Leto XXm., št. 291 Ljubljana, sobota 2$. decembra 1943 Ihn' Tri elefon j LjobDut, PauJiiilm k. 31-22, 31-23. 31-24 5. Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucdnijera (lica 5 — Telefon St. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesti 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije ln inozemstvo: UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštoo-čekovnera zavodu b. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Iiki|( ritk da« razen ponedeljka Nntialai znala mesečno Lit U.—•, n iti"*—«-" vključno i »Pooedrijsicim Jutrom« Lir 36.30. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica Stev. 5, telefon ker. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Schvvere Kampfe im Raume Schlobin Deutscher Angriff nordwestlich Retschitza macht Fortschritte Erfoiglose Angriffe auf deutsche Geleite — Britische und sowjetische Schnellboote versenkt Aus dem Fuhrerhauptquartier, 24. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht £ibt bekannt: Siidlich Nikopol, Im Raume von Kiro-wograd und sudwestlich Tscherkassy kam es gestern nur zu ortlich begrenzten Kampfen. ffstlich Shitomir und sudostlich Korosten brachen schvvachere Angriffe der Sovvjets zusammen. 15 feindliche Panzer wurden vernichtet. Nordwestlich Retschitza machte der ei-gene Angriff trotz zahen Widerstandes der Sovvjets weitere Fortschritte. Feindliche Angriffe gegen einen Eruckenkopf an der Beresina wurden unter hohen Verlusten abgevviiesen und 32 Sovvjetpanzer abgesehossen. Nordostlich Shlobln traten die Sovvjets mit mehreren Divisionen zum Angriff an. Schvvere Kampfe sind hier im Gange. Im Kampfraum von Witebs setzte der Feind gestern seme starken Angriffe fort. In erbitterten Kampfen vvurden ortliche Einbrilche absreriegelt, und 71 feindliche Panzer vernichtet. In den Kampfen sudčstlich Kirovvograd haben sich die 11. Schlesische Panzer-Di-vision unter Fiihrung des Generalmajors von Wietersheim und die 13. Altmarkische Panzer-Division unter Fiihrung des Gene-ralma.ors Hauser hervorragend bevvahrt. In nordliehen Eismeer griffen am Abend des 22. Dezember fiinf sovvjetische Schnellboote ein deutschcs Geleit erfolglos an. In ku?zem harten Kampf vvurden drei sovvjetische SehneHboote versenkt, die beiden anderen durch Artillerietreffer schvver beschlidigt. An der suditalienisehen Front herrschte gestern mit Ausnahme des Abschnittes von Ortona Ruhe. Sudlich und siidvvestlih der Stadt Ortona scheiterten aucb gestern alle feindlichen Angriffe, obvvohl sie von starken Artilleriefeuer. von Parzcrn und Schlachtfliegern unterstiitzt vvuden. In die-sen Kampfen zeichneten sich die 1. Fall-schirmjager-Division unter Fiihrung des General leutnants Heidrich durch bei-spielhafte Standhaftigkeit besondes aus. In der Nacht zum 24. Dezember griffen mehrere britische Schnellboct-Gruppen mit Unterstiitzung von Jagdbombern im Nord-ausgang des Kanals vviederholt ein deu-tsches Geleit an, das zuvor von englisehen Fernkampfgeschiitzen erfolglos beschossen worden vvar. Ein britisehes Schnellboot vvurde versenkt, zvvei andere so schvver be-schadigt, dass mit ihrem Velust zu reehnen ist. Das deutsche Geleit erreichte vollzah-lig und ohne nennensvverte Schaden seinen Bestimmungshafen. Deutsche Marine-Kiistenbatterien beschossen Ziele in Dcver. Beal und Folke-stone. Britische Bomber fiihrten in den friihen Morgenstunden des 24. Dezember w'cder einen Terrcrangriff gegen die Bevolke-rung von Berlin. In eirigen Stadtteilen entstanden erhebliche Schaden Ausser-dem bombardierte der Feind planmassig die chrvviirdigsten deutschen Kunst- und Kulturststatten in Aachen. Dem und Rat-haus vvurden schvver beschadigt, der Kro-m;n?ssaal venichtet. Luftverteidigungskrafte brachten bei besonders schvvierigen Ahvvehrbedingungen, sovveit bisher festgestellt, 19 feindliche Bcrober zum Absturz. Težki bo g na področju pri Žlobitm Nemški napad severnozapadno od Refiee napreduje Brezuspešni napadi na Britanski in sovjetski brzi čolni potopljeni Ogromna vežisia Evrope pmti boljševizmu Izjave norveškega ministra Fu^esanga Oslo, 24. dec. DNB. Evropa ne bo nikoli kapitulirala v tej borbi, v kateri gre za njen obstoj, njeno pravico in njeno bodočnost, je izjavil vodja oddelka za ljudsko prosveto minister Fuglesang v nekem radijskem nagovoru. Peti vojni Božič, je nadaljeval minister, proslavlja svet v razmerah, ki vedno bolj določno in jasno kažejo razloge, kako potrebna je bila ta borba. Glede na svoje kulturne uspehe, je naglasil minister, mora Evropa tudi v naprej živeti in doprina-šati svoj delež k napredku vsega sveta Anglija in Amerika ne bosta mogli nikoli oprati s sebe krivice in sramote, da sta z načrtno brutalnostjo morili žene in otroke. Povsod v Evropi je ogromna večina proti boljševizmu. Ta večina ve, da bi morala Evropa propasti in vsak njen narod umreti, če bi se evropska fronta na vzhodu zrušila in bi se cd Stalina zaželeni ter od Churchilla in Roosevelta odobreni načrt uresničil. »Mi se borimo in delamo, mi se hočemo tudi v naprej boriti in delati, dokler ne zmagamo, je naglasil na kraju Fuglesang. FfihrerJev glavni stan, 24. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Južno od Nikopolja, na področju pri Ki-rovgradu in južnozapadno od Cerkasov je prišlo včeraj le do krajevno omejenih bojev. Vzhodno od Zitomira in južnovzhodno od Korostena so se zlomili slabši sovjetski napadi. 15 sovražnih oklopnikov je bilo uničenih. Severnozapadno od Rečice je lastni napad kljub žilavemu sovjetskemu odporu dobro napredoval. Sovražnikovi napadi na neko mostišče cb Berczini so bili odbiti z velikimi izgubami sovjetskih čet, sestreljenih je bilo 32 njihovih oklopnikov. Severnovzbodno od Zlobina je prešlo več sovjetskih divizij v napad. Težki boji so še v teku. Na bejišču pri Vitcbseku je sovražnik včeraj nadaljeval svoje močne napade. V srditih bojih so bili zajezeni krajevni vdori. uničenih pa je bilo 71 sovražnih oklopnikov. V bojih južnovzhodno od KirOvgrada sta se pesebne odlikovali 11. šlezijska oklopna divizija ped vodstvom generalnega majorja von Wietersheima in 13. altmarška o-kl pna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Hauserja. Na severnem Ledenem morju je zvečer 22. decembra pet sovjetskih brzih čolnov brez uspeha napadlo nemško ladijsko spremljavo. V kratkih, hudih bojih so bi'i potopljeni 3 sovjetski brzi čelni, oba ostala pa sta bila z topniškimi zadetki težko poškodovana. Na Južnoitalijanakem bojišča je včeraj vsepovsod, razen v odseku pri Ortoni, vladal mir. Južno ln južnozapadno od mesta O rt one so se tudi včeraj izjalovili vsi sovražni napadi, čeprav so bili podprti z močnim topniškim ognjem, z oklopniki in bojnimi letalci. V teh bojih se je odlikovala 1. padalska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Heidricka s svojo zgledno vztrajnostjo. V noči na 24. december je ponovno napadlo več skupin britanskih brzib čolnov s podporo lovskih bombnikov v severnem izhodu iz Rokavskega preliva nemško ladijsko spremljavo, ki je bila že prej od angleških daljnometnih topov brezuspešno obstreljevana. En britanski brzi čoln je bil potopljen, dva druga pa tako težko poškodovana da je treba računati z njihovo izgubo. Nemška spremljava je polnošte-vilno in brez pomembnejše škode priplula v svojo namembno luko. Nemške mornariške obalne baterije so obstreljevale cilje v Dovru, Dealu in Fol-kestonu. Britanski bombniki so v zgodnjih jutranjih urah 24. decembra znova izvedli teroristični napad na berlinsko prebivalstvo. V nekaterih mestnih okrajih je nastala znatna škoda. Poleg tega je sovražnik načrtno bombardiral najbolj častitljive nemške umetniške in kulturne spomenike v Aachnu. Stolnica in mestna h?ša sta bili težko poškodovani, dvorana, kjer so se vrš*"la kronanja, je uničena. Sile letalske obrambe fo kljub posebno težavn?m obrambnim oko?'ščinam po d«-sedan.Hh ugotovitvah zbile 19 sovražnih bombnikov. Brezuspešni bslfševfški poizkus! pro&^ra pri Nifccpslju /jske s Sovjetsko Bern, 23. dec. DNB Poljska emigrant- j ska vlada je imela, kakor poroča »Exchan- | ge Telegraph«, plenarno sejo, na kateri i je poročal min. predsednik Nikolajczik o | svojem razgovoru z britanskim zunanjim ministrom Edenom. V zvezi s tem poroča londonski dopisnik »TAT-ja«, da je že nekaj časa znano, da del peljske vlade, ki mu pripadata tudi Romer in Mikolajczik, glede vprašanja poljskih vzhodn:h mej ne zavzema več popolnoma nesprejemljivega stal'šča, da pa so koncesije, ki bi jih poljska emigrantska vi ara lahko ponudila Sovjetski zvezi, še daleko za sovjetskimi minimalnimi zahtevami, tako zlasti že glede terit"rijalnoga vprašanja, še težji problem bo osebna jamstva, ki jih Moskva zahteva glede na formulo, da morajo biti v vseh zapadnih sosednih državah Sovjetski zvezi >prijazne vlade«. Zlasti težka so ta jam-stv gledev ojske. Vse to pomeni, tako pravi poročilo, da je jarek med obema sprti- ma zaveznikoma tako globok, da ni mno go možnosti, da bi ga z dobro vol to premostili. Poroč'lo pravi, da ie britanska vlada že večkrat poizkušaia, da b dosegla vsaj začasen sporazum, ki naj bi cdlo-žil neprijetno vprašanje mej. da pa so v Mrskvi vsa taka prizadevanja brezobzirno odklonili. Kaže se da ie tozadevno Moskva rrmenja, da o pripadnosti omh delov Poliske, ki si jih je Sovjetska zveza prilastka 1.1 939. prav tako no more biti nikakega govora kakor o pripadnost1 Kalifornije k Ameriki. Dopisnik zaključuje, da lahko sovjetsko stal'šče takole označbo: Moskva je sicer pripravi iena na sporazum, toda »na temelju svojih lastnih pogojev«, ter da tako del so ne bo pokazala zanimanja za postajanja s polisk- emigrantsko vlado, dokler se ne bo ta z dejanji pokesa^a za svoje dosedanje proti-sovjetsko stališče. Bern, 23. dec. DNB. Iraška vlada Nuri es Saida je po vesti >Eich'?nge Telegra-pha-t odstopila. Javljajo, da bo princ regeat Abdul poverjen s estavo nove vlade. Mersim, 23. dec. DNB. Odstop iraškega ministrskega predsednika Nurija Es Saida so v Bagdadu že dolgo pričakovali. Ze v prvi polo-viol oktobra je več ministrov zapustilo zelo važna ministrstva, in sicer ministrstvo za javna dela, za promet in oskrbo ter notranje in prosvetno ministrstvo. Nuri Es Said je zasedel ta prazna mesta z ostal"'m i člani svoje vlade ter je vladaj s to okrnjeno skupino m nistrov. Iraška vladna kriza, ki traja že več mesecev, ima številne vzroke. Odkar gredo sovjetske pošiljke, ki so jim bile običajno priključene tudi poš'li-ke za Irak. vedno bolj preko Bfc jruta in Jaffe. prihaja blago preko Basre v deželo le še vsake tri tedne. Nadalje prpeminjajo v Bagdadu k vladni krizi, da Irak še nekaj mesecev polagoma »menja barvo«, namreč, da ee v njem vr^i proces, ki mu je konferenca v Teheranu vt:s-nila svoj dokončni pečat. Irak je zaradi svejegi osovinfkega položaja med pokrajinami, ki j h Anglež: običajno ločjo kot Bližnji in Daljni vzhod, kazal vedno bolj ali manj naklonjenost enkrat zapadu, diugič vzhodu. Borba velesil, ki je prišla v zadnjem času do izraza n: raztrgala le dežele, temveč tudi iraško vlado. Auf der Fahrt zum Einsatz. — Deutsche und kroatisehe Soldaten fahren zum Einsatzort, um den Vorstoss gegen kommunistische Banden zu beginnen. Berlin 23. dec DNB Od 19. decembra pri- tsk-jo bolj"eviki vedno bolj z Nogajskc stepe proti nemškemu mostišču južno od Nikopo'a. T': napadi so bi i izvedeni i stola sn o s sovražnikovem sunki južno od Dnjeprcpetrcviška. Z obema operacijama eo hotel: boljševiki o.!reza t nem"ke čete pri Zaporcžju. Prvi po pol-drugcurnem ognju izvedeni sunki gostih oklop-n:h in pehotn:h sil so sc usmcrli proti vzhodnemu odseku n'kopo';skega mostišča. Bo'jše-vikom je uspelo prebiti se na enem mestu z oklopniki v nemške črte. Nato je na to^:la v podporo grenadirjev ;n gorskih lovcev v br.r-bo neka vzhodnopru-i . ^klopna div.zja in zaustav;ia sovražnikov iiapad. Ponoči so si nem ke čete zopet osvojile večji del izgubljenega ozem'ja in razbremenile v obkoljenih odpornih gnezdih hrabro se braneče grenadir e. V teh bojih je bilo un čen'"h al! zap en enih 35 oklopn kov in mnog > bo!j"ev;škegi orožja. Dalje proti zapadu so naskakovale tri sovjetske divizije in ena r klopna brigada P".-'to; nke nemških lovcev Prvj valov sn si zlomil v dobro namerjenem obrambnem ogn u nem kega top-n štva in težkega pchctn ga orož;a Kmalu zatem je -uspelo sovjetskim ok opn kom vz s:-loviti prot:ob:amb? prodreti v vrste lovcev, s podporo topništva pa so b li oklopn'k uničeni. Prav tako sc se izjalov 1: vsi nfdalinj- fovraž-nikovi napadi Petkrat so boljševk' v teku dneva zaman naskakovali postojanke Ra/en sto in str. nadlih sc, izgubil' zgolj na tem mestu 7 težk h ck'opn:kov :n 5 t .p3v Isto uso.Io ao dož'vel: tud 20. in 21. decembra ponovljeni sovražnikovi sunki proti nemškem zaporn m postojankam juž ozapadno od Dnjcpropetrovska in pri Zaporcžju. Pri ttm je pri:.lo v odseku neke sa'kc d:viz:je do silov t h bojev za prevladujočo višino. Bel sev ki so postopno povečevali svoj težk osenj in so nato naskakovalj v jakosti polka, pričetek napada pa so izv dnice pravočasno spoznale. Težko orožje je tako uspešno obstreljevalo napadalce, da je nj:hovo jedro obležalo okoli 2f>0 metrov pred glavno nem ko bojno črto. Zgolj na enem mestu so uspel' boljševik; vdreti v nemške jarke V proti-unku so grenadirji. podprti s težk:m topništvom in lahkim protiictilskim topn "tvom \rg!: brljševikc naraj in se ponovno usidrali na svojih starih pošto ankah. Tri ure pozneje je sovražnik znevj. pcl/kušal polastiti se javkov. strnjeni ogenj nem"kega orožja pa je razbil tudi ta napr.d. Le razp-šenemu ostanku tovjetskih napada'n h oddelkov je I usoelr, rešiti si kožo. vendar pa so moral pu stit: številne mrtve in mnogo ujetnkov Tudi z No brez izjeme odbiti. Letalski nztrznfs i&mta v Nemčiji r vožnji v ta brateM vojak! ^ peljejo na drtočen kraj, -m- -u* Berlin, 23. dec. DNB. Diž^vri organizacijski vodja dr. Ley je o'o koncu leta objavil jnozem.:k m delavcem, zrp5 le im v Nemčij, poslanico, v kateri ug-tuvlj3 da so se sovražnikovi pcisku i p.dminia'. s teior.iJtčnimi napadi n-.o. alo cv-O .s .eg i civilnega prebivalstva izja ovi i v.:.e: energije vseh delavn h ljudi ln vsi21 :g'e:1-nega obnašanja civilnega piejiva stva. Dr. Ley poudarja v svojem pozivu, da. so S' evropski delavci discipl nircno uvretili v ustvaa-jajočo fronto ter ča so s tem na eclilt Nemčiji in ostalim evropskm norodem veliko uslugo. Ob kcncu izraža dr. Ley svoj ? prepričanje, Ja sc bodo v interesu Ev o ■ in njenih narodov evropski naro i Sc tes. neje strnili v železni biok, ob katerem s -bodo razbili vai uničen ni poizicusi evropskih sovražnikov trr bo ria tx n -čiii z nemško zmago omogočena prosta p t pravičnemu novemu redu ter k izvedbi pravega socializma.. Stockholm, 24. dec. DNB. V obširnem poročilu ugotavlja »Aftonbladet«, da Nemci ne gredo božičnih praznikom naproti z obupom, skrbjo in pomanjkanjem veselja do dela. Kakor je težko ugotoviti razpoloženje milijonskega prebivalstva, prihaja vendar vsak dan dovolj dokazov, da se Nemci ne puste obvladati od grozot bombnih napadov. Čutijo se kaikor, da so vrsta vojakov na bojišču. Ce bi bila Nem-tija ©remagan^ tako se splošno govori* potem njeni sovražniki ne bi na noben način popravili porušenih mest in ogrom-re 'kode. temveč bi nasprotno zahtevali nove žrtve. Nihče ne bi potem imel upanja. da dobi vrnjen noimanjši odlomek vredno-ti un čene imovine. Zato se mora vojna nadaljevati. Anglo-ameriško letalstvo je po splošnem naz:ranju pripomoglo s svojimi napadi k okreoitvi notranje nemške fronte, namestu. kakor je bilo nameravano, da vpliva razkrojevalno. Ugoden izid vojne je za vsakega Nemca edino važno, ne pa, kako dolgo bo voma še trajala in kakšne žrtve bo zahtevala. Angleži priznavajo narašča-tasta meč nemškega letalstva Stockholm, 23. dec. Londonsko letal-•vco min 6trstvo je svetova'« tisku, da več ne bagateliz:ra. kakcr je delalo doslej, odpora nemške obrambe proti angleškim letalskim napadom. Naloga anglešk h pilotov je od tedna do tedna težja Sovražnikova obramba se vedno bolj zboljšuje in izredno otežuje napade. Iz teh navodil je jasno razvidno, da povzroča nemška obramba množičnim terorističnim napadom Angležev velike preglavice in da postaja naloga angleških terorističnih bombnkov vedno tegjjia. Nemaja o Božiču 1943 8 poljan, z žičnimi ovirami prepletenimi, z Jarki preoranimi, prehajamo v čas, ki "g-*" oznanja blagoslov miru in vseh dobrin, ki ras to in uspevajo v njem. Dobrin, ki uspevajo v miru, ki je pravičen, ki ne odreka pravice do življenja in -izživljanja tako poedinca kot nareda. Tega še včeraj ni bilo in zato je danes svet T novem splošnem gigantskem boju, ki žari iz dneva v dan z nezmanjšano srditostjo in odločnostjo. V mogočnem ringn se vodi borba na življenje in Smrt dveh gledanj na svet in dveh v bistvu nasprotujočih si naziranj. Ali za idejo zdravega in mladega, ki ga nosijo mladi vstajajoči- naredi z veliko nemško nacijo na čelu, ali pa za obstanek vsega krivičnega zlaganega in potvorjenega. ki ga sionski farizeji v zastrupljenih besedah cznanjajo v svet, da mu prinesejo suženjstvo, zlato tiranijo in pogin vsake morale, poštenosti in resnice. Na praznik Božiča, ki je praznik miru in tihe skupnosti, bo nemški narod znova in znova dokazal, da razume simbolični pemen velikega nraznika. prarnrvan^a povezanih src in enotne volje, trdnega zaupanja v zmago pravične stvari, za katero se bore in bi je jo vsi mali narodi ob strani vclikcnemškega Reicha. Po vsej Nemčiji se bo ta dan manifestirala vera nemške nacije, njene povezanosti in strnjenosti, njene ne.:zpo:3b;tne volje do končne in popolne zmage nad silami reakcionarnih plu-tekratov. ki se bore preti novim pozitivi-stičnim sHam napredka in sccialne pravičnosti. Narodno socialistična stranka je dokazala v vseh letih svojega cbst.;ja in razvoja, na vseh poljih in vseh panogah človeškega izživljanja, da je resnično so-calisiična in nacionalna v na popclnejšem pumenu te besede. Vse nemške r.arodre mase, od vodilnih funkcionarjev stranke in zart. pnikcv vn.jske pa do za/Jnj^ga delavca v industri.ii in kmetijstvu- sr> v^Mka n-r*z-družTj"va scc;«l:.st>čna eneta. Dckvci velika-nemškega Rticfca se danes po tovarnah bere za zvišanje proirvcdnje, da le s tem pripomorejo vojakom na fronti, da opravijo uspešni sveje pcslarstvo. ki so ga zmožri dopolniti v po'ni meri le eni, namreč obvarovati evrop ki kontinent boljševiške kužne nevarnosti in enkrat za vs^I^J obračunati z nakanami Židov kih izsil e-valcev kj blepe že od nekda4. z"sužnj'ti svet in ga podvreči svojemu izživljanju. Nemški nared si je tega v pelni meri svest in se zaveda, da nob-nn žrt ' ri pre^ragcc^na, Aa ne bi smela biti žrtvovana za dosego velikih ci'jev, katere .ie naznačil in opredelil v svojem t'e!u vodja in prvi borec veiikoncmškega Reicha Adolf Hit er. V letih trdih preizkušenj, v letih neprestanih bo- b. ki so jih venrale zmage škca rr;?.ja in nemškega duha. jc p;st la na-i a AdHfa Hitlerja ve ika skupnost iz-klef.anih in neupogljivih bnrcev, ki don-i-našaio na oltar vza"emrie stvari najd- a"je, kar imajo. Domovina v zaledju in borci v prvih l'ni-jah so bili in so vedno strnjen1 in povezani v medsebojni pomoči. Ta resn ca se bo vnovič oč-tovala v mlb.jon primerih te dni, ko brdo bežični darov; stranke in naroudwig Alwens poroča listu »Volkischer Beobachter« iz Gornje Italije: Časopis, film in radio so tri orodja sodobne propagande. Kar se tiče italijanskega tiska, ni mogoče trditi, da bi bil slab. Objavil je mnogo člankov, katere so ljudje čitali z zaupanjerh. Vendar je treba povedati, da se uvodničarji niso pokazali sko tradicijo, temveč tudi tehnični obrati, ki vzdrže primero z vsakim velikim časopisnim podjetjem v Evropi V dobi po 25. juliju pa se je pokazalo, v čem je bila napaka. Bila je v tem, da je pri teh listih ostala bolj ali manj zasebno kapitalistična struktura. Mnogi izmed neštetih listov so se postavili v domnevi, da je vojaški puč dorasli vsem nalogam in zahtevam, ki bi 25. julija dogodek z liberalno-kapitalistič-bile potrebene zaradi trdot vojne. Virginio nim ozadjem, v službo prostozidarstva in Ureditev prodaje tobaka In tobačnih izdelkov S posebno uredbo o porabi tobaka, ki bo izšla te dni. bodo s 1. januarjem 1944. uvedene nakaznice za tobak in tobačne izdelke. Ker nakaznic ne bodo dobili moški izpod 18 let, niti ženske izpod 22 in nad 55 let, je pred dodelitvijo nakaznice predpisana posebna prijava. Te prijave bodo vsi upravičenci, torej vsi moški, stari nad 15 let, in vse ženske od 22 do 55 let, dobili v poljubnih, vendar pa po možnosti v onih trafikah, kjer so nazadnje dobivali tobak. Na praznik sv. Štefana, v nedeljo 26. decembra, bodo vsi upravičenci dobili prijave pc vseh trafikah ves dan, prav tako pa tudi v ponedeljek 27. decembra dopoldne. Zato morajo biti v ta namen na praznik sv. Štefana, v nedeljo 26. decembra, ves dan odprte vse samostojne in nesamostojne trafike. Vsi upravičenci naj takoj, ko v trafiki dcbe prijave, to prijavo takoj izpolnijo in jo vrnejo oni trafiki, kjer so prijavo dobili. Vse prijave pa morajo biti trafikam oddane najkasneje do 12. ure v ponedeljek 27, decembra. Kdor bi do te ure prijave ne oddal, ne bo dobil o pravem času nakaznice za tobak, temveč šele pozneje, ko bodo spisane in dostavljene vse nakaznice onih, ki so prijave vložili o pravem času. Prijave morajo biti izpolnjene čim bolj čitljivo in razločno. Vsak upravičenec naj izpolni najprej rubriko občine, nato zapiše številko decembrske živilske nakaznice, nadalje svoje ime in priimek, stanovanje, prav tako pa dan, mesec in leto rojstva ter datum, kdaj je izpolnil prijavo, ki jo mora tudi podpisati. Oni upravičenci, ki niso družinski glavarji, naj v levem spodnjem kotu prijavnice napišejo tudi ime družinskega glavarja, torej onega, ki za njih prevzema živilske nakaznica. Prijave naj izpolnijo vsi upravičenci to-stran bloka ne glede na to, kateri občini pripadajo, onstran bloka pa oni, ki spadajo pod mestno občino ljubljansko. Upravičenci, ki iz kateregakoli razloga ne dobivajo živilskih nakaznic, naj prav tako vlože prijave, vendar pa morajo v desnem zgornjem kotu, kjer je rubrika za številko živilske nakaznice, napisati, da živilske nakaznice ne dobivajo, cbenem pa morajo napisati vzrok, zakaj je ne dobivajo (n. pr. zavodi). 2e sedaj pa opozarjamo, naj nihče ne vlaga dveh ali več prijav, ker bodo vse prijave natanko kontrolirane, zato pa one. ki bi napravili dve prijavi, že sedaj opominjamo, da to pomeni varanje oblastva. Ponavljamo, da morajo biti vse samostojne in nesamostojne trafike na praznik sv. Štefana v nedeljo 26. decembra cdprte ves dan. Toda trafike bodo ta dan samo sprejemale prijave, ne bedo pa predajale tobaka. V ponedeljek 27. decembra opoldne bodo vse trafike zaključile sprejemanje, prijav. V ponedeljek pojk Idne od 14 30 do 17.30 pa morajo trafikanti vse prijave oddati v dvorani magistratnega poslopja na Mestnem trgu. Pripominjamo še, da bodo trafike v ponedeljek 27. t m. poleg zbiranja prijav prodajale tudi tobak. Ce bi trafikam zmanjkalo prnav, naj si jih izposodijo v sosednjih trafikah, vsak čas pa jih dobe tudi pri vratarju magistrata na Mestnem trgu, upravičenci pa naj gredeo po prijavnico v drugo trafiko, če je v prvi ne dobe. Velike Izgube kommnistlčnlf! na Zagreb, 21. decembra Listi objavljajo najnovejše uradne podatke o izgubah komunističnli uporniških krdel na področju vzhodne Bosne, kjer se izvajajo proti njim energične očiščevalne akcije. Po teh podatkih so očiščevalni oddelki doslej našli 2926 mrtvih upornikov. Ujeli so 2800 upornikov, precejšnja število ljudi pa je iz komunističnih krdel ubežalo k očiščevalnim nemškim in hrvatskim oddelkom. število ranjenih komunistov cenijo na 4.000, gotovo pa je še mnogo mrtvih, katere so komunisti sami pokopali ali odnesli. Skupno število mrtvih, ranjenih in ujetih pripalnikov komunističnih krdel znaša po tem takem daleč preko 10.000. Izgube čistilnih edinic so neprimerno manjše in znašajo 106 mrtvih, 335 ranjenih in 7 pogrešanih. Očiščevalni oddelki so dobili v roke tudi znaten vojni plen. Zaplenili so 1604 puške, 107 strojnic, 58 metalcev min, 2 prctLavion. si ca topa, 22 poljskih topov in protitankovskih topičev, 6 oklopnih avtomobilov. 97 tovornih avtomobilov, več motornih koles, vojnih kuhinj in kovačnic, 511 konjev in mul ter ogromno količino streliva in drugega vojaškega blaga. Navedene so tu samo zaplenjene količine, ni pa vštet uničeni vojni material. Boji so se vodili v najhujših okoliščinah, toda zlružene sile nemških in hivatsidh oddelkov so premagale vse ovire in vse napore. Boriti so se morale mestoma pri zelo hudem mrazu in v visokem snegu v težkem goratem terenu. Vse edinice v akciji so skupno s svojim odličnim vodstvom predstavljale sijajno celoto in so zato dosegle popoln uspeh. Odličen delež pri borbi so imeli tudi nemški in hrvatski letalci. Očiščevalna akcija še ni zaključena in se bo nadaljevala do popolnega uničenja razpršenih komunističnih oddelkov. Tudi na drugih področjih Hrvatske so bili v protikomunistični borbi doseženi novi pomembni uspehi. Tako je bilo pri Ko_ stajnici na polročju Kordura zaplenjeno veliko skladišče hrane in streliva. Razen tega so tam zasegli tudi 770 «"V>v živine, katero so komunistična krdela narepala pri mirnem kmetskem prebivalstvu. V nekem manjšem spopadu na tem področju je bilo ubitih 12 komun^ov. 23 pa ujet:h. V Liki sta bfla na področju Gosplča t TičPJiA. štaba neke koammističiie »brigade« in nekega »bataljona«. Tu so imeli komunisti 29 mrtvih in večje število ujetih. Posebno obilen je bil plen. Zaplenjena sta bila dva pi-otitankovska topova z 200 ga. natami, ena strojnica, 4 puške brzostrelke, večje število navadnih pušk, 15 poljskih kuhinj, vojna telefonska naprava, 13 mul z vso usnjeno opremo ter raznovrstno drago blago. V roke očiščevalnih oldelkov so padli komunistični arhivi z važnim in zanimivim materialom. Do sponama med čistilnimi edinicami ln komunističnimi krdeli -»o ^ tuli v dinarskem odseku. Komunisti so bili rrzp -še-ni, na kraju spopida pa jih je obležalo 175 mrtvih, dočim jih je b'lo 11 u j stih. Precejšnje število se jih je tudi prorto-voljno vdalo hrvatskim, odnosno nemškim vojaškim oblastem. Po Izpovedi ujetih komunistov so izgube komunističnih krdel zelo velike, ker so mnogo ran-cneev in mrtvih odnesli s seboj v hribe. Tudi plen je bil znaten, med drugim jp bilo v njem 7 strojnic. Približno 20 km od Zadra se je pojavila neka komunistična skunina, ki t>a je bila takoj napa/Ter,a in uničena. Pri tem je bilo ubitih 30 komunistov. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: g. Ju van Rudolf, Servis-biro 250 lir; po upravi Jutra nameščenci tvrdke Potnik in drug 200 lir; ga. Lazar Jelka 150 lir; družina Krsmberger 100 lir; družina Ko-dran v počastitev spomina pok. prof. g. inž. Zelenka 150 lir; g. R. Deelhunja v spomin pok. ravnatelja Združenih opekarn g. Branka Kostiča 200 lir; rodbina Trošt v spomin pok. g. Dušana Stepica 150 lir; Občekoristna zadruga je darovala mesto venca na grob g. Primožiča Leopolda 250 lir. Vsem darovalcem prisrčna hvala! V poizvedovalnem odddelku SRK, Mariji ntrg 5, se naj javita med uradnimi urami od 8. do 12. gg. Popovič Obrad in Resnik Ivanka. — V glavni pisarni, Marijin trg 5-1. se naj javi g. Štrucelj Josip v zadevi svojega brata Štrucelj Janeza. Narošite se na fomatte DOBRE KNJIGE Krivci naše narodne nesreče Citatelj nam piše: Velika nesreča je zadela naš narod. Mednarodni zločinski komunizem je zavihtel svojo s krvjo nedolžnih žrtev omadeževano zastavo in začelo se je uničevanje slovenskih domov in pobijanje nedolžnih ljudi v znamenju srpa in kladiva, v znamenju OF. Bilanca teh kratkih dni je strahotna: nad tri milijarde narodnega premoženja uničenega, nad 20.000 ljudi je izgubilo svoje življenje, nad 40.000 ljudi je izgubilo svoje domove. Ko tako zremo na to narodno gorje, se nehote sprašujemo, kdo je kriv te na odne nesreče? Kdo je kriv? Glavni krivci nale narodne nesreče so komunisti, ki hočejo »diktaturo proletariata« uvesti tudi med Slovenci. Ker pa se slovenski kmet, ki je imel svojo domačijo, ni hotel oprijeti komunističnih naukov, zato ga komunisti hočejo prisiliti. Uničujejo mu domove in tako iz kmetov umetno ustvarjajo brezdomne proletarce. Toda nič manjši krivci niso ticti, ki so komuniste podpirali z denarjem, kajti dejstvo je, da se komunizem nikdar ne bi tako razvil v Sloveniji, če ne bi užival toliko denarnih podpor. V Ljubljani živi precej imovitih gospodov, ki so podpirali — ne moremo si misliti. da še sedaj podpirajo — OF z ogromnimi svotami. Njim, ki so vedno živeli v izobilju v svojih udobnih vilah, je pač neznano trpljenje poštenih Slovencev. Oni. ki so vedno prezirali reveže in izžemali ljudi bi radi spravili v sklad svoje nazore s komunizmom. Bogastvo jih je oslepilo, da ne spoznajo pravih namenov komunizma in OF in da ne vidijo, da sami sebi žagajo vejo. na kateri sede. Toda prilik, da bi spregledali je bilo že dovolj. To ni več slepota, naivnost ali nevednost. Ne! Dejstev je bilo dovolj! Denarni vir, iz katerega črpa OF, mora popolnoma usahniti in krivci pa morajo biti kaznovani. Pri obnovi domovine mora sodelovati vssk: eden s puško, drugi z delom, tretji z denarjem. Zlasti pa naj se izkažejo oni. ki so z denarnimi in drugimi prispevki za OF sokrivi te narodne neseče. Le na ta način bodo lahko vsaj malo popravili svoje zločine in vsaj malo omilili svojo grozno krivdo, čeprav je izbrisati ne bodo mogli. «8—lllllllllilil.ihl ll!IWiMW—11111—Wli' iimillJiHH Hazglednlk Jntra je že izšel. Dobite ga v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. Ameriške Iluzije Izginjajo Ženeva, 23. dec. DNB. Ameriški narod gleda z veliko skrbjo v bodočnost. Zdi se, da je ves optimizem izginil, pač pa se boje, da bo vojna zahtevala še velike žrtve. Tudi vodja ameriškega informacijskega ministrstva Elmer Daviš ni - mogel zbuditi ameriškim meščanom nikakih dobrih upov. Zelo lakonično je dejal: »Sam Bog ve, kako velike bodo še ameriške izgube«. Ko so zahtevali od njega, naj bo vendar jasnejši, je le pripomnil, da bodo najtežji boji šele prišli, da pa ne more napovedati niti števila izgub niti časa, kdaj se bodo ti boji vršili. Prav tako je govornik ameriškega vojnega ministrstva poudaril k izjavi nekega neznanega uradnika, da bodo morali Američani v prihodnjem letu računati z več kot pol milijona žrtvami, da bo število žrtev pač še nadalje stalno raslo. ženeva, 24. dec. DNB. »Timesov« poročevalec -avlja, da je kanadski človeški materi jal sedaj takorekoč do konca mobiliziran. V nekaterih delih dežele •'e celo preveč obremenjen, tako da je bilo treba, izvesti v oboroževalnem programu celo gotove korekture. Uspešen letalski napad na komunistične tolpe Berlin, 24. dec. DNB. Nemška bojna letala so v torek in četrtek z uspehom napadla z bombami in strelnim orožjem komunistične tolpe v zapadnih balkanskih pokrajinah, kjer se skrivajo v gorskih vaseh in skrivališčih. Komunisti so pretrpeli zaradi zadetkov v polno velike izgube ter so njihova taborišča bila razdejana. Na bosanskem in srbskem področju so izvidniška letala podpirala pri očišče-| valnem podjetju uspešno nemške čete s 1 podatki o gibanjih tolpu Gayda, zadnji šef »Giornale d'Italia« se je sedaj umaknil v ozadje. O tem možu. ki je razpolagal s čudovito spretnostjo, da je vsak dan napisal najmanj en članek, se je v nevtralnem in tujem svetu mnogo bajalo. Vendar ni bil Gayda nikoli tisti oficiozna mož, za kakršnega so ga ljudje imeli. Res pa je. da je bil vedno na razpolago, če je bilo treba napisati komentar kakšnega aktualnega dogodka. Razpolagal je z arhivom in sistemom,, ki je bil vreden resničnega zavidanja. Po 25. juliju so listi poročali na j raznovrstne jše stvari o njem ter so pisali, kaj se mu je zgodilo. Resnica pa je, da ta mož danes popolnoma mirno uživa svoj pokoj v Rimu. Giovanni Ansaldo, ki je veljal za tolmača ministra Ciana, tudi ni več med veličinami, ki uživajo pokoj na zasluženih lavorikah. Ta sijajni pisec in polihistor, ki je iz lastnega izkustva lahko pisal o Ameriki in Evropi, tudi ni prestal ognjenega krsta 25. julija. Težišče italijanskega tiska se je po premaknitvi Ducejevega glavnega stana pomaknilo v Severno Italijo. To ne pomeni nobene izgube, kajti tisk v severni Italiji je bil vedno tehnično na višini. Listi kot so n. pr. milanski »Corriere della Sera« ali turinska »Stampa« ali »Gazzettr del Popolo« ali n. pr. bolonjski »Resto de' Carlino«, ali flcrentinska »Natizione« nisc samo listi z dolgoletno politično in novinar- genera lake klike ter se niso mogli izogniti temu, da so nekega dne zjutraj »pljuvali tisto, kar so še prejšnji večer smatrali in proglašali za sveto. Tako so bili 26. julija zjutraj fašistični novinarji vrženi na cesto ter so morali odstopiti svoje prostore starim možem ki so izginili 1. 1929. od miz. Fernando Mezzasorna, 35letni prosvetni minister republikanske Italije je zaradi tega takoj zagrabil zlo pri korenini ter je odredil finančno organizacijo italijanskega tiska. Pripravljalna dela za to preureditev še niso zaključena, vendar je pričakovati, da bo italijanski tisk tako organiziran, da bodo sleherni zasebno kapitalistični vplivi pri njem popolnoma onemogočeni Italijanski tisk razpolaga že danes z vrsto mož, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Bolonjski list »Resto del Carlino« vodi danes Giorgio Pini. ki je bil zadnji šef »Po-pola d' Italia«. Na čelu florentinskega lista »Nazione« stoji Mirko Giobbe. Še večji uspeh nego imenovana dva novinarja je dosegel Ermanno Amicucci ki je prevzel vodstvo milanskega »Corierre dela Sera«. Njegovi uvodniki prav trezno zrcalijo moralno krizo, ki pretresa sedanjo Italijo ter dajejo obenem odgovore na vprašanja, ki se porajajo v tej krizi. Amicucci je bil 12 let glavni urednik turmskega lista »Gaz-zetta del Popolo« ter je napravil iz tega lista prvovrstno glasilo javnega mnenja. •ftfidfr % 4 A W 'V.-.SSS&0P* Š3SS1 M, M. TAVČARJEVA 7. ^ NA DROBNO CSospodGPsžva Stroški sedanje vojne V decemberski številki nemške revije »Bankvvirtschaft« razpravlja dr. Otto Schwarz o strcšWh vojne in prihaja do zaključka, da so stroški sedanje vojne vsaj še enkrat večji kakor stroški prve svetovne vojne, in sicer ne samo zaradi tega, ker so zelo razširjena bojišča, temveč tudi zaradi tega, ker se sedanja vojna vod: mnogo intenz vneje in z mnogo večjimi tehničnimi sredstvi, kakor prva svetovna vojna. Predvsem so neprimerno večji sedanja izdatki Zedinjenih držav aa vojno. Ti izdatki so dosegli do avgusta t. 1. 123 milijard dolarjev, medtem ko so znašali vojn' stroški prve svetovne vojne v Zedinjen:h državah komaj 22 milijard dolarjev. Tudi če temu znesku dodamo 10 milijard dolarjev, ki so jih Zedinjene države takrat posodile zaveznikom, vidimo, da so sedanji vojni stroški Zedinjenih držav že do avgusta t 1. dosegli št rikratni znesek skupnih vojnih stroškov prejšnje vojne. Tudi vojni izdatki Velike Britanije so se dvignili v primeri s prvo svetovno vojno na dva in polkratni znesek. Sedanja vojna stane veliko Britanijo že 15 nilijard funtov nasproti 5.6 mTjardam- kakor je stala prejšn'a svetovna vojna. Povsem naravno je, da so vojni stroški Nemčije v sedanji vojni pr~v tako večn kakor so bili v prvi svetovni vo ni. Nemški vojni izdatki so v prvih štirih letih vojne dosegi 292 nrlijard mark, to je neka-' manj kakor dvojn* znesek vojn'h izdatkov Nemčije v prejšnj' vojni, ki so se giba'i od 150 do 165 milijard mark. Težavnejša je primerjava pri ostalh državah zaradi znatnejših valutnih sprememb. Francoski vojni izdatki so znašali v letih 1914—1918 okrog 135 mil jard frankov. V letu 1939-40 je Frmcija potrošila za vojno 165 milijard frankov. Temu znesku pa je treba prišteti še 537 nrlijard za stroške likvIdaCje vojne in za zasedbene stroške. Italija je v prvi svetovni vo-ni potrošila za vojne izdatke 42 m lij rd lir, v sedanji vojn' pa 291 milijard. Prav znatno so narasli tud' vojni izdatki ansrleških donvnijonov. Tako 'e Avstralija doslej potrošila za vojno 1194 milijonov funte v nasproti 265 milijonom v letih 1914 do 1918i Kanada pa v sedanj' vojni okrog 10 milijari do^rjev n-sproti 1 33 mil:jarde dolarjev v prvi svetovni vojni. Celo za nevtralno Švico so se znatno povečali stroški mobil!zaci;'e in ostali stroški, ki so v zvezi z vojnim stanjem v Evropi. Ti stroški Švice so doslej dosegli č milijard švicarskih frankov, medtem ko so znašali 'sti stroški v prvi svetovni vojni le 1.2 milijarde frankov. = v Srbiji bodo gradili dve tobačni tvornici. Iz Beograda poročajo, da bodo v kratkem ustanovili v Beogradu tvornico za tobačne izdelke z dnevno proizvajalno kapaciteto 1.5 milijona cigaret Drugo tvornico s kapaciteto 1 milijona cigaret pa bodo zgradili v Bečkereku. = Gospodarske vesti iz Italije. Dne 15 decembra t 1. v izplačilo zapadli 9-letni zakladni boni se od dne zapadlosti izplačujejo v Italiji po paritetenem tečaju. Italijanski vladni šef je s posebnim zakonskim dekretom ustanovil nacionalni odbor za cene. ki je njemu neposredno podrejen. Brez odobritve tega nacionalnega odbora ni dopustno nobeno povišanje cen ali mezd. Odbor se v svojem poslovanju poslužuje tehničnih organov ministrstev, ki so že doslej vršili kontrolo cen, glede določitve mezd pa sindikalnih organizacij in lahko z lastnimi naredbami končnoveljav-no določi cene in mezde. Vsak ukrep zakonodaje, ki se tiče tvorbe cen in mezd, se lahko izda samo v sporazumu s komisarjem za cene. ki predseduje odboru. Za komisarja za cene je imenovan trrof. dr. Carlo Fabrizzi. Nacionalnemu odboru za cene so neposredno podrejeni centralni urad za kontrolo živilskega trsa. kakor tudi kontrolni urad za industriiske izdelke, ki ugo avlja proizvajalne stroške v industriji. $ P O R T NOGOMET NA MADŽARSKEM Razen zadnje igre v jesenskem delu nogometnega prvenstva, v kateri je Csepel na splošno presenečenje premagal odlično enajstorico Ferencvarosa s 4 : 3, so bile to nedeljo na sporedu pokalne tekme. eSnza-cija tega tekmovanja je bil poraz vodilnega NAC 'z Velikega \%.radina. Tretjerazredna enajstorica iz Nagybanyje je priredila presenečenje vsem nogometnim pristašem, posebno pa še onim iz Velikega Va-radina, ter premagala visokega favorita s 3 : 2. Ostal' pokalni izidi: 6. okraj je izločil dobro enajstorico Elektromosa z 1 : 0. Kljub remiju ostanejo še med udeleženci Salgotarjan (ki je igral z Vasasom), De-breezin (igral s Szegedom) in Gam.ua (je igral s St- Lorenzom). Vsi ti boj' so se končali neodločeno 1 :1. Dobd še Ujpest — ispest 4:1; Szolnok — Szeged 1:2; Losoncz — Dimavag 0 : 3. V prvensetveni tabeli je stanje naslednje: 1. — NAC 24; 2. Gamma 19, 3. Kolivar 17, Csepel 16, Fe-renevaros, Ujpest, sSlgotarjan, Debreczin, vsi po 14, Szolnok. Nov' Sad po 13, Dimavag 12 in Beskart 10 točk. ŠTIRJE REMISI V ŠVICI To nedeljo so bile bitke za švicarsko nogometno prvenstvo nad vse vroče. O tem priča že četvorica remisov. od katerih so bili trije brez gola. Vodeči Lausanne se je sestal s Servettom, ki je bil na tretjem mestu in igral 0:0. Enajstorica Cantonala z drugega mesta je nastopila proti Luzer-nu ter izgubila z 0:1. Ostali rezultati: FC Ziirich—FC Grenchen 4:2; Basel—Lugano 0:0, FC Biel—Granhoppers 0:2. Young Boys —St. Gallen 6:0, Young Fellows—Chaux de Fonds 1:1. V nekaj vrstah Med zadnjimi športnimi dogodki je vredno zabeležiti še nekatere: Madžarski plavalci, ki so bili prikrajša^ ni za težko pričakovano preskušajo s Švedi, so imeli kljub temu v nedeljo dobro plavalno prireditev, ki je tudi s tehnične strani prinesla izredno dobre rezultate. Ju-/.ak dneva je bil znnn' plavalec Nemeth, ki je na progi 200 m prsno izboljšal svoj nedavni lastni državni rekord od 2:43 8 na 2:43.6. Na lOOmetrski progi je v hrbtnem stilu zmagal Galambos z 1:12.6, v prostem pa -e bil prvi Kordesy s časom 1:00.4 pred zn:iiim Tatosem, ki je potreboval eno de-setinko sekunde več. Med ženskami se Je odlikovala znana plavalka Ilona Novak, ki je na 200 m prsno dosegla čas 3:26.6. Pred tednom dni je v Luksemburgu star-tale zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradiejo, v skladu z narodnimi vrednotami in ker si hoče ohraniti življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka polHika in ne ideologija, airrak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, izgrajen zločinski sestav, un'čeva!ec verskih, etičn?h in moralnih vrednost, uničevalec osebne in r?rodne svobode, uničevalec življenj poštenih delovnih ljudi kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunzinu ni politika, amoak osnovna človeška in narodna d o 1 ž n o s t, saj se tiče tako življenja vsakega nošam eznika kako*- življenja vseh narodov — še posebno malega slovenskega naroda, nad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore nrofi zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna vetrna slovenskega naroda je to zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila. domov vp:je no obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, prav toliko orosvef nih in narodn?h do^ov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komun'zma. Nad 70 onečaščenih cerkva, od teh 16 oo-ž?>an'h, so kričeč dokaz koirun is ličnega brezboštva. Preko 15-000 g obov i?ajboljš;h mož in žena. fantov in deklet in nedo^tiih otro-č:čev iz vseh stanov m sVmrn kVče no oravičn' kszni, Poletf stotin pomor enih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožniki proti nečloveškemu koTrunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin je razlezenih. izgnamh. Na tisoče ubc£'h sirot brez matere, brez očeta so sad komunističnega nauka o družini! Koliko je na še obunanih očetov, ki ne vedo ne za svoje žene ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na milijarde slovenskega nremoženja ie uničenega. Tisočem in tisočem deVvcev je odvzet vsakdanji kruh. Žrtev za žrtvijo terja koiru-irzem dan za dne^. In vse to v poldrugem letu komunističnega divja n'a v majhni IjrHjanski nokrajnl med 320.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. Dr. ing. Milan Vidmar, predsednik S^ov. akademije znan. in umetn. in dekan tehniške fakultete Dr. Miiko Kes, rektor univerze Dr. Matija Slavič, prorektar univerze Dr. Janko Polec, dekan jurid. f kuhate Dr. Frane Sturm, dekan filoz. fakultete Dr. Frane S. Lukman, dek. teol. fak. Dr. Karel Lušicki, dek. m-sciic. fakultete Dr. Henrik Stežka, prodek. prava. fak. Dr. Franc Ram^vž, proiek. fil. fakultete Dr. Andrej Gosar, prodek. tehn. Dr. Frsmc Hribar, prodek. medic. fak. Rs tet to Julij, rektor Glasb, akaemije Dr. Josip Fischinger, pravosod. inspekt. Dr. Vladimir Goli J, predsednik aoalacije Adolf Hudnik preds. okrož. sodišča Marko KranJc, bivši poslanec Dr. Otmar Pirkmajcr. biv. rr-rnoč. bana Dr. Ad«lf Golia. bivši poslanec Dr. Fran Roš, odvetnik Mirko fiitenc, biv. poslanec, profesor Dr. Josip Pučnik, odvetnik Dr. Stojar. Bajle. univ. profesor Dr. Stanislav_ Žitko, odvetnik Dr. Ivo Cesnik. bivši poslanec Ivan Teuerschuh, bivši ooslanee Matija Skrbcc mssr.. dekan Ine. Janko Magkovšck. gradbenik Miloš Stare, bivši poslanec Jože Snindler, bivši poslanec Karel SkuR bivši poslanec Andrej Urši«, j:vnJ delavec, Dr. Ernest Kaian, odvetnik, Ing. Ladislav Bevc, b. predsednik Združenja rezervnih ofic:rjev. E>r. žirovnik Janko, predsedn:k odvetniške zbonree. Dr. Kuhar Andrej, pred. notarske zbor. I>r. Bajec Oton, predsednik zdravniške zbonree. Inž. Pirkmaier M:lko, pred. inžen. zbor. Mozetič Josip, direktor finančne direkc. Dr. Alojzij Ot'ar, univerzitetni prof. in pre'sedn:k KTD. Dr Mi'avec Anton, pred?. P. z. Dr. Janko Koctl, predsednik ^nrze dela Zeml/ič Janko. predsednik TBPD. Jože Jonke, urarsk' poni. in biv. predsednik Delavske zbornice. Ing. Bogdan Ferlinc, ravnateli kmetijske družbe. Dr. Branko Alujevič. pred. Zveze delojemalcev. Dr. Ivan Slokar, pred*. Zveze del oda j al. Franc Hefnrihar. preds. Združ. industrij- cev in obrtnikov. Zvonimir Lukič. preds. Združ. trgovcev. Pevec Ignacij, preds. Združenja kmetov Hrovat Jakob, preds. Sindikata kemične industrije. Bonač Fran predsednik Sindikata papirne in kartonažne industrije. Ing. Bartl Ivan. preds. Sindikata elektr. industrije, plinarne in vodovoda Hrovatin Maks. predsednik Sindikata hišnih oosestnikov. Premrov Vladinvr, predsednik Sindikata lesne industrije. Kalin Savel, preds. Sind. usnjarske industrije. Hribar Peter, predsednik Sindikata oblačilne industrije. Jakil Venče, predsednik Sindikata rudarske industrije. Zupan Miroslav, predsednik Sindikata stavbene industrije. Dr. Lunaček Aleksander, preds. Sindikata gradbenega materiala. Ing. Sodja Jože, predsednik Sindikata založniške industrija Lampe Vilko, predsednik Sindikata z manufakturmm blagom. Agnola Anton, preds. Sindikata s steklom in porcelanom. Verovšek Jože, preds. Sindikata z želez-nino. Krek Janko, preds. Sindikata trgovskih zastopnikov. Pogačnik Fran, predsednik Sindikata z živili na debelo. Kane Anton, predsednik Sind. droge-ristov. Pavlin Franc, preds. Sindikata z galanterijskim blagom. Sušteršič Peter, preds. Sindikata s Šolskimi potrebščinami Pielick Ivan. preds. Sindikata s sadjem in zelenjavo. Klanjšek Josip, preds. Sindikata z usnjem in kožami. Barb'č Marin, preds. Sind. z vinom. Marinko Jože, preds. Sindikata z mešanim blagom. Bizjak Ivan. preds. Sind. s kurivom. Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev in urarjev. Pnc Danilo, načelnik skupine tapetnikov in dekoraterjev. Dežman Josip, nač. skupine grafikov Grom Jože. načelnik skupine živilskih obrti. Klein Julij, načelnik skupine steklarjev in urarjev. Mikeš Jože, načelnik skupine tekstilcev in vezilij. Udovič Andrej, načelnik skupine dimnikarjev. Lampič Polde, načelnik skupine pomožnih sanitetskih obrti. Weibel Julij, načelnik skupine železar-jev in kovinarjev. Gjud Aleksander, načelnik skupine la-sul jar j ev. HoIinsky Karel, načelnik skupine fotografov. Pretnar Ivan, predsednik Sindikata hranilnic. Brece].jnik Alojzij, predsednik Sindikata mesarjev. Verbič Anton, predsednik Sindikata s špeceriisk,-m blagom. Lazn?k Vilko, preds. Smd. trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd. Vidmar Karel, preds. Sind. pekov. Predovič Janko, preds. Sind. trgovcev in izvoznikov živine. Skrbeč Franjo, preds. Sindikata trgovcev z lesom. Čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v trdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božjih in človeških postavah smo dolžni na kakršen koli način sebe ohranitil To nam narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda. Nihče ne more zahtevati, da naj se pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavladata zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svetu, ne posameznik, ne kak narod nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločine podpira, Da naj bo posameznik ali narod, in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistJčne revolucije. Čut samoohranitve in koristi naroda so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvignimo sončo tolikšne tvarne in moralne škode na slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko tisečev Slovencev PROTEST proti vsakemu, doma ali kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evroo-skih narodov. Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarod-nega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v kateri bo še bolj povezal vse svoje sile, da zlomi komunistično zlo. SLOVENCI! SLOVENKE! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da le z iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in dobiti tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo Ie z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez orimesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli usoešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je taka ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. SLOVENCI S SLOVENKE! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti koirunizmu, in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povetfli v novo srečno bodošnost! Ljubljana, dne 23. decembra 1943. Pelicon Adolf, preds. Sind. slaščičarjev. JanfiRai Franc, gen. tajnik in vršilec dolžnosti župana Krener Franc, podpolkovnik in poveljnik Slov. domobranstva Vizjak Mil^o, podpolk. S. D. Peterlin Ernest, podpolk. S. D. Kregar Janko, kapetan fregate Dr. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice Dr. Pire Iv«, ravnatelj Higijenskega zavoda Dr. M«rgo! Valentin, primarij Splošne bolnišnice D. Janžekovič Fran, direktor PTT. Ing. Kavčič Rudolf, gen. direktor Železniške direkcije Radanovič Anton, ravnateli GZ. Dr. Basaj Joža, preds. Zadr. gosp. b. Dr. Pehani Joža, generalni ravnatelj Vz. zav. Mlakar Janko, preds. Vz. zav. Jeglič Anton, ravnatelj Karitas Krefta Hanuš, glavni ravnatelj Lj. kreditne banke Biskupsky Vitold, ravnatelj TPD. Hercog Ferdo, upravnik Opere Ukmar Vilko, ravnatelj Opere Debevec Ciril, ravnatelj Drame Jvante^ Danilo, inšpektor P. h. T°-Sti Avgust, ravnatelj Kreditnega zav. zavoda Prijatelj Ivan, direktor Učiteljišča Remec Bogomil, predsednik Zavoda za zadružništvo Ovsenik Josip, direktorji. moške realne gimnazije Dr. Capuder Karel, direktor L realne gimnazije Grafenauer France, profesor in predsednik prof. društva Novak Leo, direktor TSS. Dr. Pirjevec Karel, direktor Trgovske akademije Gogala J°sip, direktor Trgovske šole Stopar Franc, vršilec d. direktorja Dr. fle Josip, vršilec dolžnosti direkt. I. realne gimnazije Osana Josip, direktor II. ženske gimnazije Gračnar Ivan, ravnatelj Prevoda Bajuk Marko, direktor drž. klas. gimnazije Dr. Vlado Valenčič, podravn. Hranilnice Ruda Jurcec, glav. urednik »Slovence« Mirk® JavOrnik, glav. ured. »Si. doma« Stanko Virant, dir. listov konz. »Jutra« Rudolf Ozim, glav. urednik »SI. naroda« Pavel Masig, bivši poslanec Dr. Tine Debeljak. književnik ' Severin Salj, književnik Stanko Kociper, književnik* Demetrij Veble, bivši poslanec Iva štukelj, preds. Slomškove družbe B©ž«dar B°rko, književnik Vladimir Levstik, književnik Rudolf Vagner, upravitelj mešč. šole Gornjo spomenico je odposlanstvo zastopnikov slovenskega javnega življenja v četrtek, 23. decembra, popoldne svečano izročilo šefu pokrajinske uprave prezidentu divizijskemu generalu Leonu Rupniku. Spomenico je podpisalo že veliko število javnih delavcev iz Ljubljane in s podeželja. Njihovih imen ne moremo danes prinesti vseh. Navedeni so le podpisi vodilnih predstavnkov slovenskega javnega, kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja, imena ostalih podpisnikov bodo javnosti sporočena naknadno. Samo županov in drugih zastopnikov podeželskih občin ter predstavnikov javnega življenja na podeželju je podpisalo spomenico že okrog 1300. Govornik odposlanstva, Id je spomenico izročilo prezidentu Rupniku, je po* udaril, da je spomenica spontan izraz volje in hotenja slovenske javnosti Podčrtal je, da so razmere že tako daleč dozorele, da mora vsak pošteno čuteči in misleči Slovenec javno izreči obsodbo nad zločinskim početjem komunizma v naši deželi. Ogromno število podpisnikov, ki zastopajo vse slovensko udej-stvovanje, nas vse navdaja z zadoščenjem in zaupanjem, da se bo slovenska oblast še bolj utrdila in da bomo lahko mirno zrli v bodočnost. Prezident general Rupnik se je odposlanstvu toplo zahvalil za izročeno mu spomenico. Naglasil je, da kot činitelj, odgovoren za dobro slovenskega naroda, v tej uri obljublja, da bo storil vse, da se izpolnijo narodove želje in njegova pričakovanja. Pri tem je posebej poudaril, kako nam hrabri domobranci jamčijo, da bo protikomunistična borba dosegla svoj cilj. Privedla bo do uničenja komunizma, da se bomo tako kot dobri Slovenci lahko spet z vsem! svojimi silami posvetili ustvarjajočemu delu za blagor naše domovine. Med gosp. prezidentom in Flani odoo-slanstva se je razvil nato prisrčen razgovor, v katerem so navzočni onororili na potrebe, ki so trenutno naiboli pereče za naš narod. G. prezident ie pokazal globoko poznavanje in razumevanje razmer in potreb slovenskega prebival- Ljnbljaoa, 24. decembra. Priobtiujemo protakorounfcti^no narodno spomenico predH&vnikov celokupne slovenske javnosti, spomenico, na katere vsebino so se zedinili vsi dobromisleči, poŠte ni in domoljubni SJovenci v zavesti, da je sfla prikipcla do vrhunca in da je treba stopiti na plan in v odločno borbo proti nevarnosti, ki preti nam vsem s popolnem uničenjem. Spomenica je jasna in jedrnata in v vsakem pogleda zadeva bistvo prepotreboe borbe, perečo zahtevo današnjega ča»a. Presunljivo prikazuje strahotni položaj, v katerega je razbojniški komunizem zagnaj celotni naš narod, v njegove 8Joje in vsakega posameznika. Izhod iz težkega položaja je samo eden: trdna odločnost, da se komunistični pošasti smotreno, % železno doslednostjo posekajo njene strupene glave in da se učinkovito zavre ter onemogoči širjenje pogubne okužbe. Prvo je to potrebo spoznalo naše podeželje, ki je tudi prvo preizkusilo v»e strahote komunističnega besa. Sto in sto uničenih vasi, tisoči požganih domov, tisoči nečloveško pomor jenih rojakov, vrsta opu-stošenih šol, prosvetnih domov in cerkva, vse to govori jasne besede, kaj so nam namenili »osvobodile!« iz gozdov, podivjanci, ki z n 3 slad o more naše ljudi in jim uničujejo v pokolenjih, težko pridobljeno imovino. Ni zločina, ki ga komunistična druhal ne bi b?la že zagrešila proti našemu narodu. Pobesneli rabi ji poznajo samo Se dva načina za uveljavljanje svojih nankov: Smrtonosno kroglo za Ljudi in rdečega petelina za njihova bivališča, za njihove gole, narodne in prosvetne domove, tovarne in cerkve. Podeželje je prvo posnjani in ustrahovani narod se je zdaj še z večjim ! zaupanjem oprijel rešiln° d ;no*'ran mis i, ki daje ne samo pomoč in aažtfto, marveč predstavlja tudi silo. kj bo pokončala razbohoteno razbejni.štvo ter vrnila deželi mir, red in pravno varnost. Ljudstvo se je z vso s*lo oklenilo domobranstva., videč v njem najuspešnejšo motnost, da tudi ono lahko prispeva k odločni samoobrambi. Volja podeželja do saniobrambe proti podivjanim nosilcem bol iševiškega prevratnega nauka se je razšhiia tudi v mesta in današnja spe menica priča, da je odporni duh prevzel tudi meščanstvo. Priliv podeželja v mesto je prinese! vsem še boij jasno sliko o obsegu nesreče, o strahovitosti besa in o obupnem položaju, v katerega so brezvestni nasilniki pahnili naš narod. Žive priče nepopisnega trpljenja in strašnih muk so razgil»a!e tudi »rteto sredino«, ki Je speanala, da gre za ves narod, tudi za njo samo. Spomcnica Jte dokaz, da Je razvoj v ntfš-ljenji meščanstva že prekoračil fazo »stanja ob strani« in da se je tucH mcščsnski sloj skupno s trpinčenim ljudstvom za-trdrvo odločil za nepopustljivo borbo proti nečloveški komunistični okrutno:BI, ki so je ra rotila, da uničd naš narod. Ta odločitev je prišla še pravočasno in bo imela nedvomno pomembne posledice. Poslej bo vsakomur jasno, da se mora z vso močjo postaviti na stran ljudstva ter s svojim bodoffm zadržanjem popraviti škodo svoje dosedanje brezbrižnosti in nedelavnosti. Borba proti komunističnemu sovražnika, ki ne pozna asmčljenjfci, ki se v svoji razbojniški zablodi zločinsko igra z usodo našega naroda ter zavestno rt nič« je vse njegove pridobitve, borba preti temu sovražnik« je zedinila ves narod. Ko pravimo ves narod, ne mislimo samo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, temveč pra-v vse Slovence^ lei so izpostavljeni delovanju prevratnega komunizma. Treba je, da se prav vse slovensko ljudstvo zbere pod praporom samoobrambe v borbi proti komnnizmu. Položaj se je tako zaostril, da ne sme in ne more nihče stati ob strani kot brezbrižen opazovalec, marveč se mora odločiti za eno ali aa drpgo stran. Poštenim in razsodnim Slovencem izbira nikjer ne bo težka. Njih odločitev je samo ena in narekovana po položaja, odločna borba proti krvavemu komun*« finemu naselja. Komunistom je že ciavno strgana z njih obrazov lažniva krinka nekakega »osvobodil nega boja« in za njo se reži spaka boljševiških plačancev, ki hočejo nsronobff' naš narr»fl. Njihove nakane bo obreznspefiO pod orožjem in domobranskim praporom strnjen] narod. Boj Je napovedan ln končati se mora z neizogibnim poginom komunističnega raz-bojništva, Id že predolgo onečašča ln oskrun ja lice naše lepe domovine. stva. Pojasnil ie, kako ere vse delo za tem, da se bo na spomlad naš kmet spet lahko vrnil k svojemu delu. Clanl odposlanstva so se poslovili od njeea s popolnim zaupanjem in v trdnem prepričanju, da mu bo uspelo ustreči narodovim težnjam, kakor so izražene in poudarjene v spomenici. • Da se da možnost podpisati to za slovenski narod nadvse važno deklaracijo tudi onim javnim delavcem in zastopnikom, ki je doslej še niso moeli podpisati, bo spomenica do vključno srede, 5. januarja 1944 na razpolago v poslopju Pokrajinske uprave na BIciweisovi cesti v sobi 118 v II. nadstropju. Vabljeni so vsi ki ljubijo svoj narod in odklanjajo komunistično zlo. di kot javni delavci in kot zastopniki slovenskih narodnih, kulturnih, gospodarskih in stičnih ustanov spomen-co v tem času še naknadno podpišejo. očevsklh Junaki V bolnišnici na Studencu se zdravijo tudi domobranci, Junaki iz Kočevja, ranjeni v tridnevni bitki, ki se je končala s tako katastrofalnim porazom komunističnih krdel. Fanje so pogumni in živahni, slej ko prej polni borbenosti in prežeti z željo, da bi se mogli čim prej vrniti k svojim oddelkom in nadaljevati borbo za uničenje komunizma na naših tleh. Našemu poročevalcu je bila dana prilika, da obišče ranjene junake in se z njimi razgovarja. »Brat — brata«! — Lepaki po izložbah v mestu so kratkih besed, toda pretresujoči. Ko prideš iz mesta — tam zunaj je sivina zimskega dne in rahel nalet južnega snega —, ee vtis iz mesta globlje 7 iy.\ Na Studencu se zdravijo ranjenci, ki sc jih pripeljali iz bojev n prask v zadnjih tedn:h. Poleg pripadnikov nemških obori/ženih oddelkov se zdravijo ranjeni domobranci. V novem paviljonu, zgrajenem pred desetimi leti. leže fan&e, ki so se borili v Kočevju. Vsak dan j h je manj. Rane se po malem celijo in fantje polagoma zapuščajo bolnico. Sc pa še neka teri, ki so še potrebni skrbne nege In če že govorimo o skrbni negi. potem je posebna hvala odveč. Bolnica ni Studencu je urejena po zgledu drugih b^nie tem so podani vzorni red, snaga, odlična zd.av-niška skrb. Voziček z zdravili srečamo na hodn'ku prvega nadstropja Vrata so na široko odprta na vse strani, bliža se čas kosila. Po predsobah stoje ranjcnci v pomenkih. v kotu so priprav Ijena veFka božična drevesca, k jih bodo začeli jutri krasiti. Sestre hite zdaj v to. zdaj v eno sobo previjat. Na široko odprta je tud kopahrea. prednjo so pravkar postavili no^!s z ranjencem v srajci, ki bo prvč smel spet v toplo kopel. B'ed ie še. shujšan. Nekje na dru gcm koncu pa veselo poje harmonika Grcr»c»ta ne V ve!;ki sobi. ki je najbolj svetla, leži na predzadnji postelji v desnem kotu najhuje pri- — Ni bilo sile. Levica mi naenkrat omahne, puška m odpade in tisti mah prileti še granata se zruši stena, mi puško zasuje in mi raztrga »f:šeklj.je«. Odskočim in se rešim. Že je na pomoč nemški doktor, me obveže m ranjenci se zberemo spodaj v cel'ci. da smo na varnem- — Kako je pa bilo s hrano med borbo? — Tri dn -n tri noči smo jedli le to. kar je mel kdo s seboi Ko -sem bil ranjen sem se na oteščal. V nedeljo ponoči smo kreni!" na not in v ponedeljek zjutraj smo prišli sem Cesta je bla vsa razpokana; ofenziva k' nam jc prišla na pomoč, jo je mogla samo za silo or,pravit'. — Kofko vas je bilo v 7. četi? — Sto in trideset mož Z vsem skupaj, s "tabom in drugim. < — M d- praviš Ali niste bil; sami mlad c'intie? — Seveda V 3. četi prav tako Pa o tem •im lahko onile več pove. Na gorečem hlevu [>-a:ndvajsetletnik od Škocijana. ki prpaca < eet:. kateri je poveljeval poročnik Šabič. je ln'o'1 drobce v desne nadlehtje in pa na plečetu Rdeč. zdrav mladenič. živahen, zgovoren — BiH uno na položaju pr' Dijaškem domu 'č' sva se ločila od drug:h. zgubila sva zvezo. Opazila sva pr bunkerju vedno ve.č komunistov Prihajali srv v jarke. Znčuli so naju ... »Stoj!« je za vpil mi tre! jezeč z one strani »Pcveita n«§ • zn"k. sicer padeta!« . Za šepetal sem na' znak. Leževa naprej. Ze se vidimo iz oči v oči Pa pravi moj tovariš onemu: »Kaj boš strel1':!, saj sva vaša!« — »Marš jurišat Kočevja!« je bil odgovor. Ubrala sva jc na^aj. Tedaj e zaropotala strojn;ca. Že sva nr'š!a do na^ih. Ko sva bila med tovarne in pokopališče, me je zadela krogla. To je bilo kar prvi večer, v četrtek. Ostal sem potem v bo^iškj so»V v kočevskem gradu do nedelje, ko smo odrinil' skupaj v Ljubljano . .. Sam' mladi, živahni dečki katerega kol: pogledam Mladost vseh teh fantov. k: imajo za za seboj že hude borbe, razodeva veliko življenjsko voljo. Naša stara pesem o pohi"u ki je bog ve kdaj tožil, kako bo soldat ko ne more še puške držat' — ni prav nič več sodobna. »Kmalu bom zdrav, pa grem nazaj v četo!« Osernnajstletnega Šentrupertčana. ki leži blizu Ivanč'ča, je zadel drobec granat- v brado, in poškodovane ima desno oko Namesto o rani in boju govoriva najprej o starš:h :n domu. — Nisem povedal, kam grem. Če bi bil povedal. bi se bili jokali. Šel sem kar v črno. Oče in mati sta še živa. trije bratje so še doma. pa dve sestri, eden je pri domobranc-h — starš' že od italijanskega razpada ne vedo. kje sem. Kmalu bom zdrav, pa grem nazaj v četo V veliki tovariši ji druguje ob oknu našemu fantu mlad Šlezijec, ki se ie bori' pri Gorici m Opatiji Vrsto let je ob;skoval poljsko šolo, druge ni Vlo. jn zdaj imenitno izhaja s pomočjo poljščine z na:;mi fanti Tovariš poleg njega je 211etnik iz Zasavja. Pred dvema letoma je stopil v legijo Pri napsdu na Kočevje se je boril v 7. četi pri kolodvora — — Pri jirrišu me je eden zmed onih izza vogala pritisnil Krogla je šla na lev- prsni stran; noter, za plečetom pa ven Tik rod ko>-stjo je prasnila. Rana ni velika Malo še teče, pa bo brž dobro Starši, dva brata :n dve sestri ne žive tu. Sem sam pa grem spet v četo »Ni bilo sile!« DekPškega obraza je 191etni Joško iz Šent Ruperta. »Enih šest bratov nas je, sester pa pet. Jaz sem ta tretji«, pripoveduje tako. kakor ga razodeva obraz. Kje ga ie prizadelo? Bil je v 7. četi, ki ]i je poveljeval stotnik Jakos. Bil je dodeljen posadk na oni strani Rinže, pod hribom, pri vodovodu Tsti večer, ko sc, napadli komunisti, je šel na nojačenje Vse noč je bilo mnogo streljanja Zjutraj se je moral z drugimi umakn'ti Ker eo prejšnji večer domobranci že porušili mostove so moral" ti na uroku dvakrat preplavati Rinžo V gradu so se posušili, petem pa je bilo treba na položaje v gradu samem Skozi'okna so streljali na napadalce. Spodaj zgoraj, povsod Proti jutru, ko je grad že gorel, mu je krogla prestrelila mišico, na levic1. _ To vode. Skoraj vsi smo b'li ranjen . oslabel' od ran. pa smo s?mo ležali in m rovali Spodaj okrog je hodilo po'no komunistov Čuli smo i h. kako se pogovarjajo. Povpraševali so večkrat domače, če ie kdo kje skrit Krogle so udarjale. V nedelio zjutraj, ko sem «e zbudil, se je naš hlev vž^al. Nastal je ve'ikansk: dim. Poskakal; smo.s hleva, komun-st* nas niso v-deli, čeprav jin je bilo precej na oni strani dvorišča. Skril smo se v hišo, na podstrešje. Tu smo čepeli do popoldne ko je prišla pomoč Priropotal so tanki, z njih so noskakali vojaki. Poznali smo ropot tankov Komunisti so bežali iz Kočevja, tanki pa s streli po nj'h Takoj nato so prišli naš1 fantje iz grada Pogledati jr bilo prav žalostno. Od Dijaškega doma do grada sem v del nekaj mrtvih domobrancev. komun'stcv pa mnogo več kar hudo je bilo. V gradu so nas obvezali, dali s\> ram žganja, jabolk, prepečenea. sladkorja, piškotov, kar smo hoteli Ponoči pa v LjubMano! Sestre že prinašajo kosilo Najprej polne krožn:ke duhteče iuhe s testen-nami — Le pokonci, fantič, pravijo na svoj bedr nnčin Jest moraš, da boš čvrst' In fantje kajpada rad; ubogajo Še oni najteže ranjeni. Ivančič. se nasmehne Pa tudi nekateri drugi tovariši ki so b:!' zbran okrog njega, odskočijo s smehom Vprašan so ca namreč, kakšna je b la hrani pr kcmun'«t:h. — S p-ropagrnc so na* n"tali! — :e rekel fant, ki ga v bolečinah n' zapusti do'enjsk humor. Nemški nodoficir r»rmoveduje o kočevski bitki V drugem kotu leži in po se deva nem k' stražmnjster ki se ie bor I z domobranci v Kočevju. Momakovčan Stad er. ki prpada od-delku SS Nastanjen jc bil s svoj m oddelk rp v kavarn' pri Pečetu Rad sc odzove prošni* 'n pripoveduje o svojih doživi ajih' — Zvedeli smo že prej, da nas bodo napadli in smo bili že vse prejšnje noči na preži V četrtek zvečer smo dokončno zvedeli za napad. Vendar, nastop la je sveti a noč in ms. m verjel, da bo kaj hujšega. Ob sedmih zvečer sem z desetimi domobranci in štirmi svojimi možmi zastražil kolodvor. Do pel enajstih ie bilo vse v redu. Potem pa ie začelo pokati. Domobranci so držali kolodvor n fronto prot; tovarni, jaz pa sem bil s svojim' v bunkerju. Lahke granate so za sik a le za prvi pozdrav. Začelo se je puškarjenje. »Gepliinkel«. kck;;r pravimo mi. Na pokopališču so nastopal' komunisti in od tod začeli z ognjem proti ko.odvoru Vso noč smo vzdržal . Zjutraj pa je bil kolodvor v piainenih. Doigo smo jm odgovarjali z lahkimi granatami. Nato pa smo se morali umakniti do Marijinega doma. Ves dan držimo položaj za Rinžo. ne damo iim pnt čez reko. Vid mo. kako se onkraj zb rajo oo cesti Prav mnogo jih je. vedno več dobro se Krijejo. Pričakujemo letalce N petek zvečer med peto in šesto uro me pred mofrtom blizu Pečetove hiše zadene granntm drobec v nogo \'e morem več ostati v borb; Tovariš me vleče v grad. Pri sveči me doktor obveže. Počasi se vsi umaknejo v g.aJ. Napravijo barikade. Komunisti so vdrli po aeskah v mesto. Ranjenci ležimo v gradu na slarnnjač&h v prvem nadstropju. Vedno hujše, ker nas obstreljujejo z a: tiijerjo. Narašča nevarnost za vse, zlasti pa ia ranjence. Topovi udarjajo od treh strani. Preselili so nas zato v Klet. Takrat je stotnik Guth že razvijal svoje spretno taktiko, ko se je »pogajal« s komunisti. Ob desetih pa je pribmelo nad Kočevje prvo naše letalo. Blazno smo se razveselili. Pa je sie dilo malce razočaranja, ko je letalo po ki at-kem kroženju spet odletelo. Toda ko se je borba nadaljevala, so ra lictelefonisti sporočali, da čete že hite iz Ljub.j. ne na P'J-moč. Seveda je treba potrpeti. Ce^tc- so porušene. Sam sem čul dve noči prej osem "azstrelitev v eni sami uri na cesti iz Kočevja proti Ljubljani. Stiska narašča. Grad že gori. Upanje pa nam ne uplahne. Od zunaj začujemo vpitje, še harmoniko imajo s seboj. Todn za na3 ni kapitulacije! . .. In up nje n: bilo zaman. Ob dveh v nedeljo je prispela pomoč. Prvi tanki so prihrumeli mimo gradu. Komun:sti v beg. V gradu velikanski hal6. Vese'jp in srečo je kalila samo misel na padle tovariše ... Sijajni borci Poldne je zaizvonilo. Zunaj p š.er.o ."miži. Sestre spet obvezujejo Ivar-C či. Tiho ječanje. še besedo stražmojstru: — In dom obrane* ko' b"' ci ? — Borci? Ouiilni! S ji J ni! Na dolgi mizi sredi sooe to v r tek'on vazi smre.ee ve vcjice, k o-mi b>:: b ža ni njih. Tam zunaj se vrtin;: po z -aku nešteto vel'ki,h be' h konmev, a p:;l e belo, vse b? o. F.-v~tj . ki s:; že po prav;!, kosilo, se zb':; e jo pri mia oi. čn o s u i r tai. ig h Največ ra jih je zbr ni.h kv g prazne posle-jLii ;u n-i'n.;.-.cg t- m j 3tra.. Vsi so z' t-rljeni v igr\ mejo se in ta in cn se z aj pa zdaj tleskne po k >-• er.u, Stre.str.o igrajo. Veste kaj? »Človek, re je-i sel* Aha. tesra so ih pa v b'-'r.'f-?"'ei na".iči'i da bo v5"er duh po- e^ei k bo 'Se u zirev. ■jen ju. > O ne,« ti M, ki n"jbolj 'zg b ■<" •n ima nrtno čelo »to znamo ž** od p'-j' ' »Č'o--ek. ne se!« Mila in to ažeči p -ola. Srečen bc-^ič ^br-e^m") rani-n-m eanto—> resnion:m mladic innakem. Nate se nag'0 vrnemo v belo mesto. Božič v naravi Polagoma, kakor da bi oklevali, se prelivajo kratki dnevi v dolge neminljive nO; či, ki tarejo dušo čutečega, po svetlobi iirepenečega človeka. Božanstvo sonca se bori z boginjo teme, ki mu dan za dnem -krajšuje in znižuje pota nad obzorjem, ■u-alj neba, ki nam je v življenja kipečem poletju poklonil nešteto dobrot in lepot, se poslavlja. Tam na široki ravni, kjer je nedkaj va-loviio jezero, se belijo tu posamič, drugod v skupinah vitke breze; sivosteblasto do-bje, temno jelševje pa drema, oropano svojega krasu, ob naseljih, jarkih in potokih. K višku jim štrli vejevje, k svetlobi iz mračnega sveta. Zajel je vse zimski mir. Tišje so postale potujoče vodice, kakor potrte in zamišljene se vijejo po zamočvirjenih tleh, spominjajoč se časov, ko so jih. veselo kimajoč, pozdravljale na poti ru-menolase kalužnice in modrino neba posnemajoče potočnice. ko so jim cingljaie z bližnjih grmičkov bele vetrnice, s sosednih trat pa tulipani, ko so se na n jih oba i i v rožniku zibale na vitkih steblih rumenim metuljem podobne perunike, s košatih dreves jim pa zapeli popotnico nežni kriiatoi ter jim sonce od ranega jutra do poznega večera božalo njih majhne, klepetave valčke. Kje ho zdaj te ljubke rožice, kje te zale ptičice? Prve so. ko so zaupale njih mnogoštevilno potomstvo narečju matere zem-!e že davno daleč v tujino, ni jih več. le v grmovju in na drevju zapazimo njih zapuščene domačije. V hos+ah se je pa ugnezdila grobna tišina v sleherni kotiček in votlo odmeva sleherni glas »a tem pokejišču zamrlega ž:v-ljen»ja. Trohnoba povsod, trohnoba. ki zajame na koncu poti v tej dolini redkega veselja vsako bitje. Ko se ozremo po osirotelem gozdu, se nam vseli kar radost v srce. ko se nam ustavi pogled na tleh, kjer zeleni — zlasti tam. kjer se radanje^kore-nine mogočnih bukev nalik krempljem go-rosta-nih ptic zarivajo v temno prst — svetli mah, vmes se pa šopirijo blazine nežnih, tudi v ponižno družino mahovnic upadajočih, navadnih pranroti (Polvtrichum commune) nalik skupinam pritlikavih smrečic, doč'"m prevladuje na mokrih, odprtih krajih šotni mah. Onim. ki so jim stari običaji še drasn. je ta mahovina do-t)rodošla za — jaslice. Običai postavljanja jaslic je prastar v slovenskih pokrajinah pa tudi v zahodni Hrvaški kjer žive Slovencem najbližji sorodniki, po krvi m kulturi. Ne odtujimo se temu običaju, kakor tudi ne nobenemu drugemu, ^ ki smo se ga navzeli doma, če hočemo ostati Slovenci Vsega, kar je lepo in nežno, se na-vzame človek kot dete od onih omiljenih bitij, ki nosijo v sebi naroda pomlad, ki j m telesa sad je svet zaklad, torej o<2 naših mamic. One zbude najlaže v lastnem potomstvu veselje do onega, kar je bilo drago tudi prednikom. Sicer nam pa pričarajo jaslice v tej dobi s svojim svežim zelenjem vedrino v dom, s svojim v njih izraženim načelom »miru in ljubezni« nam pa usmerjajo misli na vzvišeni smoter življenja. . Slično kakor praznujemo v sedanjosti božič, so ga praznovali tudi naši pradedje in ime božič smo od njih prevzeli, saj pri njih se je porajal v najdaljši noči Božič aii Svarožič, mlado sonce. Ta praznik so slavili z ognjem, ki so ga v soncu častili. Na Koroškem so na primer še v preteklem stoletju na ta dan zažigali kresove, posnemajoč morda nevede star običaj. Praznovanje s kresi, z zažiganjem dreves se je ohranilo do nedavnega skoraj pri vseh narodih. ki so nekdaj častili v soncu Dažbo-ga. V Kanadski dolini imenujejo klado (ko-loda), ki jo zažigajo o božiču »božični čok«. Na Goriškem so pe še sredi 19. veka na sveti večer devali v ogenj panj, imenovan »božič« (Mal). * Zgodaj se spušča mrak z neba in z vlažnih tal se dvigajo neštete megle, ki nam delno zastirajo pogled v daljave. Taščice, siničiee. kraljički, vrabci stikajo v bližini bivališč po hrani, da se v naglici založe za dolgo noč. Vrane prihajajo v gostih jatah, leteč nad meglami z Barja in se zbirajo na vršičkih visokega drevja, kar pa ne gre brez kreketa in prepira, lastnosti vseh v čredah in jatah živečih živalic razen rib seve, ker jim teče voda v grlo. — V daljavi zlovešče zaskovika skovir, morje megl& narašča vedno bolj ter pokoplje vse v svoji sivobeli brezličnosti. — zamrlo in zatonilo je vse v zimski noči. Toda — četudi pokrije sneg z mrliško odejo trudno našo žemljico, četudi prihru-mi bes Sever iz kraljestva Morane, začenja vkljub vsemu temu ob rojstvu Božiča »novo leto življenja«, kajti tedaj zmaguje, po dolgi neusmiljeni borbi dobro nad zlim. zmaguje svetloba nad temo. O. S. ■m in i ■ riai ^^^^ i rt vV % ii s* ■T O ir» Ozemlje ob Pevekcpftki ož;ni — pravi poro-čev-lee lista »Miinchner Neueste Nacnr eliten« P. M. — je bojišče zgodov nskega pomena To je prostran pas vod.ne plitv-ne k 10 morata, kadar nanese prhka človek m' ž va pre bresti. Ož na deli vzhodno od Perekop t evrop sko celino od polotoka Krma Svet, k te zaradi svojevrstno^ prav malo prvlačen za človeka, pa ie zelo zan miv za učenjaka kajti to močvirje tvori takr imenovan- Šivaš ali Gnilo morje Vse te kraie. k kažejo ponek;>d še značaj div^ stepe, je narava v klimatičnem pogledu naravnost mačehovsko obdarova a V dobi brez^ etrja in su«e se širi tod okel smrad, ki spominja na žveplov vod;k Na široko so raztresena slana jezerca edino oogastvo ki ga je narava podar la tem kra jem Sol leži kar na površini KdoT jo potrebuje, s- ic 'ahko vzame, kolikor hoče Če ga je volja, io lahko izpere. da postane čista Živna seveda liže kar umazano, kakršna ie pač na površn* Živinoreja je v teh krajih, odkar pomni zgo-dov na poglavitni posel, j katerim se dajejo ljudje oprav ti. Preb valc teh krajev sc potomci balkanskih ruskih ukrarnskih armenskih. novogršk h tn ne v na-izadnji mer- celo nemških prseljencev. k; so. pc.tem ko s() z-rinili od tod še zadnie stenne nomade sanr sprejeli te kraje za svoje stalno bivališče Samo na Perekopsk- cesti vlada žt yd nekdaj živahen promet, drugače ie tod okrog mrtvo Perekopska ož:na namreč nudi človeku možnost, da doseže polotok Krim s Pontske celine peš; po suhem Strateg črn pomen tega povprečno 10 km š;rokega ozemlja 90 poznali že stari Grki. ko so tukaj osnovali svoje kolonije Že tedaj ustanovljeno nabrežno naselbine so pretvorili v trdnjavske, oporišče proti napadom Skitov. Ta postojanka jim je posebno dobro služila v dob' tatarsk h vpadov, e čemer še danes priča Or-Kapu, slovit: tatarski iarek pri Perekopu. Danes branijo nemške krimske divizije svoje postojanke na tem važnem področju, ki tvori nekakšno odskočmeo na polotok Krm. Tu stoje vojaki nemške oborožene sile kakih 80 do 100 km oddaljeni od spodnjega toka Dnjepra, ;p sicer v -prostpru. kjer so se boljševiki v podobi klina zrinili prot Hersonu Že to dejstvo samo na sebi osvetljuje nalogo obrambe Krima pri Perekopu. kjer so bili sovjetski napadi ponovno zavrnjen5 še daljno-sežneiš na ie nomen te postojanke v luči m®SMTtJ ffiM^i -A spi-:n:h boje\ Dnjcprovega kolena, kojt te borbe pon-er/jo bo; za usodo Krma Sovjct: s- pr ze. de vajo da bi od-tran li nem;Kn ob-rambo v tem pasu ka; b' zanje pumen;!o zo netne pridobitev Krma. Na tem področju se je odgralo že mnogo bojev Leta 1698 -so >V skvičan' pot-ik velik ) krimsko-tatarsko vojsko in zasedi Pcrekopskt 'ižino \T >o se na mogh na njej obdržat V 18 stoletju so morai to področje vnovič za vzeti Leta 1783 :e carica Katar na prključila celotni Krim ozetnhti carske Ru^ je ter je cb tej pnl k' odredila ko!on žalijo novih predelov tud- s nrise'jenci nemške narodnost KnviiU se je razvji vene-, cvetočih nem k h rasclbm v teh krajih kjer so prišelirnci dobro prispevali Nemcev v tej step; Ruipancv raz-!cču'"ejo «tmo v tol ko. da so no« i en v oJcv r dramst eno nemirnih časov -n d« se njih ju raki prm,,:s;o z zeodev :ns V i *n • me" naj" n maio s;cer n:č f/:u«ne«a * t'°.t:rn> k rei žive!' pod temi men Seveda jc dovrši ž.»-Ir.stno. da »kvša-o mnogi h>fl!c; st-nčit v 'sf< vrečo s takim' knr*"ami tud re ne zfodov n romane G"^ nea"a M ei t/.lovske (ii, \ Fruncea. K F Maveria i dr. Goethe cve nei "volje zaradi zgodov'r=k'h rom :nov si ni te?ko razlož ti V njegovem času sr mel-' pisatelj- kar neomeieno svobodo in pisc zpndr vinsk'b romanov so ob-••avnavii!' svoie 'unakp tako. kakor je prijalo n;:hov fantpziii. ne ozraje se n;t malo r.a zgodov nsko resn'co Lahko iih orrav čuje to. da v tistih časih n b 's zoodovinska veda n t' zdaleč na tei v šini kakor ie dandanes, dalje, da skoraj n bilo javno doetonrih knj;žn «. priročnikov encklopedij. odkoder b- mogli črpati svoje znanje o osebah -n dobah Kako brezobzirno s(< st takra- celo vel k pesniki ig-a! z zgodovinsko revmeo. kaže primer Schillerjevega ->D< n Carlo'a« Takrat ie b:'a moda. da so zg »drvinskim osebam noiasa1' na jezk nazore sedan ost: ter dopuščal', cia sc. se bor le in unrrale za ideje ki Sc bit ljudem njih'ivesa časa tuje ah glede katerih "-o bili povsem ravnodušni Tako nekako so delali tudi tist holandski slikarji k so oblačili sv o jc stare kralje in nreroke v atlasne pla*če :n čipkaste ovrahi ke svojega ča^a Kajnak. tako preziranje zgodovinske resn čnofeti ne ieml je delu umetn ;ke vrednosti, če io zares ima. Abo^no pa je govorit v tem primerv o zgo-dov:nskih slikah al: o zgodovinskem romanu. Umetn k se lahka kdai na kdaj oosluž' svobode. vendar ntOTa dobro vedeti, kako daleč sme iti Kdor na pr rmisuje ubog Beatnee Cenci z moreča ;n jo navsezadn e «? srečno omoži. jc s+oril fakri težk; gr;h zoper notranji sov:snost in resn čnost stvari, da jc z njim ogrožena celo največja umetn:ška kval teta romana. P's inje zgodovinskega romana zahteva po sebno mental:teto. saj je šila težavno vzdržati ravnovesje med trezno včasih kar de-primujočo zgodovinsko resnico n umetni;kim vzgonom ki bi se mu zahotele vse idcaliri rati Gre za *o. da pisatelj «,bv!ada zgodovinsko tvarino. prodre v duha minulih časov :n j h tako živo evocira. da potegne za seboj sodobnega bralca Zabavljati dtužbo. ne da b; se človek maice poslužil neresnee — to je težavna naloga, in prav pred nje stoii današnji romanopisec Po modernih zgodovinskih romanih take vrste, kakor so na pr. ro mani Merežkovskfga. ni več mogoče zavestno gojit laži. Psatelji no-vh vzormh zgodovinskih romanov so spremenili metodo n prenesli dniaam težišče svojih spisov Ne gr« več zu to da je zgodovinski roman rgraj®n ia zabavnih zapletijajih in da nas dejanje s tvoj m' nenadnimi obrat' pogosteje preseneča kakor ie bilo to pr starih pompoznih romanih preteklega časa Sodoben pisatelj skuša pojasniti v svojem romanu svoiske probleme tistega časa. odkriti dc»lej neznane ali neopa žene vzmeti zgodovinskih dogodkov, pokazat vodilne ideje obravnavane dobe. in sicer preko te al' one zgodovinske osebnosti. Tako se je torej spremenilo težišče zgodovinskega romana Drugačna pa je tudi metoda. Kdor primerja današnje z godov nske romane z romani prejšnje dobe. mora takoj občutiti, da sc. p sa elji le-teh začenjali proučevati zgodovinsko grad:vo z že izdelano fabulo svojega romana; umljivo ie. da so zaradi tega prilagodi: zgodovinsko re&nico vnaprejšnj fabuli Da na "nji psatelji pa iščejo navd:ha prav v tej zg.,dovimki resnici in se jx5s'užujtjo korespondence. memoarjev in drugih neposrednih ali postetlnh pričevanj za izgraditev n taapiet fabule. Skeptičnega bralca pa ne b& niti to prepričalo. Dejal bo: »Hodite peš za vozem Prav 7.3 p rev je vsa zgodovina izmišljena Kako so se stvari remično do-gaiaie. tega ne zve noben zg-kojnem in pravičnem presojanju dogodkov. »Klor hoče jasneje videti naprej, se mora kdaj pa kdaj ozreti nazaj. Človeštvo se uč iz zgodovine, ki mu je to. kar posamezniku njegova indiv dualna izkušenost.« Tako upravičuje ta vrsta ljudi sv e jo ljubezen do zgodovinskih knj;g in zaradi nje p šejo pisatelji zgodovinska romane, a zgodovinarji zgodovinske mono- graf:.ie. . Ali naj torej beremo zgodovinske romane f Če imamo v sebi tako notranjo zvedavost, si kar izbirajmo najboljše med njim Ni mogoče, da bi bili razočarani Spoznavali bomo pod ta kim inteligentnim vodstvom nekdanje življenje. znova zgrajeno s pisateljevo intu cijo iz dobro izbran h in vestno pretehtanih dokumentov o določeni dobi in nje osebnosti. (Po V lasti Melicharovi.) B-^fera služba Gospodična, ki obvlada perfektno nemšk j in slovenski jezik z zrenjem stenografije in kj je tudi zmožna tajniških poslov, se sprejme v dobro službo. Zglasi naj se dne 28. 12 1943. med 9. in 10. dopoldne v hotelu Miklič II. nadstropje, soba 230. List brez vojnih poročil V Indiji izhaja dnevnik, k- je sicer politično opredeljen, toda načelno ne objavlja nikakih vojnih poročil. List izhaja ▼ Delhiju in se imenuje »Politica«. Lov na morske volkove s strojnicami V pristanišču Luz na Kanarskih otokih so bili ljudje pred kratkim priča nenavadnega prizora. Krdelo morskih volkov ie vdrjo v pristanišče, kjer so jtti tamkajšnji mornarji obstreljevali s strojnicami, i k & Vi? Sedaj o božičnem času, ki vpliva na človekovo dušo nenavadno čustveno, nam uhajajo misl- tja v tisto dobo, ko je svetim trem kraljem kazala čudežna zvezda pot do betlehernskih jaslic, v katerih se je naredilo dete bc-žje. Težko bi našli o božiču večie jaslice, ki bi ne bile okrašene s to zvezdo-vodnico, ki jo ponazorujejo najčešče z repatico. Zvezdoslovcem, ki so si jo hoteli razložiti -ne kot čudež, temveč kot resničen nebesni p"ojav, je bila ta zvezda dolgo ča-«a uganka. Verujoč v svetopisemske slike, sr- nekateri začeli domnevati, da je bila ta čudežna zvezda Haleyev komet, največji povratni komet, ki ga bomo laljko videli !. 1986, zadnjič pa smo ga videli 3. 1910. Po računih zvezdoznancev bi se utegnil pojaviti ta komet ob času, ko se je rodil Kristus. Tu pa ne smemo pozabiti. da :mamo opraviti s kometom, ki je zelo nestalna stvar, posebno zato, ker razpada neprestano v kresnice in je podvržen neštetim gravitacijskim motnjam. Nekatera poročila z~pet pravijo da se je }X>javil ta komet že leta 2-10. pr. Kr. in da se od tistega časa vsakih 76 let povra-ča, torej se je povrnil 28 krat (2150 : 76). Račun nam pokaže (240—76=164—76=88 —76=12), da se ie pojavil Haleyev komet leta 12. pr. Kr. Zato so nekateri postavili Kristusovo rojstvo na 32 let pred letom 0, ki označuje na splošno Kristusovo rojstvo. Razliko 12. let pa so pripisali nedostat-;,om sestavljal c. a našega koledarja. Vidimo torej, da bi betlehemska zvezda res mogla biti sam Haleyev komet. Ta komet se pojavlja tako, da sra vidi povprečno komaj ena generacija. I.«e znanemu asftronomu Galleu, ki je 1. 1846. odkril v Berlinu že po Leverrierovih računih znani planet Neptun, je usoda naklonila, da je lahko opazoval dva pfrehoda tega kometa. Pač sreča v življenju zvezdoslovca! Nekaterim pa se je zdela diferenca 12 l«t vendar malo prevelika. Nekateri zgodovinski viri so tudi kazali, da se Kristus nI rodil leta 0, temveč 4 leta prej. Zato so v novejšem času začeli misliti, da bi bOa befehemska zvezda verjetno le trikratna dolga konjunkcija Jupitra in Saturna. Naj obrazložim to čitatelju! Vsakih 20 let se dogodi, da se na potovanju po nebu srečata planeta Jupiter in Saturn. Tedaj govorimo o njuni metlse-liojnl konjunkciji. Prihodnja taka konjunkcija bo n. pir. 1. 1960., ko se bosta planeta srečala na poletnem južnem nebu v ozvezdju Strelca. Tu in tam pa se dogodi da natopi nenavadno dolga konjunkcija: v kratkem času se planeta trikrat srečata Tedaj govorimo o trikratni ko-, njunkciji Jupitra in Saturna. Ta se po-'; javlja ppvptrečno vsakih 160 let, vendar ne obsbrii v ponavljanju nikaka zakonitost Od Kristusovega rojstva pa do danes je bil opazovan ta pojav le 12 krat in sicer v naslednjih letih: — 6 (ali 7 pr. Kr) 332-333, 411-412, 452. 709-710. 967-938, 1007-1008, 1255-1256. 1306, 1125, 1682-1683, 1910-41 m prihodnjič 1981. Vzrok tem trikratnim konjunkcijam je nenavadna lega ob opoziciji s soncem, v katero planeta prideta. V Času okoli opozicije se namreč začno planet: gibati drugače kakor poprej. Gibanje Jupitra.in Saturna v času trikratne konjunkcije je pa tako: Jupiter najprej rjrehiti Saturna in se od njega oddalji preti vzhodu. (1. srečanje). Malo pred opozicijo s Soncem pa se začneta planeta gibati nazaj proti zapadu in sicer Jupiter hitreje kakor Saturn. To ima posledico, da Jupiter zopet prehiti Saturna in stoji zapadno od njega (2. srečanje). Po opoziciji se začne zopet redno gibati proti vzhodu in tudi tu prehiti za,-adi večje hitrosti Jupiter Saturna (3. srečanje). Nato se začne zopet hitro gibanje, in tako je velika trikratna konjunkcija končana. Vse to se zgodi približno v šestih mesecih. Tak je torej vzrok m potek teh trojnih konjunkcij. Slično konjunkcijo smo doživeli letcs med Marsom in Aldebaranom, ko se je ali se bo srečal Mars z Aldebaranom zaradi epozi- , cije in s tem zvezanim obratnim gibanjem, trikrat: 11. sept. in 12. dec. 1943 in 10. febr. 1914. Bodi tu omenjeno še o kenjunkci jah: Konjunkcija ni — kakor to splošno po listih čitamo — najmanjša navidezna oddaljenost na nebu med dvema zvezdama, odnosno v našem primeru med planetoma. Konjunkcija nastopi v astronomskem smislu tedaj, ko imata planeta enako rekta-scenzijo. Konjunkcija pa ne nastopi tedaj, ko sta si planeta navidezno najbližje, ker ae planet ne giblje vzporedno s polutni- kom, ampak najčešče z ekllptiko, to Je sončno potjo po nebu. V najmanjšo navidezno oddaljenost pa prideta planeta te-aaj, ko je njun razstoj pravokotno na ekliptiko najmanjši. Ob najmanjši navidezni oddaljenosti dveh planetov na nebu te<*e namreč sprjna črta pravokotno na tKliptiko. Tako je bila n. pr. letos konjunkcija med Jupitrom in Venero 1. junija. najmanjša oddaljenost na nebu pa že pet dni prej. Nemški zvezdoslovec Robert Hensellng je zaradi domneve, da je bila betlehem-sna zvezda le taka dolga trikratna ko-njunKcija med Jupitrom in Saturnom — pomaknil Kristusovo rojstvo za 7 let pred začetek našega časovnega štetja. Vsekakor pa se je morala ta konjunkcija odlikovati z nenavadno majhno razdaljo med p anetema na neou, zato je bilo videti z Zpmlje ti dve zvezdi v taki majhni cd-daijenosti, da so ju videli skupaj ali pa vsaj v neznatni oddaljenosti. M. B. štepanjsRI prazoik D re ci božičem Mnogo ljudi ;'e med nami, ki so zapušče-n: in sami s svojo bolestjo in spom'nom na bož ene praznike pod domačo streho. Teh naj se. dotakne naša misel in roka. Z malo dobre volje lahko osrečimo one, M jih sreči vamo žalostne in bedne, i 13 one, ki sd z nami pod skupno streho in potreb u-je;'o op re in pomoči. Od malega dajmo malo. Ni bistveno, kaj m koliko damo, temveč kako damo. Z dobro roko in toplo besedo lahko ogrejemo srce osamljenega človeka. Roža ljubezni in sočutja do bližnjega naj vzcvete za božčne dni vsem brezdomcem, k; hodijo med nami z bridkostjo v srcu in z nrslijo na svoj dom. vsem, ki skriva-'o svojo bedo. vsem, ki prezebajo v kletnih in oodstrešnih stanovanjih, vsem, ki si želijo košček kruha in tople obleke, vsem pregnanim z lastnega ognj:šča. vsem. ki v bolnišnici hrepenijo po zdravju in domu. vsem otrokom revnih družin, ki si želijo skromnega darilca, V3em, ki nas cb cesti prosijo, vsem, ki potrkajo na naša vrata. Mnogo tihe bolečine je v src'h onih, ki so zapuščeni na sveti večer in o božičnih praznikih in ki so odvisni od dobrote in ■usmiljenja svo.ega bližnjega- Božični čas močneje oživi čustvenost, da se aganejo rt jt'šje strune srca :n v tem zvoku so bolečine silnejše- pa tudi ljubezen do trpečega sočloveka se r a zli vi v svetel plamen, ki hoče ogreti in tudi ogreje, kamor sežejo njegovi zublji. Ljubezen ublaži trpljenje in bridkosti. V znamenju ljubezni naj bo letošnji božič blagoslovili. M. T. Med prve zabavo lovcev v prejšnjih eash Jo spadali veliki lovi, kakršnih naš čas ne pozna. O takem lovu na naših tleh poročajo leta 1865 »Bliitter aus Krain«. Lov je nriredil na željo neapeljskega kralja Ferdinanda IV. 17. in 18. marca 1791 knez Ivan Adam Auersperg na ižanskem posestvu grofa Jožefa Auerspcrga. Pri pripravah mu je pomaga! kranjski deželni glavar grof Gesruck. Da bi lov čim laže vodili, so napravili poseben zemljevid ižanskega lovišča. Predvsem je šlo za lov medvedov. Neapeljski kralj je prispel 16. marca iz Celovca v Ljubljano in se odpeljal naslednji dan 7. velikim spremstvom na Ig po Ljubljanic — sedanje ravne ižanske ceste, kj seka Barje, ta-■ krat še ni b:lo. Trobente so naznanjale vožnjo * gospode, godbe so ji krajšale čas. Takoj po prihodu na Ig so s» odpravili gostje na visoka čakaFšča. Kraljevo je bilo pripravljeno komaj pet ste korakov pod gradom. Iz okoliških vasi in naselj so nagnali štiri tisoč pet sto gonjačev in zažgali več ko dvajset tisoč ognjev, ki naj bi pom.igali. da bi divjad ne predrla obroča gonjačev. Gonja se je pričela cb desetih z oddajo več ko deset tisnč strelov, ki naj b' splašili d vjad. Pokanje pušk med gonjači pomešanih domačih lovcev ni prenehalo vso gonjo. Gonjači so tolkli po drevju in grmovju s palicami in kričal1, kokkor so* mogli. Pogon je vodil na konju nadlovec omenjenega kneza Auersperga. Približno cb treh popoldne so prignali do čakakšč tri medvede. Enega je ustrelil pred očmi kralja njegov komornik Tanucc, druga dva sta srečno ušla skozi obroč gonjačev v bližnji gozdič, kjer so medveda in obenem nekaj volkov ponovno obkrožili in nagnali. To pot je imel kralj srečo. Podrl je enega od medvedov in takoj za njim volka. Svojega plena je bil zelo vesel in se je izrazi, da bi ne mogel v svojih loviščih tako spretno prirediti lova, dasi šteje njegov dvor dve sto izbranih lovcev. V vsem so padli pri tem pogonu trije medvedi. dva volka, eno jelenče ter mnogo lfsic in zajcev. Kralj je prenočil na ižanskem sradu Drugo jutro eo ga peljali do neke dve uri o$da:iene votl ne v skalovju, v kateri 90' imeli zajeto veliko medvedjo mrcino. Skušali so jo izgnati pred kralja To jim je uspejo le v tol ko. da je medved pekazal pri vhodu glavo. Hotel se je naglo umakniti, a je bi! urnejš: kraljev strel, ki ga je prevrnil. Medtem so se zabavali z lovom v ižanskem zvernjaku trije avstrijski nadvojvode, ki so prišr, da pozdravijo neapeljskega kralja v imenu cesarja Leopolda II. Ubili so medveda in gamsa. Ob štirih popoldne so gosti stopili v čolne in se odpeljali proti Ljubljani. Ob izl vu Iž:ce v Ljubljan:co jih je čakalo nad dvajset okrašenih ladij s kranjskimi plemiči obojega spola. K sprejemu je prišlo tudi zastopstvo ljubljanskega lovskega društva. Na bregovih Ljubljanice se je pa gnetlo radovedno ljudstvo. Ljubljanski učitelj risanja in slikar Herr-lein, katerega slike krase tud; nekatere naše cerkve, je napravil za kneza Auerspcrga 9liko tega medvedjega lova. Velik! lovi ciso biS roški Tako veliki lovi niso bili v prejšnjih časih redk". Kmetje so morali brezplačno pri peljati na določena mesta šotore, jih postaviti, divjad goniti in ubito odpeljati, kamor jim je bilo ukazano. Ne stotine, ampak tisoči ljudi so delali lovsko tlako, kadar 6e je zljubrlo nj ho-vim knezom. K lovski opremi knežjih dvorov je spadalo nekaj stotin lovcev. nekaj šolanih sokolov, najmanj sto pso»v in nič manj jnhancev. Kjer pa je lovska strast po~ebno gorela, je bilo lovu služečih oseb in živali še več. Virtemberški dvor ie red I v XVIII. stoletju za lov svmj 600 do 800 psov. Knezi so se voz;li z jelenjo vprego. Po 4. 6. 8. 12, celo po 16 jelenov so vpreg3li pred drage kočije. Po Ljubljani se ie vozil s štirim? jeleni generalni guverner Ilirije, marša! M a r m o n t. Enega teh jelenov so ujeli v čušperških gozdovih. Lovi so se končavalj z razkošnimi gostijami. Stregli so lovci od najnižjega do vrhovnega dvornega moistra. Kljub tej službi pa niso pozab:li. da bi se farni pošteno ne oddirikaF. Ogromno denarja je šlo na račun lovskega veselja. Lovu vdana gospoda je postavljala krasne lovske ch oree in krasila njhove dvorane z dragocenimi slikami živali in lovskih prizorov. Strošk? so sc krili največ z davki kmetov, ki so morali rediti d;vjad še na svorjh poljih in gozdovih, ne da bi se kdo spomn i, da dela preštevilna divjad škodo, ki bi jo treba povrniti. Še več: celo pasti niso smel: nastavljati v svojih gozdovih v času, ko ima divjad mlade, ter nab;rati želod, žir. divjake m jagode, da bi ne prikrajšali divjad' pri hrani. Lovska družba se je po potrebi tudi usedla za kmetovo mizo, odšla pa je, nc da bi vprašala za račun. Ker ga je tlači njegov gospodar, se kmet ni mogel pri nkomer pritcžrti. Zato so se mnogi rajši 'zselili, kaker da bi prenašali breme, ki je služilo drugim v zabavo. Lepi kosi zemlje 60 ostajali brez obdelovalcev. Kmete so plašile tudi kazni za neposlušnost v lovskih zadevah. Poročila pravijo, da so je-znoriti knezi obešal' lovske tatove na rogovje jelenom, ki so jih nato nagnal' v gnzd, ali so jih za-ili v jelenje kože. da so se zakadili psi vanje in jih razmesarili. Za čšviasi niše hroeli srca Kako in v katerem čisu So streljal divjad, za to n šlo Z današnjim pojmom lovca ni združljivo, da bi strelja! brcie živa!i. Prej so delali te prav radi. ker je breja žival manj okretna. * Jelenjad so lovili najrajši v času n;ene tol-šče. ker je takrat manj urna in zaleže meso : več ko pri omršaveli živali. Da pcr'cti jelenovo j I rogovje "e ni dozorelo, za to se n so brigali. 1 Stepanja vas, ki spada zdaj pod veliko Ljubljano, praznuje svoje proščenje na Stefanje, ki je obenem praznik konjerej-cev 'z vse, tudi daljne ljubljanske oklice Pripokejo se k cerkvi, da se pomolijo sv. Štefanu in ga poprosijo za zdravje svojih konj. Ta svetnik in prvi Kristusov mučen.k velja pri nas za zavetn!ke konj- ne pa živine sploh, vsaj ne v Ljubljanski okolic.. Njemu je posvečena Stepanj.-ka cerkev, ki je splošno znana z imenom Božji grob. K'p sv. Štefana v velikem oltarju je b 1 prej lesen. Ker je bil že črviv, ga je šempetrski župnik Ma'enšek zamenjal za kamn:tneba, ki ga je izklesal ljubljanski kamnosek To-m "riše pred tridesetimi let-' so obhajali štefa-nje pri Božjem grobu tako: Maše so se brale tri. Prva je bila ob pol šestih. Udeležili so se je skoro sami šte-pap jc.. Na svojih konj'h so pojahali okrog cerkve. Druga maš i se je brala ob osmih. To je b la maša ljubljanskih izvoščkov, ki so tudi plačali mašnika in pevce. Tretja maša je bila ob devetih. K njej so prišli največ konjerejci izven Ljubljane. Ljudi se je nabralo toliko, da jih je stalo za dve cerkvi izven božjega hrama. Pri drugi in tretji maši so darovali gospodarji konj priprošnj ku sv. Štefanu voščene konjičke. Dobivali so jih pri cerkvenih ključ. rlih Cena ni bila določana. Vsak je dal. kolikor je hotel. Darovali so jih toliko. kolikor so imeli konj v hlevu. Z voščenimi konjički so šli okrog oltarja in jih odlagali v košaro. Ko je bila poina. so jo etflh Poleti je jelen debel, dnevi so lepi, tt.ro, ni vzroka, da bi ne šli nadenj, sai do srede X!X. stoletja rogovje skoraj ni prihajalo v poštev kot trofeja. Zdi sc, da jc bila še v vsem XVIII. stoletju divjad le zato hi, da se jc zabavala z njeno lovjo gospoda. Usmiljenja niso poznaF za ljudi, kaj šele za živali. Divjad so naganjali v reke, jezera ali ribnike, ki so jih celo nalašč zato izkopavali. Plavajoče, pogrezajoče se in potapljajoče se živali so streljal1 iz čolnov in z brega. Male živali so izpuščali na zapreke, grajska dvorišča ali v druge ograjene prostore in se naslajali s tem, da so psi lovili in trgali živali. Po starorimskem zg-edu so prirejali boje živali ali bojne love. Medved je trpel pri tem največ. V ograjenem prostoru so nanj izpuščali pse. V zadnji sili se je pred njimi rešil v z vodo napolnjen, pokonci stoječ sod. od koder je delil svojim preganjalcem zaušnice in s tem razveseljeval gledalce. Zelo priljubljen je bi s'edcči način zabava-r.ja z živalmi: na ograjenem prostoru so metali v zrak z rjuh. ki so imele držaje, lisice, zajce, jazbece, pa tudi druge male živali tako dolgo, da so bile živali n* pol omamljene. Take so se plazile po dvorišču, kjer so jih love" pob;jali. Vsako rjuho sta držala moSci in ženska, metala žival v zrak in jo prestregala. Pobegle in po tleh lazeče ter skriva joče se živali so povzročale zmešnjavo, ki so jo prireditelji takih zabav kaj radi povečavalj s tem, da so, ko je bilo to !granjc z ž valmi na vrhuncu, izpustili v družbo nekaj slabotnih divjih svinj, pred katerih rilci so morale zatiskati gospe svoja obročna krila. Da bi imele te pri red tve vsaj ^dez lova, so se vršile z velikimi ceremonijami. Lovci si prihajali v urejenih vrstah, vzklikali so razne lovske kl;ce :n trob:li na 6voje rogove. Vsi udeleženci so sc morali ravnati po lovskih še-gih in paziti na lovski jezik. Tu£i cfecre sa služile zabavi Obore ali zverinjake so poznali že R:mljan:, ki so se seznanili z njimi v orientu. Karel Veliki je imel pri Aachenu svoj zve-rinjak, katerega največja zanimivost je b:I :n-dijski son. ki mu ga je poslal iz Bjguada kalif Harun ali Rašid. Ce-ar Friderik II jc potoval rad v spremstvu kamel, ki j'h je redil v posebnih oborah. Leta 1474. je podaril Viljem Tirinški volilnemu knezu saškemu levinjo z izrccno željo. naj bi mu delala kratek čic V obore so zap:rali tuje in Jemače živali. Od domačih so redili v oborah največ je'cne. Posebno radi so zapirali take. k: so meli nenavadne barvo, na primer bele ali srebrnkaste lise. Zverinjak so omogočal' lov ob vsakem času m so dajali za gostije pr.trcbno divjačino. V bližni L.ie'bijane sta slovela zverinjaka pri ižanski graščini ;n na Studencu pri Fužinah. Oba so zgradili Auersporgi in ju obdali z zidano ograjo, ki stoji ddoma šc danes. Omenjeni mara! Marmont je imei z zveri-njakom na Studencu veliko veselja Dr. J. L odnesli k prcdajajočtm ključarjem, (U Jb» ni zmanjk lo blaga. Darovalci so bili odprt"h rok. Ko so ključarji popoldne preštevali denar, go ga našteli do petnajst tiseč goldinarjev ali še več. Denar je bil namenjen popravilu cer-k e in kritju drugih stroškov. Ključarji so nabavljali voSčene konjičke največ prj Janeiiču, po domače pr. Ivačar-ju. To je bil velik čebelar v Hrastju pod Ljubljano. Iz voska je delal konjičke razne velikosti. Grvice in repke jim je pobarval rdeče in plavo. Ker je sedaj vosek drag in redek, prodajajo ključarji lesene konjičke. Kupčija pa"je slabša, ker je konj manj in se zateka vedno manj konjskih lastnikov k sv. Štefanu. Ta ali oni gospodar prinese sam z doma lesenega konjička. Poleg konjičkov so prodajali ključarji tudi blago,slovljeno sol. Ljubljanski konjerejci in oni iz okol'ce so jo dajali doma konjem med zoban;e za blagoslov, štepanjcl pa so še pred trideset mi leti pojezdili po kosilu v d:m k svojim njivam in vrgli na vsako njivo nekoliko zrn blagoslovljene soli, da bi njive bolje obrošile in da bi bile obvarovane toče in druge škode. To trošenje soli po nj vah je nudilo tudi zabavo, ker so spočiti konji metali jezdece na ti", da so morali loviti po njivah konje. Ko so jezdeci opravili na polju, so se porazgubi po gostilnah. Po štepanjskih gost'Inah se je po vseh mašah, posebno pa po deveti, trlo ljudi. Največ jih je b'lo pri štravsu (Povšetui. ker je imel velik hlev. štravs je iztoči na Štc-fanje 600 do 700 litrov. Prej so proslavljal; proščenje tudi s streli iz možnarjev, kar že nekaj let ni v navadi. Blagoslova konj pred cerkvijo po navadi ni bl o. Lahko si ga pa naročil in plačal. T ko je napravilo 1. 1940 ljub'jansko Kolo jahačev. Poeebn'h pesmi za ta dan niso poznali, V cerkvi so peli običajne božične, po gostilnah pa narodne. Priporočanje konj posebnemu zavetniku sega v stare čase. m pa domačega izvora, ampak smo ga prevzeli od Nemcev. Nasproti poganskemu zavetniku konj je postav la katoliška cerkev sv. Štefana, dasi ni imel v življenju opravka s konji. 1» Zimsfca p®m®€ Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47—71 (int. 44)! Prostori Zimske pcmočs so v Pucclnijevl ulici 9/L levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovn»h položnicah na: »Pokrajinski podporni zavod — Ziinska pomoč —« Cek. rač. 16.580! So v 1 2« č^a Narodni motiv. Pastirčki zaspančki zbudite se zdaj, vse zvezde žarijo, odpira se raj. Že angel prihaja iz raja med nje, veselo novico pastirčkom pove. »Le hitro vstanite, da greste z menoj, Zveličar prišel je na zemljo nocoj. Z ljubeznijo božjo ves svet bo objel, gorja in trpljenja človeštvo otel. Tam v hlevcu na slami ožarjen leži, ob jaslicah Jožef z "Marijo kleči. Zbor angelski bliža se iz rajskih višav, zahvalnico poje Mesiji v pozdrav. Čast Bogu in slava v polnoč se glasi, na zemljo mir božji ljudem naj rosi.* Mara Tavčarjevi V. M. Doroševič: ženini Sprehajaj sern se ob robu Hadžibajskega parka, ko je mahoma planil iz grmovja neki mladenič. Preplašen vzdrhtim: — Zblaznel je! Brez klobuki, obleka vsa razcapana, v krneb. Zenice razširjene od strahu. Mokti lasje priicp'jeni i»a čelo. in mi pade pred noge. — Zaklinjam vas! ... Iščejo me! Skrijem se v tole grmovje! .. Ne izdajte me! Oni! In mladenič izgine v grmovju. Kaj je? Kaj se je zgodilo? Kaj je storil tale mladenič? Nemara je ubijal? k ga zaklal? Morda je kradel?... Danes je p i •mladeničih to v modi ... Po parku se je znova začelo pokanje, lomljenje. Z deU - lju - l,-u!-r « krik Grm se razmakne _ obstanem ko uko- pan... T Iz grmov?« F<» pek*?.* TVin lvrtv.č sladki Ivan Ivanovič, predobri Ivan Ivano- vič, uvaževani družinski oče, — toda kak je! Kri mu je udarila v lice, v očeh gnev, lasje naježeni, — pa plane naiavn~st predme. — Si videl lunapa ? — Kakšnega lumpa ? — Onega vendar, M je bežal tu mimo. Ga nisi videl? — Toda, Ivam Ivan o vi č, kako vendar spoznaš na človeku, ali je lump, a;i ne? Danes je to zelo težka reč. — To se pravi, da ga nisi vide' Nai bo. saj ie vseeno. Tako ali tako mi ne uida, fa-lot nesramni. Ivam Ivanovič zapreti s p--trni: — Blagoslovim ga! Blagoslovim ga, lum-pa! Tako se je drl »blagoslovim ga«, ko bi hotel nekomu odrezati glavo. — Blagoslovim te! Ne ubežiš 'mi .. . domisli, bratec, kakšen capin 'o1"- tzood blagoslova se je iztrgal... Naj bo. naj bo... bratec... naj bo. ne uideš mi! Vse sem sijajno uredil: prava gorja! .Tpz sem lovec, šel sem na medveda. Podkupil rem eelo -vznike. Cel park je zaseben Po gr.. moviu sem pustil žen« tn otro1--- Sir.*-k Petika Wffll9 vobs S SV^i*?1/! biciU"* H*' išče. žen- j.**« Y.n ga bodo za«rVdeJs. tn-kriče: VU - lju - lju« jn p-^t.ir-io predme. Psov nimam p«, jih moj.i dvpžin* nadomešča. J>*ni sem rek«* 'K" F"1 zapleda® p-j-ir.-,'; ,T!,( ■r.-*xt r" tla! Ce se bo branil, gi-lzi ga v nege, ' a ti j ne ubeži. Medtem piidem jaz in — blagoslovim!« — Kaj ti je vendar, Iran Ivar.ovlč? Morebiti — vr.-čiea? Kakšne neumnosti si si vtepe! v glavo? čemu bi blagcs''avljal ne-srečnlk? ? • — Nu, kaj naj pa naredim d^jg-ga z nlim, ko da ga b'agor.lcrvim? B'?go?lovil ga bom — in mij-na Bosna. Ne, ti sd enostavno P:ti oredstavljat.l ne more*, k?" šni so drnes mladiči Vabiš ga gost'š k kor le n." i":o' ■> mor-š kuhaš zan< >ckr. 5k~« — ok\~-škn ie juha Iz mesa, čebule, kumar, jajc me u in kvasa — pa da bi sc po+em iz hvaležnosti vsaj oženil s tvolo h'"erko. AM vsaj iz vljudnosti! Nič' Ok oško ie, celo po dva križnika. Ko of p^i -e do ženitve. falot — ni r9zpol<->žen A za ok eško je razpoložen? Pomisli samio. lrp-» te T>rog'm! MIp lič r>»ide na mor-ki »aJ?v. Po kuharici takoj zvem za to. Sai nlaču^em ■»'Se tuj« kuhiree. Kako>- h'!^ vidi kp.tera kjerkoli kakego mladiča, takoj mi pri Je povedat. In jaz grem ter se seznanim. — K^ko? Kar takole nepoznan . .. — Ka^ me brien »nepr^nan«! Seznanlpi se. Pridem... vi^im, mladenič. Pravi: »No^ra me boli*. Smi^l se nam ?e pa smo mu bite'- Antl hčer A an. kar preko ograde — h op! — Kaj? Kir p-ek-' otrple? — PTar preko S-dimo +akr»le * s^ kos'lom na terr®'. flena p-lnravll"" o'*ro5*"0 -o--,-) T>~r,č ^^ b! n«- m"^"' *4n" vori o okx*oški. »Semjon Ivanovič,« vpnašuje Olječka, »ali ljubite okreško?« >Ljubim,« odgovarja mladič, »posebno z rakovimi vratovi.« To so vam nebeška reč. Nič ni lepšega od vratov! — Ali ni to čisto določena izjava? Cesa naj bi še čakal? Planem k njima: : Razumel sem vas, Sem joti Ivanovič, razumel! Vzemite Olječko. Ljubite njen vrat, kolikor hočete.« — Toda prav ko sem hotel blagosloviti, falot nogo čez plot pa v grmovje. Mi za njim!... V tem trenutku se zasliši iz daljave obupno kričanje: — Ivan Ivanovič! Sem! Držim ga! — 2ena ga je pograbila! In Ivan Ivanovič se zakadi v grmovje. — Drži ga! Griži v noge!... Takoj! Za noge ... za noge ... Glas Ivana Ivanoviča se je približeval v(»f bil*.? in bliže mestu, odkoder je prihajal krik. — Hitreje, hitreje, je klical ženski glas. — Ušel mi bo!,.. — Za noge. griži, za noge! Olječka! Petjka! U-lju-lju! Mauml na pomoč!... Evo me. evo me! A v tem trenutku «e začuje strašen obupen krik — in vse umolkne Stal sem pol Živ pol mrtev. KakSn* drama se odigrava v gozdiču ... Ali so ga ub;H ? 7rw -rnrri vp4-v'e ln po stezi se privleče Ivi... Ivanovi". Izmučen truden. ... Izvi! se je. Kako je le to naredil, gad zvijačni, žena ga je z zoprni grizla v nog«. Sin ga je dvakrat povozil z bicikljem. Hči ga je držala za lase. Mislil sem: »Blagoslovim!« Pa ni bilo govora o tem. Ko me nesrečnik zagleda, ko da ga je nekdo speikel z razbeljenim železom. Skoči ves izmučen, zgnavijen. Olječki je ostal v rokah šop las. Toda vsega je kriv Petika. Ne zna ravnati z ženini. Kaj se po ženinih z bicikljem vozi ? Sedel bi mu naj na glavo — to konec. Tako je treba z ženini! Ivan Ivanovič sede na klop. — Neverjetno, bratec. Kako težko je dandanašnji najti ženina. — Bržčas jih zelo prebirate. — Mi!? Toda, bratec, danes se vendar izbirajo in ogledujejo lakaji, nikar pa ženini. To je bilo nekoč — da ženin ne loadi, ne pije. ne kvarta... A danes se od njega ne zahteva prav nič drugega, ko da sa oženi. Pa niti tega noče. — In zakaj noče? — B, pojdi pa vprašaj te angelSte!. Evo ti, takšni so danes mladiči! Ne morefl pa ne moreš ga blagoslovita... Toda vefl... Ivan Ivanovič m mogel končatL Proti nama Je tekla sobarica. — Gospod! Gospod! Brž domov! Kuharica lz sosednje vile je prUPa k nam. Ivan Ivanovič skoči, ko M ga muha pičila. — E. pozdravljen, bratec... NlkoB nimam To je novi. Hitim blagoslovit... M.goče mi bo zdajle bed je uspelo... Kroggffgg Srečne praznike vsem naročnikom, čitateljem in inserentom! »JUTRO« * Propagandni minister čestita 90 letni pisateljici. Minister za propagando dr. Goeibeis je poslal pisateljici Izoldi Kurzovi o priliki njenega 90. rojstnega dneva svoje prisrčne čestitke. * Nov letalski napad na Selijo. V ponedeljek 20. decembra je priletelo nai bolgarsko prestolnico 70 do 80 sovrežnih le tal, ki so odmetavala bombe. Poiušene so bile razne hiše, med drugim tudi neka bolnišnica, moška gimnazija, šola za telegrafiste in še neka ljudska šola. Civilno prebivalstvo je imeio 35 mrtvih in 80 ranjenih. * Novo leto brer voščil. Poslej je bilo v navadi, da so si ljudje cb nastopu novega leta pošiljali voščila v obliki čestitk. Letos, pišejo nemški listi, je zaželieno, da se ta navada odpravi ter s tem prepreči brezplodna poraba papirja, pa tudi razbremeni pošta. Vodilne osebnosti nemške države s Fiihrerjem na čelu so izrazile željo, nai se čestitanje ob novem letu zaradi vojnih razmer odpravi ter naj se po možnosti omeji le na najožji krog v zasebnem življenju. * Torcdist čni napad na Pire j. Grško pristaniško mesto Pirej je prošle Ini napadla skupina angleško-ameriških bombnikov, k. so s svojimi eksplozivi ubili 20 o:eb, b'izu sto pa so j'h ranili. Bombe so padale pretežno na delavsko četrt, kjer je bilo uničenih nad sto hiš. Na stotine grikh delavskih družin je zaradi tega brez str. he. * Žrtev v okolic! Duna"a. Delavci na področju dunajske občne so letos, obdelali 4.3 nrlij-n- kv m°tr:>v ozemlja, k; je vrglo na svoji površin-" pridelovalcem prav fene pridelke Na tem ozemlju je bilo pridelanega skupno nad 10.5 miljonov kg krompVja, zelenjave in razne krme Vsi ti pridelki'so prišli v korist obdeIova?cem peleg tega pa n'so obremen:li nobenih tr nsport-ih pripomočkov kajti l-"udje so jih znosili domov v nahrbtnikih in v ročnih torbah. * Pl:m?n»ko društvo med vrjno. V Sa1^-burgu so pred nekaj dnev: zborovale sekcije nemškega alpskega društva :z Bavarske, Salcburške ter krajev ob Gorenji Domovi. Tajnik društva dr Erkhart -"e podai poročilo, ki kaže da se število članstva navzlic vodnim razmeram neprestano veča. kar or:ča o vel'k: živ^enjski sili ustanove. '3K nu Kravosa v sgsna&flsi Iz Srbije je dospela z znatno zamudo vest da je umrl v Zaječaru znani trgovec Ivan K r a v o s , ki je imel dolga leta trgovino z usnjem v Mariboru. Kravos se je iz izučenega sedlarja povzpel s pr rojeno mu inteligenco in pridnostjo v uglednega trgovca, ki je zavzemal v:dno mesto tud' v organizacijah in v javnem življenju &p!ch Bil je vnet planinec in dolgoletni odbornik ter častni član bivše marborske podružnee SPD Njegov zvesti prijatelj, ki živi v Ljubljani, mu je sp;sal naslednje spominske vrstice: Za svoje domovanje si si izbral, dragi Ivan Kravos, Zaječar. 30 let je peteklo, odkar sva se spoznala v Gorici, kjer si bi! ustanovni član goriške SPD. Kaj kmaiu si mene kakor mnoge druge popeljal v kraljestvo našega troglavega očaka kjer si nas očetovsko vzgajal v debrp planince. Pepe!jal si nas na Km, Mangart, Pcrezen. Matajur in nas vod:l po mnogoter h skr vnih stezicah mogočn h planin. Po svetovni vojnj sva se znova sestala zgoraj ob Dravi. Bil si zopet med prvimi ustanovitelji SPD k; je pravilno oecn'la Tvoje ne-eeb;čno in požrtvovalno delo. tei Te zvol la za častnega člana svoje mariborske podružn ce Krasen dan se je nagibal k večeru, ker sva pred več ko dvema letoma zadnjič stala na pohorskem razglednem stolpu. »Pojdiva. Ivan. temni se žc,« sem Ti dejal, a Ti. kakor da b: vedel, da poslednjič zreš na to ljubljeno deželo'. Hote! & nas zopet videti 'n tako se lani nisi ustraši napornega potovanja iz Zaječara v Ljubljano Ko si potem odhajal, ni nihče pomisli! na to. da smo si poslednjič segl: v roke. Mnogo s/i prepotoval, mnogo lepega smo sliSali z Tvojih ust, a predavanja.o Tvojem zadnjem večjem potovanju na Nord Cap. katerega si nam obljub'!, pa žal ne bomo deležni. ker Te je zla Usoda preh.tro iztrgala iz naše srede. Ti večn p'aninsk! mladenič si zapustil nas t planince, k smo T: bi!' tako zveste vdani, za- j pustil si svojo dobro hčerko Zoro. zeta Dr ga j Pavloviča jn vnučka LHijano in Mikca Dragi \ Ivan. naj Ti bo lahka žemljica tam med Tim;- | kom in Crnc reko! FranJo. j Nemškemu planinskemu društvu se Je posrečilo oskrbeti svoje domove s prvovrstnimi živili. Društvo je izdalo več zemljevidov ki se prav dobro prodajajo, tako da se smotri društva tudi na ta način odlično manifest rajo med planinarji * Vitaminske tablete za delavstvo. V nemških listih čit:mo poročila o uspešni akc ji, ki so jo dosegli v tvorn ških obratih Nemčije z vitaminskimi tabletami. Razdelil5 so delavcem Ln nameščencem na milijone tablet z vitaminoma B in C. Tablete so narejene po predpisih prof. Morella m uspeh te akcije se že kaže v tem, da delavstvo ne oboleva za hripo ter kaže tudi mnogo manjšo nagnjenost k drug;m prehladnim boleznim. Pojavi utrujenosti, ld so j h zdravmki-veščaki zadnja leta opazovali pri tvorn ških delsvcih, se letos zaznava o v mnogo manjšem cbsegu- Obenem k žejo zdravniške preiskave, da nazadujejo revmatična obolenja, dočim se trdnost upanja v skoro vseh primerih boljša. * Sol a za gledališke igralce v Salzburgn. Na visoki šoli za glasbo »Mozarteum« v Salzburgu so otvo i i poseben oddelek za igralsko umetnost. Igralsko šolo vodi in-tendant salzburškega gledališča Peter Stanchina. Ustanova bo izročena javnosti dne 10 januarja 1944. * Otroški orkester na Finskem. Profesor Linko volja Sibeliusove glas' ene akademije v Helsinkih namerava osnovati poseben orkester, ki bo sestavljen iz godben kov otroških let. Sibeliusova akademiji je že 20 let stara ter je irša iz prvotnega kon-servatorija v Helsinkih. * 5 kg zlata je zmanjkalo. Švedski tisk poroča o senzacionalni tatvini v topilnici znane švedske akcijske družbe za kovine v Skelieftiju na severnem Švedskem. V tej topilnici je izginilo 5 kg zlata, ki je bil podjetju izročeno v pretopilev. u_ Promocija domobranca. Dne 28. decembra so promovirali za doktorje prava naslednje gospodje: Franc Doiinšek, Oto Doiinšek, Franc Grum, Angel Kalin, Danijel Petrič, iz Ljubljane; Konrad Her-vatin iz Trsta, gdč. Vlasta Semec iz Celja, J:že žele iz Sv. Petra na Krasu. G. Danijel Petrič, ki je bil v domobranski uniformi, se je v imenu novih doktorjev zahvalil za podeljeno jim čast, obenem obsodil delo pretežnega dela inteligence, ki je rušila to, kar si je narod s pridom priboril. Načelo nove generacije je: Z Boge m za narod. Navzoča je bila četa domo-brancev-akademikov z g. podpolkovnikom Dežmanom na čelu in ostalimi častniki. u— Strani sveta in presajanje sadnega drevja. Sadjar, ki je delal poskuse, kako vplivajo strani sveta na odstotek prijemanja sadnega drevja pri presajanju, je zapazil, da je skorja mladega sadnega drevja močnejša in trpežnejša na oni strani, ki je obrnjena proti severu. To naravno odpornost sadnega drevja je treba upoštevati, ko presajamo mlado drevje na nov stalen prostor Odpornejšo skorjo obrnemo takrat proti severu. Ce pazimo na to malenkost pri presajanju mladega sadnega drevja, se nam bo ta pozornost zelo izplačala. u_ v°dnikova pratilca 1944 je pestra, lepo ilustrirana prava ljudska čitanka, ki bo vse leto naša zvesta poučna in zabavna spremljevalka.. Staro im min. Jo jo bo rado jemalo v roke. če še nisi prejel Vodnikovih knjig, stopi brž panje v pisarno Vodnikove družbe (Narodna tiska:na), ali pa v knjigarno Tiskovne zadruge, šelen-burgova 3, oziroma v Učiteljsko lcnjgamo, Frančiškanska ul. 6, kjer boš za skromno vsoto dobil letošnji Vodnikov knjižni dar. Id zbuja povsod pozornost in je vsem članom izrelno všeč! u— Dijakom srednjih, meščanskih in osnovnih šol, ki žele dostči_ ucpehe pri učenju svetujemo, da se vpišejo v učni zavod »Korepetitorij« Mestni trg 17/1. Pouk se vrši dnevno. Priporočljivo posebno onim, ki nimajo rednega pouka in privatistom. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. u— Novo izdanje: Hug® — Notredamska cerkev v Parizu. Dobi se po vseh knjigarnah in pri »Saturi«. Tavčarjeva 4. — Naj-_ lepše darilo. u— Potovalni urad se preseli 27. t. m. z Bleivveisove 11 na Gospsvetsko cesto 3. Telefon 24-72. Sestanek z Zsr&o Mirko je stal že pol ure pred Tivolijem Lepo večerno nebo se je bočilo nad Ljubljano. veseli ljudje so hodili mimo in včasih se je oglasila ptičja pe~emea iz parka. »Ne pojejo, temveč zasmehuiejo me!« je dejal Mirko polglasno i-n besno. Pa je prišel Stanko po poti, ustavil se je in dejal: »Servus. Mirko! Kaj delaš tako divji obraz?« »Samo tebe mi je še manjkalo!« ga je nahrulil Mirko. »To sicer ni odgovor na moje vprašanje« je menil Stanko smeje, »a zdi se mi, da odgovor že poznam. Čakaš na d?kle in sladka stvar noče in noče priti. Nu. ali sem uganil?. Mirko, v takšnih primerih pomaga samo potrplienje. Tudi jaz sem prestal že marsikakšno uro Bog si ga vedi kje. a to mi dobre volje vendarle ni požrlo Naposled je dekle vendaHe prišlo In ker nima nobenega smasla. da bi dela! človek tragičen obraz, če se je lepotica zakasnila, je že od vsesa pečetka pametneje. da se lotiš čakanja z dobro voljo.« »Kdor ne čaka. mu je lahko govoriti.« ga je Mirko znova nahrulil. »Meni bodo živci vsekako ušli. če bom moral še deset minut čakati.« »Mirko, nekaj ti bom predlasal. Pojdi in sedi v Emono jaz pa počakam med tem namesto tebe na dekle, ga privedem v kavarno in ve bo v redu. Veš, da nisem sebičnež. Čim to opravim, izginem, tako da ostaneš s svojo oboževanko sam in nemoten. . Ne ugovarjaj, Mirko! Kakšna je mladenka?« »Saj jo poznaš. Stanko! Zorka je.« »Dobro, vse poide kakor namazano. Le pojdi v kavarno in počakaj tam udobno pri skodelici črne kave!« »Naj bo zaradi mene!« je zagodmjal Mirko in odšel. Sedaj je stal Stanko pred Tivolijem Čas je mineval, prešle so ure, a Zorke ni bilo od nikoder. Prišla je noč. Končno, ko je ura odbila že enajsto in se je hocu rnila lev co. Levo nogo si je zlomil 74lstm zasebnik Ivan Piestenjak iz Ljubljane. Po stopnicah je palel in si zlomil k vico 78-letni upokojeni železničar Anton Mev ,a iz Ljubljane. 53'efn- žena pes^nika I"-ann Mamova iz Obr j je pa'1.1 v kuh-nli in s' zlomila lovico. Pone.?reč?nd. se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Itajersko Prisega na p«kopal>šču. V soboto 18 decembra so v Mariboru DoložHi J večnemu počitku četovodj* Maksa Ranftln. Zalne svečanosti sc ie udeležil tud.Gauleiterdr Uiberreither k? ie tako počastil fvo^a sobojevnika. Ranftla so pokopal, ob ogromni udeležbi mariborskega prebivalstva. Ob odprtem grobu so strelci sestavljeni 17 pokoinikovih tovarišev, oddali tr, salve in ob zvokih znamke so začele oadati na krsto grude zemlje. Zadaja not Mak-a Ranftla ie bila prava priseg tovarišu ki je padel kot vojak v izvrševanju svojih dolžnosti za domovino. Viscka star°st. V Rogatcu je obhajala Adela Pirker nedavno svoi 85 roistni dan. Jubilantka je še vedno čvrstega zdravia ter se zalima za ve dogodke Nar~di'a se je v Ptuju, omožila se je leta 1877. ter le mati petih otrok. Je tudi imetnica bronaste kolajne za matere. Pestri večer v Mariboru. V nedeljo, 19. decembra je priredila Štajerska domovinska zveza pestri večer z geslom »V ritmu veselja«. Dijaški koncert v Ptuju. Gojenej Glasbene šole v Ptuju so priredili koncertno produkcijo, na kateri je nastopil orkester ter trio s flavto. Na sporedu je bila tudi skladba voditelja Glasbene šole Erjavca, ki predstavlja božično pesem. Na koncu so bilj dijaki obdarovani. Razne nezgode. 49 letni stražmojster v pokeju Johan Savec iz Maribora se je vsekal s sekiro v desno nogo. — 24 letni pomorski delavec Maks Pečar iz Dcbrcv-cev se je ranil pri delu na desni roki. — 5 letni mesarjev sin Viktor Kolmanič si je poškodoval levo roko pri rezanju krme. Vsi trije so morali iskati zdravniško pomoč v mariborski bolnišnici. Usmrčcni požigalec. Pred kazenskim sodiščem v Mariboru se je moral zagovarjati 32-letni dninar Franc Lesjak iz Spodnje Korene pri Mariboru. Bil je obtožen, da je v letih 1938, 1941 in 1942 iz maščevalnosti zažgal kašče. v katerih je bila spravljena letina. Vsako pot je povzročil lastnikom kašč znatno š". odo. Poleg požiga je Lesjak pošiljal raznim posestnikom grozilna pisma. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na smrt- Justifikacija je bila že izvršena. Iz Trsta Dov°ljenje za uvoz istrskih v*n. V zvez z raeionirano prodajo uvoženih istrskih vin je potrebno, kakor smo poiočali, posebno uvozno dovoljenje. Pr-zaleti p odvajalo, ki bivajo na podiočju tižaške občine, ga dobijo pri tržaškem občinskem uiadu za razdeljevanje živilskih ruik-znic v ulic Ret-tori št. 2. Smrtna kosa. Dne 17. decembra je umrl g. Ivan Benč na iz štorij pri Sežani, hišna številka 17. Dočakal je starost 77 let in sedem mesecev. Naj v miru počiva! Mladenkina smrt pod tramvajem. V ulici Pasocli v Trstu je povoz i tramvaj 211e.no mladenko Herniko Drioli, ki je bila pri priči mrtva. ponesrečenci. Zaradi eksplozije bom' e je dobil poško ibe po obeh rokah liletni Livij Katarini iz Pinguenia. 631et:a gospodinja Lucija Dragon se je p^nes ečila pri izstopu s tramvaja. Na osrednjem tržaškem kolodvo.u je padla 561etni Katarina MartJiič in si poškodovala desno stegnenico. 521etna Katarna Lausen iz Skednja je padla s tramvaja proge 2 in se je pobila po obrazu in obeh rokih. Pri nesrečnem padcu si je z oniila desno no0o 291etna uradnica Jole Pcmi. Ponosiečcnc se zdravijo v tižaški bolnišnici. Dečkova nesreča. 15 letni Tulij Rossi iz Trsta je našel v bližini hiše nek naboj, ki je eksplodiral. Nesrečni Rossi ima občutne poškodbe na levi nogi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Iz scilne kronike Ljubljana, 23. decembra Zadnji razpravru dan pred božičem je bil v četrtek. Predsednic senata sos Ivan Kralj je razpisal 5 razprav, dve sta odpadli, ker se ootoženca ms ta odzvala. Se-aaj ju bo poiskala policija m privedla v zapore oziroma v razpravno dvorano. Ena izmed treh opravljenih razprav je bJa prizivna. Sodba je bila na prvi stopnji izrečena v Logatcu. Sio je za malenkostno žalitev, ki bi jo prizadeti ob nekoliko večji uvidevnosti lahko poravnali že kar med seboj. Tako so od njihovega to-žarjenja imeli dobiček samo odvetniki. Obtoženki, ki sta se medsebojno tožili, sta bili s končno sodbo oproščeni. Zadevo je sprožil prav za prav 131etni deček. Bržkone je slišal, kako se je njegova teta jezila nad izgubo rovnice in ker ni hotela priznati svoje malomarnosti, je doižila razne sosede, da so ji rovnico ukradle. Ko ga je poslala k soobtoženki vprašat, ali je morda ona našla izgubljeno rovnico, je deček sam spremenil vprašanje in rekel sosedi, ali je ona rovnico ukradla. Seveda je bil takoj ogenj v strehi in nj pomagalo potem niti, da je deček prišel besede preklicat. Plaz ženskega ogorčenja in jezikania se je že sprožiL Upajmo, da se je sedaj s sodbo v drugi instanci ustavil. Sumljivi opravki s kaznjenci Trgovski potnik Franc je sedel na zatožno klop. ker ga je državni tožilec obtožil utaje 1000 lir vredne suknje in ker je sprejel od Martina Vovka v hrambo 10 kg moke, čeprav je vedel, da je ukradena. Franc je b;l pred meseci kaznovan zaradi nakupovanju ukradenega blaga. Ko je odhajal iz zaporov, mu je neki kaznjenec izročil zimsko suknjo. Franc pravi, da jo ;e prevzel z nalogo, da jo proda ali zastavi za najmanj 400 lir, lastnik pa trdi, da mu jo je dal z naroč.ilom. naj jo izroči nekemu njegovemu znancu. Ker se Franc kasneje ni oglasil, ga je kaznjenec ovadil. Franc je prinesel »utajeno« suknjo na razpravo in izjavil, da jo je pripravljen vsak čas vrniti, samo ne ve komu, ker je lastnik sedaj v kaznilnici v Kopru. Suknjo je skušal po naročilu prodati, pa je ni mogel Zanikal je. da bi jo bil prevzel v svrho izročitve kaznjenčevemu znancu Med razpravo in čitanjem izpovedi razn h prič se je pokazalo, da je v ob-toženčevem zagovoru mnogo resnice. Zato so ga sodniki za to deinnie oprostili. Ni pa bil oproščen za drugo dejanje. Sodniki so ga spoznali za krivega, da je letos v maju sprejel od Martina Vovka 10 kg moke v zastavo, dasi je mogel misliti, da je nepoštenega izvora. Obsojen je bil na 300 lir denarne kazni, ki je z upoštevanjem preiskovalnega zapora že prestana. Neg'o se je razvil Franc Jankovič se je naglo razvil v tatu ln vlomilca Doslej še ni bil kaznovan. Ko pa je v četrtek sedel na za*ožno klop. mu je državni tožilec naštel kar 10 tatvin, med niimi celo štiri vlome, ki Jih ie zagre šil v aveustu in septembru. Oškodovancem je odnesel več parov čevljeve dve nalivni peresi, dva zaica. žensko t^bico. žensko obleko in n^ka* Napravil jim je tako nad 4000 lir škode. V<=e esvoio tatvine ;e priznaval. Zi"ovar : ja| se ie da ie ves denar, ki ga je zaslužil c poštenim del^m dal za hrano in sta i nov«nie in mu ni nič ostalo za njegove tx> ' trobe Več:nn"Ni stvari je o-odal ra s+ari-' nj jn n„ živilskem trmi Ob^olen je bil po obto*niri na 1 strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Beleinica KOLEDAR Sobota, 25. decembra: Božič. Nedelja, 26. decembra: Štefan, ponedeljek, 27. decembra: Janez Evangelist. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Karneval ljubezni. Kino Sloga: Ko spet sonce zašije. Kino Unicn: Med dvema snubcema. Kino Moste: ženske so boljši diplomat je. PRIREDITVE NA ŠTEFANOVO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Sobota, nedelja: Dr. Picccli, Bleiwelso- va 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gar-tus, Moste — Zaloška cesta 47. Ponedeljek: Dr. Kmet, Ciril-Metodova št. 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ul. 7. Praznično dežurno zdravniško službo Ima od petka od 20. do nedelje do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr Ivan Logar, Cesta 29. oktcbra, telefon št. 41-52. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od nedelje od 8. zjutraj do ponedeljka > do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jož ca 2 11 k o, Pleteršnikova ulica 13, telefon 47-64. ZA TEMNITE V je strogo obvezna cd 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 25. dec., ob 16: Cvrček za pečjo. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 26. dec., ob 16: Nonnanski junaki. Izven. Cene od 22 iir navzdoL Ponedeljek. 27. dec.: Zaprto. Torek, 28. dec., obl 6: Cvrček za pečjo. Red A. * Ch. Dickens: »CVRČEK ZA PEČJO.« Božčna komedija v treh dejanjih. Osebe: Jchn — Cesar, Caleb — J. Kovič. Tacle-t:n — M. Skrbinšek, Edvard — GregCHin, Dotka — šaričeva, Berta — V. Juvanova, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Maya — Levar jeva. Režiser: C. Debevec, scenograf: inž. E. Franz. OPERA Sobrta, 25. dec.. ob 16: Prodana nevesta. Izven. Cene od 32 lil navzdol. Nedelja. 26. dec., ob 17: La Boheme~ Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 27. dec.: Zaprto. Torek, 28. dec., cb 16: Melodija srca. Krstna predstava operete. Izven. Cene od 32 lir navzdol. B. Smetana: »PRODANA NEVESTA.« Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina — Janko. Ljudmila — Poličeva, Marinka — Polajnarjeva, Miha — Dolničar, Kata — Goiobova. Vašek — Bano-vec, Janko — čuden, Kecal — Lupša. cirkuška ravnateli — Jelnikar. Esmeralda — Barbičeva, Indijanec — Marcnk. Dirigent: D. Žebre. režiser: C. Debevec, koreograf: in.ž P. Gclovin. Vodstvo gledališča Javlja: Zaradi obolelosti številnih opern'h članov je bila v tekočem tednu nujna večkratna izprememba repertoa rja. Iz isfcesra razlojra fe tudi božični repertoar spremenjen in bodo na sveti dan peli namesto že napovedane »Snetruročke« opero »Prodana nevesta«, v nedeljo pa opero »Boheme«. Oboleli so: Golobova Mlejnikova, Vi-dalijeva. čuden, k: so mnogo zaposleni in tako se repertoar ni mcgel razvijati po določenem redu. Zato prosi vodstvo gledališča, n^j občinstvo to upošteva in naj se prepriča vedno v najnovejšem časopisu o ev. spremembah. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 25. DECEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert 9.00—IO.CO: Prenos iz Frančiškanske cerkve. 10.00 do 10.15: Poročila v nemščini in slovenščini 10.15—11.30: Slavnostna glasba. 11.30 do 12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert za razvedrilo (plošče). 14.00—14.10: Poročila vnemščini. 14.15 do 15.00; Slovenske božične pesmi; igra radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca. sodehrie komorni zbor. 17.00—17.15: do 18.00: Popoldansld koncert. 19.007-19.30: Koncert soprariistke Ksenije Vidali. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra 20.00—20.10: Poroč;,a v nemščini. — 20.20—21.40: Simfonični koncert: prenos vojaške oddaie iz Beograda. 21.40—22.00: Beograjska vojaška oddaja. 22.00—22.10: Poročila v nemščini 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. NEDELJA, 26. DECEMBRA 8 30- 9.00: Kadar kliče planinski rcg. S 00—10.00: Orgelska giasb.3 in versko predavanje (cca 9 30). 10 00—10.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 11.30—12.00. Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 1230:—1245: Poročia v nemščini in slovenščini. 12.45—14 00: Koncert za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17 00—17.15: Poročila v nemšč m in slovenščini 17-15—17.45: Popoldan^ koncert. 17.45—18.00: Kmetijsko predavanje. 19 00—19.30: Koncert viiclončelista čende Sed'bauerja. 19 30—19.45: Poroč ia v slovenščini Napoved sporeda za našle 1-nji dan 19.45—20 00: Malagl sbena m° f-ipra. 20.00—20.10: Poročila v nemšč r. 2010—21.40: Tisoč vedrih akordov. 21 do 22 00: Beograjska vojaška oddaja. 22 ^r. do 22.10: Poročila v nemšč ni. — 22.10 in 22.30: Glasba za lahko noč. Radijskim poslušalcem Radijske poslušalce opozarjamo na bedeče božične oddaje: V petek, 24. decembra: Od 18. do 18.30" Slovenska ljudska oddaja: Božič v slovenski književnost5; cd 19.30 do 20.20: Slovenska ljudska oddaja: Svetonočna cddaja. Na Božič, 25. decembra: Od 11.30 ao 12 : Domobranska oddaja: Vošči1© domobrancem (poveljn k slovensk h . domobrancev polkovnik Krer.er); »Dcmo-br:nčev božič« (pisatelj Stanko Kociper). Na Štefanovo, 26. decembra« Od 1130 do 12.: Slovenska ljudska oddaja: Odkod odrešenje? (prof. Verbic). Pojdimo med Brfce! Zdrav rod in žlahtna kaprica — Novo fivljeafe Šmartno v Brdih Pesem naša valovi, kakor Brda naša, polna žarke je moči, koi rebula naša. (Grivški.) Tri doline: Soška, Vipavi in kraški Dol se v goriški ravnini pre tek a jo v Furlansko nižino. Od vseh strani se pota stekajo proti goriški metropoli, od vseh strani prihajajo dan za dnem domači ljudje v mesto. Zato je Gorica folkloristično tako pestra in zanimiva kot malokatero drugo mesto. Kakor pa spajajo deželo vsa pota z Gorico, tako tud: oori.-kega meščana vsa pota vabijo ven in ko se mu zahoče podeželske idile, je vselej v zadregi, kam naj prav za prav krene: svoje- čare ima zanj Kras, prelepa V;pavJca dolina, čudovit je izlet v Gore. a mikavna so tudi Brda — v vsakem letnem času. Sedaj točijo tam letošnjo rebulo, k' je doslej še skoraj vsa ostala doma. Vendar s. tudi v Goric' lahko privoščimo v vsaki boljši gostilni kozarček te pristne domače kapljice, ki je letos prav dobra. Seveda pa je pristnost vsake zlate kaplje najbolje okusiti tam, »kjer se iz trte j toč:«. Vzemimo t-.rej pet pod noge in pojmo na sprehod med Br ce! Dve uri na š'roko, kaj več na dolgo valovijo briški grički, ob niš eni s trto ln sadjem, dokler ne zamrejo v- lepi ravnini onkraj K-mina Tod koplje brajde. obira sadje, lupi češplje. se tu ;n tam zavrt' in p'je »rebulo« nekaj več kot 11.000 Bricev. Pred 50 leti jih je bilo več. toda deželi se pezna, da so tod preko šli v prvi svetovni vojni strelski jarki. Trda je ta zemlja, par volov je treba, da zor je jo za sirk (kc-ruzo) edino briško moko. V zavetnih grivah pa dob:š zato prvi grah za prvo skrb v prehrani. Ko jenja grah. začno zoreti češnje. Vse živo je tedaj po ccstah v Gorico in Krm:n. Potem pridejo na vrsto f-ge cvetniee in breskve magdalcneice. za njimi pa še češplje, ki j:h Brci lupijo in sušijo, vsa soseska tiupo.j, da čas poteče, kajti Brici &o družabna in zabavna bitja. Včasih so »penčane« češplje nosili gori do Saškega, zlasti Kozancl in Šmartenci. Medtem dozori tud' rebula ;n z njo prids v hišo denar ali pa gluha beda. Rebulo (posebno me dansko") omenjajo že listine iz 13. stoletja. Leta 1853. je kvinč (60 bokalov) rebule vrgel 20 goldinarjev. Od »ben-dime« (trgatve) pa je moral briški kmet oddati dve tretj:n' »gospodarju«, le ena tretjina je os .la njemu koi najemniku. Vendar ima večina najemnlkov-kolonov tudi kaj lastnega. Od dne do dnz se večsjo potrebe. Darujte zato čimprej za Zimsko pomoč! Bric je rad vesel in si rad kaj dobrega privošči; le malokrat je praznik v hiši, a takrat je zares. Trdo življenje mu je umirilo po narav: prekipevajoči značaj. Rod, ki biva tod. je v svojem jedru zdrav. Predvsem pa ima Bric rad svoja rodna tla. rad ima svoje grive in dole in reke, ki jih pojijo: Idrija. Kožbanjček. Reka, Oblouč, Birsa Grojnica in Pevmica. Pri ,Sv. Križu nad Kcjskim bre briški veliki zvon. Sem so hod il romarji po odpustke — pred umetno izrezljani leseni oltar, ki je star že pol tisoča let. Štirje stolpi so stražili nekoč kriško gradišče, le eden je še ostal. Pred 50 leti sta bila še dva stolpa Še več jih jc b lo po ostalih večj h vaseh (Kojsko), Šmartno. Vr-hovlje. Vedrijan. Gradno. Števerjan. Kozana Biljana, Medana, Fojana. Kožbana. Dolenje. Šlovrenc, Vipolže. Cercvo. Podsabotin in Pev-ma). ki imajo vsaka svojo cerkev s srednjeveško romansko obliko z nadridki namesto špice. c^tanek gradu pod njo. okoli pa raztresene hiše. a vse po grebcitih. ker je po do!:nah vTaga. Na sredi je v dol ž ceste posejano Kojsko — z gradom, v katerem so bile shranjene podobe vseh generalov jezu tskega reda. Šmartno mu je dvojček. Pred 50 leti jc bilo okoli n okoii obzidano, saj je videlo Turke, benečanska obleganja :n punfarčke pesti. Po strmem gričku pa so same trte, breskve n češnje Bližnja Biljana je cerkvena matica vseh briških vasi. Bri.-ko srce pa b;je na Dobtovem s četverostolpnim Bagucrjevim grrdom, pod katerim se razpletavajo briške ceste kar na pet strani. Sosedje so Medana m Fo;anci. k so se z lastnimi žulji cdkup.li od grefa na zadružni osnovi. Ponosno se je pekol:ko v:še gori dvignila Medana z Grad čem ;n Plešivim. ki re ogleduje v Prevaljskern močvirju. Pod D ob rov m r.as pelje bela cesta mm> Šlovrenca. Neblega. Hruševja in Hlevnika v Kožbano z gorskim licem; na pobočju je polno kostanjev. S Kožbane zclrčiš po klancih v Mernik. Skrljevo in D°len'e. Na sever pa ležeš v breg čez gluho Vrhovlje in Senik na Korado (812 m), ki pošlja na jug trojn greben briških brd in se čez Kobalarja prekobali do Vrhovlja, kjer je znana božja pot. 'Sia dlani imaš vsa Brda do vipolškega renesančnega lovskega gradiča grofov Herbersteinov (pozneje Attemsov) in do obeh Cerov nad id lično dolinico pod Valeriščem. Bele ceste se vijugajo okoli gričkov v neštetih ridah do nasprotnega brega, ki je oddaljen le za dva lučaja zračne razdalje. Vzhodni briški branik je števerjan, kj je lep vstal iz razvalin, le procesija visok;h cipres na severni strani je ostala raztrgana. Čez Oslavlje. kjer je veliko vojno pokopališče »generala Papa«, ugledaš hipoma lučke goriškega mesta in pod seboj globoko vrezano Sočo. Pri Pevmi smo že spet v ravnini... To so naša mmmmmm m i > - *m\ m V u s v'yv ' s " * , v ..... ~ » v, , --< - »i, « V tBF iBili .. < W ✓ topo, KflRna Brda, d njimi po večini tuji elementi, kj se hočejo vs4liti domačim trezno misleč m ljudem. Zato bodo tudi Brici, kakor vsa goriška dežela, hvaležna onemu, ki jih bo rešil te strahovlade, da bodo zaživeli spet sveje staro življenje na svoj h ljubljenih tleh kakor jim to veleva njih preizkušeno in zavedno srce Janez Briški. Janko Samec: Božična poslanica Tam na Dolenjskem, ob zeleni Krki se v noči je bolj beli od jasmina rodila moja srčna bolečina in sc razlila mi po duši mrki. Tam Osraan - beg z mogočnimi ni brki priSel za dneve strašnega spomina! — Tam krvavela moja domov na je bolj, kot umirali nekoč so Grki. Tam padale z neba so s hroščem bombe »ia polje, belo mesto, trg in vas ter so bučtJe kot predsinrtne trombe —. Jaz cul sem, bratje, njih golčeči glas: »Kdaj bodo vaših mrtvih hekatombe v teh trpkih dneh spametovale vas?« Napisano v Ljubljani na dan sv. Lucije. Žit je na Gilbertovfh otokih V zadnjem času se v zvezi z japonskimi zmagami na Pacifiku često omenjajo Gil-bertovi otoki, zlasti Makin in Tarava kjer je prišlo do večjih spopadov mod Japonci in Američani. Gibertovi otoki leže v tako imenovani Mikroncziji imajo skupno 400 četvor-nih kilometiov površine ter so znani zlos.i po svojih kokosovih palmah. Na teh otokih živi jedva 35 003 prebivalcev, ui sicir ne v mestih, kajti večjih naselij t.:k j sp oh ni. Domačini žive v majhnih vasici: h. Tacava je bila v prejšnjih časih se.ež ar.,glc:.k; uprave in hLa .czden a a.igitš.-e v.ude, /vi je upravljala Gilbertove o.oke, stoji sreui majhnega vaškega naselja Pelj.i. 'a a p.-lača« je čisto nava Ina dvonadstropna hii a iz lesa z ozko verando. Drugi ter obeuem zad. nji član angleške uprave, ki je bil na..-tan,en v Ped ju. je moral živeli v čisto primJi.ni dornačlnski koči. Na Giibertovih otokih sj je pač izkazalo, la umejo Angleži vladaj uidi v vnajprinutivnejšlc obliki... Gilbertovi otoki m domačini odljudnega koialr.ega ai hipela so dovolj svojevrstni da ae izplača pozanimati z načinom njihovega živjenja. Na vaškem trgu otoka Nonutija poznajo in goje domačni z veliko ljubeznijo guganje. Po navadi povežejo tik pol krošnjo visoke kokosove palme vrv, na vrv pa mrežo in se v teh mrežah zioljejo sem in tja. Seveda imajo pri tej zabavi prednost ženske, pri čemur jiii moški spol z-bava po svoje. Mladi moški namreč skačejo čez mreže, medtem ko se dekleta v njih guga-jo sem in tja. Ta svojevisina igra je na otoku Nanutiju zelo priljubljena. NačlaJje je v velikih čistih igra z žogami za skupine 10 do 20 žensk in p«iv toliko mož. Pri tej igri nastopajo skupine lečene po spolu, to se previ moški samo p.oti moškim in ženske samo proti ženskam. Skupine se postavijo v raz i al jo 15 do 20 korakov. Eden izmed igralcev vrže žrgo, lci je velika kakor otroška glava, v vis, ter jo odbije s plosko roko v nasprotno smer. če je član nasprotne skup ne ulovi ali prestreže, dobi in sme zarisati čito v pssek. P^t I lit dnevi v Kercu Kojsko Nemški vo;'n! poročevalec Herman N!e-kamp piše: Somrak lega na zaliv, na daleko razprostrte verige gričev kurganov, teh tisočletja starih kraljev h grobov na Krimu, pleza po kršu M tridatske gore ter se zgo-ščuje v noč. V pusto plošč'no pristanišča zre temne hiše in vrtovi z redkimi drevesi sa zd3, kakor da ž lujejo z žalostnimi obrazi ter strme kv šku. Kerč. »belo mesto«, je s svojim svet ikajočim se belim tonom uto-n lo v noč. Iz razvalin, -z kleti in bunkerjev. iz prepadov pa se drami drugo ž.vlje-r je. Med razval nami in kamenjem mrtvih ulic se prerivajo hrupne kolone voz. Kopita udarj-: jo ob kamen ti tlak, kolesa ire-skakujejo. Konji gredo v vrst: drug za drugim. da jih nasitijo in napoje. Med tem premetom slišiš kletvice in klice. B č! p.kajo in režejo sveži morski zrak. Cisto zadaj, na koncu, stopa rezerva, ki je pravlt:r prispela kot nadomestek iz domov ne. Vct'o odmevajo udarci sveže obitih škornjev med mirnimi, sesutimi z dovi. Iz pustih lukenj v h šah, kjer so stala prei okna, kukajo strahov; r.oči. Mesec se pr kažo na nebu. Tukaj poje v vetru kos pločevine, ki je obvisel na strehi, tam štrli iz teme kos železa, nekje v sosešč.ni zop2t tre-šč: na tla tram podrte hiše. Ncvinci korakajo hitreje, da ne bi izgubili zveze. Sledijo jim tovorni vozovi v dolgi vrsti. Zavore cvil jo. Tu in tam se sprevod ustavi, pa zopet pohiti naprej in potem se vncvlč zatskne. Polagoma se razvrščajo vprege v sprevod. Za vozmi drdra;'o poljske kuhinje, iz katerih dimnikov že vstaja dim. Konj" vlečejo, pot ni lahka in gre kv šku iz mesta. Kakcr prsti roke se odpirajo ceste in pota pred stotn jarni, ki zapuščajo h šne podrtine- Vsi ti oddelki peljejo živež in municijo ter tovore na fronto. Ob pusti vrsti podrtih hiš se pojavljajo si'. Mačke, edina bitja, ki sc ostala za prebivalstvom, ki je izpraznilo mesto skačejo tu in tam z mijavkajočim: glasovi čez pot. Njih oči buljijo v vojno grozo k kor žareč; cglji in še povečujejo občutek strahu v tej pokrajini. Kmaiu odprejo havbice svoja žareča žrela. Rumeno-rdeč plameni se izvijejo jek'enim grlom in k er se razpo-či izstrelek, se stresejo estanki h š. Javka, joče gredo izstrelki svojo p^t. Zdaj ne merijo proti severnemu mostišču. k:jti njih cilj je tam preko — na Tamanskem polotoku. Nekaj minut traja ta ogen-, potem se cg'asi sovjetski odgovor. Plameni sikajo, nato se začne grmenje, žareči kosi železa prdajo v noč. Ta strahotno rohneči ognjemet brizga na vse strani. Nenadoma se vzpno trije grenadirji iz kamenlte teme tn planejo naprej. Izstrelek za izstrelkom pada v postojanko ter trga zemljo 'n skalovje na kose. Zda: se pojavijo iz marsikatere reže ob vratih preostalih hiš žarki luči Grenadirji prihajajo iz nj'h, preskakujoči tramovje in železne drogove korakajo čez peščene kupe. dokler ne stopijo na ulice. Svet ine rakete razsvetljujejo okolico. Deželo brez gospodarja obsije od č sa do časa žarek svetlobe, ki slika pošastne sence na mrtva pročel a v sekih hiš, da se vsak gib spremeni v mogočno črno liso. Tesneje se oprijemljejo pesti orožja, dok"er izstrelki ne popadajo na zemljo. K: j se pač gedi sedaj v temi tam preko? Naslednje sekunde bodo oiloč lne! Lahko se primeri, da bodo začeti padati sikajoči izstrelki, regne granate ali pi se bo pcjavil magnezijev sij. Stražar prisluhne. Pred n'im se razl je jezero svetlobe, na stotine oči se zazre v noč ter išče. kje bi bil najpr'mernejš: cPj. Ročne granate ležijo pred vsak m vojakom, zaboji z municijo stoje pred njimi, doč m razsvetljujete okol co vedno nove rrkete-Potem peč strel, za njim se oglasijo strojnice z jekleno pesm jo, pa takoj zopet utihnejo. Nenadoma zopet sikne šop žarkov iz žaremeta. Raztrešči se ročna granata, z; njo druga in tretja, potem zopet vse utihne. Vojakov pa ni mogoče prevari-ti, oni dobro vedo. kje prcžf smrt. Nenadoma planejo na nege- v trenutku začno udar ati granate v črne trope. Tu in tam cksolodir; mina, ki QP°zarja grenadirje, da morajo iskati kritje v jarkih. Vsako noč so tukaj na kamen tem ozemlju v bližini iresta Kerča razvname takšen boj. Vsako noč skuša sovražn k n pasti p stojanke, vse napade pa odbijajo brani-telji z jeklenimi pestmi. Tod okoli se si ši samo ječan e in grgranje, ki izraža sovraž-n kov smrtni str* h. Kadar pa se dvigne nad zalivom mesta Kerča jutranja zarja, obl je svetloba to zapuščeno mesto s čisto bel no in o nervoznosti, ki je vladala >od okrog ponoči, ni nikjer več nobenega sledu. takih črt pomeni zmago, ki se poplača z dobro južino. V igri te vrste so spretne zlasti ženske, žoge za to igro izdelujejo domačim iz kokosovih palm. Na otoku Makinu je često videti velike ptiče, ki so s svojimi sprelaj osLro zavitimi kljuni prive:i?-ni r.a posebne nc p ave ob nabrežju. 3 pomočjo ukročenih ptičev vabijo domačini o-vje ptice te vrste, ca se približajo kopnini, medtem ko prežijo lovci na svoj pkn v aacedoh. Kadar se ptica spu.ti proti zemlji jo sprejmejo lovci s točo kamenja ter jo pofcdjejo do onemoglosti. Otok Tap.tuea velja za cie^lo najgrozo-vitejšcg-i orožja, ki &a izdelujejo oto_ani iz zob mo/skJi volkov. Aicžje so oboroženi z dolgimi sulicami in bodali, ki razsojajo spore med zakonskimi dvoj.canii. Možje so posebno huci v napodili jeze ter rast. ga jo s tem orožjem svo-im ženam ne samo obraz, temveč tudi prsa in hrbet. Napalenke se branijo ob takšn!h prilikah z nekakšnim oklepom iz kokosovih orehov. Angleška vlada je upravljala Gilbertove otoke z veliko strogostjo. Plesne o^lča^ je dovoljeva a samo ti'ikrat na leto in sicer za božič za novo leto ter na rojstni dan angleškega kraja. Potovanje je bilo domačinom prepovedano, po 9. uj i zvečei so smeli ljudje ho liti sem in tja po vaških ccsLah samo v spremstvu svetilke. Vino. ki ga pridelujejo iz domačih palm, so smeli piti samo nezavreto dokler je bilo še sladko. Pri letalskih Mapraflllt zapisal te vrata! A O tem, da li naj bodo vrata pri letalskih napadih odprta ali zaprla, obstoje .še vedno različna mnenja. Pravilno pa je, da se ob letalskem alarmu zapro, da preprečimo po možnosti razširitev požara. Količina kisika, ki je cgnju potrebna, se izčrpa tem prej, čim manjši je ojrenj. Vsaka zaprta vrata zadržujejo tedaj požar in nam omogočajo, da se mu približamo, ker nas ne motita dim in vročina iz drugih prostorov. To velja tudi za vrata na stranišče. v kopalnico, skratka za vsa vrata v stanovanju. Če vrata nimajo kljuke, naj tiči ključ v njih. Glavna vrata naj bodo. če nam to okoliščine dopuščajo, samo s_kljuko zaprta. Ugovor, da se odprta oziroma priprta vrata zaradi zračneaa pritiska raztreščijo, če se razpoči bomba v bližini, ne velja. Vsekako pa je važnejše, da preprečimo požaru prosto pot, kajti razbita vrata se dado nadomestiti, upepeljene hiše pa ne tako lahko. Kar smo rekli o vratih v stanovanjih, velja tudi za duri, ki vodijo na cesto ali dvorišče. Pri teh gre še za to. da dobe osebe, ki jih je letatika vzbuna zalotila na cesti, meftnost zateči se v najbližje hišno zaklonišče. Če je hišno zaklonišče prenapolnjeno, ima starešina sicer pravico, da odkloni osebe, ki v hiši ne stanujejo, dovoliti jim pa mora zasilno zavetje na tica-niku v klet, v veži ali drugih primernih prostorih, dokler jim ni mogoče oditi do najbližjega zaklonišča. Pred ognjem vama vrata v požarnih zidovih do podstrešij morajo biti ves čas, ko traja letalska vzbuna, zaprta, ne samo priprta, kajti drugače b? ob morebitnem požaru v poslopju imela le učinek dimnikov. Zaščita živali pri isap3dili Iz zsraka Nemški listi opozarjajo, da spada med priprave ob zračnih alarmih tudi primerna zaščita živali. Zaradi tega velja živali pravočasno izuriti, da na dano povelje zapuste srvoje prostore. Zlasti na kmetijah je treba veleti, kako naj se ravnajo v primeru sile. Konjske hleve je treba odpreti, konje odveza ti ter jih izpustiti na prosto, živali te vrste je dobro privez: ti po dve Ln dve skupaj. Drugače je treba ravnati z govedom, ki naj se tudi priveže skupaj, vendar pa ne z verigami, temveč z vrvrmi, ki se v primeru potrebe lahko hitro pc reže jo. Prašiče je treba naložiti na voze in odpeljati na varen kraj. kajti tc živ-nli so lovolj neumne, da silijo nazaj v goreči hlev. Staje za ovce morajo imeti dovolj 5'rc'r.e izhode; te živali je spričo letalskih napadov zelo težko krotiti, ker nerade ubogajo. Kaj bi najraje čitali za razvedrilo in pouk? Vse — česar si najbolj želite — najdete v ,SRAZGLEDNIKIJ" sodobnem obzorniku »Jutra«, ki vam odpira OKNO V DOMAČI IN TUJI SVET M KULTURNI PREGLED laž!eni knjižni trg v ljubljanskih knjigarnah letos ni tako živahnega predbožičnega prometa, kakor je bil lani ob tem času (v kolikor ne bodo kupci navalili zadnja dva dneva pred prazniki). Vzlic temu je zanimanje za knjigo še vedno razveseljivo veliko. Knjiga se kupuje kot božično darilo, nadomešča marsikaj drugega, kar je postalo v petem vojnem letu nedostopno aii predrago. Tako se v času, ko mnogi tožijo o upadanju kulture, nenavadno širi in uveljavlja knjiga, eden najvažnejših in najlepših instrumentov sleherne duhovne kultura Zaradi kronike smo priredili majhno anketo v nekaterih ljubljanskih knjigarnah. Hoteli smo izvedeti, kako se prodaja knjiga in katera dela gredo najbolj v kup. V vseh knjigarnah, kjer smo vpraševali, so nam povedali, da je bilo letos pred Miklavžem vprav rekordno zanimanje za mladinsko knjigo. Ze dolga leta se ni prodalo toliko mladinskih iz-danj kakor letos. Posebej so zahtevali mladi kupci ali njih starši slikanice; v tem pogledu so se zlasti uveljavile slikovite, opremjene in kvalitetno dobre knjige, ki jih izdaja Tiskovna zadruga v zbirki »Pol ica za male«. Kateri najmlajši bralec bi se ubranil zapeljivemu čaroT takih slikanic, kakor sta na primer »Princeska Zvezdana« in »Kralj Debeluh in s:nko Debel inko«? Tudi Golarjevi »Eazposajenci« in posebej še najnovejša pe-niška kniižica, Gorinškova »Nasa ticka«, sta našli obilo hvaležnih kupcev. Izmed ostalih izdaj se živahno prodajajo pravljice Leje Faturjeve in druge mladinske kr jige, ki so izšle v zadnjih mesecih Založniki mladinske knjige se potemtakem letos ne morejeo pritoževati. Kar je zamudil Miklavž, to dohiteva božiček. Veliko povpraševanje je bilo tudi letos za slovenske klasike in za najboljša dela vodilnih slovenskih pisateljev zadnje-, ga desetletja pred sedanjo vojno. Dela naših klasikov, zlasti še krasne komentirane izdaje Tiskovne zadruge, dalje Cankarjevi zbrani spisi in podobne izdaje standardne vrednosti, so žal razprodana in se dobivajo tu in tam še pod roko po zelo povišani ceni. To velja tudi za nekatere posamezne pripovedne knjige in za znamenita dela iz tujih slovstev v slovenskem prevodu. Takih antikvarnih knjig se je polastila kulturno neodgovorna špekulacija, kar je seveda poglavje zase. Med posebno zahtevanimi knjigamii so nekateri romani, ki so bili že prej močno priljubljeni, tako »Sla po življenju«, »Temni cvet«, »Demon« in dr., ki se dobe v novih izdajah. Živahno se prodajajo nekatera epična dela. ki so izšla v zadnjih mesecih, posebno »Citade-la«. »Katrina«, »Kolesa se vrtijo«. »Knjiga o džungli« i. dr. ^ Ena najbolj zahtevanih knjig zadnjih dni je »Razglednik Jutra«. Samo v eni knjigarni so prodali v dveh, treh dneh nekaj okrog sto izvodov. Ugodno se prodajajo starejši in zadnji zvezki »Dobre knjige« in »Slovenčeve knjižice«. V neki knjigarni so nam rekli, da so prodalj zadnje izvode Mesesnelove krasne knjige o bratih Šubicih. takisto so šli zadnji izvodi Podbevškovega Jakopiča; vzlic sorazmerno visoki ceni so bile te reprezentativne knjige zelo vabljive in !so se stalno prodajale. Izmed spisov najmlajših pisateljeve se kaže posebno zanimanje za Sim-čičevo »Prebujenje«. Kociprovega »Gori-čanca« in za Dularjev obsežni roman »Kr-ka umira« v lepi izdaji založbe »Klas« Tisti ki še niso naročniki »Dobre knjige«, vprašujejo po novem izvirnem romanu, iz- išlem prav za božične dni, Marija Skalana »Rini«. Nadalje se vedno znova oglašajo kupci za nekatere zvezke »Sveta«, za ilustrirani »Ivanhoe« in podobne izdaje. Izmed praktičnih knjig se trenutno največ kupuje zelo uporabni in koristni »Gospodinjski koledar« v izdaji knjigarne Tiskovne zadruge. Prav tako se je pokar-rlo živahno zanimanje za nekatere jezlkcvre učbenike, posebej še za oba nedavno hišla c?r. Kotni-kova takisto v izdaji knjigarne Tiskovne zadruge. Ljubljana je v prejšnjih časih konsumi-rala precejšnje število tujejezičnih knjig. Bila s-o leta. ko so knjigarnarji izjavljali, da bi bili morali zapreti svoje prodajalne, če bi ne prodajali tujih knjig. V tem pogledu je nastopi] v vojnem času. delno že zaradi raznih vnanjih okoliščin, viden preobrat v prid domači kniigi Za nemško knjigo je vedno večje povpraš3va-nje, predvsem s strani tukn-šni®^ vojaštva Velika knjigarna, ki je imela doslej največji scrtlment nemšk? knjige, s' po-magt-> tako. da kupuje od zasebn kov dobro ohranjene izvode nemških knjig in jih prodaja po antikvarni ceni. Tako stoji letošnji božični trg bolj kakor kdaj koli prej v znamenju dobre in lepe domače knjige. To je značilna ugotovitev v kulturni kroniki sedanjih dni! Zbornik »Dom in svet« »Dom in svet« n »Umetnost« s svojo pesniško prilogo še zastopata častitljivo izročilo slovenskih slovstvenih obzornikov Pet in petdeseti letnik revije, ki je bila ustanovljena kot »ilustrran list zabavi in pcuku« in je šele leta 1914. dobila spodnji naslov »knj ževnosti in umetnosti«, je razdeljen v dva zbornika, katerih vsak tvori samostojno knjigo, oba pa zaključen letnk. Tako si slovenska literarno umetnostna revija pomaga skozi težavne vojne čase. Izid novega dominsvetrvskega zbornika je v kroniki slovenskega slovstvenega življenja že neke vrste dogodek saj v njem še živi tra-dic:ja slovenskega rev a'nega slovstva m samo v tem časopisu še prihaja do besede z vsemi svojimi zvrstmi naša živa literatura. Lahko bi rekli, da se je v zadnjih treh let;h le-ta popolnoma osredotočila okreg »Doma n sv#ta« :n v njegovem zrcalu pokazala svoj novi obraz Tak.o je ta častitljivi časopis ki ga že nekaj ict urejuje pesnik in kritik dr Tine Debe-1 j a k. ostal brez starih in nov h tekmecev, največja slovenska tribuna literarne umetnosti. Drugi leto*nji zbornik, ki je izše' za bož:čne dni, je posvečen dr Ivanu Preglju ob njegovi šestdcsctletnici n prinaša poleg urednikove po-svetilne besede pisateljev portret (delo njego vega s:na, slikarja Marija) 6 faksinjilom podpisa in sestavek »Iz spominov«, ki ga je od bolezni zlomljeni nsatelj narekoval. Ostalo vsebino si na kratko oglejmo po strokah. Tak pregled je hkrati neke vrste prerez najnovejše slovenske tvornosti. Poezijo zastopa desetorica pesnikov, izmed katerih pripada starejšemu rodu samo Joža Lovrenčič. vsi 06tah so glasn ki naše mlade, delno celo najmlajše poezije. Iz njihovih vrst stopajo v ospredje predvsem Severin Šali (zlasti s pesmijo »Pro defunetis«), dalje nedavno v junaški borbi padl: Vinko Bel čič in Jože Dular. Nadalje so zastopanj Stane Bračko. Janez Kolenc. Polde Legat, Karel Rakovec, Mitja Šarabon in Jože Šmit. Prevedena poezija je tudi tokrat obilna in izredno tehtna Tine Debeljak objavlja iz svojega celotnega prevo da Dantejevega »Pekla« 13 spev Janko Mo der 6 prevodov z starejše španske lirike, Anten Debeljak pa pod naslovom »Iz enajste šole med rokovnjače« 6 prevodov iz Villona (z uvodno besedo). Eden izmed teh je spisan v »plintovsk: šprahi«. v rokovnjaščini. drug pa je prepleten s tatinščino; same pesnik s takim besed:ščem. kakor ga ima pr nas A Debeljak. je mogel tako odlično opraviti težke, sloveni-tev iz srednjeveške francoske latovščine. Pripovedništvo zavzema precejšen del zbornika. Potebno značilna je Koc prova prieška novela »Mertik«. Stanko Majcen nadaljuje svoje orignalno zasnovane evangelijske podobe »Ženin«, Narte Velikonja obravnava v daljši povesti »Zanka« iz vroče sodobnosti ^ajete konflikte in zapletljaje, Janez Jalen je prispeval krajšo prozo »Na svojem«. Znanstveno prozo zastopa Debeljakova komentirana objava Cankarjevega pisma. Fr. Grivca prispevek k zgodovin slavističnih, posebej še c;rilmetodarskih študij »A V. Gor-zkij«, Joža Osane muzikološka razprava »Znakovna umetnost m čas«. Fr. Steleta esej »Duhovne podlage sodobne umetnost« in St Mi-kuža članek o R Jakopiču z njegovinv nedav-n mi izjavami o umetnostnih vprašanjih. V Razredniku 60 objavljene števrlne znanstveno in filozofsko zasnovane kritike novih knjig. Posebej opozarjam na Jesenovčeve pripombe k Breznikovi razpravi o stavčni negaciji. na Modrovo krit ko Jalenov:h »Bobrov«. Lenčkov članek o Grafenauerjevi »Lep- V;di«, Glonarjev o Debeljakovih prevodih M ckie-wicza, K. Rakovca primerjalno kritičrji studio o Zupanč cevem prevodu »Romea in Ju-l:je« i. dr. Med Zapiski beremo F Grivčevo odločno zavrnitev oportunist-čno postavljene, znanstveno neutemeljene teze nekdanjega priv. doc. ljubljanske univerze A Isačenka o fri-zinških spomenikih k b: jih sedanj; docent bratislavskega vseučilišča hote! pridobiti za slo-va3co literaturo, kar pa mu je po Gtivčevem zatrjevanju temeljito spodletelo. Zbonrk je opremljen z lepim5 lustracijami na posebnih prilogah. Darujte za Zimsko pomoči Božič je tu! Darujte perilo in obleko za Zimsko pomoč! ICulfe lisa Ijudstva ustvarjajo zgodovino Dva činitelja določata ljudsko bodoč' nost Evrope: vprašanje porodov in rasni problem. Kdor meni, cla sta obe ti dve vprašanji že danes zadovoljivo rešeni, živi v zmoti. Rešeni sta ti dve vprašani; kolikor toliko zadovoljivo samo v Nemčiji, ki že izza normalnih časov pozna naraščajoče število svojih porodov, dočim so se oblasti šele v zadnjem desetletju posvetile reševanju rasnega problema. Problem politike obljudevanja je tudi problem splošne politične delavnost; m življenjske sposobnosti države. Zgodovina je dala Nemcem v tem pogledu s podatki zmag in porazov raznih ljudstev zelo poučno razvodnico v roke. Zanimiv prikaz teh stvari podaja ravnatelj zaveda cesarja Viljema v Berlinu, profesor antropologije dr. Wer-schuer. Znani so vplivi vojne na polit;ko oblju-denosti, pravi profesor. Vojna ne prinaša samo vplivov, ki potiskajo število novih zakonov navzdol, ampak tudi zmanjšanje števila porodov. Vprašanja, ki so v zvezi z življenjem ljudstva, so prav tako v zvezi z vojno in politiko. To se je prav jasno pokazal?, v oslabitvi nemške ljudske sile po svetovni voini. ko je Nemčija prišla skoro ob 13 milijonov ljudi. Na bojišču je izgubda Nemčija v tovni vojni 2 milijona mož, tri četrti milijona borcev pa je umrlo zaradi pomanjkanja ln osTabelosti. Nadaljnjih 6 in pol m:l'jona ljudi je izgub;Ia zaradi odcepljenih krajev, 3 in pol milijona pa ie znašal izpadek na porodih — tako so izračunali statistiki. Danes se je prebivalstvo Nemčije fK> priključitvi raznih področij dvignilo od 65 na 100 milijonov. V celoti pomeni to 4.6 odstotka vesoljnega prebivalstva na svetu, kateremu pa je na razpolago jedva 0.5 odstotka celokupnega življenjskega prostora na zemlji! Statistike o porodih prikazujejo danes Nemčijo v mnogo ugodnejšem položaju kakor v prvi svetovni vojni. Vendar je posebnega obžalovanja vredno dejstvo, ki postaja čedalje očitnejše, da imajo namreč družine višjih duhovnih poklicev čedalje manj otrok. Povprečje naraščaja pri delavcih znaša 3.8, pri obrtnikih 3.1, pri zdravnikih, umetnikih in advokatih 2.5, pri oficirjih in drugih sličnih poklicih pa celo samo 2.2 od tisočka. Izkušnja uči, da čaka narode z upadajočim številom porodov temna in neprijazna bodočnost. Kako velik vpliv ima število porodov na politične razmere, kaže primer Francije Ludovika XIV., ki je bila v tedanji dobi kot najobljudenejša država Evrope na višku svoje moči. Danes velja Franc ja za izkrvavelo deželo, k j: r j 3 cd 1. 1935 do 1938 umrlo približna 76.000 ljudi več kakor se je rodile novih občanov. Francija je krila svoj primanjkljaj prebivalstva z naturalizacijo ljud iz sosednjih dežel, čestokrat iz svojih ko'o-nij. V mnogih primerih so bili novi naseljenci črnci, kar je povzročilo znatne kom-j plikacije v rasnem vprašanju. Prav tako zgovoren zgled kakor Francija nudi tudi ; švedska, ki je bila na višku svoje moči i zaradi številnosti prebivalstva v 17. sto-! letju. V 80 ;n 90 letih minulega stoletja je i švedska razpolagala še s tolikšno ljudsko ■ silo, da je lahko vsako leto poslala 30.000 svoj h državljanov čez morje v Ameriko. L. 1933 pa je padlo število švedskih porodov na 0.7 od tisočka pod nivo Francije in danes je štedska dežela, ki ne pošilja več ljudi na tuje, temveč jih kliče iz tujine domov. Ti primeri jasno kažejo, da pomeni krčenje porodov pravo katastrofo za narod in državo. Dežele, kjer več ljudi umre kakor se jih narodi, učinkujejo kakor črpalke. Nekaj časa privabljajo k sebi in »sesajo«l judsko silo iz sosednjih držav. Dokler traja ta proces, nevarnost še ni velika. Ko pa se stvari obrnejo ln je dotok ljudstva iz drugih dežel Izpodrezan, nastopi začetek katastrofe. Spričo današnjega razmerja do židovskega problema ni brez pomena ugotovitev, da je rimski imperij med svojimi 60 milijoni prebivalcev štel približno 4 in pol milijone Židov. Posebni vzroki so bili me- rodajni za to, da so židje živeli ▼ posebnih ghetih. Ko pa se je židovsko ljudstvo proti sredini minulega stoletja emancipi-ralo ter se rastrosilo na vse strani po svetu, so nastale tudi mešanice med židovsko raso in drugimi plemeni. Danes živi na svetu, ne upoštevajoč Rusijo, približno- 17 milijonov Židov. L. 1880. je živelo še 80 odstotkov vsega židovskega življa v Ev-j ropi. Do 1. 1937. se je število židovskega f prebivalstva v Evropi skrčilo na 60 od-j stetkov. Kam so odšli vsi nadštevilni židje i z evropske celine? Mnogi v Rusijo, mnegi pa tudi v ameriške Zedinjene države, ki so postale tako na Židih najbogatejša de-j žela na svetu. Preseljevanje narodov, vpadi Hunov, turške vojne, arabska zavojevanja, nemški vojni pohodi v Italijo, 30 letna vojna in slični dogodki so povzročili, da so se rasni vplivi v Evropi povzpeli na stopnjo, kjer stoje še danes. Vendar k sreči še ni prišlo do popolne zmešnjave med rasami, še danes se posamezne rase strogo ločijo med seboj. Evropska ljudstva so v rasnem pogledu zdržala in prestala hudo preizkušnjo. Samo boljševiška Rusija, ki ne pozna rasne ideologije, pomeni veliko nevarnost za zapadno Evropo tudi v pogledu rasne mešanice. Nemška oborožena sila ae ščiti Evrope, njene kulture ln njenega gospodarstva samo pred barbarskimi plemeni vzhoda, temveč varuje ljudstva starega kontinenta tudi pred nevarnostjo zmešnjave ras. Zaradi tega postavlja ravnatelj antropološkega instituta v Berlinu trcrje zahtev: 1. Treba je voditi kvantitativno politiko naseljevanja in razmnoževanja prebivalstva, pri tem pa je treba zagotoviti primerno število porodov. 2. Treba je skrbeti za kvalitativni Izbor nadarjenih oseb na vseh področjih in v vseh poklicih ter izločiti vse, kar je bolnega in dedno obremenjenega. 3. Treba se je Izogniti vseh nezaželenih priseljevanj. Ce bodo vse tri znanstvene zahteve praktično izpolnjene, bo mogoče rasno politiko evropskih držav tako nadaljevati, kakor se spodobi tradiciji zapadne Evrope. e v O važnosti smučanja v vojnem času pošilja naš sodelavec W. Koe sledeči sestavek: izum smuči je za severne narode skoraj enakega pomena kakor za one v južnih pokrajinah izum kolesa. V nadaljnjem razvoju smučarske tehnike je prišlo polagoma tako daleč, da se smučar v snegu premika mnogo hitreje od pešca in deloma tudi od jezdeca. Zaradi tega so začeli smucarstvo izkoriščati tudi lovci, vojaštvo pa se je prepričalo o koristni uporabi smuči v vojaške namene, če se v mnogih vojnah vojaki v hudih zimah, ki so. bojišču dale popolnoma drugo lice, niso posluževali smučarstva, je to pač bila pomanjkljivost vojaškega vodstva. Kajti kjer koli so bili v borbo poslani vojaki-smučarji, so večkrat s svojim presenetljivim in hitrim vpadom odločili bitko v svojo korist ter spremenili potek bojev. Za te trditve nam daje na primer finsko-ruska vojna iz L 1939/40 omembe vredne primere. Finci so dosegli s svojimi nave majhnimi, toda izredno izvežbanimi in gibljivimi skupinami smučarjev hitre uspehe. Več desetletij trajajoče uspešno delo finske smučarske zveze je želo tukaj velike uspehe. Ko je državo skušal zdrobiti boljševiški velikan, je imela precejšnje število mož na razpolago, ki so bili z orožjem v roki ter zaradi večletnega stro-Kovnega vežbanja na smučeh sposobni izredno koristiti svoji domovini. Tako je uspelo Fincem v mesecu decembru 1939 v nekaj dnevih uničiti dve sovjetski diviziji. Ta uspeh so v glavnem dosegle izvrstne smučarske čete. Zaradi silne raztegnitve spodnje fronte potrebuej nemška armada v vseh zimskih delih določeno število vojakov, veščih smučanja. Zato se je pojavila potreba, da se mora nemški mladenič že v vzgojni dobi pred nastopom vojaške službe smučanja naučiti. Cilj smuške vzgoje je bil vzgojiti zadostno število smučarjev, ki lahko brez posebnih izgub moči in časa tudi v globokem snegu obvladujejo daljše proge. Stroga zima v 1. 1941/4i2 je dokazala nujnost te ugotovitve. Razen tega je pokazala 'tudi, da se na smučeh lahko bojujejo le najboljši smučarji, taki, ki jim je smučanje flrešlo v meso in kri. Tudi sicer je smučanje izrednega pomena pri dovažanju preskrbe ln v službi veze kakor tudi v popravljanju in oskrt>ovanju prometnih zvez, kjer pa že uspevajo tudi smučarji brez posebnega znanja. Da se doseže tudi v vojaško-vzgojnem smislu večji razmah, je NSRL (državna ustanova za telesno vzgojo) v tekmovanju za bronasti državni športni znak dodala še tekmovanje v turjstiki; tekmovalci morajo pozimi dokazati, da so Izvedli uspele smuško-turistične podvige. To je dokaz, kako podpira športna iniciativa stremljenja oborožene sile, kajti brez vztrajnosti nI nobenega uspeha. (DNB.y Den Schifahrern werden Im Kriege immer wichtigere Rollen zugedacht. Das Bild zeigt eine Abteilung flnnischer Militarschifahrer bei Schiessubungen im Schnee. Dass derartige tTbungen nlcht ohne Erfolg blieben, zeigten die finnischen Soldaten lm ersten and bi zvveiten Kriege gegen die Bolschevrfken, denen gerade Ihre Militar-schifahrerabteilung zahlreiche blutige Verluste zugefUgt hatten Smučarji dobivajo v vojni vedno važnejše vloge. Na sliki vidimo oddelek flnsldh vojaških smučarjev, Id se vežbajo v streljanju na snegu. Da te vaje niso bile brez uspeha, so pokazali finski vojaki v prvi in drugi vojni proti boljševikom, katerim so prav njihovi vojaški smučarski oddelki prizadeli mnoge krvave izgube Enačaj pomorske vojne Trditev angleškega izvora, »da se vsaka vojna prične s tehniko in z izkustvi prejšnjih vojn«, je bila v sedanji vojni cvržena z uvedbo taktike oldopn;ških klinov, obkoIjevaln:h bitk, s prodorom Maginotove črte, s padalskimi napadi ter z mnogimi drugimi stvarmi, za kar vse je moral nasprotnik Nemčije plačati drago šobrno. V vojni na morju je Nemčija tudi gradila na izkustvih prejšnjih vojn. Strateško je polagala vso važnost na boj proti pomor-Aim zvezam, ki ga je praktično in tehnično razvila ▼ sijajne uspehe atlantske bitke. Sovražnik je na morju dolgo zaostajal s svojo obrambo ter je utrpel hude izgube preko 34 mil:jonov ton, kj so imele kljub mrzlični graditvi ladij posledice v njegovem prehranjevalnem položaju in pri oskrbovalnih možne«tih. Kontreadmiral Gadow piše, da nikakor ne smemo zanikati izpremembe, ki je tozadevno nastala. Obramba proti podmonream &ili k različnim izpreuiembam, ki so v teku. S tem pa se je izpremenila tudi Gkupna slika, zakaj sovražnik je prešel iz obrambe svojih pomorskih zvez v napad. Sedaj so Nemci v obrambi, ne na bi pri tem ustav'1'i ofenzivo. Kontreadmiral navaja Clausew'tzeve besede »obramba je sama na sebi najmočnejša oblika vojskovanja« in pripominja, da to velja tako za položaj v Evropi kakor na Pacifiku. Ogromna področja so bila zavzeta al" zasedena. Sedaj je naloga sovražnika, da jih ponovno osvoj* in da prodre do osrednjih postojank moči. Letalstvo je na morju enako močno napredovalo kot v taktičnem in operativnem boju na zemlji. Znano je, da so Anglo-Amcri-čan' prešli k množestveni gradnji letalonosilk. Toda vse te ladje, s katerimi sta razpolagali Anglija in Amerika ob vstopu v vojno, so sko- *®J popolnoma uničene. Poleg uporabe letalonosilk. Toda vse te ladje. & katerimi sta razpolagal: Anglija :n Amerika ob vetopu v voč-no, so skoraj popolnoma uničene. Poleg uporabe letalonosilk pri ladijskih spremljavah, kjer je njih uspeh nedvomen, prihaja v poštev še uporaba pri napadih na sovražno evropsko in vzhodnoazijsko področje. Z asti na slednjem pa je obramba tako močna, da je prav tu najbolj razvidno, kako se je izpremeirla pomor-ska vojna. Ze ob prilki japonskih zmag pri Kuantanu. pri Javi in v Arafurskum morju smo s; navadili govoriti o pomorskih in lctalsk:h bitkah. Takrat so bile un čtne vse pomorske sile držav bloka ABCD. Zgrajene so morale biti nove. ki so morale bit: izpremenjene ter preusmerjene zaradi novega načina vojevanja. Sedaj eteji v ospredju izvojevanje zkrcanja. Letalstvo je prvo ter skuša izvojevati zračno nadmoč, da bi potem z močnim ognjem težkih bojn:h s:l lahko omogočilo izkrcanje in oskrbo. Letalo, kj ga vodijo mornarji, je postalo resničen faktor v pomorski vojni, nihče pa ne more reči, a£ je to ie vfSek afi le «*od S borbe, oboje je mogoče. t Kontreadmiral Gadcnv zaključuje: »V Sredozemskem in v Severnem morju je položaj podoben položaju na Pacif:ku. Medtem ko je tam zaščita ladijskih spremljav in napad nanje prešla močno v roke zračnega orožja, smo videli, da je pri izkrcanjih na Siciliji :n v Saler-nu zaradi popolnega pomanjkanja italijanskega letalstva in zaradi nezadostnih nemšk;h sil napadajoči mornarici najprej uspelo prodreti. Nato pa se je zopet uveljavi'^ obrambno letalstvo ter je sovražni oskrbi samo v novembru zadalo tri hude izgube, medtem ko so se pomorske ed niče zelo uspešno uveljav;le v otočki vojni. Z nara'čajočo sovražnikovo potrebo po cskrbovan:u raste tudi pcmen izgub ter vidimo, da stoji tudj tukaj pomorska vojna pred težavam-', ki jim verjetno ni dorasla. To P®-, da je izgubila svoj najmočnejša učinek, namreč blokado, že v začetku, je postalo njeno največje razočaranje in največja obremenitev. nzanica Vodoravno: L kmetsko orodje, 3. napovelcvalec dogodkov, 8- po-lj3ki p.ide-lek, 12. vladarski naslov (ital.), 13. žensko ime, 14. osebni zaimek, 15. mrčes, 17. raztrganec, 19. bolečina, 20. tega leta (krat.), 21. kazalni zaimek, 22. kiajevni prislov, 24. predlog, 25. osebni zaimek, 26. prellog, 27. številka (kr-itica), 29. rožen izrastek, 31. vas pri Ljubljani, 32. tolmun, 33. žito, 34=. predlog, 35. čvrst, 38. krmar, vodnik, 41. gora v Julijskih Alpah, 44. do smrti, pobit, umorjen, 45. krajevni prislov, 47. osebni zaimek, 48. osebni zaimek, 50. znak za kemično prvino, 51. potomstvo, rod, 53. del stopala, 55. stopalo, 56. vzk ik odpora, 57. poglej (krat.), 58. vzklik, 59. tečaj, 60. nikalnica, 61. kazalni zaimek, 63. zaimek, ki nadomestil je »vino«, 64. prellog, 66. krajevni p.ialov, 68. oseb.ii zaimek, 69. predlog, 70. predlog, 72. rimski denar, 74. močnik, 75. gnev, ljutest, 77. ded obraza, 78. vzklik, 80. osebni zaimek, 82. latinski veznik, 83. nada, 84. afriška reka, 85. predlog, 86. čebelni izdelek, 87. italijanski veznUt, 88. sibirska reka*, 90. indijski denar, 93. polnonaslovno (krat.), 94. pripis (krat.), 95. posoda, zlasti za alkoho'ne pijače, 97. beležjiik, 100. pritrJil-nica, 101. osebni zaimek, 102. vezn k, 103. isto, 105. vrsta jelena, 106. stopinje, 107. sij. Navpično: 2. vrh (romansko), 3. predlog, 4. odpadnik, 5. prebivajec slovenskega trga, vrsta fižola, 6. osebni zaimek, 7. klica, mlaka, 8. tečaj, 9. glavni števnak., 10. očka, 11. spodbujevalnica, 16. številka (krat.), 18. čebulnica, 20. osebni zaimek, 21. kazalni aoimek, 23. mrčes, 25. kratica za aJtademski nasiov, 26. kratica za akademski naslov, 28. sairfcc udomačene žuželke, 30. osebni zaimek, 31. -omtnski spolnik, 32. moško ime, S6. veznik, 37. kratica za akademski naslov, 38. ljulstvo, vas (špansko), 39. srbska reka, 40. lepilo, 42. drevo in vrsta ploda, 43. vas pri Ljubljani, 45. kazalni zaimek, 46. časomer, 47. predlog, 48. geometrični lik, život, 49. n:me-nilnik glagola, ki izraža premikanje, 52. vzklik. 53. predlog, 54. nemški predlog in pogcv Ji predpona, 57. kitajsko-japonska igra, 59. veznik, 61. dežela v Osrednji Aziji, 62. člen, del telesa, 63. lastnik, 65. pri-trlilnica, 67. kar nam je namenjena, 69. zn.sk za težko prvino, 70. predlcg. 71. duhovn:škj čin, 73. oblika glagola biti, 76. Latinski veznik, 79. vzklik, ki p: žene konja, 81. italijanska nikalmca, 83. člen, del telesa, 86. kratica za slovensko dru.tvo, 87. glasbena zvok, 89. znak za prvino, 91. kratica za opombo (tujka), 92. veznik, 94. trak, 95. tekočina, običajno gvrte ši, 96. osebni zaimek, 98. osebni zaimek, S9. žitna rastlina, 100. predlog, 104. predlcg. Rešitev križanke 19. decembra Vodoravne: 1. Tanganka; 8. boben; 9. Os(m;j); 11. sem: 12. pl; 13. lim: 15. Alia; 16. Ig; 17. Bafrij); 18 ;va; 21. kit; 23. bi; 24. boa: 26. ni; 27. žolna; 29. sila; 30. Alma. Navpično: 1. trcleibus; 2 n. b. (nota bene); 3. Sos; 4 Abel; 5. nem; 6 n; 7. Atan-tida; 10. Si(licij); 12. p:; 14 Mia; 15. mak; 19. v5; 20. pol; 22 in; 24. boa; 25. Ana: 28. Al(uminij). ANE Znani satiričn-' p satelj Georg Christoph L:chtcnberg je bil nekoč v družbi in ga je mlad, kot omejenec in dcmišljavec znan človek vprašal, kakšna je razlika med časom in večnostjo. Lichtenberg je odgovori: »Če bi s' vzel čas. da vam to pojasmm. b: trajalo celo večnost, preden bi vi to doumeli!« ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Obljubljam ti, Špelca. da se bom poboljšal in postal ves drug'« »Prepozno, 2ane, :mam že drugega!« Učitelj: »Iz kak "nega razloga označuješ k ta za škodljivo žival?« Petrček: »Ker nam daje ribje olje!« »Včeraj sem padel z lestve!« »Preteto — to ste pa imeli srečo, da se niste pobili!« »Gotovo — sicer eem pa stal na najspod-nejšem klinu!« Daphne dn Maurier: FRANCOZOV 55 Roman XXI. Dva dneva sta prišla in minila, ker ni šlo ne za minute ne za ure. Oblač la se je, jedla, hodila na vrt in živela pri tem v nenehnem občutku, da vse to ni res, da ta, ki se tu giblje, ni ona, temveč neka druga ženska, ki niti njenih besed ne razume. Nobena m'sel se ni dramila v nji; b lo je, kakor da bi se bila njena duševna omotičnost lotila tudi telesa. Ničesar ni občuti 1/2,, kadrr je sonce za hipec stop lo izza oblakov in razlilo svojo gorkoto v svet, kadar je potegnil kratek, hladen veter, je ni zamrazllo- Nekoč st3 priskakala k r ji otroka, James ji je zlezel na kolena, Henrije-ta pa je zaplesala pred njo, rekoč: »Hudobnega gusarja so ujeli, in Prue pravi, d- bo obešen.« Zapazila je Pru:n obraz, bled je bil videti in vdan; z naporom se je spomnila, da se je bila v Navron Housu oglasila smrt, da leži Rockingham v zatemnjeni cerkvi na mrtvaškem odru in čaka pogreba. Somoma svina je lež la nad temi dnevi, kakor cb nedeljah v njenih otroških ie-tih, ko so bili puritanci prepoveiali p'es na zeleni trat"'. Ob nekj uri je prišel žup-nk od helstonske cerkve, ki ji -'e z veliko resnobo prigovarjal in zatrjev-j svoje sočutje nad izgubo tako dobrega prijatelja. Potem je odjezdil; m spet je bU Harry ob njeni strani ln se usekava! in govoril s pritrjenim glasom, docela proti svoji navadi. Venomer je bil okrog nje, ves ponižen in vnet za to, da bi ji ustregel. Vpraševal je, ali kaj potrebuje jop'co ali odejo za kolena, in če je odkimala, ker si ni želela, drugega, kakor da bi jo pustil pri miru, da bi mogla sedet' in strmeti tja v en dan, se je upiral in rotil, kolikanj jo ljubi in da ne bo nikoli več pil. Samo zato, ker je bil tisto nesrečno noč pregloboko pogledal v kozarec, je bilo- mogoče, da so jih ta* ko ukanili; da ni bil tako len in tako va-nikarn. bi ubogi Rock'ngham še živel. »Tudi igri se odpovem,« je pravil. »Nobene karte se več ne dotiknem. Hišo v mestu prodam, pa se preseliva v Hampshire, Dona, m beva tam živela v bližini tvoje stare domačije. Selški plemič bom, vendar že, s teboj in z otrokoma,, in bom učil najinega Jamesa jezdarjenja in sokolarstva. Kako bi ti b:lo to všeč. povej?« še vediio je molčala in zrla predse. »Nad Nevronom je bilo zmerom nekaj zlovestnega,« je govoril, »spominjam se, da sem to občutil, ko sem bil še otrok. Tu mj ni b lo n koli dobro. Zrak je od sile mehak. Ne de mi dobro in tudi tebi ne de dobro. Kakor hitro bodo stvari v redu, se preseliva odtod. Samo tega prek' canega vohunskega slugo da b! še mogli dobiti v pesti, potem bi ju obesili oba hkratu. MoJ Bog, če pomislm, v kakšni nevarnosti si bila, ko s' temu lopovu tako z"upala.« Spet se je useknil in stresel glavo. Eden izmed psov je dobrikaje pritekel k nji in ji oblizn'l roko. Mahoma se je spomnila srditega laježa tisto noč, bevskanja in razburjenja, in kakor od bliska se ji je razsvetlil zamaknjeni duh !n spet oživel ln se strahotno zavedel vsega, kar se je bilo zgodilo. Srce ji je jelo brez vzroka burno razbijati; hiša, drevje, Harryjeva pojava zraven nje, vse je dobilo obliko 'n podobo. Govoril je; zdaj je vedela, da, utegne biti vsaka njegova beseda največje važnosti, da ne sme preslišati nobene. Treba je bilo snovati načrte, čas je b'l nad vse dragocen. »Ubogi Ročk je menda najprej zaskoči tega slugo,« je pravil Harry. »v njegovi sobi je bilo opaziti sledove boja, ln po hod-n-'ku se je vlekla krvav,?, sled, a potem je mahoma 'zginila; ne duha nI bio najti o njem ne sluha. Moral je nekako uiti; nemara se je njemu in ostalim lopovom posrečilo, da so prišli na ladjo, čeprav se mi zdi malo verjetno. Najbrže je kje na obrežju kraj, lci so ga od časa do časa porabljali za skrivslišče.« Udaril se je s pestjo po dlani druge roke. Potem mu je prišlo na misel, da je Navron hiša žalost?, kjer spoštovanje do mrtvega prepoveduje glasno govoriti ali preklinjati Pritajil je glas, vzdihnil jn rekel: »Ubogi Rcck, skor?j ne vem, k v; nam je početi brez n'cga.« Tedaj j« ver.dar 2e Izpregovorila; njen glas se je zdel njenemu lastnemu ušesu tuj, ker so bile besede skrbno premišljene, kakor da bi se j'h bila naučila na pamet. »Kako so ga dobili v roke?« je vpr?ša la. Pes ji je spet obliznil roko, pa ni nič čutila. »Prekletega Franocza, misliš?« je dejal Harry. »Nu — upali smo, da bi nam mogla t' kaj povedoti o tem, vsaj o prvi polovici dogodkov; saj si bila z njim v salonu. A sam ne vem, Dona, ko sem te vprašal, s. se mi zdela tako čudno odsotna Eusticku in ostalim sem rekel: ,Na mojo dušo, ne. Prehudo jo je zdelalo', in če z menoj rrjši ne govoriš o tem, pust;va to reč pn miru.« Sklenila je roke na krilu, rekoč: »Vrnil mi je uhane, nato pa odšel.« »Oh, ta« je rekel Harry, »če je b lo to vse\\ pozneje, veš, se je menda vrnil in **,s "šal P° stopnicah splazit' za teboj na vrh. Morda se ne spominjaš, ker si na hodniku pri svoji spalnici omedlela. Vsekako je bil Ročk tam, in ko je spoznal, kaj lopov kani, je planil nadenj, 'n v boju. ki je nastal — za tvojo rešitev, Dona. zmerom misli na to — je izgubil življenje, najzanesljivejši in najboljši prijatelj.« Dona je čakala 'n zrla na Harryjevo ro- ' ko je božal psa. »In potem?« je vprašala, gledaje proč °d n-ega po trati. »Oh. za vse ostalo smo takisto dolžniki Rocku že od kraja je imel ta načrt. Pridobil je z-nj Eusticka in Georgea Godo -phina. ko se je v Helstonu srečal z ni-.Razpostavite ljudi po zal'vih', je r .imejte čelne pripravljene in če se si na reki kaka ladja, jo boste ponoči videli, 1 ko bo plula n'zdol'. Toda namesto ladje smo prestregli njega, kolovodjo.« Smejal se je, cukal psa za uhlje in ju čehljal po hrbth. »Da, Duchess. kolovodjo smo ujeli, visel bo zaradi morskega razbojništva in' umora. Ljudje bodo Irhko spet mirno spali.« Dona se je slišala, ko je s hladnim, mir-n;m glasom vprašala: »Kaj je bil ranjen? Tega ne razumem.« »Ranjen? Moj Bog. to ne. Obesili ga bodo brez n' jmanjše praske, da bo tem bolje čutil, kako to dobro de. Peklenski posel ga je bil zadržal in prav tako tudi ostale tri ma^pridneže; na nekem kraiu niže od Helforda so hoteli sredi reke prstna ladjo. Najbrže je b:l ukazsl ostalemu moštvu, naj razpne jadra, med tem ko bo on tu v hiši. Sam Bog si ga vedi, kako so to napravili. a napravili so. Ko so Eust ek m n egovi tovariši prišli do tistega rtiča, so zagledali sred; toka ladjo, in Francozo-vi dedci so baš plavali proti nji. On s-m je stal ob zalivu, mrzel kakor jeklena ostrina, in se boril proti dvema raš:ma hkratu med tem ko so pajdaši odpluli. Ta č3S. ko so plavali proti ladji, jim je v svoji prekleti latovšč:ni čez ramo nekaj zaklical Čeprav so naše čolne, ki smo jih imeli pripravljene v zalivu, t oko j odvezali, so biti vendar prekasni. da bi bil' mogli dohi*ot ničvredneže ali ladjo. Z bučečo oseko pod seboj in krasnim vetrom je odplula mimo Helforda. ln Francoz, da bi ga pekel pogoltnil, ko jo je videl, da tako plove- pravi Eustick, se je smejal.« Blagoslovljene božične praznike želim svojim cenj. odjemalcem >žl H A< Jaser tovarna firoe in ščetfcarskib izdelkov LJUBLJANA — FUŽINE ©© JOT U© o o Zg©iba za naše najmlajše Nekoč je živel zajček. Tekal je po polju. Veter je pihal čez polje in vrgel zajčku zeljnat list na glavo. Zajček se je močno prestrašil; mislil je, da mu je padlo nebo Kratke zgodbe © majhnih živalih Mati na glave-. »Tekel bom, da se rešim,« je pomislil in začel v smrtni grozi dirjati, kolikor sa ga nesle noge. Ni dolgo trajalo pa je srečal mačko. Vprašala ga je: »Zakaj tako tečeš, zajček?« »Bežati moram, nebo se podira!« Mačka se je začudila. »Kako pa to veš?« »Kos neba mi je padel na glavo!« je zahlipal zajček in zdirjal dalje. Tedaj je zaklicala mačka: »Ce je tako, bom tekla s teboj!« čes nekaj časa sta srečala psa. Pes se Je začudil in vprašal: »Zakaj tečeš, muca?« »Nebo se podira, bežati moram!« »Kako pa to veš?« »Zajček mi je povedal!« »Od kod pa veš. da se nebo podira?« je vprašal pes zajčka. »Kos neba mi je padel na glavo!« je odgovoril zajček in se spet spustil v dir. »če je tako, bom tekel z vama,« je rekel pes in vsi trije so tekli dalje. Zdaj so srečal" osla, ki je začudeno vprašal: »Kam tečeš, kuža?« »Nebo se bo podrlo!« »Kako to veš?« »Mačka mi je povedala.« >Muca, odkod pa veš, da se nebo podira?« »Zajček mi je povedal!« »Zajček, odkod pa ti veš, da se nebo podira?« »Kos neba m! je padel na glavo!« »O. potem se moram tudi jaz rešiti!« je vzkliknil ose! :n se pridružil. Kmalu so srečali lisico, ki je začudeno vprašala: »£>sel, zakaj tako tečeš?« »Nebo se podira!« »Kdo to pravi ?« »Pes mi je povedal.« »Kuža, kdo ti je povedal, da se nebo podira?« »Muca mi je povedala.« »Muca, odkod pa ti veš?« »Zajec mi je povedal.« »Nu, zajček, odkod tvoja modrost?« »Kos neba mi je padel na glavo!« če je tako, tedaj moram tudi jaz bežati!« je zavpila lisica in urno stekla za njimi. Pa so srečali kozo, ki jih je začudeno pogledala in vprašala: »Kam tako bežiš, lisica?« »Nebo se podira. Bežati je treba!« Beži, no beži. kdo ti je pa to natvezil?« •Osel mi je povedal.« Osliček, odkod pa veš, da se nebo podira?« »Pes mi je povedal.« »Kuža, kdo ti je to rekel?« »Muca mi je povedala.« »Muca, odkod pa veš, da se nebo podira?« »Zajček mi je povedal.« »Zajček, kako pa veš, da se nebo podira?« »Kos neba mi je padel na glavo.« Tedaj jfc koza glasno zameketala: »Tebi, Saj to ni bil kos neba! Bil je le zeljnat list! Ko je padel s tvoje glave, sem ga pojedla. Prav dobro mi je teknil!« Tedaj so se ustavili zajček in muca, kužek in osel in naposled tudi lisica. Pogledali so drug drugega in se oddahnili. »A tako?« so dejali in sram jih je postalo, da so bili tako strahopetni. 0?3gi Jutrovčki Prejeli smo mnogo, mnogo pisemc in premnogo prelepih slik, sestavljenih iz samih številk. Izbera je bila bogata in težka. Radi bi nagradi!; vse, toda toliko knjig nimamo, radi bi objavili imena vseh. ki so se udeležili tega natečaja, pa nimamo za to dovolj prostora. Tu objavljamo imena tistih, ki so poslali najlepše in najbolj izvirne slike! Gogala Nuška, dijakinja IV. b razr., Ljubljana-Moste; Kastelic Jože. uč. IV. a razr. na Prulah, Baraga 2iva. dij. II. razr. žen. real. gimn.; Tome Aleksandra, dij. III. razr. gimn.; Miloš Karničnik, dijak I. razr. gimn.; Stišnik Mitko, uč. ? razr., Ga-letova ul. 24; Cesnik Dušan, ul. na Grad št. 2; Maurič Olga, dijakinja 3. razr. IL drž. real. gimn.; Ljubo Havliček, dijak III. a razr. mešč. šole v Mostah; Demšar Tomaž Tutta. uč. UL b razr. bežigrajske šole; Vesel Majda, dijakinja III. f razr. real. gimn.; Habjan Bojan, dijak I. razr. III. drž. real. gimn.; Cerar Majda, Huba-dova ul. 3; Staš Pelan. dijak II. b razr. I. moške real. gimn.; Udovič Andrej, uč. II. razr. na Bežigradu; Jontez Nuška, dijakinja I. b razr. poljanske gimnazije; Ahlin Cvetka, dijakinja, Aljaževa c. 12; Bergant Marinka, dijakinja I. razr. gimn., Ljubljana. Lepo mladinsko knjigo pa prejmejo kot nagrado ti-le Jutrovčki: Jontez Majda, dijakinja I. b razr. real. gimn. na Poljanah, Resljeva c. 6/II. Karničnik Miloš, dijak I. razr. real. gimn., Verdijeva ul. 6/V. Bergant Marinka, dijakinja L razr. gimn. prj Uršulinkah, Miklošičeva c. 17, stopnišče L Kastelic Jože, nč. IV. razr. na Prulah, Dolenjska c. 54. Demšar Metoda, uč. IV. razr. osn. šole, Križevniška ul. 8/IL Ostalim, ki to pot niso prejeli nagrade, pa povemo v tolažbo, da razpišemo kmalu spet nov natečaj, kjer bodo lahko iznova poizkusili srečo! _____ Počasi se je spuščal pajek po nitki iz svojega kota navzdol. Med tem je ves čas skrbno opazoval muho, ki je mirno sedela v svojem kotu in si pletla zimske nogavice. Prav počasi se ji je približal pajek in rekel: »O spoštovana gospa muha, kako se vam( kaj godi na svetu?« Med temi besedami se je spustil malo niže. »Ali že veste najnovejše? Oh, saj že . vsi govorijo o tem!« In spet se je spustil niže. »O pogodbi, ki so jo sklenili prebivalca < podstrešja« Med tem sd je mislil: »Se tri pajčje dolžine in moja bo!« Glasno pa je rekel »Saj je bil že skrajni čas. Vsi so jo , podpisali: sova, vrabci, podgane, miške. •»■ stonoga, zelenci in tudi pajki. Zdaj smo' vsi bratje in sestre. Pridite mirno malo bliže, gospa Muha, če potrebujete kaj volne za nogavice, vam jo prav rad odstopim. Ali — zakaj me tako čudno gledate?« »O, saj ni nič posebnega,« je mirno odvrnila muha in se namuznila,« samo vrabca opazujem, kako vas že ves čas požira z očmi..| Tedaj se je pajek mirno pognal kvišku1 in se skril v špranjo, ki je zevala v kotu.1 Kdor iMe dutbo plaCa aa ni»n besedo L —JO. m OA ta prov tabo —M), mm dajanje culrm ali Ofro L 2.—. Najmanj il Usnoe m U oglasa Je L 7.—. — Za Cenitve bi dopirovar.^a )e plačati es vsako besedo L 1.—, m va« drug« oglu« L —M ea besedo, aa dr* la prov cakao L — .60 aa dajanj« naslova ali »trm L S^— Hajmanjt) irooe m te oglas« je L io.— D B V A PREMOG G O M B A C Gledališka 14 SAMOSTOJNA GOSPODINJA, dobra kuharica, srednjih let, dobi stalno zaposlitev pri boljšem gospodu. Zglasiti se od 9- do 10. ure. Naslov v vseh poslov. Jutra. J-1314-I. dekle za v kuhinjo, sprejmem. Po možnosti nad 25 let. Sv. Jakoba trg 5. 238S0-la SLUŽKINJO za vsa hišna dela k odrasli tričlanski družini spreimem .takoj. Vprašati: Vodovodna c. 5/1. 23925-la ' KUHARICA, sposobna, vajena vseh del, se sprejme takoj proti dobri plači. Naslov v oglas, odd. Jutra. 239R3-la GOSP. POMOČNICO za vsa domača dela iščem" | k dvema osebama. Naslov 'v ogl. odd. Jutra. 2'9711a FRIZER. POMOČNICO, vsestransko izvežbano, takoj spreime za stalno Pohnc, Kopitari eva 1. 2V9"78-la ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejmem takoi in plačam Vmram M> TOfiLGTNfl KBEMfi PALIČASTO SESTILO fStangenzirckel), novo, naprodaj. A. Kozina, Smar-tinska 8. 23989-6 MOŠKO KOLO »Puch«, novo, naprodaj, i Delavnica Goreč, Gospo- i! svttska cesta. 23988-6 »PHILIPSc-RADIO, 5+1, ugodno naprodaj. Naslov v og1 odd. Jutra. -25987-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogiczl jv. prodam. Rc-sljeva 30, podpritl. 23977-6 PEČICO (GASPERČEK) s cevmi prodam. Naslov v MOŠKI PLAŠČ, JuUa- 23974 6 ! siv, prodam. Naslov v ogl. . *>-OfoILA, odd. Jutra. 23362-6 7 m«c«v- !>P'Canka, PRAŠIČJI GNOJ m Koni-pom, dober a va- boljse predmete spreime v komisijsko prodajo gospodarska pisarna Tribuč, Sodarska »teza 2, nad flornansko cerkvijo. J 3. 7 N-6 ALPAKA-PREDMETE z kristal-vložki, ugodno na prodal. Naslov v vseh posl Jutra 23147-6 PRAŠIČJA KRMA! Prodam 0 kg želoda, oluščenega ;n zmletega. Ribniška 15 Moste. 23404-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, ugodno naprodaj. Nova trgovina, Blei-j wc-isova 36 (nasproti Gospodarske zveze). 24009-6 Službe išče Muha se je pa veselo zasmejala in odletela pod milo nebo. UPOKOJENEC vešč vseh pisarniških del in strojepisja, iščem službo za mali dohodek Naslov v vseh posl. Jutra. 23799-1 SLOVENKA znanjem italijanskega in nemškega jezika, išče za Bila sta nekoč žalostni in veseli ščurek. Bila sta dobra prijatelja in vedno sta hodila skupaj na sprehode. Tako sta prišla nekoč v kmečko hišo in našla pot. ki je vodila na kuhinjske, mizo. Jgp YP\Sf Tam je stala skodelica mleka. Scurka sta na ogl odd jutra pod bila radovedna in tudi mleko ju je pri-»Zanesljiva«. 23691-1 jetno ščegetalo v nos: tako sta zlezla na| služkinja rob skodelice. Tedaj pa — o groza! — ki »a dobro kohaH in vsa štrbunk! - in že sta padla v mleko! . fe ^o^mali IZ Žalostni ščurek je takoj začel tarnati m žini brez otrok s 1. jan. vzdihovati: »Joj, prejoj! Zdaj je konec!« ali s 15. Ponudbe na ogl. In ker je bil ves obupan m malodušen, Jutra pod »J™«««^ POSTRE2N1CA išče zaposlitve trikrat teden- se je vdal v usodo in utonil. Veseli ščurek si je pa kmalu opomogel od prestanega strahu in vzkliknil: »Zakaj sko s hrano v Šiški. Po-.... . , n n —. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res poštena«. 23839-1 POCENI PREVAJA trgovska pisma in drugo iz-urjena italijanska korespon-dentka. Ponudbe na ogl naj bi bil to moj konec? Nočem še umreti!« In začel se je hrabro braniti^ z vsemi štirimi. Veslal je s svojimi noži-cami po mleku in udarjal s krili in glej, ohranil se je na površju. Zakaj čez nekaj - trenutkov se je zgodilo nekaj čudnega :,odd- e°d »^7-i mleko pod njim se je strdilo. napravilo sej PROdajalka-je surovo maslo, ker je tako pridno udar- jpeceristka, s trgovskim te-jal s krili in veslal z nožicami. Veseli čajem n prakso, želi pre-ščurek je zdaj sedel na maslu in se> veselo meniti ^bo^Cenj^ponud oddahnil m odpočil od truda m napora. ,Takojfcn DiStop«J. 23938-1 Bil je rešen. Kdor hitro obupa, je kmalu izgubljen, kdor ima pa pogum, ima tudi srečo! Goban jurček toži Tema noči mi je rodila, razvil me dneva svetli žar, a preden sonce tretjič vzide, bom ves črViv, kot starček star. Nožico eno samo dala mi mamica narava je, klobuček, rjav, širokekrajen mi vrh nožice glava je. V pozdrav pred vami ga ne snamem žal, le predobro vas poznam, vse bratce ste mi že pobrali, poslednja žrtev bom jaz sam. Gozdič je dom, kraljestvo moje, vas in košaric me je strah, o, ko bi znal, bi smuknil v zemljo in skril se pod zeleni mah. Mušnice so vse krasotice, krog mene jih je na izbir, želim vsaj kapljo si otrova, da bi imel pred vami mir. »Ej, jurček, jurček«, v nosek dregnil me je pekdo iz vaših vrst. Kaj, vsi boste planili name? O j, zbogom, gozdič, rodna prst!! ELEKTROMONTER išče kakršno koli zaposlitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektromonter«. 24003-1 NAVIJALKA išče kakršno koli zaposlitev, najraje v kakšni tov-v-u: ali 'delavnici, grem tudi v firal-Inico. Naslov v vseh posl. Ju trn. 23757-1 j GOSPODIČNA ,z malo maturo, z znanjem kphe ozir. popolnoma samostojnega gospodinjstva, želi mesta k eni osebi Event. pomoč v trgovini ali pri pisarniških poslih. Ponudbe |na ogl. odd. Jutra pod: »Res vestna in skrbna«. 23875-1 ŠIVILJA išče stalno zaposlitev za par dni v tednu pn boljši zasebni družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šivilja 30«. 23991-1 KUHARICA, samosojna, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, išče službo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takojšen nastop«. 23881-1 KROJ. POMOČNICA domska, Sče službo. S po-ročite naslov aii ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Begunka«. 23678-1 Službo dobi ALPAKA PREDMETI s krisul-viožki, ugodno naprodaj. Naslov v vseli poslov. Jutra. 23147-6 DRSALKE, dobro ohranjene in violino, prodam. Stara faieiweisova 5-111. 23786-6 DVA ŠTEDILNIKA dobro. Zamik Alfonz, Ga- 1 dobro ohranjena, ugodno jeva 9. 23949-1 a Prodam. Koiar, Čebeurska FRIZER. POMOČNICO, event. začetnico, sprejme salon Navinšek, Šelenburgova ulica. 23958-la VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov «p-e;mem Ješe Janko. Op ' Mika 50 23509-la 2ELEZOSTRUGARJA ki je dobro vešč ob iclave težjih kosov, sprejmem 15. Dravlje. 23794-6 VOZ NA GUMAH tritonsk- nov, ugodno prodam. • iar. Trnovska 25. 23803-6 SNEŽKE nove, št. 31, zamenjam za enakovredne št. 26. Cirman — Vič, Tržaška Ul. 23797-6 SNEŽKE čisto nove, št. 29, zame stalno zaposlitev. — Inž. njam za št. 26. Naslov v Borštnar, Jernejeva c. 18, vseh posl. Jutra. 23802-6 VREČE šiškt. 23883-la GOSP. POMOČNICO zurjeno i?čem k dvočlanski irnž:ni. Plača ti brani zalo Inbra. Na«lov * v?eh posl. Jutra 23196-1« 100. 85 in 50 kg, prodam. Podbevšk Filip, Obirska 4 (ob Celovški c.) 23720-6 SPALNICE orehove in pleskane ter jedilnice nudi najceneje mizarstvo »Stigl«, vsak torek, četrtek in nedeljo od 3. do 5., v gostilni, Celovška 72. 23674-6 Sl8°^ČDi bober, odrasle. Wolfova ul 4. ovratnjkc>m> p/odam. Na- «781-3 $lav T poJi jutfa 23682-6 prodam. — Izdelujem pohištvo po naročilu in izvr-iuiem vsa popravila. Josip ko vožnjo, naprodaj. Trno vo, Katunova 7. 23976-6 VELIKO OMARO Lernur, Breg 14. 23870-6 "? prodam. Mrak. TRAJNO GOREČO PEČ, Gosposvetska 10, pritličje. mnt!«i,rt r—.! —,, k šamotirano, mesec dni rabljeno, prodam. Slaščičarna, Poljanska I. 23872-6 FOTOAPARATE, foto-pribor, radio in slične predmete kupuie ali sprejema v komisi".ko prodajo: Fototehnika, B!eiweisova c. (Tyrš?va) 15 23874-6 RADIO »SIERA« in mali šestcevni kovčeg, kino-projekcijske in snemal- OVČJO VOLNO 3 kg, nesprt-Ano, ugodno prodam. Rimska 3, priti., levo. 23942-6 VEIIKO G IT ARO, v odličnem stanju, prodam po ugodni cc-ni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23933 6 2 ŠIVALNA STROJA, »Pfaff« in »Singer«, malo rabljena, prodam skupno za 8000 lir. Ponudbe na o?!. ne kamere ugodno proda: ^onucJDe_na ogl »Fototehnika«, B!ciweisova odd" Jutri Pod BTajF?'«l (Tvrševa) 15. 23S73-6 -393-- £ Zaslužek nemščino francoščino in klavir, po- GOSP. POMOČNICO veščo kuhanja in vseh gospodinjskih del, sprejmem takoj. Senčar, Tavčarjeva ul. 3-1. 23821-la MODISTEMJO samostojno moč in učenko, sprejmem takoi. Naslov v vseh posl. Jutra. 23824-la VAJENCA za ključavničarstvo In pomočnika za takojšnji nastop, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 23853-la DELAVKE vajene v papirni stroki — sprejme »Papirocel«, Lepo-dvorska 23. 23844-la GOSP. POMOČNICO * za vsa hišna dela, išče Stiri- „. . , _ Članska odrasla družina. — »Kdo je nevesta?« je vprašal gospodNasloy T vseh posl. Jutra, katehet. 23835-ia »Nevesta je ženska, ki Se nima moža, ^^toežnic^ ^ že ve za enega,« je odgovorila Mimica. p^ 3. 23865-ia V slovo mi gozd šumi pozdrave, ko me odnašate odtod, v košari vaši kakor v rakvi nastopam prvo — zadnjo pot. VPRAŠANJE »Očka, ali je res, da je imel Salomon Be-dem sto ženi?« »Da, sinko moj!« »Očka, zakaj ga pa potem imenujejo Salomona modrega?« NEMŠČINO italijanščino, francoščino, angleščino, poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska 11, prid. Informacije dopoldne. 23854-3 NEMŠKO KONVERZA-CIJO in POUK nudi izobražena gospa. Konverza-cija v skupini (4—8 oseb), zelo majhen honorar. Kongresni rg 13/11. 23837-3 LATINŠČINO grščino, nemščino, poučuje nenastavljena profesorica — priporočena dolgoletna in-struktorica. Naslov v vseh posl. Jutra. 23879-3 POTREBUJEM nemško konverzacijo ia ko respondenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Per-fekten in takoj«. 23995-3 VESTEN UČITELJ pride za 10—12 lir ali skromen obed poučevat na dom: violino, nemščino ter vse predmete nižjih razredov srednjih šol. Nemščino poučuje praktično. Naslov oddajte v trgovini K. Puč-nik, Frančišjcanska 3. 23918-3 DOBER ZASLUŽEK se nudi moškim in žen. ;knm s prodajo sezonskega predmete. Primerno za penzijon ste revne Študente brezco-slne itd. Naslov se izvp v upravi lista. 23683-3 fTJITfffliirMIlBi 1— JPRIZER. VAJENKO ' sprejmem takoj ali pozneje. Katera se je že učila, dobi plačo. Naslov v vseh posl. Jutra. 23766-44 VAJENEC išče mesto za pekovsko, mehanično ali kako drugo obrt. Hrana in stanovanje pri obrtniku. Ivan Boc — Albanska ul. 39. Bežigrad. 23861-44 FOTO-VAJENCA-KO s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23871-44 K DOBRI ŠIVILJI grem za vajenko, najrajSi v Sp. šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šiviljska vajenka«. 23962-44 FRIZERSKO VAJENKO z dobro vzgojo sprejme salon Navinšek, šelenburgova ulica. 23959-44 FRIZERSKO VAJENKO sprejme taRoj »Salon Ju-sti«, Cesta 29. oktobra 24. 23953-44 rnn> 2 ŽELEZNI PEČI pripravni tudi za pisarno, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 — (vhod skozi vežo). 23762-6 PES . VOLČJAK čuvaj, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 23793-6 20 kg DOBRE ŽIME prodam po 80 lir za kg. "tfaslov v vseh posl. Jutra. 23761-6 BEL KOŽUŠČEK in otroške čevlje št. 34, prodam. Križnar, Rožna ul. it. 27-n 23832-6 DVE SLIKI, umetniški. 130X90, z dragocenim starinskim okvirjem, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 23849-6 PRODAM: »Marklin — Metallbauka-sten«, št. 1 — za 550 lir pri hišniku, Gledališka 16. 23856-6 PISALNQ MIZO s stolom, hrastovo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 23848-6 KNJIGE Modra ptica. Hram, leposlovne revije, mladinske, medicinske, prodam. Ogled na praznika ves dan. Tržaška 143. 23841-6 KLAV. HARMONIKO 80 basov, z registrom, novo, črno-belo, prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 23845-6 ELEKTROMOTOR trifazni 0.2 KW, zamenjam ozir. doplačam za enofaznega do 0.5 KW. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »220«. 23836-6 LEP ČRN PLASC preivojno blaga. nov. s krznom, za manjšo postavo, prodam po lartni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 23852-6 PRODAM: p«;eljno pregrinjalo ln xa-veso," ročno delo ter ?ve:!o fiv angora llct m dam«k: plašč. Ogled samo dopoldne Vel. Čolnarska 15-IL 23923-6 MOŠKO KOLO. novo, znamke »Presto«, prodam. Sadov v vseh posl. Jntra. 2SSS6-6 MOŠKO KOLO, znamke Schiirchofi zelo dobro ohranjeno, t vbo opremo, prodam. Ogled pri meh. del. Goreč. Gosposvetska cesti — dvorišče pi »Novem sveta«. 23885-6 NOGOMETNE ČEVLJE Kandereove firme, v odličnem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 23731-6 OPREMA ZA SPALNICO iz vezanega lesa (šperana). gladke, prakiiine oblike, solidno izdelana, še neplcska-jul, napro-laj. Oglefori v mizarski delavnici Vehar. Gra. •laška 12. 238S>-6 GASPERČEK (vlit), prodam. — Cirman, Medvedova 17, šiška. 23858-6 VIOLINO (CELO) in klavirske note (opere in etude), poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23860-6 VODNA SESALKA (brizgalna) za stavbenike, gasilce itd. in več elektromotorjev in bencinski stabilni motor 4 HP zelo uco-dno naprodaj. Merkur. Pu-h*reva 6. :W>1 -6 VEČ VELIKIH PEČI zelo ueodno naprodaj. Mer. kur. Puharieva 6. 23900-6 2 MOTORNI KOLESI, najnovejša modela, zelo po-ceni naprodaj. Merkur, Puharieva 6. 23899-6 DAMSKO IN MOŠKO kolo, znamke »Adler« in »Steyr«, zelo poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23898-6 MERCEDES 170 V, izredno elegantna limuzina, v odličnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. 23897-6 PIROTSKO PREPROGO, lepo, živobarvno, nad 3X2, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 23907-6 SPALNI DIV AN, žimo;it, prodam. Skubic, Cerkvena 5. 23910-6 ČEVLJI H. 43, usnjenosuknjeni, skoraj novi, naprodaj pri 7 ^ m p T), Ulica 3. maja št. 4/1. 23917-6 HARMONIKO, 80 basov, z registrom, in lep, globok otroški voziček prodam. Majer, Rimska 10. 23928-6 MALI TOVORNI AVTO. nosilnost 1000 kg, zelo po. ceni naprodaj. Merkur, Pu. harjeva 6. 23904-6 PRODAM: Tolstoj: Vojna in mir, I., II., III. in IV.; Wells: Svetovna zgodovina, I., II. in III., ter mnogo drugih dobrih knjig. Med 12 in 14. Cankar, Post. 22/1. 23934-6 RADIO-APARAT, 4 + 1 cevni, znamke »Hor-nyphon«, prodam. Vprašati od 12 do 14. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2S920-6 GOJZERICE It. 37 in 3 otroške plašče, prodam. Cesta na Rožnik 5. 23992-6 PRODAM: večjo celuloidno lutko, ga-gaJnega konjička, moške polčevlje 43 in ženske snež-ke. Jamšck, Vrtača 5. 23999-6 ŽENSKE GOJZARJE št. 38, dobro ohranjene, in žensko kolo, poceni prodam. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23998-6 UGODNO PRODAMO: peči, gašperje, drsalke, vodovodne školjke, litoželezne in porcelanaste, knjigove-ške stiskalnice, razna zobata kolesa, Iežaje in jerme-nice ter druge strojne dele. »Metalia«, Gosposvetska 16, telefon 32-88. 24002-6 NAPRODAJ: moška delovna oblc-ka, damski plašč, kostum, otroška o-jlekna, sanke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23986-6 FOTOAPARAT Voigtlaoder, 6X9 (film), Anastigmar »Skopar« Com-pur, naprodaj. Iz prijaznosti na ogled pri tvrdki Ivan Jxx, Dunajska 36. 23985-6 VEČ KUHINJSKIH oprem, modernih, poceni proda mizarstvo Potočnik, Gnidovčeva 5, pri Soli ob šmaitinski certi-Sv Križ. 23984-6 ŠIVALNI STROJ, PRODAM: moško suknjo 1 podlogo avstralski opposum, zlato uro in kavin servis. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23980-6 SKORAJ NOVO moško in žensko »Puch« kolo ugodno prodam, prav tako dva para otroških čeveljčkov do dveh let in pol. Ogled po 26. decembru. Rožna dolina c. XIX št. 14. 23960-6 I. Pogačnili LJUBLJANA, Bohoričeva uiica 5 Telefon 20-59 PERZIJSKO PREPROGO I.50X1, prodam. Ogled od II. do 13. Naslov v vseh posl. Jutra. 23966-6 PRODAM: 1 posteljo z vzmetno žimnico ter dele kuhinjskega F" hištva. Gosposka ul. 9'1- 23965-6 PERZIJANER, klausen aii tacen. skunks-oposum, muf, ovratnik ali kaj sličnegi, kupim. Kovačič. Stari tig 21/11, v hiši kavarne Z.iiazmk. 239o9-7 KUPIM : nošen damski plašč, kostum za več) o posta%o, damske čevlje št. 37 111 38. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23968-7 JUTA VREČE, večjo množino, velikih in manjših, naprodaj. »Petro-r.afta«, Ciril-Metodova (prej Tyrseva) 35a. 23970-6 PRODAM: drsalke za čevlje št. 41, sneike za 7 letnega, gojzsr-je št. 37, otroško žimnico. Ciril-Metodova cesta 129. 23948-6 FOTO-APARAT Bessa-Voitclander, naiboljši te vrste, še nov, in elektnč-ni samovar za kuhanje kave in toplih pijač sploh, prodam. Ogled od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23950-6 ŠIVALNI STROJ, nov, pogrezljiv, in športni voziček prodam. Sp. šiška. Jezerska 4. 23952-6 2 SPALNICI, orehova korenina, politirani, ter 2 kuhinjski opremi, prvovrstna izdelava, naprodaj. Mizarstvo Boštjančič Jože, Studenec 32, nasproti umobolnice. 23943-6 UGODNO PRODAM: veliko pernico s prevleko, nekaj rjuh, nekaj prtičev (ročno delo) in lepo platneno obleko (ročno delo) ter knjige — vse v zelo dobrem stanju. Naslov v og!. odd. Jutra. 23954-6 PRA/N! ZABOJI tobačnih izdelkov, novi, so stalno naprodaj. Gra. di£5e 4. 23666 5 G LAZI? EN! INSTRL.vi^ dve klav. harmoniki z registrom. harmonij in dfetnmčna harmonika, naprodaj, BIi*iwei. eova 21. 236SS G ČISTILNI STROJ fevlja-ski (Auspatrmafchino), kompletno, ugodna p-oiam. Ješe, Cesia na Loko 20. 8871? KLAVIR. HARMONIKE Sk.mdalli in drure. nove prodam Ogled ob delav. nikih od 16. do 18. ure pri Karlovšku, Kn-flje va ulica 8. £3~74-6 LJUBLJANSKI ZVON letnik 1922 in 1923. kom-pleten. broširan. pro-dam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 23S04-6 KLAV. HARMONIKE Scandalli. Frontallini. Anelli. Maggi, Rollini od 54 do 120 basov, ngoino prodam. »Triglav«, Reslieva c. 1«. 2SS?5-6 5 m PRAVF SVILE za domačo obleko, nežnega vzorca, krasno darilo za bnž:č — ngodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 23527-6 KORF.NIt FELOV. SMRETOV rezan in tesan les, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, iavorjeve, jesenove ie lipove plohe dobite v skladišču zadruge »Marad« v Živinozdravniški ulici — za Cukrarno. J-M-357-6 .jiibijana ZJzšE GOBE KUPIMO: preproge, snažno pohištvo, otomjne, šivalne stroje in druge uporabne predmete. Trgovina z rabljenimi predmeti »Ogled«, Mestni ti g 3 (vhod skozi vežo). 23763-7 ŠIVALNE STKOJE z okroglim in doig:m čol-ničkorn, kupimo. Plačamo dobro. Trgovina z rabljenimi predmeti: »Ogied« — Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 23764-7 ŽELEZNE SODE 200 1, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz pločevine«. 23787-7 SLOVENSKI ČEBELAR letake: 1R?8, 1904, 1907. 1909, 19:0, 1911 in 1919, kupim. Ponudbe tudi za posamezne letnike na: Petelin Ljubljana, Podrožnik c. X?T.. št. 12. 23796-7 RADIO 3—4 cevni, kupim ali zamen am za protivrednost. Ponudbe na o:.i. odd. Jutra pod »->000«. 23800-7 FAKINOVO ŠOTO zi harmoniko, kupim. Naslov v vseh posl. Tutra. 23694-7 SUKNJO novo a'i milo nošeno, črne fcsrve ne, kupj-n. V poštev pride le boliše blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednja postava«. 23508-7 KINO-KAMEP.O lahko tudi defe-ktno, a « zdravo obliko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opis in cena«. 23830-7 KLAV. HARMONIKO 60 do SO basov, neoporečno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opis lin cena«. 23831-7 j GOJZARICE I moške, št. 40 do 41, za fanta- ne predrage, kupita. Nas'ov pustiti v ogl odd. Jutra. 23847-7 PLINSKI RESO nov, ozir. dobro ohranjen, kupim. Milharčič, Miklošičeva 22-1! desno. 23851 7 KNJIGE in revije vseh vrst, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 23842-7 ŠKORNJE št. 45, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dobri škornji«. 23859-7 LJ. ZVON tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lj. Zvon«. 23877-7 ZNAMKE celo zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Znamke«. 23876-7 ZASTAVNE LISTKE kupim ali dam protivrednost. Naslov z c-pisom pustite v ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 23866-7 SRNIN HRBET, model za peko, kupim ali proti zameni. Tržaška 47/1. 23857-7 GOJZERJE št. 40 (novo templane) zamenjam za gojzerje št. 43-44. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23896-7 V KOMISIJ. PRODAJO sprejemamo in kupujemo fotoaparate, umetnine, anti-kvitete in druge porabne in luksuzne predmete. Par-fumerija »Venusc, palača Bata. 23895-7 PRAŠIČKA za rejo, kupim in nekaj korenia prodam. Ciclar-ieva 20. 23926-7 ČEVELJČKE ali SNEŽKE za dva in po! do triletnega fžntka Vupim. Tudi . zame-niam. Nairaiii malo rab-lieni. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Protivrednost«. 23912-7 ce co Razno IZDELOVANJE | THTTi.nr, klobdcabna »pajk« Vam strokovno osnažl preoblika in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov - Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 88 MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union) - »i ttutl iti: U1IM UJUlIiiiHtUHUlUi! ■! llu«(t J »i-J-ts.*!!«, HKIi ti: i i U < IHHCmitUiHUrUHStlij IMHMIUilH i tiltiT f .iiu ■ NAKUP IN PRODAJA TEL 43-90 Brivski in damski česalni salon GJUD ALEKSANDER LJUBLtlANA;NASPROTI KRllEVNlSKE CERKVE ) Kongresni trg 6 mDDDtiEonoonmEmiiiinnoDooo g VESELE B02ICNE PRAZNIKE IN H □ SREČNO NOVO LETO želi vsem □ □ svojim cenjenim odjemalcem □ □ FRAN LONČAR 9 □ Strojno ključavničarstvo, avtomatična □ □ delavnica, avtomatično brušenje žag § □ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 43 □ )□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ GDDUaDnaDDDDGiliULIUUmiJUULJLIUUa SREČEN BOŽIČ 2ELI CENJENIM ODJEMALCEM Tvrdka DRAGO SCHWAB V bIižinl LJUBLJANE, SRS999BHSB ........................... se odda v najem z vsem potrebnim orodjem, na polovico pridelka poštenemu, pridnemu, kmetovalcm, ki ima dva—pet svojih delovnih moči. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepo posestvo«. Nakup surovih kož divjačine lisic, kun, dihurjev, jazbecev, veveric, vider, polhov in domačih mačk Plačam najvišjo ceno Sprejemam krzno v strojenje in barvanje Zaloga vsakovrstnega krzna. ivožuhovina - V. ŠINKOVEC, Mestni trg 11 10 LJUBLJANA Zalega krznenih plasčev Nakup kož divjačine in domačih živali. Frančiškanska ulica št. 1 KINO UNION Teipfoo 22-21 Napeta ljubezenska drama Med dvema Borba mlade žene med ljubeznijo in dolžnostjo. — Marte Harell, Willy Birgel, Ev/ald Balser. Predstave (na praznik in nedeljo) ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30; (ob'delavnikih) ob 15.30 in 17.30 uri. V dneh naše težke tuge nam je bilo splošno sočustvovanje za našim nepozabnim ŠEF-REŽISERJEM OPERE v največjo tolažbo. Posebno zahvalo pa izrekamo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu krasili oder z mnogobrojnimi venci in šopki cvetja ter počastili njegov spomin s petjem in glasbo njemu najljubšimi in najbližnjimi manifestacijami človeškega duha, ki jima je z gorečo vnemo posvetil vse svoje življenje. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 17. januarja 1944 ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ŽALUJOČI OSTALI KINO SLOGA Telefon 27-30 IVAN PAVLIN Velika filmska umetnina po znanem romanu Stiina Streuvelsa j>Der Flachsacker« čevljarski mojster — Dunajska 53 □ K« spet zasife v glavni vlogi najboljši evropski ka-rakterni igralec Paul VVeggener. Sodelujejo: Paul Klinger, Bruni Lobel, Maria Koppenhofer. — Predstave na praznik in v nedeljo ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Ob delavnikih ob 15. in 17. uri. KINO MATICA Telefon 22-41 Naš božični spored: Sloviti tenorist Johannes Heesters v velikem muzikalnem filmu Karneval lisasti! Pikantna ljubavna zgodba, okusno prepletena s Hans Moserjevim humorjem. Velike plesne revije in baletne skupine! Ostali soigralci: šarmantna Dora Komar, Dorit Kreysler, Axel v. Ambasser itd. — Predstave ob praznikih: ob 10., 13.30. 15.30 in 17.30. uri. Vsem, ki ste v času dolgoletne bolezni obiskali, tolažili, lajšali bol ali stali ob strani našemu preljubemu ter preskibnemu soprogu in očetu, gospodu GARSONJERO O ali sobo s strogo separira-D nim vhodom, v središču mesta, za stalno išče boiiši gospod. Ponudbe na ogl.'D odd. Jutra pod »Takoi ali S s 1. januarjem«. 23783-23alM OPREMLJENO SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, z enkratnim ku-|Q ;han)em dnevno, iščem z:ilQ i takoj. Posteiinino in živila !Q Jpreskrbim sam. Ponudbe na □ ! ogl. odd. Jutra pod »Bliži-□ na kolodvora«. 23996-23a □ PRAZNO SOBO S > štedlnikom ali brez, po 'H možnosti na Viču ali v H Šiški, išče Mikecin Vincenc, H višji policiiski stražnik, po- q Iciiska postaja 7. Vič. n 23979-23a □ PRAZNO SOBO □ s souporabo kopalnice, ev. □ kuhinje, oddam pošteni žen- □ ski. NasW v ogl. odd. Ju- Q t«. 23967-23 iaDDDDDailD[X03[IlDLJUU^^ Zadmaljne BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem ceni, odjemalcem URADNIKU DRŽAVNE ŽELEZNICE stotera hvala. Nadalje se zahvaljujemo gg. zdravnikom za požrtvovalnost in nego za ves čas bolezni, čč. sestram, čč. duhovščini, pevskemu društvu »Sloga« za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Enako se zahvaljujemo vsem, ki ste blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, nas tolažili v teh za nas tako težkih dneh Maša zadušn'ca bo darovana v ponedeljek 27. t. m. ob pol 7. uri v cerkvi rv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 24. decembra 1943. Ivan Javornik mesarija LJUBLJANA Domobranska c. 7 WcKova uL 12 KINO MOSTE Marika Ročk poje in pleše v barvanem filmu Ženske so b&IJši diplomati« Na praznične dni ob po) 11., pol 14., pol 16., pol 18. — Delavnik ob 17. V soboto in nedeljo ob 10.30 matineja Poslužite se predprodaje! Žalujoča ŽENA in SINOVA