gospodarske, obertniâke

>- i > r
%
narodne
»
Izhaj
sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert
90 kr
V • I •
posi
po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr
za
1 fl
kr. nov. dn
V Ljubljani v sredo 6. februarja 1861.
Našim kmetijskim gospodarjem
převdárek

Kmetija ne nese nic, in če se gospodar se tako trudi in špara kar more, je le dohodka malo. Tako tožijo dan-današnji gospodarji večidel.
In res je taka. Pa zakaj je taka?
Unidan so povedale „Novice",
zakaj ne rodí zemlja
več tako kakor nekdaj. Preveč ji leto za letom jemljemo, premalo pa ji povračujemo; setve ne versťmo po pameti in tako z eno frugo preveč izpivamo zemljo, z gnojem pa tako ravnamo kakor da bi ne vedili, kaj je gnoj. Ce tedaj
zemlji le zmiraj vpijemo :
r>
daj
y
daj !"
za Božjo voljo
kako more drugač biti, da bi ne pešala.
Po starem kopitu ravnamo, pa ne premislimo, da čedalje več potrebujemo; v obleki se lišpamo in sicer drugač živimo; davkov je čedalje več in na davke še doklad in přiklad na kupe; delavci in pôsli so čedalje dražji, ker z dragino živeža in drugih reci je tudi delo dražje.
To je vse res in je nadloga današnjega časa.
Al še nekaj je, kar nam v škodo hodi in kar bi po-
mjSm i i ■	i n
praviti imeli, da bi se spravili saj nekoliko na bolje.
kaj nek je to?
Če so kmetovavci v drugih deželah, ki so v kmetijstvu
na viši stopnji
, že davnej slovo dali or od ju, s kterim je že Adam oral, bi pač tudi mi mogli njih izglede posnemati zakaj dobro orodje je za dva delavca, prihrani dokaj stroškov in delo bolje in hitreje opravi. Lesnini bi mogli, kar
vse je
y
se
storiti?
dokler bo, da ob kratkem rečemo
y
delà povsod še dosti, ne bojo pridni delavci kruha stradali.
Naj sučemo kmetijsko reč kakor hoćemo, časi so taki in ne bojo nikoli već drugačni, da moramo misliti na to
y
kako
vec přidělali v ravno tište m času in z
ravno tištim trudom.
biti; delaj
Vemo, prav dobro vemo, da vse to ne more mahoma vemo, prav dobro vemo, da sedanji težavni o dosti veselja kmetu, da bi z novim orodjem nastopili
časi
ne
novo pot koristnej
kmetovanj
al, ce
Bog
dá
prišli
pet bolji časi. Sicer pa
tudi Cugmajerjevo
boj< drevo
y
brabantska brana itd. ni konj
y
da
ga bolj
kmet zmag
ne mogel.
Gospodarske skušnje.
y
(H i sam dober kup in stanovit u o barvo dati) vzemi navadnega zeleuega vitrijola kake 4 funte in ga raztopi v 8 bokalih vrele vode; nekoliko te vitrijo-love vode vlij potem v ugašeno apno in dobro skupaj pomešaj. S tem poskusi zdaj na belem zidu, ali je barva do&ii rumena; če je prebleda, prilij še nekoliko vitrijolove vode. Ta dober kup barva ima to dobro lastnost, da se
se stanovitno derži zida in lesa.
ne luši od zida, ampak
Ker pa sčasoma bolj temno-rumena prihaja, je bolje se izperva naredi bolj bleda.
y
da
(P
soli
molznim kravam dajat
n i
največ je mogoče, slovo dati in železo na mesto nje postaviti, dobro). „Landw. Anz." naznanja
skušnje velikega
graj
Prec tedaj s starim lesénim plugom in namesto njega šaka Laué
Wilde
g£Vy
ki je
prav natanko skuša!
napravimo si drevo z železno dilo; prec z navadno brano koliko soli tekne molznim kravam na dan, in je pri tem in omislimo si brabantsko; preć z matiko in napravimo si zvedil, da preveč soli napravi mleko bolj vodeno iu mu
osipavno drevó; napravimo si mašino
krompir reze
y
y
mašino
y
ki-
na m repo
in
vzame dokaj smetane. Prava mera za veliko kravo je 1
y
ki nam škopo reže itd., da se ne
bo reklo: „posli mi vse požró"
f u n t
lepo
1
na ted
v takih krajih
dišečo mervo dobivaj
y
polet
er goveda dobro,
ko se jim frišna klaja
Al odgovorilo se naru bo na to: Kako pa si bojo potem (trava) pokládá, pa naj se jim je daj
y
se
manj
naši delavci kruh služili, če bojo mašine sejale in mlatile?
Pridne roke imajo pravico do delà in do zaslužka po delu kaj pa potlej s temi?
y
S tem svetom
y
dragi
or
ospodarji, nikakor ne mislimo
delavcom kos kruha snesti. Ce mislite, da
tam, kjer
z ma
Gospodarska novica

dalj
(Umni gospodarji kebrom ali hroščem će-i bolj na pete stopajo). Na grajšini Karićki in
šinami delajo, ne potrebujejo delavcov in pôslov, se zlo Lekviški so lani nabrali 259 centov kebrov in jih pokon motite. To nam skušnje poterjujejo v tacih deželah, kjer čali; za cent nalovljenih kebrov je grajšina plaćala po 15
vaga
en cent
imajo zraven mašin se pôsli in delavci dosti delà. Pridnih novih grosev. Ker kakih 51.500 kebrov rok bomo zmiraj potřebovali. Ce bomo zemljo bolje obde- jih tedaj v vsem skupaj pokončali blizo 13 milij lovali, bo več rodila in pridelkov bo na vsako stran več; 300.000. Koliko škode je s tem odvernjene za prihodnje leta
so
in
obilniši pridelki pa nam bojo napolnili naše hleve z obilnišo Gospodarj
y
na
ojsko zoper ta merčes prihodnj
leto
Ce
živino
, in zato, ker uam bo živina vec dohodkov dala, bo
vsi skupaj pomagaino, bomo opravili veliko
več opravil, za ktere bo treba več rok. Pôsli in delavci, ki jih bojo bolje orodja in mašine na enem mestu od-pravile, bojo pri pomnoženem gospodarstvu na drugem mestu
Zivinozdravilska skušnja

potrebni.
(Da se prešiča pereci ogenj in kaka druga Dokler se bojo naše senožeti tako kisle deržale kakor nagla bolezen vrančnega prisada ne loti), je
dozdaj, in bojo našnji sute
tako z mahom prerašene kakor so danda- dobro, prešičem sirovega krompirja pokladati.

y
Pre
dokler bojo naše njive s tolikim kamnjem na- vidni gospodarji morejo to hudo bolezen odverniti, ako pre dokler naše gnojnišća ne bojo v bolji stan prena-
šičem vsaki
dan enmalo sirovega, zmeckanega krompirja
rej ene
y
dokler
pa kaj bomo še dalje naste?ali

kaj
dajo. Kuhani krompir pa nima lastnosti zoper to bolezen
y
44
menda za to ne, ker po kuhi se zgubi tej bolezni nasprotni del iz krompirja, ki se mu so la ni n pravi.
Babo „Landw. Ber."
Slovenci, Nemci pa Avstrija
Bratje! ne bodimo šalobarde; dôba je sedaj, da se pokaže narodni ponos in pogum. Nismo čeda ovác, da bi se z nami dělalo
ni naroda av*
kakor se protivnikom našim poljubi. Menda
trijanske
da bi toliko zaslužil zboljšanja

svojega stanu, ko ravno mi
reveži
Slovenci. Dru
(Dalje.)
hvalij
5
da
so veckrat cesarstvo pogina řešili
9
tudi
se mi
Z diplomo oktoberško je prisvetila tudi nam Slovencom se nismo nikdar kujali, ampak vselej smo pripravni bili
svojo dragoceno kervco za svojega cesarja preliti. Slovensko
ljuba danica, ne moremo reći zgodnja, pa vendar ne še prepozna. Vseje vihár razdjal, „je narod vendar stal, gledal ljudstvo je od pamtiveka zvesto svojemu carskému prestolu; nad Triglavom neba obok". Cesarski manifest in diplom za- nikdar še ni stopilo iz pota legálnosti; „hrast se omaja gotovljata Ogrom iuHorvatom skoro vse njihove stare pravice,
in hrib, zvestoba Slovencu ne gane
obetata tudi nam Slovencom bolje čase, kterih smo ravno mi kar je Božjega, cesarju, kar je cesarjevega
Dali smo vselej B
menda uajbolj potrebni.
Ker se je vlada prepričala, da
pa skozi 1000 let jemali, kar je našega.

nam so
jo je preojstro nemško centralizovanje v pogubo peljalo, je
Dosorej so se
eni izgovarjali
da morajo germanizirati
20. oktobra s svojo diplomo od njega odstopila. Spoznal je da se ne bi cesarju in vladi zaměřili. Sedaj mislim
»
bo
naš
svitli cesar, da bo Avstrija le takrat mogocna in veli- konec takih izgovorov
zakaj
V
locuta est! Naš mi
častua, kadar se bodo edini njeni narodi na ustavném potu okrepčali, omikali in lepo se razvijali po svojih potrebah.
lostljivi cesar terja, da se dá vsakemu narodu, kar mu gré;
enake pravice, enake dolžnosti Nemcu, Talij

Magj
Horvati so bili na ta glas v pervem hipu tako veseli, da kakor Slovencu
so v Karlovcu na vélikem tergu slovesno celega vola spekli. Cul sem, da je bil v volu skopec, v skopcu puran, v puranu kopun, v kopunu jajce, in kadar se je jajce speklo, je bil vajmo resno to, kar nam
tudi celi vol
Bogom,
Kar nam je sedaj podeljeno po pravici pred svetom in
ne smé pa ostati več „pium desiderium". Zahte-
gre
gotov.
; kdor koli se nam protivi, Ko je bilo vse spečeno, je bil na obed pokaze, da ni prijatel cesarjev, pokaže, da ni prijatel na-
ta božji povabljen, ki je zraven přišel. Ali je vse to res, roda, da ni prijatel ne vem; kakor sem kupil, tako prodam; al to je
Boga.
Zdaj nam je
Bog
dal zlati
čas
»
go
tovo
9
po kterem smo toliko let hrepeneli; začelo se je lepo svetiti, da komaj je cesarska listina beli dan zagledala, se in samo naša nemarnost in sramotna lenoba bi kriva bila,
je vse oživilo po vseh pokrajinah naše prostrane monarhije, ako bi se nam dan ne napravil.
Vsak narod avstrijanski si prizadeva, kako si bi svojo kočo
Otresimo se toraj
starega
zaspanca; nikar ne bodimo
preustrojil po potrebah sedanjega časa. Magjari in Horvati plašljivi zajci v tej važni dobi! Saj naša reč je pravičua;
so hitro vpeljali svoj materinski jezik v vse šole, nizke in visoke, v vse uradnije in kancelije. Pojavili so se povsod novi mladi časopisi polni življenja, ki se potegajo za svoje pravice in oiikrivajo svoje narodne potrebe in želje.
Kaj bomo sami mi Slovenci sedaj roke križem deržali molčali in pričakovali, kaj nam bo z obiakov padlo?
Bog
je z nami; kdor proti uam, ga Paron če podreti. Mahni tudi ti z rokami, mahni, je rekel sv. Nikola čio
veku
kako da bi se iz nje řešil, je samo kričal: „pomagaj
kteri je bil pádel v vodo, pa namesto da bi
gledal,
>
magaj
, po-
sv. Nikola!" Tako bi se reklo tudi nam, ako bi mi samo jeremijade dělali, namesto da bi se čversto delà po-Res, da cesar hoče vsem narodom avstrijanskim pra- přijeli. Ako te jedro mika, zgrizi lupino, veli Kranjec. Hajd
vičen
biti ; al „car daleko i nebo visoko"
to je bilo in toraj na delo! Njiva znanja pusta, pusta;
svagda
megla
bo. Potle tudi ne smemo pozabiti, da smo mi Slovenci naj- gusta, gusta, pa oštro pero bistar um, neka nov nam tare manji narod avstrijanski, in da imamo še za priklado največ drum. — Glas preljube domovine sopet kliče in vabi svoje
garjevih ovác med sabo, ki nam zrak kužijo, duha moré in sine. Kdor čuti toraj
V
se
kapljico slovenske kervi v sebi
9
tlačijo. Stara navada je pa taka, da velike ribe male zró. naj poslusa njeni mili glas; naj ee ne srarnuje vec svoje
Na oprezu dakle, bratjo! Nikar ne mislimo, da smo matere in svojega roda; naj se odpové tujim civilizovavcom,
v
se
le brod na ki so pravi sovražniki naroda in celokupne deržave; naj se
Brez
že pri cilju, veli „Pozor". Spustili so nam more, da plovimo dalek put v pristanište slobode. Brez	ne protivi več natornim postávám; zakaj večni mojster je muke pa ni moke, pravijo naši Ijudje. Polno truda in muke	tako naravnal in večni zakon prirode je tak, da kar je soin zatajevanja samega sebe bo treba prestati, preden bomo	rodno, vleče k sebi. Zato boš težko našel goloba med
svoj cilj in konec dosegli; in to posebno nam, ker pri nas jerebicami, ali tuji živelj še zmirom zvonec nosi, ki se iz petnih žil na penja, drugim
gerlico
med
ar
óskami.
Zakaj bo toraj Slovenec še zmirom se med tuje nasamo da ne bi tudi mi okusili sladčic, ki izvirajo rode štulil, sebi na sramoto in svojemu rodu na škodo?
narodom avstrijanskim iz manifesta
oktoberškega.
Zakaj
bi Slovenec s svojim bistrim umom drugim tlako
Na cente imamo takih čudnih patriotov, ki „Prešo" beró in délai, ko je na njegovem polju še vse celina? Kaj ni be
bi po njenih sleparijah tudi
ciganom
raje kaj
dobrega
»
pri
dasto derva v hosto nositi, vodo v morje ulivati? Kaj ni
voščili, kakor svojim bratom Slovencom. Zalostno, pa vendar neumno brez kraja in konca, da gladna vrana sito pita?
resnično! Ne vem, se li to godi iz bedalije, ali lenije hudobije?
9
ali
Kosrar
©
v serce to ne pece, v tern nasa kri ne tece.
Pa kje se čemo delà lotiti; kaj nam je sedaj najpo
Za to se mi je oni gospod v deržavnem zboru jako trebneje? bote vprašali. Najpotrebneje
saj po mojih
dopadel, ki je rekel, da nam vse reforme ne bodo
nič
mislih
je nam sedaj nov političen časnik, na kar
hasnile, ako ne bomo mi in vlada bolj ua to pazili, da nas so že „Novice" večkrat opomnile. Ta novi časnik naj
„Slovenski dnevnik", „Triglav"
resnica postanejo; zakaj samo od lepih besed se nihče ne zredi. Kaj ti pomaga, ako ti dober prijatel zlati cekin ali kaj
bi se imenoval
takega.
5?
Cas
ali
da
trikrat na teden.
Izhajal naj bi, ce ne vsaki dan, saj po Res, da imamo naše „Novice"; al one
ponuja, če pa pride kak uevošljivec ali malopridnež
mu ga iz rok izbije pa sam pobere? In ravno tega se je ne morejo sedaj všemu kaj, ker so njihovi predali že tako
nam Slovencom posebno bati. Experientia dočet!
»
kako
preobloženi z raznoverstnim plodonosnim blagom.
Vsakemu
zanasamo
lahko bi se nam toraj tudi sedaj, ako se na tujo pomoč je znano, da se bo na podlagi cesarjevega pisma oktober-
primerilo, da bi se nam siromakom namesto škega cela naša Avstrija prestrojila, toraj tudi naša slovenska domovina. Znano je, da zanaprej se ne bodo več postave in prenaredbe delale za nas, pa brez nas, ker mi
9
kruha kamen, namesto jajca škorpijon podal. Zatoraj dimo pametni in ne pričakujmo grojzdja od ternja!
9
bo
Slovenci! poterpljivost je lepa čednost; al kadar je čas, sami uajbolj znamo, kje da nas čevelj žuli in kako da bi
se pognati za narodne pravice, ni na pravem mestu čednost, ampak je bolezen, sramotna gnjiloba.
9
9
ni
druge
se dalo vspešno pomagati. Tužna skušnja je nas in učila, da se z nepraktičnim*! prenaredbami brez sodelovanja
45
naroda ne dá ustanoviti pravi stalni deržavni red, pravo
Zakaj pa ljudstvo duhovnega razume, ko mu Božja
zaupanje in ljubezen do vlade. Da se bomo pa znali možko besedo oznanuje. Saj se je on tudi dogmatike in morali po obnašati in pametno govoriti, da si bomo iz podeljenih učenih šolskih izrazih učil? Zato ga ljudstvo razume, ker
pravic hram obče narodne sreče sozidati mogli, je živa po- duhoven po domaće pové, kar po učenih izrazih vé in zna.
treba
9
da se poprej prijazno pomenimo in sporazumimo
9
da
se poprej vse pravične želje in potrebe naše cele domovine
na dan spravijo, razjasnijo in
najlože zgodilo
naše
misli zedinijo.
Vse
s pomočjo našega novega poli-V njem se nam bo široko polje odperlo
to se bo pa tičnega časnika, za potreben pogovor in sporazumljenje. Naši iskreni rodoljubi bodo imeli lepo priliko, se čversto poganjati za svoj narod,
Vsaka še tako učena reč se dá umevno povedati in tako tudi kancelijske reči, čeravno morebiti s par besedami več.	1
Ljudstvo zná se premalo brati, da bi mu slovenski
r>
jezik kaj dosti kořistil"
bo rekel morebiti kdo drug
braniti njegove pravice zlobnega napadanja, nas lepo podučiti
in nam svetovati.
V sedanjih časih so res časopisi silno
imenitni postali. Oni so

tako reči
9
duša naroda. Iz njih
Kdor tako govori, ali slovenskega naroda ne pozná ali ga pa poznati noče.
Vseh naših bližnjih Slovencov je čez en milijon, ki
er teh ni. narod vendar
se povzame obče mnenje, ktero cesar Napoleon „šesto veliko silo" imenuje. Tak národen organ se meni potreben zdi tudi zato, ker mi sirote Slovenci nimamo svojih domaćih velikašev in plemičev
?
da
se oni na dotičnem mestu za
imajo 628 ljudskih šol; pa tudi
že močno brati zná. V več krajih po Slovenskem ljudske soie ni, duhovni iz proste dobre volje mladino pozimi podučujejo; pozimi ob delavnikih, ali pa ob nedeljah skoz celo leto. Kjer se taka šola začne, ima duhoven pervo
nas potegnili kakor je to po drugih deželah navada, celó celó malo plemičev naših moremo reći,
Od
leto veliko ucencov
i
drugo leto manj

in vsako leto manj

da so „listi iz
domaće
gore",
ampak večidel so tudjinci. Taki mislijo, da
naš jezik ni za drugo, kakor za hlapce in dekle; oni mer
zijo in prezirajo naso mlado literaturo; njim je vse zoperno, kar koli je našega, dal oni so več ko 1000 let v tebe
čudo veliko, da si
dregali,
tužni narode slovenski!
Res
ker se potlej eden od druzega raji učijo, kakor da bi bolj ali manj dolgo pot do duhovnega hodili. Mladina se pa tudi brati nauči brez tega; ker dosti je, da duhoven otrokom, ki na nauk za pervo spoved in obhájilo hodijo, vselej le eno čerko pokaže. Kodar boš šel po potih, kolovozih in spašnikih, boš tisto čerko tu in tam na drevji z nožem v
9
še pri življenji ostal. — Ne dá se sicer tajiti, da se ne bi bili včasi tudi med našimi plemići pokazali možjé, ki nas
kožo zarezano in zapisano vidil. In tako se otroci igraje
niso zaničevali, ampak nas ljubili in za naš duševni in ma
^m mĚ mJ^M
da marsiktera taka šola, ktero duhoven
terialni blagor po svoji
moči
skerbeli
9
o da bi imeli
sedaj kaj dosti Žiga Cojzov, bi se kmalo slovenstvu zlati vek približal in bodočnost naša ne bi nas toliko skerbela ;
brez truda brati nauce, da sami ne vejo kdaj. Iz lastne skušnje tudi vém, iz proste dobre volje ob delavnikih pozimi, ob nedeljah skoz celo leto ima, včasi več koristi, kakor ljudska šola.
Pro
stost moči duha oživlja, sila pa
9
ki jih
sužnost devlj

jih
9
Bože mili! plemstvo naše se večidel derži tujega življa, lahko storí Otroci v taki šoli
v •	. •	•	, •	V	1	«V	fit V •	I	M • .
al
zato se ni moč dosti opirati na naše plemiče. Težko kaši čakajoči na tuje mleko!
Ravno za to nam je Samo. da bi se mož
zatare in umori. Veselje do kake reči vsaki trud in delo
se učé
v ućenji ne presiluj
radi, ker jih
nobeden
Več se otroci v eni uri naučé
9
če
tezavno vrednistvo na iskrenih domoljubov, stva
9
mu se gotovo manj
nitnost sedanjega casa
toliko treba politicnega lista, pripraven našel, kteri bi hotel rame vzeti. Dopisnikov, pravih
natanko stan našega Ijud-ne bode. Oni spoznajo ime-, toraj me ni strah, da ne bi mu radi na pomoć priskočili in naše potrebe razodevali, naše pravice branili in neprijateljska napadanja krepko odbijali. Ako se bodo poleg tega včasi tudi jemali sostavki iz drugih narodnih listov, ako se bo v lepi in dopadljivi besedi na-znanjalo ob kratkem vse, kar koli se v teh burnih časih po širokém svetu godi, prerokujem našemu novemu listu, dasiravno nisem velikih prerokov eden, dolgo življenje in zlate čase, čeravno se ne bo manjkalo tudi njemu požrešnih kebrov, ki ga bodo pri vsaki priložnosti-spodjedali in sivih kreguljev, ki ga bodo preganjali; al pravi rodoljub se vsega tega nič ne prestraši. On stoji terdno ko siva skala in brani junaško rod in dom; saj za-nj govori postava, cesar in Bog!
niso vtrudeni in navelicani, kakor v desetih urah, če so se naveličali. Kje bo otrok dan na dan po dve uri v šoli ne-prenehoma pažljiv, ker je odrašenim ljudém pridiga, ktera bi celo uro terpela, predolga?
Nikar naj nobeden nasprotnik slovenskega ljudstva ne , da tam, kjer ljudske sole ni, so Slovenci na pol
misli
divji Amerikáni.
Ne boš lahko po vsem Slovenskem kake vasi najdel, ki deset hiš šteje, da bi v dveh, treh ali še več hišah več ljudi brati ali pisati ne znalo, če prav le kako nedeljsko šolo imajo, ali pa če tudi te ne. Pa tudi za rajtinge so
kmetje prebrisani, dasiravno
V
5, X
10
9
druge
raj tin
se
50
9
100
9
ne znajo ko
1000. Za-
9
(Dalje sledi.)
Nekoliko od velike potrebe, da se slovenski je pa bila kokoš
torej bo kmet s temi kljukami rajtingo na pamet pred storil, ko gospod na papir in večkrat hitreje in bolj prav. Nobeden nasprotnikov naj nikar ne misli, da je naš kmet tako zabit če prav ljudske šole nima. Naj tukaj le opomnim neko mater, ki je svojega sina poglavitne grehe učila in mu jih na hišne duri s kredo tako-le zapisala: Na puh v širokém oblaćilu in s širokimi rokavi, z obrazom pa kakor šip ali polna luna; lakomu ost z grablji; za nevošljivost ji
9
za le nob o je bil
mož
9
ki je ležal in
jezik
urađnije vpelje

(Dalje in konec.)
9
ki slovenski narod „halb
Pa rekel bi kdo: „Slovenski jezik v kaneelijah bi bil drugaćen, kakor slovenski jezik narodni domači, in kmet bi
si ž njim malo pomogel".
To bi bila resnica, ko bi po izgledu Nemcov toliko latinskih, francozkih in laških besed v kancelije vpeljali kolikor bi jih vedili; al pozabiti ne smemo, da so uradniki zavolj ljudstva, ne
lulo v ustih deržal.
Ce se hoćete prepričati, vi wilde barbaren" imenujete, prašajte po Slovenskem duhovnov in ne enostranskih uradnikov, kterim ni le za svojo mavho temvec za blagor naroda mar, in zvedili bote resnico. da
9
9
9
9
je slovenski narod tudi tam, kjer soie ni, vendar tako iz-obražen. da nobenemu ne bo treba iz vasi iti in
toraj naj bi tako
pa ljudstvo zavolj uradnikov na svetu,
bi jih ljudstvo razumelo. Saj je
bo zvedil, kaj je od gosposke pismeno dobil če se slovenski jezik v urede vpelje.
?
pisali, da
znano, kako nerazumeven je nemški „Kanzleistil". Bistvene lastnosti dobrega govora in pisanja so umevnost, določnost in krátkost, toda krátkost le takrat, škode pervih dveh lastnost zgoditi.
Utopite resnico vsi vi, ki se vam poljubi slovenski
utopite jo v vertinec in , pa pred ali kasneje bo kadar se more brez resnica na verh splavala in se skazala. Ali izderite resnici
IH^MHHHIIHHi^^l^HHHHHI
■	9
narod „halbwilde barbaren" zvati, zaton Scile in Karibde svojih laži
jezik in nabité
ga na vislice,
pa napek jo bote zadeli

46
resnica bo z jezikom na vislice pribitim tako močno vpila, da se bo slišalo na pokrajne zemlje.
To se mi je potrebno zdelo omeniti tištim, ki na slovenski narod merzé in ga „halbwilde barbaren" zovejo.
Bistri raožjé

Pod belim Snežnikora, tik bistre vode So bivali nekdaj bistri raožjé.
Slovenci! pogodimo se s svojimi nasprotniki, ki nas halbwilde barbaren" zovejo, za dober dnar, da nas bodo zwar eine kleine, aber ruhrige nation" imenovali; pogodimo se ž njimi,
» n
da nas bodo „eine kleine nation,
vvelche
die augen ganz europa's auf sich lenkt" imenovali. Saj večkrat ni ne pred Bogom, ne pred svetom greh, da se kdo
od grozovitosti svojih sovražnikov z dnarji odkupi!
Pa Bog obvari!
ni nam treba tega, ker
na naši
strani je pravica. Pravica se pa
še Boga
ne boji
y
pred
kterim se premagovavci sveta tresejo; resnica pa vse pre-maga. Ne bojimo se žabjih čeljust gerde laži; resnica je naš oklep in škit, pravica naše orožje.
Ne bojimo se laži! ona ima kratek ostanek; Slovenec pravi: „kjer laž zjutraj kosi, zvečer že ne večerja več"; resnica jo přežene.
Kdor je zoper vpeljavo slovenskega jezika v urede in sole, ta je sovražnik Boga, sovražnik cesarja, sovražnik slovenskega naroda in cele Avstrije; on je gerd sebičnik,
kteremu je le za svojo mavho mar, da svoj
blagor
občnemu
Od copernic, skratov in čudnih reći, Od zlatih zakladov so sanjali vsi.
Prebrisan Furlance pritepe se v vas
i
1)
Da copra" razsiri po dolu se glas.
Do njega hitijo prebistri
T3I	1»	f •	t	.
V • #
Furlance
modro tako-le pové
„Predragi! Jaz vem, kaj željite vso noć Meni pa dana posebna je raoć!"
»
„Vi hoćete zlatih cekinov, srebra, Obujte pa preden se ćedno domá".
„Vse tolarje svoje vzemite seboj, Za vsacega mernik jih bode nocoj !"
„Ko Avemarija po grićih zvoni, Pred svetim Ahacjem me čakajte vsi!*
„In paternošt v rokah molite na O polnoči pridem brez dvoma do vas!"
blagru predstavlja.
Kar je slovenskemu narodu potrebno, zraven pa nobene škoduje , temveč
nič
uraduje, ki ga narod ne razume; primerneje je,
nemu narodu cele deržave celó veliko koristi, bo vendar zdaj vlada rada dovolila. Ker res neprimerno in zamudno bi bilo, da bi se malen okoli kamna vertil, da bi za kruh moko délai; primerneje je, da se kamen v malnu verti in za dober kruh moko delà. Neprimerno bi bilo, da uradnik s slovenskim ljudstvom v nemškem jeziku
da uradnik
v slovenskem jeziku uraduje, kterega narod razume.
Svesti smo si tedaj, ako je še kaj pravice na svetu, da se ne bo već malin okoli kamna vertil in moke dělal temveč se kamen v malnu sukal, da se dobra moka delà in dober kruh speče..
Rorate coeli desuper, et nubes pluant justurai, Aperiatur terra, et germinet Salvatorem!
Po slovensko : Angelj Božji, cesar avstrijanski, kerub ne-beški! s perutauii deržavnega iu zbora! hitro hitro prid i in prinesi zdravilo, da ozdraviš
y
s perutnicami deželnega
serca skeleco rano
svojega
zvestega slovenskega
naroda !
% £
v
H koncu tega sostavka naj postavimo še le-to
vprašanje:
123 sedaj veljajočega reda kazenske pravde goťorí:
biti
Ce priča ne zná jezika, kterega sodnija rabi, smé
brez tolmača izpraševana samo takrat, kadar oba, kakor
preiskovavec, tako tudi zapisovavec pricin jezik dovelj znata. Kadar je tako, mora se spisom priložiti poterjen prepisek celega zapisnika v sodnijskem jeziku"* — Kar je til zapo-vedano zastran prie, veljá po §. 184 tudi zastran obdol-
ženca samega.
Iz teh besed se pa očitno vidi, da je treba izpraše-vancove besede zapisovati v tistem jeziku, v kterem so iz-govorjciie, in še le potlej
zlasti više sodnike, kteri bi unega jezika ne razumeli.
patent, s kterim je bil ta
se pridaje pristava za druge,
wÉĚĚ	mÉĚĚĚĚĚÉ	lQ
red kazenske pravde razglašen,
T>
Plačil
ne vprašam ko tolarćka dva
In
bokal
vina od vsac'ga moža!"
V	f J	!	_	— ^ j
„Ce pa ne bom vstregel, preljubi raožjé Ne tolarčkov nečem, ne kaplje vodé!"
»
Prebistri možaki na dome tekó. Se lispajo, srebro iz škrinj poberó
Veselje do dnara jim beli glavé, O Avemarii pred cerkev hité.
Dvanajsta odbije,
zdihévajo vsi
y
Furlance že tudi med njimi stojí.
„Pobožni prijatli! koj s
Le bose uslisi premilje
yy
nog
y
Zdaj tolarćke v škornje^n škornje na tlá Po tem naj se slednji za mano podá!"
Furlance gré v cerkev, za njim pa raožjé; Z vervjó jim na herbte přiveze roké.
„Pokleknite k zidu, — povzdignite vid, Molite in ribljite z nosi ob zid!"
>
„Dvanajsetkrat tekel krog cerkve bom bos Vi pa le molite in ribljite nos!"
»
yy
In kadar se vernem, bo skratelj z menoj
y
Molite, pa nihće se vraga ne boj!
Furlance iz cerkve kaj urno hiti, Za sabo pa zapre cerkvene duri.
na
Do jutra so ribali nose možjé Furlance srauk z dnarom ćez Vremske verhé!
y
Miroslav
Dopisi

Na Dunaji 26. jan. H. B.
V
Cas je hitro kolo.
Še
ni davno, kar so „
pufći
kiíí
iz vseh mlak in kaluž proti nam
ki
• v
priča, da to, kar se
danes ni, bo jutri. Saj
n
zakon na
govori v členu II., da vse postave, ki so zastran kazenske ragljali, zdaj se pa tudi že vines sliši kak drugačen glas pravde popred veljale, kjer si bodi po cesarstvu, so prekli-cane in nehajo veljati ta dan, kterega bo novi red kazenske pravde zadobil moć.

da iz malega raste veliko!"
Kolikor bolj se
Znano je pa, da se povsod po Slovenii vsi kazenski ljani, ki jih tukaj
tore je tak,
nemškutarski časniki na Dunaji in vaši „renegati" v Ljub
v
ze
yy
pleno titulo44 poznamo
* i«
y
repencijo
zapisniki pišejo edino po nemško ali po laško. Torej gré zoper obveljavo naših narodnih pravíc, toliko bolje je zna
vprašanje na slavne sodnije, zlasti pa na višji deželni menje, da bo njih „Staudpunkt" šel kmali rakom žvižgat.
sodnii v Gradcu in Terstu, zakaj se ta cesarska po- Čedalje očitniše se kaže resnica, da nismo Slovenci samo stava ne spolnuje, s ktero cesarsko, pozneje dano
postavo, one morejo to ravnanje izgovarjati?
za davke plaćevati in dru0.
im služiti na svetu, ampak da
&
tudi zadobimo in uživamo pravice vsem narodom avstri-jauskim po ustavném diplomu odkazaue. Nekteri še sicer
4*
vedno rag
ljajo
» »
da slovenski narod ni za drago na sveta
>
dné,
ko
se
povsod skasajo osnovati velike deržave
i
kakor ravno za nemško omiko; Ie ona ga more opiIIti C*O smemo v nasi stari Avstrii nadjati najvarnejse příhodnosti, in zveličati časno in večno; vsako drugo prizadetje je ne- in ker terdno upamo , da se tudi Avstrija ne bo mogla
umno,
celó nevarno; cesarski
dipl om ni za nas, ampak za	ustavljati in uhraniti preuredbi na pravilu umne svobodě in
druge; išimo raje zveze z Nemci, ž njimi se zedinimo ter	resnićne národně enakopravnosti. Lastna korist tedaj nas
se bojujmo, da dobirno omiko in svobodo (ktero neki?);	veže z Avstrijo; enaka je tudi pri Ceh ih, in kakor je
ogibajmo pa se svojih slovenskih bratov, ki so leta 1848	slavni Palacký že leta 1848 izustil pomenljive besede: „Da
svobodo pokopali in čujte! tudi v nekem kraji vès „šnops
u
*.e
j
ni, trebalo bi Avstrijo napraviti", tako se oni, će gremo
i»*
Tako spodkupujejo ti rokoriači naše domaće pra- do izvirnih čeških novin (kajti dunajski časniki iz gole
abotne zavisti podtikajo Cehom, kar jim še v misel ni prišlo) tudi današnjega dné deržé avstrijanskega cesarstva, prepri
• v
popili !
vice in mlajšim našim na serce govorijo, naj bi se edino le s šolskimi knjigami ukvarjali
p° ■■^■riii
»
domovinoljubja pa se
učili. Zopet drugi
so jo znajdli, da s slovenšino se	čani, da bi po njega razpadu neogibno prišli pod prusko v
pečati, je nevarno, ker korenike jemlje iz razkolniško-slo-	narodnih zadevah železno žezlo. Med Polja ki se res
venskega jezika, in da bi zuali tudi potem kmali katoliško	morda nekteri podé za utopijami; al kje je nada, da bi vero zgubiti (!!). Kteri pameten človek, posebno duhov-
Rusijo
tega tako ponosno rastečega velikana kdaj mogli
nega stanu, more dandanašnji kaj tacega reči in terditi, in premagati? Brez te zmage pa ni misliti na poljsko kra
ga rudečica ne oblije, kakor je dolg in širok? Ali ni to
Ijestvo, marveč gotovo je
5
da jih pod zezlom Avstrije na
vraža, da je veće ne more biti, da me je skoraj sram, temelji samoupravstva in národně enakosti prerojene čaka
o nji
očitno govoriti,
in katoliška cerkev, kaj vraže ne lepa příhodnost, kakor drugej nikjer. Vse to veljá tudi od
podpírá?! Kaj, Ie za slovenski jezik je toliko nevarnosti,	druzih narodićev, tudi od magjarskega. In vendar so
za druge pa ne? kaj si moramo misliti od nemškega, v	se začeli Magjarji obnašati tako, kakor da bi hotli biti
kterem so vse mogoče vere popisane, in če je le kak	sredina vlastně velike deržave, razprostranjene od černega
ostuden romau na svetu, mora tudi v nemški jezik pre-	do jadranskega morja, bodi že pod to ali uno vladarsko
stavljen biti! Al tu
se vé da ni nevaruosti, Ie za slo- rodovino. Odgovor velikega zbora
ostrogonske
• •
županije na
venski jezik je in mora biti, zato, ker je slovenski, in cesarjevo svarilo, sklenjen pod predsedstvom kardinala Sci-
naj-
, kakošno osodo so,
bi človek lahko staroverec postal!! Oh, ali ni zdrave tovskega, v kterem vabijo cesarja, naj bi med njimi pameti več, da bi se nekoliko pomislilo, preden se take in
i
većim narodom (!) stanoval, kaže dovelj
enake čenče in vraže v beli svet trosijo! Dobro mi je opiraje se na svoje
zgodovinske
pravice, namenili nam Slo
znano: kaj je narodnost v vsakem oziru, kaj cerkev uči, vanom in Nemcom ta stran Litave živečim.
AI poglejmo
kaj je njena „praxis" že več eto let sèm, in kako veličansk bolj pri luči
treznega uma, kakošna
je s temi starimi pra
praznik da ona obhaja v znamenje prave keršanske ijubezni,	vicami! Ne dá se tajiti, da so Ogri imeli z vladarsko ro-
v znamenje, da je mila mati vsem narodom svetá; nadalje	dovino stare pogodbe, zlasti pa tako imenovano pragma-
pa tudi vem, da katoliška cerkev ne more pri nas dru-	tično sankcijo, kakor je tudi to res, da pogodbe vežejo
gaćna biti kakor je na Horvaškem ali Ogerskem, Nemškem	oba pogodnika, toraj narod in vladarja. Al kako je
ali Francozkem itd., razun će bi hotli biti: „kirchlicher als
sedaj s temi
pogodbami ?
Neke dunajské novine so od
die Kirche eelbst" , injdai vem , da cerkev uči: moliti i u	govorile na to vprašanje že večkrat s temi stavki: 1. Res-
delati, in slednjič da ne poznam „terrorisiranja" v nobenein	nica je, da so Magjarji dné 14. aprila 1849 sami razderli
oziru in tudi ne žuganja s kljućavnico na usta ali druzega	te pogodbe; 2. resnica je, da je bilo treba magjarski punt p r etenj a
, kjer je treba pokazati resnico, pravico in pošte- z vojsko ukrotiti; 3. da je torej kralj zmagavec zadobil če tudi „frac tu s il lab a tur orbis", mati cerkev uči ..tolerancijo", ki naj sploh vlada! Kako
nost
?
Naša dobra
vse
pravice, ki gredó
zmagavcu in
usvojitelju; 4. da
zma
53
pa jo bomo mogli drugim skazovati, če je še sami domá ne poznamo,
©
če so udje enega in tistega stanu med seboj
gavci kakor ustajniki brez zakonite armade tem pravicam nasproti niso mogli	n i k a k i h
pravic; 5.
resnica je
da
Je
svitli cesar z diplomom od 20. oktobra 1860 ogerski
najbolj „intolerant!<á Tudi dobro vem, kaj je pokoršina deželi po svojem lastnem sklepu in ne zavolj kake njene
svojim visjim. Skazoval sem jo in bom jo do zadnjega pravice nazaj dihljeja skazoval, al
dal staro ustavo, toda pod tisti m i
pogoj i
samo dolžno; već je hinavščina, brez kterih Avstrija kakor edino cesaretvo biti ne more
y
sužnost ali tiranstvo, take pa cerkev nikdar ni učila in je resnica je torej 5.
»
da
Magjarji morajo podvreči se tem
*
tudi ne bo, in le prevelika škoda se godi, ako so sèm
ar
po*
oj em
i
ce nočejo zopet v punt zagaziti. Mi smo to iz
ter tjè služabniki cerkve prevec sužniki in slepo orodje	peljavo tù napisali za to, ker kaže, da se s postavnoetjo in
deržavi. Še Lakordêr je unidan rekel, da dandanašnje pri-	pravico ne dá zagovarjati oholo eedanje početje na Ogerskem.
zadetja za svobodo se imajo z vero spraviti in da so tište	Kaj pa, če ne odjenjajo od tega, če bo treba za tega voljo
v poprejsnih letih le zavoljo tega malopridne bile, ker so	podvreči celo deželo vojaški sili? V ti zadevi je samo ena
se od Boga ločile. Kjer gré za resnico in pravico, ne smé	pa prav lahka pomoć, namreč: Imejte vero do Slovanov, nihče zaostati ali pobegniti; vera nas res ući, luči ne pod prave podslombe vsega cesarstva; dajte jim, kakor tudi mernik staviti, ampak tako, da jo vsi vidijo!
Nemcom in Romanom
Na Dunaji 29. jan. M.
pravo
svobodo in resnićno
se začeli svoje narodnosti zavedati, bili smo in smo
Mi Slovenci, odkar smo enakopravnost; pri tem pa prideržujte oboje na ponudbo
vsaki čas tudi Magjarjem, če se hočejo tega poprijeti
se
iskreni zagovorniki mogočne
jočo cesarsko rodovino.
in edine Avstrije pod vlada-
da ne segamo bolj
V «
přiznavši pogoje deržavnega edinstva in
omečili se bodo
>
„N o v i c e" ,
ali pa
bodo sklenjeni med
Erdeljem, slovanskim Jugom
nazaj v pretečene čase, bile so vselej v tem duhu pisane, in nemško-slovanekimi, v prihodnje tudi s Slovaci pomnoženími deželami zgubili moć in veljavo. Mi kaj takega ne
y>
Slovenija'4 nekdanja je na pervi strani
pervega
lista
postavila ee zoper vsako umanjsanje ali razdrobljenje na- želimo šega cesarstva na male deželice, ki bi bile vsigdar pri praven plen temu ali unemu tujemu oblastniku, in vensko društvo" se je
junaškemu narodu, marveč mu privošimo vse, kar si
vošimo sami sebi, in to je resnićno in popolno ustavno življenje , brez kterega sedaj tudi „extra Hungarian) non est vita" ; al z nami in v bratovski zvezi, uterjeni po resnični
v
8 I O
s krepko besedo bilo vzdignilo
proti nespametnemu ravnanju Dunajčanov leta 1848
»
pri
naj bo Magjar v deržavnem ediustvu
národni enako-
kterem terdna osrednja vlada obstati ni mogla, smo hodili Slovenci, pa ne kakor brezumna čeda za pa
Po ti poti pravnosti. Tako bo za-nj pa tudi za nas uajbolj prav!
Iz Karlovca 26. sečnja
Znano vam je morebiti
da bi zaslužili ime naroda vsegdar
današnjega

stirjem in ne edino zato svestega, marveč ker smo prepričani, da se
že, da Horvati uredom (gospôskam) kranjskim v svojem jeziku dopisujejo. To je gotovo drago vsakemu domoljub-
48
nema Slovenca. Al znajte! Srenjski predstojnik na Kerškem kteri bi pa vendar radi knjiž
podp
in povekšavali
gosp. W., je dopise naše mestne gosposke zavoljo tega Oglasite se tedaj, bratj nazaj poslal, ker so v hervaškcm, tam (na Kerškem!) ne- darovali za omenjeno knj razumnem jeziku pisani. Čuda golemo! Na Kerškem
• *
Slovenci! ki ste nekadaj tudi kaj tiico ; povejte nam svoje misli o tej
na
zadevi; bi li ne bilo pametnejše, ako bi se ta knj
• • *
pre
horvaški meji
ne razume izobražena gospoda sorodnega selila v mariborsko, domaće seminišče, kjer bi jo gotovo
jezika ; al prosti Kranjec, ki pride sèm spod
Triglava,
raz
zadostno podpírali
bi gotovo lep
sadu rodila
9
ume tukaj na sejmu ne samo Horvata, temuč tudi Bošnjaka
bi jo tarn pod streho vzeti blagovol
Nikar ne recite
9
ako
da
spod Ša re. Na to je tukajšuo mestno poglavarstvo gospodu to ni vredno premislika. Okoli 500 zvezkov raznih knj
at 99
predstojniku na Kerškem slovensko odgovorilo in ga pro- posebuo pobožnega zapopadka, se mend
ne
akup
tako
silo
9
naj bi slovenski dopisoval, ker tukaj ne euega Horvata
jezika ne razumel. Ako pa kerškemu
ni, ki bi slovenskega
lahko, kakor košara prićakovanih orehov. Dobili pa jo menda tudi MIHIHHjj^HHHil^HHHHHIBHHHHHHHHH
bi, ako bi le terdno hotli ; saj ni inventarna k uni se
g
ospodu slovenski jezik merzi, naj nam dopisuje v kojem miniški knjiž
tudi je pervi utemeljitelj rodoljub, našinec
9
člověka bomo že našli, kteri
koli evropejskem jeziku; enega nam bo pismo tolmačil. Mi pa bodemo gospodu W. zmiraj
ki se temu ne bi zoperstavljal, ki bi jo gotovo z nami po
teg
Dakle na noge in Bog daj srečo!
slovenski

na
druge
urede pa Ie samo horvaški pisali, kakor naru Ogri ogerski, Lahi laški, Nemci nemški tudi
obveljalo „Gleiches Recht
Iz Maribora 26. januarja. B.
pisejo. Naj bi ze vendar enkrat fur Aile".
godi, kakor kdaj
Nam Slovencom, pa
očetu Eneju
Stj. Lj. Lopašic.
Iz Varaždina
sploh Slovanom, se dandanašnji na nekem jonskem otoku. Pravijo, da prijadravšemu tjè in se s svoji tovarši k mizi vsedšernu so priveršele po zraku
sveč. Družtvo dobrovoljcov harpije in so gladnim jedi in pijace tako onečedile, da jih
za narodne predstave bo napravilo 6. dan t. m. v kaza-	siromaki samega gnjusa zaužiti niso mogli. Ravno taka se
lišeni dvorani narodno zabavo. Veselica ta bo čisto	nam godi z našimi trudi in prizadetji. Slovan delaj kar-
narodna in duhu sedanjega časa primerjena; zato je pred-	koli hoćeš, bodi si še tako pravično in pošteno, da le po
pisano, da vsak pride v praznični narodni obleki, uradniki	slovanstvu diši, koj se ti znajde harpija v podobi nemšku-
s smradom natolcevanja in
in vojniški častniki pa v svojih uniformah. #)
tarskega časnika in ti
ognjusi
Od leve strani Mure 28. jan
P.
Ravno imam nevošljivosti tvoje najpostavnejse podvzetja pred malo raz
biravnim. nam večidel do duše sovražnim tujinstvom. Brali
9
v dunajski „Celeni" glas nekega „Orig
inal
šematizem sekovske škoiije pred sabo; prebiraje ga iščem
znancov, kterih eden v tem kotu tiči, drugi na uni planini	smo te dui
čepí, pa duše pase. Imenik kaže, da je v tej škofii še 87	Correspondenta" iz bele Ljubljane, ki je svetu sopet o
duhovnikov v službi, penzijoniranih in pa takošnih, ki so	„Gespenst des Panslavismus" prav debelo na lahkoverne
začasno v pokoji, ktere pa je vse rodila una betvica slo-	ušesa zatrobil. Pri taki priložnosti domorodec pač živo čuti
venske zemlje, ki je od te škoíije odpadla in pa se la-	potrebo slovenskega politiškega časnika v sercu Slovenije
bodski pridjala. Še le samo dva sta vzeta v domačo la
v beli Ljubljani
da bi
takim „Originál
Correspon
bodsko škofijo; kaj bo z drugirni, ne vemo.
ki
tudi radi domá bili, dentom" prav živo na izdajavne ščepce bil. Slišali smo te
Med bogoslovci, kterih imajo letos 49, je 6 Slovencov; trije v 4., in trije v 1. letu. Pač zares bet-
da
In
dni iz ust verlega domorodca pomenljive besede: „Pozobali
nas
bodo, pozobali
vica ! in prihodnjič bo jih menda še manj. In lahko
po casu tudi ene slovenske dušice ne bodo imeli, potem prašam, bratje Slovenci! čemu trohnijo v omari tište
drage in lepe delà sloveuske se m i niske knjižnice, ki	zooru, v Kterem se je 2
smo jih s tolikimi stroški nakupovali? Cemu, ako ga že zdaj	\z različnih stanov in ki
, ako ne spravimo kmali na noge neod-visnega političnega časnika v svojem jeziku. Pripravljen sem v ta namen berž 100 forintov darovati". *)
Iz Tersta 2. sveč. L. V. **)
zboru, v kterem se je zbralo blizo
29. januarja smo v
sto Slovanov
poldrugo
skor ni, gotovo pa prihodnjič ne bo, ki bi jih treboval ? čemu, ako ga že zdaj skor ni, gotovo pa prihodnjič ne bo ki bi jih prebiral?
ga
je v priserčno vednost naso pozdravila deputacija (gosp. profesorja Katkic in Mahnic in
9
Kaj je bil namen te knjižnice, ko so jo iskreni rodoljubi mislim leta 1844 utemeljili? kaj, ko so
Ne zamerite, da smo po določni
Vašega prijatla T. izpn
stili kar dalj
sledi
jo iskreni Slovenci, dokler jih je v graškem semenišcu lepa množica bila, vedno podpírali in povekšavali? Da se ž nje pomočjo prihodnji slovenski duhovni pastirji v domaćem jeziku vežbali in urili. In kaj je sedaj nje namen? Da jo skor moli žró in pa da v prahu trohní. In kaj bo
po imenu poznamo
Dosti je za sedaj, da svoje nasprotnike Sedaj pa se nekaj 0 političnem sloven
ke m listu. Ziva potreba njegova se kaže cedalj
bolj
ker
n
Novice" z eno pólo na teden ne morejo z vsemi spisi, ki jih
dobivaj
da ka'
tako hitro na dan kakor bi rade. Zvedili smo tudi
bi
vec kot 5000 gold. 0 tem bi ne bilo
prihodnjič nje namen, prihodnjič, ko morebiti tudi ene slovenske dušice v graškem seminišću ne bo? Nečem nikakor s tem žaliti Slovencov, ki so zdaj v graškem seminišću,
nobene nepremagljive overe. Le moža kjerkoli vzel to reć v svoje roke vsega nositi,
treba, da bi Vredništvo „Novic" samo ne more
kar se mu od vseh strani naklada. En sam clovek
mora konec vzeti silnega delà
e pa spravimo politicen slo
saj so same bistre in pa verle slovenske glavice; pa saj ni mogoče, da
liko podpirati mogla,
vensk časopis ukrotili svoje
noge
1
nikar še ne mislimo, da bomo z njim
protnike in dopisnike v
emških časnikih
omenjeno knjižnico ta betvica rodoljubov toda bi ne zaostala za našo slovstveno
da bomo preverili ž njim bravce teh zopernikov. Ti ne berejo
0 slovenskih reci; za nje je vsa naša
ali ne
m ej
omiko, ki ravno zdaj toliko hitro in lepo se razeveta ; da si nakupovala vse na novo izdajane knjige in pa še tako zelo potrebnih časopisov. Ko sem še jez sirotek bil knjižničar v omenjeni knjižnici, takrat smo imeli vse slovenske
beseda bob v steno. Slovanom snika na Dun ai i.
živo treba
mškeg
ca
unaji, ki bi krepko zastopal slovenske zadeve, in radostni smo slišali. da pride kmali tak časnik pod vredništvom
slavnega
doljuba T. na dan. Potreba bi bilo
ki slo
list
u
in
časopise, tudi umerlega ,,Neven-a , zagreb. „Kat. „Serbski dnevnik" s „Sedmico", pa smo nakupili tudi slednjo na novo izdano knjigo, v poslednjem času tudi „Škaričevo
venski deželi tudi bi
kega časnika v domoljubnem duhu, da
naši
nemškutarski „Spiessbiirgerji" ga brali in se jim njih vedrila, zakaj vsi niso hudobni, nekteri so le nevedni;
naših nad-
pa kako se hočejo podučiti 0
99
\ i h pravicah, Klagenfurtarco
0
Gracarco
tako drago pismo
u
9
in smo še pri vsem tem imeli tudi
zmiraj v zalogi
kakih 15
20 goldinarjev srebernih.
Po
logah, ako beró ,,Laibacherco , ,,u.«&v..iu. i«>,	,
„Triesterco" in kar je take baže časnikov več, ki za pravično
slovensko
rec nimaj
besede? Vse to, dragi prijatli, so po
vejte mi, kje je to zdaj mogoče pri toliki betvici Slovencov ki gotovo nimajo več cvenka memo nas nekdanjih sirotejev
9
9
obilni skušnji naše potřeb ptujih deželah in ptujih
Saj še velike vlade imajo v icih svoje časnike, da se za
nje potegujejo dosti.
Domača reč, sicer silno
potrebna, sama ni za
Vred.
Serčna, Ti slavno družtvo! hvala za prijazno povabilo, ki smo **) Da smo
ga izročili vsem, kterim je bilo namenjeno. Vsi smo radostni
sprejeli bratovski spomin. Slavaf	v~aA
Vred.
mogli
prijazni dopis vzeti v današnji list, ni bilo
drugač, da smo posneli le poglavitne certice iz njega simo drugikrat še kaj.
Pro
Vred.
49
gosp. tergovca Pogoreîac in Keglevic) iz Reke, ustano- da po naših kaneelijah gré za premoženje, čast, prostost,
slovansko družtvo pod imenom: „Narod
k
celó za glavo marsikterega
Slovenca vse po nemško ali po
t
Gosp. Fr. Cegnar, slavnoznani slovenski pesnik
talijansko; ali je to prav ali je to „vsakemu svoje?"
Tudi
in res duša vsega družtvene pravila po
tega
našega narodnega početja, je bral naše postave so imenitne za nas Slovence ravno tako, kakor rensko, gosp. Matko Baštjan pa po za Neuice ali Talijane; za tiskanje naših postav placujemo
srbsko
y
bile so
enoglasno
poterjene; začasnemu odbor
Slovenci ravno tako kakor Nemci ali Talij ani ; ali je mar
predsednik pa je bil gosp. Doljak izvolj
Govorili so
v
kupšč
živega domoljubja nadušene besede
or rt
podj
prav, ljubo
Cegnar, Katk
• 9
J
Marin
• *
Mahnić. Z
da se nam razglašajo v ptujem jeziku? Kar je tebi , je tudi meni drago. Druzega ne terjamo". Našega Pri većerji po cesarja resna volja je, našim željam vstreči. Zato posebno skupščini se je napila slava neumerlemu Hank-u, zvezdi vi, občinski možje, župani zlasti, ki ste načelu občin, raz-jugoslavenski škofu Štrosmajer-u; prepevale so se tudi odevajte svoje želje, svoje potrebe; nikar v pravičnih rečéh mične pesme; bili smo, kakor Slovenec pravi, prav židane ue bodite plahi zajci; nikar se ne bojte svoje lastne sence ;
K
je skup
v v
že skor na razhodu bila, je berzo- tirjaj,te z lepo besedo, kar je nam, pa bo tudi našim otrokom
javna vest přinesla pozdrav čitaonice
g r e b š k
obza
ziva potreba.
Rodoljub.
da
N
lovaje, poslati žaki, domoljuba
avoljo prekratkega morem pa skloniti te
časa ni mogla poslancov
Pod Kórenom na Gorenskem 28. pros. Pri nas v
spisa
, da bi med mo- Kranjski gori se je res lepa in prostorna ucilnica lansko ki so se trudili za osnovo čitavnice naše, ne omenil leto dodělala; čast in hvala celi fari! Al pregovor pravi:
gosp
F
K
kteremu gré čast iu „kar veliko koštá, naj se tudi dobro
glešta".
Zálibo0*
« •>
hvala, da je pervak bil v vsem, da se je ua noge spravilo
naši
učilnici se to pogréša. Vse je pripravljeno
da
za
družtvo naše, ki je ime nje veke zapisalo.
v zlato svojo knj
u a
Iz Berd na Goriškem 17. jan
J
Z
drag
~ « Vaši
No
z vejo
mite, da bi
živo klije, da tudi tukaj 20. oktobra. Ako je slo zanemarjen, je k
tudi z
V *
h hribov domoljube
Sprej-
las,
or rt
pri
žlebove pri strehi, pa nihče se za-nje ne zrněni! Kap s streho od vetra na zid gnan že spira frajh, da se je začel lušiti ; posebno pa spredej pri vratih, na strešico iz kosi-tarja bije kap iz zgornje strehe, da je spodnji okrajek že
da tudi tastran Soče
blagoslovimo
enski duh včs okrušen, in kap šterka na sfrajhane stene, da se že
cesarjev diplo
od
vse poka; spomlad bo prišla, in vse bo padlo doli. Ali ni enski jezik v naših krajih še zlo škoda za tako poslopje, da se žlebovi ne napravijo in od-
tega to, da nam ljudskih šol manjka, verne
V
se
večja škoda. Možje, ki imate o tem govoriti
y
bi se
ladež v domaćem jeziku vadila
m
drug
to
storite svojo dolžnost!
Resničevič.
da smo suzni laščine, ker v laškem jeziku dohajajo nam
Iz Ljubljane. Po novem c. kr. ukazu je od po
dopisi in ukazi iz kancelij, ki mnogo zmesnjav in zrnot vedni cas (Aufkiiudigungszeit) v najem vzetih delajo.
pribi
Da veste, kako se slovenski jezik med Lahi ceni vališč in preselovanje iz njih za Ljubljano predpisano:
in razume, čujte sledečo prigodbo. Nekdo je pis m
s
slovenskim napisom pa dostavlj
nemškim imenom kraj
1. V Ljubljani in njenih predmestih, kjer so se sedaj ljudje vsacega pol leta preselovali, se imajo odpovedati stanišča
ka be
r je posij
dp
nazaj
y
laškem jeziku napravljen lostno l Kako dolgo bo V o d n i k
bilo, pri bližnji pošti oddal; al to se mu tri mesce pred izselitvo, ako se ni v posebni poda napis mora včs v nemškem ali godbi krajša ali dalja doba določila, in sicer za pol leta
i biti H ■ MIH	■ mà ■ H Él ■ ■
ces
*
Sodite sami ali ni to za- od sv. Mihela do sv. Jurja vselej zadnji cas osem dní
prilik
o
P
u
se
ljal
Zadnji čas je
55
y
da
k i dip
ki po Svečnici, to je, do 10. februarja
iu za pol leta
od sv. Jurja do sv. Mihela vsaj 8 dní po s v. Janezu
od 20. oktobra
postane in tudi med nami prebiva
Kerstuiku
y
to je
5
do 2. julija.
2. Po odpovedanji
Naj Vam še povem, da lanska letna pri nas je bila, hvala mora po sv. Jurji ali sv. Mihelu tisti, ki se ima izseliti, v
precej dobra. Ćeravno sadja ni bilo dosti, je pa terta osmih dneh en del svojega stanovanja ali kake druge v
er je toča po- uajem vzete hrambe en del sprazniti in novému najemniku
Bogu,
bogateje obrodila, zunaj nekterih kraj
tolkla
Kaplj
je tudi letos prav dobra, čeravno se ni bilo prepustiti pripravno mesto, da v njem nekoliko svojih reči oljo mokrega poletja. Naše vina se zdaj spravi, in ko preteče 14 dní po sv. Jurji ali Mihelu, to je
take nadjati za\ po 21 do 22 gold, in čéz kvinč prodaj bilo vino cenejše, so Kraj
Nekdaj
5
ko je
y
in Korošci radi v naše hribe
7. maja in 14. oktobra, mora pervi najemnik stanisce ali
čisto sprazniti in novému najemniku pre-
druge hrambe
dohajali in včs pridelek v svoje dežele izvozili; zdaj pa ni pustiti.
ko
»
viditi ; menda jim je cena previsoka. Slast in moč
Iz Ljubljane* Vodnikov dan je bil tudi pri nas
nase rebolje je dosti znana, da bi treba bilo, o njej kaj več na Svečnico popoldne iu zvečer v rojstni njegovi hiši
mm	• .	« «	•	.	_ W _	^ . .	r r	V	_	__.
»
pri
govoriti, in zavoljo te&
se tudi tako dobro prodaja. Očitna Žibertu" v Siški slovesno praznovan. Zbralo
se je mnogo
je tukaj previdnost Božja, da po hribih se ni tako razširila domoljubov, ki so poleg ovenčanega obličja neumerlega
pesnika nadušeno obhajali njegov spomin; prepevali so iz-
tista tertna bolezen, ki v nižavah grojzdje že po cvetj
po
Pa kaj bi bila
suši. dežela
pridelek, za ktere
naša
dezela brez vinske terte? Pusta verstni pevci
y
y
vsi „nase gore listi
: u
y

ubogi
v •
mične pesmi slovanské med kterimi se je odlikoval tudi Jen kov „Naprej!" Spom-kmet dnarja skupi, da se pre- njena je bila pri tej priliki slovesnost pred 3 leti, in med
bi ne bilo moc ziveti. Vino nam je poglavitni
živi
y
davke plačuje in hribe tezko obdeluje
drugimi napitnicami je
tudi gosp. dr. Toman-u, početniku
Iz Goriškega 25. jan. V neki lepi vasi poleg Krasa tadanje slovesnosti, bila napita serčna zdravica; izrečena je
?no na navadnem prostoru nemško vradno bila v veseli družbici živa želja, naj se, dokler obilniši do
je bilo prilepij
naznanilo o zadevi
t
b č i u s k i h. Zra v
pridši
neski ne pripomorejo k napravi dostojnega spominka
y
kar
nekaj poštenih vascanov ter ze
omenjeno naznanilo, vprašajo ravno memo gredoče
zvediti, kaj da zapopada utegne še več časa terpeti, obresti v hranilnici nalože-
leto obernejo v darilo za razpisano
seda
y
v nemškem
zvedenega,
naj bi ga jim razložil.
so-
Be-
ter
nega kapitala vsako
„uw-	slovensko slovstveno delo, ki naj se razdeli na Vodnikov
rite si ga sami; meni se mudi". Tako jim odgovori ter	dan in tako vsako leto ponavlja živi njegov spomin; gosp.
jo dalje maha po svojih opravilih. Kmetje pa za njim za-	dr. Toman je prošen v ta namen oklic po „Novicah" raz-režijo: „Sej ni po uaše pisano, kako bomo
brali in zašto- glasiti, da dovolijo darivci v to porabo obresti.
Kakor
pili?" Ako se celó taki okiici ne naznanjajo ljudém
• •
nj
hitro bojo napravljeni iztisti unidan omeujenega prošnjega
hoveni jeziku, ali je čuda, da mermrajo in raztergajo take pisma do gosp. ministra Schrnerlin
g- a,
bojo razposlani po
spise
2
dolg
se bote se obotavljali gospodje v kan- okrajuah slovenskih; veliko domoljubov se je že
oglasilo,
celijah slite,
y d
nam Slovencom po slovenskem dopisovati. Premi- ki hočejo v okolici svoji nabirati podpisov; kdor želi še
y
so resnične besede
y 5
Slov
Prijatelja", ko pravi, prosimo, naj se oglasi. Tištim pa, kterim ni bil undanji
50
kratkli oklic obsežka peticije dosti jasen, naj blagovolij
po
znpana
raždinske

m
njekojih naših in dobrih domo
terpeti, da bo celo pismo natisnj
želimo nič priljubljene
y
• *
vidili bojo, da ne rodeov" pravi „Pozor" med drugim pomenljive besede te-le
nepravicnega
Tretja sestka narodu našemu „Pridruženje Medjumurja biti će dakle već dekretirano
a
slava Vi lh
skladatelja pesem slovenskih gospoda M
a pride te dni na svetio. Ker se nadjamo
hoće li biti tako skoro izvedeno, to je drugo pitanj
Odersko. Iz P
31. jan
da se bojo „Besede" zopet oživile, nam bo gotovo mar- znanja pismo pervega škofa ogerske
Ma
or
55"—©yar
Ors za g
u
na
v kterem prigo
siktera teh novih pesmic tudi v ta namen dobro došla
• •
rja županijam
y
naj
ka
ne
pustijo postavne poti
ki
Iz Ljubljane.
bi utegnilo Ogersko v brezdno prekucij pahniti
Pismo
ova
1
0.
po veljavnem Deáku napravlj
ki ga je peštansko mesto
Vsi gospodje volivci vseh treh volitnih verst
y
, ki
so z nami tistih misel, kakor snio jih razodeli v svojem oklicu, natisnjenem
cesarju te dni poslalo
pravi
da se Ogri terdno deržijo
y
v zadnjem listu „Novic", so po
svojih ustavnih postav in da so za tega voljo tudi terdni stebri kraljevega
svega prestola; po pragmatični sankcu more vabljeni prihodnjo nedeljo, pa ne pozneje kakor vladar le z ljudstvom vred postave preminjati; zato je
ob desetih dopoldne v hišo mestnega magistrata
treba vo postavah in davkih zaslišati deželni zbor
(na rotovz) priti, da se,
ker bojo konec tega mesca
Cesko. Iz P
Narod. Listy" naznanjajo

n
že nove volitve mestnih odbornikov, že pred pome
naj bi volili. Nobeden naj pa ne
nimo, ktere moze
ki nam kaže, da bode sčasoma vendar v ljudskih obveljala pravica, brez ktere ni mogoče u
ukaz,
šolah
pozabi seboj vzeti tis tega p i sm a, ki ga je te dni zastran volitev od magistrata prejel
5
ker
to
• V
5
pismo pnea nas pride, bolje bo.
mu je
da ima pravico v zbor priti. Će več
Pervi mesijanski odbor.
£oče mladine temeljito
podučevati. Ker namreč v staromestnih pražkih šolah število šolskih otrok znaša 3498, med kterimi jih 3349 samo česko* 26 samo nemško, 123 pa česko in nemško govori, je došel šolskemu nadzorništvu ukaz, da vsi šolski nauki se imajo otrokom v ces
ke m jeziku
gat

se ima kakor vsak drug nauk za se ucitî, m sicer v
m š k i jezik pa
českem
jeziku
Novičar iz domačih in ptujih dežel.	Laško. Gaeta se še zmiraj derži, čeravno je že
Iz Dunaja. Še zmiraj ne vemo nič od obljubljenih veliko škodo terpela in je Napoleon sam kralju Franců II
vladnih prenaredb za nemško-slovanske dežele. Vsaki dan
pisal
y
naj se ne upira dalje, da mu ne bo treba sramotno
radovedni segarno po „Wien. Zeitg.", al nič še nismo našli, kapitulirati. Okoli 6. t. m. bojo nove baterije gotove ia
Dopisnik v
„Frankf. Zeitg."
y
ki marsiktero novico iz mini- potem bojo od vseh strani začeli bombe metati na terd
sterstva pred zvć kakor naši dunajski časnikarji, je pisal njavo
Gari ba ld
Je
pustil Kap
y
pa kam je šel
y
te dni, da se v deržavnem ministerstvu pridno izdelujejo nobeden ne ve: eni pravijo v Černo goro, dru

v
na svobodni
podlagi ustavne
osnove za deželne zbore in
odkodar pojde v Moldavo in Vlahijo vžgat punt na
okli
za deržavni zbor, ki bojo kot „glavna postava cane ; berž potem bojo razpisane volitve za deželne zbore in za deržavni zbor, in sicer tako, da utegne deržavni zbor že v pervi polovici mesca malega travna (aprila) se sniti. za P
Ogerskem ;
grad,
Poljskem in Angležko dince, ker Neapolita
spet drugi terdijo, da je šel na V Abrucah je čedalje več punta zoper Sar-
ki der
pomagajo papezevi. vni zbor so koučane
Volitve
• *
mirmsa
Ali je kaj gotovega v tej govorici, se tako malo vé kakor Kavourjeva stranka je premagala; to je znameuje, da Sar-
tudi zastran tega, ali bo ministerstva predsednik grof Rech- dinci ne bojo na vrat na nos začeli vojske zoper Avstrijo.
a riza 1. sveč. Pojutrajnim se bo
b e r g da je Ogrom,
odstopil in kdo bo njegov naslednik. Ako pomislimo,
Ilorvatom in vsem drugim dežeiam, ki so bile
Francozko. Iz P
nekdaj pod ogersko krono, že zdavnej ustavna podlaga dana, je nemško-slovanske dežele toliko težje pogrešajo.
Ker se kuponi narodnega posojila od leta 1854 ne plačujcjo več v srebru, kakor je pri njegovem razpisu obljubljeno bilo, ampak v bankovcih z nadavkom
začel deržavni zbor. Vse je radovedno, kaj bo cesar rekel in po svojem govoru svetu napovedal
Dansko. Iz Ko da nj
obedu deržavnih poslancov
N e m c e.
1
svečana.
ojstro
Kralj je pri besedo govoril zoper
ako se podstopijo, svojo armado poslati v H
t
yy
Vem
je rekel
da bi sedaj vojska Nemčíi
(ažij0) srebra, je c. k. ministerstvo dnarstva 1. dan t. m. ne bila prav, al Danii bo prav. Ce se nas dotakne)
1	i H «	m	•	% #	1	m	• • 1	l j v •	j	wt a« n n m^ i] l\ AM#v n n n a /vnli n	^v	r\ î? 1 1	rv* U
y
bo
oklicalo, da kuponi, ki od
tega
posojila dotecejo ta moj narod berz na nogah, ako ga pokličem
mesec (svečan), se imajo pri kasah izplaćevati z 50 gold, na 100 gold, nadavka.
Te dní so se kursi dosti poboljšali; cena obligacij je poskočila, ažijo srebra pa je padlo na 49. Ali je to znamenje, da pride ustava, s ktero bojo vse dežele zadovoljne, ali da se Ogersko bolj pomiruje, ali da ste Prusija in Rusija Avstrii prijazniše, kdo vé?
Iz Tersta. „Pozor" iz nekega prijatelskega dopisa
priobčuje novico, da v Terstu nameravajo utemeljiti slove nsk po li tiče n časnik, za kteri cilj in konec, kakor tudi za utemeljenje „narodne slovanské čitaonice" je že na-
Današnjemu listu je priložena 12. póla „Povestnice".
V
Listnica vredništva. Gosp. K, H. v C: Slamoreznica je ravno
tista, ki je bila v poslednjem zboru kmetijske družbe na ogled po stavljena in obce pohvaljena. — Gosp. Iv. K. v B: „Novice" bi rada imela c. kr. knjižnica goriška; pomenite se s si. vodstvom njenim.
Gosp. K. Z. v Z: Za Vaše sporocilo nam bo živa skerb, ce bo le kje kaj. Peticijo Vam bomo poslali. Sicer pa prosimo za zamerot ako krepke Vaše besede 0 riganji „Imbra Lukačevega*' položimo na stran, kajti ,.quotiescunque cum stercorek* etc. — Gosp. p. A. D. na K: Ne more biti. Qui bene distinguit, bene docet. Ogri in njim ne
brano 20.000 gold.; slovenski in dalmatinski tergovci so k kdaj pridružene dežele so dobili 20. oktobra 1. 1. ustavno vlado5
temu najvec
pripomogli.
Ilorvasko. Iz Zagreba. Kar ni bilo verjetno, je
z Ogersko
S
vendar žalibože ! gotovo. Pridruženje M e d m u r j a in da spade sopet pod zaladsko županijo, je dekretirano. pravično nevoljo toži „Pozor" 0 tej nezgodi, ter pravi, ogerska
tražbe gledé Medmurja, da
ranić
nemško-slovanske dežele žalibog! se zmiraj čakajo, kaj jim bo dano. Je tedaj velik razloćek med deželami takraj in unkraj Li-tave. Berite jeremijade zavoljo tega v vseh ćasnikih.
—
da
ministra Vay in Szechen nočeta odstati od svoje
pa za tega voljo hoče Mazu-predsednik horvaško-slavonskega dikasterija, od pověda ti se svoji službi. Ojstro pretresovaje početje velikega
Kursi na Dunaji 5. februarja.
5
0
metaliki G4 fl.
kr.
Narodno posojilo 75 fl. 90 kr.
Ažijo srebra 50 fl. 50 kr Cekini 7 fl. 14 kr.
y
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.
#