ob Paki vedo. Vsaj na marčevskem zboru krajanov so ga povedali — da. Pripravljenost prispevati svoj delež k razvoju kraja pa bodo znova lahko dokazali to nedeljo, 27. maja na referendumu.
Rezultati vseh dosedanjih samoprispevkov ter potrebe, želje po še prijetnejšem in lepšem bivanju v kraju so narekovale tak korak. Da je bil v preteklosti pravilen, dokazujejo številne pridobitve: vrtec, kulturni dom, asfaltirane ceste, urejena oskrba z vodo, .. . Nanje so krajani seveda ponosni. Upravičeno, saj so poleg samoprispevka za marsikatero primaknili denar iz lastnega žepa, da posebej ne omenjamo številnih udarniških ur, ki so jih opravili in tako precej pocenili to in ono naložbo.
Slednjim sedanji časi resda niso najbolj naklonjeni. Toda, potrebe po nadaljnjem razvoju, prijetnem in lepšem bivanju v kraju
so kljub rešenim nekaterim v prašanjem še vedno tako velike, da brez samoprispevka ne ho šlo. Napredka pa si menda želimo vsi na vsakem področju.
In s katerimi naložbami v naslednjih petih letih naj bi ga krajani Šmartnega ob Paki obeležili? Z nalogami, ki so jih zapisali v program novega samoprispev-
ka. Najbrž ni treba posebej poudarjati, zakaj so izgradnjo prizidka za telefonsko centralo, sofinanciranje nakupa avtomatske centrale KAK za 720 do 76S telefonskih priključkov, povezavo telefonskega omrežja uvrstili na prvo mesto. Med nalogami za obdobje 1990 1995 pa so še : so-financiranje izgradnje mrliške vežice, gradnje kabelske TV. obnovitev in rekonstrukcija krajevnih cest prve in druge kategorije, sofinanciranje vzdrževanja družbenih kulturni dom, šolski in športni objekt ter komunalnih objektov vodovod, kanalizacija, avtobusna postajališča.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v Šmartnem ob Paki bo torej to nedeljo. Volišča bodo odprta od 6. do 18. ure, in sicer za krajane Šmartnega ob Paki in Slatin v kulturnem domu. v osnovni šoli bratov L.e-tonje za krajane Malega vrha, pri Bačovnikovih v Velikem vrhu za ta zaselek krajevne skupnosti ter (iavce, za krajane Rečice ob Paki in Podgore pa v gasilskem doni u.
Naj bo tako ali drugače: gesla v slogi je moč, dinar na dinar palača, zrno na zrno pogača so se doslej vedno potrjevala v praksi. Tudi v prihodnje se gotovo bodo, če bo večina krajanov Šmartnega ob Paki to nedeljo na glasovalnem lističu obkrožila ZA.
e S.
Marsikaj so že postorili, vsega pa še vendarle ne KS Šmartno ob Paki
Zbiranje oblačil, obutve in posteljnine
Zadnji dan najlepšega meseca v letu, v četrtek, 31. maja, bo v Sloveniji že tradicionalna akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine.
Pred to vseslovensko akcijo so na občinskem odboru Rdečega križa Velenje optimistični, saj pravijo, da so občani naše občine že večkrat izkazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski in gotovo tudi v tej akciji organizatorja ne bodo pustili na cedilu. Trkanje na zavest ljudi je vsaj za to področje povsem odveč.
Svežnje podarjenih oblačil, obutve in posteljnine bodo v strnjenih naseljih posebne ekipe pobirale od 17. ure dalje, v ostalih krajevnih skupnostih pa lahko krajani oddajo te na dogovorjenih zbirnih mestih (običajno so ti v prostorih krajevne skupnosti, gasilskem domu ali v osnovni šoli ).
tP
Most humanosti
Danes poteka v mestih Split, Bosanski brod, Herce-gnovi, Štip, Priština, Kruše-vac. Novi Sad in v Titovem Velenju krvodajalska akcija »most humanosti«. Namenjena je predvsem tistim srednješolcem, ki se bodo med darovalce krv i v pisali tokrat prvič.
Organizator slednje, občinski odbor Rdečega križa Velenje, se nadeja, da bo tako kot lanska tudi letošnja v naši občini uspešna.
Za vse, ki bi seje radi udeležili in na najlepši način pokazali svojo človekoljubnost naj zapišemo, da so odvzem-na mesta v prostorih C entra srednjih šol v Titovem Velenju. Akcija bo trajala do 12. ure. izvedel pa jo bo Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane.
tP
Turistično društvo
Smeli načrti za delo
Na programsko volilni konferenci Turističnega društva Titovo Velenje so delegati sprejeli zelo smel program dela za letos. Razdelili so ga na štiri poglav ja.
Na področju varstva okolja bodo razpisali tekmovanje za najbolj urejeno krajevno skupnost, ocenili urejenost šol, mestnih in vaških krajevnih skupnosti, podelili prehodne pokale, vrtnice in priznanja. Nosilec naloge je odbor za varstvo okolja.
Drugo področje je propaganda. Redno bodo predstavili vse prireditve preko centra turistične zveze in javnega obveščanja, zbrali bodo celovito ponudbo in jo predstavili vsem subjektom na področju turistične propagande. Na video film bodo posneli Titovo Velenje in prireditve, ki se bodo zvrstile preko leta. Za te naloge bo poskrbel predsednik turističnega društva in upravni odbor.
Na področju izletništva bodo organizirali izlete skupaj s turistično zvezo Velenje in izvedli srečanje s turističnimi delavci velenjske občine. Nosilec naloge je upravni odbor društva.
Med ostalimi nalogami pa bodo pripravili seminar za turistične vodiče, navezali stike s turističnim podmladkom na osnovnih šolah in poskušali dobiti nov prostor za delovanje društva. Sodelovali bodo pri gradnji avto kampa ob velenjskem jezeru. Za te naloge je zadolžen upravni odbor turističnega društva.
Turistično društvo naj bi sodelovalo tudi pri ureditvi Hude luknje, z rekreacijskim centrom Trebeliško in kulturno skupnostjo pa pri ureditvi Šaleškega gradu.
Odbora za varstvo okolja in adbor za prireditve imata svoj nrogram. O tem pa kdaj drugič.
B. M.
V spomin Valentinu Tratniku
Toplo pomladansko sonce je sijalo na množico ljudi, ki se je zbrala okrog odprtega groba na pokopališču pri cerkvi Sv. Ilija v Šentilju. Še zadnjič se je oglasil lovski rog s svojim otožnim glasom. Možje /člene bratovščine so dvignili puške, in odjeknil je mogočen strel. Njegov odmev je v/valovil preko o/elenelih pni j.
in zamrl med drevjem mogočnega Sivčnika. Nad odprti grob so sc nagnile zastave, med njimi zastava njegovih bojnih tovarišev. Krsto je prekrila zemlja, in končana je bila 75. let dolga življenjska pot Valentina Tratnika, ali po domače Florjanovcga talenta, kakor smo ga poznali vsi, ki živimo v tej dolini.
Izhajal je i/ preproste in štev il ne delavske družine, kot najmlajši izmed šestih otrok. Ko je odra-stel \ fantu je odšel na kmetijo /akoncev fajnšek kot pomoč pri delu, in lam tudi ostal. Vojna vihra tudi njemu ni prizanesla. Rad je pripovedoval o tistih težkih časih, in veliko je bilo stvari katerim je bilo vredno prisluhni-
ti. Bil je aktiv ist OF. V februarju 1943. leta mu je prišel na sled ge-stapo. Bil je na delu v rudniku boksita v Vranjevi peči, ko so prišli pon j polici jski agent je. Z izgovorom, da vzame samo še suknjič je odšel nazaj v rudnik ter po opuščenem rovu, ki je vodil na površje na drugi strani hriba pobegnil, in se tako i/ognil zasliševanju, mučenju in mogoče celo
smrti. Odšel je v partizane in bil kurir na postaji 32. Po osvoboditvi sc je pridružil svojim krajanom, ter vložil veliko truda pri napredku svojega kraja. Dolga leta je bil predsednik borčevske organizacije. Kadar pa mu je čas dopuščal si je rad obesil na rame puško in se s svojim štirinožnim spremljevalcem podal v naravo. Šele v zrelih letih si je našel življenjsko sopotnico, ki mu je tudi na jesen življenja zvesto stala ob strani. Skrb za dom in družino, ter bolezen sta narekovala, da je bolj ali manj izpregel aktivno delo v svojem kraju. Tudi pri zeleni bratovščini je bil samo še častni član. Še vedno pa je bil pripravljen pomagati vsakomur, ki je njegovo pomoč potreboval.
Da je bil priljubljen in spoštovan domačin, je pokazala množica ljudi, ki ga je pospremila na njegovi zadnji poti na mesto večnega miru in počitka. Dragi Valentin Inala ti za vse kar si storil za naš kraj. Naj ti bo lahka zemlja domača, ki te odslej pokriva.
M. Hrusti
Ribe niso hotele prijemati
Ribiška družina Velenje je ob ribiški koči, pri bivšem velenjskem turističnem jezeru, izvedla klubsko tekmovanje kdo bo ulovil največ rib. Kot za stavo pa ribe niso hotele prijemati. Ribiči so lovili klena, krapa, ploščico, lina, rdeče oko, zelenika in drug ribji drobiž.
Od 7. pa do 11. ure je trnke namakalo 49 ribičev in ena >ribi-čica<. Pri članih je zmagal Oto Mravljak, drugi je bil Ljubo Po-lovšak. tretji pa Stane Razdevšek.
najboljša Slavica Poznič. pri mladincih pa Marko Napotnik ter Cveto Strmčnik.
Velenjski ribiči v letošnjem letu pripravljajo še pet tekmovanj, kjer bodo v nočnem ribolov u lovili za najtežjo ribo in sicer 26 maja. pa 28. junija, 11. in 25. avgusta in 15. septembra. Skupnega zmagovalca bodo razglasili 15. septembra, prva nagrada pa je celoletna lovna karta za prihodnje leto.
L. O.
Park bo treba urediti
V soboto sem se sprehodil po velenjskem sončnem parku, tako smo mu rekli, ker se tod zelo dolgo ni smelo posaditi nobeno drevo. Park smo gradili z udarniškim delom. Še prej so bili na tem mestu delavski vrtovi. Danes se za ta park Velenjčani ne zanimajo veliko. Morda je za njihovo slabše zanimanje krivo to, da so še vedno tako zelo delovni, da za sprehode nimajo časa.
Vendar je parkovna površina tu in bi jo bilo treba tudi primerno vzdrževati. Roko nad urejenostjo drži velenjski Vekos, čistočo in urejenost pa menda nadzorujeta tudi velenjsko Turistično društvo, Hortikulturno društvo, nekaj malega pa še predstavniki iz KS Stara vas.
Pa je vseeno tod smeti kolikor hočeš, izruvani so koši, trava ni enako pokošena. V parku je tudi spomenik in bazenček. V njem so poleg vode bile nekoč tudi ribice, čistoča in urejenost parkovnih površin pa na vrhuncu. Takrat smo imeli Velenjčani še vrtnarja Lojzeta Jakliča, ki je bil res pravi strokovnjak. Nekaj bo treba narediti!
L. O j steršek
Nekoč biser, danes sramota
Osrednje otroško igrišče v Titovem Velenju ob Šaleški cesti je bilo nekoč vzor mnogim, danes pa propada. Poškodovana so igrala, v parku je mnogo predmetov, ki tja ne sodijo, med drugim tudi prazne steklenice, pa tudi objekti so v zelo slabem stanju, da sanitarij sploh ne omenjamo. Vzdrževalec igrišča je Vekos, res pa je tudi, da bi ljudje s pravilnim odnosom lahko veliko prispevali, da bi bilo igrišče lepše, saj nanj še vedno hodi veliko otrok, (tekst in slika: b. m.)
Optometer
Erini poslovni dnevi
Modne revije, sladki
S sobotno modno revijo so delavci velenjske Ere sklenili svoje tradicionalne poslovne dneve. Že enajsti so bili, z njimi pa se je skušal ta trgovski in proizvodni kolektiv še bolj približati svojim kupcem.
Celotno podjetje se je predstavilo na razstavi, ki so jo pripravili v skladiščno poslovnih prostorih v industrijski coni, kjer so še posebej predstavniki Veleprodaje sprejemali svoje poslovne partnerje in sklepali z njimi pogodbe. To še zlasti za izdelke Gorenja, saj je Erina Veleprodaja eden največjih grosistov bele tehnike v Jugoslaviji. Odziv poslovnih partnerjev iz vse Jugoslavije je bil dokaj dober. Na tej razstavi so se predstavljali tudi ostali profitni centri (tako so nekdanji Erini tozdi po novem imenujejo).
Maloprodaja je prav tako pwptavila v času Erinih poslovnih dni veliko aktivnosti, s iaterimi so skušali še bolj pritegniti kupce. Dnevi prijetnih nakupov so bili v njihovih trgovinah. Cene so precej znižali, pripravili še posebej ugodno ponudbo, ki so jo popestrili z degustacijami in raznimi predstavitvami. Ob
blagovnici Standard, kjer so se vrstile predstavitve malih gospodinjskih aparatov Gorenja, so odprli novo trgovino, kjer prodajajo ekskluzi-vno uvoženo blago (v nekdanjem bifeju).
Tudi na najmlajše niso pozabili. Na Cankarjevi cesti v Titovem Velenju so pripravili v petek zanje v sodelovanju s Pionirjem iz Subotice sladki sejem, ki ga je dež sicer malce pokvaril, a veselo in sladko je bilo vseeno. Sejem so popestrili z glasbo, nastopil pa je tudi čarovnik, ta je bil tudi gost modne revije, ki so jo pripravili v petek popoldne za najmlajše pred Zibko, za odrasle pa je bila modna revija v soboto dopoldne pred blagovnico Center. Manekenke so nosile oblačila, zares modna in lepa, pa samo takšna, ki jih prodajajo v Erinih trgovinah.
Mira Zakošek
sejem, degustacije...
Glavna nagrada Ere v Slovenj Gradec. Ob zaključku Erinih poslovnih dni, ki so potekali prejšnji teden, so v Eri poleg presenečenj za svoje potrošnike, podelili tudi več nagrad poslušalcem radia Velenje. Glavno nagrado, kasetofon je dobila Sonja Klančnik iz Slovenj Gradca, ki je pravilno uganila končno geslo: KUPEC.
Nagrado sta ji izročila predstavnika Ere Emil Povalej in Bojan Kugonič. Nagrajenka Sonja Klančnik iz Slovenj Gradca je bila lepe nagrade zelo vesela. Povedala je, da Ero zelo dobro pozna, prav tako z veseljem spremlja vse njihove akcije, največkrat pa s hčerko kupuje v bogato založeni prodajalni Zibka.
127. redno letno srečanje zdravnikov Slovenije je bilo v Titovem Velenju
Za zasebno prakso
Pretekli konec tedna je bilo v Titovem Velenju, v domu kulture in v Zdravilišču Topolšica 127. tradicionalno, redno srečanje slovenskih zdravnikov. Ti so namenili vso pozornost organizacijskim zadevam in novostim, ki jih za področje zdravstva prinaša nova zakonodaja, srečanje pa so izkoristili tudi za strokovno izmenjavo izkušenj oziroma za dodatno izobraževanje. Predvsem so namenili precej pozornosti vplivu ekologije na zdravje ljudi.
Srečanje je otvoril dr. Marko Demšar, predsednik slovanskega zdravniškega društva, ki je izrazil prepričanje, da ima slovensko zdrastvo sedaj silno dobre izglede, da doseže mesto, ki mu v družbi pripada. Prepričan je namreč, da bo začela družba priznavati intelektualcem večji pomen, kar pa nameravajo slovenski zdravniki izkoristiti za uresničitev številnih ciljev. Vključiti se želijo v pripravo novega zakona o zdravstvenem varstvu in tako doseči čim enostavnejše in
učinkovitejše zdravstvo. V nastajajoči zakonodaji je treba opredeliti tudi zdravniško zbornico.
V Titovem Velenju je prvič »nastopila« tudi nova republiška ministrica za zdravstvo Katja Boh, ki je med drugim poudarila, da dosedanjih pravic uporabnikov tudi v bodoče ne bi omejevali, treba pa je najti zanesljivejše vire financiranja. To bi bilo mogoče z uvedbo dodatnega zavarovalništva. Govorila je tudi o zasebni praksi, ki je naj ne bi ločili od javnega zdravstva. Tovrstno delo pa mora biti urejeno tako, da bo dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Zavzela se je tudi za večjo pozornost preventivnim in izobraževalnim programom, preprečevanje nadaljnjega drobljenja zdravstva v tako majhnem slovenskem prostoru, pa službe.
Zdravniki so tudi poudarili, da bodo s kolektivnimi pogodbami sindikatov terjali ustrezno ceno svojega dela, pa več drugih pravic, na primer do rekreativnega dopusta.
M. Zakošek
Zatiranje jablanove pepelaste plesni
MOJ SADNI VRT 3
Jabolčna plesen je glivična bolezen, ki napade poganjke, liste in cvetove. Spoznamo jo po sivi prevleki, venenju listov in odpadanju cvetov. Ko je ta bolezen že v takšnem razmahu, da jo opazimo, je najbolje, da obolele poganjke odre-žemo in jih zažgemo. Pepe-lasto plesen zatiramo preventivno s cosanom in ka-rathanom, če se pa bolezen že pojavi jo zatiramo s si-stemikom, ki bolezen tudi zdravi, to pa je baylethon. Imamo tudi škropiva, ki so namenjena za preprečevanje škrlupa, imajo pa tudi stranske učinke proti plesni. Ti so: topas — C, rubi-gan in rondo. Občutljivejše sorte na jablanovo plesen so jonatan, idared, vista-bella, lonjon, jonagold in še nekatere, bolj odporne pa mellrose, discovery, tyde-man, gloster in elstar.
Nepričakovano hitro nas je letos obiskala tudi toča in ponekod že napravila ne-
kaj škode, zlasti na sadnem drevju. Po vsaki toči je sadno drevje nujno treba poškropiti z naslednjimi pripravki, ki rane celijo in zdravijo: enovit, captane, orthocyde, benlate in beno-myl.
Matjaž Jenšterle, b. m.
Plesen na poganjkih vrste idared
VERIGE SPET OŽIVELE?
Celo preteklo leto so »znane velenjske verige« burile duhove in bile dobra kost za glodanje (tudi v našem kotu). Le kdo je pozabil na »zračne garaže«, ki so si jih občani ogradili z verigami? No, pa se je oblast, najbrž tudi pod pritiskom javnosti, okorajžila in pometla z verigami. In prav je bilo tako. S posebnim odlokom o ureditvi prometa oz. njegovo dopolnitvijo, so prepovedali graditi takšna parkirišča, dosedanja pa so odstranili.
Hja, pa to še ni konec zgodbe. Pritožila se je skupnost stanovalcev Šaleške 2 in Cankarjeve 2 iz Titovega Velenja in to kar na Ustavno sodišče Slovenije. In pritožba je bila uslišana.
Ustavno sodišče Slovenije je z odlokom št. U I 67/89 z dne 15. 1. 90 ugotovilo, da zgoraj omenjena dopolnitev odloka (ki prepoveduje razpolaganje s parkirišči in gradnjo verižnih parkirišč), ni v skladu z veljavno zakonodajo in je »odlok« razveljavilo.
Benti, kaj pa zdaj?!
OD POLŽEV PRSTE STRAN!
To je najkrajši povzetek enega izmed odlokov, točneje, »odločbe« Občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Da se pri tem organu ne ukvarjajo samo s šolstvom, zdravstvom, kulturo iticere ... je jasno prav ob proučevanju tega humanega dejanja.
Prav v času, ko bomo morali seči po vsakem grižljaju, tudi če se bo plazil po grmovju, je omenjeni komite naše občine prepovedal množično komercialno nabiranje, prenašanje, prodajanje in izvažanje velikih vrtnih polžev — HELIX POMATIS. Če verjamemo časopisnim vestem, letno poberejo več kot sto ton (!) teh miroljubnih živali in z njimi tržijo lepe denarce. Narava pa v tej bioverigi crkuje. Odlok je torej na mestu, polže pa lahko kupite (pečene seveda) v vili Herberstein — kje jih nalovijo ali kupijo ti, nas pa ne briga.
TURISTOVA POT IZ TEŽAV
Novoizvoljeni delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje so se na konstitutivni in volilni seji zbrali v sredo v prostorih nazarskega delavskega doma.
V avli tega doma je poseben prostor namenjen tudi za kavico in druga osvežila ter okrepčila, za katere ob najrazličnejših zasedanjih, sejah, zborih, porokah in podobno poskrbijo različni gostinci ali podjetja. Tokrat je bilo to Gostinsko podjetje Turist, ki se že dalj časa sooča z ukrepi družbenega varstva. Na začetku je bilo kave in drugih napitkov dovolj, po prvem daljšem odmoru, se pravi ob drugem, pa so delegati našli zaprta vrata.
Baje se »ni izplačalo« in Turistov natakarje vse skupaj lepo zaprl. V odmorih, ki so bili ob volitvah nujni, okrepčila torej ni bilo več na voljo, pa tudi novo izvoljenim funkcionarjem ni bilo treba seči v žep.
Zares prikupno »prilizovanje« novi oblasti in prava »pot« za rešitev iz hudih težav. Vsaj Demosovci so se nasmihali.
40. obletnica mature
Do minute točno so se v restavraciji Jezero v Titovem Velenju, kamor so prišli iz vseh krajev Slovenije, zbrali prvi po vojni izšolani rudarski tehniki, ki so diplomirali leta 1949. 40. obletnico mature so proslavili na kmečkem turizmu pri Pirečniku.
Obujali so spomine na prva leta šolanja in na prva leta zaposlitve, ko se niso mogli zaposliti, kjer bi sami želeli, temveč je za zaposlitev poskrbela oblast z dekreti.
Srečanje je bilo prijetno in izmenjali so si preneka-tere spomine in dogodivščine iz mladih let.
L. O.
Prvi po vojni izšolani rudarski tehniki so praznovali 40. obletnico mature.
Tiskarski škrat in še kaj
Ne iz nagajivosti, ampak zato, ker pač to sodi k poslu, ki ga opravlja institucija, v kateri delam, prebiram tudi »Uradni vest-nik občine Velenje«, naš občinski uradni list. Tako sem prebiral tudi 6. številko z dne 30. aprila 1990, kjer so objavljeni med ostalim sklepi o uvedbi samoprispevka v KS Gorenje, Stara vas, Paka, Plešivec, Bevče, Topolšica, Šentilj, Ravne, Lokovica in Šoštanj. Toda nesreča, »tiskarski škrat« je uspel temeljito zamešati Po tem, kar je bilo obja-
vljeno, bi plačevali vsi zaposleni prebivalci KS Stara vas pa poleg 1,5 % za svojo KS (žal na napačen žiro račun) še za KS Paka, Plešivec, Bevče, Topolšica, Šentilj, Ravne, Lokovica in Šoštanj (različno 1 do 1,5 %), vsega skupaj bi plačevali 13,5 % od neto OD.
V Uradnem vestniku št. 7 (14. 5. 1990) je bil objavljen popravek, toda »če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo« — zopet stvari niso uspele.
Nagradna križanka ERE
Pravilna rešitev:
striga, Ararat, nadav, Ibo, IP, Standard, DZ, KM, vlek, Ilie, lokal, lavina, Saturn, manikira, Alicante, alka, Anita, IT, vod, verz, Oertli, Ipin, Tea, RR, Rac Amol, ND, Tam, oa, TO, testo, tank, Udo, gram, kurare, ratluk, IT, ŠŽ, brider, ajvar, enemon, oer, Anapa, Aare, sprega, šlep, krč, krmila, tema, Abel, oi, abrazija, ave, snov, Inn, krt, AV, tur, jig, cokla, diskont, niz, Mann, KI, seč, Asirka, AK, Tit, Ante, Egan, Anaa, davica, spor, last, topla malica, pir, nos, živila, Ajaja, dima, SS, Ra, oral, Ota, prt, očrevje, prehrana, vek, Ada, Liv, Uran KONČNA REŠITEV - GESLO: DNEVI PRIJETNEGA NAKUPA
V ponedeljek, 21. maja, je bilo javno žrebanje v blagovnici Standard. Med pravilno prispelimi rešitvami so gledalci izžrebali naslednje nagrajence:
1.	nagrado — darilni bon ERE v vrednosti 1.000 din prejme: LEOPOLD OVNIC, Klek 20 a, 61240 Trbovlje
2.	nagrado — darilni bon ERE v vrednosti 800 din prejme: VESNA RAVNJAK, Stantetova 14, Titovo Velenje
3.	nagrado — darilni bon ERE v vrednosti 500 din prejme: BRANKA KOSI, Kardeljev trg 10/9, Titovo Velenje
4.	nagrado — darilni bon ERE v vrednosti 300 din prejme: FRANC VRTACNIK, Tomšičeva 11, Titovo Velenje
5.	nagrado — darilni bon ERE v vrednosti 300 din prejme: MARA ŽIBERT, Kidričeva I, Titovo Velenje
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade, darilne bone boste dobili v pisarni Erine blagovnice Standard z osebno izkaznico.
Najmlajši med gledalci je takole izžrebal prvonagrajenca
BRIVNICE IN ČESALNICE
p. o. TITOVO VELENJE
Brivnice in česalnice Titovo Velenje, Cankarjeva 1
objavlja po sklepu delavskega sveta z dne 16. 5. 1990
najem pritličnih prostorov v T. Velenju, Stari trg št. 11
Koristna površina predmetnih prostorov znaša 36,62 m!. Izklicna cena mesečne najemnine je 350 DEM v dinarski protivrednosti.
Pogodbo o najemu bomo sklenili za 5 let s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo najemnino.
Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
SPOŠTOVANI TELEFONSKI NAROČNIKI!
SODELUJTE Z NAMI PRI PRIPRAVI NOVEGA TELEFONSKEGA IMENIKA!
V našem skupnem interesu je, da pripravimo telefonski imenik REPUBLIKE SLOVENIJE s pravilnimi podatki. Zato vas prosimo, da preverite pravilnost vpisa v telefonskem imeniku 1989/90 in da nam sporočite morebitne napake ali spremembe vašega naziva, priimka, imena ali naslova.
Vaše obvestilo pričakujemo do 15. JUNIJA 1990 na naslov: PTT PODJETJE CELJE, SLUŽBA ZA MARKETING, Titov trg 9. 63000 CELJE.
Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo.
Rezultat popravka je tak:
—	v glavnem plačujejo zaposleni prebivalci KS, ki so uvedle samoprispevek, le-tega pravilno svoji KS, in to na pravilen žiro račun
—	vendar pa so zopet prebivalci.KS Bevče tisti, ki plačujejo poleg I % za svojo KS še 1,5 % za KS Plešivec, ki dobi tako poleg 1,5 % od »svojih« prebivalcev še 1,5 % od Bevčanov ter
—	zaposleni prebivalci KS Stara vas, ki še vedno poleg 1 % za svojo KS plačujejo še I % za KS Šoštanj in 1,5 % za KS Paka.
Najbolj ljudski sta tako KS Šoštanj in Paka, ki sta uvedli samoprispevek, vendar zaposlenih prebivalcev svoje krajevne skupnosti ne obremenjujeta, ker sta plačevanje za svoje programe prepustili zaposlenim prebivalcem KS Stara vas.
Kolobocija je popolna, to moram priznati, nerodno je le to, da velja obveznost plačevanja od 1. 5. 1990!?
Direktor SDK, Podružnica Titovo Velenje Peter Krapež
GRADBENO INŽENIRSKI BIRO
GRADBENO INŽENIRSKI BIRO
inž. JANEZ KLUGLER 63310 Žalec, Ulica Backe Palanke 6
Tel.: 063/711-165
POSREDUJEMO PRODAJO:
—	poslovni prostor 50 m!,
kvalitetno opremljen, primeren za trgovino ali bife v Titovem Velenju
—	dvosobno stanovanje v starejši hiši, 80 mJ v Titovem Velenju
Za podrobnejše informacije nas pokličite ali obiščite v našem biroju.
1.	SVET VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VELENJE, Jenkova 2, Titovo Velenje;
2.	SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE, Vodnikova 3, Titovo Velenje;
3.	SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR-TOLEDO, Kidričeva 21, Titovo Velenje;
4.	SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC, Jenkova 2, Titovo Velenje
objavljajo razpise za imenovanje:
1.	— direktorja Vzgojnoizobraževalnega
zavoda Velenje;
—	pomočnika direktorja za pedagoške zadeve;
2.	— ravnatelja Osnovne šole Gustav Šilih
Velenje;
3.	— ravnatelja Osnovne šole Miha Pintar-
Toledo;
4.	— pomočnika ravnatelja Osnovne šole
Anton Aškerc Velenje;
—	vodjo podružnične šole Pesje.
Pogoji:
Kandidat za direktorja ali ravnatelja šole mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	izpolnjevati mora pogoje iz 96. člena zakona o osnovni šoli, torej pogoje za učitelja, šolskega svetovalnega ali drugega
strokovnega delavca v vzgojnoizobraževalnem delu, z ustrezno izobrazbo;
2.	imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu ter opravljen strokovni izpit;
3.	njegove strokovne in organizacijske sposobnosti ter dosedanja aktivnost morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v osnovni šoli in v VIZ Velenje.
Kandidat za pomočnika direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti mora visoko izobrazbo družboslovne smeri ter štiri leta delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja;
—	izpolnjevati mora pogoje iz 3. točke pogojev, ki so določeni tudi za ravnatelja šole.
Kandidat za pomočnika ravnatelja ali vodjo podružnične šole mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	pogoje iz 1. in 3. točke pogojev, ki so določeni tudi za ravnatelja šole;
—	imeti mora tri leta delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit.
Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno obdobje štirih let. Kandidate, ki se prijavljajo na razpis za imenovanje direktorja, pomočnika direktorja in ravnatelja šole prosimo, da k dokazilom priložijo program, v katerem naj opredelijo svojo aktivnost in cilje, ki jih bodo uresničevali v štiriletnem mandatnem obdobju.
Vloge je treba poslati na naslov DO VIZ oziroma na naslov šole v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni od dneva objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju.
AMD
Izkoristite prijetne sončne dni za obisk rekreacijskega centra TRIBELIŠKO, pridite na sprehod . . .
Vabi vas GOSTIŠČE MOTOCROS,
ki je odprto:
v sredo, četrtek in petek od 16. do 21.ure v soboto od 13. do 1. ure in v nedelje od 13. do 22. ure.
Ob sobotah od 20. do 1. ure in ob nedeljah od 16. do 21.
ure bo vzdušje še prijetnejše, saj boste lahko zaplesali ob zvokih ansambla LABOD!
OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE VELENJE
Na osnovi sklepa Izvršnega odbora P OK Socialistične zveze Velenje objavljamo
JAVNO LICITACIJO
v sredo, 30. 5. 1990, ob 11. uri v prostorih OK Socialistične zveze Velenje, Prešernova 1, za prodajo osebnega avtomobila Zastava 128, letnik 1987, reg. št. 229-299, pravkar registriran, v voznem stanju, za izklicno ceno 35.000 din. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Izlicitirano ceno mora kupec plačati v 8 dneh. Kupec plača davčne obveznosti od izlicitirane vrednosti pri davčni upravi svojega prebivališča. Zainteresirani kupec mora pred pričetkom licitacije plačati 20 % varščino.
Na licitaciji bo na prodaj tudi pisarniška oprema po seznamu, ki je razobešen v avli stavbe sodišča in DPO na Prešernovi 1.
w
Vpis otrok v vrtec Šoštanj
Vrtci v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Topolšici bodo do junija polno zasedeni. V tem šolskem letu so nekateri starši med letom otroke izpisali zaradi po njihovem mnenju previsokega prispevka, ali pa v zadnjem času zaradi izgube dela enega od staršev. Vsa prosta mesta so zasedli drugi otroci, ki bi sicer bili sprejeti šele jeseni — v novem šolskem letu.
Jeseni odhaja v šolo 160 sedemletnih otrok. Na prosta mesta bodo prišli novi otroci v starosti od enega do 6 let; starši jih lahko vpišejo takoj, in sicer v enoti Brina v Šoštanju za vrtec v Šoštanju, Šmartno ob Paki in Topolšici.
Vpis otrok bo trajal od 24. do 31. maja ter od 18. do 20. junija — za zamudnike.
Ob vpisu bodo starši prejeli tudi vso dokumentacijo, ki je potrebna za vpis otroka.
Onesnaženosti zraka
V dneh od 14. 5. 1990 do 20. 5. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO: višje od polurne MIK 0.75 mg/m3
datum:
14. 5.
17.	5.
18.	5.
09.30 20.30 16.00
merilna post.
Veliki vrh Veliki vrh Šoštanj
koncentr. SO* mg/m'
0.94 0.75 0.77
TONE GRLICA
Hofbaverjeva l, Mozirje Tel.: 063/831-203
vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
I
I® Iskra # I
L'
BLACK & DECKER
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
n i
i i
i j
GIP VEGRAD, Titovo Velenje Komisija za licitacijo
KOMISIJA ZA LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV GIP VEGRAD
RAZPISUJE LICITACIJO
NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV
Št. o. sr.	naziv	izklicna cena
3710	stol vrtiljak	200,00 din
176	miza pisalna	100,00 din
3785	peč TA 4,5 KW	300,00 din
6932	peč TA 4.5 KW	300,00 din
7119	bojler 120 I električni	180,00 din
6897	toplovodni kotel	
	EMO-TG 280/165 komplet	15.000,00 din
Licitacija bo 28. 5. 1990 ob 8.00 uri v bivših prostorih PE Meha-		
nizacije v Starem Velenju.		
10989	vlačilec Raba	100.000,00 din
7451	polprikolica Gorica	53.000,00 din
13375	polprikolica Gorica	250.000,00 din
8957	buldožer TG 100	175.000,00 din
3737	vibrovaljer BW 200	80.000,00 din
Licitacija bo 28. 5. 1990 ob 12.00 uri v strojnem parku PE Meha-		
nizacija v Selu.		
8600	rezkalec KFU	1.000,00 din
9442	žaga el. Dolmar	1.000,00 din
11482	žaga el. Dolmar 219	400,00 din
	stol vrtiljak 3 x	100,00 din
	baldahin za prikolico 8 x	50,00 din
6289	kalkulator TRS	100,00 din
8563	kalkulator Olimpija	100,00 din
9787	kalkulator Olimpija	100,00 din
	stol 7 x	50,00 din
3529	miza pisalna	300,00 din
	stena predsobna velika 5 x	200,00 din
	stena predsobna mala 5 x	150,00 din
9978	peč TA 4.5 KW	500,00 din
12460	TV iskra barvni	500,00 din
7022	ura kontrolna	30,00 din
16109	ekran BTRV 801	500,00 din
16111	ekran BTRV 801	500,00 din
Licitacija bo 29. 5. Šoštanju.
1990 ob 12,00 uri v centralnem skladišču v
ventilator brez motorja
600,00 din
Licitacija bo 30. 5. 1990 ob 12,00 uri na obratu LESNA v Ljubnem ob Savinji.
Ogled osnovnih sredstev je možen ob navedenih dneh. Uro pred licitacijo interesenti položijo 10% varščino izklicne cene OS. Prometni davek plača kupec sam. Kupec je dolžan kupnino plačati najkasneje v treh dneh, v nasprotnem primeru varščina zapade v korist Vegrada.
Predsednik komiteja ima tudi »kratke noge« U. Hrastu - Skrivaču
..........7 c nr»« »1 POCO 110701 C A CO m I	f ril/1 rv* i . m	Is 1 t vv rvi ninii
V dopisu, dne 16. 4. 1990 smo seznanili IS SO Velenje, zaradi aktualnosti problematike pa preko Našega časa tudi širšo javnost, z našimi kritičnimi pripombami na delo IS SO Velenje pri realizaciji lastnih sklepov v zvezi s pripravo gradiva za skupščinsko obravnavo organiziranosti komunalnega gospodarstva v občini Velenje.
Posebej smo pri tem opozorili na očitno samovoljo in namere predsednika KPGVO Jožeta Mraza, ko je 12. 4. 1990 v imenu KPGVO povsem v nasprotju s sklepi IS SO Velenje posredoval zborom Skupščine v sprejem iz osnutka prekvalificiran predlog Odloka o organiziranju ENEGA javnega podjetja za ves konglomerat komunalnih dejavnosti, ter zahtevali ukrepanje IS zoper takšno neodgovorno ravnanje.
Odgovora IS sicer nismo dočakali, smo pa v Našem času št. 17/90 zasledili članek Jožeta Mraza, v katerem se je ponovno kar sam lotil obravnave problematike in postavljanja zaključkov, ki pa so daleč od resnice. Njegove trditve, da je bil napaden predlog KPGVO, ki je omogočal variantno obravnavo organiziranja enega ali dveh javnih podjetij, so namreč gola LAŽ, ki jo je možno dokazati, kajti šele na našo intervencijo in verjetno še kakšno kompetentnejšo, je kasneje prišlo do korekcije spornega gradiva, ki je šele omogočalo kolikor toliko regularno razpravo v Skupščini.
To pa je bil tudi glavni razlog in namen vseh naših aktivnosti, ki so ga nazadnje spregledali pravočasno še delegati občinske skupščine in predmetno točko dnevnega reda umaknili z zasedanja Skupščine.
Vsi ostali očitki in obrekovanja, s katerimi je poskušal Jože Mraz na račun vodenja Toplotne oskrbe »oplemenititi« svoj prispevek, pa glede na njegov posreden vpliv na poslovanje Toplotne oskrbe, nazorno odražajo vso tragikomično podobo že pred časom spregledanega »apa-ratčika«, s katerim poleminizira-ti ne vidimo nobenega smisla.
Čutimo pa dolžnost pojasnila Mrazovih obrekovanj uporabnikom, s katerimi smo vedno vsaj poskušali poslovati odprto in s čistimi računi, ne glede na ovire, ki nam jih je pri tem povzročala DO Vekos in njeno marionetno vodstvo.
Pri tem posebej izpostavljamo: - Področje BOD na Toplotni oskrbi regulirata v zadnjih letih v glavnem zvezna in republiška zakonodaja. V letu 1990 oblikujemo sredstva za BOD na osnovi Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih, kot to dela 3500 slovenskih podjetij. Pretiravanja pri izplačevanju osebnih dohodkov mimo SDK niso možna. — V mesecu marcu 1989 smo v skladu s sprejetim letnim planom nadomestili leta 1982 nabavljeni osebni avto R 18 z R 19. Uporabniki so bili o tem seznanjeni že pri polletni obravnavi rezultatov poslovanja.
— V mesecu aprilu 1990 smo bili štirje! Člani kolegija na dvodnevnem obisku pri firmi Schinzel na Dunaju, s katero na področju merjenja porabe toplotne energije tesno sodelujemo že več kot 10 let.
Dvema delavcema je bil s tem sploh prvič omogočen ogled te firme in seznanitev z njeno proizvodnjo. Prisotnost na Dunaju smo izkoristili še za ogled specializiranega sejma ogrevalne tehnike AQU-ATHERM. Sicer pa stik z razvojem ogrevalne tehnike v svetu vzdrzujemo še preko sejma IHS v Frankfurtu in rednega članstva v mednarodnem združenju za daljinsko oskrbo s toplotno energijo UNICHAL. kar pa Mraz najbrž ni vedel.
V zvezi s poslovanjem Toplotne oskrbe se da ugotoviti, da leta prenaša iz zadnjega obdobja leta 1989 v poslovno leto 1990 preko 3 milijone din (3000 starih milijard) realnega primanjkljaja, do katerega je prišlo ob organizacijskem bremenu pretežno zaradi administrativnih ukrepov občinske vlade na cenovnem pčT-dročju, ki jih je v veliki meri krojil prav Jože Mraz. Nesmiselnost nekaterih takratnih ukrepov seje še najbolj refiektirala v ceni oskrbe, ki je bila za republiški nivo že kar provokativno nizka, na široki potrošnji pa še sedaj ne pokriva niti cene toplotne energije na pragu TEŠ. Povezovanje in iskanje vzrokov za nastale težave Toplotne oskrbe z zamenjavo osebnega avtomobila, službenim potovanjem, izplačevanjem administrativno odrejenih osebnih dohodkov ob še vedno kvali-
tetni in kontinuirani oskrbi ter ukrepih zvezne vlade, ki so stopili v veljavo 19. 12. 1989 je lahko razumeti samo kot strokovno nemoč pri razumevanju problematike in nizkotnost Jožeta Mraza.
Sicer pa se delavci Toplotne oskrbe v celoti zavedamo, da bo bodočo organizacijsko formo komunalne energetike in njenega vodstva določil občinski parlament, zato so tovrstne Mrazove skrbi povsem odveč.
Z našim prispevkom smo želeli uporabnike in njihove poslance opozoriti le na gospodarski nesmisel že na gnilih temeljih postavljenega Vekos-a, na podtikanja in laži pri dosedanjih obravnavah organizacijske problematike in na zaskrbljajočo stagnacijo dejavnosti, ki je za to dolino postala že eksistenčnega pomena. Pri tem smo prepričani, da drugi največji ogrevalni sistem v Sloveniji m eden najkom-pletnejših ne samo v Jugoslaviji, eksistenčno nujno potrebuje svojo sistemsko, ekonomsko in razvojno integriteto, ki jo je ob nespremenjenih fiksnih stroških dejavnosti možno doseči v avtonomnem javnem podjetju Komunalna energetika Velenje.
Na osnovi jasno izraženega stališča prenekaterih uporabnikov pa smo še bolj prepričani v sposobnost skupščinskih poslancev, da se bodo pri izbiri kadra ob vprašanju KDO IN KAKŠNI LJUDJE TER S KAKŠNIMI METODAMI so takšno stanje POVZROČILI, vsaj nekaterim odrekli za vedno.
Direktor TOZD TO Miran Gmajner, str. inž.
Uničeno življenje, ki ni življenje
V Našem času št. 17 je bilo objavljeno pismo bralca Draga Ko-larja, ki v prvem delu opisuje grozo nad zločinom v Hrnčih pri Prijedoru. Tako kot s tem soglašamo tudi z njegovo drugo in tretjo točko glede alkohola. Z njegovo zahtevo po poostritvi kazni za vsak zločin pa ne. Kajti, zavedamo se grozote takih dejanj, obenem pa tudi lastne šibkosti in nepopolnosti.
Dejanja, ki tako pretresajo naša srca, se mnogokrat začno že pri otrokih, ki so osamljeni in pri katerih ni razumevanja. Ti občutki, ki so na žalost resnični, se z odraščanjem še krepijo. Tako se zgodi, da človek naredi samomor ali pa se znese nad druge. Nikoli ne morete za nikogar tako dokončno reči: kriv je, ubijte ga!
Mi smo prepričani, da na svetu ni tako pravičnega človeka, ki bi mogel kazati na ljudi in jim določati kazen ali pa jih celo pobijati v imenu »pravice«. Vaše obtožbe smo, gospod Kolar, občutili kot da se nanašajo na nas, kot da prav name kažete s prstom in zahtevate ukrep brez milosti !
Smo PROTI smrtni kazni, saj nobeno pobijanje NI PRAVIČNO!
Za vsako revolucijo na začetku pravijo, kako odrešuje. Potem pa vendarle morajo priznati, kako požre svoje otroke, in da smrt nikogar nikomur ni prinesla sreče. Nobeno mučenje zločinca umorjenega ne obudi, pač pa v zločince spremeni te, ki se naslanjajo ob maščevanje.
Ne objavljanje imen, ne kazanje s prstom ne bo prineslo nič dobrega. Pomislite na to, da .je življenje mnogokrat kot vožnja z avtomobilom. Mudi se vam, pospešujete in ne mislite na druge, takrat pa vam pred avto plane petleten otrok in umre. Vi ste ga ubili. Niste hoteli, a znašel se je na vaši poti in bili ste premočni in prehitri, da bi ga pustili živeti. V vseh javnih občilih bodo objavili vaše ime, povedali bodo, da ste zbežali s kraja zločina, vam sodili in vas usmrtili.
Vsi bodo menili, da je kazen pravična in vaša opravičila, da se vam je mudilo, da ste bili vinjeni, da ste se prestrašili svojega dejanja in ušli, se jim bodo zdela smešna.
Prosimo vas, da se postavite
tudi v vlogo zločinca. Se doma nikoli ne sprete? Vas ne zamika, da bi udarili? In kaj, če udarite preveč? In v vlogo deklice. Vzeli ji boste očeta, a s tem ne bodo posledice nič manjše, morda le še večje.
Nobenega zločina naj ne bo, če boste pomorili vse, ki so nameravali ali pa so komu vzeli življenje.
Najprej se moramo vsi ozreti in narediti kaj za to, da bomo boljši, ker — tako kot pišete — odgovarjamo vsak za svoja dejanja. Če bi se vsi ljudje maščevali za vse storjene jim krivice z ljubeznijo, bi se stvari obrnile na bolje.
Torej, tako tudi storimo in delajmo za boljši svet, ki ga s smrtnimi kaznimi gotovo ne bomo dosegli.
Mladi za boljši svet iz Šentilja
Že precej časa nazaj so se mi vsa pisma ali dopisi, podpisani z U. HRAST zdela precej banalna in perverzna, pa čeprav je šlo tudi za vsebino, ki bi se je dalo drugače obdelati. V zadnjem pismu, naslovljenem na tov. Atelška pa je moji strpnosti in še morda komu drugemu, ki kolikor toliko obvlada bonton, le prekipelo.
Ko pišete, »poskušal bom napisati na čim manj vulgarn način«, ste napisali tako vulgarno, da sploh ne vem, kaj je za vas vulgarnost? Kaj bi lahko bilo še v bolj nesramni obliki napisano? Take prispodobe lahko napiše le človek, ki se pod svoj prispevek v časopisu ne upa podpisati s svojim polnim imenom in mora zaradi takih nespodobnih stavkov, ki sodijo v porno zvezke, uporabljati psevdonim.
Že za časa avstroogrske so se fantje skrivali pred oblastjo, ker so le nekateri morali služiti vojsko in to več let, takim so pravili skrivači. Potem je v drugi svetovni vojni tudi bilo mnogo skriva-čev, ki pa so pravočasno prišli na dan in ujeli lepe borčevske pravi-
ce. Takim smo rekli »majniški hrošči«. Mnogi so se v svobodi skrivali za drugimi s svojimi nečednimi dejanji. Tudi taki so skrivači. Skrivač pa zame in za poštenega Slovenca ne pomeni drugega, kakor hinavskega in pokritega človeka. Če pa se za takim skrivačem skriva morda še celo kakšen funkcionar, smo pa tam . ..
Lepo je napadati ljudi po časopisih, če se ne ve, kdo je kaj napisal. Zame je to anonimno pisanje in ga ne bi vzela v objavo. Kaj se pa to pravi, da si lahko na svoj neokusen način stresa jezo in piše tako, da je nas sram, ki beremo to skrpucalo nevzgojene-ga in perverznega človeka, ki pa se na zunaj dela čisto drugačnega. Mislim, da Atelšku ne sežete niti do gležnja, kaj šele, da bi mu VI levite brali na svoj priskuten način.
Vrzite karte na mizo in se podpišite s polnim imenom, taka naj bi bila sedaj demokracija. Če pa tega ne poznate, pa se v take stvari v pisanju ne spuščajte.
Marinka Obu Gorenje 9 a
Divjanje motoristov po velenjskih promenadah
S toplimi dnevi, ko pride tudi sezona motorjev, se po velenjskih ulicah povečuje promet. To pa žal velja tudi za tisti del mesta, ki je bil že pred leti zaprt za ves promet in namenjen sprehajalcem. Danes je ta del mesta pravi poligon za raznovrstne motorje. Jeza in strah sprehajalcev sta upravičena, saj le ti drvijo po velenjskih promenadah takorekoč mimo ušes. Nič kaj prijetno ni poslušati motorjev brez izpušnih cevi, ki dobesedno parajo ušesa.
Čez Titov trg in tudi po novo urejenih zelenicah se dnevno pelje veliko število objestnežev, ki ne poznajo nikakršnega čuta do soljudi. Samo čakamo lahko, kdaj bo kakšen divjak podrl malega
otroka, starejšega človeka ... Posebej zaskrbljene smo tudi mamice z vozički, v katerih se dojenčki stresajo in zbujajo od hrupa.
Namesto, da bi pristojni in odgovorni prepovedali takšno vožnjo in tudi ustrezno kaznovali, jih ni videti nikjer. V primeru, da se slučajno pojavijo na promenadah, jim mladi motoristi zbežijo, še preden jih opazijo. Ali so tukaj pristojni in odgovorni organi res brez moči ali pa se kaže njihova nesposobnost?
Tovrstnemu nasilju nad prebivalci bi morali že enkrat temeljito stopiti na prste, saj gre za očitno kršitev občinskega odloka o hrupu in ogrožanje splošne človeške varnosti. ANDREJA $KOK
Vizija razvoja Logarske doline z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine
Vrednote Logarske doline
Odveč je ponavljati vse, kar se je v zadnjih letih in celo desetletjih govorilo in pisalo o Logarski dolini, vsekakor naravnem biseru evropskih in nemara tudi svetovnih razsežnosti. Preobilne so bile besede (in so še) o njenih naravnih lepotah in dragocenostih in o neizkoriščenih razvojnih možnostih, zlasti glede turistične ponudbe, bolje rečeno o nasprotju med tema dvema usodno povezanima in življenjsko pomembnima področjema. Velika dvorana bi bila potrebna, če bi vanjo želeli in hoteli zložiti vse razvojne načrte, programe, smernice, ocene, možnosti, opevanje njenih lepot, kritike obiskovalcev in vse kar zraven sodi, navsezadnje tudi omejitve.
Vse lepo in prav, vendar Logarska dolina še naprej ostaja rezervat neizkoriščenih možnosti. Morda je tako celo prav, ali pa ne, saj se stanje pravzaprav slabša, čeprav (navidezna) lepota ostaja. Pravi vihar razburjenja je dvignila študija, ki jo je naročila (in nič kriva plačala) občinska skupščina. V njej je namreč načrtovana pozidva Logarske doline z najrazličnejšimi turističnimi, gostinskimi, trgovskimi, športnimi in drugimi objekti. To ni načrt in z njim se tudi nihče v Zgornji Savinjski dolini ne strinja. Vsi pa se strinjajo v tem. da je ljudem na tem področju nujno potrebno zagotoviti napredek in spodobno življenje, kakršnakoli konzervacija ne pride v poštev.
Nasprotje te študije so izhodišča celjskega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. S stališča varovanja narav-
nih vrednot se lahko z njimi v celoti strinjamo, če . . . V nadaljevanjih smo jih pričeli objavljati že v prejšnji številki, žal pa je pomotoma izpadel uvod s pojasnilom in s številko ena. Danes nadaljujemo in se opravičujemo za pomoto, za njimi pa se bomo po-mudili na mestu samem in vse skupaj ovrednotili.
Ekološka kvaliteta se izraža v pestrosti biotopov. Gozdnato in skalno obrobje je območje velikega števila različnih življenjskih prostorov, z visoko vsebnostjo biomas in relativno največjo stopnjo naravne ohranjenosti zaradi odsotnosti človekovih posegov. Po drugi strani pa je v dolinskem delu ravno zaradi človekove rabe prišlo do pojava novih biotopov kot so: kvalitetni travniki in pašniki, specifičen, kulti-viran gozdni rob in različne pojavne oblike drevesne vegetacije.
Razen z naravnega in krajinskega vidika pa je Logarska dolina zanimiva tudi zaradi kulturne dediščine. V njej se nahajajo 3 kulturni spomeniki ter 15 objektov kulturne dediščine. Bilo pa bi jih še zagotovo več, če leta 1944 ne bi prišlo do vandalizma Nemcev, ki so precej objektov požgali, ljudi pa odgnali v internacijo v Nemčijo.
Tradicionalna poselitev Logarske doline so samotne kmetije in sicer so to kmetije Podbrežnik, Logar, Plesnik in Ivanija. Poleg naštetih kmetij v Logarski dolini govorimo še o turistični poselitvi ter o ostali poselitvi kamor prištevamo objekte, ki nimajo ne kmečke ne turistične vsebine
(lovske koče, karavla). K turistični poselitvi prištevamo objekte, ki so bili zgrajeni izključno za potrebe turizma in rekreacije, nadalje objekte, ki so imeli prvotno drugačno funkcijo (npr. ruralno) ter objekte v okviru tradicionalne kmečke poselitve, ki občasno (v sezoni) služijo turistični ponudbi (»kmečki turizem«).
Kot že rečeno, je primarna poselitev Logarske doline kmečka. Tip samotne kmetije, ki seje razvil na današnjih lokacijah (Podbrežnik, Logar, Plesnik) ima vsaj dvestoletno tradicijo. Manjša izjema je domačija Juvanija, ki ima po franciskejskem katastru drugačno lokacijo in drugačno ime — Podbrežnik. Kmetije Podbrežnik, Logar in Plesnik imajo vse okoli deset objektov in so do danes ohranile svojo arhaično tradicionalno podobo, tako v lokaciji posameznih objektov kot tudi v zunanjem videzu domačije kot celote.
Vsekakor je dejstvo, da se ohranjajo tako domačije v celoti, kot tudi tip poselitve, ena od bistvenih kvalitet tradicionalne poselitve v Logarski dolini.
Turistična poselitev se v dolini samostojno pojavi koncem 19. st. Leta 1914 sta na območju Logarske doline dva samostojna turistična objekta: Frischaufov dom pod Okrešljem in Piskernikovo zavetišče pod slapom Palenk. Do leta 1941 se pojavijo še novi objekti, kateri so v glavnem locirani
na dveh mestih, ki sta jih določili že lokaciji prejšnjih dveh domov. Privatni penzioni, ki se tudi pojavijo pa so locirani v bližini kme-
tij. Za današnje stanje lahko ugotovimo, da seje turistična poselitev na območju Logarske doline nekontrolirano širila in zapolnila praktično vse možne (in še sprejemljive) lokacije. Nekatere med njimi so kljub temu izrazito negativne (Počitniška domova PUH in NIVO, pa tudi lovska koča Kozorog). Taka stihijska
poselitev, ki se ni reševala celovito (v odnosu do cele doline in bližnje okolice) je prinesla s seboj celo vrsto negativnih pojavov in dejstev. Eden od teh pojavov je zmeda v arhitekturni podobi doline. Naslednja negativna stvar je privatizacija Logarske doline, ki se ustvarja s počitniškimi domovi zaprtega tipa.
Smeri nadaljnega razvoja poselitve v Logarski dolini vidimo v ohranjanju tradicionalne kmečke poselitve (samotne kmetije) ob ustrezni kmetijski tehnologiji in rabi tal s katero je pogojena. Glede turistične poselitve pa je potrebno reči, da so sedanje turistične kapacitete, tako po številu
domov, kot po nočitvenih kapacitetah optimalne. Večje število objektov bi dolino preveč obljudilo in dolina ne bi bila več sinonim miru. harmonije, narave.
Temelja gospodarske dejavnosti velikih Solčavskih kmetij sta bila do konca 19-stoletja živinoreja in poljedelstvo. Izkoriščanje gozda in trgovina z lesom sta predstavljala sekundarni vir dohodka. Šele omejevanje obsega pašnikov z državnimi predpisi so postopoma povdarjali pomen se-čenje lesa, toda še vedno je ostajala živinoreja vse do druge svetovne vojne najpomembnejša gospodarska dejavnost. Kmetu je namreč gozd pomenil tisto temeljno vrednost vsakega gospodarstva, ki je zagotavljal njegov obstoj.
Velike kmetije so bile vse do konca druge svetovne vojne usmerjene .v avtarkično obliko gospodarstva. Po drugi svetovni vojni pa so se začele uvajati sodobne oblike pridobivanja dohodka.
Spremembe v načinu življenja, uvajanja novih oblik gospodarstva, še zlasti pa pojav turističnih objektov, so vplivale na podobo obstoječega stavbnega fonda in na strukturo domačij na Solčavskem. Že v drugi polovici 19. stoletja se na velikih kmetijah pojavlja vse več zidanih hiš, ki so zamenjale lesene, prav tako pa so v istem obdobju zgrajeni znameniti solčavski hlevi. Kot preužitki starejše domačijske strukture" so se ohranile le nekatere kašče, planinski stanovi — bajte in morda še hišno znamenje. Vsi drugi deli domačijskega organizma velikih kmetij, zlasti hiše, hlevi, žage, mlini in kovačnice pa so mnogo bolj odražali trenutno podobo gospodarskega življenja. Lastniki_so jih bolj kot druge stavbe prilagajali sodobnejšim načinom gospodarjenja in sodobnejši kulturi bivanja.
12. stran naà čas
MLADI USTVARJALCI
24. maj 1990
Dragi mladi bralci!
Ponovno je izšla Mlada rast. V njej so prispevki iz 5. jubilejne knjižice Moja pesem ni le moja pesem in še nekateri drugi. Razveseljivo je, da je literatura mladih dobra, predvsem takrat, kadar jo poraja ustvarjalni navdih. Odbor za sodelovanje s šolami, ki deluje v Zvezi kulturnih organizacij Velenje, je letos med vsemi prispevki izbral pet najboljših in jih posebej vrednotil. Ti so: Nesmisel moči dež, Podivjana mladost, Satun, Četrt sonca in Senca. Zakaj Mlada rast? Želimo še razširiti krog mladih ustvarjalcev. Želimo, da bi banalnosti ob rob vstavili žlahtnino.
Vsak dan bolj bomo morali skupno oblikovati okus bralca in ga voditi v estetsko oblikovanje besede. Hvala za razumevanje in podporo uredništvu Našega časa! Vas, mladi bralci in ustvarjalci, pa vabimo k sodelovanju!	_ odbor —
RAST
POREDNA ANČICA
Bila je deklica, z imenom Ančica bila je lepa kakor spomladanski cvet, dišala je kakor čebelji med.
Igrala je na klavir, kakor zmaj, ki cmoka sir. Bila je stara komaj dvajset let, včeraj sem jo videl spet kako je našla fanta mojih let.
Lamešič Boštjan, 5. a OŠ Bratov Mravljak
NESMISEL MOČI DEŽ
Zebe me, ko hitim skozi mesto. Veter piha in na nebu se nabirajo oblaki. Jaz pa nosim samo tanko majico ... v očeh se mi nabirajo solze. Vse se mi zdi tako brezupno in rada bi kričala, pa ne morem, ker me nekaj stiska in duši.
Stopim v neko vežo. Zunaj začne deževati. Prižgem cigareto in se naslonim na umazano steno. Iz nekega stanovanja prihaja glasba. Pesem, ki mi je še posebno všeč ...
Vase potegnem dim in gledam oblačke, ki uhajajo. Z nohtom vrisujem v steno čudne risbe. Opazujem pajka, ki tiho leze svojo pot. Nastavim mu prst in stopi nanj.
Gledam ga. Tako majhnega in neznatnega. Jaz sem večja in močnejša. Zato ga lahko ubijem. To je krivično!
Spustim ga.
Prižgem si drugo cigareto. Tiho sem, sicer pa se tako nimam s kom pogovarjati.
Zunaj se mrači, ali pa je to zaradi oblakov. Še vedno dežuje. Stopim ven in zaprem oči. Dež me moči in veter udarja vame, počutim se tako majhno in nemočno.
Odvržem premočen, ugasel čik. Lasje se mi lepijo na obraz. Drhtim, pa ne zaradi mraza. Vse je narobe. Vse je drugače, kot sem sanjala ... vse je tako brez smisla.
Sedem na tla. Dež me še vedno moči, pa saj zdaj to ni več pomembno.
Pogledam na uro. Mogoče sploh ne teče več. Mogoče pa se je ustavil čas...
... toda že v naslednjem trenutku se zavem, da to ni mogoče in stečem ... stečem nekam v dež . ..
Katja Gjerkeš, 8. a OŠ Šalek
MOJE JUTRO
Zjutraj me je sonce s svojimi žarki prebudilo, saj bi še spala,
toda zares, zares se mi je mudilo.
Ura že zdavnaj je sedem odbila, trikrat zazvonila,
potem pa se je v tiktakanje skrila.
Umila sem se, se oblekla,
na kuhinjski mizi pa me je čakala pravkar pečena žemlja.
Pograbila sem torbo, si jo na rame zavihtela, zaklenila vrata in zamišljena v šolo odhitela.
Maja Šoba, 6. b OŠ Gustav Šilih
BEŽNA IMPRESIJA
Sedim na pomolu.
Moje telo diši po morju. Mimo mene je veter nanesel vonj po mleku za sončenje. Nekje daleč se igrajo otroci.
Osamljena sem. a ta moja osamljenost je prijetna.
Rezek krik. Ozrem se naokoli. Bil je galeb. Ravno je ujel ribo. pa mu jo je drugi nesram-než vzel. Kot nekakšen boj za obstanek. Valovi butajo ob skale. Močno, še močneje.
Kot da bi hoteli pritegniti pozornost. Morda nam naznanjajo bližajoči se zahod sonca.
Hočejo nas opozoriti na njegovo lepoto: Nekje daleč zadaj se slišijo cerkveni zvonovi. Morje je vse bolj vznemirjeno. Topla žareča krogla se spušča vse nižje.
Škrlatna barva se je razprostrla po sinje-modri vodi, po pesku, kamenju ... Na pesku je veliko školjčnih lupin. Lepe so. vendar mrtve. A nekoč so tudi one uživale nebeški raj. Tudi one so neštetokrat opazovale sončni zahod.
Valovi še vedno butajo ob skale in galebi obletavajo mogočno morje. Zažarele so prve zvezde.
Jasna Šimič, 8. b OŠ Miha Pintar Toledo
PRIJATELJ
Življenje s prijateljem je lepa stvar,
prijatelju zvestemu lahko povem vse
to, kar materi ne.
Toda življenje pač tako je;
najdeš vse, pravega prijatelja pa ne. 4
Prijatelj moj, poglej me zdaj, stisni mi roko in mi zaupaj. To, kar si midva poveva, lahko tuja srca težko razumejo.
Pa pride čas, ko ti usoda pokaže hrbet.
In ti vzame tisto, kar najbolj ljubiš.
In ko te vse to mine, ne iščeš več prijatelja.
Želiš si biti sam, pod praznim nebom sam.
Misliš, da si res sam?
Izza vogala se prikaže nekdo,
ti stisne roko in ti pravi.
»Prijatelj moj, verjemi mi zdaj, saj ti si mi vse, kar jaz še imam.«
N. Hasanovič, 8. a OŠ KDK Šoštanj
LEPO JE BITI SKUPAJ
Lepo je skupaj vstati, lepo se je skupaj igrati, tja v novi dan.
Lepo se je skupaj učiti, lepo se je skupaj veseliti, tja v novi dan.
Lepo je skupaj hiteti, lepo je skupaj živeti, tja v novi dan.
PODIVJANA MLADOST
Odkar sem rojena, me niso mogli umiriti. Jaz sem še en izgubljen otrok, v še enem izgubljenem mestu. Nikoli nisem igrala po pravilih in me to nikoli ni skrbelo. Moje slabo vedenje me pelje vsepovsod. Gledam in vidim, da nisem edina. Mnogi drugi so stali tu, kjer jaz stojim.
Kličejo nas problematični otroci. Mi jemljemo življenje neresno. Mi hodimo po brezkončni cesti.
Mi smo podivjana mladost. Mi stojimo in ne bomo padli, ker smo vsi za enega in eden za vse. Na steni je izpisan grafit. Mi smo podivjana mladost. Oče se mi dere na uho, kdo in kaj bi morala postati. Odgovorila sem mu: »Hej, človek, to je nekaj, kar moraš vedeti: Naša ulica vodi k Podivjani mladosti.« Gledam in vidim, da nisem edina. Mnogi drugi so stali tu, kjer jaz stojim. Kličejo nas problematični otroci. Mi jemljemo življenje neresno. Mi hodimo po brezkončni cesti. Mi smo PODIVJANA MLADOST.
Nura Hasanovič, 8. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj
PESEM
Pesem ti vedno pride prav.
Pesem nikoli ne počiva.
Če pa prave
pesmi ni,
pa si jo izmisli ti.
IZLET
Moj očka je lovec. Neko nedeljo sva se zgodaj zbudila in se odpravila na lov. Mamica nama je pripravila obilno malico. Peljala sva se po vijugasti cesti proti Belim vodam. Potoček ob cesti se je žuboreče vil skozi zeleno dolino.
Na vrhu Belih vod sva pustila avto in pot
nadaljevala peš. Spremljalo naju je veselo ptičje žvrgolenje in žuboreči potoček. Sonce je bilo že visoko na nebu in mojemu že-lodčku je postalo dolgčas. Na zelenem travniku sva si poiskala prostor in pomali-cala. Ko sem ugriznila v jabolko, se mi je skoraj zaletelo od začudenja. Namreč prvič sem čisto od blizu videla srnico z mladičem. Mladič je bil na las takšen, kot sem si ga predstavljala, ko sem brala knjigo Bam-bi. Ustrašila sem se, da ju ne bi kakšen lovec po nesreči ustrelil. Stisnila sem se k oč-ku in mu zaupala svoj strah. Očka pa mi je pojasnil, da srn z mladiči ne smeš streljati.
Nekaj časa sva strmela v ta prizor, potem pa sva se počasi odpravila proti domu.
Tudi sedaj grem z očkom večkrat v naravo in skupaj občudujeva njene skrivne prebivalce. Takrat se domov vedno vračava mirno in sproščena.
Lucija Cirar, 6. b OŠ G. Šilih
GLASUJEM ZA... DRUGAČNO ŠOLO
Glasujem za drugačno šolo. Za šolo, v kateri bi se počutili domače in bi vanjo radi zahajali.
Šole ne bi smele biti iz mrkih, sivih in belih barv, temveč iz toplih, živih. Znotraj bi bile oblepljene s posterji pevcev in igralcev ter s šalami v višjih razredih, v nižjih pa z junaki iz risanih filmov. Namesto v lesenih stolih bi sedeli v udobnih naslanjačih, pred seboj pa bi imeli računalnik, ki bi nam postavljal vprašanja, da bi preverjal znanje. Nihče ne bi prepisoval ali celo motil disciplino, kajti učenci bi se zavedali, da s tem škodujejo sebi. Tako bi tovarišice samo razlagale snov, v kateri pa bi ne bilo nepotrebnih podatkov in letnic, s katerimi si učenci dandanes trpamo glave. Na koncu ure bi dobil vsak posameznik svojo disketo. Sposobnejši bi z njeno pomočjo osvojili dodatno znanje doma, manj sposobni pa bi se s pomočjo računalnika naučili tisto, česar niso razumeli. Toda vse diskete bi bile napisane zabavno in privlačno. Med odmorom bi ti natakarice postregle z malico, ki bi si jo naročil sam.
Nato bi odšli v telovadnico, sredi katere bi bil velik bazen, za telovadnico pa bi bilo za zimski čas urejeno smučišče in drsališče. Tako bi se menjavala ura pouka in ura sprostitve. Učni načrt za sprostitvene predmete bi si učenci izbrali sami. S poukom bi končali takrat, ko bi se učencem zazdelo, da imajo za tisti dan dovolj osvojenega znanja.
Ker bi ne bilo ocen, se učencem ne bi dogajale krivice. Starši in tudi večina učiteljev bi bila vesela, saj bi jim ne bilo treba gledati otrok s pogrizenimi nohti in solznimi očmi.	Nataša Jerak 7. b
OP G. Siliha
PUNČKA IN ŽOGA
Punčka mala se je zajokala: »Mama, rada bi veliko žogo in na njej narisano stonogo.
Ko punčka je dobila žogo, se je nasmejala in podila z nje stonogo.
Stonoga je bila še mlada, zato je punčko imela rada.
Ko je punčka ugotovila,
da stonoge ne bo spodila.
se je sedla in čakala
in stonogo po nogah požgečkala,
ha-ha-ha, hi-hi-hi,
kaj si moreš, porednica ti.
Tjaša Hudarin, 6. b OŠ Veljko Vlahovič
V NAS JE ŠE DOSTI SONCA
Majo je podrl avto. Preživlja še trenutke, ki bodo odločili ; želi me ob sebi, jaz pa . . . s strahom sam ob semaforju! Kričim, se plazim do ljudi, v obupu iščem in jo kličem. Ne zmorem poti do njene roke, do pogleda, ki me čaka. »Ti, prijateljice ni . . . tvoje prijateljice ni več, več ...« V meni se je sesulo. Sonce je zatonilo.
Odšla je k njim in me pustila semaforju in ljudem, ki bodo odsedeli in šli dalje. Bila je nesreča, bila je izbrana. Moje grlo je suho. Solz že dolgo . . . dolgo . . . m ni jih več . . . Zmanjkalo jih je! Streha pa je še vedno rdeča. In postarane gospe vodijo možičke na premierne predstave . . . Nori od veselja malčki, ki se jim konča pouk, letijo k mamicam v naročje. Imajo upanje v danes, v popoldne, v petke in poletja. V meni pa boj: Naj raste?! Naj se konča!
Spet lahko jokam ... !!! Jok, znak življenja in drobcen, metulj mi zajadra in zabije se mi do srca, da bom verovala.
Spet je jutro! Ura je triindvajset, tema... Črno je, jaz pa sem znova rojena. In v meni je še dosti sonca. Imela bom otroke, veliko otrok, kopalnico in kupovala jim bom pomaranče. Zame se je začelo še in še najlepše; verjamem da bom norela, ko se bom zjutraj zbudila in sploh, sploh ne bom šla v šolo!
Vojka Miklavc, 8. c OŠ Bratov Mravljakov
PREPIR »SKY - LJUBLJANA
- SKY«
Že iz glasbene šole sem hitela, kot bi bila na reaktivni pogon, saj je bila na TV zanimiva kriminalka. Pošteno me je razjezilo, ko sem ugotovila, da so hišna vrata zaklenjena. Pozvonila sem, toda nič. Še enkrat, spet nič. Tedaj sem začela zvoniti, kot bi nad nas prihajali Turki. Sedaj seje moj ljubi bratec le priguncal do vrat. »Spet boš skurila zvonec,« je začel namesto pozdrava. »Gospod pa so spet sedeli na ušesih,« sem mu odvrnila. Kot bi mignil sem bila pred televizorjem. »Hvala Bogu, ni se še začelo,« sem si oddahnila. »Končno bom le lahko v miru gledala.« »Nič ne bo, gospodična.« sem zaslišala Tomaža, »jaz bom gledal šport!« je še dodal in mi izmaknil daljinski upravljalec. V meni je zavrelo. »Daj mi daljinec nazaj in to takoj. Ce ne ...« »Če ne ti ga pa ne bom dal,« me prekine Tomaž. Očitno uživa, če me lahko zafrkava. »Ne zafrkavaj in daj takoj na Ljubljano!« sem ga nadrla. »Ne dam!« se je uprl, »enkrat za spremembo bom jaz gledal!« Takrat pa mi je prekipelo. Planila sem, zgrabila daljinec in ga začela vleči Tomažu iz rok. Takrat pa je neka zla sila prinesla v sobo staro mamo: »Ja kaj se pa spet kregata? Barbara, naj Tomaž gleda svoj program, ti pa kaj beri.« No, krasno, še to! Tomaž mi je že strgal korenček, češ, prav ti je, po moji glavi pa so se podile črne misli. Tedaj pa kot kak odrešilni pride v sobo ati. »O, oba sta tukaj,« je začel, »daj Tomaž, preklopi na Ljubljano, bomo skupaj gledali film.« Kakšno olajšanje! Ponosno sem se namestila na sedež in od strani gledala ubogega Tomaža. Deloval je, kot bi vanj treščila strela. Muhasto se je preselil pred drugi televizor, jaz pa sem že vedela: Prihodnjič bo še hujša bitka. Upam le, da brez smrtnih žrtev.
Barbara Sevšek, 7. b OŠ Karel Destovnik-Kajuh, Šoštanj
LEPO JE POTOVATI Z MISLIJO NA VRNITEV
Rada potujem, spoznavam nove ljudi, nove kraje. Tako sem nekoč odpotovala k prijateljici, ki živi blizu morja. Morje neskončno občudujem in vedno sem si želela živeti tam. To se mi je zdelo nadvse privlačno, vznemirljivo. Zato sem se obiska pri prijateljici še toliko bolj veselila. Res sva se imeli lepo, spoznala sem veliko stvari in zdelo se mi je, daje kar prehitro prišel dan vrnitve. V solzah sem se poslovila od prijateljice in morja.
Domov sem prišla slabe volje in vsa zbi-ta od naporne vožnje. Ko pa sem stopila na prag domače hiše, se je v meni nekaj zlomilo. »Saj to je moj dom«, me je prešinilo. Vzpela sem se po stopnicah. Moja noga je stopala varno in zanesljivo. Kolikokrat sem že prehodila to pot. V svoji sobi sem sedla na posteljo in jo objela s pogledom. Tista omara je kriva za brazgotino na moji nogi, ona tam, v kotu, pa za prenekatero buško na glavi. In moj dobri, stari medo. Preplavili so me spomini. Vsaka stvar je pripovedovala svojo zgodbo, v vsaki je bil delček mene, mojega otroštva. Tu sem odrasla, tu sem prvič zakoracala in prvič padla na nos. Tu je moj dom samo tu, in nikjer drugje. Spoznala sem, da bi mi bilo hudo, zelo hudo če bi ga morala izgubiti za večno.
Še vedno potujem z veseljem. A še rajši se vračam domov, v varno in toplo gnezdo, kjer se počutim mirno in srečno.
Tina Ahtik - 8. r.
OŠ Miha Pintar—Toledo
ČETRTEK 24. MAJ	I PETEK 1 25. MAJ		SOBOTA 26. MAJ		NEDELJA 27. MAJ		PONEDELJEK 28. MAJ		TOREK 29. MAJ
									
! TV SLOVENIJA 1	■TV SLOVENIJA 1	1	! TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1	M	TV SLOVENIJA 1
1.86 Video strani
8.00 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Grizli Adams, 6. del ameriške nanizanke 9.25 Šolska TV: Stres naš vsakdanji 9.45 Kulturna dediščina: Ivana Kobilica
10.15 Alpe Jadran, ponovitev 10.45 Video strani 15.20 Video strani
15.30 Skrivni predal, ponovitev francoske nadaljevanke, 2. del 16.30 Tv dnevnik
16.50 Tv mozaik — Alpe Jadran, ponovitev
17.20 Šolska TV, ponovitev — Stres
nai vsakdanji 17.40 Kulturna dediščina: Ivana Kobilica
18.10 Spored za otroke In mlade — Risanka, Ciciban, dober dan: Jesen v dolini ribnikov 18.35 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik
20.05 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka 3. del 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Re-mington 0.00 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.00 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 10.00 Mo, alo, angleška humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 2. del. 20.55 Mali koncert: Ruda Ravnik-Kosi, harfa, Božo Rogelja, oboa. 21.10 Rice na Kosovu: Trije utrinki, dokumentarna oddaja. 21.40 Večerni gost. 22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35): 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Tudi letos, izobraževalna oddaja. 17.50 Doživljaji kapitana Kuglofa, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Agonija črnega bora, dokumentarni spored. 10.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 18.30 Tv dnevnik. 20.00 Refleksi, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Šport danes. 22.45 Noč z vami, nočni^spored. 0.45 Poročila.
li I M I 11 M —
16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. /7.00 Limačijada 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Rondo, jugoslovanski film. 21.35 Poročila. 21.40 Tv razstava. 21.50 Zabavna oddaja. 22.35 Intervju.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Alf. 10.30 Messidor, švlcarsko-francoski film, 1979 (Clementine Amoroux). 13.15 Kolo sreče. 13.00
Slepa ptica, sovjetski mladinski film. 14.05 Perrine, Kuhajte, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Ka-
deče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Ouki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Buddy gre na Zahod, Italijanski film, 1980 (Bud Spencer, Amloou). 22.40 Poročila. 22.50 Na begu.
RTL PLUS
8.35 Snorkelsi, Heathcliff. 11.00 Pri črnem konjičku, avstrijska komedija. 12.35 Klasika. 13.00 Hulk, serija. 14.30 Nogomet, tokrat ne preresno. 16.00 Potnika v času. 16.45 Novo v kinu. 17.50 Munsterjevi. 18.20 Cena je vroča. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev, serija (Lee Majors). 20.15 King Kong, ameriški film, 1976 (Jessica lang). 22.35 Šok, film. 0.10 Opijum connection, Italijanski gangsterski film, 1976.
						
			•		^ *	
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Moto novice. 10.00 Namizni tenis, EP iz Göteborgs. 11.00 Horse box. 12.00 SP v rokometu. 13.00 SP v boksu. 15.00 Svetovni šport. 16.00 Pustolovščina. 17.00 Nogomet. 19.00 Moto novice. 19.30 Trax. 20.00 Tenis open, Nizozemska. 22.00 SP v nogometu. 23.00 Svetovni šport. 0.00 Wrestling. 1.00 Avstralski nogomet.
EHEIimi
17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasične tv serije preteklosti. 20.00 Klasični filmi: Knjiga o džungli, ameriški film, 1942. 22.00 Poročila. 22.20 Kino klub: Prenehaj piskati, ameriški film, 1946 (Ava Gardner). 0.00 Poročila in vreme. 0.15 Blue Night. 1.15 Time Warp.
10.30 Infošov. 11.00 Sylvester, ameriški pustolovski film, 1985. 13.30 Infošov. 14.00 Pika nogavička, ameriški mladinski film. 15.45 Telemix. 16.00 Vesele velikonočne praznike. 17.40 Pregled. 18.00 Poročevalska vročica, ameriški film, 1987 (William Hurt). 20.10 Modra globina, francoski pustolovski film, 1987. 22.10 Moon-struck, ameriški film, 1987 (Nicholas Cage, Cher). 23.55 Medeni teden ^Moneymoon), francoska kriminalka,
8.50 Video strani
9.00 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Narodni parki: Tara II.
9.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 9.55 Ptice na Kosovu: Trije utrinki,
dokumentarna oddaja 10.25 E. Waugh: Vnovič v Brldeshea-du, angleška nadaljevanka, 1. del
11.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 16.40 Poslovne Informacije 16.45 Tv mozaik — Tednik, ponovitev
17.45 Čez tri gore... Z mešanim
pevskim zborom Akord 18.15 Spored za otroke in mlade — F. Puntar: Ku ku: Strunohodec, 13., zadnji del lutkovne igrice 18.30 Poltrona expres, španska nanizanka, 10. del 18.40 Noro, norejie, norišnica,
norveška igrana serija 19.00 Risnanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 V učilnici zgodovine, dokumentarna oddaja 21.00 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 2. del 21.50 Oči kritike
22.55 Smrt prijateljstva, angleški film
0.06 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.43 Rally baturnus — posnetek iz Stanežič. 17.50 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Alpski večer, ponovitev 1. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert Simfonikov RTV Ljubljana, prenos iz Cankarjevega doma. 21.00 Vprašajte ZIS. 22.00 Satelitski programi — poskusni posnetki.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni nagovori. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 10.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glas srca, filmska nanizanka. 21.00 Domači show spored. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 O sole mio, kulturni magazin. 23.05 Šport danes. 23.10 Noč z vami. 1.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Izložba znanstvenih knjig. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Reke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja tedna. 20.50 Poročila za gluhe. 21.00 Vprašajte ZIS. 22.00 En avtor, en film. 22.30 Conford and Jov, angleški film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Očetov dan, zabavna igra v treh delih. (Peter Steiner). 12.15 Kolo sreče. 12.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanje, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 ece. . 21.0
ameriški film, 1979 (Burt Reynóld
Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Lev pokaže kremplje, -iski film, 1979 (Burt Reynolds,
Lesley Anne Down). 22.55 Poročila. 23.05 Spim z morilcem, nemško-fran-coski film, 1970 (Harald Leipnltz).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Maske. 11.00 Potnika v času. 11.45 Novo v kinu. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Zdravje. 15.30 Igra. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Sierra. 18.45 Poročila. 19.15 Prva ekipa, seri-la. 20.15 Svetleči asfalt, serija. 21.10 Pogodba za četrt bilijona dolarjev, ameriški film. 23.00 Poročila. 23.15 Dog Day, ameriški film.
Emun
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v dvo-
ranskem balinanju. 11.00 Trax. 11.30 Športne novice. 12.00 SP v rokometu. 13.00 SP v nogometu. 14^00 Squash.
15.00 Golf, Ani
metu. I,J«V ^UUJM
a. 18.00 Ženska gim-
Tlija.
20.00 WWF Wrestling. 22.00 Tenis, Ni-
i gii
nastlka. 19.0D ' Atletika, Brazilija, ing.
zozemska. 23.30 Formula ena, GP
Monaco. 0.00 Golf, Anglija.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Turistični magazin. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Koncert. 21.00 Blue Night. 22.00 Poročila. 22.15 Glasba osemdesetih. 23.45 Max Headroom. 0.15 Poročila. 0.30 Blue Night.
10.30 Infošov. 11.00 Bobo (Walk Like A Man), ameriška komedija, 1987 (Christopher Lloyd). 13.30 Infošov. 14.00 Lisi in general, švicarska komedija, 1986. 15.45 Telemix. 16.00 Upor na ladji Caine, ameriški vojni (i(m, 1954 (Humphrey Bogart). 18.05 Železna zavesa, ameriška kriminalka, 1988 (Nick Nolte). 20.05 Half Mo-on Street, angleško-ameriški film, 1986 (Michael Caine). 21.35 Zlata ribica je padla v vodo, ameriška komedija, 1987 (Kurt Russell). 23.30 Là Attrazione, Italijanski erotični film, 1987 (Florence Guerin). 0.55 Malone, ameriški film, 1987 (Burt Reynolds).
8.20 Video strani
8.25 Izbor tedenske programske
tvornosti 8.30 Nemščina, 10. lekcija 9.00 Spored za otroke in mlade
—	Radovedni Taček: Klobuk
0.10 Lonikek, kuhaj: Ocvrte miške 9.25 ZBIS: Zlata ptica 9.40 Ciciban, dober dan: 9.55 F. Puntar: Ku-ku: Strunohodec 10.15Allca v deželi risb, oddaja TV Sarajevo
10.30 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka, 10. del 10.55 Pogledi: Njegovo veličanstvo
—	čevelj
11.55 Zgodbe iz školjke, 21. oddaja 12.30 Večerni gost 13.15 Oči kritike 13.55 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Videogodba, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Ciklus filmov Walta Disneya: Čar poletja, ameriški mladinski film
18.40 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, 7. del, ponovitev 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 18.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 J. Gould: Grehi, amerMka
nadaljevanka, 7. del 23.15 Smrt lepotice z naslovnic«, iRMriški film
TV SLOVENIJA 2
14.86 Kako biti skupaj, oddaja TV Pti-ština. 15.25 Končnica DP v rokometu (ž), 3. tekma — Budučnost:Radnički, prenos. 16.50 Lausanne: EP v gimnastiki (m), prenos. 18.45 Končnica DP v vaterpolu, vključitev. 19.55 Ljubljana: Prijateljska nogometna tekma Jugoslavija :&panija, prenos. 21.50 Rokomet — finale pokala IHF Proleter: Krasnodar, posnetek iz Zrenjanina. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
8.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda, (do 10.30). 10.35 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 11.00 Spregledali ste, poglejte. 12.05 Saga o Forshythih, filmska nanizanka. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Uspavana lepotica, film za mlade. 15.25 Oddaja narodne glasbe. 15.55 Sedmi čut. 16.05 Kritična točka. 16.50 Tv dnevnik. 17.05 Hrvaški pisatelji na tv ekranu — M. Krleža: Kraljevo. 18.30 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja. 18.10 Risanka. 10.30 Tv dnevnik. 20.15 Alf, humoristična nanizanka. 20.50 Voditelj jutranje oddaje, kanadski film. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Športna sobota. 23.15 Poročila v angleščini. 23.20 Noč z vami, nočni spored.
TV ZAGREB 2
11.05 Tv koledar. 11.15 Svet tišine. 12.00 Predstava za otroke. 13.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 15.10 Kako biti skupaj. 13.50 Rokomet, tekma končnice. 16.50 Lausanne: prvenstvo Evrope v gimnastiki. 18.00 Rokomet Proleter—Krasnodar. 19.15 Vaterpolo tekma končnice. 19.55 Nogomet, Jugoslavija—Španija, prijateljska tekma. 21.45 Poročila. 21.50 Lausanne: prvenstvo Evrope v gimnastiki, posnetek. 22.35 Prvenstvo Jugoslavije v atletiki, posnetek. 23.20 SP v dvigovanju uteži, posnetek.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 10.55 Lev pokaže kremplje, ameriški film. 12.55 kremenčkovi, Naša mala farma, Mister Ed. 14.50 Ljubezen po notah, avstrijski film, 1945. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Sanjsko potovanje. 17.50 Fantazijski otok, serija, nova nadalje-vanjka. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingarv, serija. 21.00 Jake in McCabe, serija. 22.05 Halo, Berlin. 22.30 Orel je pristal, angleški film, 1976 (Michael Caine). 0.45 Rahlo zve-
P
(Oliver Reed, Gene Hackman).
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.10 Sharky, serija. 10.30 Tv butik. 11.00 Dolgo ne bom mogel molčati, film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 R Smith in Jones, serija.
Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 rila. 15.0
Atlantisa. 16,00 CHiPs. 16.55 Street
5.05 Mož Iz
r.t>aM,,au. . w.vv vilir». IU.M OLICCi
Havk. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Detektiv Ironside, detektivka. 19.00 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 V senci zmage, film. 22.00 Vse ali nič. 23.00 SvetTolaska iz harema, film. 0.25 Sexy Clips. 0.30 Svetlolaska iz harema.
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Avstralski nogomet. 11.30 SP v nogometu. 12.30 Košarka. 14.00 Formula ena v Monacu, kvalifikacije. 14.30 Športni popoldne: Gimnastika, prenos iz Luzane, Golf, prenos, formula ena. 19.00 Kolesa. 20.00 Boks. 22.00 Tenis. Nizozemska. 23.30 Formula ena. 0.00 Pregled SP v nogometu. 0.30 Golf.
TI
Enumr
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Leteti visoko, zabavna serija. 17.00 Video moda. 17.30 Dick Powell. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina. 21.30 General, ameriški film, 1927 (Buster Keaton), 23.00 Cona somraka. 0.00 Vražja party, ameriška grozljivka, 1938.
8.40 Video strani 8.50 Žlvžav
8.40 Poltrona expres, španska nanizanka, 10. del 9.50 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 10. del 10.10 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka, 4. del 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja,
ponovitev 11.30 Videomeh
12.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 13.00 Video strani
13.25 S. Saada — R. Geoffrione: Formula 1, francoska nadaljevanka, 7. del 14.15 Prisluhnimo tišini 14.55 Krlžkraž 16.30 Tv dnevnik 1 10.45 Kulurock, zabavnoglasbe-
na oddaja TV Zagreb 17.30 Oklahoma Kid, ameriški čb
film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 1 20.05 G. Mihič: Balkan expres, 10., zadnji del nadaljevanke TV Beograd in TV Novi Sad 20.55 Zdravo 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Skrivni predal, francoska
nadaljevanka, 3. dal 23.30 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaje za J LA in igrani film. I3JI0 Nedeljsko športno popoldne. 18.30 Tv dnevnik. 20.00 Drobno gospodarstvo, 4., zadnji del 20.50
Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
8.10 Kronika Rusinov in Ukrajincev. 9.30 Poročila. 8.35.Miki maček, risana nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijski mozaik. 13.00 Uragan Tracy, filmska nanizanka. 13.45 Poročila. 13.50 Prosto, Nedeljsko popoldne. 16.50 Bitje, imenovano človek, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.05 Nepremagani, ameriški film. 18.45 Miki maček, risana nanizanka. 18.10 Tv fortuna. 18.30 Tv dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, filmska nanizanka. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 športni pregled. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Noč z vami, nočni spored.
TV ZAGREB 2
7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri: Mozaik. 13.00 Športno popoldne: Lousanne, prvenstvo v Evropi v gimnastiki, prvenstvo Evrope v kolesarstvu, reportaža, rally Saturnus, rokomet Borac—Zagreb—Chromos, SP v dvigovanju uteži. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dober posel, dokumentarna nanizanka. 20.45 Poročila. 20.50 Tv razstava. 21.00 Pisana nedelja, dokumentarni spored. 22.40 Državno prvenstvo v atletiki, posnetek. 23.40 Argumenti, II.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Batman. 10.05 Teleshop. 10.30 Sanjsko potovanje. 11.00 Ljubezen po notah, avstrijski film. 12.45 Zgodovina Nemčije. 13.15 Fantazijski otok, Prosti čas, Glava, glavica, Naša mala farma. 15.30 Operacija Tajfun, film. 17.10
Maščevanje v škrlatnem plašču, angleška kriminalka, 1958 (George Baker). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in
zver, serija. 20.00 Bon jour, Kathrin, film. 22.00 Pogovor. 23.15 Na begu, serija.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.30 Sharky. 10.00 Beg iz Zlate dežele, serija. 11.00 Tednik. 12.05 Čudovita leta. 12.30 Klasika. 13.15 Mol oče vesoljec. 13.35 Fllntstonski otroci, serija. 14.05 Dr. Who. 14.30 Upor Pretorijcev, film. 16.00 Na ljubezen In smrt, film. 17.35 Igra. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Mo-
dro cveti encijan, nemški domovinski plegel '
me. 22.35 Tutti Frutti. 23.35 Krimlnall-
I TV. 22.15 Prime Tl-
fllm. 21.45 Spi) me. 22.35 Tutti stične zgodbe. 0.25 Rožnata serija.
r	jnrr.		35mm
7.00 Relig BMX. 10.3		ija. 8.00 Za otroke. 10.00 0 Formula ena, Monaco.	
11.00
13.C zem,
cu, prenos, evropska gimnastika, prenos, nato Golf, Wentwort th, prenos. 20.00 Horse box. 21.00 Moška
1.00 Nogomet, finale na Dunaju. 3.00 Športno popoldne: motocikli-em, Nemčija, Formula ena v Mona-
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke, risanke, serije. 11.00 Mix. 12.00 Novo življenje. 12.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 15.30 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, dokumentarec. 21.00 Nenadoma, ameriški film, 1954 (Frank Sinatra). 22.30 Barnaby Jones.
10.30 Infošov. 11.00 Thunderball ameriški film, 1983 (Robert Vaughn) 13.30 Infošov. 14.00 Obala mostìtov, ameriški pustolovski film, 1986 (Har-rison Ford). 16.00 Bluegrass, ameriški pustolovski film, 1988. 19.35 Tele-mix. 20.00 Wall Street, ameriška drama, 1987 (Michael Douglas, Charlie Sheen). 22.10 Dokler bodo ženske, francoska konedija, 1987. 23.35 Oči Laure Mars, ameriška kriminalka, 1978 (Faye Dunaway).
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke — Zgodbe,
oddaja TV Zagreb 9.15 Slovenska glasbila in godci —
razvoj citer 9.50 Utrip, Zrcalo, Mernik 10.35 Video strani 15.25 Video strani
15.35 Skrivni predal, francoska nadaljevanka, 3. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev — Zdravo 18.10 Spored za otroke in mlade —
Radovedni Taček: Riba 18.20 Allea v deželi risb, otroška serija TV Sarajevo, 5. del 18.35 10 let Živ žava 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 R. Šeligo: Volčji čas ljubezni, drama SNG 22.00 Osmi dan 22.45 Tv dnevnik 3 23.05 Operne zgodbe, angleška
serija, 7. del 0.05 Skrivni predal, francoska
nadaljevanka, 4. del U» Video strani
TV SLOVENIJA 2
16J0 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Kulturna dediščina,
graditelj in njegovo mesto, dokumentarna oddaja TV Zg, 1. del. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Koncert za
Neltona Mandalo, 4. oddaja. 22.01
Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.20 Poročila. 14.30 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja. 17.50 Naj bo red, nanizanka za otroke. 18.05 Goranove zgodbe, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Čas ki živi: mi, otroci vojne, dokumentarna oddaja. 18.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Vrnitev Katarine Kožul, dramska nanizanka. 21.10 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Šport danes. 22.05 Nočni spored. 0.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
17.50 Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05 Modri spored. 18.35 Alf, humoristična nanizanka. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik. 20.50 Poročila. 21.00. Grizli, ameriški film. 22.30 Iz črnega albuma: velika kraja v bibliotekah, drugi del.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Maščevalec v škrlatnem plašču, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi. 14.40 Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 So-sedje, serija. 17.50 Parfum, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John, M. D. 21.00 Gospodarja bomo skuhali, nemška komedija, 1971 (Uschi Glasj. 22.15 Ma-
gazin. 23.10 Spiegel TV. 23.45 Jonas, i bi bil leta 2000 star 25 let, švicarski
film, 1976.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Wno. 11.00 Na ljubezen In smrt, film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv
butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30lgra. 15.40 Poročila. 16.00 Tammy. 16.30 Potnika v času. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecc-hio. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc, serija. 20.10 Airwolf (J. Vincent). 21.05 Sladoled na palčki, izraelski film. 22.45 Poročila. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 0.00 Wrestling.
nzn
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Nogomet, pregled. 10.00 Horse box. 11.00 Tenis, Roland Garros, Pariz, Francija, prenos. 20.00 Moto šport. 22.00 Mo-iociklizem, 500 ccm, Nemčija. 23.00 SP v nogometu. 23.30 Roland Garros, Pariz, pregled.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Mediteranska kuhinja. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 Divje življenje. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00 Poročila. 22.15 TBA. 22.45 Potniki v času. 23.15 Turistični magazin.
TELECLUB
10.30 Infošov. 11.00 Vesele velikonočne praznike, francoska komedija. 13.30 Infošov. 14.00 Sylvester, ameriški film, 1985. 15.40 Telemix. 16.00 Zelly and Me, ameriška drama, 1987 (Isabella Rossellini). 17.30 Infošov. 18.00 Maškerada, smrtonosna igra, ameriška kriminalka, 1987 (Rob Lo-ä). 19.35 Telemix. 20.00 Dvoboj naj-iljšlh, italijanski fantazijski film, 1983 (Rick Edwards). 21.45 Madrid Connection, ameriška kriminalka, 1986 (Michael Pare). 23.30 Razor-back, avstralski akcijski film, 1984 (Gregory Harrison).
we bol
9.00 9.20
9.45
10.20 10.50 11.05
12.05 14.20 14.30
15.00 15.30
16.30 16.45
17.25 17.50
18.00 19.00 18.30 20.05
21.05 22.05 22.25
Video strani
Zgodbe Iz škol|ke, 22. oddaja Šolska TV — Ko komarji piki-rajo
Kmečki upori na Slovenskem: Tolminski kmečki upor 1713 Nemščina, 12. lekcija Sedma steza, oddaja o športu Mozaik, ponovitev — Osmi dan
Video strani Video strani
Nemščina, ponovitev 12. lekcl-£
Žarišče, ponovitev Skrivnostni predal, francoska nadaljevanka, 4. del Tv dnevnik 1
Mozaik, Šolska TV, ponovitev — Ko komarji plkirajo, Kmečki upori na Slovenskem: Tolminski kmečki upor 1713 Vzemi si čas, ne življenje Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Rižev narastek Periskop Risanka Tv dnevnik 2
J. D'Ormesson: Moja poslednja sanja, 6., zadnji del francoske nadaljevanke
Cirkum musica Tv dnevnik 3
Skrivni predal, francoska nadaljevanka, 5. del
TV SLOVENIJA 2
16.36 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 18.00 Naša pesem 90, 2. oddaja. 19.30 Tv dnenvik. 20.00 Žarišče. 20.30 Dunaj: 5. evropsko tekmovanje mladih glasbenikov, prenos. 22.45 Žrebanje lota. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50
Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 18.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Otok Ellis, filmska nanizanka. 21.10 Kontaktni spored. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Šport danes. 23.05 Nočni spored. 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 18.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavna oddaja. 20.30 Dunaj: Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov. 23.00 Poročila. 23.05 Kassetten Liebe, nemški film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Jonas, ki bi bil leta 2000 star 25 let, švicarski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila.
17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Can-a. 18.4
i gla
Princip domine, angleški
non, serija, sreče. 20.00 Narodna
Ì.45 Poročila. 19.05 Kolo glasba. 21.00 _ . film, 1976 (Gene Hackman). 22.30 Poročila. 22.40 V-zunajzemeljski, serija.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Zdravje. 11.25 Heathcliff. 11.45 Del-vecchlo. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Springfieldova zgodba, posebna oddaja. 15.10 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 16.00 Znova ti, serija. 16.30 Bionska ženska. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.15 tight Rider. 20.00 Želje 2, film. 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.45 Po-
Knight Rider. 20,( ixplosi
rocila. 22.55 Umor Iž nepazljivosti, kriminalka. 0.25 Beg.
H'J.-fHJ-lrH
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v nogometu. 10.00 Ženska gimnastika, Atene. 11.00 Roland Garros, Pariz, Francija, prenos. 20.00 Športni pregled. 21.00 Formula ena. 23.00 SP v nogometu. 23.30 Odprto prvenstvo Francije v tenisu.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Video moda. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasične reklame na TV. 20.00 Ultra šport: Mounzsin-bikina, svetovna serija, Verona, Italija. 22.00 Poročila. "2.15 Ultra šport. 0.15 Poročila.
10.30 Infošov. 11.00 Moonstruck, ameriška komedija, 1987 (Cher). 13.30 Infošov. 14.00 Škandal v Palm Beachu, ameriška drama, 1989. 15.35 Telemix. 16.00 Iz ljubezni in obupa, ameriška drama, 1989 (Brian Bloom). 17.30 Infošov. 18.00 Zeleni hudiči Me-konga, avstralski akcijski film, 1981 (Mei Gibson). 19.30 Telemix. 20.00 Denar Maxa Dugana, ameriška komedija, 1982. 21.40 Medeni teden (Honeymoon), francoska kriminalka, 1985. 23.20 Excalibur, meč kralja Art-hurja, angleški film, 1980.
SREDA 30. MAJ
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade — J. Ribičič: Nana, mala opica, 4. del
9.10 R. Šeligo: Volčji čas ljubezni,
Drama SNG 11.00 J. d'Ormesson: Moja poslednja sanja, 6., zadnji del francoske nadaljevanke 12.00 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Skrivni predal, francoska nadaljevanka, 5. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Tone Demšar, dokumentarna
oddaja 17.05 Po sledeh napredka 18.00 Spored za otroke in mlade — podelitev Levstikovih nagrad za leto 1990 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Misijon, angleški film 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Tuje pesmi, tuji obrazi: Bi-
Ijana Ristič 23.15 Skrivni predal, 6., zadnji del francoske nadaljevanke
0.1 S Vittoo strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 8 , zadnji del izobraževalne serije. 19.15 Opera Prima, dokumentarna oddaja 19.30 Tv dnevnik. 20.30 Modest Mu-sorgski: Boris Godunov. 22.50 Svet poroča
TV ZAGREB 1
9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Potopis. 18.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gibljive slike. 20.45 Tv dnevnik. 23.05 Šport danes. 23.10 Nočni spored. 1.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Kar-lovca. Siska, Gospiča, Bjelovara in Va-ražaitia. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Dopolnilo. 21.40 Scientia Yugoslavica.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Obišči mamo, očka dela, francoski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, serijska risanka, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise, serija (William Shatner). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo
riia nk, (Molly
sreče. 20.00 Mike Hammer, serija (Stacy Keach). 21.00 Pretty in Pini ameriška komedija, 1986 (Moli Ringwald). 22.35 Demonska ženska', angleški film, 1957.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 11.00 Ragazzi. 11.45 Kaz in družba. 12.30 tfasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 16.00 Bogati in lepi. 16.30 Hulk, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Quincy. 18.45 Poročila. 19.15 Equalizer. 20.15 Ženitveni oglasi, film. 22.00 Stern TV. 22.30 delo na črno, serija (Brice Willis). 22.40 Imenitni vohun film.
EUROSPORT
6.00 Poslovni rapot. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v nogometu. 10.00 Gimnastika, moški, Luza-na. 11.00 Roland Garros, tenis, prenos. 20.00 Svetovni šport. 31.00 SP v boksu. 23.00 Nogomet, pregled. 23.30 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, pregled dneva.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Reportaže. 21.30 Financial Times, poslovni teden. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News.
22.45 Der Spiegel.
10.30 Infošov. 11.00 Pravica ceste,
ameriški akcijski film, 1987. 13.30 In-I Mc
Ì.00 >ika Nogi
.............................., .... rt
Erin). 17.45 Infošov. 18.00 Železna
fošov. 11.00 Modra globina, francoski film, 1987. 16.00 Pika Nogavička, ameriški mladinski film, 1987 (Tami
zavesa, ameriška kriminalka, 1988 (Nick, Nolte). 20.00 Super tepec, ameriška komedija, 1987 (Robert Carradine). 21.30 Upor na ladji Caine, ameriški vojni film, 1954. 23.35 Malone, ameriški akcijski film, 1987 (Burt Reynolds).
DEŽURSTVA
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 24. maja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Janko in dr. Vidmar
Petek, 25. maja — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Pe-čnik, nočni dr. Kočevar in dr. O. Renko
Sobota, 26. maja in nedelja, 27. maja — dopoldan dr. Mijin, popoldan in nočni dr. Mijin in dr. Rus
Ponedeljek, 28. maja — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Grošelj in nočni dr. Smonkar in dr. Lazar
r
v
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči. rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-74.1 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 27. maja je dežurni zobozdravnik dr. Božo Jevšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 25. maja do I. junija je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, telefon: 858-704.
Dežurni veterinar na Veterinarski
postaji v Mozirju:
Do 28. maja je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubi-ja, tel.: 831-219.
Od 29. maja do 3. junija je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-1 12.
0i sir o £
GIBANJE PREBIVALSTVA
OBČINA MOZIRJE Poroke:
Srečko Štrukelj, roj. 1966, av-tomehanik iz Rovta pod Menino 11 in Andreja Slapnik, roj. 1971, kmetovalka iz Rovta pod Menino 17, Drago Kos, roj. 1967, kmetijski tehnik iz Prapreč 15 in Alojzija Fužir, roj. 1966, konfek-cionarka iz Mozirja, ulica Šlan-drove brigade II, Jožef Melavc, roj. 1967, avtomehanik z Zgornjih Pobrežij 9 in Irena Koren, roj. 1966, ekonomistka, Homec Brdo 7.
Smrti :
Matija Kotnik, roj. 1906, kmet iz Radegunde 38, Jožef Sušnik, roj. 1915, upokojenec iz Savine
25, Janez Venek, roj. 1906, upokojenec iz Dol Suhe 14. OBČINA VELENJE Poroke:
Davorin Cvikl, roj. 1964, str. ključavničar iz Prelske in Branka Razgoršek, roj. 1970, konfekcio-narka iz Šaleka. Vilijem Kline, roj. 1951, kmetovalec iz Klanca in Alojzija Sentočnik, roj. 1956, kuharica iz Dobrne, Tone Založnik, rojen 1966, pek iz Titovega Velenja in Romana Pirtovšek, rojena 1972, slaščičarka iz Podgorja. Stanko Javornik, rojen 1962, delavec iz Titovega Velenja in Marija Padovnik, rojena 1970, kem. prosesničar iz Škal, Dušan Vedernjak, rojen 1967, strojni tehnik iz T. Velenja in Stanislava
Nedeljko, rojena 1965, modna modelarka iz T. Velenja, Zvonko Bizjak, rojen 1961, strojni ključavničar iz T. Velenja in Mojca Slatinšek, rojena 1968, medic, sestra iz T. Velenja.
SMRTI:
Anton Čas, upokojenec iz Florjana 191, rojen 1902, Anton Stropnik, upokojenec iz Skorna pri Šoštanju št. 40, roj. 1945, Ivana Verhovnik, upokojenka iz Ga-berk, rojena 1922, Franc Zajko, upokojenec iz Podgore št. 30, rojen 1922, Martin Kumer, upokojenec iz Šoštanja, Koroška 52,
rojen 1923, Kari Močnik, prejemnik družbene pomoči iz Polzele 33/C roj. 1941.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL IZK.
NČ ROK DČ P.
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
ZDRAVSTVENI CENTER TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO
višja medicinska sestra
višja m. s. v patro-nažni službi
nč
6.815
> v

KO i;ICO K
fili.. Èi
i?.-??5'.. hsSSSH
CHEERIOÜ
Naš zadnji glasbeni kotiček je objavljen malce pozno tako, da nagradnega vprašanja niste uspeli rešiti. Pa nič zato saj bo kmalu na vrsti novo (vprašanje seveda). Pripravljam tudi dve posebni nagradni igri, v katerih bodo prvi prišli na račun diskofili oz. zbiralci plošč, drugi pa bodo uporabili malce domišljije predvsem pri svojem svobodnem izražanju. Več o tem spremljajte v naslednjih Glasbenih kotičkih. Konec koncev pa tudi na starejše nisem pozabil, predvsem mislim na naše očke in mamice. V ponedeljkovih oddajah bom tudi za njih vrtel glasbo njihove mladosti ali drugače večno priljubljene evergeene. Verjamem in vem, da bodo tudi mladi radi prisluhnili tem oddajam.
Sedaj pa poglejmo kaj je novega v svetu glasbe:
Skupina A-HA se ponovno vrača, ravnokar so začeli s snemanjem nov ega LP-ja v Londonskih ABBEY ROAD ŠTUDIJIH .. . YO . . . počasi na lestvice prihaja že četrti tip pevke LISE STANSFIELD »What did I do to vou«. ki se nahaja na izredno uspešnem albumu Affection . . . YO . . . slišati je tudi že govorice, da MICHAEL JACKSON
P- ■>■ ì.ì!fj$)	.;

pripravlja novi LP. Kdaj naj bi izšel pa tudi sam ne ve . . . YO . . . Potem ko so duetu BROS blokirali vse kreditne kartice sta se fanta znašla v velikih težavah in Matt Goss že prodaja svoje Londonsko stanovanje za katerega hoče nič več kot 240.000 funtov (kar dosti za eno
stanovanje) . . . YO . . . svojo tretjo uspešnico iz zadnjega albuma Violator ima tudi skupina DE-PECHE MODE. Zadeva se ime nuje Policy of truth . . . YO ... v ZDA imajo zoper novo veliko zvezdo, ki se imenuje TOMMY PAGE in je uspel s hit singlom Pil be your Everything in ravno takrat, ko boste vi prebirali novo številko Našega Časa bo Tommy dopolnil dvajset let. Vse najboljše Tommy!!! Za konec pa še Tommy-ev življenski moto »Wit-hout a dream the night would be black«. UPAM, da se strinjate!
PA VELIKO DOBRE GLASBE DO NASLEDNJEGA ČETRTKA!
Tommy Page
A CREAMS A DREAM So^HS« 0 DIRTY CASH MimmOiSteev HOLD ONE«%9wffeìffi«( KILLER Mot» ;«€«:
SNAPPINtSS BSG kiwssjfeols^ :ytai( GHETTO HEAVENft» V06UE Meda» Sk«|
OPPOSITES AÌTRACT TOMORROW fesg» VQmijSpcsiWej IISTIN TO THE DRUMMER fette STEPON Hss^MsiÄysfscfcf?) OENKIMI-SHAKUHACHI	iCwwSM»
MUSICAL MElODY«?«3|tO| THE POWER imUm THE SIXTH SENSI
TRIPPIN' ON TOUR LOVE « Way Of & fìsrssS; THIPLANET DANCE t^K^^s*»! WHAT AM I GONNA DO ÌÀ' i$mmka
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino i 12,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
15 let
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
Program
PETEK, 25. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 1-5.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 27. MAJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 12.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja;
14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 28. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00'Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 30. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo namenili vprašanju »Kakšen sindikat?« V pogovoru boste lahko neposredno sodelovali po telefonu 855 963).
1 I K 1 t I N I O I I m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 24. 5. ob 18. uri
V TIGROVEM GNEZDU -kongkonški, akcijski. Petek, 25. 5. ob 18. in 20. uri
LAMBADA — ameriški, glasbeni. Vgl. vi.: J. Eddie Peck, Me-lora Hardin Petek, 25. 5,. ob 10. uri Sobota in nedelja, 26., 27. 5. ob 18. in 20. uri
KARATE KID III - ameriški, akcijski.
RALPH MACCHIO in PAT MORITA nas ponovno navdušujeta v novih izzivih, dvobojih in interpretacijah karateja kot plemenite veščine.
Ponedeljek, 28. 5. ob 10. uri in 18. uri
Torek, 29. 5. ob 18. in 20. uri
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - ameriški, film. V gl. vi.: Robin Williams
POSEBNO PRIPOROČAMO za vse, ki imajo radi bogat in lep pripovedni film. Sreda, 30. 5. ob 10., 18. in 20. uri ŽIVLJENJE NINJE - ameriški, akcijski.
NOČNI KINO V REDNEM KINU VELENJE
Četrtek, 24. 5. ob 20. uri Petek, 25. 5. in nedelja, 26. 5. ob 22. uri
VOYAER — ameriški, eroti-ski. Vloga.: Sherry Clair, Režija: Chuck Vincent Sobota, 26. 5. ob 22. uri in Ponedeljek, 28. 5. ob 20. uri
LA BIMBO — ameriški, trda erotika.
KINO DOM KULTURE ODSLEJ PREDSTAVE NAMESTO OB SOBOTAH PONOVNO OB ČETRTKIH!!!!
Četrtek, 24. 5. ob 20. uri
KARATE KID III - ameriški, akcijski.
ALMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 28. 5. ob 20. uri
PRIŠLO JE DO ZAMENJAVE TRMINOV. NAPOVEDANI FILM V VRTINCU BO NA SPOREDU NALSEDNJI PONEDELJEK, 4. 6. TA PONEDELJEK PA VAM PREDSTAVLJAMO IZJEMEN FILM DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV — ameriški
Režija: Peter Weir (Priča, Gal-lipolli. Leto nevarnega življenja). V gl. vi.: Robin Williams (nominacija za letošnjega Oscarja). V elitni ameriški šoli vlada železna disciplina, ki jo s svojim prihodom povsem poruši profesor iz Anglije, ki dijakom in vsem, VA ga obkrožajo s svojo nenavadno poezijo odkriva lepoto pisane besede.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 26. 5. ob 20. uri
NOČNI KINO - VOYAER
—	ameriški, erotski. Nedelja, 27. 5. ob 19. uri
V TIGROVEM GNEZDU -hongkonški, akcijski. Ponedeljek, 28. 5. ob 19. uri
KARATE KID III - ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 25. 5. ob 20. uri
KARATE KID III - ameriški, akcijski.
Nedelja, 27. 5. ob 20. uri NOČNI KINO - VOYAER
—	ameriški, erotski. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA PREDSTAV NOČNEGA KINA! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO »DOM« MOZIRJE
24.	5. - POPER IZ MIAMI-JA II, ameriški erotični
26. in 27. 5. - MRTEV HLA DEN, ameriški akcijski
31.5,- SLADKÖ DOZORE VANJE, španska ljubezenska drama
KINO »JELKA« NAZARJE
26. in 27. 5. - ČLOVEK V IZGNANSTVU, ameriški akcijski 30, 5. - HUDIČEVI POLICAJI, ameriška akcijska komedija
KINO LJUBNO
25.	do 27. 5. - ZVEZDA PORNO FILMA, ameriška Uda erotika (NOČNI)
26.	in 27. 5. - OBSEDENEC, ameriški film
Mercator ZKZ Mozirje razpisuje javno licitacijo
za prodajo tovornega avtomobila TAM 130 T 11 B. 1. 1984 v nevoznem stanju. Izklicna cena 180.000.— din. Promet, davek ni vračunan v ceno.
Licitacija bo v soboto 2. 6. 1990 ob 10. uri pri mehanični delavnici ZKZ v Sp. Rečici. Ogled je možen vsak dan v delovnem času. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10"« varščino
snatoogbtsc
Tel. št.: 853 451 _855 45Q_
NOVO VESPO 50; Elestart. prodam za 28.000 din. ® 856-840. INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA OSNOVNO in srednjo šolo. ®855-568.
FIAT 750, letnik 1976, v voznem stanju, prodam za rezervne dele. Cena po dogovoru. ® 832-369. PARCELO Z VSEMI SOGLASJI, prodam. ® v uredništvu. AVTOMATIC, dobro ohranjen in enoredni pletilni stroj znamke Empi-sal, prodam. Marinka Špeh, Ravne 96, A. Šoštanj.
ZAPOSLIM KV DELAVCA LESNE STROKE. ® 853-034 ali 0602-55-879.
ČISTOKRVNEGA SIAMSKEGA MUCKA, zelo lepega, čistega, starega 3 mesece, ugodno prodam. ® 854-146.
MOTORNO KOLO BT-50, letnik 1987, prevoženih samo 2000 km, prodam. ® 881-359.
SKORAJ NOV ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK, prodam
® 854-775.
KUHINJO GORENJE, s štedilnikom, hladilnikom prodam za 38.000 din. Plačilo možno v dveh obrokih. Prodam tudi video kamero. Informacije po ® 858-192. VW 1300, letnik 1973, ugodno prodam. Ogled možen v ponedeljek, torek in sredo, od 16.30 do 19. ure. Naslov: Darko Amon, Šercerjeva 10, Titovo Velenje.
TEŽKO KRAVO SIMENTALKO PRODAM. ® 884-193. V NAJEM ODDAM PROSTOR, 35
m", primeren za obrt. Informacije po ® 855-935.
PREKLICUJEM VOZOVNICO št
1871 na relaciji 1905. UGODNO PRODAM CAMP PRIKOLICO, Adria 450 P z dodatno opremo, postavljeno na Malem Loši-nju. Informacije v večernih urah po ® 856-199.
HONORARNO DELO NA TERENU nudim osebam za prodajo krem za sončenje in parfumov. Informacije po ® 857-319.
MOTOR AVTOMATIC, prodam za 4000 din in otroško posteljico za 1000 din. ® 854-458.
AUDI AUTOMATIK 80, letnik 1980, prodam. Pokličite po ® 858-117. ZASTAVO 101, GTL 55, staro 2 leti in pol, oktober 1987, registrirana do konca oktobra 90, prodam za 6.600 DM. ® 856-298 zvečer, 853-737, Albin Vrabič, Pesje.
POROČNO OBLEKO, št. 38, 40,
ugodno prodam. Branka Hohnec, Veljka Vlahoviča 38, Titovo Velenje. TORI, MOTORNO KOLO, PRODAM. Informacije po ® 711-251, interna 41, dopoldan. GUMIJAST ČOLN, SPORT, tip-2 in brako prikolico, prodam. ® 857-874. ROTACIJSKO KOSILNICO RK 420 novo za motokultivator Honda F-400, F-420, Mio 350 in Mio-360, prodam po ugodni ceni. ® 853-220.
Ni besed več tvojih, ni ne stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpki jok.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
Antona Stropnika
iz Skornega pri Šoštanju 30. 4. 1945—14. 5. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bili v veliko oporo. Hvala vsem za darovano cvetje, svečke, izraze sožalja in spremstvo na njegovi poslednji poti. Prisrčna hvala govornikoma Vrabičevi in Klančniku. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma za opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

ZAHVALA
Po dolgoletni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, oti, tast, brat
in stric
Martin Kumer
rojen 21. 10. 1923 iz Šoštanja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, osebju bolnišnice Topolšica, govornikom, TEŠ-u, godbi Zarja, pevcem ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Tine in Milojko z družinama, sestre z družinami ter
ostalo sorodstvo.
UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK,
prodam. ®856-049. SPALNICO, sintisayzer, daljinski telefon in videorecorder, prodam. ® 853-856 od 14.30 do 16. ure in po 21. uri.
MOTOR APN 4, ugodno prodam za 5000 din. ® 853-910. OTROŠKO SOBO UGODNO PRODAM. ® 853-987.
MZ ETZ 150, star I leto, registriran do 21. 6. 1990, cca 14.000 din. ©zjutraj 856-581 ali popoldan. Videoteka Sonček na gradu.
1600 m' veliko parcelo, 2 km iz Velenja (Lipje), z zgrajeno I 10 m', delavnico. vodovodom, elektriko, gradbenim dovoljenjem in načrtom, ugodno prodam. ® 854-970.
V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI
KOTALKARSKA REVIJA
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje se vključuje v praznovanje 25. maja, dneva mladosti. Za učence prvih štirih razredov osnovnih šol bodo pripravili jutri, torej, 25. maja Ko-talkarsko revijo na velenjskem kotal-kališču. Ob 10. uri si jo bodo lahko ogledali učenci prvih in drugih razredov, ob 11. uri pa tretjih in četrtih razredov.
Na velenjskem gradu pa se bo začelo ob 10. uri tekmovanje »Po poteh preteklosti — gradovi, graščine, dvorci«. Udeležile se ga bodo ekipe po deset učencev skupaj z mentorji, ki so do 23. maja izdelale dogovorjeni prospekt.
flnama
Namin kotiček
Na NAMIN izlet v mesecu septembru bo potoval tudi DRAGO SKORNŠEK Levstikova 18, Šoštanj!
Za vas so pripravili ugoden nakup v veleblagovnici NAMA
- NA ŠPORTNEM ODDELKU
gorsko kolo — 18. prestav le jogi blazine za šotor 190 x 100 jogi blazine za šotor 190 x 140
3.846,50 din 981,30 din 1.336,40 din
- Na TEKSTILNEM DISKONTU so znižane cene uvoženih trenerk!
moške trenerke 488,30 din otroške trenerke 4—8 let 361,50 din otroške trenerke 10—14 let 384,70 din otroške trenerke 4—8 let 324,90 din otroške trenerke 10—14 let 340,20 din ženske holahopke 3 kom moške spodnje hlače 6 kom
sedaj le 293,00 din 216,90 din 230,80 din 194,90 din 204,10 din 57,00 din 151,80 din
/
- V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI pa izberite!
keksi Speculas 500 gr.	21,50 din
vatel 1/1'	37,50 din
sadne kocke 500 gr.	21,20 din
keksi Paris 500 gr.	15,90 din
Rebula 1/1 Gor. Brda	21,60din
Merlot 1/1	20,40 din
namizno rdeče 1/1	14,60 din
sir Gauda (uvoz iz Poljske) kg	59^00 din
sirupi Apis 1/1	24,70 din
čokolada Žito 100 gr.	9,90 din
ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama
Zofija Šturm
rojena LEŠNIK
Od nje smo se poslovili v sredo, 16. maja 1990, na pokopališču v Podkraju. Iskreno še zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter stanovalcem Kidričeve za sočustvovanje in darovano cvetje, tovarišu Valenciju za poslovilne besede ob zadnjem slovesu. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter vsem ostalim, ki
ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Jožica z družino in ostali sorodniki
Ne morem iz zemlje, kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
(A. Aškerc)
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Ivanke Verhovnik
rojene MRAVLJAK — MLINARJEVE IVANKE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste
nam v najtežjih trenutkih pomagali in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje njenih bolečin, govornikoma Bernardu Skarlovniku in Ivu Gorograncu. Enaka zahvala velja tudi pevcem za odpete žalostinke in g. duhovniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo tudi sosedi Angeli Apšner. Žalujoči : Sinova Branko in Mirko ter hči Ivica z družinami.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt nam vzela te prerano a v naših srcih večno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Alojza Kugoniča
iz Skornega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste
nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, izrekli sožalje ter ga pospremili na
njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo sodelavcem IUV P.E. Šoštanj, obratovalnici Rednak, godbi Zarja, govorniku Volku ter gospodoma duhovnikoma Napretu in Turineku za
opravljen obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Življenje tvoje je bilo težko, zamanj je bil tvoj boj, zamanj vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po hudi in mučni bolezni nas je v 81. letu starosti zapustila naša najdražja mama, stara mama, babica in tašča
Jožefa-Pepca Štravs
iz Graškogorske 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala sosedom in sorodnikom za takojšnjo in nesebično pomoč. Posebna zahvala dr. Marini Žuber za dolgoletno zdravljenje, bolnišnici in osebju Planike Topolšica, bolnišnici Celje, sosedama Jožici in Magdi ter
vsem sorodnikom, ki ste jo zvesto obiskovali v bolnišnici. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma g. Pušnikovi in G. Novinšku. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku ter darovali sveče in cvetje, ki ga je
vedno ljubila. Še enkrat iskrena hvala vsem! Globoko žalujoči: Hčerka Marica z možem Bertom, hčerka Jožica z možem Uwetom, vnukinja Marina z Markom, vnuk Miran s Stanko, vnuk Carsten in pravnuka Nejc in Timotej ter sestri Lenika in Bernardka z družinami.

Občini Velenje in Mozirje
Helikopter
Orožje je ostalo v v pomoč domačih skladiščih
V rhozirski občini je bil potek dogodkov nekoliko drugačen, vseeno pa je orožje ostalo v skladišču. Odveč so torej številne govorice, da so orožje naložili in odpeljali ter nato vrnili. Komandant teritorialne obrambe občine Mozirje NI-KO PURNAT pravi: »Po sprejemu ukaza smo pričeli ukrepati v skladu z njim. V petek popoldne smo bili na vrsti med prvimi občinami v naši regiji in smo ukaz pričeli delno že uresničevati. Nalaganje dela orožja in opreme smo prekinili ob 18. uri in 30 minut po prvih vesteh o odredbi republiškega predsedstva, ob 20. uri in 15 minut smo prejeli depešo o sklepu predsedstva republike Slovenije, da naj orožje ostane v sedanjih skladiščih. Naloženo smo vrnili v skladišče in o vsem obvestili nadrejene. Takoj smo uvedli dežurstvo stare-
šin iz stalnega sestava TO, v nadaljevanju pa bomo v zavarovanje vključili tudi pripadnike iz rezervnega sestava.
Sproti smo obveščali tudi civilne organe, predvsem predsednika skupščine občine in predsednika izvršnega sveta. V soboto je bila izredna seja sveta za LO in DS, na kateri smo sprejeli vsaj tri pomembne sklepe. Prvič smo odločno podprli sklep predsedstva republike Slovenije, drugič zagotovili način zavarovanja skladišč in tretjič odločno obsodili ukaz, ker menimo, da je to med drugim tudi povsem nepotrebno razburjanje in vznemirjanje ljudi, o globlji vsebini in namenu tega ukaza na tem mestu seveda ni treba govoriti.«
m. in j. p.
Željezničar—Šoštanj 24:19 (13:10)
Fantje peti, dekleta šesta
ŠOŠTANJ: Vajdl, Ramšak 3, Terglav 1, Plaskan 2, Požun 3, Rozman, Šerbec 5, Vrečar 3, Voglar 2.
V soboto so sklenili prvenstvo v drugih zveznih rokometnih ligah. Z uvrstitvama ligašev iz Šaleške doline moramo biti zadovoljni. Šoštanjčani so kot novinci osvojili peto mesto. V zadnjem kolu so sicer izgubili na gostovanju pri sarajevskem Željezničaru, ki se je šele s to zmago rešil izpada. Prvo mesto je osvojila že od začetka favorizirana ekipa Istraturista iz Umaga, drugi so z dvema točkama zaostanka Celjani, tretji nekdanji evropski prvak bjelovarski Partizan in četrta Vojvodina.
Lokomotiva : Velenje 22:21 (12:16)
VELENJE: Oman, Misaljevič 7, Dragar, Topič 3, Katič, Oder 2, Hudej 4, Vičar 5, Jan, Delič, Memič, Hrast.
Tudi v velenjskem ženskem rokometnem klubu so verjetno zadovoljni s šestim mestom njihovih igralk, imele pa so Velenjčanke lepo priložnost za osvojitev celo četrtega mesta, saj imata Bosna in Lokomotiva pred njimi enako število točk. To priložnost so velenjske igralke zamudile najprej v predzadnjem kolu, ko so doma izgubile s prvakinjami, ekipo Podravke, pa se na srečan ju niti niso pretirano trudile, nato pa v zadnjem kolu, ko so v Mostarju izgubile z neposrednimi tekmicami, ekipo Lokomotive, čeprav so bile bliže zmagi. Večji del srečanja so bile namreč boljše in vodile, v zadnjih minutah pa popustile in v razburljivem finišu so bile gostiteljice srečnejše in uspešnejše.
Pohorje—Rudar 0:2 — prekinjeno
Izgredi tudi v slovenski ligi
RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Macura, Golač, pranjič, Cvikl, Zirdum, Brdžanovič, R. Kotnik.
STRELEC: 0:1 - Cvikl (45), 0:2 - Cvikl - (55).
S prekinitvami in izpadi igralcev in navijačev se torej srečujemo tudi v slovenski nogometni ligi. Nogometaši Pohorja iz Ruš se »ponašajo« z nekaj neslavnimi rekordi v letošnji sezoni, med drugim v 22-ih kolih še niso zmagali in dosegli le pet zadetkov, k temu pa so dodali še napad na sodnika in prekinitev tekme. Velenjčani so z zadetkom Cvikla povedli tik pred polčasom, isti igralec pa je v 10. minuti nadaljevanja dosegel še drugi zadetek. Po mnenju domačinov je bil strelec v nedovoljenem položaju, zato so preostro protestirali pri stranskem sodniku, glavni pa je srečan je prekinil. Tekmovalna komisija bo gotovo samo potrdila zasluženo zmago Rudarja, izzid bo seveda 3:0 za »rudarje«. To pomeni, da bo Rudar obdržal drugo mesto na lestvici, v nedeljo pa bo v Velenju gostovala ekipa Mure. Začetek tekme ob 16.30.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
MLADOLETNIKI BEŽIJO OD DOMA
Skorajda ne mine dan, da ne bi velenjski miličniki iskali mladoletnice in mladoletnike, ki pobegnejo od doma. V velikih primerih je vzrok teh pobegov, slab šolski uspeh, ki se jim obeta.
TOŽILCU PREDALI SKUPINO MLADOLETNIKOV
Velenjski miličniki so v sodelovanju z OZK Celje predali tožilcu ovadbo zoper skupino mladoletnikov M. K., N. M., N. N.; A. Dž.; Dž. R ; A. K.; D. T. in A. K. Osumljeni so 44 kaznivih dejanj, tatvin in velikih tatvin na območju Titovega Velenja. Predvsem so kradli iz osebnih vozil in trgovin.
TATVINA ZLATNINE
V stanovanje Pera C. iz Šoštanja je prišel v času do 15. maja doslej še neznani storilec. Odnesel je več zlatih in srebrnih predmetov, kasetofon in tenis lopar.
V ponedeljek so bili vsi, ki so se dopoldne peljali po industrijski cesti od Jezera do Pesja, malo presenečeni, ko so na travniku nasproti REK-ove Klasirnice opazili večji helikopter. Naj takoj povemo, da ni šlo za nič nenavadnega. Na pomoč ga je namreč poklicala Rekova Montaža, ki na klasirnici obnavlja po nedavni burji poškodovano streho na visokem stolpu. Pokriti so morali 750 kvadratnih metrov pločevinaste strehe, helikopter RSNZ pa je plošče zvezane v snop in težke 612 kilogramov dvigoval s tal in jih odnašal na vrh stolpa. Delo s pomočjo helikopterja je bilo opravljeno dokaj hitro in brez večjega napora.
b. m.
taoDaaaBBBßiiifiinKrwo^^
Partizan Hmezad—Elkroj 0:1 (0:1)
Je bila to odločilna zmaga?
ELKROJ : Janko, Janežič, Kolar, Grobelšek, Božičevič, Gostečnik, Türk, Hren (Da. Ermenc), Dr. Ermenc, Bolko, Žurej.
Strelec: 0:1 - Grobelšek (44).
Nogometašem Elkroja je v nedeljo uspel »veliki met«! V boju za obstanek in enem verjetno odločilnih srečanj so končno zmagali v go-steh, zmaga pa je še toliko slajša, ker so premagali neposrednega tekmeca, domačo ekipo Partizana Hmezad na njenem terenu. Še pred tem kolom so bili namreč skupaj s Partizanom z enakim številom točk na predzadnjem mestu, sedaj pa so tekmecem ušli za dve točki. Še bolj veseli bodo gotovo po morebitni zmagi v nedeljo, ko se bodo doma pomerili z ekipo Stola, ki ima prav toliko točk kot Elkroj, zaradi boljše razlike v zadetkih pa je mesto pred njimi.
Dravinja—Era Šmartno 2:0
Slovo je neizbežno
Za nogometaše ERE Šmartnega je bilo zadnje kolo le še formalnost, saj možnosti za rešitev že dolgo ni več. V gosteh so z Dravinjo izgubili z 0:2 in po 23 letih nastopanja v republiških ligah izpadli. Glede na zaostanek za moštvi pred njimi so bili pač najslabša enajste-rica v letošnjem prvenstvu in rezultat je jasen. Za letošnjo sezono se bodo od navijačev in območne lige »poslovili« v nedeljo, ko bo v Šmartnem gostovala ekipa Središča.
Mali nogomet
Majski turnir Diamantom
Klub malega nogometa Lajše je od četrtka do sobote na šoštanj-skem igrišču pripravil vsakoletni majski turnir, na katerem je letos nastopilo kar 39 ekip iz vse Slovenije. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Diamanti iz Mozirja, drugi so bili gostitelji, igralci KMN Lajše in tretji Klateži-Avto plus iz Celja. Najboljši strelec je bil Hren (Diamanti), najboljši vratar Kolenc (Lajše) in najboljši igralec turnirja Si-mič iz Celja. V razvedrilnem tekmovanju za »kralja« sedemmetrovk je zmagal domačin Goršek, vsi udeleženci pa so se zadovoljni razšli z »nasvidenje čez leto dni«.
Bo KMN Lajse zmagal še tretjič?
V soboto in nedeljo bosta športno društvo Dreta iz Kokarij in bife Emil pripravila tretji po vrsti turnir v malem nogometu, ki ga posvečata dnevu mladosti in spominu na nekdanjega odličnega nogometaša Franca Strgarja. Ekipe se lahko prijavijo do jutri, 25. maja, v bifeju Emil v Kokarjah ali v bistroju Merlin v Mozirju. Najboljše ekipe čakajo lepe denarne in praktične nagrade ter pokali in priznanja. Doslej je pokal obakrat osvojila ekipa KMN Lajše in ji bo ob morebitni tretji zaporedni zmagi pripadel v trajno last. Turnir bo v soboto in nedeljo, 26. in 27. maja, na športnem igrišču v Kokarjah.
PRETEPAL ŽENO IN OTROKA
Rade G. je 14. maja zvečer v svojem stanovanju pretepal ženo in otroka. Ta je pobegnil skozi okno in poprosil za pomoč miličnike. Rade tudi ob prihodu miličnikov ni prenehal z grožnjami, zato so ga miličniki pridržali do iztreznitve.
NAJPREJ MU JE PREMOŽENJE IZROČILA, NATO PA ...
V začetku aprila je Štefanija K. izročila svoje premoženje, premičnine in nepremičnine Janku S. Ko seje kasneje k njej vrnil njen bivši mož sta Jožetu skupaj ukradla kravo.
VEČ VLOMOV V VIKENDE
Nepridipravi radi vlamljajo v počitniške hišice. Ta teden je bilo med drugim vlomljeno v vikend Alojza Z. (neznanec je odnesel starejši vrtalni stroj, motorno žago in steklenico viskija) in Petra D., oba vikenda sta v Ple-
šivcu (izginilo je 12 steklenic buteljčnega vina.
PORISAN AVTO
Neznani storilec je 18. maja med 18.30 in 23. uro porisal osebni avtomobil Petra K., ki je bil parkiran pred hotelom Vesna v Topolšici. Naredil je za okoli 50 tisoč dinarjev škode.
PREREZAL IN ODNESEL 10 m OGRAJE
Neznani storilec je v noči iz 18. na 19. maj s parcele na Ljubljanski cesti, kjer ima Irena Š. hišo in vikend odstranil dvakrat po pet metrov ograje in jo odnesel.
ZBIL OTROKA
Voznik osebnega avtomobila sedemindvajsetletni Daniel Rek iz Žalca je 21. maja na Kidričevi cesti, v križišču s Stanetovo zbil šestlegnega Enesa I. in ga lažje telesno poškodoval.
IZGINIL RADIOKASETOFON
V noči na 21. maj je doslej še neznani storilec vlomil v osebni avtomobil nemškega državljana Rudolfa G. Avtomobil je bil parkiran pred hotelom Vesna v Topolšici. Odnesel je avtoradijski kasetofonski sprejemnik, komplet za prvo pomoč in nekaj drugih manjših predmetov.
Kegljanje - Regijsko prvenstvo miličnikov
Ob dnevu varnosti je bilo na kegljišču v Radečah regijsko prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve celjske regije, ki gaje tokrat organizirala postaja milice Laško. Nastopilo je kar 56 tekmovalcev in tekmovalk v 14 ekipah, kar je največ doslej. Prepričljivo je zmagala ekipa PM Žalec (Ropret, Gašparič, Šviligoj, Rumpf) s 750 podrtimi keglji, druga je bila ekipa PM Mozirje s 714 in tretja PM Celje I s 688 podrtimi keglji. Kegljači velenjske postaje milice so osvojili sedmo mesto. V posamični konkurenci je vse kolege ugnala Branka Jurše (PM Celje), ki je podrla 198 kegljev, drugi je bil Ropret (PM Žalec) 192 in tretji Kozjak (PM Celje) 191.
Jani Pukmeister
RTC Golte - Prvenstvo v jadralnem padalstvu
V soboto in nedeljo bi moralo biti na Golteh odprto prvenstvo tega centra in obenem drugo odprto prvenstvo Slovenije v jadralnem padalstvu. Zaradi neugodnega vremena so prvenstvo preložili na konec tega tedna, se pravi na soboto in nedeljo, 26. in 27. maja. V soboto se bodo jadralni padalci pomerili v disciplinah »trajanje-cilj« in »trajanje-boja-cilj«, v nedeljo pa za pokal Merxa v disciplini točnost pristanka. Prijave bodo sprejemali v soboto od 7. do 9. ure v Žekovcu.
Karate - Dva naslova
Soštanjčanom
V soboto je bilo v Celju letošnje republiško prvenstvo v karaieju za mlajše in starejše pionirje ter pionirke. Nastopilo je 149 mladih ka-rateistov iz vse Slovenije, kar je rekordna udeležba na podobnih prvenstvih doslej. Izjemen uspeh so dosegli mladi šoštanjski karateisti, ki so ob dveh naslovih republiških pravkov osvojili še po eno drugo in tretje mesto. Pri starejših pionirjih je zmagal Ljubiša Petrovič, Ze-ko Tabakovič je bil drugi v isti kategoriji, pri starejših pionirkah pa je zmagala Mirsada Tabakovič, ki je republiški naslov osvojila že drugič zapored, Katja Kauzar je bila v tej kategoriji četrta, ekipno pa so tretje mesto in bronasto medaljo osvojile šoštanjske starejše pionirke, mlajše pionirke so bile četrte. Vsi dobitniki medalj so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo predvidoma junija v Sarajevu. Pohvaliti velja tudi vse ostale šoštanjske pionirje in pionirke, ki so v zadnjem letu močno napredovali in so tudi na tokratnem prvenstvu posegli po vidnih uvrstitvah. Dodajmo še, da šoštanjske kara-teiste v začetku junija čaka nastop na evropskem pokalu v Milanu.
S. Smijlovic
TATVINA MOTORNEGA KOLESA
Iz kolesarnice Vegradove Lesne v Šoštanju je 21. maja izginilo motorno koìo CE 29-602 last Aleksandra O.
ODNESEL LE DVA KALKULATORJA IN MIKROSKOP
Nekdo je v noči na 20. maj vlomil v laboratorij bolnišnice Topolšica. Odnesel pa je le dva žepna kalkulatorja in okrasni mikroskop.
ODPELJAL ALFA ROMEO
V noči na 20. maj je nekdo z ulice Vrnjačke banje odpeljal osebni avtomobil Alfa Romeo LJ 465 815 last Roberta D.
Mirsada Tabakovič in Ljubiša Petrovič, republiška pionirska prvaka
Balinanje — Dve lepi tekmovanji
Balinarski klub Trebeliško, član Šaleške območne balinarske zveze je v nedeljo priredil trdicionalni turnir v počastitev praznika KS Paka. Poleg domačih ekip so nastopili še balinarji iz Ljubljane in Kranja. V finale so se uvrstile prva in druga ekipa Trebeliškega ter Trbovlje in Ilirija. Po resnično ogorčeni borbi, saj je finalne tekma trajala kar tri ure in pol, so zmagali člani prve ekipe Trebeliškega, ki so premagali Trboveljčane s 13:12. tretja je bila Ilirija iz Ljubljane in četrta druga ekipa Trebeliškega. V odmoru pred finalnim; tekmami so poskrbeli za prijetno presenečenje - nagradno zbijanje balinčka za torto, ki so jo spekle domačinke, ki tudi pri balinarjih Trebeliškega potpirajo tri vogale »klubske hiše«. Torto si je priboril Vinko Hudo-vernik s Trebeliškega, ki je trofejo nesebično razdelil med navijače in tekmece.
• • •
Dan pred tem je bilo na Trebeliškem še prvenstvo šaleške območne balinarske zveze pionirjev v klasični igri in mladincev v klasični igri in preciznem zbijanju. Nastopilo je devet pionirjev iz Velenja, Trebeliškega, Žalca in Rogaške Slatine, ki si vsi zaslužijo priznanje. Sedem mladincev se je ob klasični igri pomerilo še v zahtevnejši, to je precizno zbijanje različno oddaljenih ciljev, kar je sestavni del vseh republiških in državnih tekmovanj. Pri tem so se izkazali mladinci Rogaške Slatine, v klasični igri pa je slavil Melanšek (REK) pred Javornikom s Trebeliškega.	Knavs