ZADRUGAH
s
Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani Vil
_	- .	■	:---------------------------------v-
Izhaja vsakega prvega v mesecu. — Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 1-50.^— Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VS.
‘Ali smo zadrugarji?
Zadružništvo je ona oblika gospodarstva, ki sloni le na temelju vzajemne pomoči gospodarsko slabih, ki zidajo in računajo na mogočno čustvo ljubezni do bližnjega, kakr zida individualizem na sebičnost poedinca.
Da je boj za obstanek pri ljudeh ravno tako kakor pri živalih, vsemogočen zakon narave, je dokazano, vendar je pa tudi res, da poleg boja za obstanek, velja v prirodi še mogočnejši zakon, zakon vzajemnosti v človeški družbi, ki je še bolj pomemben, kot prvi.
Zadruga je organizacija, ki ima namen privesti zakon vzajemnosti do popolne veljave.
Za uspešnost njenega delovanja ni merodajen samo gospodarski uspeh, ampak največ moralni uspeh, ki se meri po tem, v koliki meri se je zadrugi posrečilo, odgojiti svoje člane k skupnosti, k delu za skupnost in v koliko so se člani naučili podrediti svoje osebne koristi skupnim koristim zadruge in v koliko so pripravljeni žrtvovati za koristi skupnosti in ali smatrajo to žrtvovanje za svojo zadrugar-sko dolžnost.
Vzgoja članov za skupnost in požrtvo-valnost, vzgoja k prijateljstvu in ljubezni, mora biti za zadrugo bolj pomembna, kakor pa čisto gospodarska naloga, stremeti za dobičkom.
Danes so časi, ko lahko trdimo, da je krenila človeška družba na stranpota..
Ali je sebičnost nastopala kedaj tako v vsej svoji nagoti kot danes?
Ali so bedni in slabi kedaj stezali roko za pomočjo, kot se to vrši danes?
Čim manj je vreden denar, temvečja pohlepnost vlada.
Samo za eno ni škoda dnarja; za uživanje in razkošje.
Dobičkaželjnost, sebičnost in slast po uživanju so tista stranpota, na katero je krenila današnja človeška družba.
Ali nima zadružništvo nalogo in vzvišen namen, da jo vodi nazaj na pravo pot, m pot dela in požrtvovalnsti.
V tej nalogi leži oni veliki moralni pomen zadrug, ki mora prednjačiti pred gospodarskim uspehom.
Zato mora zadruga, povsod ob vsaki priliki, odločno povdarjati, prvotna in temeljna načela zadružništva, vzajemnosti in skupnosti.
Vprašati se moremo sedaj, ali smo vršili to nalogo, tako vestno in točno, kot jo predpisujejo načela zadružništva?
In, ali smo sploh sposobni vršiti to sveto zadružno misijonsko delo?
Kdor ima količkaj upogleda v naše zadružno gibanje, bo uvidel, da smo tudi zadrugarji krenili precej V Stran ha pota, po kateri koraka današnja človeška družba.
Kako bore malo smo doprinesli žrtev za koristi skupnosti, kako bore malo smo se ozirali na vzvišena načela ljubezni do bližnjega in vzajemnosti, kadar se je šlo za osebne koristi poedinca, ki jih ali nismo znali ali hoteli podrediti koristim skupnosti.
Stranpota človeške družbe so bila močnejša kot klic poedincev, k delu za skupnost.
Dobro in koristno je, da spoznamo svoje napake, ker le v samospoznanju pridemo do poboljšanja.
Poedinec naj ne velja nič, moč skupnosti naj zavlada v nas, da nas prešine k požrtvovalni zavesti do skupnosti za splošno korist.
Delna upoštevanja teh načel so nas privedla navzlic vsem drugim slabostim do precejšnjega zadružniškega razvoja, kaki bi pač bili uspehi, če bi bilo naše upoštevanje teh načel popolno.
Ni še vse zamujeno! Zarotiti se moramo, da bomo v bodoče zvesto vršili dolžnosti in naloge zadružništva, s požrtvova-njem, za koristi zadrugarjev in za koristi splošnosti one človeške družbe, ki koraka danes še na stranpotih.
Zmožni smo še za to apostolsko delo in če bomo to zmožnost pokazali tudi v dejanjih, bomo lahko rekli, da smo pravi in iskreni zadrugarji.
Zadružni ideal.
Zadružno gibanje navaja ljudi k samo upravljanju svojih zadev. S tem delom vzbujamo v ljudeh zavest, ki jo moramo smatrati kot temelj v svojem zadružnem gibanju.
Akb že razširjamo zadružni ideal enakosti in bratstva manjka še tretje, to je svoboda.
Svoboda pa je mogoča le tam, kjer se veli, okleni se izključno zadruge, odstrani vsako sebičnost, svoje blagostanje podre-duj koristim splošnosti.
Potrditi moramo, da je naše gibanje, čeravno skromna, vendar mogočna demonstracija, za velik pomen človeške svobode.
Dočim drži država svoje državljane skupaj s silo, obstoja zadruga le iz dobre volje svojih članov, ki so ji prostovoljno in z ljubeznijo vdani.
Zadruga tudi zato zasluži brezpogojno ljubezen, ako udejstvuje svoje zadružne ideale.
Človeška družba se mora tako organizirati, da potom svojih zadrug, ki temeljijo na svobodi in prostovoljnem zdrženju, lahko doseza najrazličnejše namene (socijal-no zavarovanje, vzgoja, zdravlstvo itd.).
Zato pa mora zadrugarjevo stremljenje iti vedno in dosledno po poti, da zahteva izvrševati te naloge od strani zadružništva.
V	zadrugarju pcedincu se mora porajati zavest, da je važen član zadružništva, ki je in ki ima v sebi sposobnost, da ustanovi novo in sicer boljšo človeško družbo.
Zadružništvo ima, ako je dobro razvito lahko v sebi moč, da zgrabi dušo ljudi s svojim idealom »izpolnjevanja dolžnosti«.
To izpolnjevanje dolžnosti, pa budi v nas samih spoznanje, da služimo samim sebi s tem, ako služimo drugim.
V	tem pa tudi obstoji pravo zadružno načelo, ki je praktično in idealno.
Zadružništvo nas dela sposobne, da svoje človeške zadeve, tako urejamo, da pri tem prevladuje načelo pravičnosti in da postane svet prijaznejši in boljši.
Glavna naloga zadružništva leži pač v tem, da organizira gospodarsko in socijal-
no življenje človeške družbe tako, da bo nudilo, če ne nam samim, pa vsaj našim potomcem, bodočim generacijam, boljše in človeka bolj vredno življenje.
Končni cilj celokupnega zadružništva in njegovega dela mora biti višje in boljše življenje vsega ljudstva.
Neobhodno potrebna nam je nova družba, ker je staro, na golem kapitalizmu sloneče gospodarstvo doigralo.
In ravno požrtvovalni in zavedni za-drugarji, so oni pijonirji, ki naj zgradijo novo družbo.
V zaupanju na zmago dobrega v človeku, oznanjamo evangelij skupnosti.
Etični pomen zadružništva.
Tembolj, ko se človeška družba diferencira, tembolj, ko se dela delo, tembolj je kompliciran ustroj gospodarstva člov« ške družbe in delitev dela pomenja napredek.
Radi kompliciranosti gospodarskega ustroja človeške družbe izrabljajo položaj oni, ki imajo veliko gospodarsko moč tako, da gospodarski napredek prinaša dobiček le poedincem, ljudstvo pa živi kljub napredku čimdalje slabše.
Za blagostanje ljudstva, gospodarski in tehnični napredek, še ne prinašata zboljšanja, ako ni za obče blagostanje dan glavni pogoj socijalne pravičnosti in take soci-jalne vesti.
Samo ped takimi pogoji bi bila dana možnost, da bi sadovi gospodarskega napredka služili koristim splošnosti in občem blagostanju.
In tudi, če smo optimsti, in verujemo v moralni in etični razvoj vzporedno s tehnično gospodarskim napredkom, vendar ne moremo priznati poedincu ali razredu sposobnosti, da bi bil objektiven sodnik, v lastni stvari, ki naj bi meril na podlagi svoje socijalne vesti sam sebi pravico.
Treba je višjega foruma. Ta višji forum je organizacija, ki je ustvarila celokupnost, splošnost koristi nad poedincem in njegovimi koristmi, ki po svoji ustavi izključuje pristranost in izkoriščanje, ki zavaruje enakopravnost.
Taka organizacija s tako ustavo je zadruga.
Funkcijonarji zadruge imajo zadrugo po predpisih po pravilih, ne v svojo, pač pa v korist celokupnosti, v korist vseh svojih članov.
S takimi organizacijami onemogočuje-mo sebičnost in brezobzirnost poedinca v škodo bližnjega in v škodoi skupnosti.
Vpregli smo z njeno sposobnostjo njene sile v korist celokupnosti.
Zato morajo veljati v zadružništvu ista moralna in etična načela tudi za poedinca.
Proti načelu sile, je zadružništvo postavilo načelo pravičnosti, proti egoizmu ljubezen do bližnjega in vzgojo za skupnost in solidarnost.
Ta načela uveljavlja zadružništvo do poedincev. V tem se pravo zadružništvo bistveno loči, od gospodarskih in stanovskih organizacij bojnega značaja, ker edino ta pot in način vodita k boljšemu soci-jalnemu življenju.
(Nadaljevanje prih.)
Termini.
Pretekli mesec je bilo nekaj pritožb radi površne postrežbe, člani so morali predolgo čakati itd.
To smo že vnaprej vedeli, da bo do tega prišlo.
V začetku leta 1922 smo uvedli termine za nakupovanje.
Pri ogromnem prometu, ki ga imamo se mora uvesti nekak red.
Prodati mesečno ca 80.000 kg špecerije v eni prodajalni, to ni malenkost, ne za naš, aparat —- in ne za člane, da pridejo na vrsto.
Vsa prizadevanja, da bi prišli do reda, po> katerem bi se člani vsaj v glavnem zvrstili, so bili zaman.
Uvedli smo zato takozvane pribitke, ako je prišel kdo izven termina.
S tem šele smo pravzaprav uvedli brez hrupa določene termine.
Nova struja je bila proti temu, starejša je bila preglasovana — in pribitki so odpravljeni.
Kadar pride član, dobi — in če ni njegov termin, — naj se ga vrže ven — tako se nam je nasvetovalo. Če bo prišel dvakrat zastonj, se bo že naučil reda. Nasvet ni drag — samo to niso povedali, kdo naj meče ven, koliko rediteljev nam bo treba, da razporedijo stranke, da pridejo res pravi na vrsto, in da mogoče ne ostane ne-postrežen oni, — ki ima ravno svoj termin.
Že več kot polovico članov se ne drži več termina — vse se nabere takoj po prvem in če bo šlo tako naprej — bo vedno več pritožb.
Je navsezadnje stvar članov, kako si to uredijo in želijo.
Opozorimo pa, da tako ne more iti naprej.
Ako se še niso člani dovolj uverili — sicer lahko nadaljujemo — brez terminov ali osobje je treba pomnožiti za 4 do 5 ljudi več za prvei dni meseca.
Ker blagajničarke in tudi skladiščno osobje so navsezadnje le ljudje.
Seveda je treba vse to osobje plačati za 30 dni meseca in ne samo za 5 dni.
To bi bilo šele zapravljivost — po nepotrebnem bi se zmetalo letno najmanj 45 tisoč Din za upravno osobje ali za reditelje.
Zato prosimo člane za mnenje, kaj naj naredimo, da bo poceni, malo osobja, in da bodo vkljub temu vsi odjemalci točno in dobro postreženi.
Ampak prosimo za stvaren predlog, za sistem, ki se bo lahko v praksi uveljavil, , » in ki bo držal za vse razmere; način, da ne bo ne prerekanja, ne hrupa in ne >ven metanja«. — Ker to se ne sklada s principom zadruge.
Glede discipline opozarjamo člane na članek v >Slovencu« z dne 22. dec. t. 1. »Amerikanska disciplina«.
Navaden razglas zadostuje, da se odreče prebivalstvo posamezne zvezne države, n. pr. avtomobilskih izletov, ali da jedo samo črn kruh itd. Disciplina Amerikan-cev, njih smisel za red in skupnost je privedla državo do tako visokega blagostanja.
Vprašanja in odgovori.
G. S. Neki član se mi je pritožil, da je v zadrugi mast dražja kot zunaj, —	^
koruza ni'nič cenejša kot drugod.
Dalje smo proti vsem tem fondom, ki ste o njih pisali — dajte nam rajše živež cenejši.
Odgovor: Mogoče je dotični član zamenjal amerikansko in domačo mast.
Domača mast, ki jo prodajamo, je iz , Beograda, od srbijanskih prašičev, ki so precej podebni po kakovosti kranjskim.
Taka mast je za 25 odstotkov boljša in bolj izdatna od amerikanske. Po kakovosti bi morala veljati domača mast 40 Din, ako je amerikanska po 32 Din.
Domača mast stane v Ljubljani 39 do 40 Din, — amerikanska je seveda cenejša.
Ako se računa precejšnji kalo pri masti '— ker se mast vpije v sod — nadalje se mora dati od tega tudi 2 odstotka dividende — ne krije zadruga pri masti j svojih stroškov.
Cena koruze:	Koruza in koruza je
različno. Nova, posušena koruza ali stara, defektna — je gotovo cenejša kot ona, ki smo jo prodajali zadnji mesec — v Banatu, morda tudi tu.
Priznati moramo, da zasluži zadruga pri koruzi precej — in je to pravično.
Zadnjič smo obrazložili, s kakimi po-stotki, pribitki mora zadruga računati.
Pri nekaterih predmetih, n. pr. pri masti ne zaslužimo toliko, da krijemo stroške, ki se morajo drugod nadoknaditi
Oni, ki redi par prašičev lahko plača te razlike — njemu se ne pozna, in se tudi ne upira.
Drugemu, ki nima nikakega drugega dohodka, kot svojo plačo — se pa le pozna — kar plačuje mast cenejše.
Glede odprave vseh fondov, kot do-brotvorni, posmrtninski fond — ne moremo ničesar ukreniti.
Vezani smo na pravila, uredbo in sklepe občnega zbora.
Večina pa se je izrekla za posmrtninski fond — in po tem se ravnamo.
G. W. Kočevje. Po progi se širijo vesti, da je dal upravni odbor 2000.— Din podpore Glasbenemu društvu železničarjev. Ali je upravni odbor v to upravičen?
Odgovor:	O tem se je sklepalo, —
drugo jutro že se je raznesla ta vest po dolenjski progi, — ni pa dostavil razna-žalec teh vesti tudi utemeljitev lega sklepa.
Abstrahiramo vse nazore o zadružništvu in o kulturi.
Na podlagi čl. uredbe mora zadruga ustanoviti rezervni, dobrotvorni in pen-zijski fond.
Po členu 55 pravil nimajo člani pravice do teh fondov.
Radi tega se je na občnem zboru 27. IV. t. 1. znižal odstotek, ki se ga da od čistega dobička v dobrotvorne, prosvetne namene od 2 na 1 odstotek.
Posmrtninski fond je za to tudi ločen od tega fonda, in se mora zanj posebej nabirati.
Ko je Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu beračil za razne olajšave, prostost davka itd. — in to dosegel v obliki sedanje uredbe o nab. zadrugah, se je skliceval med drugim tudi na to, da bodo zadruge ne samo navadna trgovina ampak tudi ustanove, ki imajo namen podpirati kulturno prosveto.
Obljuba dolg dela, in ko je prejela zadruga prošnjo Glasbenega društva »Sloge« — je bila to le dobrodošla prilika, da se dodeli en del iz onega fonda za kulturno društvo železničarjev samih.
Dobrotvornega fonda ne moremo odpraviti — in če se ne more drugače ogniti takih izdatkov, podpor za kulturo, naj se reducira na prihodnjem občnem zboru oni odstotek »za prosveto« — na tisočinko procenta, — dajali bi potem letno 3 dinarje za kulturne namene.
Pravil se pa moramo držati.
Dobiček, ki ga nam je izposloval Savez po Uredbi — s takimi obljubami je med drugim ta, da na plačujemo pridob-ninskega davka. To znese letno ca 80.000 Din. — podpora, protiusluga znaša samo ■H odstotka tega zneska.
To so bili glavni razlogi, da se je glasovalo za podporo.
Gospod V., — Vas smemo vprašati, ali je dotičnik, ki je trosil vest o tej podpori tudi povedal za navedene razloge? Ali je morda stvarno ovrgel naziranje večine?
Kaj bi bilo, če bi se odbor izrekel v principu proti podpori?
To bi bilo proti pravilom, proti Uredbi — o psihologičnem momentu ne govorimo.
Kdor zasleduje le malo gibanje trgovcev proti zadružništvu, bo čital večkrat o protestih trgovcev proti vsaki ugodnosti, favoriziranju zadrug.
Zadeva poslovnega davka še danes ni urejena — in se bo bil še hud boj pri min. financ — pa tudi v parlamentu, kjer se bo moralo to določiti.
Za nas pomeni to dosedaj 120.000 Din.
Savez oz. poslanci, ki jih bo pridobil za svojo idejo — bodo argumentirali svojo prošnjo ne več z interpretacijo zakona, ampak zopet z humanitarnim in kulturnim namenom zadrug. Z njih dejanskimi prispevki za kulturo.
Lepo bi zgledali, ako bi zastopniki trgovcev povedali nasprotno, da je ena najmočnejših zadrug — ... itd.
(Opomba uredništva.) 0 tem predmetu se bo razvila še morda polemika — ki bo gotovo'v korist zadružni ideji. Po-, zdravljamo taka vprašanja — za katerih raamiotrivanje je prostor na seji ali v našem glasilu — ne pa na ulici.
Zadružni vestnik.
Zadruga namerava upeljati stalno dobavo morskih rib po jako ugodni ceni, iz Sušaka.
Kdor želi morske ribe stalno tedensko po enkrat naročiti, naj se javi v zadrugi in navede količino, ki jo namerava naročiti.
Naročila bi morala biti obvezna.
Blago bi se sprejemalo samo osebno v zadrugi, ker bi za razpošiljanje rib ostalim članom ne mogli ugoditi, ker nam manjka «a ta namen tehničnih naprav, ki se pa zaenkrat radi previsokih cen ne morejo na baviti.
Za zunanje člane je nakup mogoč le potom posebnega ustnega dogovora v zadrugi.
Zadruga je sklenila, nabaviti enkratno primerno količino dalmatinskega vina, ki ga bo razprodajala le v zaprtih steklenicah.
Do tega koraka je upravni odbor prišel, le ker je dalmatinsko vino priznano
okrepčujoče zdravilo za slabokrvne in po boleznih oslabele rekonvalescente.
Odločno bo zabranjevala nakupe, ki bi imeli povzročiti pijančevanje.
Če bo zadruga s to dobavo vina dosegla svoj namen, ki si ga je stavila, se bo po vporabi pošiljatev, oziroma nabava ponovila.
V nasprotnem slučaju je pa ta nabava prva in zadnja.
Pogojno se je zadruga odločila za ta nakup, ter se ga hoče tudi vestno držati.
V pojasnilo.
Da ne bo napačnih informacij ali netočnih govoric objavimo sledeče:
Direkcija drž. žel. v Ljubljani je odločila, da se s l. IV. 1925 preosnuje sedanja Gospodarska poslovalnica drž. žel. v zadružno podjetje po obstoječih zakonih za nabavljalne zadruge na ta način, da se združita obe podjetji pod firmo naše zadruge. V svrho rešitve vseh nastalih vprašanj je direkcija imenovala svojega uradnika, ki bo razpravljal z našim upravnim odborom.
Izrazila pa je direkcija željo, da postavimo povečanemu podjetju, soliden temelj, da ne bi prišla kedaj zadruga v klavrni položaj kot svoj čas neko žel. kon-sumno društvo, ki je zapustilo nekaj milijonov kron pasi ve.
Pomisleka je tudi bilo, da ne bi bila bodeča zadruga (predmet rivalitete posameznih organizacij ali tarča za prostaške napade in demagogijo s strani posameznikov.
V principu je bil dosežen sporazum v
toliko, da se ohranijo v glavnih točkah sedanja pravila. (Radi spremenjenih razmer bo treba spremeniti n. pr. čl. 64 pravil.)
Za nemoten prehod konsumentov dosedanjih gosp. poslovalnice v zadrugo poskrbi direkcija, in se je našlo formulo, da ne bodo vznemirjeni ali materijalno prizadeti odjemalci G. posl.
Da pa opusti direkcija sedanjo pravno podlago Gosp. posl. in si izbere kot bodoči temelj ravno Uredbo in naša pravila (namesto morda zadružni zakon iz leta 1873) — dalje, da izroči upravo ne ravno majhnega premoženja oz. obratnega kapi-• tala sedanje G. posl. — bodočemu upravnemu odboru — zato zahteva direkcija gotovo garancijo za varnost denarja in za solidnost in stabilnost bodočega podjetja.
Med drugimi najvažnejše sledeče: Vpogled v trgovske knjige, da se direkcija prepriča o aktivnosti podjetja in varnosti posojenega kapitala.
Kontrola prevoznih ugodnosti.
Zdrav, trgovski temelj zadruge, regulacija normalnega konsuma potom prodajnih cen.
Za nemoten prehod sedanje uprave G. posl. na zadružno podlago se zahteva še gotove podrobnosti.
To so zahteve, ki jih moramo le pozdravljati.
Take zahteve je stavila svoj čas ob naši ustanovitvi tudi direkcija Zagreb — in nikdar nismo čutili nikakega pritiska, če smo pametna in pošteno delali.
S 1. I. 1925 se nameravamo karteli-rati pri nakupu in prodaji, da ne bo ko-nečni uspeh poslovnega leta 1925 radi ločene uprave v prvih 3 mesecih relativno različen. V tem času se lahko ujedinimo glede obsega in načina prodaje, pošiljanja na progo, principa in višine kreditiranja itd.
Stvar bodočega upravnega odbora je, da si izdela nov poslovnik tako za upravni in nadzorni odbor, kakor tudi za vse trgovsko poslovanje.
Skušnja ki jo imajo upravitelji enega kakor drugega podjetja ni brez vrednosti.
Tovarišem od bivše južne železnice pa povemo, da ne jamramo in da nam ne teče voda v grlo.
Načeli smo vprašanje fuzije res mi, ali zato, ker enkrat se mora to vprašanje rešiti, tako ali tako.
Mi ne profitiramo s fuzijo dosti.
Ob koncu leta 1924 imamo na člana 300 Din deleža, za 210 Din rezervnega kapitala 36 Din drugih fondov 800 Din ugodnega posojila in 130.— Din davčne rezerve — potem ko smo odšteli že dividende za leto 1924.
Prometa imamo še preveč, ugodnosti relativno dosti, pravnih razlogov ni, da bi se ozirali na pomoč ali na kak izhod.
Pridobimo v toliko, da se vodstvo res lahko specijalizira, da se vrše nakupi v večjem stilu (in tu pride pri nas v poštev samo drobnarija, mast in kava).
Glavno pa je, da je urejeno in rešeno vprašanje ob katerega se »podtikajo železničarji, direkcija — in navsezadnje tudi mi.
Ni tu osebnih ambicij, — ker povečano zadrugo bo upravljal nov odbor — in ta bo voljen od vseh bodočih članov.
Naloga sedanjega odbora pa je, da presodi objektivno položaj lastne zadruge in sistem lastne uprave, da se ozira pri določevanju bodoče uprave na vse dobre in slabe skušnje zadružne prehranjevalne oblike — da se ne zapelje na ulico dobro in mirno ce razvijajoča Gosp. poslovalnico.
Težak bi bil pozneje očitek, da smo bili oportunisti.
Cenik
glavnih predmetov živil
za mesec december 1924.,
vrsta blaga	enota	Dm
Moka pec vna Ogg	kg	630
„ mehka	yy	6'—
„ krušna	yy	4 50
„ ajdova	yy	6 50
,, ržena	yy	4-80
„ koruzna	J9	3 50
Zdrob pšenični	yy	6 50
,, koruzni	yy	440
Otrobi pšenični	yy	2 —
„ koruzni	y’	150
Testenine makaroni dom.	yy	10 —
„	italijanski	yy	18 —
Riž I vrste		10 —
„ II „	yy	850
Koruza v zrnu		2 80
Fižol		5-50
Sladkor kocke		16 50
„	sipa	>9	14 50
Kava I vrste		54 —
„ H	yy	44 —
„ žgana	yy	58 —
Cikorija Frank	y*	23 50
Kava Kne p	yy	14 —
Mast domača	yy	37 —
„ amerikanska	>»	31 —
Olje olivno	yy	28 —
Milo	>>	650
Slanina prekajena	yy	40 —
Milo »Schicht«	•>	18‘—
„ »Zlatorog«		16-50
' Med cvetlični		24 —
Sir	yy	50 —
Češple domače	yy	9 —
„	bosanske	yy	12 —
Suhe hruške	,,	5 50
Rozine la	i»	28 —
Mandelni	v	52‘—
Platno domače za rjuhe	m	'50 —
Kotenina rujava	m	40, 18
Madapolan	m	19-50
Šifon	m	17-50
Platno za predpasnike	m	22, 23
Klot črni	m	64, 55
Barveni tisk		24, 26
Platno za brisače	>*	26 28
Nogavice ženstce	par	22,34, 42
»	moške	D	14,2E, 3B
»	otroške	!	14,16,17
Čevlji moški	yy	75, 120,460
» ženski »	otroški		200,3 0, 50
Poleg tu navedenih predmetov zadruga nudi svojim članom zbog ugodno sklenjenih dogovorov še sledeče predmete: Obleke za možke in otroke, narejene ali po meri, ali sukno na metre, dobi vsak član proti nakaznici zadruge pri tvrdki I. Kunc v Ljubljani, Gosposka ulica, ki ima v zalogi izključno češko in angleško blago.
Perilo vseh vrst, si člani istotako proti izkaznici nabavijo pri tvrdki »Triglav« v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Izključno samo češko blago.
Čevlje vseh vrst možke in ženske, sandale, ima zadruga v zalogi od tvrdke Roglič v Mariboru. Solidno in trpežno blago.
Tudi ima zadruga v zalogi obuvala iz čevljarnice »Nabavljalne zadruge drž. nam. v Ljubljani. Tudi ti izdelki so po svoji okusnosti, trpežnasti in solidnosti in radi absolutno konkurenčnih cen priporočljivi.
Komur vzorci v zadrugi ne ugajajo, se dobavljajo čevlji tudi po meri v delavnici, seveda proti nakaznici zadruge.
Sukno na metre si člani lahko nabavijo pri tvrdki »Textiliana« v Kočevju proti nakaznici.
Za vse tu navedene predmete nudi zadruga svojim članom radi ugodnih dogovorov nabavo na odplačevanje na mesečne obroke.
Višina kreditov in mesečnih obrokov za nabavo goraj omenjenih predmetov, se odmerja po višini mesečnih dohodkov in po stanju nedvignjenih dividend.
Člane vsled tega pozivamo, da se poslužujejo za nabavo le goraj omenjenih ugodnosti.
Vsa naročila se izvrše osebno ali pismeno v zadružni pisarni, kjer dobe člani tudi vsa tozadevna nakazila in pojasnila.
V splošnem naj se drže člani sploh, da vse kar potrebujejo, kupujejo le v zadrugi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje.
Članki, vesti, predlogi, nasveti, se ra-devolje sprejemajo in uporabljajo, četudi niso slovnično dovršeni. Take članke in dopise uredništvo samo predela.
Izogibati pa se je brezpogojno člankov politične in osebne vsebine, ker tako pisani članki gredo v uredniški koš.
Kdor hoče, da ne bo pisal za koš, naj take stvari odloži v političnem časopisju.
Program našega lista je le gospodarsko zadružno vzgojnega in informativnega značaja.
Uredništvo se hoče strogo držati tega programa, ker hoče z vzgojnim delom iz vseh članov ustvariti eno dušo in eno telo, da kot taka enota uspešneje nastopamo proti izžemalcem povojne dobe.
Uredništvo.
VSEM ČLANOM ŽELI SREČEN BOŽIČ Upravni odbor in uredništvo.
D d jitelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic« v Sloveniji«.
G avni in odgovorni urednik Fr. RuDrnk.
T < tiskarne Makso Hrovatin « Ljubljani