a «^a; ca
<E3T0
GLASILU  iUCiALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA OK
T O
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna
240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mesiu štev. 606-70 3-24
Stev. 49 (455) LETO IX
NOVO MESTO, 11. decembra 1958
UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone trosiu«. JLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje •Slovenski poročevalec* v Ljubljani
OB LETOŠNJIH OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC V NOVOME8KEM OKRAJU
ev. nas še
Do 15. decembra bodo vse sindikalne podružnice zaključile občne zbore. 2e dvakrat smo pisali o pripravah nanje in o nalogah, kj so pred sindikalnimi podružnicami, da bi bili obči!; zbori uspešni. Poglejmo nekaj zborov, kj so že bitij na našem področju,
N0V0LES, obrat Novo mesto
Udeležba delavstva je bi-ia izredna, medtem ko iz direkcije ni bilo nikogar, razen direktorja. Abstinenca direkcije je baje posledica želje, da bi imela svojo podružnico. Poročilo je bilo dobro pripravljeno. Govorilo je o proizvodnem načrtu in vsem, kar Iz njega izvira. Načelo je tudi vprašanje velikega izpada iz dela. Letos je bilo 500 bolezenskih dni. Ugotovili so, da je bilo 30 odstot-
kov od tega zaradi nesreč na poti v službo; Skupno so izgubili 3660 delovnih dni. Na vsakogar v obratu odpade povprečno 14 delovnih dni izpada, kar ni majhna Številka.
Ugotoviili so, d« vzporedno z akordiranjem dela proizvodnja raste. Razprava » je usmerila predvsem v stanovanjsko vprašanje (ne ha najbolj zdrav način) in v to, kako porabiti 20 milijonov ustvarjenega dobička. Direktor podjetje, j« prisotne seznanil z nameravano rekonstrukcijo obrata. Kolektiv j« v dveh letih povečal proizvodnost za ,10o odstotkov. Stroji so izrabljeni in ni mogoče iz njih več iztisniti.
V nov izvršni odbor podružnice je bilo Izvoljenih več mlajših ljudi in dve tovarasici.
ri preveč poudarjajo velike zasluge kolektiva.
Večje število delavcev dova-žajo na delo z avtobusi. Ugotovili so, da je to nerentabilno. Zato bodo prihodnje leto zgradili 85 stanovanjskih hiš in vselili predvsem delavce, ki jih adaj vozijo na delo.
) pretiti
Sindikalna podružnica ima 'kolektivno blagajno s skoraj 500 člani. Blagajna razpolaga že z milijon 200 tisoč dinarji. Odbor blagajne rešuje prošnje članov in jim dodeljuje brezobrestna posojila za nakup ozimnice, v slučaju finančnih težav in podobnega.
1959: pet brigad
Mladino novomeškega okraja za cesto Bratstva in enotnosti letos in prihodnje leto
Letošnja zvezna akcija je za   mladinci po vsej naši domovini   krat, sedemkrat udarna im več-
Rudnik Koniiorlca
Tovarna celuloze m papirja DJUR0 S A LAJ Vrdem-Krško
Za občni zbor so posamezni obrati že prej na množičnih sestankih izvolili delegate in razpravah o raznih vprašanjih, ki so v tovarni.
Poročilo je bilo zelo obširno. Premalo pa se je dotaknilo konkretnih vprašanj, ki obstajajo v kolektivu. V razpravi so sodelovali le vodilni tovariši, delavci so posegali vanjo mnogo manj. To utemeljujejo s tem, da so delavci že razpravljali na
Odred MATIJE GUBCA v Brežicah
V nedeljo  dopoldne   so v
Brežicah slovesno ustanovili taborniški Odred Matije Gtaib-ca, ki ima 138 članov in članic, predvsem učencev osemletke in ddjjakov giminadije. Odred, ki dima tri čete, je v zadnjih treh mesecih vodil iniciativni odbor prosvetnih delavcev gimnazije in osemletke. Pripravil si je pester in bogat delovni načrt, ki ga čete in vodd že uresničujejo. Za starosto odreda so na občnem zboru izvolili tov. Rozdko BobimCfc načelnica pa je tov. Jelena Viim-polšek. Dolenjski taborniški svet je novemu odredu podaril ob ustanovitvi tri šotore.
obratnih sestankih. Razprava pa je bila v marsičem zanimiva, Ugotovil »o, da je bila pa*o-izvodnja tovarne na<jvečja v poletnih mesecih, ko j« delalo zaradi dopustov najmanj ljudi. To dokazuje, da je zaposlenih preveč delaveev. Poročilo je prikazalo potek proizvodnje, izpolnjevanja protevodnega načrta in podobno. Nihče se žal ni dotaknil vpcaterja medsebojnih odnosov t tovarni. Verjetno zato* kar so detifti S.2 nadplače (po ugotovitvi inšpekcije celo 4 r«.dp4*če). Kljub temu, da je predvsem konjunktura mnogo pripomogla k velikemu finančnemu uapetru nekate-
Obeni <bor je bil uspešen, čeprav j« poročilo premalo načelo pereča vprašanja. Udeležba je bila zelo dobra. V sindikatu je organiziranih 94 odst., le 8 ljudi ni včlanjenih.
Rasprava se je usmerila predvsem v delo organov delavskega upravljanja in v vprašanje, kako seznanjati kolektiv z njihovim dolom in s sklepi. Sprejeli so obveščanje preko razglasnih desk, kjer bodo objavljali zapisnike. Razen tega mora vsakemu zasedanju DS ali seji UO prisostvovati tudi predsednik sindikalne podružnica ali član njenega izvršnega odbora.
Vprašanj« neopravičenih izostankov je pereče tudi v Ka-nizaricL Letos jih je bilo 0.4»/o. Delavski svet je sprejel sklep, da se vsak neopravičeni izostanek odbije od rednega dopusta.
Proizvodnja v rudniku neprestano raste. Dosegli so že dnevno proizvodnjo 1 tono premoga na rudarja. Ugotovili so, da precej rudarjev ne uporablja higiensko tehničnih zaščitnih sredstev in so o tem zelo resno razpravljali.
Odnos komuna — podjetje je zelo dober. Sklenili so, da bodo pričeli prihodnje leto graditi rudniški sindikalni dom in stanovanjska poslopja za rudarje. Kanižanski rudarji so ugotovili, da se morajo strokovno izobraževati, hkrati po povečati dejavnost v politično ideološkem izobraževanju. Olani izvršnega odbora podružnice bodo sodelovali na seminarju ki ga pripravfja občinski sindikata! svet v Črnomlju. Za strokovno in politično ideološko izobraževanje mladih ljudi bodo v rudniku ustanovili klub mladih proizvajalcev.
Oozdiri obroi Poljane in Gozdni obrat Mokronog
Občne zbore sta imela ločeno, vendar ju bomo, ker »padata v okvir Kmetijsko gpsdarskega posestva Novo mesto, združili v skupnem poročil«. Razpravljali
so tudi o istih vprašanjih.
Ker   so   bile pripravo temeljile, sta bila uofcra  tudi oba občna zbora. Pred tem so imeli (Nadaljevanje na 2. strani)
nami, vendar je prav, da vnovič poudarimo velik delež naše mladine pri gradnji tega objekta.
Dolenjska ie bila letos počaščena, da nudi naši mladini čim  bolj   udobno   življenje in
IV. kongres ZK Slovenije bo prihodnje leto
Minuli petek se je sestal v Ljubljani 9. plenum CK Zveze komunistov Slovenije, katerega se je udeležil tudi sekretar CK ZKJ tov. Edvard Kardelj. Referat o idejno-političnih problemih v Zvezi komunistov je imel tov. Boris Ziherl. Na plenumu so razpravljali o izkušnjah dosedanjega študija ZKJ in o nekaterih določenih vprašanjih idejnega boja komunistov v Sloveniji.
Plenum je sklenil, da bo 4. kongres ZKS konec maja ali v začetku junija 195Đ. Osnovne organizacije, ki imajo 70 članov in več, bodo volile delegate neposredno, drugi delegati pa bodo izvoljeni na občinskih konferencah Zveze komunistov (en delegat na 90 članov).
V Krškem — še cesto I
Občinski ljudski odbor Vi-dem-Krško pripravlja skupno s cestno upravo načrte, da bodo prihodnje leto uredili cesto skozi mesto in pločnike. Razen vodovoda dn kanalizacije bo zdaj še ureditev ceste ena glavnih komunalnih pridobitev vedno boLj se razvijajočega mesta.
Pred praznikom vseh nas
Za proslavo Dneva jugoslovanske ljudske armade že teko obsežne priprave
Poveljstvo garnizije in Dom JLA v Novem mestu pa tudi družbeno - politične organizacije se vneto pripravljajo za proslavo letošnjega dneva JLA 22. decembra.
Tehniko pionirjem
Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljudska tehnika Slovenije in Svet za šolstvo LRS so razpisali za inesec tehnike in za obdobje do dneva mladosti prihodnje leto DRUGO VELIKO TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV, da z njim poglobe tehnično znanje ter zanimanje za to panogo dejavnosti naše mladine in s posebnimi razpisanimi nagradami tudi materialno pomagajo tehničnim krožkom ter klubom mladih teh nikov s prepotrebnim orodjem. Tudi pionirski odredi našega okraja se že prijavljajo v teh dneh hi sestavljajo svoje tekmovalne načrte, tembolj, ker Je tudi okrajni odbor Ljudske tehnike razpiral ob tem tekmovanju tudi svoje tekmovanje in vključil nagrade od 90.000 do 20.000 din za najboljše odrede po občinah. O tem razpisu ter vključitvi čimvečjega števila mladih tehnikov-pionirjev v tehnično dejavnost in tekmovanje je razpravljala tudi nedavna konferenca predsednikov šolskih komisij prj občinskih odborih LT, ki je bila v Novem mestu pri okrajnem odboru LT. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da bodo v sklopu tega velikega tekmovanja v počastitev 40. obletnice ustanovitve KP.I prirejene tudi posebne razstave tehnične dejavnosti po odredih, najboljše po občinah, medtem ko bo junija prihodnjega leta v Novem mestu v tukajšnji osemletki okrajna razstava, in to tako da bo vsaka občina imela svojo sobo ter bo določena takrat tudi nagrada OOLT. Ponovno se je razpravljalo tudi o utrditvi občinskih šolskih komisij za tehnično vzgojo, ki se naj povežejo z občinskimi pionirskimi komisijami, da bo čimbolj.ša koordinacija in čimmanj.ša cepitev sil. Vsa tehnična dejavnost naj bo zato pri odredih, vodi in usmerja pa naj jo občinska komisija ob pomoči občinskega odbora LT ter družbe, podjetij, prosvetnih delavcev, DPM, V zimskih počitnicah ter v glavnih — poleti — bodo občinski odbori LT pripravili za inštruktorje krožkov ter klubov posebne tehnične seminarje. Domenili smo se tudi, da bomo obvezno v vsaki občini uredili vsaj eno res moderno delavnico, medtem ko ho pri vsakem odredu tehnični krožek. Želeti pa je, da bj imele vsaj vse osemletke delavnjeo in klub mladih tehnikov. Nujno pa bo treba najti sodelovanje z občinskimi organi in tudi šolskimi odbori ter sveti za Šolstvo, ki bodo prav gotovo ob pravi argumentaciji prispevali in podprli tehnično dejavnost na naših Šolah-odredih. Upamo, da bo II. veliko tekmovanje res zajelo vse naše odrede in kraje v okraju v veliko plemenito borbo zii pridobitev čimvečjega tehničnega lja naših pionirjev.
Spored proslave* (ki še ni dokončno izdelan) bo zelo raznovrsten in zanimiv. Naj omenimo nekatere prireditve.
Pri slovesni predstavi 21. decembra ob 19. uri v Domu LP bodo sodelovali člani ljubljanske Drame, vojaški orkester m pionirji osnovne šole. Po tem glasbenem in recitatorskem delu bo Hrvatsko narodno kazalište dalo premiero komedije »Na trnju in kamenju* Pere Bud alka.
Po slovesni predstavi bo v vseh prostorih Doma JLA za-bavno-plesni večer s programom, v katerem bodo sodelovali člani gledališča »■Komedija*' iz Zagreba m vojaški orkester.
22. decembra, na dan JLA, so predvidene razne športne prireditve, na primer šahovsko srečanje med ekipama garnizije Brežice in Novo mesto v Domu JLA, nogometni turnir za prehodni y pokal komande garnizije, v katerem bodo    sodelovali nogometni
Wuibi »Elan*t iz Novega mesta, »Bela krajina*« iz Črnomlja, "•Kočevje* iz Kočevja in ekipa novomeške garnizije.
V okviru enot garnizije Novo mesto so predvidene obsežne politične priprave za proslavo. Tako bo več predavanj o nastanku in razvoju JLA in razprav o pomenu letošnje proslave dneva JLA. Tudi druge oblike niso zapostavljene, na primer, razgovor starešin z vojaki, povezan s spomini na nastajanje JLA.
Za vojake je prav tako predviden pisan kulturno-za-bavni program: obisk muzeja, koncerti, prireditve, filmi z vojno tematiko, kot so »šola-ja«, > Velik j in majhni« in »Volčja noč«. Dramska sekcija vojaškega kluba bo igrala za vojake igro »Za novo življenje«. Za to igro je Hrvatsko narodno kazalište na prošnjo vojaškega kluba posodilo vse potrebne kostume zastonj.
Razen osrednjih proslav v
Novem mestu je ob pomoči družbenih organizacij in organizacije rezervnih oficirjev predvideno, da bi vojaški orkester dal nekaj koncertov v bližnjih občinah, dramska sekcija vojaškega kluba pa igro »Za novo življenje«. V pripravah za proslavo bodo sodelovala tudi krajevna kul-turno-umetniška društva in mladina.
V prostorih Doma JLA v Novem mestu bo prirejena razstava fotografij iz življenja in dela enot JLA.
Letošnja proslava dneva JLA ima še svoj posebni pomen, saj sodi v dobo proslave 15. obletnice zasedanja AVNOJ. Po svojem značaju in pomenu to ni le proslava pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, ampak vseh naših državljanov, kajti nikogar ni, ki bi posredno ali neposredno ne sodeloval pri njenem razvoju in krepitvi.
D. Bojanič
O spočetju po naši volji aH o kontracepciji je bjlo pretekli četrtek važno posvetovanje v sejni sobi OLO Novo mesto. Udeležili so se ga razen zdravnikov iz Novega mesta in terena, medicinskih sester nekaterih zdravstvenih postaj, babic in uslužbencev občinskih socialnih in zdravstvenih služb tudi ginekolog prof. dr. Franc Novak, Cita Bole Iz CHZ Ljubljana, predsednik okr. sveta za zdravstvo priruarij dr. Ivo Smrečnik, ravnatelj bolnišnice primarij dr. Slavko Parke in drugi. Na posvetovanju so sprejeli vrsto pomembnih sklepov, med katerimi naj zlasti omenimo konkretne načrte za razširitev kontracepcijske službe. Več o tem berite na 4. strani današnje številke — Na sliki: del udeležencev posvetovanja
se bodo dolgo spominjali dolenjskih krajev.
Novomeški okraj je prispeval 5 kompletnih brigad in dve kombinirani. Posamezne brigade so bile zastopane v naslednjem številu:
I. novomeška MDB Majda. Sile 110 brigadirjev, II. novomeška MDB Vinko Paderšič'40 brigadirjev, m. novomeška MDB Dušan Jereb-Stefan 94 brigadirjev, IV. novomeška MDB Jože Slak-Silvo 130 brigadirjev, V. novomeška MDB Baci o vinac Gabriel-Hija 113 brigadirjev, III. ljubljanska MDB Frane Rozman-Stane 25 brigadirjev, XXII. ljubljanska MDB Kebe Lojze-Štefan 33 brigadirjev.
Zastopani smo bili « 531' brigadirji, od teh je bilo 383 fantov In 168 deklet. Po socialnem poreklu pa j« bilo: 268 delavcev, 90 kmetov, 133 dijakov, 32 vajencev, 3 študenti in 25 uslužbencev.
Od teh mladincev jih je bilo ob prihodu v brigade le 24 članov Zveze komunistov, pri povratku pa jih je bilo sprejetih ali predlaganih okola 80, kar je lep rezultat. Vseh članov Ljudske mladine je bilo 506, kar nam kaže, da ime mladina dobro organizirane vrate.
Od posameznih občin so bile najbolj zastopane: Novo mesto — 192, Črnomelj — 66, Videm-Kriko — 42, Metlika — 40, Šentjernej — 33, Brežice — 29 itd.
Število nadih udeležencev nam nazorno kaže, da smo bili dokaj dobro zastopani, če upoštevamo, da je sodelovalo 14,1*/» vse organiziran« mladine.
Prihodnje leto bo prispeval nas okraj B brigad za nadaljevanje dela na avto cesti. Vrsta letošnjih udeležencev se bo ponovno udeležila delovne akcije in bodo tako nadaljevali do končne dograditve magistrale bratstva in enotnosti. Razen starih znancev bodo tudi srečanja z novimi, ki hočejo prispevati svoj delež.
Vse te delovne brigade so pri delu kakor tudi delovni disciplini, kulturnem, športnem in političnem udejstvovanju dosegle lepe uspehe, saj nam je znano, da nazivi petkrat, šest-
krat specialno pohvaljena izhajajo iz njihovega požrtvovailne-ga dela. Udarništvo so si priborili tudi mnogi mladinci.
S prispevkom naše mladine pri gradnji avto ceste moramo biti zadovoljni. Avto cesta jih je vzgajala v dobre mladince, jim dajala pogled v kolektivno življenje, nudila jim je priložnost za kulturno, športno in strokovno izpopolnjevanje. Vzgojila nam je vrsto mladih mladinskih voditeljev, ki bodo pričeli delati z enako vnemo na vasi, v šoli, tovarni in povsod, kjer se mora čutiti dejavnost mladine.
Letošnja akcija nam je zapustila tudi veliko izkušenj, katere bomo s pridom uporabili pri novih mobilizacijah naše mladine.
Slavko Doki
O desetletnici podjetja KREMEN smo pred kratkim že poročali. Danes preberite na 3. strani reportažo o življenju in delu Kremenovih rudarjev, o novih načrtih in uspehih kolektiva pa bomo kmalu spet pisali — Na sliki: delavca iščeta z vrtino nova nahajališča peska
RAZŠIRJENE MLADINSKE VRSTE
Ob 15-obletnici ustanovitve naše republike so se v nDvjme-škem okraju precej razširile mladinske vrste. Razen na srednjih šolah so1 sprejemali pionirje' v mladinsko organizacijo -zadnjih razredih osemletk.
Samo v Novem mestu smo dobili okoli 300 novih članov mladinske organizacije. Sprejemi so bili na novomeški gimnaziji, kjer so sprejeli 150 mladincev. Novospre j etam članom so priredili lep kulturni spored, tako da se bodo mladinci vedno spominjali svečanega sprejema, podobne sprejeme so imeli tudi
# Jugoslovanski Izvoz v prvih devetih mesecih letos. V prvih devetih mesecih letos smo izvozili za 23 milijard dinarjev blaga, kar je za približno 11*/» več kakor lani v istem razdobju. Industrijski izvoz je bil v tem času za 2% manjši kot -lani. bolj ugodno pa se je razvijal izvoz kmetijskih pridelkov
na ekonomski srednji šoli, kjer so jih sprejeli 40, v administrativni šoli 60 in na učiteljišču 57.
Razen Novega  mesta so bili svečani sprejemi tudi v drugih krajih novomeškega okraja, (na Mirni, v Krškem, Brežicah itd) S. D.
Z občnega zbora ZR0J Novo mesto
V nedeljo V. decembra ^e bil v dvorani doma JLA v Novem mestu občni zbor Združenja rezervnih oficirjev novomeške občine. Med drugim je bilo ugotovljeno, da ena petina rezervnih oficirjev ni včlanjenih v Združenje; v tem letu je napredovalo 24 rezervnih oficirjev, 14 pa je bilo odlikovanih. Izvolili so nov 11-član-ski odbor. V razpravi, ki je bila zelo živahna, je bilo danih več smernic za delo novega odbora.
Stoletnica šole v Prečni
V nedeljo, 7. decembra, so v Prečni pri Novem mestu proslavili 100-letndco šole. V polni dvorani prosvetnega doma je navzoče pozdravil in jim čestital pokrovitelj prireditve, predsednik ObLO Maks Vale. Proslave so se udeležili mnogi prosvetni delavci iz Novega mesta. O zgodovini prečenske šole je govorila šolska upraviteljica Marija Dob-iak. Šolski otroci so se nato predstavili s prisrčnim programom. Proslavo so nadaljevali v šolii, kjer je predsednik šolskega odbora Ivan Jarc od-l«ril spominsko ploščo padlima učiteljema — šolskemu v«p#«ANte*ju 'Ma'rm   Goi"|i in
učiteljici Marici Zupančič.^ V okviru proslave je učiteljski kolektiv pripravil tudi razstavo mladinske knjige. V proslavi sta sodelovala domači pevski zbor in novomeška godba na pihala.
VREME
ZA CAS OD 11. DO 21. DEC,
V roku do 11. decembra se bo vreme sprevrglo na padavfcne, ki se bodo zavlekle do srede decembra. Temperatura se bo sprva dvignila, pozneje pa spet padla in je v zvezi s tem računati, če že ne v začetku, pa pozneje, s snegom. Zatem suho in mrzlo vreme. !^Mj
1W
Stran 2
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 49 (455)
Več skrbi obrtništvu
Iz govora podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja na skupščini Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije
Obrtne zbornice odigravajo važno vlogo v našem družbenem življenju* One so veliko doprinesle k napredku našega obrtništva. Lahko pa rečemo, da kljub uspešnemu delu naše zbornice skupno z Zvezno obrtno zbornico v veliki meri še ne vršijo one vloge, katero bi bilo potrebno, da vršijo z ozi-
rom na značaj gospodarske dejavnosti, v kateri so važne. Pri tem bi lahko našteli niz činiteljev, ki zavirajo pot do uveljavitve obrtnih zbornic v našem gospodarskem in družbenem življenj i\ Nekatere od najaktualnejših bom tudi navedel
Premalo razumevanja za razvoj oortništva
Skoraj bi lahko rekel, da je najvažnejši faktor materialno stanje v okviru našega obrtništva. Kljub temu, da so se po vojni vlagala gotova sredstva v to gospodarsko panogo, ta sredstva niso zadoščala za zravnanje s potrebami naše družbe. Z ozirom na razvoj drugih gospodarskih panog je obrtništvo z razvojem zaostalo. Temu zaostanku so v veliki mer, pripomogli tudi občinski ; j i: rl s k i odbori, kateri bi mor al i b tj prvenstveno odgovorni aa razvoj obrtništva. Ti v veliki men niso imeli dovolj razumevanja za razvoj obrtniških kapacitet. Tak odnos do dviganja kapacitet pa je bil
posledica tega, da se v obrtništvo ni vložilo niti tistih sredstev, katera so bila dana na •razpolago. Kljub nekaterim izboljšavam v tem pogledu pa je opaziti še danes, da je orientacija in iniciativa občinskih ljudskih odborov za hitrejšo in modernejšo izgradnjo obrtniških kapacitet še vedno premajhna, kar vsekakor otežkoča delo pri izboljšanju stanja v okviru obrtništva, a predvsem v izgradnji modernega socialističnega obrtništva, ki naj bi zajemalo mrežo kapacitet za oskrbovanje državljanov, industrije in drugih gospodarskih organizacij.
Borba proti kapitalističnim težnjam
Rezultat vsega tega je, da smo danes v veliki meri še vedno odvisni v marsičem od dobre volje privatnih obrtnikov. A kako pri tem stvari stojijo, vsi dobro vemo. V veliki večini tukaj delajo ljudje, kateri se trudijo, da pošteno izvršujejo svoje obveze do družbene skupnosti, toda so pa tudi ljudje, ki smatrajo, da jim privatna dejavnost dovoljuje, da delajo, kar hočejo, da se neomejeno bogatijo na račun visokih cen v okviru obrtništva, da se poslužujejo kapitalističnih sredstev in metod v svoji poslovni aktivnosti itd. Tudi obrtniki, kateri se trudijo pri opravljanju svojega dela. to se pravi, da so sposobni privatni obrtniki, bodo morali v svojem razvoju pod našimi pogoji slej ko prej priti v položaj, katerega razvoj gre v kapitalistično smer, ali pa stagnirati.
V borbi proti kapitalističnim in špekulantskim tendencam v obrtništvu naše občine neiz-
Na novomeškem živilskem trgu
V ponedeljek, 8. decembra je bil novomeški živilski trg slabo založen, verjetno zaradi hudega mraza. Prodajali so krompir po il din kg. kislo repo po 30 din kg iaboika po 30 din kg, orehe po 100 din kg. Za skodelico smetane so zahtevale 6o din. Jajc ni bilo. Koliko časa bodo morale novomeške gospodinje Se kuhat; brez jajc? Razen živil so prodajali volnene Izdelke in perutnino.
Na sejmišču je bilo precej živahno. Naprodaj so pripeljali 970 prašičev, prodajali pa P32. Zanje so zahtevali 2.3O0 do 20.000 din.
bežno krčijo aktivnost na področju obrtništva, seveda kolikor v istem primeru ne vlagajo potrebnih naporov v razvijanju ustrezne mreže družbenih obrtnih kapacitet. Rezultat vsega tega je, da nastajajo vedno večja nesorazmerja med potrebami družbe in gospodarstva po obrtniških uslugah in obrtniških kapaci-
tetah. Vse to pa daje sliko pu manjkanja obrtmške mreže. Z ozirom na to cene v obrtništvu skačejo, dočim se potrebe ne morejo zadovoljiti. V takem stanju pridejo zopet do izraza oni špekulanti, katere hočejo občine s svojimi administrativnimi ukrepi omejiti. Oni dobro zaslužijo, čeprav imajo delavnico z majhno kapaciteto, toda zaslužijo z visokim: cenami.
Še bolj kaže na to negativno tendenco dejstvo, da se družbene obrtne organizacije v veliki meri — čim je to mogoče — sprevržejo na industrijsko proizvodnjo,' pri tem pa zanemarijo naloge, katere se nanašajo na delo uslug za prebivalstvo in gospodarstvo.
POMANJKANJE INVESTICIJ
Tudi naš zvezni plan \\ zvezni gospodarski predpisi so do sedaj kazali v veliki meri pomanjkanje pazljivosti v pogledu specifičnih potreb družbene obrtniške mreže, kar vsekakor otežkoča njen razvoj in aktivnost občin pri njenem nadaljnjem razvoju in modernizaciji.
Pod takimi pogoji je naravno, da obrtne zbornice niso mogle razviti tiste pobude, katera je potrebna, da bi tudi na tem področju našega gospodarstva napredovali, in to s hitrostjo, ki bi šla v korak z rastočimi družbenimi potrebami.
S perspektivnim planom se je stanje v obrti bistveno spremenilo. S tem se je izvršil odločen prelom, kar pa jasno kaže na potrebo, da se sedaj lotimo dela na osnovi jasne zasnove, in sicer o tem. kaj hočemo in po kateri poti naj gremo. (Konec prihodnjič)
»Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi,..« poje narodna pesem. Dekleta in žene v novi metliški Novoteksovi predilnici strežejo najsodobnejšim predilnim strojem, medtem ko se marsikje v belokranjskih vaseh matere in babice sučejo prejo med prsti...
Mehanizacija
Kmetijstvo na Dolenjskem se čedalje lepše raasr vija in postaja napredno. Razen naših kmetijskih šol, kmetijskih posestev, kmetijskih zadrug in OZZ so temu nemalo pripomogli traktorji, torej modernizacija obdelave, sedaj pa se nam napovedujejo še novi kombajni. Prva leta smo res imeli težave s traktoristi, ki se niso takoj znašli v svojem novem poslu. Traktor je večkrat obtičal, vzbujal kritiko pa tudi posmeh tistih kmetovalcev, ki jim novi način obdelave ni šel v račun. Danes je to že za nami ln na Dolenjskem imamo dobre in navdušene traktoriste. Treba je bilo marsikaj storiti za njihovo usposobljenost. V okviru okrajnega odbora Ljudske tehnike je bilo več tečajev, posebno letos, in naši traktoristi so se na tekmovanjih v Novem mestu, pod Trško goro in v Srebrničah prav dobro postavili. Da bi se ta kader še strokovno in tehnično izpopolnil in da bi si tudi za prihodnjej zagotovili strojni kmetijski kader, je bil pri okrajnem odboru Ljudske tehnike in njeni strojno-kmetijski komisiji ustanovljen pripravljalni odbor, te dni pa je že zaživelo prvo Društvo traktoristov in strojnikov okraja Novo mesto.
Ko si je odbor izvolil prvega predsednika, Toneta Počrvino, si je v zelo živahni razpravi med drugim zastavil naslednje naloge: takoj bodo organizirali traktorske tečaje; v najbližji prihodnosti se bo začel na grmski šoli trimesečni traktorski tečaj za novince, na katerem bodo obdelali vse stopnje praktično in teoretično (vožnjo, motoroznanstvo, upravljanje s priključki, osnove agrotehnike). Tečajnike bodo štipendirale KZ. Za zimsko obdobje sta v načrtu dva tečaja za že izurjene traktoriste, vsak po 14 dni, prav tako na Grmu, s pomočjo KZ, OZZ in KG. Na področjih poslovnih ZZ v okraju bodo ustanovili tri sekcije: v Brežicah, Črnomlju in Novem mestu. Ustanovni sestanki, na katerih bodo izdelali tudi program dela, bodo še ta mesec. Člani društva bodo imeli več predavanj, prihodnje leto pa poučno ekskurzijo. Sekcije bodo imela traktorska tekmovanja spomladi, poleti (po žetvi) pa bo okrajno tekmovanje na, območju poslovne zveze Brežice.
Upamo, da bo Društvo traktoristov in strojnikov svoje sklepe res uresničilo in tako postavilo čvrste temelje tehnični vzgoji našega traktorskega in strojnega kadra, s tem pa pospešeni mehanizaciji kmetijstva na Dolenjskem. Jože Tratar
LEPO LOVSKO SLAVJE
Kot že nekaj let zapovrstjo, so tudi letos lovci proslavili dan republike na zgodovinski Frati. Običajnemu sporedu proslave so letos dodali še razvitje lovskega prapora Okrajne lovske zveze Novo mesto.
V glavnem so udeleženci letošnjega lovskega praznovanja prišli na Frato Ze 28. novembra proti večeru. Med njimi so bili lovci iz vseh predelov Slovenije. Navzoč je bil tudi pokrovitelj letošnje lovske proslave, dr. Jože Be-nigar. predsednik republiške lovske zveze Slovenije, in tovariš Ive Krevs podpredsednik istega lovskega foruma ter še več drugih gostov.
Na slavnostni seji Okrajne lovske zveze Novo mesto je njen predsednik tovariš Franjo Bule pozdravil vse udeležence in orisal naš družbeni razvoj, ki so ga omogočili zgodovinski sklepi drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu pred petnajstimi leti.
Slavnostni seji je sledil odhod lovcev in drugih udeležencev pred spomenik padlih bovcev - partizanov, kjer je že gorel velik ogenj. Pred spomenik so položili lep venec, nato pa sta govorila o pomenu praznika in razvoju lovstva v Sloveniji po vojni ter se spominjala tudi vseh padlih za svobodo predsednik OLZ Franjo Bule in predsednik republiške lovske zveze dr- Jože Benlgar. Slednji je med drugim Izrekel tudi priznanje lovstvu na Dolenjskem.
Na  poziv  predsednika, tovariša
SVINJSKA K02A
prinaša lepe stotake! Odločite se in skrbno oderite prašiča, kožo pa oddajte najbližji zbiralnici KOTE K S, ki vam Jo dobro plača.
»Koteks« Ljubljana
Bulca so lovci obkolili velik ogenj. Izza klobukov so sneli smrekove vejice ln jih vrgli v ogenj v spomin na vse padle bor-ce-partlzane. Lep pietelni spominski prizor so dopolnili glasovi lov. skih rogov z bližnjih gričev.
Lovski večer v koči je potekel v tovariškem vzdušju in pripovedovanjih ter razgovorih o lovskih doživljajih. Deloma v koči, deloma v šoli na Ajdovcu so lovci prenočili.
Na praznik 29. novembra zjutraj je bil po zajtrku zbor lovcev pred kočo. Tistim, ki so prispeli zvečer, so se pridružili še novi, ki so prišli zjutraj. Med njimi je bil tudi predsednik OLO tovariš Franc Pirkovič. Zboru je sledilo svečano razvitje lovskega prapora Okrajne lovske zveze Novo mesto. Praiporu je botroval predsednik OLO Franc .PinkaviČ. Po kratkem nagovoru predsednika RLZ dr. Benigarja, ki je med drugim poudaril, da je to prvi lovski prapor v Sloveniji, verjetno pa tudi v državi je predsednik OLZ tovariš Bule izročil prapor v varstvo Slavku Beletu, članu Okrajne lovske zveze.
Po žrebanju stojišč so lovci odšli na vzorno brakado. Trajala Je od desetih do dveh popodne. Navzlic sledem, ki potrjujejo, da je na tem sektorju veliko divjadi, je bil uspeh brakade majhen. Divji prašiči so se kot že tolikokrat tudi zdaj spretno Izognili številnim cevem, ki so prežale nanje. V ognju številnih strelov Je obležalo le nekaj zajcev in lisic. Vendar Je bilo tudi letošnje lovsko praznovanje na Frati lepo doživetje za vse, ki so se ga udeležili.
Leta 1939 je znašala proizvodnja v vseh jugoslovanskih elektrarnah -607 milijonov kWh. Po vojni smo zgradili 34 elektrarn s skupno zmogljivostjo 3400 milijonov kWh. — Največja med njimi je hidroelektrarna Jablanica na Neretvi z letno zmogljivostjo 714 milijonov kWh, torej z večjo, kot jo je imela leta 1939 vsa Jugoslavija. Potrebe po električni energiji pri nas z leta v leto rastejo, zato naj bi po perspektivnem planu znašala njena proizvodnja leta 1958 okoli 7 milijard kWh, leta 1959 7,7 milijard kVVh leta 1960 8,5 milijard kWh in leta 1961 9,5 milijard kWh.
Da bi dosegli predvideno proizvodnjo električne energije, že gradio * številne elektrarne, kot so: HE Split na Cetini, HE Peruoica na Zeti z letno zmogljivostjo 1099 k\Vh in druge.
•
Kam 112 milijonov?
Občinski sindikalni svet Novo mesto Je v petek, 5. decembra sklical sestanek predsednikov novomeških sindikalnih podružnic in nanj povabil tudi nekaj gospodarstvenikov. Pogovoriti so se nameravali o tem, kako bi porabili sklad skupne potrošnje, ki ga podjetja ustvarjajo. Navzoč je bil tudi tovariš Leopold Krese, član predsedstva Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Predstavnika občinskega ljudskega odbora Novo mesto, ki sta bila vabljena in sta obljubila priti, se posveta žal nista udeležila ln prav zato posvetovanje ni potekalo tako kot bi bilo moralo.
Ze ni. republiški plenum sindi-   vestioij. Razdobje, ko smo morali
katov je načel vprašanje uporabe in pravilnega usmerjanja sredstev skupne potrošnje. 88 novomeških podjetij je doslej ustvarilo po nepopolnih podatkih za ta namen 112 milijonov. Upoštevati pa moramo še nekatere rezerve iz preteklega leta ln da bo letos nekaj še ustvarjenega. Opaziti je težnjo po uporabljanju teh sredstev v rekon-strukcijske namene, čeprav je bilo že večkrat jasno in nedvoumno povedano da so namenjena predvsem za gradnje družbene ravni. Pod tem izrazom pojmujemo predvsem komunalne gradnje kot so otroški vrtoi. razne ambulante, vodovod«?, menze, Javne pralnice, gospodinjske servise  im podobno.
Tovariš Leopold Krese Je poudaril, da gre predvsem za to, da letos prelomimo z dosedanjo navado investiranja dolgoročnih in-
stiskati pasove, je za nami. Osnov, no industrijo smo zgradili, zato je čas. d« pričnemo misliti na to, kako mu bomo življenje olajšali. To bomo dosegli le z gradnjo takih objektov, ki bodo takoj koristili družbenemu standardu. Delovni človek mora to korist takoj začutiti v vsakdanjem življenju. Doslej smo močno zanemarili vprašanje obrtništva ln stanovanjske izgradnje. Skrajni čas je, da pričnemo z dejanji tudd tukaj. S tradicijo apetitov po investicijah bo sicer težko prelomiti. Zato moramo računati na določen odpor. Na III. republiškem plenumu 1e Milo Sklenjeno, da moramo vsaj dve tretjini razpoložljivih sredstev usmeriti v te namene.
Marsikje so že pripravljeni načrti za gradnjo raznih investicijskih objektov (za tovarne, ceste.
Sindikati še zborujejo
(Nadaljevanje s 1. strani) v obeh obratih proizvodne sestanke, kjer so se člani kolektivov pogovorili o proizvodnji in proizvodnih načrtih, o plačah in o akordih. Po takšni pri-
TUDI V BOSNI GRADE MODERNO CESTO
Dne 22. novembra so sveča- Nova cesta bo povezovala no predali prometu drugi del kmetijsko območje Posavine z moderne avtomobilske ceste od industrijskim   bazenom Tuzle
Olova do Kladnja v dolžini 18 kilometrov. Avtomobilsko cesto, ki jp grade enote JLA, so začeli gradriti lani, ko so dogradili 40 km ceste od Semi- ma v Bosni zovca do Olova. V naslednjih k<?r gre skoz letih bodo gradnjo ceste nada-
in Sarajeva. Dolga bo približno 200 km. Nova cesta bo pomembna tudi za razvoj turiz-in Hercegovini, nnjlepše kraje te republike in že na doslej
Ijevati in jo podaljšali najprej zgrajenem delu poteka na do Tuzle, potem pa do avto dveh mestih na višini nad 1000 ceste Beograd-Zagreb. m?trov.
2V otran^e politični   tedenski pregled
V nedeljo je bila v koprskem pristanišču, kjer so dogradili prvih 135 metrov obale, velika svečanost. Poslej bodo lahko v Kopru pristajale tudi čezoceanske ladje, ki imajo 10 tisoč ton nosilnosti. Tako imo dobili tudi v najsevernejšem delu Jadranskega morja obalo, ki nam odpira okno v avet, ki omogoča, da bomo izvalili proizvode v daljne dežele, prav tako pa bomo lahko preko koprske luke uvažali mnoge surovine, ki Jih predeluje slovenska Industrija. Menda ni treba posebej poudarjati, da se bo tako uvoz blaga tndi pocenil, saj se bo pot do tovarn znatno skrajšala. Ob tej priložnosti je govoril prebivalcem Kopra in okolice predsednik Izvršnega sveta Slovenije tovariš Boris Kraigher. Se prej pa so prebivalci pozdravili ob obali prvo veliko ladjo, §.3AO-tonsko »Gorico«.
Poleg dograditve ceste Ljubljana—Zagreto je to druga velika delovna zmaga, 1» dejal predsednik Boris Kraigher. Dejal je, da Je dograditev tovornega pristanišča Izredno pomembna tudi zaradi tega, ker eelo najbližje luke, kot so Trst in Steka, niso zmogle vsega vedno bolj na-nldajočoga prometa z zaledjem pa tudi ■ dragimi deželami Srednje Evrope. Samo nenormalnim pogojem v preteklosti moramo pripisati, da nismo take gradnje saJMl že prej, saj so možnosti za uredi-ter moderne luke prav tu zelo velike, rjjtom pa je predsednik opozoril, da mo-ftdno pri nadaljnji graditvi upoštevati tu-drufo potrebe. Ne smemo namreč preli s tistimi gradnjami, ki bi pome preveliko breme za standard delov -človeka. Eno so dolgoročne naložbe th sredstev, drugo pa Je reševa-
neposredno na dvig življenjske ravni človeka današnjih dni. Generacija, ki se Je borila za novo Jugoslavijo, je dolžna poskrbeti tudi za to, da bo delovni človek že zdaj lahko užival pridobitve desetletne Industrijske izgradnje.
Pri preusmerjanja naše investicijske dejavnosti na tista področja, ki lahko v najkrajšem Času največ prispevajo k dvigu življenjske ravni, moramo biti zlasti pozorni na kmetijstvo. Ocena gospodarskih razmer v Jugoslaviji je namreč pokazala, da lahko z dviganjem poljedelske proizvodnje dokaj hitro vplivamo tudi na Izboljšanje prehrane in sploh gospodarskih odnosov v Jugoslaviji, Ze v nekaj letih lahko namreč bistveno dvi-
površine, ki bodo glede na graditev tovornega pristanišča meliorirane z majhnimi stroški.
Pretekli teden je bila tudi seja predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Na seji* so sklenili, da bo kongres Zveze sindikatov od 23. do 25. aprila prihodnjega leta v Beogradu. Tri komisije bodo pripravile kongres. Mimo tega pa so na seji Centralnega sveta ZS.T razpravljali tudi o osnutku načrta o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v gospodarskih organizacijah. Pri proučevanju tega odloka so ugotovili, da so razlike v minimalnih osebnih dohodkih pri podjetjih iste stroke ponekod zelo velike. V strojegradnji na primer se plače razliku jejo za 20 odstotkov, če primerjamo podjetja med seboj, ponekod pa znašajo te
Koper - okno v svet
gnemo našo poljedelsko proizvodnjo in pokrijemo vse naše potrebe. Mimo tega pa so naša poljedelska področja tako bogata in obsežna, da lahko postanemo tudi na področju poljedelstva pomembna Izvozna država. Zlasti izvoz pa je za povečevanje življenjske ravni odločujoč. Tudi na koprskem področju imamo v tem po-sledu lepe možnosti, saj imajo v teh krajih ugodno klimo in tudi druge pogoje, ki omogočajo ob utrjevanju socialističnih odnosov napredek. Z relativno cenenimi melioracijami, z namakalnimi napravami bomo lahko v teh krajih močno povečali donose. To omogoča tudi graditev koprskega tovornega pristanišča, saj je močno povezana r. izsuševaujem Škocjanskega za-
itfe tistih problemov, ki lahko vplivajo j j |jva   ju bomo pridobili nove kmetijske
razlike celo 25 odstotkov. Ce bi skušali uveljaviti predlagan odlok brez sprememb, bi morala nekatera podjetja znatno znižati svoje minimalne osebne dohodke. Zato predlagajo, da je treba vskla-Jevatl minimalne osebne dohodke med podjetji postopoma in ne naenkrat. Sklenili so, naj bi v podjetjih, kjer so sedanji minimalni OHebnl dohodki le za 10 odstotkov nad predvidenim povprečjem, ostali pri istem. V podjetjih, kier pa so li dohodki še večji, jih bodo morali zmanjšati. Toda mimo tega kažejo Ocene, da bo večina podjetij, to je več kot 50 odstotkov, minimalne osebne dohodke povečevala, dobršen de! jih bo ostal pri Istem, le po samezna podjetja jih bodo morala zmanjšati.
pravj so res lahko živahno razpravljali jn se pogovorili predvsem o nalogah sindikata.
Obe poročili sta stvarno govorili o zaključkih III. republiškega plenuma. Pogovor je stekel predvsem o vprašanju strokovnega in političnega izobraževanja. Zanimanje za to je bilo veliko, saj so gozdni delavci ves teden v gozdu skoroda ločeni od sveta. Pokazali so veliko zanimanje za politični položaj v .svetu ter odnose Vzhod—Zahod. Živahno so razpravljali o raznih vprašanjih gozdnih obratov.
Gozdne delavce boli nestimulativni način nagrajevanja v gozdarstvu; vprašanje, o katerem bi bilo res potrebno razmišljati.
Državno kmetijsko posestvo Klevevž
Sindikalna podružnica tega posestva je dala primer slabega občnega zbora. Razpravljali so predvsem o stavbah posestva, o strehah, ki puščajo, ln o raznih pomanjkljivostih,   torej pred-
• Proizvodnja sušilnic za kmetijske pridelke. Tovarna »Ventilator« Iz Zagreba 1e skonstruirala dve vrsti sušilnic za sadje in po-vrtnlno, ki Jih ž« uporabljajo nekatere zadruge v Srbiji ln Bosni. Doslej takih sušilnic pri nas nismo proizvajali. Čeprav to bile zelo potrebne, Za omenjene sušilnice se že zanimajo tudi nekatera grška DOdietJa.
# industrijska   proizvodnja v
Hosnl |n Hercegovini. Industrijska podjetja v Bosni ln Hercegovini ko dosegla v septembru rekordno mesečno proizvodnjo. Proizvela so za 130/i več blaga kot v l»tem mesecu lani.
NABIRAJTE ZDRaviLN* ZELISCAI
V poznih jesenskih mesecih in delno v zimskem času je možno nabirati še sledeča zelišča: LUBJE češmlnovlh korenin (220 din) LVJBJK  češmlnovlh palle
(60 din) PLODOVE črnega trna —
oparnlce (50 din) KORI.MNF beladone
(110 din) RASTLINO   kopltnika s
koreninami (75 din) LIST jeterulka (160 din)
vsem o gospodarskih vprašanjih. Vse to bi morali reševati delavski svet, upravni odbor in upravnik z vsem kolektivom na proizvodnih sestankih. O vsebini sindikalnega dela v podjetju skoroda niso spregovorili. •
To je bilo 6 občnih zborov izmed 74, ki so jih podružnice že imele do 5. decembra. Kratek pregled nam pove, da sindikat še vedno premalo upošteva delavca, zato ta na občnem zboru molči. Sindikat še premalo ureja vprašanje notranjih odnosov v podjetju, ki niso povsod najboljši. Delovne ljudi moramo vzgajati strokovno in politično, šele potem bodo ' občni zbori pestri in živahni. Takrat bo delavec posegel v razpravo in povedal svoje mišljenje.
O delu in nalogah sindikatov smo se pogovarjali dovolj; čas je, da spregovorimo z dejanji.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komisija za razpis Štipendij pri OKRAJNEM ZAVODU ZA   SOCIALNO   ZAVAROVANJE   V   NOVEM MESTU razplanjo
naslednje štipendije:
1 zo slušatelje . ravne fakultete
2 za Ekonomsko srednjo Solo In
1 za slušatelje Sole za socialne klavce.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto do 25. decembra 1958, Prednost Imajo tisti, ki ie obiskujejo navedene šole.
OBVESTILO 0 VOZNEM REDU
razne rekonstrukcije in podobno). Za gradnjo stanovanj, ueoz, otroških vrtcev in poautmega ti.mamo pripravljenih načrtov i Gospodarstveniki nam bodo sKusali dokazati, da je letos v te namene smed-stva nemogoče izkoristiti, ker je priprava načrtov in raznih elaboratov dolgotrajen proces, investicijski nacrti pa so že pripravljeni. Skušali bodo torej doseči nadaljevanje starega. V takšni situaciji moramo biti iznajdljivi. Za gradnje družbenega standarda niso potrebni posebni naorti. Lahko si jih izposodimo kjerkoli tam kjer jih že imajo in jih z malenkostnimi izpremembanji uporabimo. Ce ne bi slo drugače, se ne smemo bati uporabiti tudi pozitiven pritisk naših organizacij.
Izdelati moramo programe v okviru finančnih možnosti in določiti prioritetni red gradenj. V stanovanjskih gradnjah marsikdaj grešimo že samo zaradi tega, ker gradijo podjetja. To mnogo več stane samo staradd raznih dajatev ln tak«, ki jih stcer <4e bi gradila občina) ne bi plačevali! Ko bomo imeli programe izdelane, naj sindikat organizira široko razpravo o njih. Delavci se lahko tem gradnjam odpovedo, toda potem izgubijo pravico pritožb zaradi stanovanj lin ostalih življenjskih pogojev. Kadar bodo o tem razpravljali, naj zato dobro premislijo kako se bodo odločili! Vodstva gospodarskih organizacij bodo dokazovala nujnost rekonstrukcij in raznih popravil, toda še nujnejši Je dvig družbene ravnil
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je sklenilo skupno z organi občine izdelati program gradenj družbenega standarda. O tem programu bodo razpravljali delavski sveti in sindikalne podružnice. Odločno stališče do tega programa bo zavzel tudi zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora.
;Oooooooooaocxx»ooooooooooM
Gradbeno podjetje
»REMONT«
2U2EMBERK
sprejme takoj v službo: gradbenega tehnika — kalknlanta soboslikarja več kvalificiranih ln priučenih zidarjev Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Vsa pojasnila dobite pri REMONT Žužemberk.
oocox»xx<x>oooooccoooo(x^
Avtoturistiftno podjetje »SLAVNI K« — KOPER
uvedlo s 24. 11. 1958 ekspresno avtobusno progo
PIRAN - KOPER    POSTOJNA - UURUANA - GROSUPLJE - NOVO MESTO - BREZICE - ZAGREB
i odhodom Iz Pirana ob 4.00, lz Kopra ob 4.30, lz Ljubljane ob 7.40, lz Ivančne Gorice ob 8.00, lz Grosuplja ob 8.10, iz Trebnjega ob 8.40, iz Novega mesta ob 9.10, iz Čateža ob 10.00. Prihod v Zagreb ob 10.30. Odhod Iz Zagreba je Še Istega dne ob 14.30 url, prihod v Catež-Brežlce ob 15.00, odhod Iz Novega mesta ob lfl.OO. Iz Trebnjega ob 16.30, iz Grosuplja ob 17.00, iz Ivančne Gorice ob 17.15, prihod v Ljubljano ob 17.30, odhod tz LJubljane ob 18.00. prihod v Koper ob 20.45, z odhodom proti Piranu ob 21.00, a prihodom v Piran ob 21.30 url.
taooooe»ooaoeoocKxxiooooooaQuooaoucy
21.30 uri.
x<eoocxxxoooocoooccoooooc^^
599999999999999999999999999999999999999999999999999994545
8tev. 49 (455)
»DOLENJSKI LIST«
Stran. 3
Bele vrtine pri KREMENU
OB DESETLETNICI PODJETJA. DOLENJSKIH RUDARJEV »VAREZA« ALI KREMENČEVEGA PESKA
r-m nijkn začenjamo, ker je ' j najdonosnejši obrat no-M • v-omeskfcga Kremena. ^—* Nad Krko je pralnica peska, nekaj desetim metrov od nje, preko ceste, pa peskokop. Kamion, ki ga upravlja voznik Karel Antončiič, pripelje vsakiih deset minut novo pošiljko surovega peska.
»Kako gre, tovariš?« sem ga vprašal.
»Zdaj še za silo, ko rti takšen mraz. Poaimi bomo pa večkrat z rokami otresali in z nogami cepetali. Tudii kolo bomo morali včasih zaplesat!,« je odvrnil ter se nasmejal. Odšel :e k svojemu »konjiiičku« in pričel pregledovati motor.
Obratovodja Janez Medle je povedal: »Kot so pokazale preiskave, je tukaj zailoge peska za dve letri. En hrib še ni raziskan. Upamo, da bomo tudi tam kaj našli. Z vremenom smo zadovoljni, Čeprav je ob jutrih že precej hladno. Naš največji sovražrnilk je dež.«
Voda šumi, pesek se pomiika z njo skozi bobne. Očiščen se nabira v bazenih pod pralnico. Tišino zmoti brnenje motorja. Voznik Jože Kikelj je pripeljal avtomobil pod pralnico. Naložili ga bodo z očiščenim peskom.
*Kako gre?« sem pobaral tudi njega.
*Dobro, dobro. Zaslužim' preveč, da moram celo drugim dajati!« je takoj pristavil veselo. Povedal je, da gradi hišo. Stroški so veliki. Ze več kot 7 let vozi pri Kremenu.
Obrat Potok
»Ko sern prišel k podjetju, so v Mokrem polju še na roke vrtili boben. Dva delavca sta ga poganjala, tretji je z lopato nakladal pesek. Takrat smo naložili največ 1 vagon na teden. Imel sem tistega ubogega Zisa. Z njim sem vozil. Zdaj nakladajo v Mokrem polju 7 vagonov na teden. V jeseni včasih celo 17! Sele ko se zamislim nazaj, vidim, koliko smo napredovali. Iz dneva v dan gremo na bolje!« Kamion je naložen. Tovariš Kikelj skoči v kabiino, motor zahruimi in se čez trenutek skrije na ceste za ovinkom.
Obrat Kremena na Potoku daje kruh 34 ljudem. Domačinom iz okolice. Večino od njih preživljata pesek in krpa zemlje dama.
. Nakladališče je preprost lesen oder na 3 metre visoktih lesenih pilotih. Z vagončkom.
navezan,m na vitel, ki ga poganja elektromotor, potegnejo pesek do odra. Kamion zapelje pod njega. Delavci izmaknejo desko in.rjesek se vsuje v ka-miion. Enostavno in hkrati praktično.
Delavci malicajo.
»Kako je fantje?«
»O, gre, kar gre!« odgovarjajo polnih ust.
Na pobočju nad hribom jalovine korakata dva delavca v majhnem krogu okoli pokončne palice. To je sveder, Upirata se v ročici in s hojo vrlita sveder. Počasi se zajeda v zemljo. Tako iščejo nova ležišča peska.
Sveder vsako toliko zaškrta m se oglasi z žvižgu podobnim
glasom. 7 do 8 metrov globoko vrtaib. V »žLioi«, ki ie takoj za konico svedra, se nabira sloj, skozi katerega konica vrta. Ko ga potegnejo iz vrtine, vidiijo kaj je v zemlji. Ali bo kaj? je skrbelo oba delavca, ko sta dolgii sveder dvigala iz vrtine in ga sproti razstavljata na kose. Končno je tudi konica z »žlico« zunaj.
»Spet nič! Pa svs že sedem metrov globoko!«
»Še bo treba.« dostavi drugi.
»Kako sta zadovoljna z delom?« ju vprašam.
»Veliko je odvisno od sreče. Včasih ie že prva vrtina lep uspeh. Tukaj vrtamo in vrtamo, pa ni še nič. Obupamo pa vseeno ne!«
Vsakodnevna podoba v KR EMENOVIH peskokopih
Stopimo na Mokro polje
Mnogi ste se že peljali tam mmo. Ob levi strani ceste proti Šentjerneju stoji nekaj leseniih stavb. Kupi peska in prekopana zemlja. To je obrat Mokro polje s pralnico in pe-
Se globje, vedno globje je njihovo delo
tako
skokopom. Danes ie deževen dan. Le štirje delavci so v pe-akokopu. Jožeta Luzarja sem našel med njimi. Ze od leta 1936 koplje kremenčev pesek.
»Kako smo kopali v začetku! Ni mogoče primerjati s tem zdaj. Jame so bile velike 2 do 3 m8. Kopali smo 7 do 8 m globoko. Pesek smo vlekli iz jame v škafu na škripec. Na postajo smo ga vozila s konji. Prali smo ga v lesenih banah, v potoku in mešalii z motika-mi. Danes ie vse drugače. Zaslužek je kar, čeprav je manjši, kot je bil pred letom.«
Delovodja Albin Golob mi e razkazal obrat. Bobri/i v pralnici se vrte. Voda nosi s seboj pesek, ga pere in sortira. Pod pralnico so veliiki beli kupi.
»Lojze pazi na oni kup taim! Prekladaj previdno, da se ti ne sesuje!« naroči mimogrede Golob delavcu. Nenadoma ropot in nekaj krikov.
»Kaj pa je spet?« Vagonček. ki z njim vlečejo že izpran pesek iz doline nazaj v pralnico, ie iztiril.
»Kaj nisi že dovolj dolgo tu, da bi lahko vedel kako se dela?« ošteva delovodja strojnika, ki ;je vagon ček prehitro spustil navzgol po tiru.
»Saj nd bilo nič hudega,« se izgovarja strojmiik. Videti je, da mu }e nerodno in hkrati žal za storjeno napako.
»Bi pa bilo lahko, če bi padel na ljudi! Takoj pojdd pomagat onim doli. da ga spet spravite nazaj na tirt« Strojnik molče odide.
V sušilnici smo. Najbrž ne veste, da pesek tudi sušijo. Toda le boljše vrste. Ko pride iz pralnice, je moker. Razgrnejo ga po grelni ploskvi poljskih peči v 15 do 20 centimeterskem sloju. Sopara se kadi od njega. Komaj je razločiti delavca z
masko na licu, kii ga mesa z lesen i.md grabi j ami.
»Ped masko pa ni prijetno, ne?« ga pobaram.
»Trena je potrpeti!« odvme. Začudilo me je, zakaj ima na licu masko. Ko sem se obrnil, sem dobil odgovor. Nekaj metrov dalie sta dva delavca polnila vreče. V prahu sem ju komaj opazil.
»Pri nas se pa kadi. a ne?« sta me ogovorila smejoč se, ker sem ;o kar se je le dalo hitro ucvrl mimo prahu...
# i
Le 20 minut je peš od Brusnic do Leskove a. Nebo se je medtem pričelo vedriti. V Le-skovcu   je   največ opuščenih jam, ki so že izrabljene. Nakladališče z vitlom, ki ga po- preveč naložili!« razloži eden bi radi vedeli, kaj je z nad-ganja elektromotor, tiri in va- od delavcev. Vsi se smejejo, uraimi. Na novo plačilno listo se gončki. Še nekaj je v Leskov* Ančka mora rinaibi poln vozi-  ne spoznata. Predolga je.. cu: rudniški rov in jašek. ček po vodoravnem'rovu spo-     »Ima kdo odrezek pri sebi?«
Sonce se je prisrnejalo izza da i in seveda ni posebno ve- »Jaz ga imam.« se oglasi oblakov, ko sva s tehnikom  sela, če je prepoln. eden. Vsi se zbero okoli odrez-
ka, tcvariš Cvitkovič jim razloži pomen posameznih številk in kolon.
»Kaj pa delovne obleke? Vidim, da ;ih nekateri že imajo. Kdaj jih bomo dobili mi?« vpraša nekdo.
»Delavski svet je odobril! Dobili jiih'boste. Vprašajte ob priložnosti na upravi!«
»Vagonček je treba podmazati. Ančka stopi po vazelin!« naroči nekdo.
»Ne grem. Strojnik ga ne mara dati!« Končno jo prepričajo. Kmalu se vrne z vazeli-nom. Tudi Ančka in Marta bi radi delovne obleke. Ančka pripoveduje:
»Ce dobijo dedci, morava tudi midve! Samo ne hlače. Enkrat sva jih že nosili, pa so se vsi norca delali iz naju.« »Sai imava svojih oblek za
Cvitkovičem obstala pri enem »V ponedeljek bo sindikalni delo dovolj,« doda Marta, izmed treh peskokopov v Le- sestanek!«' zakliče delavec pri »Bojše bi bilo, če bi nama dali skovcu. V jami je brilo 9 ali jašku. »Delovodja je naročil deset rudarjev. Dva sta rinila onim spodaj naj nam povedo!« vagonček proti koncu jame. nadaljuje. S tehnikom Cvitko-Kakor iz groba sem zaslišal vičem sva se med tem že spu-glas: »Pripravljeno!« Delavca stila v jamo. Kmalu za nama sta polni vagonček prevrnila in je prišla tudi Ančka, z delav-pesek je zdrsel v odprtino na cem, ker sta svojo normo v tleh. Nato ie bilo slišati neko rovu že opravila. Zamenjala vpitje. sta ju druga dva.
»Ančka se  jezi. Spet smo »Srečno!«
Velik delež za KREMEN O VE uspehe imajo njegovi neutrudni
Šoferji
vetrne jopiče. Tudi denar bi bil dober, če ne gre drugače!«
»O čem boste pa govorili v Ponedeljek na sindikalnem sestanku?« vprašam,
»Kar molčali bomo vsi, tako kot zmerom!« se odreže Ančka.
»Molčali? Saj ste ravnokar obdelali vrsto zadev, ki so kot nalašč za sindikalni sestanek,« se začudim.
»O, bomo že Ančko .nalušta-H", da bo začela!« se smejejo vsi.
»Ne, tokrat pa ne bom!« zatrjuje Ančka. Kljub temu vedo vsi, da bo spregovorila.
»Kaj hočemo, kdor dela greši ...« zaključi razgovor starejši rudar.
Takšni so ljudje pri Kremenu. Kopljejo :n iščejo po zemlji. Toda ne zlata. Saj ga ne potrebujejo- Njihovo zlato je kremenčev pesek. Beli rudarji bi jim lahko rekli. Sai jim'ta naziv bolj pripada kot delavcem, ki iščejo nafto.
Takšni so naši dolerrski Kremene vd rudarji.
Miloš Jakopeo
Lastna proizvodnja v T0M0SU
In še obisk v Leskovcu
Med utrujajočim, težkim delom se  krepka malica vsakomur prileie
»Srečno!« so odgovorili v zboru.
»Kako gre? Videti ste veseli. Menda je vse v redu pri vas?«
»Zadovoljni smo!« Eden izmed kopačev bi rad nekaj povedal. Obotavlja se. Ančka ga vzpodbuja.
»Zaradi plače se jezri. Kar povej no, kaj pa mencaš!« Delavec prične:
»Vprašati sem misMl, zakaj imam jaz 38 na uro. Pa že več let delam. Ostali imajo po 40 in 42!« Tovariš Cvitkovič mu razloži:
»To se morate pogovoriti z delovodjem. Mi na upravti ne vemo, kako kdo dela in koliko časa. Naj vas delovodja predlaga za višjo plačo, pa jo boste dobili.«
»Priznaj, d* si1 sam kriv!« se oglasi starejši rudar. »Saj si res že prej delal. Potem si sam od sebe nehal in letos spet za-
Povedati moraš po pravi-
ca!«
.^nčka in Marta (tudi ženske so med Kremenovimi rudarji)
V tovarni Tomos v Kopru bo v nekaj dneh začel redno obratovati strojni park za proizvodnjo motornih koles, tovornih trikolic in specialnih stabilnih ter vgrajenih ladijskih motorjev. Ta obrat je v novozgrajeni dvorani, ki meri 31.000 kvadratnih metrov. Nekateri stroji že redno obratujejo, druge pa še vedno preizkušajo. Stroji v oddelkih ln posameznih oddelkih so razporejeni racionalno. Prostor Je izrabljen zelo ekonomično, hkrati pa sta zagotovljena nemoten potek proizvodnje in varnost pri delu.
Stroji so moderni, nekateri pa so opremljeni tudi z najnovejšimi dosežki tehnike. Pri veliki stiskalnici okvirov zagotavlja sistem
II
Ob desetletnici našega podjetja pozdravljamo vse poslovne prijatelje in kupce naših izdelkov, vse kolektive v novomeškem okraju in delovne ljudi širom po domovini!
DELAVCI IN USLUŽBENCI PODJETJA
»Kremen«
RUDNIKI NEKOVINSKIH RUDNIN NOVO MESTO
fotocelic delavcem popolno varnost. Pri ostalih strojih je varnost delavcev zagotovljena že s samo tehnično konstrukcijo posameznega stroja.
Tovarna »Tomos« postaja osrednji industrijski obrat Koprskega in že ustvarja prebivalcem tega območja ekonomske pogoje, ki bodo v nekaj letih boljši od tistih, v katerih so živeli ljudje takrat, ko so hodili na tlelo v Trst. V tovarni, ki je še vedno v gradnji, je zaposlenih nad ionu delavcev, v bližnji bodočnosti pa jih bo  zaposlenih skoraj 2000.
Lani je tovarna izdelala 9.446 motocikiov, letos pa računajo, da jih bodo do konca leta naredili 18.500. Predvidevajo, da bodo leta 1»61 izdelali že 24.000 motornih koles in 6.400 stabilnih motorjev.
»Tomos« oskrbujejo s proizvodi, ki jih tovarna ni vključila v svoj proizvodni proces, podjetja »Kudi Cajevec« iz Banje Luke, "Sa-turnus« >z Ljubljane, »Jugotient« iz Novega Sada, »Tesnilko« iz Medvod, »Kombinat gume* iz Borova in druga.
2e pred prehodom na lastno proizvodnjo je podjetje sklenilo več pogodb za dobavo »Coiibri-Jev« v Grčijo. Poljsko, Turčijo in Sirijo, kar je nov dokaz. d,i so »Tomosovi« proizvodi enakovredni po kakovosti in po tehnični obdelavi proizvodom že priznanih evropskih tovarn. Podjetje ima stalno trgovsko zastopstvo v Pa-trasu v Grčiji, ki naj bi bilo prehodno in izhodiščno območje za trge Bližnjega vzhoda. Nnjvečjo pozornost tujih kupcev vzbuja moped »Colibri«.
Omenjena flp.istvs kažejo, da približno 4 milijarde fltnarjev investicij, kolikor .i h hiin doslej vloženih v ta moderni industrijski objekt, skupnost ni vložila zaman.
MAR BO NOVOMEŠKI TRG RES VEDNO MED NAJDRAŽJIMI V DRŽAVI?
Novomeške gospodinje najbolje vedo, kako jc v Novem mestu s preskrbo. Mislimo predvsem na živilski trg. Obiskali smo štiri ljudi, ki so, kot se nam zdi, odgovorni za preskrbo, in zastavili vsakemu od njih tri enaka vprašanja.
Kaj menite o pogojih preskrbe Novega mosta v prihodnjem letu? Ali je pri nas mogoče uporabiti pogodbeno preskrbo? Je že kdo ukrepal v teh smereh?
Leto 1958 se bliža h koncu. Vsi vemo, da letos preskrba našega mesta nj bila najboljša. Nihče ne trdi, da živil ni bilo mogoče kupiti. Toda bila so predraga' saj dosegamo najvišje cene v merilu FLRJ. Reševanje taksnega vprašanja moramo pričeti pravočasno. Objavljamo odgovore, ki smo jih dobili:
JOŽE UNETlC, direktor Gospodarske poslovne zveze Novo mesto:
»Preskrba novomeškega živilskega trga nj vprašanje. Oskrbeti ga je mogoče z eno roko tako, da bi bili potrošniki zadovoljni. Letos smo v obdobju osmih mesecev oskrbeli 51 tisoč brigadirjev na avtomobilski cesti in še precejšnje število poklicnih delavcev. Zastojev ni bilo, čeprav so porabili blizu 6 milijonov kilogramov hrane. Novo mesto potrebuje mnogo manj, zato ni vprašanja njegove preskrbe.
Kmetijske zadruge iz okolice bi novomeški trg zlahka zalagale s potrebnimi živili. Kljub temu je čutiti, da niso dovolj zainteresirane za to. Pogoji za prodajo živil na ostala področja so namreč ugodnejši. Razen tega so bili vsi dosedanji posegi na novomeški trg le kampanjski. Prav to Jim jemlje ves pomen In vrednost.
(Gospodarska poslovna z.vez;i Novo me-s(e kot grosistično podjetje na živilskem trfu ne more nastopati. Mi oaatrei nimamo prodajaln na drobno. Mislim, da bi morali, ko smo pred dvema mesecema pri čeli s posegom na živilskem trgu, v to akcijo vključiti tudi podjetje Sadje-zele-njava. ki ga Imamo. Posvečamo mu premalo pažnje. Okrepiti ga bomo morali, ta-
ko da bo lahko kadarkoli interveniralo na domačem trgu in da bo hkrati sposobno prodajati presežke na ostalih tržiščih. V pogodbeni preskrbi, kolikor jo bomo seveda uvedli, bomo morali namreč upoštevati rentabilitetnj račun proizvajalca. Posledica tega bodo presežki, ki jih Novo mesto ne bo moglo porabiti.
Z novo avtomobilsko cesto so možnosti preskrbe mnogo ugodnejše in večje. Pod-
proizvodnega programa, čeprav ga na OZZ stalno obljubljajo. Prav ta posestva se bodo nujno morala preusmeriti v proizvodnjo za preskrbo Novega mesta.
Da bi vprašanje novomeškega trga rešili, bomo morali okrepiti podjetje Sadje-zeleniava, da bo sposobno kupiti v okolici dovolj blaga. V nasprotnem primeru bo morala Gospodarska poslovna zveza Novo mesto pričeti tudi s prodajo na drobno.
»Zakaj nastaja vprašanje preskrbe Novega mesta, letos pa smo bili sposobni oskrbeti 8 hrano 54.000 brigadirjev?«
»Mislim, da vprašanje ni zastavljeno popolnoma pravilno. Mi smo brigade oskrbeli le organizacijsko, ker zadostnih količin blaga pri nas ni bilo. Kljub temu pa ni vprašanje količin za Novo mesto samo. Vprašanje je le v tem, kako Novomeščane poceni oskrbeti z živili iz kmetijske pro-
3 vprašanja - 4 odgovori
jetju Sadje-zelenjava bi morali oskrbeti predvsem lahek dostavni kamion, ki bi mu omogočil hitre posege na trg. Glede jajc bi pripomnil to: letošnje leto nas je našlo nepripravljene. Prihodnje leto pomanjkanja jaic ne bo. V sezoni bomo odkupili zadostno zalogo in jih uskladiščili v hladilnicah. Mislim, da bi moralo v tej smeri ukrepati tudi podjetje Sadje-zele-njava.
Ne vem, če je že kdo o pogodbeni preskrbi razmišljal. Prepričan pa sem, da moramo že zdaj misliti na prihodnje leto In hitro ukrepati.*
NIKO PAVLIC, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Novo mesto:
»O pogodbeni preskrbi Novega mesta nismo razmišljali. Naše mesto je premajhno potrošno središče za tak način preskrbe. Novo mesto nima od kmetijskih posestev družbenega sektorja glede preskrbe ničesar, čeprav Jih je precej na področju občine. Kmetijske zadruge so sicer večkrat posegale na trg, vendar le kampanjsko in zato ni bilo zaželenega učinka.
Kmetijska posestva družbenega sektorja v okolici do danes še nimajo realnega
Pred dvema mesecema smo pričeli s kontrolo na živilskem trgu in določil) najvišje prodajne cene. Zavedamo se, da je to le prvi drobni korak k organizirani preskrbi Novega mesta, ki jo moramo doseči prihodnje leto.*
VIKTOR KOTNIK, predsednik Okrajne trgovinske zbornice in član občinskega sveta za blagovni promet:
»Imam občutek, da ni za preskrbo trga v prihodnjem letu do zdaj nobenih izrazitejših priprav. Na načelih za ustalitev cen bomo nedvomno vztrajali. Predvsem je zaželena Intervencija kmetijskih zadrug, ki do zdaj ni bila učinkovita. Zadruge so na njej premalo zainteresirane.
Letos je bila Gospodarska poslovna zveza močno angažirana z oskrbo brigad in res ni zmogla odigrati vloge posrednika med zadrugami In trgom. Upamo, da bo prihodnje leto v tem uspela ln upamo, da bo imela tudi Interes. Ostalim podjetjem te branže le namreč mnogo teže iskati živila po tržišču. Gospodarska poslovna zveza bi to zmogla mimogrede zaradi narave svojega dela. To vlogo bi odigrala s kombiniranjem pri ostalem odkupu.*
izvodnje. Vsi vemo, da je naš trg eden najdražjih v državi. Kljub temu je vprašanje mogoče rešiti. Podjetju Sadje-zele-njava moramo nuditi boljše osnove. Okrepiti moramo njegova osnovna sredstva in mu oskrbeti primerne skladiščne prostore. Tako bomo ustvarili osnove za tesnejše sodelovanje med njim, Gospodarsko poslovno zvezo in kmetijskimi zadrugami. S predlogom, naj se podjetje Sadje-zelenjava priključi h Gospodarski poslovni zvezi, o katerem smo že večkrat razpravljali, ne bomo dosegli nobenega učinka.*
MIRKO JARC, direktor trgovskega podjetja Sadje in zelenjava Novo mesto:
»Cas je, da tudi o tem spregovorimo. Naj povem takoj v začetku, da sem odločno za pogodbeno preskrbo. Upoštevati pa moramo težave. Novo mesto je majhno potrošno središče, toda le v smislu raznovrstnosti blaga, ki ga mora trgovina, kot je naša, nuditi. Vendar bi se dalo marsikaj narediti.
V naši okolicj nI kvalitetnega blaga, kljub temu, da bi lahko bilo. Mi strankam ne moremo prodajati nekvalitetnega blaga. Predvsem manjka v Novem mestu zgod-
nje zelenjave. Z majhnim trudom in z dobrim zaslužkom bi jo lahko pridelovalo katerokoli posestvo v naši okolici. Količine, ki jih potrebujemo, niso velike. Mislim, da bi odgovorni morali delati v tej smeri.
Rekel sem že, da sem odločno za po godbeno preskrbo. Naše podjetje ima takšne pogodbe že nekaj let z indiviiiup.J-nimi proizvajalci čebule. Dajo nam res kvaliteten pridelek. Poskušali smo tudi s paradižnikom, porom, z zeljem in zgod njim krompirjem, vendar nismo uspeli. Nekaj zato, ker so proizvajalci pogodbe odpovedali, nekaj zato. ker je bil pridelek prekasen in nekaj tudi zaradi slabe kvalitete. Prepričan sem, da bi se tak način proizvodnje in preskrbe dal urediti ni naših posestvih tudi za zgodnje pridelke.
Najbolj nam manjka zgodnje čebule, zgodnjega krompirja, zgodnjega paradižnika in stročjega fižola. Vse to mora.no uvažati iz ostalih krajev. Domača proizvodnja da te proizvode na trg takrat, ko je že prenasičen. Potrošnik želi predvsem zgodnjo zelenjavo in prav z njo smo revni. Organizirati bi morali predvsem proizvodnjo vseh vrst zgodnje zelenjave in vrtnin za prve pomladne mesece, ker smo pozimi tako prisiljeni dovažati vse to z drugih področij naše države.
Vreme je za našo stroko zelo pomembno. Ni dobro, če je prevroče, in spet ne, če je premrzlo. Ta težava pa bi bila brezpomembna, če bi bila proizvodnja v okolici Novega mesta (mislim predvsem zgodnje vrtnine) organizirana tako. da ne bi bilo potrebno dovažati proizvodov od daleč. To jih namreč zelo podraži, kljub temu, da si vedno prizadevamo, da bi bile cene čim-nižje.«
*
To so vprašanja, ki smo jih zastavili, in odgovori nanje. Za \scm tem je več kot 5.000 Novomeščanov, ki žele kupovati dobro blago ceneje kot do zdaj. Vprašanja, ki smo jjh postavili, terjajo za odgovor samo še dejanja in nič več besed.
Stran, 4
»DOLENJSKI LIST«
Štev. 4»
KULTURNI TtDEN NA SENOVEM
Občinski svet Svobod in prosvetnih društev občine Senovo Je v počastitev 29. novembra priredil kulturni teden, ki je trajal od 22. do 28- novembra. V .tem času so bile v krajih se-novške občine različne kulturne in Športne prireditve, ki jih je obisKalo lepo število gledalcev in predstavnikov oblasti. Kaj omenimo le najvažnejše: Kot uvodno prireditev v kulturnem tednu, ie igralska družina »Svobode« Senovo uprizorila'igro »Ambasador«. V nabito polni dvorani, ie premiera dobro uspela. Gledalci so bili ■ predstavo zadovoljni in dali zasluženo priznanje domaćim Igralcem.
24. novembra ie Ljudska univerza pripravila zanimivo predavanje o protiletalski zaščiti. Predaval je aktivni oficir Jugoslovanske ljudske armade iz Cenkelj. ki je nazorno opisal načine zaščite pred letalskim napadom in atomsko bombo. Pokazal je tudi film o atomski bombi nad Hirošimo.
Tudi šahisti iz Senovega in Brestanice niso hoteli zaostajati za drugimi. V pevski sobi na Senovem so se pomerili na dobro uspelem brzoturnirju- So-
delovalo je kar lepo število ljubiteljev te igre.
Po dolgem času so se domačemu občinstvu zopet predstavili pevci. Na reviji pevskih zborov so sodelovali mladi pevci iz Koprivnice. Brestanice in domačini. V prvem delu sporeda so sodelovali mladinski pevski zbor iz Koprivnice, Brestanice in senovške osemletke. V drugem delu smo videli ženski zbor. mešani zbor in oktet »Svobode« Senovo. Na sporedu so bile narodne in u-metne pesmi. Nastopajoče je ocenjevala  posebna komisija.
Godba na pihala je pravkar praznovala 30-letnico obstoja. Za jubilej le v okviru prireditev kulturnega tedna naštudi-rflfla samostojni koncert. Na*-stopili so tudi solisti in novoustanovljen orkester- Program je obsegal dve uverturi, venček slovenskih narodnih pesmi in dve koračnici. Posebno ie občinstvu ugajal venček narodnih pesmi  »Vesela gmajna«.
Orkester je zaigral štiri krajša dela. Z uspelim koncertom ie godba dostojno proslavila svoj jubilej.
Zelo dobro obiskan ie bil tudi literarni večer domačih av-
torjev, na katerem smo slišali stvaritve Avsenaka. Fabjančiča. Kešeta, Malovašičeve in drugih. Zlasti so ugajale pesmi pokojnega Lojzeta Avsenaka. Na ta način so tudi senovški književniki prispevali svoj delež k pomembnemu praznovanju.
Ob zaključku so bile najboljšim sekcijam podeljene skromne nagrade za njihovo sodelovanje v kulturnem tednu, ki naj jih vzpodbujajo pri nadaljnjem delu.
Zlatko Razdevšek
ZAPISKI S POSVETOVANJA O KONTRACEPCIJI IN SPOLNI VZGOJI
ŽENINO ZDRAVJE
PRVI POGOJ ZA SREČO V DRUŽINI
Minuli četrtek je bilo v Novem mestu razširjeno posvetovanje o zdravstveno socialnem varstvu družine. Razen zdravnikov, medic, sester, babic in socialnih delavcev sta se ga udeležila tudi ginekolog profesor  dr.   Franc  Novak   in Cita
Zahvala 2užemberčanov gostom iz Ljubljane
Prav na dan, ko Je nasa mladina z dograditvijo avto ceste Ljubljana—Beograd tako veličastno Izpolnila svojo obljubo, ko smo se z njo zlasti še Dolenjci povesellli ogromne pridobitve in poslušali — eni v Novem mestu, drugi doma pri radijskih »prejemnikih — besede našega ljubljenega predsednika, smo imeli v popoldanskih urah v Žužemberku še posebno kulturno doživetje. Obiskala nas je prosvetna skupina Tovarne dekorativnih tkanin iz Ljubljane in se nam v dvorani predstavila z nepričakovano bo^ gatim kulturnim sporedom.
Po pozdravni pesmi »Zdravo« nas je njihov moški pevski zbor v prvem delu z borbeno pesmijo popeljal preko poljan in gozdov v čase veličastne narodnoosvobodilne borbe. V drugem delu smo prisluhnili tankočutnemu izvajanju umetne pesmi, ki so Ji priključili za zaključek ie našega soseda »Ribniškega Urbana« in pa venček koroških narodnih. Za poživitev so vmes nastopili še tamburaši in solo bariton, ki je žel s svojim močnim in izvežbantm gla-
som še posebno priznanje. Svojevrstno pestrost sta dala vsej prireditvi še komik ln sekstet »Veseli tekstilci«.
Poslušalci, ki jih je bilo polna dvorana, se ob koncu kar niso mogli raziti. Kadi bi poslušali še in še. Dobrodušni napovedovalec je zato obljubil, da bodo še prišli.
Kolektiv tovarne zasluži res vse priznanje. Pri težkem poklicnem delu in prizadevanju za izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva najdejo ti ljudje še čas ln voljo za kulturno udejstvova-nje. Z do potankosti zglajeno pesmijo in glasbenimi deli hitijo ven med široke ljudske množice. V oddaljene kraje in vasi nosijo preprostemu kmečkemu Človeku svojo pesem ter mu nudijo bogat, lep in ploden kulturni užitek, ki ie sicer tako silno redek. S tem hkrati pletejo močno nit, ki blagodejno povezuje v socialistični družbi našega delavskega in kmečkega Človeka, ju zbližuje ln spoznava njuno živl.jerije, delo in napore.
Veseli tekstilci, le tako naprej in še na svidenje! -I
Spet veseli večer!
Kot lani se bomo tudi letos lahko prijetno razpoložil; na veselem večeru, ki bo v dvorani novomeškega Doma ljudske prosvete, v torek IS. decembra ob 20. uri, 17. decembra ob 15. in 20. uri in IS. decembra ob 20. uri.
Sodelujejo: dolenjska Reza, dolenjski Nacek, Don Kihot in Sančo Pansa, revijski pevec milanske Scale Teodor, razglašeni pesnik Kontrabas. Kraljica džungle, pigmejski razbojnik, dolenjski fantje in zabavni jazz orkester. Pridite — nasmejali se boste!
Vsem graditeljem avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, mladinskim delovnim brigadam, investitorjem, strokovnjakom in delavcem gradbenih podjetij ter Glavnemu štabu MDB čestitamo ob delovni zmagi na novi cesti Ljubljana—Zagreb!
OKRAJNI , LJUDSKI ODBOR CELJE
Prof. dr. Franc Novak: »Glavno je, da komisije za razvoj kontracepcijske službe začno takoj konkretno delati. Vsak zdravnik, medicin, sestra in babica naj bo v svojem okolišu propagator za kontracepcijo, da bodo moški in ženske spoznali najsodobnejša zaščitna sredstva...«
Bole, šef odseka za zaščito matere in otroka pri CHZ v Ljubljani.
Naš skupni cilj je: zdrav ln krepak narod. Otrokov prihod na svet mora biti zaželen in srečen. Zene ne smemo uničevati s prepogostimi porodi, ampak moramo skrbeti, da bo žena čim dali časa zdrava, mlada in lepa.
Predno gre ameriška žena po porodu iz bolnišnice, pride k nJej zdravnik in ji svetuje, da naj bo njen naslednji porod še-
le čez dve leti. Tam so vse žene obveščene o kontracepcijskih .sredstvih, pri nas pa zanje ne vedo niti vse tiste žene, ki so že kdaj imele splav.
Od Januarja do oktobra letaš je bilo v novomeški bolnišnici izvršenih 520 splavov, v vsej državi pa jih je okoli pol milijona letno. Samo v Sloveniji smo izdali v enem letu za stroške zdravljenja po splavu 96 milijonov dinarjev! Seveda tu ni toliko važno finančno vprašanje kakor to, da te žene ne bodo nikoli več popolnoma zdrave. Vsega tega ne bi bilo, če bi žene uporabljale zaščitna sredstva, ki jih lahko dobe v dispanzerjih za žene ter v zdravstvenih domovih in postajah. Tako ne bi bilo nezaželenih porodov in ne zaželenega števila otrok, bilo bi manj družinskih prepirov, manj zdravniških stroškov pa tudi žene se ne bi prezgodaj postarale, ampak bi ostale dalj časa mladostne.
V poročilih in razpravi so na konferenci ugotovili:
Po kontracepcijska sredstva prihajajo žene iz vsega okraja, vendar v premajhnem številu. Največ pride žen delavcev tn pripadnikov JLA (v Brežicah) najmanj pa samskih žen in deklet. Večina žen, kj so dobile zaščitno sredstvo, ne pride na ponovne preglede. Ženske so neodločne, sramežljive in jih je treba predolgo pregovarjati. Tudi možje v veliko primerih prepovedo ženam uporabljati zaščitna sredstva. Zaščitna sredstva (diafragme) so draga, saj
stane ena 600—701 din. Finančno vprašanje ne bi smelo zavisti razvoj kontracepcijske slu? i-e v našem okraju. V ne.citc-iih republikah in okrajih delijo zaščitna sredstva že brez ■ |. ačno. Čudno je tudi nas om',].: v tem, da Je treba pri nas za-J.itna sredstva plačati, zdravljenje po splavu pa je brezplačno. Bilo je tudi premalo predavanj. Treba je več napraviti za splošno vzgojo ter izobrazbo mladine in ljudi med 15. in 30. letom. Družbene organizacije naj skrbe, da komisije za razvoj kontracepcijske službe ne bodo zaspale. Občinski dispanzer za žene v Novem mestu naj bi prerasel y okrajni dispanzer za žene ter vodil in usmerjal delo vseh ostalih sorodnih usta nov v okraju. Dolžnost sindikalnih podružnic po podjetiih je, da organizirajo predavanja za moške in ženske ter še posebej razgovore za ženske.
Imenovane so bile komisi.le za razvoj kontracepcijske službe z bazami v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Sevnici, Črnomlju, Kostanjevici, Šentjerneju, Trebnjem, Senovem, Mirni, Mokronogu, Semiču, Dol. Toplicah, Žužemberku in Metliki.
Zaključki: Povečati je treba zdravstveno propagando in organizirati predavanja, tečaje in posvetovanja. Komisije morajo sodelovati i ginekološkimi oddelki bolnišnic. Po večjih podjetjih le treba organizirati predavanja, h katerim naj pridejo tudi moški. Na roditeljskih sestankih je treba seznaniti s kon-
tracepcijo tudi starše. Okrajni zdravnik naj gre večkrat U zdravnikom po terenu kot in* štruktor. Borbo proti aborterjem je treba zaostriti.
V komisijo za prekinitev nosečnosti so bile imenovane zaupne socialne delavke, ki bodo glavna pomoč in velika opora te komisije.
SPOLNA VZGOJA MORA POSTATI  SESTAVNI DEL
SPLOŠNE VZGOJE Spolna vzgoja je del splošne vzgoje, zato naj obe imenovani komisiji stopita v stik s pedagogi in društvi prijateljev mladine. V srednjih in strokovnih šolah je spolna vzgoja velikega pomena, ker je nevarnost, da se mlad človek, ko pride iz šole, zaradi nepoučenosti v življenju ne znajde. Dosedanja predavanja po šolah so bila marsikdaj nestrokovna. Vzgojitelji so večkrat preveč »kloštrsko« gledali na spolno vzgojo. (V Švedski začno s spolno vzgojo mladine že ta* krat, ko je otrok star G let.) Zdravniki morajo pomagati pedagogom z nasveti in svojim znanjem.
Zato se je treba odločiti: ali bomo še naprej na svojo škodo pretirano sramežljivi in staro-kopitni, ali pa bomo imeli otro-ke takrat ko si jih bomo želeli, zdrave otroke,    katerih bomo
veseli in zaradi katerih bo v naših družinah sreča.
Odločitev ni težka, saj si vsi želimo, da bi imeli zdrave žene in krepke otroke, srečne 'družine in močan, zdrav narod. P.
ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
Šola za starše v Novem meslu
Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine v Novem mestu bo v kratkem organiziral šolo za starše, ki bo prvi poizkus sistematično vodene šole za vzgojo v družini v Novem mestu. Pedagogi in zdravniki bodo skušali v ciklusu zanimivih in kvalitetnih predavam zajeti vse tiste probleme vzgoje otrek v družini, ki jih morajo poznati starši, očetje in matere, če hočejo pravilno vzgajati mladi rod. Že marsi-
SE vedno po STAJREM v Franciji je po zakonu žena možu enakopravna, dejansko pa jo še vedno cela vrsta zakonov spravlja v podrejeni položaj.
Pri ločitvi zakona ostanejo otroci vedno pod zakonitim varuštvom očeta, tudi če jih je sodišče prisodilo materi. Tudi v službah je plača moškega navadno za polovico večja od plače, ki jo za isto delo dobi ženska.
tečaje za Šefe
so vpeljali Amerikanci. v teh tečajih učijo šefe, da morajo v ženski delovni sili vzbuditi veselje do dela in jim svetujmo.
kje so šole za starše stalna oblika dela z roditelja. Tu se bodo lahko pogovorili s pedagogi in z zdravniki o vseh vzgojnih problemih otroka in mladostnika. Naj navedemo samo nekaj tem: Duševni razvoj otroka, poglavja iz družinske pedagogike, probtera spolne vzgoje, vprašanja iz socialne in pravne zaščite družine in otroka, motnje v otrokovem obnašanju, prva pomoč otrokom v slučajni bolezni, o die-fični prehrani otrok, bUgima žene-matere, problematika mladostnika, kako pomagam otroku pri učenju,  kako mu
vzbudimo veselje do šolskega dela, šola in dom itd.
Sola bo trajala predvidoma dva meseca, tedensko en večer po dve uri. Vpisovanje bo na posebnih listih, hi jih bodo otroci osnovnih šol prinesli staršem. Tisti, ki nimajo šoloobveznih otrok, naj se prijavijo direktno pri upraviteljstvu dopoldanske ali popoldanske osnovne šele. Sola bo brezplačna. Vljudno vabimo očete vn matere, da se v čimveč jem številu priiavifjmjo že od danes dalje.
Predavatelji bodo na prošnjo društev pm v okraju ali
BEL0-M0DRD ZA MRZLE DNI
Potrebujemo: 100 g bele in 100 g modre volne, okrogle pletilke št. 2 in pol ali več dolgih pletilk v isti debelini.
Vzorec: 1—8 vrste bele: plete-mo same desne. 9—16 vrsta modra — pletemo same leve. Dalje ponavljamo. Da bo čepLca enako velika kot je na sliki, oziroma kot je popisano, napravimo po-'skusni vzorček — 20 pentelj1 v širino in 30 vrst v višino mora dati kvadrat s stranicami 9 in pol cm. Ce imamo debelejšo ali tanjšo volno, jo moramo prilagoditi temu vzorčku, to je zvišati ali znižati število pentelj v nasnutku.
Izpeljava: nasnujemo 118 pentelj v modri barvi, jih sklenemo v krog in splete m o 5 cm visok rob, eno leva, ena desna zasukana. Menjamo barvo in pletemo dalje, kot je opisano v vzorcu. Ko imamo 112 vrst ali približno 30 cm, spletemo zopet 5 cm visok bel rob, ena leva, ena desna zasukana.
Primarij dr. Ivo Smrečnik: »Spolno vzgojo je  treba postaviti na široko podlago  in začeti
z njo že v šolah ...«
Lep napredek straške SVOBODE
DPD   »Svoboda«   Straža seže toliko naučil mlade fante.
pripravlja na redni letni občni zbor, kjer bo podan pregled celotnega kultumo-pro-svetnega prizadevanja in načrt za bodoče delo. Društvo ie vsekakor zelo marljivo delovalo »kozi vse leto in na bližnjem občnem -zboru ne bo v zadregi.
Letos je na proslavi 29. novembra v sitraštkem Zadružnem domu prvič nastopila godba na pihala, ki spada v glasbeni odsek društva. Trenutno ima godba 22 inštrumentov, ki so vsi v rokah mladih godbenikov (nekateri so še šoloobvezni). Najprej je mladina obiskovala predavanja iz glasbene teorije, potem pa je dobila v roke nove inštrumente. Požrtvovalni in sposobni kapelnik tovariš LADISLAV LESKO je v dobrem pol letu
da so se pred natoto polno dvorano nepričakovano dobro ^odrezali«, kar jiiim je dalo veliko vzpodbudo za nadaljnje delo.
Ostale točke sporeda proslave so izpolnili mešani pevski zbor in folklorna skupina »Svobode«, osnovna šola Vavta
vas in TVD »Partizan« Stnaža-Vavta vas.
Godba namerava sprejeti še nove člane, zato se nai prijavijo vsi mladinci; k,i imajo voljo in veselje do glasbe. Društvo bo po možnosti nabavilo še nove inštrumente, da bo imela godba 32 inštrumentov.
Zdravil porabimo preveč
v vsej Jugoslaviji znaša letna potrošnja zdravil 10 milijard dinarjev. Na posvetovanju zainteresiranih organov, podle-tij in služb, ki se ukvarjalo s preskrbo z zdravili, so ugotovili, da so zdravila v naši državi v primerjavi ■ svetovnim; cenami najcenejše blago. Udeleženci posvetovanja so pruv tako poudarili, da so cene zdravil neekonomske ter da bi bilo treba   vsekakor  preprečiti na-
daljnji porast potrošnje zdravil, ki narašča 20-odstotno letno. Strokovnjaki so predlagali, naj bj, izdali ustrezne predpise o udeležbi socialnih zavarovancev v stroških pri nakupu zdravil. Drugi predlog pa le bil, da plaćalo zavarovanci ob predložitvi recepta v lekarni 50 uin v gotovini. Menijo, da bi tako zahtevali socialnii zavarovanci manj zdravil od zdravnikov
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Čuvajmo se ozeblin!
Bliža se zimski čas in z njim nevarnost ozeblin. Bolje pa je bolezen preprečevati kot zdraviti, zato teh nekaj vrstic.
Kaj so ozebline? To so omejene okvare kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo pod vplivom mraza. Morda bo kdo vprašal: »Zakaj pa ne zbolimo vsi, saj smo vendar vsi izpostavljeni mrazu?« Pri nastanku obolenja igrajo važno vlogo še posebni činitelji: vlaga, pritisk obutve, slabokrvnost, alkoholizem, posebno pa še motnje v krvnem obtoku. Mraz zmanjšuje obtok krvi, kar vodi do okvar na manjših žilicah; posledica tega so spremembe na koži. Zato nt nič čudnega, če se ozebline pokažejo šele spomladi, ko pravzaprav niti ni več hladno.
Prvo, kar opazimo, je lahna rdečina in srbenje po rokah in nogah pri prehodu iz hladnega na toplo. Pozneje preide ta živordeča barva v bolj vijoličasto, udi zatečejo, sčasoma pa se napravijo drobni vozliči, veliki kot koruzno zrno alt pa celo kot lešnik. V hujših primerih nastanejo tudi bule in celo rane, ki se le nerade celijo. Iz njih se eedi bistra rumenkasta tekočina. Obolenje se pojavi s prvim mrazom in traja vso zimo, včasih pa se javi šele •pomladi. Največkrat so prizadeti mlajši ljudje, najčešče dekleta. Pri teh se javlja še neka posebna oblika, ki jo poznamo šele kratek čas. Ženam, ki nosijo tanke nylon nogavice ln tople visoke čevlje, postanejo noge od gležnjev do kolen temnomodre. Na posameznih mestih vidimo živo-rdeče pege, tako da so noge čisto lisaste.
Zdravljenje ozeblin je zelo dolgotrajno In nehvaležno. Velikokrat se z nastopom nove zime obolenje ponovi. Dajemo lahko sredstva za poživitev krvnega obtoka v Obliki tablet ali injekcij, masaže. Izmenične tople in hlad ne kopeli (gimnastika ožilja) ter dražeča mazila.
Kako naj se čuvamo pred ozeblinami? Ob prvem na-, ftopu mraza se toplo oblečimo, nylon nogavice zamenjajmo ■ florastlmi! Čevlji naj bodo dovolj veliki In zračni, da lahko kljubujejo dežju in snegu. Izogibajmo se prekomernega uživanja alkohola! Krepimo ožilje z izmeničnimi toplimi in hladnimi kopelmi!
Dr. MILAN ADAMCIC
podobni/i šol za starše v drugih krajih predavali tudi drugod izven JV<w«flo mesta.
T.T.
Skrb vse družbe
OBUTO VEDRO
Z drobnimi, zamaškom podobnimi gumijastimi podstavki, ki jih nataknemo na spodnji rob vedra, dosežemo sledeče izboljšave:
Z vedrom ne ropotamo, ko ga prestavljamo pri delu; ker ga ne postavljamo naravnost na pločevinast rob, se posoda dalj časa ohrani in s« lošč ne okrušl. Posoda ne pušča na tleh rjastih
sledov, ki jih težko očistimo, bo disl z navr.dp.cga lesenega poda parketa ali pa celo \<z kopalno kadi. ako smo tako neprevidne, da vedro pozabljamo v njej.
(Nadaljevanje in konec) Zal ponekod to podpirajo tudi politična vodstva, ki mislilo, da bodo s sodelovanjem nlihovih klubov v zveznih in drugih viž-ilh tekmovaniih prispevali k , uveljavitvi njihovega mesta ln okraja. Ti pojavi podpiralo tudi razne lokalistične in šovinistične tendence ln odvračalo Hudi od množične telesne kulture. Sami pojavi so Javna talnost. toda največkrat ni najti ljudi, ki bi se upali spoprijeti s temi vprašanll. ker ne dobijo podpore. Večina članov uprav klubov so člani ZK. SZDL. LMJ Itd., zelo pogosto so to celo vodilni ljudje — člani komitejev, odborniki, direktorji Itd., toda te pojave so vseeno tolerirali. Vzrok 1e v tem. ker ne poznajo osnovnih nalog in vloge športa v naših pogojih. VsP to le treba odločno ln čimprei postaviti na dnevni red naših Športnih forumov in začeti z odločnimi ukrepi. Poudariti moramo, da borba proti negativnim pojavom ne sme biti samo stvar organizacije za telesno kulturo, ampak tudi vseh političnih organizacij. Brez pomoči slednlih Športna vodstva ne bodo sposobna, da sama rešujejo take Probleme.
Glede profesionalizma 1e tov. Komar dejal, da so nekateri to tolmačili tako. da vrhunski športnik lahko postavlja dobre rezultate le. če se izključno bavl s športom, torel če mu 1e šnort poklic. Slavni pogoj z:i vrhunski sport le množična telesna kultura, potem  dober strokovni kader
in  ugodni materialni  pogon za
delo v šolah in v Klubih. Torej -
vrhunski rezultati morajo orltl kot normalna posledica sistematičnem dela Zato v naših nogn-llh šport ne more biti poklic, ker za to nI ekonomskih pogolev. Pri tem vprašanju 1e nastala precejšnja  zmeda,  posebno glede
takolmenovanJh »neamaterjev« v, našem nogometu. Status vrhunskih športnikov 1e postal eden od osnovnih problemov v naši telesni kulturi. Ta problem bi rešili z odločnimi ukrepi s tem da bi postavili, da šport ne more biti poklic, da bi ustvarili bollse materialne ln kadrovske pogoje za strokovno delo v društvih in klubih ln da bi nalboll-Slm in talentiranim športnikom dali stalno materialno pomoč v obliki štlpendU. StipendHe hI morale biti edini način pomoči, kar pomeni, da bi bilo treba ukiniti vse vrste nagrad, oremit nedovollenlh dajatev v prehodnem roku Itd. Jasno Je, da se s tem ne odrekamo vrhunskemu športu, ker je ta zelo pomemben in koristen element v naši telesni kulturi, toda to moramo vsklaclitl s siplošniml načeli in z življenjsko prakso državi lanov socialistične Jugoslavije.
V nadaljevanju svojega govora le tov. Komar govoril o Soli. ki mora imslatj osnovni činitelj, kl ho mladini zagotovil vsestransko telesno vzgojo, raz\ il rSZUmeVI nte za telesno kulturo In ustvaril tralne navade. Šolska mladina živi v specifičnih oogolih. možnosti šole so večle kot v organizacijah za telesno kulturo zato 1e to treba Izkoristiti V okviru šole le treba ustanavllatl oneanizaei je za telesno kulturo, ki moralo biti sarflostolne obenem Da morajo tesno sodelovati z ostalimi sorodnimi organlzacl-laml. Seveda je tu Se vprašanje objektov In strokovnih kadrov, toda to se bi dalo rešiti. Nulno le. da tudi najširši krrtgi prosvetnih delavcev spoznalo, da bo treba čimprej uvesti vsakodnevno uro telesne vzgoje v nižjih razredih osnovnih šol. v višjih, v gimnaziji In na ostalih šolah pa fttirl ure tedensko. Prav tako le   treba   določiti  minimalni ob-
seg ln raven telesne vzgole, ki 1o morajo učenci v določeni dobi starosti obvladati. Tu bi lahko dodellevali posebna priznanls v obliki značk. Da b| se uspešneje rešil problem strokovnih kadrov. 1e treba čimprej določiti, kakšne naj bodo šole za te kadre. Za nižje razrede 1e treba usposabl lati mlade liiMltolle. /.a v.šie razrede osnovnih šol predavatelje telesne kulture na pedagoških akademijah, za mladino nad- 15 let oa profesorje za telesno vzgojo na posebnih visokih šolah. Ti kadri b) moral) aktivno sodelovati tudi on raz-vllaniu svobodne aktivnosti min. dine na področju telesne kulture v prostem času. Cas. ki bi ga tu potrošili. hI se moral všteti v de. lovni čas
Tov. Slavko Komar se 1e nato pomorili pri posameznih organizacijah, ki so precej prispevni' k razvoju telesne kulture, več oa je povedal tudi o pomenu telesno kulture za zdravje Uud« stva. Aktivnost na področju te-lesne kulture Ima preventivni značaj v skrbi za zdravle. ?.al naSa zdravstvena služba ni no vsod enako upoštevala ' teh-.-: kultura, Manlkalo 1e njeno sodelovanje, posebno ustanov ln 01-canov za ljudsko zdravstvo. Jasno pa 1e. da se bo naša telesna kultura lahko pravilno razvijala le ob sistematični zdravstveni kontroli vseh onih. ki se redno bavilo s sportom in telesno vzgo-1o.
Ob zaključku svolega obsežnega referata 1e tov. Slavko Komor dal še nekaj napotkov za razširitev dejavnosti v posameznih te-lesno-kulturnlh organizacijah, Tu ni treba spremeniti not ran lega sistema organi/acl le ln discipline. Ne neobhodno 1,» le enotno delovanle ln tesno sodelovanie vseh Instltueil. kl se bavilo s telesno kulturo. 2e danes le lusno
Se o kongresu telesne kulture
da le treba nekatere probleme, kot n. nr. Izgradnlo in Izkoriščanje obiektov. Šolanje kadrov. 01 opag itiflne akc;1e. akcije on vaseh ln podjetiih. zdravstvena kontrola Itd. enotno reševati. Preko tesa skupnega reševanja problemov bo sčasoma prišlo do d: otn-amskeg,! /bi ,-, i,,|,,t posebno med Zve/.o športov Jugoslavtle in Partizanom Jugoslavije. Preko vsakodnevnega sodelovanja bodo Izginil] določeni antagonizmi kl so nastali do ločitvi, ki 1e bila Izvršena leta 1!)52. Tudi Planinska zveza, Počitniška zveza. Zveza tabornikov in Zveza liubite-llev narave bi morale bolj vskla-ditl svojo delavnost, posamezne akcije oa bi lahko združili. Te organizacije bi morale v svole programe vnesti še več elementov   telesne kulture.
Za zaključek 1e tov. Komar obdelal Se način flnanslran.fa telesne kulture, omenil lo. da motalo finančna sredstva predvsem »gotavljatl komun«- ln drugI dr. žavnl organi, prav tako na tudi POd tet j a. sredstva inoraio biM stalna, d.» st. lahko vodi (lolm»-roena politika. Ker oa so že znane različne zlorabe, polavl nekontroliranega, trošeni« sredstev, kar 1e |i bfi/u SOSpOdAlfikemU kriminalu, ie nulno, da se - delovanje državne finančne Inšpek-cHe razširi tudi na< to področje, kar bo zagotovilo i/polnievanls • ikonov ln predpisov.
Hel'eivU tov. Slavka Komairla |i bil zelo Izčrpen ln Je temelU-to obdelal vse. kar le v zvezi s telesno kulturo N lesove lasne ln odločne besede, ki so razaallle marsikatere doslej zakamufllrane DfObleme, so prt delegatih nale-telt n., velik,, odobravanje, kar le razvidno t • i r 11 iz razprave. Nlegovl prcdlm-i so stvarni In bodo nrav gotovo odločilni za padalini rnzvol nase telesne l"il« tune.   - i r.mc   IVI tke c
Stev. 49 (455)
»DOLENJSKI LIST«
Stran 9
lz Dol. Toolic nam
v
Zdravilišče Dol. Toplice se Od leta do leta bolj razvirja. Leto za letom raste število kopaliških gostov kakor tud;i Izletnikov. Teh je čedalje več ki tako postajajo Dol. Toplice tudi vedno bolj priljubljen letoviški in turistični kraj. Z dograditvijo velikega športnega bazena, kj ga bodo polnili s termalno vodo., bodo postale Dol. Toplice kraj, kamor bodo prihajali številni gostje, turisti in. športniki.
Ze zdaj ne prihajajo v Dol Toplice le bolniki, potrebni zdravljenja v termalni vodi temveč so tu posebno jeseni in pozimi razni tečaji, sfcujpSČfoe in konference, ker so na razpolago potrebni prostori in tud: stanovanjske sobe v Invalidskem domu.
Pred kratkim sta se tu mudili delegaciji Angležev in ruskih Invalidov. .
ZADRUŽNIKI SO VOLILI
Volitve v zadružne svete, ki so bile 16. novembra na 5 voliščih, so v redu potekale ob veliki udeiežbi zadružnikov. Na predvolilnih sestankih so ' se zadružniki seznanili z nalogam; in pomenom zadružnih svatov, zato je bila tudi udeležba pri volitvah polnoštevilna — skoro 100 odstotna. Izvoljenih je 35 kandidatov, med njimi 2 ženi ln 5 mladincev. Na volilni listi je bilo predlaganih sicer več žena, vendar sta bili izvoljeni samo dve. To je dokaz, da je med volivci še vedno premalo zaupanja do žena, kar je napačno, saj so žene pri vsakem gospodarstvu marljive sodelavke. Prav pa je, da je izvoljenih v   svet   tudi   več mladincev.
Najboljše volišče je bilo v Pod-hosti, kjer je bila udeležba že ob osmi uri 70 oastotna.
lep napredek industrije Čevljev bor
Kmalu po vojni so v Topii-cah ustanovili kmetijsko zadrugo, kj je imela tudi svoj čevljarski odsek. Ta se je Jeta 1946 razvil v samostojno produktivno čevljarsko zadrugo. Iz zadruge se je v letu 1&53 formirala Industrija čevljev BOR, ki se je iz leta v leto bolj razvijala v močno gospodarsko podjetje. Danes zaposluje že 80 delavcev. S povečanjem dela in storilnosti se je vključilo v kolektiv tudi več nekvalificira-
nih delavcev, Ki se uvajajo v delo. To je mlad kolektiv, vendar ima svoj mladinski odsek, čigar člani se pridno ukvarjajo z glasbo. Imajo jazz orkester, posamezniki pa so tudi člani godbenega odseka. v podjetju so ustanovili kluo mladih proizvajalcev in organizirali tečaj za modeliranje.
Podjetje se bori s težavami; tare ga odplačevanje dolga za investicije, potrebno bi bilo obnoviti stroje in kupiti nekaj novih. Kljub vsem težavam so letos povečali dohodek za 5%, proizvodnjo pa dvignili od 3500 parov čevljev na 25.000 parov. Do 1960 bodo izdelali letno 30
tisoč parov obutve.
D. G.
Zamude — sramotit za naše železnice
Generalni ravnatelj jugosio-vanskih železnic Blagoje Boga-vac je izjavil beograjskemu dopisniku Ljudske pravice, da bodo tudi na železnicah uvedi: osemurni delovni čas kot povprečje v obdobju enega tedna ali meseca. Povečali bodo prizadevanja za bolj reden promet, ker vlada zdaj v prometu nered, ki ga ni moč z ničemer opravičiti. Misliti bo treba zato tudi na preusmeritev plačevanja osebja na vlakih in lokomotivah po delu; po prepeljanih tonah, kilometrih vožnje in točnem voznem redu. Vprašanje storilnosti je prj vsem tem bistvenega pomena, treba pa bo zaposliti v roku približno 3 let še 10.000 ljudi pri železnicah.
Visoki jubilej v Artičah
Bil je to praznik vseh Arti-čanov. Na Dan republike so se spomnili ustanovitve svoje šole, kjer so začeli poučevati leta 1843. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi vseh tistih, ki so v 115 letih obstoja šole tam poučevali ali se učili. Z razvojem šole je tesno povezana tudi zgodovina šolskega kraja. Dobre šolske kronike so večkrat edini in najboljši vir za lokalno zgodovino. Proslava 115 obletnice šole v Artičah je bila lepa manifestacija več kot stoletnega učnega in vzgojnega dela prosvetnih delavcev v tem kraju.
Svečanosti se je udeležil tudi republiški poslanec France Ki-movec-Žiga, načelnik okrajnega SPK Novo mesto tov. Ka-stelic, predsednik ObLO Breži-
ce tov. Kolenc, zastopniki občinskih prosvetnih delavcev hi mnogi še živeči šolniki, ki so v mladih letih delali v Artičah, K visokemu jubileju je poslal brzojavne čestitke tudi predsednik Sveta za šolstvo LRS tov. Vlado Majhen.
Ob 11. uri je začel predsednik šolskega odbora Ivan Cer-jak-Vojko slovesno sejo; v govoru je lepo opisal razvoj šolske vzgojnosti v Artičah in delo učiteljskih zborov. Ob končani seji so položili venec k spomeniku padlih borcev NOB, kj so bili večinoma učenci artiške šole.
Popoldne so nastopili učenci osemletne šole v Prosvetnem domu z lepo izbranim in pripravljenim kolektivnim programom, ki so si ga v polni dvo-
D0LEN3SKI OBVEŠČEVALEC
feuetv^ii Koledar
Petek, iz. decembra — Aljosa. sobota, 13. decembra — Lucija, Nedelja, 14. decembra — Vojmir Ponedeljek, 15. dec. — Kristina. Torek, 16. decembra — Albina. Sreda, 17. decembra — Lazar.
7.34 in zahaja ob 16.15 Dan ie dolg H ur   n 42 minut
usisna
Opekarna Zalog preklicuje ban-ranx ček  štev.  163287, izdan dne
.cucmh majev posebna zbornična pisarna v Krškem v stavbi občinskega ljudskega odbora — pritličje, kjer bodo dobili obrtniki vsa potrebna navodila in pojasnila in kjer bodo lahko opravili vse, kar je v zvezi z obrtniškimi problemi. Poseben uslužbenec   bo   tam 20. 12. 1958, ki se je izgubil na na razpolago obrtnikom vsak dan. poti od pošte do banke. Okrajna   obrtna   zbornica.   Novo Prekllcujem   vozniške kitfižlce mest0 za avtomobile Glavnega štaba ORB
GODBE NA PIHALA IN GLAS- *          ^-e*   ^ ****
BENE SOLE, POZOR: Generalno Podpisani Judnič Vlado iz Ru-
SONCE: 11. decembra vzhaja ob ln demo popravljamo   vse   vrste četne vaSl 12 prekllcujem kot ne-
pihal,   inštrumentov,   saksaionov, resnicno< da bi me Absec Matija
klarinetov in harmonik. Popravi- dne 15 2  1958 pXecl na£o zidanico
la izvršujemo točno, solidno m po udaril s kolom po slavi, kot Je
zmeriih  cenah.   Se   priporočamo! bilo Opjavijeno v Dolenjskem U-
Kuštrin — delavnica za izdelavo stu             s. 1958.
in popravila instrumentov, Ljub- (Opomba uredništva; 26. 2. VX»
Ijana, Veselova 3 (bivša Nunska). j€ naS list res objavil med Kro-
Kmetijska    zadruga     Trebelno ni.ko nesreč, da je Matija Absec
razpisuje mesto prodajalca oz. pro- udaril Vlada Judniča s kolom po
dajalke za poslovodjo naše trgo- glavi;  tak podatek je imenovani
vine z mešanim blagom v Češnji- dal osebno v novomeški bolndšnl-
■' 2+1. .mm
Pismo iz Šentjerneja
Pionirji odreda BRATA PIRK0VIČ nam pišejo
Na Dolenjskem je bilo letos zelo veliko sadja. Tovariši, učitelji so nam rekli, da ga ni povsod, zato smo se domenili, da bomo zbirali sadje. Zbrali smo 500 kg jabolk, ki smo jih podarili bolnikom za kostnx> tuberkulozo v Valdoltri na Primorskem. Pri tem smo sodelovali pionirji in mladinci iz vseh razredov, "i 1 smo z veseljem zbiirali jabolka, kajti pri nas jih je bilo dovolj, drugod pa sadja ni in ga. morajo kupovati.
Tako z veseljem pomagamt našim bolnim tovarišem,* saj se v Valdoltri zdravijo tudi bolni otroci iz naše občine in bodo gotovo veseli, ko bodo videli, da smo se jih spomnili.
POČASTILI  SMO SPOMIN PADLIH  BORCEV   IX TALCEV
21. oktobra, za obletnico, ko so Nemci pobili v Šentjerneju 26 talcev, se vsako leto zberemo na pokopališču. Tudi letos smo že Dreišnii dan okrasili grobove. Ta dan na smo šli tja, prižgali sve-čice. recitirali nekaj pesmi in zapeli žalostinko. Tovarišica Tavčarjeva nam je obudila spomin na tiste strašne dni in vsi smo sklenili, da ne bomo nikoli pozabili žrtev ter da bomo čuvali svobodo slovenskega naroda.
1. novembra smo se polnoštevil. no udeležili odkritja spomenika padlim borcem in talcem v Šmarju. Poklonili smo venec in sode-dovali pri žalni svečanosti. Ti a bomo odslej vedno nosili cvetje in se jih spominjali.
BILI   SMO   NA POLOMU!
Plonlr.il in mladinci 8. razreda osemletke iz Sentjerneia smo že večkrat slišali, da je na Polomu pod Gorjanci planinski dom ln da je tam zelo lepo. Ko nam Je to-
varišica ravnateljica povedala, da so iz gozdnega gospodarstva iz Kostajevice prosili, če bi šli tja pogozdovat, smo bili zelo navdušeni. 11 novembra smo se že zgodaj zbrali, vsak s svojim orodjem, pred šolo. Kmalu ie prišel kamion in nas odpeljal proti Kostanjevici. Tam smo dobili seme in se odpeljali proti Polomu.
Ko smo prišli na cilj, smo začeli pod vodstvom gozdarskih strokovnjakov in našega profesorja Slausa prekopavati zemljo in sejati seme jelke. Ze okrog druge ure popoldne smo vse posejali, nato smo bili- lepo pogoščeni v domu na Polomu. Megla ie že legla po dolini in se širila v goro. ko smo se veseli vračali domov v zavesjjo, da je naša pionirska organizacija spet naredila
rani z zanimanjem ogledali gostje in domačini. Zgodovina šole. in šolske dejavnost} v Artičah je iz popisov šolske kronike pred pričetkom programa podal upravitelj šole Rado Der-nač, za njim pa je govoril o nekaterih naših šolskih in kulturnih problemih republiški poslanec France Kimovec-Ziga.
Po končani kulturni prireditvi, s katero so mladi izvajalci navdušili številne gledalce, je bil v dvorani Prosvetnega doma prijeten družabni večer.
V Dol. Toplicah pojo
Na proslavi dneva republike v Dol. Toplicah je bil nastopil tudi moški pevski zbor prosvetnega društva »Maks He-nigman«. Zbor je zapel tri pesmi: Komandant Stane, Domovini in Pesem o svobodi. Zbor sestavljajo po večini mladi fantje iz TopUc in okolice. Vaditi so bili začeli šele letos. Prvič so javno nastopili maja za občinski praznik, drugič za Dan borca, tretjič pa sedaj. Moramo priznati, da so res izvrstno zapeli in bili deležni navdušenega priznanja vseh poslušalcev. Petje je bilo včasih v Dol. Toplicah zelo razgibano, zato ni čudno, da so ljudje tako veseli, ko po večlet nem zatišju spet slišijo petje domačega zbora.
Želimo, da požrtvovalni pevci s svojim prizadevnim pevo-vodjem Jožetom Črnetom še napre* tako vztrafno vadijo in nam dajo čimprej samostojni pevski koncert, ki ga že knajo v načrtu. To bo lep, pomenljiv
mm
ivu«. 10. 111 17, U. irancdsAo-itai. uaivni lUm »Ki^L^NA IN MOZJL«
ivUšTAAJEVICA: 14. 12. *ranco- cah p^ene ponudbe pošljite KZ oi. ko je bil sprejet kot pacient ski tilm »OČKA, MAMICA, SLUZ- Trebeino. bolnišnice!) K1NJA IN JAZ«. METLIKA; 13. in 14. 12. ameri-' ški barvni film »PIKNIK«. 17. 12. I češki iilm »KRAKATIT«.
MOKRONOG; 13. 111 14. 12. angl. I barvni Mm »PLAVOLASA ZA-i PELJIVKA«.
NOVO  MESTO  »KRKA«; od 12. NOVO MESTO
i do 16. Ii2.   francoski barvni   film     v  . . .
j ,SAKRAMENSKA FRKLJA«. Od A*ce££L j£ Hrt© tMmfa Vde& UrWČ U Hud€J ~ de6*a- Maići ! 16. do 18. 12. ameriški film »ZENA S«T, in 11 Lvi e 1X5jenin " Q€C Novak iz Podturna - dečka, Stef-! z NEAPELJSKIH ULIC«. ^ ™~J* ka  Glavan iz-Kozja  — deklico,
DOM JLA NOVO MESTO: od 16. Poročila sta se: Peter Kapš, Štu- oiga Mikec iz Bistrice — dečka, do 18. 12. angleški film »BANDA dent iz Ljubljane in Rafaela Koc- Danica Jakše z Dobličke gore — IZ LAVENDER HILLA«. jančlč, medicinska sestra  iz No- deklico. Marija Praznik iz Grmo-
SEMIC; 14. 12. poljski film »PO- vega mesta. veij    _   dečka,  Silva  Skobar iz
KOLENJE«. Umrla sta: Franc Sedlar, tapet- Gradaca — dečka, Emilija Mržljak
SEVNICA: 13. in 14. 12. francoski nik iz Sentruperta, 70 let in Mar- iz Kanižarice — dečka, Vida Gla-film »PRIMER DR. LAURENTA«. tina Žužek, druž. upokojenka iz vač iz Mirne peči — dečka, Bro-
iz Dragatuša — dečka. Milka Božič iz Orehovice — deklicu, Olga
STRAŽA; 13 12-   »IZGUBLJENI Gor. Gradišča, 74 let.
SIN«.   14.   12.  »STARI GREŠNIK«.
TREBNJE: 13. in 14. 12. francoski barvni film »LUKRECIA BOR-GIA«. Predstava v nedeljo ob 16 in 19.
GOTNA VAS
Rojena je bila 1 deklica.
Prodamo motorno škropilnico
njamo za manjšo in lažjo. Kme- . ■ Gradaca Jože Zore mizar tijska zadruga Trebelno Ka 12 ^raaaca' Joze ^ore, mizar
nislava Umek iz Kaplje vasi — deklico, Alojzija Zabkar iz Ravna — dečka, Ana Butala iz Tribuč — deklico, Teodora Zibert iz Dol. Globodola — dečka, Marija G. lica
iz Stange _       dečka, Marija Mir-
tek iz Mačkovca — deeica. Metka Hudorovac iz Lokev — dečka, Jo-smra- iefa Blatnik  iz  Vel.  Brusnic —
Poročili so se: Jožef CeSek, upo- dečka, Krese Jožefa iz Stopič — kojenec iz Armeškega in Ana Ja- dečka, Viktorija Mežnaršič iz Ob. kofčič, delavka iz Gribelj. Jože Cic — dečka. Terezija Bradica iz Malnarič.   mizarski  pomočnik   iz Metlike — dečka, Ljudmila Stefa-
nec iz Loške vasi — dečka, Janja Kastelic iz Novega mesta —
METLIKA
Novembra   ni bilo rojstev ne
Prodamo 2 mlattlnTci na tresala £ £ *** Sfcj* Vida <!«*]«. ^aga Gorše iz Lokev -
in elektromotor. Prednost nakupa ima družbeni sektor. Kmetijska zadruga Mirna peč.
Trgovske pomočnike, kvalificirane in visoko kvalificirane v eni ali več sledečih strok: obutveni, manufakturni  (konfekcijski), ga-
Pezdirc, delavka iz Gribelj. ČRNOMELJ
V novembru so bili rojeni 3 dečki in 3 deklice.
Poročili so se: Franc Kočevar, uslužbenec in Danica Ilenič, de-lanterijskl in papirniški'' sprejme- lavka, oba iz Črnomlja. Jožef Ile-mo. Ponudbe na Trgovsko podjet- nič, kmečki sin iz Zorencav in Maje »Izbira«, Novo mesto. rija Trampus, delavka iz Oguhna.
Iščemo pridno in pošteno gospo-    Umrl je Anton Svajger, delavec dinjsko pomočnico. Nastop službe iz Vranovlč, 29 let. takoj. Plača po dogovoru. Vrhunec Ljubljana, Zrinjskega 7, Vrtača.
Sprejmemo gospodinjsko pomočnico. Ugodni pogoji. — Naslov v upravi lista (797-58).
Preprosto šiviljo, ki dobro plača in proti uslugi Siva, vzamemo
na stanovanje kot sostanovalko. —    Pretekli   teden so
dečka, Marija Femec iz Korit — dečka, Marija Srebrnjak iz Vel. Brusnic — dečka, Martina Plan-tan iz Vel. Cerovca .— deklico, Milka Košir iz Kočevja _ dečka.
KRON I KAOlN ESRtČ
nekaj koristnega.
V preteklem mesecu tehnike smo  dogodek Za nje in za 7UIS. v naši pionirski organizaciji osnovali 2  tehnična krožka.  O delu krožkov pa kdaj drugič.
Doplsniški krožek osemletke v Šentjerneju
Pretelki teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jožefi Gril, ženi krojača iz  Dobindola,  je  padel  hlod na desno nogo. Marjan Kožuh, nameščenec iz Novega mesta, si je pri nogometu poškodoval desno nogo. novomeški Ivan Miklič, vratar iz Koblarjev. Gorenjke Imajo prednost.   Naslov porodnišnici rodile: Vida Vengust je padel z motorja in si poškodo-v upravi lista  (796-58). iz Ljubljane — deklico, Neža Zu- val   levo   roko.   Franc Murgalj,
pančič iz RihpovCa — dečka, Mar- užitkar iz Gornjega vrha, je padel jeta  Matko iz Novega  mesta  — po stopnicah in si poškodoval gla-dečka,  Alojzija  SpringeT iz Dol. vo. Franca Kramarja, elektromon-vasi — dečka, Olga Mrvar iz Ko- terja Iz Brega, so napadli in mu čevja — dečka, Milena Plantan iz poškodovali  glavo.  Feliks Arkar, Vel. Podljubna — deklico, Eliza- posestnik   iz TTebče vasi,   se 1e Vse obrtnike iz Brežic. Senove- beta Gracar iz Praprot - dečka, usekal v levo koleno. Maks Kalan, ga. Sevnice ln Videm - Krškega Anica Jevšek iz Mokronoga     — osebni upokojenec iz Nove«a me-obveščamo, da je l. decembra 1968 dečka, Frančiška  Sepec lz Sa'lke sta, je padel' doma v kuhinil in pričela poslovati za obrtnike na- vasi — dečka.   Kristina  Sajevec si poškodoval desno roko
Proslava 15. obletnice Dneva republike v Dolenjskih Toplicah
V Dolenjskih Toplicah so 15-let-nlco dneva republike zelo slovesno proslavili. V počastitev praznika je SZDL pripravila slavnostno akademijo, pri kateri je sodelovala šolska mladina, pevski zbor prosvetnega' društva »Maks He-nigman« in godba na pihala prosvetnega društva »Svobode« iz Straže, pri kateri sodelujejo tudi člani  godci  iz  Dolenjskih Toplic.
V uvod proslave je godba zaigrala državno himno, nakar Je Jože Pelko v imenu SZDL govoril o pomenu praznika in o velikih uspehih v sorialisl ični Jugoslaviji. Sledile so priložnostne deklamacije in recitacije dijakov osemletne Sole, mladi i>evski zbor
pa je zapel več pesmi. Za zaključek je igrala mlada godba na pihala, ki je v proslavo praznika prvikrat javno nastopila.
Tudi šola je priredila svojo proslavo. Razen govora šolskega upravitelja o pomenu praznika so dijaki deklamirali in zapeli več pesmi, nanašajočih se na osvobodilno borbo. Po zaključeni proslavi je tovariš upravitelj zbranim dijakom povedal o lepem dejanju dijaka 6. razreda Finka lz Obrha, ki je našel večjo vsoto denarja ln Jo vrnil lastniku.
Učenci iz nižjih razredov so Imeli svojo proslavo. Učenci prvega raureda so bili sprejeti lz cicibanov v pionirje ter pogoščeni.
Pozdrav iz Križevcev
Iz Križevcev pošiljajo iskrene pozdrave svojim domačim in vsem delovnim ljudem naSe domovine slovenski fantje, ki služijo tam vojaSki rok: Ivan Hrastar, Milan FabinnJ, Alojz Znpan, Jože Zupančič, Viktor Dolinšek, Viktor Krizman, Alojz Hočevar in Jože Sitar .
• Rekonstrukcija tovarne stekla v Skoplju. Tovarna stekla v Skop-1.1 u je izdelala program za rekonstrukcijo, ki bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi bodo porušili veliko peč ln namesto nje zgradili dve do tri manjše. V drugi fazi bodo gradili še nadaljne zmogljivosti za približno 4000 ton steklene mase. Z rekonstrukcijo bodo dosegli večjo izbiro votlega embalažnega in trgovskega stekla.
Tri krvava polena ...
Novomeški PARTIZAN
med najboljšimi
Gotovo že vsakdo pozna tekmovanje za pokal Ljudske pravice. Letos Je komisija kot najboljše društvo ocenila TVD Partizan Piran, med prvo petorico pa Je uvrstila tudi novo ni t I k i PARTIZAN, ki ie to čast letos po pravici zaslužil. Dodelili so mu tretje mesto |D Idenaml nagradi v skupnem znesku 50.«on dinarjev. Skupaj z novomeškim Partizanom so v skupini najboljših še društva Partizan Medvode, Ljuhljana-Na-roilru dom, Slivnica In Ljubljana - Tabor.
Uvrstitev mod najboljše v Sloveniji Je veliko priznanje za uspešno delo v letošnjem letu. Spi ost) o mnenje je, da se društvo
Tekmovanje keglja če v
V počastitev 29. novembra, Je OKZ Novo mesto priredila -Ke-gljasko revijo« kegUaeev Novega mesta na kegljlftču v Brtšljlnu.
CLanl so nastopili v disciplini «x20<) lučajev, članice pa na 1x100 lučajev. Tekmovanja se je ude-ledUlo 21 članov in 10 članic ke-gJjaSkih društev Novega mesta.
Prvo mesto Je pri moških osvojil član K D Gorjanci JožeMrzlak. Pri ženskah pa Je bila najbolj uspešna članica KD Enotnosti Jo-Hca Osolnik. R. V.
še nobeno leto ni moglo izkazati »• podobnimi uspehi, zato Je to čast zasluženo prejelo. Za Ilustracijo obsežnega in uspešnega dela naj omenimo samo eno vejo društvene dejavnosti — atletiko. Atleti in atletinje so letos nastopili na nič man) kot 35 tekmovanjih doma ln celo v tujini, v društvu Imajo tudi republiške in celo državne  prvake,  republiške  ln dr-
žavne reprezentante ter celo olimpijske kandidate.
Seveda to ni vse. Spomnimo se samo uspehov odbojkarjev ln od-bojkarlc, telovadcev ln telovadk Itd. Lahko trdimo, da je celotno članstvo pripomoglo k letošnjemu uspehu.
Društvu in njegovim članom k doseženemu uspehu Iskreno čestitamo! F, M.
Pred finalom šahovskega prvenstva Novega mesta
Pol finalni turnirji za prvenstvo Novega mesta so v glavnem zaključeni. Odigrana so že tudi zadnja kola, tod« na vseh treh polfl-nallh Je nedokončanih Se nekaj partij, tako da končni vrstni red zaenkrat še n.i zina.n.
Vse kaze, da bo letošnji finale še bolj zanimiv kot pretekla leta. Letos bo konkurenca močnejša, zato bodo boji za najboljša mesta ln s tem za uvrstitev med udeležence okrajnega prvenstva oz. prvenstva Dolenjske, še ostrejši. V odsotnosti lanskega prvaka Sker-lja, ki Je v JLA, je glavni favorit Sitar, seveda pa lahko prese-
Strelci za praznik republike
Kakor druga leta Je tudi letos •glina strelska družina s1 >:' Blr lz Novega mesta priredila strelsko tekmovanje. Praznik re-putoltke so počastili s strelskim dvobojem v Brsljinu.
Srečali sta se strelski ekipi Pionirja ln Briljina. Pionirjev! strelci so z resnimi treningi dosegli že zavidljive uspehe, V stre-JJahJu z zračno puško to dokaj Mvlco premagali eklipo Rršljina, ki p« Je presenetila ln kaže. da se poraJ;i mlada družina, ki tudi ve-
l!lk<' ul><
Sezultut zanimivemu dvoboja Je Ml sledef: Momlr   (Mrsljln)   7t7    krogov od
|pfa možnih. P len 1*6 ar Andrej iti
fistogofv, Tancer P«ttT lflo krogov.
Kos Marjan kw krogov. Košir Karel 142 krogov. Rudmen Viktor 122 krogov.
Brsljln M krogov, strajner Jože lili krofov, Vrdačič Peter 145 krogov, Horvat Albin 121 krogov, Fink Alojz 107 krogov. Angelovsiki Jefto 96 krogov.
Od posamezn'h strelcev lahko pohvalimo Andreja Pleničarja in Petra Tancerja, kj sla drsegla od-1'čne rezmltate. Pa tudi vs eeuffl so bili dobri, kar kažejo že sami .rezultati. Strelska družina Pionir bi lahko Se bolj rsalinla svoje vrste z mlajšimi tekmovalci, ki |ih )e v BršMinu zelo veliko. Zlasti Je potrebno vkllučlli vajensko mi*6 no, ki ima v Brsljinu svoj dom. *. »<>kl
netijo tudi nekateri drugi, ki bodo letos prvikrat sodelovali v borbah za naslov prvaka Novega mesta.
Na TURNIRJU TRETJEKATE-GORNIKOV je postal zmagovalec I.ado Komik, ki je obenem dosegel tudi D. kategorijo. Za nasledit ia dva mesta odločitev še ni padla.
Vi-stni ied tik pred zaključkom je naslednji:
Kotnik 8 in pol, lic 6 ln pol (2), Plcek In Klevlšar 6 In pol (1), Somrak 6 točk (2), Jenko 6 točk (1), prof. Dobovšek |' in pol, IV)trč B točk, Kitak 4 in pol (1), Cujnik 3 (2). itd.
Na MLADINSKEM PRVENSTVU NOVEGA MESTA Je postal zmagovalec gimnazijec Jože Gabrljel-člč, ki Ima tudi v finalu precej upanja na dober plasman. Od desetih partij je odial le pol točke Kebru. Zasluženo je osvojil tudi III. kategorijo. Vrstni red Je pred zndntim kolom naslednji:
Gabrite'čič 9 In pol (1), Dular I
loč O), ICeber 5 in pol m. Hodnik 5 točk (3). Mestintk B točk (1). Kos 4 in pol m. Itd.
Na TURNIRJU fETRTOK ATE-(iORNIKOV sla finallstn poftSSS Jovlč ln Peša. Vrstni red pred za-kllučkom je naslednji:
.Tovič 9 točk. Peša 7 In pol f2V Dajalk 7 In pol. Hnb-nm 6 In po! (M. Abramovič k toč'r, VorkanlČ 5 in pol (2), Turk s i i-čk (n, Kolek ln VasUjevIč j točk. .štrukelj 4 ln pol t*J.
Razpravna dvorana okrajnega sodišča Novo mesto. Na mizi pred senatom so tri polena; brezovo, v premeru kakih g cm, bukovo, v premeru kakih 7 cm, in gabro-vo, v premeru kakih 6 cm. Na polenih  obledeli   krvavi madeži.
Na zatožno klop seda sedem obtožencev v starosti od 17 do 29 let. Zadaj za njimi zasedajo klopi priče. Teh je na spisku kar 17. Spredaj na desni dobi prostor temnolaso dekle žalostnega pogleda.
To je nekaka zunanja slika prizorišča zadnjega dejanja fantovskega obračunavanja. Na Frati je bil prvega maja v takem obračunu ubit Jože Jaklič iz Ivanje vasi pri Mirni peči, 12. novembra pa so stopili pred sodni senat nekateri udeleženci tega spopada s poleni. Ker je bil med obdolženci starejši mladoletnik, je bila razprava tajna.
Kam drugam kot v naravo, na lepe Izletniške točke, v zgodovinske kraje, se usmeri vsako leto korak delovnega človeka ob praznovanju njegovega praznika, praznika dela, prvega maja. Tudi letos Je bUo na Frati na ta praznik veliko obiskovalcev. Tem so se j> »(nohtne pridružili še nekateri nebodijlhtreba, skupinice fantov z dekleti iz Ivanje vasi, z Repč pri Trebnjem, z Vrha pr| Dobrim u in drugih vasi. Pili so veliko, plesali tudi. Alkohol ln žalostna fantovska korajža sta hitro napravila svoje. Proti večeru je nastal pretep; zakaj, še do danes nihče nI pojasnil, roke so menda kar same pograbile metrska in druga polena ln udri, udri po glavi, kogar pač zadene! V trenutku je obležal na tleh Jože Jaklič, za katerega trdijo, da Je bil najbolj bojevit. Obležal Je z nekajkrat prebito lobanjo in drugimi poškodbami, katerim Je kmalu podlegel. Nobena zdravniška pomoč ga ne bi mogla več rešiti. Udeleženci so se razbežall, kot prepelice, skoraj vsak z večjo ali manjšo buško na glavi.
Sodeč po zagovorih, sodišče bolj nedolžnih ljudi še nI imelo pod obtožbo. Pravi povzročitelj smrti Jožeta Jakliča nI bil odkrit niti med preiskavo niti na obravnavi. Udeleženci lz ene skupine baje niso osebno poznali udeležence druge skupine. Vsak je »slučajno« ja-šel v tisto klooko. skoraj vsak )« dobil udarec po glavi. In to ve-fina po desni strani (flave, nobeden ni videl, kdo ga Je odarll. niti s Cimi gi le udaril Ko so se tako) po pretepa snet /brali pri mizi IttejS udeleženci iz trebaul-ske'gH konta, so imeli vsi štirje krvave glave. Poleni so 51 kar domov. Na »bo Tišču« Je obležal Jaklič med razmetanim' ln okrvavljenimi poleni, ob nJem pa le
stal brat, ki je tudi sodeloval v spopadu.
Ker ni bil odkrit neposredni povzročitelj Jakličeve smrti, so bili vsi udeleženci pretepa 'obtoženi kolektivno zaradi sodelovanja v pretepu, v katerem Je bil eden nbit. Zagovor vseh Je kazal, da so sklenili o vsem molčati ln nič povedati, nič priznati, meneč, da se bodo s tem izognili kazni. Zanikanje krivde in tajltev je bila njihova obramba.
Pa »pričevanje« deklet, ki sta prišli z njimi na Frato ln Jih spremljale tudi domov. S smehljanjem sta povedali le, da so Imeli njihovi fantje (iz trebanjskega predela) krvave glave, ko sta se vrnili s plesa, da so šli potem skupaj domov in se sploh niso ničesar pogovarjali o pretepu, kot da to, da Je tam obležal mrtev   človek,   da so Imeli vsi krvave
glave, ni drugega kot smehljanja vreden nepomemben dogodek ... (Koliko neobdelanega polja imajo naše mladinske in druge organizacije!)
Tudi ostale priče niso povedale nič bistvenega. Dan po smrti svojega očeta izven zakona rojeni otrok Je po svoji materi, ki Je prisostvovala razpravi. prijavil tožbeni zahtevek: 2000 din vsak mesec za preživljanje. Najmanj toliko bi oče gotovo prispeval za preživnino svojega otroka, zato naj soudeleženci pretepa, v katerem Je Izgubit življenje, plačajo toliko namesto njega . . . Odškodninski zahtevek bo obravnavalo civilno sodišče.
Sodbe so se glasile: Franc Ko-vačlč na eno leto zapora (že šestkrat predVkaznovan). Jaka Stupar ln Jože Udovič vsak na 8 mese-
cev zapora, Ivan Jaklič ln Jože Lužar vsak na 7 mesecev zapora, Jure Stupar na 4 mesece zapora, A. U. na 6 mesecev, pogojno za tri leta. Sodba še ni pravomofna, lahko se bo kateri izmed obsojenih pritožil, lahko pa se pritoži tudi javni tožilec. Obsojeni morajo skupno poravnati vse stroške postopka In še vsak 800 din po-vprečnlne.
Res mile kazni za pretep t ubojem, za omadeževanje partizanskega kraja in delavskega praznika, vendar bodo morda kazni le vplivale vzgojno na udeležence, da se bodo v bodoče izogibali takim dejanjem, da bodo mordi postali boljši ljudje, boljši mladinci, boljši Član! družbe. •■ kateri živilo In katera jim nudi ne možnosti, da hi postali dohr; Pravim, morda, (r)
0 žužemberskem gospodarjenju
POPRAVEK
V članek *L.jubi svojega bližnjega . . .», ki je bil objavljen prejšnji teden na B. strani našega lista, se je vrinila neljuba tiskarska pomota. Enajsti odstavek članka se pravilno glasi takole:
»Mi smo že dobro prebrali .Hlapca Jerneja«, in ne samo to: v praksi smo ga doživljali dan za dnem. Zato smo pomedli s sodrgo.«
Gospodarska podjetja In zadruge bodo v glavnem izpolnile naloge, zadane z družbenim planom za leto 1958. v
Po tričetrletnl oceni dosezanja družbenega proizvoda so gospodarska podjetja in kmetilske zadruge v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta vidno napredovale. Zato sklepamo, da bodo podjetja in zadruge lahko dosegla planirani družbeni proizvod za leto 1958.
Najbollše dela podjetje Mizarstvo Dvor, ki 1e nostavlieni plan že Izpolnilo. V tem podjetju vl-t dno raste delovna storilnost »Remont Žužemberk« bo tudi ustvaril planirani družbeni proizvod, vendar ne dviga delovne storilnosti. Medtem ko bodo vsa druga podietia presegla postavljene naloge, jih čevljarstvo Krupon ne bo doseglo Se vedno ni v tem podjetju prave organizacije dela, urav tako ni prave delovne discipline. Dobro pa napreduje gostišče na trgu.
Od kmetijskih zadrug najbolje posluje zadruga na Dvoru. Ta ima sklenjenih največ pogodb za pitanje živine, prese.a je plan setve visokorodnih pšenic. Ima nalveč dobička, v trgovini na na1-nlžjo maržo v občini. Zadruga bo tudi nabavila orvl traktor v žu-žemberški občSni. Tudi zadrugi Žužemberk In Hinje dobro gospodarita — obe sta naročili nov« kamione V zadrugi Sela - Sumberk oa zopet ne gre vse v redu: čeprav ie finančni uspeh dober- so v zadrugi razne nepravilnosti, ki oa jih sedaj razčiščujejo.
Dosedaj smo Imeli v občini dve samostojni trgovini Z Izločitvijo nekmetijskih dejavnosti na Dvoru bodo dani oogoli za ustanovitev enotnega trgovskega podietia In bomo lahko imeli specializirane trgovske poslovalnice. Z ustanovitvijo tega podjetja bomo imeli pogOJ« za natečai za investlcilske kredite, da uredimo poslovalnice in skladišča.
Osnovna vrednost kmetHske proizvodnje, upoštevajoč lanske cene. kaže, da je vrednost kmetilske proizvodnle narastla za 22 odstotkov Zelo dober pridelek proti prejšnjim letom JP bil v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Medtem ko 1e dohodek v prašičereji narastel v pri-
meri z lani, Je v gospodarstvu padel. Tudi pridelek sena ni boljši od lanskega, na področju Hinie .fe celo dosti slabši
Proračunski dohodki občine slabo dotekajo predvsem iz dohodnine od kmetijstva pa tudi od privatnih obrtnikov medtem ko proračunski izdatki rastejo. Dosedaj so proračunski dohodki reall. ziranl s približno 70 odstotki. Zato je občina v finančnih težavah
Večina investicij, predvidenih z družbenim planom za leto 1958, le v teku. zato so vsa razpoložlji-
va sredstva skladov razporejena. Občina je tudi najela kredit. Letos bo posvetila elektrika v ajdovskem koncu ln morda na Vr-hovem in v Križih Za Dodročie kralevnega odora Hini« na se iz-delule načrt, ki bo letos končan V občini bo potrebno v prihodnjem letu mnogo več sredstev za redno funkcioniranje. ?a negospodarske investicije In za 'gospodarske investicije če hočemo, da s* bo gospodarsko tako zaostala Suha krajina lahko razvijala
Milan Senica
ZABELEŽENO
SPET ZASTAVE
Tudi o naših zastavah in njih izobešanju smo že ponovno pisali. Vidimo pa, da je treba še.
Ob velikem prazniku otvoritve nove avto ceste Ljubljana—Zagreb, ko je bilo vse mesto tako slavnostno okrašeno kot morda še nikoli in je v jesenskem vetru plapolalo nešteto slovenskih in državnih zastav, sm< opazili nekatere zelo grobe napake v izobešanju oziroma v razvrstitvi barv naših zastav. Ker se to ponavlja pri nekaterih hišnih posestnikih, trgovinskih izložbah in drugih javnih lokalih, bi človek snvit'al, da ti ljudje sploh ne poznajo naših za&tav, ali pa da polagajo na razvrstitev barv prav malo ali nič pažnje. Ni namreč vseeno ali izvesi nekdo skozi okno državno ali  slovensko  zastavo tako,
da tečejo barve narobe, kot je bilo to opaziti na primer na oknih hotela »Metropol«, kjer so visele zastave celo tako nemarno, da so konci, ki so prirejeni za natik na drog, viseli navzdol, kar je povzročilo, da zastava ni ■ lepo padla ob zidu. Tudi bivša Pavčičeva in Durinijeva hiša na Glavnem trgu redno izobeša zastave narobe. Na nekj hiši v mestu pa je visela skozi okno državna zastava na francoski način: barve teko vodoravno, name-mesto pokončno! Tudi nekatere izložbe so napačno ubrale barve nameščenih zastav. Trgovina »Dolenjka« je imela sicer zelo lepo drapi-ra-no državno zastavo v izložb;, vendar narobe.
Mar ni že čas, da bi vsi vedeli, kako je treba pravilno izobešati državne in slovenske zastave? -r
Stran •
»DOLENJSKI LISTc
Slflfc MM
Pr
tiii
Spomin na doživetje v »Vranduku«
Večer je, in zunaj hladno. »Vran-Cuk« obseva mesečina. Pod naseljem se vije pot. Nad naseljem dremlje orumenela hosta. Ni hrupa in vrišča. kakor prej. Sedim na planoti v gozdu. Do nedavno tO tukaj stali šotori. Sedaj jih ni več. Pogled se mi ustavi na deski, popisani s i m t u i tu svinčnikom. Na deski piše: »Tu sta spali Fahrija in Jovanka«. Naj povem zgodbo o njima.
Po prihodu v naselje je bila nekega večera glasbena prireditev. Na tem kraju, kjer sedim sedaj Jaz, Je sedeta Jovanka iz Kragujevske brigade, plavolaso, nedovzetno lekle. K nji je prišlo drugo dekle, prav tako plavolaso, samo
o Siptarjih. Ded Ji je vedno pripovedoval, kako so streljali nanj v minuli vojni, ko se je umikal. In tudi mati je pripovedovala grozne stvari: kako se Siptarke poročijo v dvanajstem letu s starci, kako si brije.jo glave, čeprav jih k temu nihče ne sili.
Jovanka se je stresla pri misli na vse to.
Isti večer so se sprli brigadirji Mltrovlške in Kragujevske brigade zaradi nekega cvetja. Oba komandanta sta oštela svoje brigadirje. Nato so Kragujevčani §11 ple-sat k Mitrovičanom, ki so imeli godce. Poslej so živeli v prijateljstvu. Človek Jih je lahko videl vsak dan, kako objeti plešejo.
V uricah oddiha ni bilo nikomtlr dolgčas
malo mlajše. To Je bila Fahrija lz Sremskomitrovške brigade. Dekleti sta razpredli pogovor.
»Od kod si?« Je Jovanka vprašala Fahrijo,
»Siptarka sem, s Kosmeta, ln ime mi Je Fahrija.«
»Kaj?.. .« Je spregovorila Jovanka. da pač nekaj reče, in potiho pristavila: »Pfej. Siptarka!«
S to edino besedo je hotela izreči vse, kar so ji starši govorili
Rekord Perzijskega zaliva
Morje v Perzijskem zalivu je najtoplejše na svetu. V površinskih slojih tega zaliva na jugozahodu Azije je 35 in pol stopinje Celzija.
Le Jovanka  se  nI sprijateljila s Fahrijo.
Ko je nekoč opazila na Fahrini jopici znak člana štaba, jo Je hotela vprašati, kaj Je ona v brigadi. Vendar se je premislila.
Požarstvo nI prijetna stvar: noč Je, nikjer nikogar, in človeka mufi samota. Jovanka Je tisti večer stražila pred ženskim šotorom, Fahrija Je pa bila dežurna svoje brigade. Ker sta bili v soseščini, je Fahrija šla k Jovankl. ne ve-doč. da Je Kragujevčanka ne trpi. Razgovor se Je začel sam od sebe.
Med drugim je Fahrija povedala Jovankl. kako Jo Je oče hotel na silo poročiti, kom,aJ Je končala ljudsko šolo. Jokala je. Oče Je rekel, da se mu bodo sosedi smejali, če tega ne stori, kajti tak Je običaj.
KRITIKA
Neka dama si je umišljala, kako izredno zna igrati klavir.
Brigadirska
Eden izmed brigadirjev pred ..
«tldz|
vSaifsjajof nfue»«iod od u| • • •
Nekoč je spet igrala »vofim povabljencem. Po »koncertu* .je pa vprašala glasbenega kritika, ki je tudi bil med gosti: »No, kaj menite o mojem igranju?*
»Gospa, hiša je vaša in zato lahko počnete v nji, kar se vam zahoče.*
PRAVEGA NA PRAVO MESTO
»Ti, kam pa je iz Višnje gore odšel njihov slavni poli?«
»Kaj ne veš: sprejel je mesto stanovanjskega referenta!* ZA VEČJO PROIZVODNJO
»Kaj — dobila sta dvojčka?«
»Da; in brez angažiranja nore delovne mdti.«
ENA JEZKOVA Naš znani humorist Ježek — Frane MUčmski je nedavno praznoval 25-letnico svojih humorističnih prizadevanj. Pa sreča Ježka znanec, govorita in prehlađeni Ježek se usekne s strašansko umazanim robcem.
»Joj, Ježek, kakšen umazan robec pa imaš?« ga pokara znanec.
»Umazan je res, umazan,« potoži Ježek, »zato pa ima čisto preteklost.«
fahrija je potem šla v gimnazijo, sedaj je pa nameščenka.
»Večkrat grem domov na vas. obiskat starše. MoJ oče ni kriv. ker me je takrat hotel poročiti. Taki so običaji, ki pa se sedaj počasi le spreminjajo. Prepričana sem, da moji bratje ne bodo delali tako. kot moj oče. Oče nikoli ni kaj bral. Kadar grem domov, ne-spin bratom časopise in knjige, da bero.«
Jovanka in Fahrija sta se pogovarjali pozno v noč.
Po tej noči sta postali neločljivi: skupaj h kosilu., skupaj na ples. Kadar je Jovanka požarči-la. Jf je Fahrija delala družbo, ln obratno. To ie bila sreča za njuno izmeno, saj sta čebljali po vso noč. Celo spali sta skupaj: eno noč v Jovankinem šotoru, drugo noč v Fahrljinem.
Dežurni so se menjavali vsak dan. Neko noč je dežurni lz Mltrovlške brigade potožil svojemu kolegu iz Kragujevske;
»Kaj naj storim! Igral sem šah in pozabil prešteti brigadirje. Sedaj mi pa ena h riga dirka manjka. Ura Je že polnoči, kje na.i io najdem?«
»CuJ: jaz imam pa eno tovarl-šlco več. To ml je malo prej povedal požarni ženskega šotora.«
Spomnila sta se, da sta to Fahrija in Jovanka. Odslej so Ju imenovali »Presežek ln primanjkljaj«.
Ko so brigade odhajale domov, sta obe dekleti dolgo jokali v objemu. Fahrija Je predlagala Jovankl, naj J_o obišče >ied letnim dopustom.
»Drugo leto bova skupaj na avto cesti Pa^ *in _ Niš.«
Taka je zgo.. o Fahriji in Jovankl. Branko Nikolie
»Poganjam in poganjam, pa ne gre z mesta!«
Kobra v paketu
Paket z živo kobro je bil nedavno poslan cejlonskemu ministru pošte Marikaru. Ko je uslužbenec pošte v Colombu lepil na paket znamke, je začutil, da se v paketu nekaj giblje. Odprl ga je in iz paketa je skočila nevarna, pol metra dolga kobra.
Ribničan v Ameriki
Neka ameriška gospodinja se je pri umivanju šip preveč nagnila skozi okno in strmoglavila iz petega nadstropja naravnost V velik zaboj za smeti- Km?.lu nato je šel mimo neki R.tničan, ki je mesec prej prišel iz starega kraja. Začudeno je pogledal žensko v zaboju, nato pa zmajal z glavo in dejal: — Čudni so ti Amerikanci! Pri nas bi bila taka ženska dobra še najmanj petnajst let.
Ce dvakratni udarnik polni zračnico
Pred 40-letnico ustanovitve SKOJ
MARKO   FILIPOVI C:
Kri na kamenju
Artilerijski ogenj je bil čedalje hujši in začel je resno ogrožati naše postojanke. Italijani so iz vseh smeri poslali pomoč. Stab bataljona je priganjal k umiku, čelo se je odmikalo. začelje približevalo, toda o Proletarcu ne duha ne sluha. »Ive, ali veš, kje je mali Proletarec?« je vprašal Dane komisarja bataljona. Komisar je skomiz-nil z ramo: "Niti pojma nimam«. Komandirji prav tako niso nič vedeli: med naskokom na Italijane in ustaše ga nihče ni videl. Ločil se je bil od komandanta in zginil, brez sledu. Stab bataljona je naročil enemu od vodov, naj ga poišče, živega ali mrtvega. Dane je bil bled, tulil je kot ranjeni lev, ki so mu ugrabili mladiče.Pro-letarca je imel rad kakor lastnega sina; njegova ljubezen do slehernega borca je bila velika in iskrena, mali Krajišnik pa mu je pomenil nekaj najlepšega v njegovem življenju. Kolona se je že oddaljila, upanje se je malone že začelo spreminjati v najhujše slutnje, ko se je nenadoma iz gostega gozdiča pokazal mladi Bosanec. Pred sabo je gnal dva zajeta Italijana, ki ju je oprtal z mitraljezom in puškami, ves sajast in potan. v raztrganih in oguljenih žametnih hlačah. Vsa kolona je obstala in ga gledala. Dane, Pešič in ostali štabovci so buljili vanj; lastnim očem niso verjeli, da je živ in da res žene pred sabo dva ujeta Italijana kakor bi peljal koštruna na pašo. Dane ni vedel, kaj bi storil: naj ga objame, ozmerja ali pretepe, slednjič ga je objel s svojimi krepkimi rokami in začel poljubljati.
Topovi so razbijali skale, drevesa in vinograde, bataljon je pa korakal proti Lovreču, ne da bi se zmenil za pokanje. S čela kolone je odmevala pesem. Štirideset zajetih Italijanov je capljalo v koloni, bili so bledi kot kreda in šli so po-vešenih glav, na bojišču je pa ostalo trideset trupel. Ob komandantu je hodil tiho in skoraj s sramežljivim pogledom Proletarec, kakor da si očita prestopek, ki ga je storil. »Čemu nam kakšno ne zapo-ješ?« ga je vprašal Ivica, Spličan, toda Proletarec je samo molčal. Močno nas je zanimalo njegovo vedenje in njegova preteklost, vendar nihče ni imel poguma, da bi ga vznemirjal z vprašanji. Bil je pre-
več resen, in preveč je trpel za svojih ne polnih šestnajst let.
Ob večernih urah, pred počitkom, je Ivica s svojim tercetom ob zvokih kitare pel pesmi o morju, o ribičih, o ljubezni v prelepih nočeh, polnih mesečine in zvezd. Tovariši so poslušali in vzdihovala, misleč na svoje domače, na dekleta in žene v okupiranih mestih nekje ob morju, za bodečo žico. Mladi Krajišnik je tudi poslušal in mislil bogve o čemu; v takih trenutkih so mu po deškem obrazu polzele solze, ki jih je skrival pred tovariši.
Neko popoldne po skojevskem sestanku smo se razšli po vasi in ogradah, eni pobijat uši, drugi čistit orožje. Jaz sem se na pol zleknil pod neko višnjo in risal, kako partizan ubija fašista. Fašist je bil predstavljen kot strahoten zmaj z velikanskimi zobmi in čeljustjo, ki je hlastala po vsem, kar je dosegla. Risbo mi je bil naročil Gojko, urednik Stenčasa. K meni je prišel Proletarec in me zaprosil, naj mu. pomagam. Urednik Gojko mu je namreč rekel, naj kaj napiše o sebi in svojih Kra-jišnikih. Na pomoč sem poklical še gimnazijca Anta. Rad je ustregel in začel pisati. Proletarec je s svojimi nespretnimi izrazi in neizdelanimi mislimi zelo počasi narekoval. Ante ga je priganjal, vendar brez posebnega uspeha. Nazadnje se je Proletarec tako zapletel! da sploh ni mogel več pripovedavoti svojih misli.
»Povej kaj o sebi, o svojem življenju, o tvojih Krajišnikih!« Pogledal naju je čudno s svojimi bistrimi, toda otožnimi očmi in niti besede ni odgovoril. Z Antom sva vztrajno silila vanj, da bi iz njega kaj izvlekla za članek. Začel je drhteti, povesil je glavo v tla in začel pripovedovati pretreslijvo zgodbo.
Stevanija je padla pri Jablanici. Mina težkega minometalca jo je presekala na dvoje, kot drvar z ostro sekiro mlado ste-bliko, ki je komaj začela cveteli. Težko, besedo za besedo, kakor od življenja strti starec je Proletarec govoril dalje. »Padla je, noseč komandirja Djordja, postavnega fanta; kakšen junak je bil!«... Premolknil je, vzdihnil. »Malo takih je v naši Krajini. Pokopali smo ju ob reki, in odšli.. .*
Najviše žive pajki
Dolgo 9o raziskovali, na kaki-nih višinah lahko živijo razna bitja. Ugotovili so, da nekatere vrste kukcev živijo na višini 6000 m, ptice pa na 4500 m. Rekord nosijo pajki, ki živijo lahko na višini 7500 m. Hranijo pa se z — vetrom: zračni tokovi prineso na tako višino razne vrste mrčesa, ki pa v taki višini pogine zaradi pomanjkanja kisika in pada iz zraka kot hrana tem pajkom.
Nenavadno zanimanje za abstraktno umetnost
V Londonu živeči francoski slikar Piere de Villar že osem let razstavlja svoje slike ob Temzi, vendar doslej m prodal še nobene. Nekoč je njegov petletni sinček obesil poleg očetovih umetnin tudi dve svoji ris-bi, ki sta takoj vzbudili zanimanje in slikar ju je brez težav prodal kot abstraktno umetnost.
Dolga »železna cesta«
Ne samo dolga, ampak na svetu najdaljša je železnica od Ce-ljabinska do Vladivostoka. Ta »Velika sibirska magistrala«, kot je njeno ime, je dolga 7416 km.
Hiša na vzmeteh
Sovjetski inženir Zelenkov je proučeval potrese in ugotovil, da deluje potres na poslopje toliko močneje, kolikor globje so njegovi temelji in kolikor trdneje je poslopje povezano s podlago. Po njego-
vem mnenju bi bilo treba graditi čimbolj plitve temelje in kar se da močno izolirati poslopje od tal, na katerih stoji.
V Sovjetski svezi so že začeli uporabljati zaključke nje-
govih proučevanj in raziskav. Na nekem področju, kjer je bilo veliko potresov, gradijo poslopja na prožnih jeklenih ogrodjih, ki delujejo kot vzmeti, njihov spodnji del pa obdajo   z armirnim betonom.
NALEZLJIVA IGRA »H00LA H00P«
Zadnje mesece se Je v Ameriki, potem pa tudi v Angliji ln Franciji (oz. bolje povedano predvsem v Parizu in Londonu) zelo razširila nova igra z eksotičnim imenom »hoola hoop«. Izmislili so jo amerikanski tovarnarji igrač v Los Angclesu; z obroči iz plastične mase in navodili vred jo prodajajo in stvar gre, kot poročajo, množično v denar. Staro in mlado vrti obroče, ki so jih prodali po izjavah tovarnarjev že več kot milijon samo v IiOS Angelesu. Pred kratkim smo brali, da je baje tudi na Nizozemskem zmanjkalo plastičnih cevi, ker so jih pokupili za izdelovanje »hoola hoop« obročev. Da gre bolj za modno muho kot za športno igro, menda ni treba posebej poudarjati...
Vlak nas je odpeljal z novomeške postaje proti Kordunu. Za nami je ostajala rodovitna, obdelana Dolenjska, ki nas je polnih osem mesecev nosila na svojih njivah, skrivala pred sončnimi žarki v nedrjih svojih gozdov, pela in se veselila skupaj z nami, kadar so se slavile nove delovne zmage, delile prehodne zastave, polagal prvi ali poslednji meter asfaltnega cestišča. Kajti to so bile naise skupne radosti, naše skupne zrnate in zastave.
Podoba Dolenjske se je sedaj, v okviru okna, kopala v škrlatu zahajajočega sonca, ki je s svojimi zadnjimi žarki božalo vrhove okoliških hribov.
Hotel sem še enkrat, samo še enkrat objeti s pogledom rdeče strehe mesta, v katerem smo pred osmimi meseci prvič stali v vrstah pred častno tribuno, prav tako, s kakršne nas je pred nekaj dnevi pozdravil ljubljeni Tito in nam čestital k izpolnjeni obljubi.
Hotel sem, hotel sem ... Človek se nehote spomni tistih dni na začetku, 'ko smo prvič prišli v te kraje, ko se je okrog nas lepljiva, mastna zemlja mešala s krpami bla.tnega snega; spomni se pogledov v oblake, ki so nam prinašali dež in mraz. Marsikateri je tiste dni zapisal v svoj dnevnik: »Danes je grozno... kako bomo vzdržali? ...« In vendar se je vzdržalo. Sedaj so za nami ostajala naselja, ob kaAerih srno včasih tudi pod lučjo žarometov ranrtovarjali kamen in gramoz ali zemljo in bili tako izmučeni, da si kar čutili fle tol* lopato, še tale zamah s krampom, pa se bom zgrudil . . .
tp vendar se nihče ni zgrudil. Po treh urah je marsikateri ujel samega sebe. teko spet zamahuje z lopato, ka-
kor da prej še sploh ni delal in kakor da dotlej še nikoli ni čutil utrujenosti. In lahko si bil uverjen, da ne boš padel, da nikoli ne boš padel.
Danes, v tem zlatastem predvečeru, sem vedel, smo vedeli in čutili še nekaj več. Se nekaj velikega, nepojasmjivega, neizrekljivega, kakor je to izrek, dolg osemdeset kilometrov, ki smo ga vpisali na vse naše zemljevide.
Oblaki pare bežijo mimo okna vagona in za trenutko skrivajo očem pogled naprej. V kupeju Je toplo in veselo. Opazujem fanta, ki si venomer popravlja brigadirsko uniformo in se. ne vem že koliko-
nega mitinga nazaj v naselje, ko mi nekdo pravi, da me po trgu išče neki striček ln sprašuje vsakega, če pozna »njegovega sina udarnika iz Podrinja«. Takoj sem uganil, da je to moj oče, ker mi je bil pisal, da me bo obiskal. Takrat sem mislil, da piše kar tako, sedaj pa poglej starega: obiskat me je prišel kar v Novo mesto! Na žalost se nisva našla takoj, ko je prišel, ampak glavno je, da sva skupaj poslušala Tita. Skoda, da ni bil še on v brigadirski obleki. Bilo bi lepo, ali ne?«
»Seveda, seveda, moj dragi.. .* »Dušan, če ■! mislil to reči«, se je nasmejal.
značko: UDARNIK. Podržal jo je na dlani in nekaj časa gledal, nato pa jo dal očetu:
»Na, stari, poglej... saj je nekoliko tudi tvoja. Sem tvoj sin ali nisem...«•
Starčku je v očeh zasijalo posebno veselje. Roke so mu rahlo drhtele, ko je obračal bleščečo kovino in ogledoval značko od vseh strani.
»Pa je res lepa, kakor srebrna.« je rekel starček kakor sam zase.
»Ni srebrna,« mu je odgovoril sin, »toda imam jo rajši, kakor da mi podariš tak kos iz samega čistega zlata.«
»Molči, no, molči, razumeš! Se boš na očeta zadiral? In potem naj ti človek kupi
Bleščeča značka
krat, ogleduje v žepnem zrcalu, kako mu stoji ohvnozelena »titovka«.
-V katerem naselju si bil, tovariš?«
»Jaz, mene vprašaš?« se je zdrznil, kakor da sploh ni mogel pričakovati takega vprašanja. Nekaj časa me je gledal, ko pa je čutil, da še vedno čakam na odgovor, je rekel:
»V mladinskem naselju -Hristijan Kar-poš« v Rakitju. Veš. v tistem pri Zagrebu, pod borovci . ..«
^Kako, da si sedaj stopil v vlak v Novem mestu?«
»Zaradi mojega .starega'. . .*
Nisem mogel takoj doumeti.
»Kakšnega .starega'?« »Mojega; mojega očeta Milisava. Vidiš, brigada se je ravno odpravljala s sloves-
»Kaj meniš, se boš dolgo spominjal avtomobilske ceste?«
»Dolgo, dolgo, dečko moj, kaj pa misliš!« nama je nenadoma vpadel v pogovor suh starček z dolgimi črnimi brki in zaprl za seboj vrata hrupnega kupeja.
»Ampak... ne bom ga več pustil na akcijo... jok! Poglej ga no, poglej! Najraje bi ga mahnil, ko se spomnim, kako sem ga moral prositi in moledovati včasih, preden je izvolil odgnati živino na paJO ali pomesti hlev. Sedaj pa mi njegov komandant pripoveduje, kako pošteno Je znal poprijeti na trasi. Se udarniško značko so mu dali. E, ja<z bi mu že dal značko, samo da so mene vprašali . . .«
Kant. seje smehljal in začel odvijati Časopis; iz njega je vzel vrečko iz polivinila, v nji pa Je imel zavito bleščečo kovinsko
nekak Utektor pa nekakšne poslušalniee pa motor., eh, bog se me usmili! Misliš, da ti bom za take neumnosti trosil denar! Saj sam veš, da je pri h]tj marsikaj, kar je treba kupiti in urediti.. Ampak >alc značka je jako svetla in lepa, prav lepa. kajne, sinko?« se je obrnil k meni.
»Da, lepa,« sem odgovoril. -Tudi jaz bi rad imel tako s te akcije.«
-Kaj ,)e nimaš? Ali je tebi niso dali?«
-Ne... dobijo jo samo najboljši. Imam pa eno iz Vjnodola.«
»Zakaj pa je ne nosiš?«
-Hranim jo, doma.«
-To ni prav. sinko. Ce si jo pošteno zaslužil, potom jo moraš nosiiti. Naj ve ves svet. E, udarnjk, udarnik! Skoda, da nisem mlajši. TaJe moj mlečno/.obec ti jo pa nosi
zavito v papir. Lej no, kaj mu pade v glavo! .
Vidiš, takole jo moraš nositi!« In starčeve roke so pripele značko na jopič sinu. ki je s široko odprtimi očmi gledal, kaj se godi krog njega.
»Hm, očka,« sem se oglasil, »bojim se fla boš doma kupil Dušanu no samo slušalko in detektor, ampak tudi pravi motor Ce ne takoj, pa čez leto dni.«
Starec je vzel iz žepa robec.
»Preklemani vlak! Človek mora imeti naprej in naprej zaprte oči... Spet ni: i< nekaj padlo varijo in človek se mora za-solziti   kot   ženska.   Preklemane saje Ampak vi ste tudi ta pravi.. .*
Vsi smo se nasmejali.
Brigadirji okrog nas, ki so dotlej le opazovali, kaj se dogaja, so začeli dražit, možaka:
-E, striček,'če bi bil pri nas v naselju, bj sedaj nemara skupaj s sirfom zbiral denar za traktor ali televizor. Veš. pa tudi detektor ni tako slaba stvar ...«
»Kupi ga sinu za svatbo.«
»Zlomki,« se je otepal možak. -Pustite me na miru, starca. Nikar si ne kopljite greha na dušo, zlomki! Milisav ni tako neumen, kot se vam zdi: moj sin bo imel slušalko in tisti vaš kajvemkaj, morda pa ludi motor.«
Oče in sin sta se veselo objela.
V taktu zasopljene lokomotive, ki je po železni cesti nosila pojočo mladost, sla Dušan in Milisav skupaj pela pesem o delu in zastavi...
Prepričan sem, da sedaj oba poslušata, vsak z eno slušalko, spored kake radijske postaje. Dušan nemara še vedno sania, ^.n-ko Ih> nekega lepega dne popeljal očeta skozi vas na svojem listnem motorju.
In ga bo. Sem prepričan!     Ivan Cehič