daily Holliday». LETO—TEAR ROSVETA GLASILO SLOVENSKE"NARODNE PODPORNE JEDNOTE m te aprttBlikl prostseii 7 8. Law Hílala Ava. Offloa of Publication: South Law mi. 1. Ar«. ♦ t 11 Ca«» Chicago, III., petek, 23. maja (May 23)» 1930. Subscription |e.uo âTEV.-NUMBER 121 A nglija pripravljen dati Indiji dommijon far aiailinc st Laborltje la liberalci so se sedi-nili glede svobode ut Indijo; pogajanja s Gandhijem. Sešteto ranjenih v solni ofcitsivi. Stari Pstel prevzel vodstvo revolts _ Ivondoa, 22. maja. — Angleška laboritska vlada naznani v kratkem, da je Velika Britanija pripravljena dati Indiji status dominijona. Naznanilo • najbrž pride, ko vlada objavi poročilo Simonove komisije, ki je preiskala razmere v Indiji. Poročilo, ki ga je objavil "Daily Herald", oficielni organ delavske stranke, se glasi, da ata MacDonaW in Lloyd George, vodja liberalcev, popolnoma ze-dinjena glede dominijonskega statusa za Indijo in s tem je o-dobritev tega koraka v parlamentu zagotovljena. Vlada je poslala svojega zastopnika h Gandhiju glede sporazuma. Kakor poročajo, je Gandhi pripravljen odgoditi na poznejši čas večino zahtev in-('/¡jekih nacionalistov, Jako angleška vlada dovoli dominijon takoj. Bomba j, Indija, 22. maja. — Včeraj so bili ponovni in krvavi izgredj v Dharsani in drugih krajih, kjer so državne soline. Okrog 2000 satjagrahov je navalilo dvakrat na soline v Dharsani in v obeh spopadih s policijo je bilo 600 Indijcev ranjenih. Pesnica Salronji Naidu je ie vedno v zaporu in najbrž ostane. S tem so nacionalisti spet izgubili voddtvo svoje kampanje, toda ne za dolgo. V. J. Pa-tel.gO-lôWblvii predsednik indijske zbornice, je takoj-prevzel vodstvo paaivne révolte. Medtem je policija v Bomba ju aretirala 36 promipentnih odbornikov nacionalističnega kongresa. Italijank« iot« v Albaniji v obrambo kralja Mussolini poslati 2000 vojakov, ko je izbruknfla révolta proti Zogu . Zagreb, Jugoalavlja, 22. maja. — Zagrebški listi danes poročajo, da se je ta teden izkrcalo 2000 italijanskih vojakov z. lahkimi topovi vred v Albaniji. Italijani so stopili na suho v Ska-dru in zasedli postojanke nedaleč od jugoslovanske meje. \ Poročilo se dalje glasi, da so mestne oblasti v Skadru protestirale proti izkrcanju italijan-«kih čet, toda italijanski general, ki vodi čete, je pojasnil, da *> Italijani prižli na izrecno željo kralja in njegove albanske vlade. Jugoslovanski vohuni so doznali, da ja kralj Zog prosil Mussdlnija za vojaško pomoč, ko so se spet začeli puntati al-l'.'inski rodovi v severni Albaniji. Sovjetski ~eminar v Ameriki Iz-vrftll samomor p Wichita, Kans. — V. A. Hača-turov, ki je bil poelan iz sovjetske Rusije v Združene države, da proučuje metode čiščenja o-)ja. se je 21. msjs ustrelil v sobi tukajAnjega hotela. Iz dveh pl-* ki ju je pustil v sobi. je razvidno, da je Hačaturov mrjil «ovjeta. Pred kratkim je dobil Po*iv iz Moskve, nsj ss Ukoj *rne domov. Nsmesto domov je "I v smrt Star je bil 87 let ^"dska i ms ftsst mïjsaev Ijadl s''»ckholm, 22. msjs. — R«ul-M ljudskega štetje ns Svsd-•kem je 6.120.000 prebivslcev. ^ockhoha ima približno pol milijona. Nova kriza v Avstriji Faftisti zahtevajo odstop premi jer ja Schober ja Dunaj, 22. maja. — Voditelji avstrijske fašistične oborožene organizacije Heimwehr so včeraj izročili premijerju Johannu Schoberju ultimat, da mora podati ostavko ia izročiti vlado njim za toliko časa, da razorožijo socialistično brambeno organizacijo Schutzbund. Dalje zahtevajo, da mora vlada odsloviti gotovo žtevHo policijskih u-radnikov, ki so naklonjeni soca-Itatom. Akcija fašistov je prišla, ko je parlament zadnji petek sprejel določbo, da mora vlada razorožiti obe razredni organizaciji. Faftisti pravijo v ultimatu, da ne dajo iz rok niti ene puške, ako ne bodo sprejete njihove zahteve. Schober je odklonil ultimat, rekel pa je fašistom, da ga pokaže svojemu kabinetu. Badoaz izziva ao-gavičarsko družbo Dobro obiskan shod nogavičar-jev v Nazarethu Nazaretrf, Pa. — (F. P.) — Louis Francis Eudenz, organizator od Hosiery Workers unije, je javno pozival Kraemer Hosiery Ca., naj ga da zapreti radi njegove kritike "yellow dog" pogodbe. Injunkcija, ki jo je iz-poslovala ta družba proti nogavi-čarjem, namreč izredno prepoveduje kritiziranje takih pogodb od strani članov unije, toda Kraemer Hosiery Co. nI storila ničesar, da se Budenza aretira, ko jo je izzval z temi besedami na javnem shodu, ki so ga sklicali nogavičarski delavci v Nazarethu. Na shodu so bili navzoči a-gentje od okrajnega sodišča, ko ie Budenz podal avojo izjavo, e katero je pozival družbo, naj ga vrže v zapor. Budenz je dejal, Milwaukee, Wis. — V noči od *r«de ns četrtek je požar uničil t"kajènjo katoliško sirotišnico 8* Ameliaa's. 190 dečkov so škoda saaša $100,000. rata sf poetase UM. Ast ,'». lil7, s« aa Jeae U. lit«. Prišle so-—kratke židane hlače sa moške! Chfcago. — Moški apol je groaao počasen, enkrat pa le priteče za ženskami. Nova moška poletna noša je tukaj. V sredo ao jo fantje demonstrirali na Michigan bulevardu pred Stevena hotelom. Kratke hlače iz svile ali platna do kolen, gole noge pod koleni in zaaakane nogavice; srajca brez kravate in odprta pod vratom ter lahka blusa; Vaa lahko, mehko in voljno v poletni vročini. 2ensks so tudi dobile kratke, pisana hlačke ia aportno bluzo. Juhe j! GHfffinava predloga izzvala debato Proti nji so nastopile vse "pa-triotične" organizacije Waahington, D. C. -¡- (F. P.) — Zaatišavanje pred imigracij-skim odsekom nlžjs zbornice kongress o Griffinovi predlogi, ki vsebuje določbe, da ee sprejmejo prosilci za državljanstvo neglede ns njihovo mnenje, ki gs imajo o zakonitosti vojne, je izzvalo viharen boj med zastopniki organizacije Hčerke ameriške revolucije in sličnimi "patrioti-čnimi" organizacijami in med zastopniki pacifističnih organizacij, ki so zagovarjali tradicionalno ameriško svobodo vesti. Frsd Marvin, diskreditirani voditelj gonje proti radikalcem, ja bil tudi navzoč, ko so se vršila zasliševanja. . \ J Ker je bil kongresnik Griffin obtožen, da je orodje prevratnih je ta pojaanil, da je fc predlogo pet mlntlt petem, ko je prečital izjavo, katero je podal Član zveznega vrhovnega sodišča Holmes v zadevi državljanstva Rosike 8chwim-merjeve, kateri je eodnik odklonil prošnjo za državljanstvo, ker je Izjavila, da ne bi prijela za orožje. Absurdnost kaznovanja ženske, ker ja izjavila da ne bi storila dejanja, ki ga ji zakon ne dovoljuje, je bila zelo naglašena od zagovornikov Griffinove predloge. Glavni argument je bil, da bi sprejetje predloge restavriralo svobodo vesti moških in Žensk, ki bi postal! vzgledni državljani, KRIZA V ANGLE ŠKIKLAYSKI STRANKI Moaleyjeya oetaVku, je . notranji koafikt met ti; Moatey ja Sdaj'junak levega krila izzvala jned labori da se ne bo uklonil nobenemu e-|*l «o voljni dati svoja življenja diktu, pa naj pride od katerekoli strani, ki bi mu ukazoval, da mora molčati o zločesti "yellow dog" pogodbi, a katero hočejo delodajalci zasužnjiti delavstvo. Delavci so na tem shodu tudi proslsvljali poraz, ki ga je doživel Parker, katerega je predsednik Hoover imenovsl članom zveznega vrhovnega sodišča, v senatni zbornici. Psrkerjeva odobritev zloglasne pogodbe, ki je bila izrečena proti rudarjem v West Vlrginiji, je tvorila precedent za izdanje sodnijske prepovedi proti nogavlčarjem v Nazarethu. Na shodu je nastopilo več znanih unijskih voditeljev med njimi Clarence Mozer, tajnik centralnegs delavskega sveta v Allen town u, Edward F. Callag-han od United Textile Workers unije, William Gilbert Nowell. zastopnik Unije za ameriške civilne svobodščlne v Plttsburghu, in T. Henry Welnut, odvetnik stavbinskih unij v Philsdelphijl. To Je bil prvi Jsvnl shod ns prostem, ki je bil dovoljen od o-blasti v Nazarehtu. odkar je v toku stavka nogsvičarjev. Postopanje oblasti proti stavkarjem se Je precej spremenilo, ko se je delavstvo odločilo, ds pomete s sedsnjo politično maši no v mestni In okrajni upravi. »Uvkarjl so v dolgi borbi proti kompaniji pridobili zaupanje med ljudstvom, med katerim se je pojavil eentlment proti meet-nim In okmjalm urednikom, ki so preganjali «levičarske delavce in Igrali v roke družbi, ki m j, posluževala terorističnih akcij, ds skloni dels vse. zs svojo domovino, skoprsv se upirajo ubijanju drugih ljudi. Po naročilu administracije je naturalizacijski biro v zveznem departmentu za delo ta v slučsju, da bo Davla izvoljen zveznim senatorjem, Te besede Je izrekel Thomaa Horan na zborovanju devetega rudarakega dlstrlkta, katerega se ja udeležilo tristo delegatov, kudarsks konferenca je bila sklicana s namenom, da osvoji listo kandlda tov, nasprotnih (¿ewl*ov| administraciji, za bodoče volitve dl-striktnih rudarskih uradnikov, ki ae bodo vršile prihodnjo Jesen. Delegat Je so soglasno sprejeli resolucijo, JI prepoveduje dlstrl-ktnlm rudsrskim uradnikom vmsšsvsnje v kampanje psihičnih strank. Mshlks js vsi V gist Mexico City, 22. maja. — Pri ljudskem štetju dne lt. maje so tu naštel! MS.44A prebivalcev Ženske so v veliki večini. Prebivalstvo glavnega mesta ss deli ns UV, (m žensk In 4SS.000 mo- a*»Aftl u-—*— M lilsreds proti nnavom v mi§tm* Obtoženec Beraardič je udaril atrašalka v sodni dvoraal, aa- kar ao ae bllsksll bsjoaetl Uelgrad, 22. maja. — Včeraj so Izbruhnili namlrl v sodni dvorani msd obrsvnsvo proti Štlri-indvsjsetlm Hrvstom, ki so obtoženi veleisdsje. Obtoženec! I-vsn Bernard ič je udaril srbake-ga žandarja po obrasu, nakar ja nastala taka rebuka, da so žan-darjl potegnili revolverje In grozili s bajoneti. Kraval le prišel, ko Js strsžs obtožila Ktsfsncs in še nekaj njegovih tovarišev, ds so v «a-poru psovall kralja Alskssn4rs (n stražnika. Nato Je predsednik sodišča odredil, da se Atefanac In tovsrišl snovs obtožijo rszto-IJsnJs vellčsnstvs. Bledlli so o-strl srgumenti med odvetniki in v teku teh srgumentov Js Ber-nsrdič klofutnll stražnika, ki je menda njegov obtožitelj. Zan-darjl so naredili mir. Neaaasfeie razmere tekatllnlh delavcev v državi Teanaeaee predmet razpravam aa konvenciji federacije Chattaaooga, Tean. — (F. P.) Na konvenciji državne delavske federacije, ki ae je vržlla v tem mestu, so se delegate izrekli, da bodo vadili kampanjo proti HoKonu, kl ja ponovni kandidat za governerja. Paul J. Ay-t ton, predsednik federaeije, in W. C. Blrthrlg^t, tajnik, ata opisala postopanje goverifrrja aa čaaa stavke tekatllnlh delavcev v EU-ssbethtonu, ko Je Horton poslal vojaštvo, da ukroti delavce, ki so ee uprli ailnemu Izkoriščanju od atranl Bemberg^Jlanzstof rsjonake korporacije. Governer-va akcija je veliko pripomo-gla, da ao bili etavkarji poraženi In da je organisatorično dalo med tem! defavcl sedaj oteSkofle-no. Aymon je iajavil, di še ni ia-gubil upanja glede unijonlalra-nja delavcev v Kllzabethtonu vilic dajetvu, da Ja aadnja etav-ka končala s neuspehom. Tekstilno induetrljo tare nadproduk-cija in veled tega Je organisatorično delo med delavci otelkoče-no. "Nekateri delodajalci v Juž-nih državah", Je dejal predeed-nik federacije, "ao mnenja, da ao dolga delovne ure In niske mea-de predpogoj sa velike prollte, akoprav imajo pred seboj našteto dokazov, ki govorijo naaprot-no. Nobena ameriška Industrija nI utrpela takih udarcev kot tekstilna v južnih državah, ¿apr*v delavci v tej industriji dpka ure in msade Na konvenciji je bil navsre« tudi Paul J. Bmlth, predsednik komiteja Ameriške delavske fe-»racije, v čigar podrtftje epada vodstvo organizstorlčns kamps-njs med teketllnlml In drugimi dslsvci v južnih drftavah. Poročal Je, da kampanja sssnamuje prlllčno dobre uspehe, obenem pa je iHitožii, da komiteju pri-manjkujs denarnih arsdetev ss povapešenje i organiaatoričnega dela v vseh industrijskih eredl-ščlh južnih držav. 1 Med delegati ja bilo opaaitl zastopnice Ženske strokovne Uge, Math Udo Llndsay In Mary V. Litt le, kl sodelujeta s Ameriško delsvsko federacijo v organlaa-torični kampanji, ure ln prejemajo 2000 trupel v potreealh razvalinah v Perziji Teheran, 22. msjs. — Iz raz-vslln meets HsJmsss, ki gs Je porušil potres 10. msjs, so do dsnee Izvlekli čes 2000 mrllčev. Ps rs Ik a IftOO romarji v ognje London, 22. msjs.— Is Port Andana v Bgiptu Js prtšls veet, ds jI izbruhnil ogenj ns francoskem imrnlku "Aals." na katerem ae nahaja IftOO romarjev, ki potujejo v Palestino. - Delegatje so obširno razprav« Oi o izboljšanju sedanjega državnega odškodninskega zakona In o drugi socialni sakonodsji. n i ———— HNRCi V MONTANI, KANADI * ^ i gaežal vikarji as severa Boaaman. Moat — V erado je tu padlo pet palcev enega. Wlaelpcg. Msa. — Silen vi- har e snegom Je besnel v sredo po vsej Ksnsdl. V Novi ftkotljl js psdlo štiri palee enega. Kemsmuovs knjisa ss v Italiji Rim, 22. msjs. — Mussoltnl-Jevs vlsds Js prepovedala pro-dejanje In razširjanje knjige "NIČ novega na lapadsl fronti," katero je spisal zakni Nemec Khrlch Maria Remarque In katera Je že prevedena malone v vse jeslk*. Odlok ee glasi, da je knjiga škodljiva "IJubesni fašistov do akcije." Ameriška Igralka edkkmils vta- Paris, 22. maja. — Mary Lewie, amer i tka operna pevka, je sprejela ponudbo ,da bo Igrala vodilno vlogo v francoskem filmu "U Belle Helene." Ko ja pa prečltala pogoje la videla, ds mora v enem priaoru nastopiti popolnoma gola, je natrgala po- ^HT * ' PROSVETI PETEK, 28. MAJA. ' OtfM «f Na ra ém H M PROSVETA THE ENMGHTKKHKMT OI LASTNINA BMIVKMBSS NASOONZ rouroa. NB JRVNOTI M4 »«SlliSiS Uw MImm i m urikm dri*»» (Umi Chica««) i« Km» Mi». MM u H Mk HAS M tiri Ma; M ■ r i« M «ri» >H«. M76 m pol Uto; m Im- r«u» i («r Um l pt rmt. thk*«« m #»00 »rr jr«u. WAS «w rmr. A. da Im lahko dr-iati Indijo v pesteh, dokler toliki milijoni tiče v moCvirju praanoverja in kantnega sistema. Ia* nvkatvre najbolj »mrliarake običaje (sežiganje vdov) no zatrli iu kuine t »o letni ao omedli, tako da Ne j« preiti valetvo pomnottlo za najmanj »to milijonov pod «mglešklm režimom To ao varuki. da Je Indija brez moči. V luči moderneira ftivljrnja je Indija Se alaboten otrok, ki si ne more pafaftgati. ker ai nr zna. Nekaj takega — le na viaji stopnji — je tudi z ameriškimi delavci. 1'etdeoot milijonov jih je. pa so |»od nhooluttm kontrolo 60,-000 kapltallatov. Razdeljen m, po strankah, verah in raznih lokalnih Umih Ne ssvadsjo se. ds so razred zase, ki nima nič «kupnega s razredom delodajalcev. Kapit|tlati pa radi vidijo to nezavednost, razklanost ia medsebojni prepir med delavci V trm Je njlhrfvn moč' Ameriški delavci naj m- ne čudijo lndi)i — čudijo naj ee najprej sami Nebi. Indijci la ameriški delavci potrebujejo veliko izobrazbe. Adolf Koetach: SlOSP Strasti v prirodi Metulja gosenica prihaja zi-bsje po travnem «ti nl|ču — la-gotno, kakor bi plavata. Drobna, zemeljsko rjava živalca, ki se fll nekam m udi, čudno zgrbljena, pičlo i>orasla .a kocinami, z zalitimi svetlimi proga-mi na hrbtu; njena glava me spominja na slike dev|tdeeetlet-nega Rockefellerja. Čudno, zakaj se gosenica pri belem dnevu izprehaja, kajti te živalic« ee navadno čes dan po-skrijsjo, šele v mraku, ko pade rosa, se pojavijo iz skrivališč, da se na pase jo trave. *v l Ko imam živalico naposled na krožniku, zvito in kakor mrtvo, mahoma razumem nemir, ki jt je nagnal iz njenega skrivališča. Po trebuhu in na straneh jo posuta z otočki — svetlosivimi pi-čicami, ki Jih ni moči odtrgati; te pičioe so prficc. Neveščaku prAice navadno ne zadajajo prevelikih skrbi. U-vršča jih med mrčes kakor bolhe in uši, ki jih je tršba s noh tom pobiti, kjer ti pridejo na pot. Zakaj in čemu, mu je tuje, iz nekega Instinkta nemara, k nerazumljive bojazni pred nejasnimi slikami iz daljnih dob, ko je Človek Ae spal na pro-stera in mu je bila vsaka žuželka demon, ki se mu je hotel splaziti skosl odprta usta v telo, kadar je ležal in smrčal. Zo-ologom pa zadajajo pršice še smerom velike neprilike. Ker hodijo na osmih nogah skozi življenje in jim je glava zrasla s prsi, gledajo v njih posebno vejo na drevesu pajkovcev, ki se je "gotovo že v prastarih ča- sih"običajni obrazec za nevednost) odločila od njih, toda vestnim duhovom med znanstveniki postane pri teh besedah tesno, zakaj casstoj mod drobcenimi poljskimi, gosdnlmi in travniškimi palčki pržičnega rodu |n med orjaškimi, do dva metra dolgimi raki z mogočnim oklepom iz silurskih morij, od katerih baje izvirajo, Je morfološki neizmeren. Edino, kar je v toh okolnostlh zanesljivega o pršieah, jo dejotvo, da sa One oo eden izmed mnogih oblikovnih in slikovnih kompleksov is rodu mnogoterosti, v katere se Je pri-rods, kskor pravi Goethe, razkrojila, "da uživa samo sebe." Tudi svetlostvs pršicn, ki se je v majhnih kolonijah naseli* la na telesu metulje gosenice, jc poklicana, da razpovo o naj notranjem ustroju prirodc nekaj čisto posebnega. Proces se začne a tem. da jame prašek, ki ima spredaj klešče za grizenje, na Inpcninastih nogah jpotovatl po tnfrt in. nekaj iskati — nekaj, ki se takisto svobodno isprshsjs po prostem v obliki metuljevo sli hroščeve ličinke. Včasl js pršici iskanje selo dolgo, da, zgodi se, da ji Je* nekaj takega kakor potniku v puščavi, ki ne najde vrelca in mora v pesku od žeje poginiti. V splošnem pa sme pršica računati s tem, da pride prej ali slej po isti poti eno lsmed onih do« belili, i simpstičnih goaeničnlh bitij — in Usti mah je rešena. Nemudoma ae oklene dobro do-šlcgs gosta ln oo varno zaaidra a bodečimi kleščami v zadnjo plat njegovega života. Tako al Je pršica našla svojo krušno mater ln poelej se uravna aa njej čisto raatllnsko. Kakor seme. ki je našlo plodna tla, se veesa v goeeaičjo kri in jame ka^ naglo i spreminjat i svojo vnanjoet. Zadnji del telesa, dotlej prazna kešnata vreča, se napihne v kroglo In n*i>o*led Jc vsa šival podobna onim kratko-vratntm »tek len kam sa koli »ako vodo. ki ao na eni stsani «plošče-ne. da jih lahko tudi tja položimo. * Ki v al je adaj petkrat do šestkrat tolikšna kakor prej, a vendar ne večja kakor na primer makovo zraee. • Kmalu se poksše, da je to go-senlčjl jezdec samica. Lakaj kakor hitro ee je šival s hrano o-pomogla. jame roditi. Doslej nismo Ae ničesar videli o kakem Nemcu ali paritvi, vldlnu Nam«*, da primejo žival na goee-nlci krči ln da ee konvulslje zaključijo z rojstvom mladiča, ki mtf kmalu s^de drugi, popolnoma razviti. Clm toplejše Je, tem bolj ae Čuti mati razpoložena za rodi tov. V takih prime. OUm^Imm SSmIUmU ala. ** Íe v ^Bdnfih dneh dKrlfNfiRO Zif IjMJt flO- ¿ivatl sleherno hrane •»Hirat,- RÜSTa rih — Herf jih je štel — se v 24 urah rodi do 36 mladičev. Hod !«m pa hodi gosenica mirno okoli in gloda travo. A kaj počno mladiči? . Mladiči imajo navadno najprej lakoto in kadar se dovolj ^samosvoje, začno običajno i-tkati prilike, da si dobe kaj za pod,sobe. Teh misli pa niso ti prvorojenci pršice. Namesto te-fa store nekaj zelo nenavadne-ia: z bero ee okoli zada joga d< a matere v nekak klub, ki ue-icaa čaka. In tedaj je že začelo delovati mo nagonsko, mogočno, vedoče, ladosebno "ono', ki se ^ rodi ikrati z živalmi, oni instinkt, ki latanko ve vae, kaj se v kratkem zgodi z materjo. Rodila je ¿e dvajset, trickset mladičev, a je še zmerom okrogla ni ču-io: goseničji sokovi ji tako ve-ioč sami od sebe lete v usta, ijej je treba samo požirati. To-ia njena okroglost ima še dru-{l vzrok: še zmerom je namreč nosna in v naslednjih šestih, o-dgane oo dobile nasproti domačim večino, lsdjs je malone že prež rta, vsak t remi tek mora onemoči. Ps tudi pršics mati. roditelji gosto, lesko ne preračunljivo jo šivljenje. Rodils je ssmee, s zdt: vsi 2000 slstih mark kot plači hranijo. Zakaj bi si iskali nbvfr* jo, pa ee pravi cepiti moči in zmanjšati slavo. Daai ni bil Paganini, kakor zatrjuje neka druga legenda, "skop", vendar nI mogoče tajiti, da ne bi bil po drogi strani tr-govec, kar oo v resnici vsi Ge- ovirala u-slehemo hrano. Tako jc obrekovanje, da je Izpljunil hostijo. Ni bilo treba drugega, da ao preprečili nje-jfov pokop v posvečeni zemlji. Najprej so položili truplo v krsto in jo prepeljali v bolnico. Paganini je imel sina Ahila, ki mu ga je bila rodila lepa pevka iz Comu, po imenu Antonija Bianchi. Ta mladi mož, ki je bil podedoval po očetju ogromno premoženje dveh milijonov lir, je prišel mrliču na pomoč. Pisaril je na mogotce, zglaševal se je osebno pri oblastih— vse je bilo zaman. Krsta je slej ko prej ostala v bolnici. Med tem se je bila zopet porodila nekakšna čarovna in ča-rovniška legenda. Bolniki, stre-žaji in bolničarke so izjavile, da prihajajo vsako noč iz krste tožeči glasovi in strašni kriki bolečine, kakršnih še niso slišali nikoli v življenju. Drugi so bledi od groze pod prisego izpovedali, da so videli "strašne demone", ki so okoli krste plesalf kozji ples, se držali za kremplje jn se režali, da je ljudi stresalo do mozga. Seveda so ti ljudje vedoma nalašč prisegli po krivem, zakaj jasno je, da takih prizorov niso nikoli mogli videti. Vsa N izza je slišala to. Oblati, ki niso vedele, kaj storiti mrtvjm goslačem, ki ni hotel mirovati niti po smrti — čeprav so bili med živimi tisti, ki so delali hrup — so sklenile, naj se prepelje rakev v laaaret. Hoteli so počakati papeževega od govora na prošnjo, ki jo jš bil vložil Paganinijev sin. Toda tudi tam ni našlo truplo pokoja, kajti strežniki so si vtepli y glavo, da je trfcba mrli ča odstraniti iz lazareta in ga prepeljati na obalo, kjer bi se bila krsta kmalu ^ pogrezniia. Tam ao ležali smrtni ostanki u metnika, ki so ga navdušeno sprejemali od Dunaja do Petro-grada, od Londona do Palerma. Ležali so kakor zavrženi kada-ver psa. Slednjič so nekateri prijatelji odpeljali krsto ponoči na polotok St. Jean. Tam je obiskoval velikega mrtveca samo vihar, ki je priha'jal k njemu kakor zvesta ljubica. Grmeči grom in tuleči veter sta mu igrala na strune prlrode tiste melodije, ki jih je bil nekoč sam pričaral pred ušeoa sto ttsočev v Evropi. Od tam je prišel mrtvec v Genovo, v Marseilie, na otok Sv. Honora pri Cannesu, potem zopet v Genovo in končno v Parmo v vilo Gaiono, ki jo je bil Paganini nekoč kupil. Trinajst let pozneje so truplo velikega pokojnika izkopali; 1. 1876. so ga ponoči ob svitu pla-menic eskortirali iz vile Gaiono v Parmo. To pot se je vee prebivalstvo udeležilo sprevoda. L. 1898. je otvoril goslač On-driček, ki je bil želel videti mojstra, krsto. Tek» so oblekli v nova oblačila, pod glavo so mu položili Masino. Tsm snlva Nikolaj Paganini v marmorni krsti v cerkvi, ki jo podpira o-sem stebrov, svoj večni sen. Prof. S. Bargellini. smotra po travi — sluteč, da so novežani. Njegov dober glas — edina last umetnika — mu je pomenil mpogo. Nad njim je ekrbno čuval in brižno je bdel tudi nad svojo gažo. Tudi kadar jc bil povabljen na dlner, ni nikoli igral. Nekoč ga Je po- ca poCrešne kolonije, doživi po. vabil kralj Jurij IV. na dvor. da bi igral. Paganini je zahto- se, da gre rodevanje mladičem prepočasi, radi bi hitreje, mnoJ go hitreje prišli do samic, kakor lih napravlja mati na dan. Zato krstkomsto materi razparajo trebuh, da si sami^palščejo neveste — nekak 'sesarak i prerez* — toda to početje temelji na taarhljl, zakaj o tem ne doeešo» ♦o drugega, kakor da uničilo šivljenje materi In s njo vred vsem svojim šo nerojenim se-stram. lo, za tiste čase Izredno vieoko vsoto. Kralj je vljudno ugovarjal la mu je ponudil polovi-Tleti odgovor je dal povod, je mnetnik ponoenb odvrnil: "Vaše Veličanstvo me lahko cM U za mnogo manjšo osno^ na javnim nastopu i kar ss pa n»> ne tiče. ne morem dovoliti, da bi roi kdo diktiral plačilo." p njegovi smrti peročs agodo-rahio meAanico ismttlj*-tn legende Vssk je vo- Dewejr o Washington, D. C. — Profesor John Dewey, predsednik ljudske loblje, svetuje kongresu, naj propriirs vsoto $200.000,000, s kstero naj podpre državno zavarovanje zoper brezposelno*t, dokler bo trajala Induetrijeka de presija. Dewey je poslal piamo tudi prcdeedniku Hoover ju, v katerem apelira nanj, naj se federalna vlada zavzame za od pomoč družina* brezposelnih delavcev, ki še nahajajo ne po njihovi krivdi v |N>msnjksnju. Strasti tedaj vse povsod, ka* del. da je umrl Paganini hot raz- v pri rodo, nesnanl nagoni, ki adaj prav pagode, sdaj bal na odločilni točki xgreto*, da veo mašlnerijo icnenada raza««-oo— kakor da bi priroda hotela aa U sačla preprečiti prehudo raj ploditev, kl jo je še malo prej kri« an ŠMk^^H bolj ss hsdlliffrnogo božjega. Do bi oe opravljanje dik». kolikor je bilo In H potrditve, so si do nI mogel Paganini na smrtni poetftji požreti konti-je. Trpel j« jetilu grlače. ki ■■ Ist ženska, ki Ima le malo upa-nia. da bo očakala dan. ko jI bo dovoljena povrniti oe v Pariš, eo aretirali leto tam. 64-letnico, ki jo odeedoln Ao nešteto kazni, eo namreč ob vsaki obsodbi izgnali sa večja ali nunjše število Ist Te isgonske dobe so oe sčasoma pomnožile na 400 let. To ps gre. šnlce sosedo nič no moti. da bi oe vedno znova ne vračala v prepovedano — Dr. Ivo Pire: Hrana—vzrok bolezni Kar se da povedati danes .o škodljivosti različnih živil ali hrane, ni toliko znanstveno uteoMljeao, kolikor je znano iz izkušnje. Izkušnja oči — experientia docet, a izkušnja tudi lahko zmoti, je rekel Hipokrat — enperitii tia fallar. Poglejmo najprej pripravo živil za hrano, ali naj jih uživamo kuhana ali kako druga-6e toplo preparirana, ali so lahko surova. Za rastlinsko hrano veljajo predpisi, ki jih stoletja nieo menjala. Nekatere sadeže in del zelenjave uživamo surovo, druge kuhamo. \ prvem, primeru zlasti je hrana lahko posredovalec infekcije, bodisi širjenja črevesnih nalezljivih bolezni ali parasitov-zajedalcev. s surovo uživanimi sadeži in zelenjavo se širijo trebušni legar, griža, kolera in črevesna jeti-ka. V naših krajih se močno širijo tudi zaje-davci, med katerimi so zlasti pogosti navadna glista, bela glistica ali šilec, vlasati bičar ali tenkorepec, razne trakulje in trihina.' V posebnem članku smo že razjasnili njihovo življenje in razširjanje. Potrebno jo pri tej priliki omeniti, da je tudi uživanje surovega mesa kočljivo, ker se s surovim mesom prenaša paratifus B in od zgoraj omenjenih zajedavcev slasti trihina. Glede sestavin živil je prva zahteva, da hrana ne obsega nikakih strupenih primesi. To je povaem razumljiva zahteva in ne potrebuje nikakih razlag. Cc je hrani primeian strup, se pojavi škodljiv učinek prej ali slej, kar pač zavisi od jakosti in množine namerno primešanega strupa. Dogodi se pa lahko tudi. da se pojavijo strupene snovi po nekem procesu v hrani n. pr. pri gnilobi. Zaužitje takih snovi povzroča želodčne in črevesne katarje, bruhanje in prolive. Nevarnejši je. tisti razkroj v živilih, kjer se nanj ne da sklepati niti z vonjem niti z okusom ali kakim drugim čutom. To pa ne velja toliko o zelenjavi ali sadežih kolikor o morskih ribah, školjkah itd. Pač pa se dogajajo nam že' znane zastrupitve po zaužit ju strupenih gob. Na tako zastrupitev se da razmeroma lahko sklepati iz okol-nosti, da so obolele onega dne in kmalu po jedi vse osebe, ki so uživale jedi iz gobe. A tudi drugače je hrana lahko nevarna za ljudsko zdravje in ni potrebno, da bi bila kako pokvarjena ali celo zastrupljena. Te vrste oškodovanja povzročajo primesi, ki sicer ne služijo prehrani pač pa se dodajajo z namenom "pifjetno" podražiti vonjalne ali okusne Živce. Seveda Je ta prijetnost kaj dvomljiv pojem. Tudi so naše osnake sa različne vrste okusa dokaj pomanjkljive. Tako vemo, kdaj je o-ktrs jedi kisel, grenek, sladek, alan, pa s tem je tudi že vee povedano, kajti za druge okuse nimamo izraza. Ne moremo povedati, kako se loči okus kisle repe n. pr. od okusa kislega se-lja, ali okus ohrovta od okusa kolerabe. In vendar vemo, da je okus določenih jedi tisti, ki odloča, da nam ta jed diši, da jo sajši uživamo od drugih. Splošno se danes priznava mnenje, da preobilica Živil z ostrim okusom na odraslega ni bres slgbega učinka. Trdi se celo, da podpira neizmerno uživanje kislih jedi tvorbo žolčnih kamenjev, vendar se to ne priznava splošno. Vzlic temu nasvetujejo zdravniki bolnikom z ledvičnimi kamenčki, naj se izogibajo kislih živil. Skoro gotovo je, da preobilica kislih živil podpira vznik različnih bolezni želodca in Črevesja. Zdravniki so ugotovili pri mnogih bolnikih s temi boleznimi, da so bili nagnjeni k obilnemu uživanju kislih jedi. Tudi }e znano, da kisle jedi, že obstoječe želodčne in črer veene katarje in prolive zgoršujejo. Kar se tiče ledvic je ugotovljeno, da se pomnoži pri uživanju kislih jedi tudi kislina v seču, kar podpira tvorbo kamenčkov v ledvicah, ki nastajajo iz kielih sestavin seča. Zs-to je pomnoži te v sečne kisline v seču nezaže-Ijena. Kisle jedi se sme torej uživati le zmerno in pri popolnem odravjn želodca. Za oki-sličenje se sme vnbM le vinski kis. (Dalje prlhoSaJM.) Ameriško življenje M0. Komarji oo bili slsnl . . . Helena G race Johsson je imela posebna očala, ki jih je nataknila na nos le takrat, ko je s svojo slabio polovico vred sedlo k mizi To so bilo očala s povečalnim steklom. Kadar je ekosi U očala poglcdsls ns krožnik, ns katerem je bil en sam fižol, je videla fišol tak" velik, kakor da Mi pečen puran ns krožniku In ko je tako videla r^-u» dosti in v ogromnih koelh — je bila Helena Graee Johnson hitro sita. čeprav je pojedla le drobtlne. Očala JI j« oskrbel soprog Afthur, ki je bil silno skop. "To je selo težko verjetno," je podvomil sodnik, ko mu je Helena slikala zapeljiva očala, ki oo nasitila le njene oči. Ona pa je rekla, da je prisegla, ds bo govori U le resnico in tegs SO drži. Ia očala niso bila še vee. Ko je prosi Is Arthurja. naj jI kapi električno metlo u ji je priaood navadno metlo Iz eir ln šs drugo reči. je bil sndovoijsn, ds se Hetsns loči se boks j plačila. Ko je bil seg~ PETEK. 23. maja. Kutlturne novice Iz slovenske prentollce h opere. — Opera nas misli presenetiti začetkom maja s krstno predstavo izvirne slovenje opere. Je to Bravničarjeva opera na Cankarjev tekst "Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski." S tem bo menda prvi Cankar uglasben in z dramskega o-dra, kjer je imel toliko uspehov, se bo » tem preselil tudi na oper-ne deske. — Komponist Matija Bravničar je mlad, rodom Primorec, ter je uglasbil nekaj jK-smi, zdaj pa se je kar čas noč oglasil s svojo opero ter presenetil z opero na Cankarjev tekst. Gledali smo Pohujšanje pogosto na dramskem odru, zdaj ga bomo videli tudi v operi. Režijo vodi dramski režiser Ciril Debevec, vlogo Jacinte bo pela Stotterjeva, Petra bo pel barito-nist Janko, zlodeja pa tenorist Kovač. Kar s strahom pričakujemo premijere. Tako poredkoma kane izvirna slovenska opera, da je upravičena želja, naj bi vsaj te redke uspele in pomenile kaj novega v naši glasbeni, odrski produkciji. Lani smo doživeli premijero Kogojevih "Črnih mask" in smo jih bili veseli. Zdaj pojdemo gledat Bravničar-jevo Pohujšanje in želimo, da bi v operi našli tudi kaj Cankarjevega, da ne bi Bravničar s svojo muziko le ilustriral in okrasil Cankarjev tekst, marveč da bi bilo v njej tudi nekaj cankarjev-ike farse. Nasa opera drugače precej tni-zemo živi. Pevcev, resničnih pevcev je čimdalje manj, izposojamo si jih z drugih oper v državi, vrae se stalna goetovanja ter \>aj tako rešujemo krizo. Pridobila je opera v tej sezoni močnega pevca in igralca, basista Križaja, ki je pel poprej v Zagrebu. Z njegovim glasom smo doživeli mnogo odličnih predstav, ki bi jih sicer ne bili deležni. Otvoritvena (predstava "Švanda Dudak" češkega kom-jionista Jaromirja Weinberger-ja je uspela predvsem radi Rri-žajevega petja in podajanja vraga. Omogočil nam je nedavno krasen večer v operi s "Hoff-mannovimi pripovedkami/' kjer je l vso pravico zaslužil aplavz pri odprtem odru. V vlogi Hoff-manna je gostoval zagrebški jte-norist Vičar, ki nam zdaj stalno nad< »mestuje tenorista Banovca, ki ga zelo pogrešamo. Križaj nam je ustvaril močno kreacijo Hasan age v muzikalni drami "Hasanaginica" zagrebškega komponista Lujo Safranefca-Ka-viča. Ta opera ima silen uspeh pri nas. Je močna stvar in I-grana ter peta, kakor v ljubljanski operi nismo vedno vajeni. Hasanaginico poje in igra do vhcH mej doviteno g». Thierry-K.i vi ni kova, Haaanago Kmau, imenskega kadijo Vičar kot gost in hntorovič-begabaritonist Gr- ba. Ta predstava je ena najbolj I«'l«>lnih v letošnji sezoni: mu-zika seže v nas ln nam je sorodna. igra in petje izdelano do potankosti. A v to radost pada kaplja ža-ti: Križaj se z novo sezono vrw na zagrebško opero in ga bomo imeli več. Prihajal bo kot gost, a pogrešali ga bo-rr ' *ilno. Drugi naš veliki pevec '"»"¡St Julij Betetto pojde z no-v" **zono v Muenchen na Bavar "k" — in ka'j nam ostane po-Ca. Kavčnikova pojde ba-v i^-ograd, vsaj poteguje se i" >i«pe jI vsekakor — kdo ho nje? Ce odide ona, kdo bo H Karmen, kdo bo pel vse ne-*' V toree dobite sosten J od Joe. Trteee Con 1.1S8 So. Aohland Avo^ DL dnevni nezavesti v bolnici pod!e-,je neki KovaitvIČ. Kar je dvora g< l poškodbam. Umrl je 28. t m. ¡na % kraljevsss dvoiu premsjll-zvečer v sUrosti 41 let. ft»ikar-;ns. da bi sprgjels 1600 člaso* sko akademijo je študiral na Dunaja. Ml je naš najbolj ventni portretlst in njegovi portreti znanih slovenskih mož so trajne vrednosti. ___ ^J Številke e potniške« Ljul»ljana, 24. aprila IW0. mo'ns t racijo vkorakati Iz prsd-Poročali smo le. da je bil za- m^tja v LjuMjaan. pa jih je pe- Mek velikonočnih praznikov de-,iidjg aa Zalo*ki cesti ustavila Ževen da pa se Je le v nedeljo tn M padli streli, ki so zahtevali popoldne zjasnilo in da Je bil ve-. 14 ftrtev. Deset let Zaloške deputaelje. Jo je kralj sprejel ns vrtu. Potem pohod po mestu, godba. banketi v šestih hotelih. Dne 24. aprila letos je poteklo 10 let. odkar ss Je *ršil veliki splošni ¿"lecnlčerskl '¿trajk v Jugoslaviji, deset le^ko so štraj-kujoči železničarji hoteli z do- —Jni. letoo smo slitali uiao- popolne zjasnilo in oa je mi *w »e *m matico po prihodu Is Fran-I ukeaede kakor Jena meščanska hči, kl bi ti bi-prej: ' Io samo isbirati v našem dru- "Nesrečnica! Nearamnica! Ubnem krogu T Ti. ki ti Je ko-N i koli nisem pričakovala tega maj osemnajst let t AH U nI od tebe! Jaz, kl sem žrtvovala aram, da al se ponlUls do potepe smrti tvojega očeU v»i», da puha?" bi te vredno vzgojila, da bi te Zadela je ranljivo točko: mlč-napravila za pošteno dekle, dew nI obrazek ae Je izzivajoče dvig-bro partijo, a r 11 to ženot "kakor « nil 3 «podobi ... In sedaj kaj ai? Kar "NI potepuh, ne komlj, ne ao druge . . % Rea je bilo tn lia, sluga . . . Sposoben mladenič da aem^U našla v javnem vrtu, je." na aeaUnku a podležem, ki te "Ree?" ae je zaamejala mati Je poljubljal na uaUt B«»g ve. tmrogtjlvo. '»Tako apodoben? koliko ljudi U Je Videlo pred , Spodoben, a ne pošten T mano t Bos ve, kakšne govorice Dekle Je biU šibkejše In Je bodo krožile po mestu! Ne*ram- zajokala. nica! I>a vaju niaem zalotila. "Je pošten . . . ljubi me." ko ata ae poalovlla, bi tiatega Potem Je zavpita v živčni raa- K izdal i na okiofuUUt RiWo Jo burjenoatl: je imel. a U»m že zvedela, "Da. da. da! Ljub! me! Ls kdv je bil! Naj počaka! Mala akomigaj z rameni: ljubi me ... GRADITE Chicago South Shora and South Band Railroad Chicaso Aurora and Elfin Railroad—Tha Sunset Linea Chleaffo North Shora aad Milwaukee Ratlroa Pota po katerih dospete tja Tisk* vabila sn veselice In shode, vizltnice, časnike, knjig«, kpis-darje, letak« Itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeSkem, nemškem, angleškem jeziku In drugih yODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU, DA «KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY >•67-89 8» Lawadale Amm CHICAGO. ILL.