77. številka.
Ljubljana, vtorek 4. aprila.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dao, izvzemši ponedeljke In dneve po praznicih, ter velja po polti prejemnn za avatro-ogorske dežele za celo teto 16 tfld., En pol teta 8 gld., »a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na <loin za celo loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. za mesec, i)0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šoiab in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. M) kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do , ,     . četiristopne petit-vrste ti kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., to se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2ti poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Častitemu vredništvu »Slovenskega naroda".
Glede na § 19 tiskarne postave podpisani pošljejo sledečo popravo, da se natisne: Deputacija, v kterej jo v vradnem članku žt. 70 „ Slovenskega naroda" t. 1. govor, ki se je mesca oktobra 1875 v zadovah dolcn-ske železnice na Dunaj podala so se samo le sledeči vdeležili: Poglavitni namen te deputacije je bil, pri vladi to doseči, da ona imonovano železnico v takrat dočakani vladni železniški program sprejme. To se jo faktično tudi doseglo. Pritrditi se je moralo, da je nemogoče, se takoj že v letu 1876 izpeljave te železnice lotiti, ker ni bilo se nadjati, da bodo v tem času pred vsem neobhodno potrebne obširne obravnave z ogrsko vlado zarad proteže in sklepa te železnice na hrovaškem dognane. Da se pa za prihodni Čas, dokler da bode ta obravnava gotova, izpeljava dolenjske železnice ne zakasni, si je deputacija priza-djala, od cesarske vlade to doseči, da se koliko mogoče naglo vse to, kar je pred izpeljavo potrebno, učini. Torej posebno to ni -resnično, kar „Slovenski narod" trdi, daje vdeležnik te deputacije Dr. Schafler, ki zraven rečeno niti vodja, niti govornik te deputacije ni bil; k nekemu ministru rekel: ,dajte nekoliko meriti in trasirati, da bodo ljudje le nekaj videli.**
Ljubljana 27. marca 1876. Dr. Fried. Kaltenegger, Alexander Dreo, C. JLuckiuann, Dr. Adolf Schaffer.
K popravku, ki ga vsled sodnrjske obravnave na prvem mestu prinašamo, dodajemo, da smo konec prvo poslanega popravka (besede, katere 80 gg. pošiljatelji tudi hoteli v popravek uvrštene imeti: meči, vrzi neumnemu ljudstvu itd.) izpustili vided pogodbe in našega priznanja, da je bil to naš komentar. Ur.
Z jugoslovanskega bojišča
sicer ne prihajajo poročila o velikih zmagah, ker so se Turki poskrili po tvrdnjavah, ali vendar so dobre vesti. Vstaji so nočejo podati, nečejo kljubu temu, da celo naša Avstrija na Andrassvjev ukaz proti njim dela in vsled tega general Kotlić v Dubrovniku mir napravlja. — Najnovejše vesti vladne „Fol. Corr." poročajo, da so vodjo vstašev Peko Pavlović, Sočica in Zimunič zavrgli vse ponudbe mini in, da ne pusto Turkom živeža v tvrdnjavo NikŠič dovesti. Možje imajo pogum in moč, Turčija pa, ta velevlast, berači milosti in prizanašanja v vstašihl To jo veliko znamenje in zares se je čuditi, zakaj Srbija in Črnagora, to nemoč in trulilost videči ne zgrabita orožja in ne ideta v pomoč svojim bratom.
Kar voselje je videti in citati slabo voljo nemških Turkov y „N. Fr. Pr." in druzih naših nemških glasilih nad tem, da nečejo hercegovinski kristjanje in Slovanje orožja proč vreči in Nemcem ter Turkom na ljubo v turške roke vreči ko, da bi bili reformirani t. j. na kolec nabiti. Večna sramota ostane to nemško vedenje nasproti narodu, ki se za svojo svobodo bori! Nikdar nobeden Slovan ne sme pozabiti, da sedaj naši Nemci in nem-škutarji držo z divjimi poganskimi Turki, nekdanjimi dednimi sovražniki naše države. To razjasnuje bolj nego vse drugo vso lažnjivost nemškega liberalizma.
Mej tem nam zadnji broj jedinega črnogorskega časnika „Glasa Crnogorca" zagotavlja, da je vse laž, kar nemški turški prijatelji o Črnej gori in njenem vedenji nasproti vstanku pišejo. Črna gora sicer govori z diplomacijo, a nikdar jej ne bodo sramotnega pomočnika
igrala. Ta list črnogorskega kneza pravi po „Istoku": „Ako Srbija ne razvije vojne zastavo, nego sramno izda srbsko misel, more slobodno zapisati svoj testament. No kolikor mi položje poznamo stvari stoje tako, da bode se strani Srbije dobro šlo.w —
Od črnogorske strani pa pravi glasilo Črnegore: „Od strani Orne goro pojdo vse dobro.1* In končuje : „Znajte, da je denašnja situacija svršetak dosadašnjega toka stvari, da je ovo nastupio moment, ali odlučni moment, i samo moment." — To se pravi: brž so mora odločiti 1 Torej Dajbližnji dnevi morajo veliko odločitev na našem jugu do-nesti.   Bog daj dobro !
Najnovejši belgradski list „Sumadija" pak poroča, da se te dni objavlja nova organizacija srbske vojske, ter končuje članek: „Nestrpljivo očekujemo, da vidimo kakve odsudne (odločne) mere, koje će dati nesumnjiva dokaza, da se vlada odsudno rešila za politiku, koja najbolja odgovara interesima ne samo malo Srbije, nego presvega velikim interesima celega naroda.'1
Tudi dunajski listi z vidnim strahom pripovedujejo, da ima vojna stranka v Belgradu še vedno veliko prevago.
Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor.
(VIII. seja. 1. aprila.) Podporno društvo filozofične fakultete na Dunaj i prosi podpore. Izroči se peticijskemu odseku.
Poslanec Horak izroči peticijo mnogo hišnih posestnikov v Ljubljani, naj bi se 15ft, ki se za vzdrževanje poslopij od davkov odtegujejo, povišali.
Poslanec pl. Langer izroči prošnjo pod-
Episoda iz saborskih volitev leta 1871 v Zagrebu.
(Kpuec.)
Meni je bilo čudno pri srci. Nijsem vedel kam bi šel. Svojih somišljenjakov nijsem nikder našel. Vedel sem za gotovo, da so kje v kakej krčmi zbrani, — pa kje V K sreči se-stanem jednega svojih souradnikov, Slovenca V. in narodnjaka skozi in skozi. Kje so „naši" ga vprašam. — V kapitoljskej pivarni. — Ideva tija. — Ne, počakaj tukaj le. Jaz grem po O-a tudi slovenskega uradnika. In res kmalu pride V. z Ojem. nazaj. Kaj je — nju vprašam — je-li bodeta glasovala? —Bodevn, če ti glasuješ. — Jaz glasujem, dajta roke! in podali smo si jih. Sedaj gremo v kaptolsko pivarno. Tam smo našli tri volilce, jednega Čeha profesorja, in dva mlada hrvatska uradnika. Stopivši v sobo zakrikuejo na nas; mi
glasujemo, je-li vi glasujete? A mi: Glasujemo! Podali smo si roke, trknili s Čašami. Živio Mrazović! —■ In tako je sedelo naših šest glasov v kapitolskej pivarni v reservi pri čaši pive. Bilo je uže polu dvanajst, kar v sobo mladi Mrazović stopi rekoč: „Tatek da gospodu lepo moliti, da bi išli glasovat! — Popivši vsak svojega „šoštara" pod vsklikom Živio Mrazović, šli smo na volišče v laškej ulici. Otročje je, če rečom, da nijsem nikoli tako moško se držal in moško stopal, kakor pot od kapitolske pivame do volišča v laškej ulici. Jaz sem šel prvi, ne da bi bil vodja, nego valjda zato ker sem najbrže šel. Strah me je pa bilo, da ne bi od nas šestorice potem kateri omahoval, ter se izneveril. Kor smo bili sami uradniki, nas magjaronski kor-teši, stoječi pri vhodu k volilnemu poverjenstvu, nijso napastovali, misleči, da bodemo za Deželica vladnega kandidata glasovali. Inače bi bil še kdo nas kako v rebra dobil. Stopivši pred volilno poverjenstvo me opazi povrjeu-
stveni zapisnikar, moj dober osobni prijatelj, sicer pa veliki magjaron. Misleči, da bodemo vsi kot uradniki za vladnega kandidata glasovali, mi veselo namigne. Jaz sem prvi glasoval, in ko vprašan za koga glasujem, rečem, da za MraZoviča, je moj zapisnikar žalostno glavo odmajal. Po volitvi domov grede, srečam res zopet znanega podvornika. Kavno prav, reče, da sem jih srečal, da jim morem ta listič izročiti. Hotel sem ga jim doma pustiti, pa gospa so me ven stirala." Jaz odprem list, ter berem v njem nalog necoga centralnega volilnega odbora, v katoroin je izrecno stalo: „Vi i m ate do jedan sat po polu dno vladinega kandidata za Deželica glasovati.1' — Dragi moj, vi ste meni listič pre kasno izročili. Sada ste vi krivi, da sem za Mrazoviča glasoval, se malo pošalim. „In su prav imeli, znaju, da budu 'si lnagjaroni propali, svot, 'se tako govori," se mi nasmehne.
Soproga je bila vesela, tla nijsem samo neutralon ostal, ne^o da sem za uprav Mra-
pornega društva za dijake v Novem mestu za podporo.
Poslanec M. Lavrenčič izroči prošnjo cestnega odbora v Vipavi, za podporo.
Poročilo deželnega odbora z računskimi sklepi ustanovnih zakladov za leto 1875;
poročilo deželnega odbora s proračunom za leto 1877 in z računskim sklepom za leto 1875, norišno stavbenega zaklada;
poročilo deželnega odbora z računskim sklepom zemhiščno-od veznega zaklada za leto 1875;
poročilo deželnega odbora z računskim sklepom normalno-šolskega zaklada za leto 1875; in
poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za leto 1875, se zroče finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Poročilo finančnega odseka k proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1877 se brez debate odobri.
Prošnja okrajnega zdravnika, Ipavca v Novem mestu za nagrado se zavrže.
Prošnja občine Lož za povračilo oskrbnih stroškov za jednega brezdomovnega gluhonemega človeka se reši s tem, da se dovoli 100 gld.
Prošnja občine Ihanske, prošnja barona Perglasa, da se .ustavi zarad zaostalih zem-Ijiščno odveznih davkov eksekucija proti njemu in prošnja občine Šturije zarad ponavljalnega šolskega poduka ob praznikih se izroče dežel nemu odboru, ravno tako peticija zarad raz de\jenja občine Selske v več občin in prošnja zarad združenja cele Poh'anske fare v jedno občino, v daljšo preiskavo in končno rešitev.
Prihodnja seja bode vtorek.
Štajerski deželni zbor.
Iz Gradca 1. aprila. (Telegram, za zad njo številko prekasno uredništvu izročen.) Cesarski namestnik je deželnemu zboru predložil postavo glede reguliranja Savinje od Mozirja do Celja. To vest bodo naši Savinjčanje z veseljem pozdravili.
Deželni zbor goriški. Iz Gorice, 31. marca. [Izv. dop.] III. seja dne 24. marca.   Dottori navaja razloge v podporo svojega predloga za-stran prenaredbe domovinske postave. Zbor
sprejme vse tri točke njegovega predloga, to je 1., da se ima peticija odposlati državnemu odboru v dosego nasvetovane prenaredbe; 2., da se ima naprositi g. dež. glavarja, da jo kot državni poslanec izroči visokej zbornici in krepko podpira in 3., da se peticija priobči tudi vsem družim deželnim odborom.
Potrdijo se 4 načrti postav. Zastran razdelitve občinskih zemljišč v Sv. Križu, v Vel-kih Zabijah, v Štanjelu in v Kobdilu.
Kmetijskemu društvu v Gorici se povikša letna podpora iz deželnega zaloga od 500 na 1000 gld.
Zbor prestopi na dnevni red o vladnem vabilu, da bi se sklenile nekatere določbe zoper razširjenje trtne uši (philoxera vastatrix).
Cestnemu odboru Cervinjanskemu se dovoli denarna pomoč 1582 gld. za vzdrževanje mejnega mosta črez reko Taglio.
Podpornemu društvu Graških visokošolcev in odboru v podporo pravnikov na Dunajskej univerzi je dovoljena podpora vsakemu 25 gld.
IV. seja dne 28. marca. Predsednik naznanja, da je postava zastran varstva poljskega blaga, ki je bila sklenena v zadnjej sesiji, na najvišjem mestu potrjena.
Novo došle peticije se izroče dotičnim odsekom.
Dottori stavi nujni predlog, naj bi se prenaredil §. 10 deželnega reda, veljavnega za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško tako, da se bodo smeli voliti deželni odborniki tudi izmej poslancev stanujočih na deželi. — Predlog se izroči pravnemu odseku.
Dr. De p eri s predlaga, naj seprenaredi postava o ljudskih šolah, za kolikor zadeva skladanje dotičnih stroškov.
Predlog gre pravnemu odseku v razpravo.
1'otrdijo se nekateri računski sklepi zalogo v, koje oskrbuje deželni odbor.
O prošnji Oglejske občino za načrt postave, po katerej bi se uravnala skladba žup-nikove in zdravnikove plače, prestopi zbor na dnevni red.
Prošnja nekaterih veleposestnikov, da bi se cesta od VipolŽ do Kaprive uvrstila mej skladovne se zavrne.
Modroslovcu Antonu Brunatu na vseučilišči v Gradci se dovoli 100 gld. podpore.
O prošnji Solkanske in Kronberške občine, da bi cesta od Solkana skozi Kronberg do
Ajševice postala skladovna, prestopi zbor na dnevni red.
Mestnemu muzeju v Ogleji je dovoh'ena podpora 300 gld. za 1 1877.
Pogorelcem v Kalu je dovoh'ena denarna pomoč 500 gld., ki se izplača 1. 1877.
Politični razgled.
Notranje
V Ljubljani 3. aprila.
V istersleetn deželnem zboru je italijanska večina sklonila resolucijo naj se odpravi nemški jezik iz učiteljšča, slovenski oddelek tega učilišča naj se pa v Gorico prestavi.
V ■inin'fwvskv»n deželnem zboru je bila pri obravnavi peticije za slovansko kmetijsko šolo ostra debata. Veber in Demel sta Nemcem resnico povedala.
Tudi *f<* i Hi**'*/ « deželnega zbora je po tem zasedanji konec. Zato je sklenil klub policijskih poslancev izvoliti poseben odbor, ki bode nove volitve vodil.
Viititijo «lr>itv«'.
ft uski car pride 10. maja v Berlin, kder ostane dva dni, On je bolehen, zdravniki mu svetujejo paziti se, iz tega je izvirala po Evropi razglašena novica, da se hoče sam odpovedati. Če se pa tudi ne bode sam, bode ga skoraj osoda in potem bode tudi ruska politika boljša in nemška pšenica cenejša.
V ipanfskih korteših so v adresnej debati bridke besede pale. Posebno odlikoval se je velikanski govor blažega* Kastelarja, katerega prinesemo v prihodnjej številki.
A u ft I v £ i bodo s časom postali vedno večji protivniki Rusije in s tem Slovanstva. Uže sedaj z veliko skrbjo pazijo svoje meje v Indiji in tekmujejo z ltusijo. Zarad tega je tem bolj neveselo, da je ruska politika v orijentu taka, da tam simpatije izgublja, kjer jih največ ima.
Dop
ISl.
Izpod. Nnnosfl 28. marca. [Izv. dop.] Kmalu bi skoraj mislil, da se je celć ljuta smrt proti našemu ubozemu narodu zaklela; neprenehoma nam pobira, najbolj koristne, delavne in požrtvovalne nfirodnjake. Nij še jedna rana zaceljena, uže useče nam drugo še hujšo in večjo. Ne davno tega, kar je mila n&m domovina z dr. Lavričem zopet izgubila jednega svojih naj blažjih sinov. Vsak, ki ga je poznal, vsak ki je le kedaj z njim imel priliko občevati, pripoznati mora, da izgubili smo z njim, najbolj navdušenega in za
zovira glasoval.   Kadar koli je potem črez kapitol šla so jo kanoniki tet i ral i, kot narod-njakinjo, kar se jej  se ve da strašno godilo.   Narodna stranka je v vseh treh mestnih okrajih zmagala, na kar niti sama računila nij. Veliko so gotovo uradniki k zmagi pripomogli, celo ker je vlada slepo na nje računila in ker so ravno uradniški glasovi vladin račun pomešali.   Po polu dne je bilo veliko slavljenje. Polovica Zagrebčanov je bila na ulicah. Z mu-.ziko in zastavami na čelu je ljudstvo obhodilo glavne mestne ulice.   Vse je bilo veselo, vse navdušeno. — Isti dan so bile volitve tudi po vseh družili hrvatskih mestih, in deželnih vo lilnih okrajih, kjer je tudi vladin manever bil, ki pa tudi na deželi nij obveljal.   Na večer je bilo vse natlačeno ljudij v narodnoj kavarni, čakajočih telegralične vesti o izidu volitev. Na 6 do 8 narodnjaških zmag je prišla po jedna magjaronska. Narodnjaška večina je bila tedaj zagotovljena in jaz sem svobodnejši dihal. Pa vendar je prišla še jedna skušnja na mene. Drugi dan 30. je nas predstojnik kakor
se uradnijski reče, pojedine uradske odseke pregledaval ali lokalizirah Skozi mojo sobo idoč nij besedice rekel, niti me pogledal nij, samo od strani sem videl jedno njegovo oko kako je srdito na me švignilo. Z druzimi uradniki je pa demonstrativno prijateljski se raz-govarjal, smejal, dovtipe delal itd. To je bilo od njega netaktno in podlo. Sicer je bil osobno pošten, pa takta nij imel. Proti polu dnevu pride prijatelj V. k meni z novico, da je vlada nam, ki smo proti njej glasovali plače obvsta-vila. „Iz kacega vira veš ti to? — Cul sem, da je Vakanovič 32 uradnikov, glasivši proti vladi v Budim-Pešto prijavil z vprašanjom, da-li jim sme plače obvstaviti?" — Moj so-drug V. je imel pri deželnoj blagajni tromesečno predplačo doznačeno, ki jo je mogel vsak čas vzdigniti. Brže bolje napiše namiro, pa gre z njo v blagajno. Jaz sem ga zvunaj čakal. Pre cej se povrne z vestjo, da mu je blagajnik rekel, da ima ustmeni nalog od bana, da ne sme izplačevati. To se je mej magjaroni seznanilo in mi smo morali insulte slišati, da
nam bo 1. junija Mrazović plače izplačeval. Bože moj, tedaj tako daleko gre magjaronska politična strast: zadaviti človeka! Bog mi greh odpusti, zaklel sem. — Prvega brez krajcarja. Treba je plačati stan, štacunarja, pekarja, mlekarja in še sem ter tija\ kak drug obrok, — pa brez krajcarja ! — Kaj bo soproga rekla?
Domov sem šel precej pozno, tako, da je soproga uže spala, sicer ne bi bil mogel svojo notranjo uzrujanost pred njo skrivati. Spal nijsem celo noč. Drugi dan je bil zadnji maj. Odvažim se iti sam k blagajniku, da ga vprašani: kako je s plačami? Na moje veliko veselje mi reče, da v Budim-Pešti nijso potrdili Vakanovtfev predlog, da se bodo plače izplačevale.
To je bil zadnji akt mojega volilnega sodelovanja, mnogo sem pretrpel, kakor se je mogel bralec prepričati, pa zmagali smo. Desetkrat hujša pa bi bila, da so magjaroni ve-tino v saboru dobili. V tem slučaji bi bil moral vsakako culico zvezati pa v svet od nemila do nedraga. —a—.
narod vse svoje žrtvo valnega moža naš e dobe. Resnične so besede mojega brata, ki mi piše v zadnjem listu: „Nesreća za narod je neprecenljivo velika; človečanstvo pak je izgubilo jednega najblagodušnejših mož.
Najbolj zagrizeni sovražniki našega zatiranega naroda, so ga spoštevali, ki so ga iz-poznali; saj proti tacemu časti vrednemu možaku, najnesramnejši človek no bi moral inače ravnati. Njegov glas in njegovo obnašanje je marsikaterega privabilo, nazaj v naročje naše nam mile majke Slave. Kamor koli je prišel, vse se je vzbujalo, vse bilo je navdušeno za našo narodno reč; on nam je bil pravi uzor narodnega apostola. Povsodi kjer koli je on bil in živel, ustanovljale so se čitalnice in drugi narodni zavodi in tako narodno napre-davalo. Vedno in povsodi je krepko branil in zagovarjal svoj narod ter neomahljivo terjal ljubezen in spoštevanje do milega nam jezika. Bil je povsodi kamor koli je prišel srčno sprejet, kakor tudi visoko čislan; kar je pa on vedno v istini vreden. Neutrudljiv delavec bil je na našem narodnem polji; podpiral jo duševno in materijalno kolikor mu je bilo mogoče. Žrtvoval je vse svoje; misel in imetje za svoj do zadnjega izdihljaja ljubljeni narod. Smelo rečem, da jednacih mož ima le malo naš narod. Nam je li mogoče pozabiti jednacih narodnih velikanov? Ne! Nikakor ne. Skazimo se narod vreden, jednacih boriteljev : za narod, svobodo in omiko.
Skazimo tudi mi nekoliko hvaležnosti za njegov velikanski trud. Neumorno delajmo žrtvujmo kar le mogoče, da napravimo vreden častni spomin našemu nepozabljivemu dr. Lavriču.
Pri tej priliki moram povedati, da pri nas na deželi je vse navdušeno in veselo; vsled tako sijajne zmage v III. razredu v Ljubljani. Slava vsim narodnim volilcem. Gospodje nem-fikutarji, naj imajo to narodno zmago v „ek-Bempel" za bližajoče se volitve v deželni zbor, onda čemo jim i mi pokazati, da kljubu vsej sili in tlačenju vsega kar je narodnega; vendar naša reč napreduje, naj oni napenjajo „žile" kakor le hočejo mi se jih nič ne bojimo, pripravljeni bomo kakor.....(C. boljši
da molčim če nečem, da bi ta dopis preveč dopadel nečemu gospodu, kateri bi morebiti vse „Slovenske Narode" za se pridržal.)
Tiskovna pravda „Slov. Naroda".
Zadnjo soboto je imel urednik „Slovenskega Naroda" J. Jurčič zopet pred c. kr. okrajno sodnijo v Ljubljani obravnavanje vsled tožbe gg. deželnega glavarja v. Kalteneggerja, drž. poslanca ScharTerja in „predsednika" iz famoznih volitev izišle kranjske trgovinske zbornice A. Drea. Toženec se je sam zagovarjal, tožitelji so bili osobno navozocni in sta tožbo zastopala glavar v. Kaltenegger in dr. Sehaflfer. Urednik je bil tožen, da je tiskovne postave §. 21. prestopil, ker nij hotel sprejeti pozivljan na paregraf 19. „popravka", ki so mu ga rečeni gospodje bili poslali o članku predzadnje nedelje glede dr. Schafterja. Urednik Jurčič se je zagovarjal opiraje sena §. 21., ki določuje, da je lo neutemeljeno branjenje sprejema kacega popravka kažnjivo (unbegrtindote weigerung).
Urednik „Slovenskoga Naroda" pak je imel vse uzroke, popolnem verjeti, da je obnašanje dr. Schatterjevo pred ministrom bilo tako, kakor ga je on risal v članku. Kajti govorilo se je o tem v vseh krogih uže dolgo prej nego
je članek izšel in govorica je izvirala iz mož stranke, h katerej tožitelji pripadajo. Kako* je iz pisma advokata dr. Mošeta, katero je urednik Jurčič sodniku predložil, razvidno, pripovedoval je to stvar z veliko indignacijo na dr. ScharTerja državni poslanec velicega posestva pl. Langer na Dunaji v gostilni „I)o-minikanerkeller" v družbi, v katerej so bili dr. Moše, dr. Vošnjak, deželni poslanec Kotnik, državni poslanec grof Barbo in še drugi. Dr. Moše je izrekom g. Langerja opozoril, da bode o tem postopanji poslanca Schaf-ferja i dalje v javnosti govoril, kar je pl. Langer dovolil s pristavkom, da je celo reč čul od g. Pongratza, ki je bil tudi na dr. Schafterja močno hud. Urednik je s prej imenovanimi poslanci govoril, vsi so potrdili, da so to res slišali in v Ljubljani jo g. Langer isto še trem gg. potrdil, katere urednik imenuje.
„Po tem tacem — pravi urednik Jurčič — se smem sklica vati na §. 170 k. r. odd. 6 in trditi, da sem jaz imel uzrok več verovati besedam teh mož, katere kot zanesljive poštenjake poznam, nego pa možem tožiteljem, ki so protivniki »slovenske stranke, katero tudi jaz zastopam ; moral sem verjeti možem, katere osobno poznam in vem, da našemu rodu in našej zemlji dobro hočejo nego pa sicer vse česti vrednim gospodom tožiteljem, katere sem vajen videti kot voditelje nemške stranke, ki je našej i vsem nasprotna. Za to moja hranitev, vzeti ta popravek, nij bila neoprvičena, in jaz nij sci u -kaznji po §. 21. tisk. zakona. Poleg tega pa tudi nij istina, da meni poslan popravek ima v sebi samo bistvene stvari, te-muč on „popravlja" in dementira tudi moj komentar, refleksije pisatelja članka. To nij stvarno." V tem smislu razloži toženec svoje stališče obširneje in predlaga, naj ga sodnik nekrivega izpozna, ali če meni, da nij dokazov za se dovolj prinesel, naj odloži obravnavo in naj omenjene gospode za priče pokliče.
(Konec prih.)
Domače stvari«
— (Občni zbor obrtuijske po-močne družbe.) Vodja g. Ho rak začne zborovanje s sledečim govorom: „Slavni zbor! Po dokončanem letu, ki je bilo polno živega delovanja in važnega vspeha začenjam denes 20. občni zbor, pozdravljam ude te družbe, ter izročam sklep računa o delovanji in go-spodarenji denarne obrtnijske pomočne družbe 1. 1875. — Minolo je 20 let, odkar smo se prvikrat zbrali v tej dvorani; naš prvi pokrovitelj, njih ekscelencija preblagorodni gospod grof C h o r i ns k y , naš pravni posvetovalec, gospod dr. H. E. Costa več častnih in pravih udov, ki so pred 20 letini z nami zborovali, so v teku tega časa umrli. Vsem naj bode čast in zahvala za njihov trud in delo, in vsem naj bode vedni prijazni spomin! — Slavni zbor! kakor je razvidno iz sklepa računa, ki ga podajani v imenu predsedništva je denarna obrtnijska družba 1. 1875 imela prehoda iz roke v roko za 351.810 gld. Vsi dosedanji sklepi računov tega društva kažejo, da je društvo občevalo z 3,638.183 gl. Da se je naše društvo ustanovilo po postavi !>. aprila 1873 1., je društvu prizadejalo mnogo stroškov vendar kljubu vsemu temu ima vsak ud te družbe 5 °/„ delila, katoro se vsim, ki nečejo, da bi se jim izplačalo, vpisuje na dobiček opravilnega deleža. Kakor leta 1875, tako se bode tudi za leto 1876 posojevalo proti vplačevanji 7 °/0 obresti in pa proti temu, da se
povrača kolek ali štempelj. — Čestiti gospodje udje! Opozorujem vas na §. 30. naših pravil, po katerih se zajem ali izposojilo daje najdalje le za 5 mesecev. Kakor kaže društveni zapisnik, bilo je v začetku pretočenega leta 321 društvenikov; izstopilo jih je G, izključenih pa je bilo 15 in sicer zarad tega, ker nijso iz-polnovali pravilnih dolžnostij. Novih udov se je sprejolo 31, kateri so 62 gld. vpisnine plačali. Tiste društvenike, ki svojega opravilnega deleža s 100 gld. še nijso vplačali, prijazno opominjam, da bi se ravnali po §. 21. naših pravil, ker le na podlagi večjih opravilnih deležev more se več posojevati in družba bode imela tudi toliko več zaupanja, kolikor bolj si društveniki prizadevajo, da izpolnujejo vse dolžnosti, kijih zahtevajo pravila. Slavna družba ljubljanske hranilnice je z ozirom na obrtnijsko stanje po svojej znani dobrohotnej volji denarni družbi v pomoč obrtnikom upala 10.000 gld. s 5 °/„; naša družba pa je do sedaj na to dobrovoljno upanje vzela še le 5.000 gld. Gotovo govorim po volji slavnega zbora, ako slavni družbi ljubljanske hranilnice za to dobroto v imenu družbe izrečem srčno zahvalo. — Hvaležno omenjam tudi, da je tudi slavni deželni odbor družbi v pomoč obrtnikom zaupal (i.000 gold. s 5 V« % obresti, katere vsako polleta naprej vplačujemo. — Leta 1875 smo si pri slavni podružnici avstrijske narodne banke izposodili 4 do 5.000 gold. Vsi ti izkazani zneski in naša reservina zaloga, katera je konec leta 1875 znašala 12.388 gld. 92 kr., pokrivajo se in zagotavljajo z izposojilom z 93.421 gold. 82 kr., ki so se društvenikom izposodili. K sklepu opozorujem, da po izžre-bovanji iz odbora stopijo gospodje: Matija Gerber, Anton Klemenčič, Janez Novak in Karel Tambornino. Vsi ti se morejo zopet voliti. Za ude odbora «e izvolijo gospodje: G o r š i Č France, Novak Janez, N i č m a n Henrik in Gerber Matija. Za pre-gledovalce računov, katerim se za njih trud dovoli remuneracija se izvolijo: Regali Josip, Ziterer Janoz in Stfzelba Josip.
— (Učiteljsko društvo) za okraje: Brežice, Kozje in Sevnico bo v četrtek dne 6. aprila na Vidmu zborovalo. Dotični okrajni šolski sveti so z odlokom od 23. marca t. 1. vsem učiteljem, ki imajo vsled „vrstitve" tudi po četrtkih šolo, da bi se radi zborov udeleževali, v ta namen odpust podelili. Mnogobrojne udeležitve se nadeja Odbor.
— (G. deželni glavar v. Kalten-egge r) nam piše, da v članku štev. 85 našega lista omenjenja dogodba, da je on gospoda Kobilico za volitev kandidatov v mestni odbor obdelal, je popolnem neresnična, ter da on gospoda Kobilce nij ne obiskal in tudi ne videl, tudi nikakoršnega vpliva nij imel na njegovo zadržanje pri volitvi, tudi kaj tacoga nij nikakor doseči poskušal. V čitalnici se jc to kot taktum govorilo sploh, tam smo i mi slišali.
— (Ljubljanski Tivoli v nevarnosti.) Kukec (Bostrichus tvpographus) žuga opustošiti lepa sprehajališča po mestnem gozdu. Ta slaboglasni hrošč, ki je v minolih letih po Češkem toliko gozdov uničil, nahaja se p o Tivoli užo v vsakem podrtem in polomljenem boru v takem številu, da je ljubje kar poštupano s črvojedino. To sem opazoval slučajno na sprehodu 1. t. ni. Ve-h slavni mestni zbor za neljubega gosta? So polomljena drevesa znabiti nastavljena vaba? Zdaj bi bil uže čas za to, da se odstranijo in nevarni žužek pravilno pokonča. Fr. Z.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo narorevaiije na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem <v,asu pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
.,?M«m. Xnrod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....O gld. 50 kr.
Za četrt leta     .   .   .   .     3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   »    lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   .   .   ,   .     H gld. — kr. Za četrt leta     ....     4   „    — »
Za en mesec..... I.       -tO „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za fllijialte velja zlil* stana* cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „
Administracija „-§»Ioi?. Naroda",
Vtfetti bolnim moč in zdravje brez leta in brez stroškov po izvrstni
RfiTataiere ii Barry
30 let tfe je nij boleui, ki bi Jo ae bila oidr*
Tila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zla«, lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih Otolnost, diabet, trganje, sbnisanje, bledicico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je boHe. nego d oj nični o mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle stuart, Markize de Breban a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz li 80.000 spričevalo?.
Spričevalo it. 78.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ar se rja.
Bonu. 10. j ul. 1852. Bevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri iti in griii, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Bud. W u r z e r, zdravilni sveto valeč in člet mnogo učenih druztev.
W i nc bes ter, Anglelko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletna i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, borne čutnice in vodenico. Prepričal Bem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 185fi. Pouavljaje izrekam glede Kevnlesciere du Barr^ vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, tajni sunit, svetovalec Spričevalo Št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za atraŠ nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti uij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Boche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere ao me deset let mučile.
(Gospa) Arinanda Prevost, posestnica, Bevalesciere jo 4krat tečnejša, nogo meso, tor M pri odraščeuib in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, ko pri zdravilih.
V plehastib pniicah po pol funta 1 erold. 60 kr , 1 fant 2 goid. 50 kr., 9 fanta 4 gold. 50 kr_ 5 fus t3V tO gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.
ttevalittcidre-Btscuiten v paiicah in Kevalesciere-Chocolatče v prahu 12 las 1 gld. 60 kr., 24 tas -i l >o fcr„ 48 tas 4 gl. 50 kr., v i«rahn za 190 tap I o - • Prodaje: Dn 7-<arry iComp. na Dn«»'l, W»l • 'Fsehgi • -.■ it. 8, kakor v v-iuh vestih pri dobn leksrjib m »pr "serijskih rrt,ovo'h: 'udi razpošilja dr.-oajska > išs ~a vso kssjjf po poitnib nakminoah n:i p r.-zct) \ •. V I jnbl^SMJi Y.6 m hi, J. Svoboda, okar pri „zlatem orlu", v Reki pri lekarji J. Pro damu, v Celovcu pri leknrju Birn ;>aoherju, v Npljetu pri lekarju Aljiuoviču, v Trsta pri leknrju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Boco a in J. Hirschn. v /a<lru ori And rov i čn. (367)
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan svežno (frišne) v prodajahiici steklenega blaga gosp. Mirane* šittlmana na glavnem trgu Štev. '236 iz prijaznosti do
(65—5) A. Schneiderja.
IH Mettj ko pol kilograma (I funta) se ne prodaje. HB
Dunajska borza 3. aprila.
i Izvirno lalegraftčno	poročilo.)	
Enotni dri. dolg v bankaveih	.   67 t--Jd	05 kr.
Enotni il/i. dolg v srebra	70 .	80
1860 drli posojilo   ,   . .	109 .	80 ,
Akcije r »rodne banka	880 .	
Kreditne akcijo ....	159 ,	SO *
London . ......	. 116 ,	45 .
Napol........ 0. k. cekini.....	■     9. ■ o ,	297, . 4 i
Srdbro	101 ,	75 .
Karmelitaiiski melisovec
I Kii
1 iZ IS«'ll4'<llt.
■ 1 originalna steklenica 'Ab kr. I         Jedino pravi le pri
I (53-4)      Gatoel Piccoli,
■ lekarju na dttnajskej cesti v Ijubljani.
Mej mnozimi anonci, posebno za ure in zlato blago jo mnogo tacih, ki probivalce po deželi samo sleparijo. Vsak naj bodo svurjen za svojo Iftatno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev ne garantira zadostno. Vso ure in drugo 'zlato blagu, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to jo dokaz najostreje soliditetef
Z,o ~Mfk 19 (..| prava angleška, sro-'«* iV 111 brna cilinder ura s
Erimerno verižico in inedailonom, etuijem, ključ-om in petletnim garancijnim listom in po vrhu bo jedno reserveno eteklo za uro. Bavno iste krono-časoincrne uro fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50.
Samo 18 ali 25 gl. C^JSfc
anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino
izrezana poleg tudi 3e verižica in garancijni list ^'•iinp- I Q o*| Pt&va angleška srebrna ^•*■,," a O £31«   in ognjo-pozlačena kro-
nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem
in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl. KSST2Pwt
leB-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl.
vega srebra in ognio-pozlačena,  poleg vratna
verižica in garancijni list Sniiui SO «r|   prava angleška fino ogujo-^diiitr m>^r pozlačena srebrna krono-
meter-ura z dvojnim plaščem,  fino emailirana,
poleg tudi še fina verižica, medailon in garan
cijni Ust.
Samo 18 ali 20 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 16 rubinov poleg verižica,, medailon, usnjati etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. S£££B&
ključka za naviti, poleg verižica in medailon
Samo 40, 50 in 60 gl. "J*
za dame z dijamanti.
Samo 30,35 in 40 gl. j^St.
srebrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garan tirana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl.
rižico, medailonom in garanegnim listom.
Samo 35, 45, 50 gl. gg&^g
anker-ura s kristalnim steklom.
Samo 60, 75, 100 gl. gfifr
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem.
Samo 200—300 gl. ffl&£
nometer z romontirnim dvojuim plaščem in kri
stalnim steklom. Buzun tega pak še vsako vrste drugod od ka cega druzega anoncirane ure in gotovo cenejši
Atelier za popravljanje.
Stare ure, doBtakrat preljubi družbinski spo meniki popravljajo se, ter onove.   Cene poprav ljanja s petletno garancijo: gld.  1.50,  3, 5 do 10 gld.
Zlatnina.
Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno.
PrNtaiii.
1'rstani za dame gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatu i kom za gospode gl. 8, 10, 11, 12 do 20.
Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
%latc verižice za ure.
Verižico, kratke s kljuckom gld. V, 20, 25, 30,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha-Čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 60, 55, 60, 65, 70, 80 do lf)0.
'/Jati meslailoiil
za gospodo in dame. S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
%late grarniture.
Bružo in ukani gl. 18, -0, 24, 20, 35, 40.
S pravimi kamenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do
201».
Z dijamanti in hrilaiiti gl. 60, 80, 90, 10O do 200
Klali uliaaii.
Lečneči za otroke gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 sč ali
brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrugli s6 ali broz kinča, gladki ali pa so pravim kamonjčkem ali pa v obliki sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Boutuni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90,100 do 500.
Zlate gumbe za Itemlsete In ma ■!»«'< e.
Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Zlato brože.
Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do 40.
Zlati križići.
gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10,
12 do 25.
Zlate prane igle.
V različnih oblikah, Jokey, Sport itd. od gld. 6
do 30.
Se dragocenimi kamen jeki od gl. 5 do 30, Se brilanti gl. 15 do 150.
Zlati brazletl.
Gladki obročki, različne Sirokoati gld. 18, 20, 26,
30 do 60.
Se pravim kamenje kom ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. S."- brilanti od gl. 80 do 500.
ZE^Isir^er^a, naročila,
izvrše so v 24 urah proti poštnem povzetku ali pripošiljatvi novcev» Na zahtevanje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter so za neobdržano vrača denar nazaj.
■fll Moje cene bo vedno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri ialč nove ure in zlatnino naročiti, Vfsi, kateri stare uru ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, so uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—lO)
Philipp Fromm,
fabrikant ur in zlatnine, Rothenth-urmstrasse štev. 9, nasproti ■VVollzeile, DUNAJ. Naj »e ii*' iiozabi naslov.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastuiua in tisk -Narodne tiskarne4*.
Y6^