43. številka.                      Ljubljana, sredo 23. februarja.                  IX.  leto, 1876.
SLOVENSKI NflROD.
Izhaja vsak (lan, izvzomši poncrioljko in dneve po praznicih, ter velj.i po poSti prpjpman za avstro-oprerak e dežele za cpIo leto lfi glđ., za pol leta 8 gid., za četifc luta 4 ^U\. — Za Ljubljane brez poniljanja »a (lom /.a ćelo loto 13 ffhl., /a ćetrt leta .'J jfld. MO kr., za un iresur 1 j*l<l. 10 kr. Za nosiljanje na doui su raruua 10 kr. za mesec, 30 kr. za t'etrt k'ta. — Za tujc »ti;/, o 11> toliko veO, kolikor poStnina iznaša. — Za ^oflpode učitelju na lj nilskih šulah'in za dijake velja znižana crna in sicer: Za Ljuhljano za retrt lera 2 ^hl. 50 kr., po poSti prejeman za čotrt lota U #M. — Za'oznanlla se plaćnje do fetiristopue petit-vrste Vi kr., te se oznanilo enkrat tiska, f> kr., t"e so dvakrat in 4 kr. 3e »v tri- ali vorkrat tiska.
Dopisi  naj se izvole tVankirati. — Kokopisi  su ne vrač ujo.  —  UrudniStvo je v Ljubljani v Frane Kolnianovej hiši št. "i:"i—^t; pok-;,' tfluuališra v  „zvezdi".
OpruvniStvo,  na kntoro naj se hlii£ovolfj<> pošiljati  naroiniiie,  reklamacije, oznanihi,  t. j. administrativne rin'i, je v  „Narodni tiskiirni"  v  Kolmanovej liiSi.
Volitev v Mariboru.
Iz Maribora, '20. fehr. [Izv. dop.|
Vemo, da volitev, ki bode prihodnjo so-boto 20. februarja v Mariboru, daleč črez meje volilnega okraja, posebno pa po vseh slovenskih deželah živo zanimanje vzbuja.
Torej gre tu dokazati, da pri zadnjih volitvah v tem okraji nij bilo pravo mišljenje prebivalcev na dan prišlo, nij se prava većina pokazala, ampak mnenje prebivalstva je bilo spačeno po pritiskanji in po zvijačah Brandstetterja in Seidla ter njih prijateljev.
Če se v zapisek volilnih mož pogleda, mora se človek res čuditi, kako je mogoče, da je bil v tein okraji kedaj kak drug mož za poslanca voljen, kakor Slovcnec in domoljub, kor razven dveh ali treh nahajamo tu sama slovenska imena volilcev.
Za nemškutarske agitacijo so v tem kraji nekoliko tal pripravili samo vmešavunje in vpliv mariborskega mesta in ponemčenih večjih krajev, odvisnost od mesta mnozih naših Ijudij v kup-čijskih rečeh, in pa pritiskanje necih vladnih organov.
Brandstotter in Seidl sta z največjo brez-obzirnostjo posluže val a se te agitacije, da bi gospodarila nad tem okrajem.
Odkar je pa llrandstetter tako kakor navadni tat ali goljuf v preiskavanje dejan zavoljo ponarejevanja menjic, izprevidelo je veliko onih, ki so prej za njim hodili, in iz-poznali so, da je v političnih rečeh ravno tako sleparil, kakor v denarnih, srani jih je, da so prej volili te vrste Ijudij, in proč se obračajo od zvezde lirandstetter-Soidl.
Nasproti tej zniagi naše stvari, katera se je v javnem mnenji   tako   rekoč  broz na-
šega sodelovanja izvršila, mogli bi bili miSlo-j venci   roke   križem   držati,   pa   mirno čakati j izida sedanje deželno volitve, — ko bi vladni organi ne bili s tako odloćnostjo na noge stopili za kandidata VVretzla, kateri je bil oproda ali pomagač Brandstettorjev v političnih agita-cijah, kakoršno odločnosti   se   nijsmo   doživeli in ki bi bila vredna boljse stvari.
Ne samo da so se, kljubu občinskej av-tonomiji, vse prvotne volitve na stroške davko-plačevalcev po odposlanih vladnih komiaarjih vršile, pri katerih prilikah so na naravnost nedovoljen način proti slovenskemu kandidatu dr. Hadeju agitirali — znani so nam posa-mezni dokazi in čini samovolje, katere bodo najbrž naši poslanci v deželuem zboiu najres-nejše grajali.
Kljubu temu pritiskanju so se naši ljudje, kakor smo v tem listu uže onienjali, večjidel dobro držali in komisar Grill je tukaj o iziđu volitev v &t. Lenartu poroćnl z geslom: „Es war mit diescn Leuten nichts zu maehen."
Pri vseh teli bojili in pri živahnosti agitacije, imelo je vendar voliluo gibanje dosedaj miren, dos toj en značaj, kar je prav po volji večini prebivalcev, ki so siti ščuvanj, in raz-žaljenj, kakor so se metala pri prejšnjih volitvah na ćele stanove in na posamezne ljudi. Pozna se, da je Urandstetter zaprt, Seidl pa v državnom zboru sedi in ga nij tu bilo.
Te   vesele   prikazni pa, „ kakor je  videti
kmalu   ne   bode već,   ker  Seidl je iz Dunaja
vrnil se.    Zadujo soboto je   bil namreč v go-
stilnici   „Stadt   Wien" volilni shod,   ki ga je
nemškutarski kandidat Wretzl sklical. K temu
shodu je bilo   prišlo   pa samo 38, reci osem
jin trideset   Ijudij,   kljubu   temu,   da   so   bili
I poslali v najoddaljenejše doline volilnega okraja
ćele tovore povabll, in še moj temi samo ko-maj 10 do 12 volilcev, tuđi nekateri naše stranko, ki so iz radovednosti šli gledat. Drugi so bili prijatelji in jtrivrženci Wretzlovi. V* tem shodu torej je Seidl velik govor govoril v katerem je dokazati poskušal, da nij potreba, da bi moral kaj Solske omike imeti, kdor hoče poslanec biti. Če se je človek menj ucil, bolje je. Najde tak Se lažje kaj je pravo. Popolnom je pa nepotreba, — rekel je Seidl — da bi poslanec dobro govoriti znal. Koliko govorov smo uže slišali, ali ti so le ško-dovali, dobiček ima od govora le tišti, ki ga govori. (!)
Tako duhovite marote bi gospodu soldatu Seidlu odpustili, saj knietje, ki so ga poslu-šali, so vendar toliko pametni, da vodo, da poslanec mora dosti znanja in globoko omiko imeti, da svoj prostor zares izpolni ne pa sedi kakor slamnat mož; oni vedo, daje treba ne-kaj v glavi imeti, da človek more prosto in dobro ter lepo povedati, ter da je treba raz-umeti prave koristi in interese ljudstva. Zavoljo tega no bi na njegovo besedičenje nifi odgovarjali. Ali ta gospod Seidl si je ćelo dovolil napadati pri nas šo sploh spostovani odvetniški stan iu sicor tako grdo, kakor Še uijsmo nikdar slišali kaj tacega. Trdil je namreč, da je v državnom zboru skušnjo na-redil, da juristi zmironi lc za svoj žep skrbe, da so bili vselej protivniki skrajsanja sodnij-skega postopanja in proti uvedenju tega. Stotnik Seidl je ščuval navzočne zopor advo-katski stan s pravim veseljem. Star pregovor pravi: „kdor sneg na glavi nosi, naj ne bodi na solnce." Zares, mi ne inoremo razumeti nesraiunosti tega Seidla, s katero se ta človek še upa mej ljudi na   beli dan   s   hujska-
I-is t efc.
Zaklad.
(Slobodno posloveuil Joa, Žirovnik.)
(Konoc.)
Za nekoliko časa priđe zopet gospodar, vsuje poln lonec zlata vjamo in odide v hišo.
Pomagač je vse to videl, zato skoči k jami, zagrabi perišče zlatov in se oddalji.
Kmalu potem prinese kmet zopet zlate in jih vsuje v jamo, katero zadela.
Pomagalec so ne poda na prejšnje mesto, marveč se poda iz vaši, dobro si ta kraj za-pomnivši. Po dnevi prešteje denar in vidi, da je precej zagrabil.
Cei dan mu je zaklad na mislili. Zato s^'one uazaj v vas iti in se zaklada polastiti. A motil se je.
Še isti dan ga primejo v nečem mestu , in ga potakno v vojake. Bilo je leta 1859. Za leto duij je dobil odpust.
Kiti   dolgost Časa,   niti   gromenje   topov
nij moglo vojaku izbiti iz glave, kar se je dan poprej,   predno  je vojak postal,   zgodilo.
Koniaj je bil prost, uže je hitel v znano vas. Dospel je tija o mraku. Res se je v vaši dosta spremouilo, vendar si je zapoinnii hišo, kjcr je gospodar zaklada stanovah
Zato prosi v znanoj niši na pragu stojećega kmeta, naj inu privoli, jedno noč pri njem prenoćiti.
Srčno rad, pravi gospodar in pelje vojaka v hišo. Zoni pa zapove, naj še za tujca ve-čerjo pripravi.
Vojak se vsede in pripoveduje o nevar-nostih in bitvah, ki jih je imel pretrpeti.
Po večerji začne vojak: „l'red več leti, predno sem Se vojak bil, som bil uže jeden-krat v tej vaši. Če so ne motim, bil je v tcj liiši star, a bogat gospodar."
„Da," pravi kmet zdihovaje, „prav imate. Stari gospodar je bil oče moje žene. Vsi so govorili o njegovem velikom inietji, a ko je nagloma umri,  ny bilo naj ti nič premoženja."
„Da je imol denar, smo vedeli, Če ga pa
je zakopal ali. kam drugam dojul, nam nij znano. Prav nič nijsmo dobili po njegovej smrti in sedaj moramo pridno delati, ako se hočeino pošteno proživoti."
„lles je,u pristavlja žena, „moj očo je bil priden in pošten mo/, ki je bil tuđi vojak. Nekdaj je našel zaklad iu nuposled podedo-vul premoženje svojega brata."
Vojak je bil do celoga ginjon. Nič ve6 nij mislil, da bi si sam zaklad prisvojil. Po-štenost, prijazen sprojein in rovščina ga je omečila. Zato prime kmeta za roko in pravi: „Dragi prijatelj, jaz iščem zaklad. Denar je gotovo tu kjc zakopan. Koliko mi daste, da vam pomagani zaklad dobiti V"
Mož in žena ga gledati in kmet pravi: „Gospod, polovica je vaša, pa no verujem," pristavi, „da bi iz tega kaj  bilo."
„Kobro," pravi vojak vosol, „lehko bi si sam zaklad prisvojil, a vaša po^tonost mo je ganila."
„Pred 2 ali 3 leti sem prosil nečega večera vašega ranjega tasta za pronoćiiče.    Pa
njom in zmerjanjem proti stanu,* kateri je najvefi mož dal v javno Življenje, da so se potegnili za narodove pravice in so neprestra-geno boreći se velike žrtve prinašali.
Mi Seidlovo jezo na juriste le tako raz-umeti moremo, ker ga morejo vedno rubiti, in so nm uže dnino (diete) v državnera zboru zarubili, ker je njegovo proraoženje v tako slabem stanji, da uže pravega kredita več nema. Za to se je jezil na poslance iz advo-katskega stanu, ker so zastopniki njegovih mnogih posojevalcev tako dobri, da ga ne ter-jajo za plačo svojega dela.
Sicer pa prepuščamo poslancem v držav-nem zboru, kateri so juristi, da se z g. Seidlom dogovore zarad sumničenje, katero je javno črez-nje izrekel.
Naši volilci bodo pa 20. t. m. pokazali, da tacim obrekovanjem Hrandstetterjcvih prijateljev ne verjamejo več. Poznamo svoje može.
Govor slov. poslanca Nabergoja
v državni'Hi zboru  Hi. fohr. o užitmtri od mesa.
Jaz sem si izprosil bcscdo k teinu od-stavku, ker ta namerava, da način sedanjega izterjiivanja tega davka (od mesa) v Trstu tuđi v prihodnjo še obstoji, pri tem izterja-vanji pak je mnogo napačnostij.
„Glede skupnoga užitninskega davka, to-rej tuđi gleili davka za meso, računa se teri-torium ali tržaška okolica tuđi k Trstu, ako-prein ona obseza 22 katastralnih vasij, tako imenovano kontrade in vile, in čeravno so po-same^iie vaši po tri ure in nekntere ćelo žtiri ure oddaljeno od Trsta, n. pr. Servola in sv. Križ. Naklada se zu vse te vaši ravno taka tarifa, katero jo plač uje mesto Trst po po-stavnih določbah. Nij mi skoro treba omeniti, da je ta tarifa veliko višja, kakor ona, katera bi pripadala, ako bi se smatrale one vaši za to, kar so v resnici. Iztcrjevalno okrožje užitninskega davka je zmirom jednako obmestju kacega mosta. To je gotovo nukaj neusliša-nega in žalostna ironija, če tri ure od mesta oddaljena vas, katera je ločena od mesta še po rekah, hribih in s celo pokrajino, ako se smatra taka kot k mestu spadajoč del. Kako more, kako sine teh 22 vasij tržaškega teritorija svojo lastuost od pravili vasij po deželi, kar tuđi so, žrtvovati, da bi figurirale kot mesto Trst?
on mi prošnjo nevoljno odreče in jaz sem si moral ležišta v skednji poiskati."
„Po noči priđe stari mož v skedenj, skoplje v kotu jamo, prinese trikrat denarja in ga zakoplje. Ko je drugokrat po denar Sel, vzameni jaz nekoliko zlatov, se splazim od tod in sklonom, v priliodnji noči so zaklada polastiti, a še isti dan sem moral v vojake in še le sedaj sem prišd k vam, da za-klad odkrijem, zato no zamujajte časa in sledite mi!"
Mož in njegova soproga slučata in £resta za vojakom. Tujec kmalo spozna kraj, kje da je zaklad zakopan.
Hitro začno kopati iu oj veselja — za :klad najde v nevelikoj globočini.
Z radostjo neso denar v hišo, kjer ga preštejejo. IJilo jo okolo 8000 gld.
Ilvaležno da kmet poštenomu vojaku polovico in še več mu jo silil, a ta vzame samo svoj dol, ostane še tri dni v hiSi. Potem se pa vrne v domačyo, kjer je pošteno živel.
To je abstrakcija in sicer le iz stališča volov, katera ima pa za kmetske občine žalo-sten nasledek, da morajo jako visok, da ne-dosegljiv davek plačevati, ter so vsled tega prisiljene, da malo živine pokoljejo ter mesa ne uživajo. Prosim gospodje ne mislite, da pretiram. V kraji, kjer jaz stanujem, v Prošeku, mora se plačati, ako kdo pobije vola 12 gld., reci dvanajst goldinarjev užitninskega davka in nasledek tega je, da v tem kraji na 400 do 500 komadov zaklane Živine spada komaj  1 vol.
Od najslabše krave meso plačevalo se je pretečeno leto po 32 in 36 kr. funt, tedaj po tej ceni, kakor na Dunaji najboljše volovsko meso, in to vse le zavo^jo visokega mesnega daća.
Kje ostaje potem, gospoda moja, v našej ustavi tako slavljena ravnopravnost! Za res, parlament ne srne take nepravičnosti in nejednakosti dopuščati, ker kako se to vjerna, da mora ubogo kmetsko ljudstvo ravno tak davek plačevati, kot najbogatejša mesta.
V resultatu vsega tega opomnim, da po postavnem nacrtu, kateri je nam predložen, spadajo in spadati morajo vaši po deželi zmirom v III. tarifni razred, tikoravno znaša prebi valstvo voč ko  10.000 ljudij.
Jnz silim tedaj na to, da se to uporab-ljenje tarifnega razreda imenovanim 22 vašem ne odteguje in priporočam sledečo prenaredbo §.  17, odstavka 3. v zadnjom stavku:
„Za tržaško ozemlje, ki pod določbe sedanje postave spada, srne finančno oskrbništvo izter-javanje mesnega davka le na tak način izvr-ševati, da se 22 katastralnih obein tržaške okolice (kontrade, vile) uvrsti kot kmetske občine, v tretji tarifni razred."
(Vladni zastopnik dr. Fiedingor je govo-ril proti, rekoč naj se to vladi prepusti. Na to je Nabcrgoj odgovoril:) Izpeljave vladnega zastopnika, gospoda, ne morojo nikogar prepričati, ker on notorićnih fakt ne more tajiti, da je tržaška okolica štiri ure od mesta oddaljena in da je tedaj kakor „dežela", ali na kmetih. Tuđi je vsejodno, če okolica spada k tržaškej občini, jaz pravim, da je to vsejedne, ker imajo občinski okraji samo politični in administrativni pomen, mej tem ko so davkarski okraji užitninskega davka samosvojni in vedno navezani le na lokalno raz-prostiranje mesta. Okolica je in ostane kmetski okraj, in bila bi največja krivica, logična in hzična neumnost, ako bi se smatrala kot zvezano mesto. Jaz priporočam tedaj svoj predlog visokoj zbornici v sprojem in prosim, da našo okolico nikakor dingače ne jeniljete v račun, kakor druge dežele naše monarhije in no rabite za njo no jednako samovoljno in nepravično mero."
(Znano je iz našega lista, da je državni zbor vsled tega Nabergojev predlog sprejel, kar bode, kadar še gospodska zbornica postavo o mesnom davku potrdi velika olajša za tržaško okolico.)
Okrožnica
čifjHiHfttmm   hi   krajnim   Sol.skim   ttrftom o  za-
decah   kmđijskcga   nauka   o   IjiulnkUi Sol ah na
Kranjskom.
Deželni odbor (kranjski) se do vas obrata s tem pismom, da vas spominju na nekaj, česar dozdaj se po vse pogrešamo v našoj domovini, pa je v mnogih drugih deželah uže vpeljano na vel;1co korist kmetijstvu, in za to
vas pripomoči prosi o izpeljavi velevažne  naprave tuđi v občini vaši.
Pa kaj neki je to? — boste radovedni vprašali.
Podučevanje mladine v različnih razdelkih domaćega kmetijstva potem, ko je dovršila ljudsko Solo, to je na kratko rečeno vse, kar vam hočemo na srce položiti s tem pismom.
Ne ustrašite se pa teh besedij! Ne mislite morebiti, da imate novo solo zidati, po-sebnega učitelja v službo vzeti, ali da morajo vaši sinovi na kako kmetijsko solo od doma iti, ali, da jih bodo starši ko so ljudsko solo dovršili, morali zopet vsak dan do polu dne in po polu dne v to novo solo pošiljati in zarad tega jih pri domaćih delih teško po-grešati. Ne, ne! vsega tega ne bode pri tej soli, katero s tem pismom staršem naše kmetske mladine priporočamo.
Ta šola, za katoro bi radi srca vseh naših deželanov ogreli, ki imajo ljudski soli uže odrasle otroke doma, je le pridevek ali d o d a t e k domaće ljudske sole. Glavna stvar, za česar je pri njeni napravi skrbeti, je pred vsem to, da so vsaj kakili 700 štir-jaških metrov ali 200 štirj. sežnjev po stari meri zemlje dobi, na katerej so napravi šolski vrt za dejanski nauk v razlićnih razdelkih kmetijstva, in da se omislijo nokatere maj Ime priprave, to in ono orodjice, ki jo za šolski nauk potrebno. Toliko prostora je vendar skoro povsod lehko brez velicih stroškov dobiti, ter ga stanovitno odločiti za šolski vrt; druge priprave pa tuđi ne bodo soli prizade-jale velicih stroškov.
Verjcmite nam, da denar, ki ga so-seščani za tak kos zemlje žrtvujejo, je dobro naložen in bo bogate obresti dajal s tem, da mladenci tu dobijo najboljo podlago umnemu kmetovanju, ko bodo postali ali sami svoji gospodarji ali pa svetovalci v kakera drugem gospodarstvu.
Da navadna ljudska šola, kjer se mladina uči brati, pisati, računati in šo nekaterih druzih vednostij, ne zadostuje sama temu, da bi prihodnji samostojni gospodar znal dobro ravnati svojo polje, svoj vrt, vinograd, svoj gozd in umno gleštati svojo živinico, temu bode gotovo vsakdo rad pritrdil, kajti podlago umnemu gospodarstvu dad6 še le sole, ki se imenujejo ljudsko kmetijski nauk nadaljevalne sole.
Svet stoji le na poduku. Kdor se ne viči, ne zna in ne more znati. Tuđi kmetijstvo je znanstvo, katerega učiti se je treba, da gospodar od zemlje dobiva toliko, kolikor mu umno obdelana more dati. Kdor je le za hlapca dclal, kar mu je dober ali slab gospodar ukazal, — kdor jo živini lo krmo pokladal, gnoj izpod nje kidal in ga na njivo vozil, — plug in brano, kakor je mogel in znal, po njej vlačil, — jabolka in hruške z dreves tresol, in še deset in dvajset druzih opravil opravljal, kakor je pri svojem očetu videl, ki nij prilike imel temeljito so podučiti v kmetijstvu: ta utegno dober delavec biti pa tuđi pošten posestnik, ali v umnem kmetijstvu iz vedon gospodar nij in no more b iti. Potrebščine življenja so dandenes zmirom večje, davka in druzih davščin čedalje več, in vendar mora kmetovalee vse dohodite svoje pridobiti si iz zemljišča, katerega niti na dolgo niti na široko raztegniti ne more, da bi ga bilo več. S tem pa, da si zemljo umno ob-deluje, in si skušnje drugih izvedenih domačih
^ospodarjev pa tuđi drugih dežel na korist svojemu posestvu obrata, bode mu mogoče isto zemljo prisiliti v to, da mu več ali pa boljega pridelka da.
Luč k temu pa se prižiga v Solah, ka-tero vam tukaj priporočamo, in v katerih se mladina, ko je z 14 leti navadni ljudski soli odrasla, podučuje v natoroznanstvu, zemlje-znanstvu, rastlinožnanstvu itd., da, na priliko, izve*, kakošen vpliv ima zemlja, voda, zrak, svetloba, toplota, ta ali oni živež itd. na rast-ljine in domačo živino. Ko si je v imenovanih predmetih mladina p o d 1 a g o dobila daljemu učenju, ne bode joj potem teško raz-umcti to, kar zahteva umna sadjereja, čebe-loreja, sviloreja, obdelovanje polja, senožeti, vinogradov, gozdov in reja naše domaće živine.
Po vsem tom nij nam trubu dostavljati še to, da v takih kmetijskih šolah, ki so naslonjene na ljudske šolc, se ne uči kmo-tijstvo v vseh razdelkih na drobno, kaj ti za ves tak obširni nauk je čas podučevanja pre-kratek.
Navadno je taka šola za nauk kmetij-stva po zimi dvakrat na teden, vselej po dvo uri, namreč ob nedeljah in praznikih in pa jeden dolavnik po polu dne take dni, ki so učencem najbolj pripravni; — sp ni lađi pa se na vrtu dela pričeti zamorejo, me set* a suše a in traj aj o do konca oktobra, — tuđi po dvakrat na teden.
Kateri dne vi in ure se izvolijo za ta nauk, o tem se učitelj dogovori s krajnim šolskim svetom; županstvo pa to potem razglasi staršem dotično  solske občine.
In tako smo vam razložili vse, kar je treba, da poznate namen teli šol, njih veliko korist, in kr*ko so da z majhnimi stroski ustanoviti. Za primerno plačo učitelja bode sku-sila dežela skrboti, ki se nadeja tuđi od slav. ministerstva kniotijstva kakovo podporo, katoro svojo posebno skrb obraća tem šolam.
Preudarite tedaj možje, ki na čelu stojite občini in ljudskoj soli, kar vam tukaj pri-poročamo; razglasite to po svojoj občini in posebno staršom, ki imajo za tako solo pripravnih mladenčev, da se ogrejejo njihova srca za njeno napravo, spomnivši se tehtnih be-sed, ki jih je uže pred pol stoletjem naš Vodnik govoril svojim rojakom tako-lc:
Kranjc! tvoja zemlju je zdravu, Za pridno ujo lilgu najprava; Ifie To sreza, um Ti je dan, Naaol jo bos, ak' nisi zaspati!
Od deželnega odbora Kranjskega. V Tij ubijan i 2. svečana 1870.
Politični razgled.
V Ljubljani 22. februarja.
V  fti'čttrtiteiii &hn»'u je bila 19. februarja sklenena postava  v določbah obrokov za pritožbe proti naredbam in odlokom Hnančne uprave, tJovoril je o tem i naš poslanec lM'ei-fer. Nazadnje se je sprejelo,   da je obrok za rekurs le 30 duij  no  GO,   kakor   jo predlagal Vitezić.   O   tem jo  bila  dolga debata in po-imensko glasovanje.
V  seji 21. februarja  pak  je Fux predla-gal rcsolucijo:   „Zbornica prizna potrebo,   da so vojska  zmanjša,   in   prosi   vlado,   naj potrebno   naredi   iu   to   resolueijo ministerstvu vnanjega izruči.   —   Kloštorska debata so po dolžjej debati sprejtne   s  popravki   gospodske zbornice.   Naknadni kredit za  187<> se dovoli, moj   tem   po  ostrej debati tuđi  10JI.5G0 ghl. za graško državno policijsko direkcijo.
Na Čv&L«>ni so bile včeraj volitve v kmetskih  občiuah  za duželni  zbor.    Čehi so
zopet na ustavoverne Nemee izgubili okr.ij Kraljcdvorski, kjer je ustavak dobil 67, a s^aroceh 5H glasov. Siccr so povsod Staročehi voljeni, kakor je bilo pričakovati, Mladočehi imajo po nekih kraj ih le zdatne manjšine.
Iz Z*9fi*'<'h*9 sta šla zopet dva regimenta konjikov na tursko mejo.
Vii*»"j«' flr&avc.
0 volitvah na #Vtfrr#cv*;vA-«»m je do sedaj nam znano leto: V Parizu so voljeni sami republikanci: Brelav, Louis Hianc ^dvakrat), Deufert-Uochereau, Thiers, lirisson. Flo<juet, Greppo, Marrnollaut, Lockrov, (Jam-betta, in Clemenseau. V sedmein arrondisse-mentu jo treba ožjih volitev, moj temi je mi-nister vnanjih stvari, duc Decazes, ki je le relativno vočino dobil.
Do treh po polu dne včeraj so bile znane 104 volitve, raej temi li konservativni, 2 Mac-Mahonca, li) konservativnih republikancev, 8 bonapartistov, 2 legitimista, 47 ru])ublikancev, (j radikalcev. Za 17 posluncev treba ožje volitve. < iambetta je 4krat voljen.
Za &p(iH rsliv Karliste je prišel vendar menda jedenkrat uže davno zasluženi dan plaćita. General 1* rimo diit ivera je vzel glavno me sto Karlistov Estella in Karlisti bože. Nataučnejsa poročila so morajo stoprv Iiričakovati. A upati je, da bode pobožnoga četovanja ali klanja in (lomače vojske don Karlosove jedenkrat konec in da napoči za ubogo od Karlosovih preilnikov korumpirano Špaiiijo boljši čas n&roilnuga prerojevanja.
Dopisi.
1% To I mi mi 21. februarja. [Izvirni dopis.] Naša čitalnioa je napravila 19. t. m. zvečer malo „besedo," in sicer v novoj dvorani podpredsednika g. dr. pl. Premersteina. Za prinierni prostor mu izrekamo srčno zahvalo. — Naši vrli pevci so pelavi „rožico," „šta čuteš" in „u boj" prav korektno in navdušeno, pred in po deklamaciji ter po igri. Deklamovala je gospođinim Premersteinova Julija „Mladenič in Vila" prav lepo. Potem jo predstavlja v igri „V Spanji" g. svetovalko tako naravno, da smo jo res občudovali. Kino je predstavljala pl. Premersteinova Marička, ki smo jo videli prvikrat na odru s tako le-pim organom in brez pogreška, da jo smemo pozdravljati kot lep nov talent tolminskih rodoljubnih diletantov. Pohvaliti moramo tuđi gg. I. Kavčiča in Ivana Vona, in to toliko več, ker je tako malo gospodov v Tolminu, da bi hoteli kako rolo prevzeti. Predmet igre je bil omikanemu občinstvu prav primoren, in jako krasno igranje. Voščimo si tedaj, da bi nas naši pevci in vrli igralci kiualu zopet razveselili s kako predstavo.
IK ^■"atcri.lo v Istri 20. febr. |Izv. dop.] (Vet novih ućilnic.) Dne 18. t. ni. pre-jelo je naše krajno Šolsko svetovalstvo z Vo-lovskega naznanilo, da je tamošnje okrj. š. svetovalsto odobrilo pmllog Materijskega krj. š. svetovalstva : naj se ustanovi h kratu 5 n o-v i h narodnih mM 1 ni e v Materijskej župa-novini, v katerej imamo uže 2 narodni učilni brez spoinonatih 5. V Prezovici in Materiji sta užo učitelja, v Votlicali, Slivji, Markuši-nah, na Oolcu in Tatrah pa stoprv bodo dakle 7  učilon v  1  županovim.
Domaće   stvari.
— (8olsko.) Z odlokom od 12. dec. 1875 ukazuje štajerski dež. š. svet, naj se „Pripovesti iz zgodovine Štajerske" od dr. Kro-nesa, posloveiijenc po Lnjiajne-tu*), vpeljujejo kot dodatek k berilom tuđi v jedno, dvo in tri-
*)  Dobiva   so   po   8 kr.   v   društvoni   tisk.'irni (Veroinsbuchdnickcrei) v Grailci.
razredne sole. — Ta ukaz z veseljem pozdravljamo, ker dobe na ta način tuđi vsi naši slovenski otroci malo, dobro in ciino knjižico v roke, kar dosedaj nij bilo dovo-Ijeno; a s tem odlokom je ćelo zaukazano. S časoma bodo torej vse ljudske sole (ne samo Irazredno) smele rabiti \el, knjig in knjižic, kar bode koristilo posebno slovenskim šolam, ki ne majo niti dobrih niti zadostno či-tank, za katere deželni šolski sveti: niti na Štajerskom, niti na Kranjskom, niti na Go-riškem, niti na Koroškem kar nić resno skrbeti ne marajo.
—  (Vabilo.) V sežanskej  čitalnii'i bode dne 27. februarja  1870 veselica z deklamacijo petjem, glasbo, plesom in igro:   „V Ljubljano jo   dajmo".   —   Začetck   ob   7 t/a uri zvečer. Vstopnina   GO  kr. za   osobo.    Iv   toj   veselici uljudno vabi                                     Odbor.
—  (S v a r i 1 o.)   Tlfizni klateži   hodijo narodnjake   nadlegovat   za podporo,   češ,   da iz Hercegovine pridejo itd.    Mi   svetujemo  take ljudi,   če se dobro   ne poznajo,   kar   zapoditi, ker so falotje,   ki   so v I>alniacijo prisleparili se,   okukali se  od dalcč, potem   pa   nazaj,   a resne volje nikdar imeli. Poznamo več eksein-plarov.
—  (Nesreća.) Iz  Trsta  se   nam piše: Te dni jo nek respicijent od   finančne   straže šel   v   službi   ponoči   pri   Ilazovici.    Kjcr   je bila cesta ledena, izpodrsno in si zlomi desno nogo. Šest sto korakov jo ši-1 po tom po vseh štirih,   ozirma   treh, da je  prišel   do   bližnje hiše.    Ko kliče nekoj časa na   pomoč,   priđe žena iz hiše, a misleč, da je   pijan, beži   nazaj ; potem priđe inož, ki so ga usmili, tekoč po   bližnji   voz.    Ilanjenca so odpeljali v tu-kajšnjo    garnizijsko    bolnico.   —   Malo   dnij potem se je na tukajšnji korveti „Tiisa"   zgodila nesroča.    Mašinski gost  po imenu Čerej je imel inspekcijo pri mašini.    Po nesreći  iz-podrsne in pade pod kolo; to mu   od trga   na nogi ćelo meč do kosti in je   ta   rana   kacih 15 centimetrov dolga; drugo rano pa je   dobil na stopali.   Poguincn so prilazi na pokrov ladije, kjcr so ga obezali   in.   prinesli    v bolnico. —  V    nedeljo   so  Sli   tukaj   skozi  trije vstaši, jedon njih je bil pri ljubljanskom polku narednik,  drug pa je   bil   kvitiran   lajtenant, rodom ('eh.    Uili so ujeti na avstrijskej moji in v Trst citirani.    Pripovedovali   so,   da   sta dva Ljubljatičana lopova, neki Miirzthal pa še neki drugi v Trebinji pri Turkih, jeden je turski stotnik drugi lajtenant. Koliko je na tem re-suice, naj jsodi  bralec   sam;   te pa  je   tuđi istina, te Turki no bodo dolgo v Evropi, ako so njihovi čustniki sami  tak i   švindlerski   renegati kakor sta ta dva junaka,   katerih   naj" jitn nihče  ne zavida.
p€»Miaii«».
Slavni mestni magistrat! Po vsem mestu se vsaj nekaj snega od-kida. Lo v našem prodmestji čisto nič, tako, da vsa komunikacija peša. Kaj naš davkovski denar ne volja ravno toliko kakor kazinskega društva V
Na Poljanah v Ljubljani 22. febr.   187G. 1 )avkoplačevalec.
Dunajska borza 22. februarja.
lovimo tplfljfraiiino  •>■.••.•■ »iil.v.
Enotni -i-5. (inlp v hanko   :ih    .    68  ^-i   05    kr. Enotni drL dole: v urebra     .          72         80
1860 :-}, pokoji)-;.....111     ,    70
Akcijo tIro.lno b*nV^         .       889         —       ,
Kreditno akcijo     .    .                 17G         90       ,
Lcmdoii      .....        114    »45       đ
Napol.            ........      9     „    16V3   •
C. k. cekini.......5     .    37'/a   •
Srebro........103    ,     G5       ,
Lekarna Piccoli
„K angelju"
v Ljubljani.
jirijiravlja
Dorško olje
(3Dorsch.-IjeT3erth.raii-Oel)
iz sale kitovih jeter, v katerem je železni jođ (Joiir)
V 35.00 sramili olja iz salu kitnvih jdter je II cent igramo v železncga joilti (l'rotojoduretiun ferri.)          (lStf-ptJ)
Jaz no bodem opisoval ueinek že-leznega joda, ker ta je obče znan in so vporai)lja splošno v zdravilstvenej stroki.
Ta učinek pak postane važnejši, ako so združi z oljeni iz sale kitovih jeter i u je posebno zdaten v vseh onih slu-čajih, v katcrih so more brzo pomagati oslabljenoj redilnoj dulavnosti; kjor se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikobt teli elementov, kateri kri či-stijo, tcr a tem dajejo napravam sopenja veejo delavnost in i)ripomorejo do ustva-ritve zdravnejše in večje krvne mase.
Jaz morem jih tetiaj najtopleje pri-poročati kot najboljsi pripomoček proti bramorjein (škrofeljnom), rakitis, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in jetiki.
Nakazanje o rabi. 01 ja iz sale kitovih jeter uživa se po 10 graniov tri-krat na dan ali po zdravniškem predpisu.
Cena jedne staklenice 1 gici. av. velj. ■■■    Da se ponurejenju izogne, vti-8iieiio bode moje ime na vsakej steklenici.
Vseu  holuim moč in zdravje brez Ieka in   i>rez htroskov j»t> uvrsti*
Mmmn ta Barry
SO let are je aij holemi, ki bi jo ne bila osdra
Til» ta prijetila zdravi Ina hrana, pri odrađenih -otrocih brez tnedicin in atruškov; zdravi vse bolezui v ielodcu, i a živcih, dalje prsne, i na jutrah; žlezt i nadnho, bolečine v ledvicnh, jotiko, kašelj, nepre-bftvljenje, zaprtje, prehhtjenjo, nospanjo, slabosti, 7.]ato žiij, vodenico, nirzlico, vrtoglavje, eilenje krvi v glavo, Suinenje v ušuuih, alnbosti m bievaiiju pri noaućih. OloŽnoat, diabet, trganje, siiujsanje, bledićico in pre hlajeije; poaebtio ae priporoču za dojenee in je bolje, nego dojiićino raleko. — Lik sa iz uiej 80.000 gpričo-val zdrav iliiih, brez vttnke medicin«, tuej uji mi spri čavala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beueka, pra-vega profeaorja medicine na vsuudilig&i v Mariboru zđravilnega »v&tuika Dr. Angelsteina, Dr. Stiorelantiu, Mr. C'arupbella, prof. Dr. Dćdć, Dr. Ure, grofiuje Častio-otuart, Mnrkize do Brehan a mnogo (Jruzih iuiunituib osub, se razpođiljtivH na posebno zubtuvanje matonj.
Kratki izkaz iz 80.000 spričevaloT.
Sprićevalo zdravilnega »vćtnika Dr. Wurzeria:
Boun, 10. jul/lb52.
5.evalescit'ro Du Barry v mnogih ulučajih nagradi vua zuiHvila. Posebno koiistna je pri dristi ii< grizi, dalje pri KeBaltiih iu obistnih boleznih a t rt. pri kaumju, pri prik-adijiveru a boleliLem dražeuji v ecalni c«vi, zaprtji, pri holcbnein bodonji v obiHtih ju mehurji, trganje v mohurji i. t. d. — Najbolje iu in ueprecunljivo sreČBtvo ne samo pri vratnih in prs aih bolezuib, uiupiik tuđi pri pljučitici in suSenji v grlu. (L. S.) Kud. Wuizer, zdravilui av6tovaleo in ćle muo£<> nt'i'iiih družtuv.
Winchester, AiigleSko, a. decembra 1842.
Vaša izvrutua Kevalesciero je ozdravila većletnt
i   nevuruostne   prikaiiui,   trebušiiib.  bolezni,   zaprtja,
boiue ćutnice io vodenico. PrepriČal som Be iiain gludć
r&JSega zdrav ila,  tor   vas toplo vsakemu  pripuročaiu.
Jainee Shoruland, raiiucelnik, ftH. uolk«.
Tskninja tajnegm aanitetneg& »v^tovalca gosp. Dr. Angelateina.
Boroliii, 6, maja 185B.
Ponavljaje izrekam g\ed& Revalesciere du Barr) vBtmtransko, najbolje apričevalo,
Dr. A ngel stein, tajni nanit svotovalec
Sprićevalo Št 76.921.
Obergimpern, (Badenako), 2a. aprilu 1872. Moj patrent, ki je uže bolehai 8 tedtiov zh streč ni mi  boleĆinumi vuetio jetor,   ter   ničesar   puužiti ni. mogol, je vsled rabo VaSo Sevalcsciere du Harry po poinama zdrav.
Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo St 72.G18. La Koche sur Yon, 30. julija 1868. Vafi;i Kevalesciere  ozdravila   me je  popolneiL Btrafinih  želodčnih  in  ćutnicmh  bolezntj,  katere  bl me deset let oiučile.
(Gospa) Armanda Prevoat, poaestnica. Kevftlescićro je 4 krat tećnejša,   aego   meso,   te Bd pri cdrafićenih in otrocih prihrani   50 krat   već   n> cmi, ko pri zdravilih.
V plehAvtih pužioah ->o po\ font* t gold. 50 kr.v I >ut i go\d. t*: kr., 2 funta 4 gold. 60 kr_ 5 fun-cov 10 gold,, 13 friotov 20 gold., '24 funtov 36 «fold-^levmleHciere Bitcnitnn v paiicah in Ubletah u 2 *»■ 1 «o!d. 60 krM Li t/*s 2 ^cld. .0 kr., 48 tiia 4 ;old. 50kr., v prabn la 1&0 ta* *0 ^old. Protlaje: Du Barry A (Jomp. u*. I*u."i*gl, lVul]J*«faf <ucawv ilev. 8, t'.kor v vici •..^.^t.ih pii dcbrih '•rr»jih in ^nroorijalcih tr^oTei*;1 'ndi razpoJilja da-4>ijcks iuo* rs 'Ne Kicje po povtcib .ii*L*.T.nioan aU p -ft/Tb, V *_.jufrS;i»ui Fd. N'-.i.r, J. Svob oda, okar pri „zlatom orlu", v Relicl pri lekarj i J. Pro-lamu, v Celovca pri lekurju Hirn oucherj a, v Spljeta pri lekarju A1 j ino vicu, v Trstu pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Boce a ni J. Hirschu, v Zadru pri Au dro vicu.     (329j
Kioterljiie srećke.
V Gradci 19. febr.:   89. 72.  74. 85.  44. Na Dunaji 19. febr.:   36. 29. 47, 22. 79.
V dveh tednih iziđe prvi zvezek slovenskih narodnih pesnij. Obsegal bode 33 domačink ćveteroglasno za niožki zbor postavljenih (v partituri). Naročnina mu je 1 gold. Nadejam se, da se stvar Slovencem sama pri-poroča, da mi je nij treba če posebej zago-varjati.
Svoje prijatelje po domovini, posebno pevce prosim, naj se kolikor toliko pobrigajo, da se zanese knjižica mej narod, ki od dne do dne bolj pozablja svoje najlepše pesni in jih nadomestuje s tujim plevelom.
V Gradci, 16. februarija 1S76.
Josip Kocijančič,
UniTersititt.
21. febru.irja:
*• r»j»«' Pirker iz Pliberka. — Donnan iz Kranja.
3 ri >ion»: Dnlem.'C 'a Duntija. — Flaiulnk iz Trbovlja — Xeuberjjer ]i Dunaja. — dr. Toinadori iz Italije. — Steiner iz Dunaja. — Grasmiick iz Karlovca.
l'ri .H*!ldf: Glascr iz Dunaja. — Celigoj iz Reke. — Lnvinger iz Duuaja. — Križmau iz Gradca ~ Damaak iz Dunaja. — Klemanec iz Zaloga. — Bauman, Lemberger iz Duuaja.
Pri Zamorci: Bezlaj iz Loke. — Berger iz Litije.
^^K"* Vsako blago zaznamovano je z mojim  varstvenim  znamenjem.
Filip leisteiMia
lokarna „znm  heili^eii  Leo])ol<lu   n;i Dunaji,
mesio,  liii  vosrlu 1'Ianken-  in Spirjrelffiissp,
priporoča   i>.  n.   občiimtvu   ćelo   vrsto   pravih   zdravstvenih   prtpomoćkov,
kateri so v vseh slučajih kt)t izvrstni in pripomonjo do gotovoga ozdravenja.
■MH Na tisot'e aprićeviil je nii razpolnganje. ■§■■
i Mnit 111II.   i/vrntni   prtpomočok   zu   iotodou, : ki tmli   kru;i   vnt:ivlj:»,   tuđi   kot  zoliuu   tin- i I      ktura i ti  ustnu vmlu.    5O kr.                          '
IViKlHilkorJcui NVHlkl <i»ll«*1 wt\ vi- ■ hvvu\v krvi oil NVvtt- Klizitlicfo, katari Icliko K""U"- krv čistiju, ter hii tmli i poiMilnum ni'škodljivi. portoljiio koristili no I 7.u lioluzni H|ioilnjili toli'Htiili or^unov, mrzlico, /a tiiHiiu or«mmi' tjolozni, za kožno tn bu-)i!zui uu oćoli, titrućju bolozni, žuimkino l>o-hvni, oi1xtniiiijn vsuko gućenjo, gotovi j/.vir »koro vđch bulo/ui. Ti Bvulki hi) nujbolJHi in luijceurjiti i/doirk ti) vrstu. 1 zvitek, H I Akiitliio,   120 HVittkov,  volju  1   Lflil.                    !
Zi»  utrNtv«  VMch   okušb   <lr.   Kroiiiunt's (iurdieu 1 «1(1    .IO kr.   Kolcrno dišoću euun- ! čija   IO kr.                                                          I
l'roti HMtllli.   i«   amrokovo!<n   bocku   jarane
cigareti',   2'> koimulov  1  ur 1 ■ I. Zu  očesne  bol««-lne In  orcNno  |»rl- ,
Nitjeiiju Itcii'licliiKv  oćiitoii   baUum 1 gl«l. I      RO kr.  in  Hoinoraliausunovu očuHiia OHeuuij«
'i hI.I. I Zh mt'lmrt'iii  hlilur  (trlpur in boli tok)
•lr. Culullrvu injekcija 1  tfld.  6U kr.            I
I Zu naitlhiijcii vrn(, KropCKniHt 7O kr. W.n Itlt^llco,   i-;H<'iitlH)iTHyruj) a tfltl.              '
Klk   prHiio   Itolc'Klli,    KdnatltTfiaft   7O   kr. /a h*?xiurovkii«> l»»l4>Nll in Nkrol'«ljne ,
I nnrvi'Kukl Alu>licin«ltlirnn -IO kr., v |>oxl;i<t-korjrnnj uhliki 1  «ld.  OO kr.                          i
2n ]iolciije   HO«r.   HaliciluntiHuitin   5O  kr.
%ii ItožjiiMl. kuptfolno ud Viulu 1 «M. IO kr.
Zu «>zehljliio,  liuaumo Oironut «O kr.
Zi» IKitJe In \'N«t iMtK'Mtl ntt koil, Stu-r;ikđ krilnu! J*O kr.
Zn ot«>klln« in rone, pnriSki univerzalni
iliiHd.r ;t5 kr. Zn  triritnje   |»o   n«llli   in   koNlfli   lit
rv«'im»tizvill,   uromatićtii    < i I <: 111 y o i rt t   7U
krnje. Zu IKiiiiitrrluklde iw.l»tn HUt), Kuvi-r'a
mn/.ilo 1 K'hl. «O kr. Kn kiiNlJimj«, Mikr(ji(ritton boulioiii z.i kaSi'lj
»<>  kr. Zh   kurju    O('<>mh,     kurju   ocrnili   nbnički
:)O  kr. Zu liii|M»tviieo  <m«»Nko <>Nlitl>lj«nJe),
dr.    >'n'm<iiitii   rovcnerutiniiH    likrr   'J   gl<l.,
ii.i.jtnilJHi niočilni in ohvi>/,ov;i1iu pri|ii>nicKck. Zu Mittruiie, l'.>rl«^ d' Ktlutr 1 ubi. fSO kr. Zu   iiinteriil«*!!«;   krt«   pri   v.t'iiMkull,
fja  Hchollrrt Niivruaiiic; 1  jjhl.   no  kr. Zb mivNiic l»i)|i>xiii. Uruillon 7O kr. Z« lMilu«-i,|oiiu,  itr.   Fr.'iiiontntui ]io/.hiucni
MVllIkt   (Jlill'l   li  K'lll,
Zu A cm |»t» nj 4». (Jtilnr»l]>i>rlm  13 t^lil.
Zu    vode    zoli<».   /,ot>ni   »vulki   (piln)   od
Subricrjii 'i!i  kr. Zu le.ško 17.ol»l«>ajt; pri otrocili, cluktro-
inotoricni vrtttiii  trak   I tfl<l.   AO kr. Zu IlirKlifO,  <'li]iiin-l)i:ii;'0.s  «tO kr.
Za vso tu neimenovane bolesti ino-ronio priporofati p. n. občinatvu iz-vrsttii; spccialitcto prijetnega okusu in oblike, ki gotovo pomagajo, k:i-kor smo tiuli iirtpravljcni nu vsa vpraSaiijii tukoj od^ovarjati.
I Mi imamo Imli vrliko nlogo toiletuoga in inii'funifrijsko^a   blaga iti onu-I                                              njamo s|inij;iliu) v,inw:
l*roti Izpuiluiijl Ihm in i»rotl liiMkum,
Kl  IIri.it.. 1  Kld.  NO kr.
Zu ItiirVMlijo Ihm, dr. Cnllmunova Iuhiiu burvu !t  Klil.   iu  ('ni.['s   n'puriiti^iir it  k'1'.
Zu <*rnv 111 rimivii« loliu, cidontin mazilo y,A /.ubi)  7« kr.
Zu   Milije   ili   putfc,    AiitiHpiloi.Ki   1   «ol<l.
I)U    kr.    iu   dr.    Hiiverji.'vi   pravi    imlliurin
80 kr. iu 1 k><>. n» kx. Zu   KlutlkifNt,    IliioMt    In    mclikotu
kOjeC,' Coi'A   i'.'arl|MiHL;i S  t(l<l.  liuli in rozu pulvor z:i Kiinjiii   I tflJ. «« kr.
Ziiiinc friincoskt; sjicfijalitcto:
«'u|»Nlll«M Mnllc-o 1  kI.I.  tlO  kr. liiluctioii MlttU-o 1 l;U1.  IO kr. <u|>siiI<>n Vlul I tfld. 4O kr. C'l)Ciirelu i/ C:iiLiiljirt indiva 1  »Ul.                 :
l*ltlu l'tMttorulo 4i«'iirKr 5O kr.               ;
l>it|»lr l'aviird ili lllu.vii 5O kr.              ;
■■«r«-ikl  iz   t«'sta   1/.  f;'<trc-i«'ii« mokc I oil  JlouuiiL Ht> kr.,   |M,surin'zni   perciki 5 kr.  ' <liiinu-I.>irit<-lit> ^ k'1.1.                                '
INit^ Z«mI  1 «1.1. Hi r<>|» Zt'«l 1   Kld.  5O  kr. 4Jiifiriiiii(|uilv4'r 1 trici, rto kr. Itlancar4l|iill«ii I «1.1. UO kr. l*ii<if«|tliitt   «1«  l«$r I.vrHN   t «1(1. 2O kr. Nir4t|»     li> |»<>|ill«iNi»liltc«    «lo     (.'Iiiiii.il
1  ^1.1.  OO  kr.
Nir»|» «li> <tnliH|iiiuii r<»u(5-« 1 gl- 7Okc. Vin «1«; I1hk«-uim1 a «1.1.
hiiljjLvsi;  ziiiiiu1  fraiicosko   sjicijalittile   po   nizki'j   n-ni,   :iko   su   veo   kupi   ludi   friiejšf; dalju je /.mirum umu /al^a:
KoiiileiiMlruiin HVlctirsko  mlvko
no kr.
NeMlIevu niokii su »Irok«' DO kr.
l»r. 4;o1Imo«1 Jcililni |»ultvr Hl kr. I Anuttieriiiovu iisliin %<i«lu od 1*<»|>|>U
1  k'l.l     IO kr. I l»r. II<*i«lorN«»v ztiltiil i>ruli  :tA kr.
liichiftov  uicsul <lh%lraUl  o.-tit   funtu '      Ml  kr. I»r. IMVMVrmiuiovu zoltitt« pUNlu
1  k1.1. 2» kr.
l'olruvii lt«>s«L<lit|H»iiut«la 1 (.rt<I. no kr. J>r. IIr»wiiov>i |M)iiiu(ln zu <>lirutij«>-
■l.|«   IIIN   1 krld.
I PrijKn-oruino naSo veliko  zalogo   parfumerij,  mile (žujje),  pomaci itd. naj-
I prvih pariških tintu    Salicil milo,   najboljdc iu nujconejSu milo sveta,   koH
I                                                  po 2i> krujc.
I                Čokolade tVancoakfga društvu od 60 kr. do 3 gld.  lunt.
I                                   Pravi ruski čaj  1 tfld.  ljA funta.
[ Zaloga  vsukovrstuih  instrumentov  /.a  ozdravljenje,   kakur:   klistiri,  briz-
galnice, zaveže itd. Velika zaloga zobnih krtacic, šmink in drugih toiletnih priprav.
Tmli  i>i>ozoriijuino nu i/.vr.-itiia im porti runa -v-lano. in  aicur nujfiiitiju kokovoatl :
Mi'iloi', veliku Hti'kluniuu 1 k'1'-
SI. J ulicu,  vvliku  Ht.-klriiK;i J   U]d.  5O  kr.
4 ludtliN,  velika Ht.-klciiic:i 1  »Id.  SO Kr.
Nadalju i/vistni mm.
1 <lMiliil>aKi)«'ri vulika at. Itli-nica U «1(1. ; ^ludt'ira,    veliku   «t< klri.ii.-a.  It   glil.   75 kr. | JTluliiK'iit vuliku. htekluuicu '-i glU. 75 kr, dtekl.:nu-;i 1   KU1.   IO  kr.
Mi preskrluijemo vea iiaroiila ttikaj, k:ikor tinli v IUmoHiih in I'ari/u brez vsaku provizijo proti origiualnuui računu.           (412—b)
Kazpušiljamo za poslano novce, ali pa proti poštnein povzetku.
Izdate^j in   ui-etlmk Josip Jurčič.
Lubtuiuu m Usk „Isarodnu  tiskarue".