IZ VSEBINE: 4. Predstavljamo novi izvršni svet 5. Položaj rudarja danes od 8. do 12. Obiskali smo Žalec 6. V Mislinji so praznovali titovo velenje, 28. junija številka 24, cena 7 dinarjev Velenje ima že deseti dan novo vlado Občina Velenje ima danes že deseti dan novo vlado. Res še ne popolno, ker podpredsednika in obenem člana za področje uprave, proračuna in financ ter dela občinske uprave za družbene prihodke še ni, imenovali pa ga bodo po enakem postopku kot so pred desetimi dnevi predsednika in člane izvršnega sveta. Podpredsednika ni — pa ne zato, ker strokovnjakov v občini Velenje ne bi bilo, bolj gre za to, po besedah predsednika izvršega sveta Todorja Dmitroviča, da se vsak zaveda velike odgovornosti ki ga čaka. V velenjski vladi bodo v prihodnje — predsednik izvršnega sveta Todor Dmitrovič, ki bo obenem pokrival področje občinskih družbenih dejavnosti in varstvo okolja (nekateri so sicer menili, da bi moral področje družbenih dejavnosti pokrivati poseben član, vendar je obveljala mandatarje-va), Ivan Gaber bo zadolžen za področje prostorskega in urbanističnega urejanja, posege v prostor in geodetsko upravo, Mi- ran Gmajner za občinske javne gospodarske dejavnosti, Igor M*eh za gospodarstvo in Jože Prislan za notranje zadeve in splošno ljudsko obrambo. Mandatar izvršnega sveta Todor Dmitrovič je bil v uvodni predstavitvi prepričljiv, vsaj tako so v razpravi nekajkrat povedali delegati, vendar s kasnejšo podporo ni bil povsem zadovoljen. Menil je, da mu 73-od-stotna podpora vseh prisotnih delegatov skupščine ni zadostna in ne zagotavlja uresničevanje nalog. Zato se je delegatom zahvalil za zaupanje, obenem pa dodal, da iz tega razloga naloge ne more prevzeti. Mnogo delegatov se je potem z besedami podpore obrnilo nanj in mu zagotavljalo, da je podpora, ki jo je dobil, precejšnja. Odločila pa je beseda liberalca Ivana Atel-ška in tako smo tudi Velenjčani dobili vlado, ki jo čaka precej zahtevanih nalog. Več o dogajanju v velenjskem parlamentu na notranjih straneh. M. Krstič-Planinc Šoštanj Vrnjeno, kar jim je bilo odvzeto Ne pomnimo kdaj je bilo v Šoštanju toliko ljudi (vos) Veliko, približno 3.000 ljudi, krajanov Šoštanja, celotne občine, pa verjetno tudi iz drugih krajev, se je zbralo v nedeljo dopoldne v središču Šoštanj a. Hoteli so biti priča zgodovinskemu dogodku — vračanju Šoštanju tistega, kar je nekoč že imel. Predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Natek je odkril obelisk — kip Marije, ki so ga zgradili in postavili na začetku tega stoletja na glavnem trgu v Šoštanju v opomin veliki poplavi reke Pake. Kip je bil okoli leta 1952 odstranjen, kot smo že pisali v prejšnji številki. Obeležitev tega zgodovinskega dogodka je bila zelo kratka. Ob nagovoru še nekaj koračnic šoštanjske godbe in pesmi mešanega pevskega zbora Svoboda. Ljudje so zatem še nekaj časa postajali na za promet zaprti glavni ulici; pa verjetno ne samo zaradi stojnic, od obeležitve tega zgodovinskega dogodka so pričakovali nekaj več. To sodimo tudi po klicih v naše uredništvo, pa po pismih; enega, podpisanega, objavljamo. Danes že podrobneje o VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU na 5. strani UH, KAKO JE „VROČE - GREMO NA BAZEN — Ne samo, da je v teh počitniških dneh vrvež po dvoriščih, igriščih in tako naprej, nadvse živahno je tudi ob rekah, jezerih in seveda bazenih. Takole prijetno je te dni, ko je sonca v izobilju — kako dolgo smo čakali nanj — na velenjskem bazenu. Želimo si lahko le, da se bo vreme nadaljevalo, da bo na kopanju prijetno in kar je najvažne-je, varno. (B. M.) J- Stanarine in komunalne storitve Veliko, veliko več 1. julija Na seji, prejšnji teden, so člani velenjskega izvršnega sveta med drugim obravnavali višje cene stanarin in komunalnih storitev. Od 1. julija dalje bodo imetniki pravic družbenih stanovanj plačali 92 odstotkov več za stanarine. Pri tehtanju Vekosovih predlogov o cenah komunalnih storitev in dobrin pa se je odločil za prvi predlog. Po slednjem bodo dinar za pokritje izgube iz preteklega leta in prvih letošnjih šestih mesecih namenili iz razširjene reprodukcije. Sicer pa bo vodo-oskrba dražja za 98 odstotkov, odvajanje odplak za 91, odvoz smeti za 96 ter toplovodno ogrevanje v poprečju za 53 odstotkov oziroma 83 odstotkov za široko potrošnjo in 42 odstotkov za industrijsko. Dodatno pa bo na položnicah še 1,66 dinarjev za kubični meter prečiščenih odplak. Povabljeni ste na Žalsko noč Že ves teden je v občini Žalec, še posebno pa v Žalcu, živahno. Na Šlandrovem trgu potekajo glasbeni večeri, ki bodo svoj vrhunec dosegli v soboto 30. junija z Žalsko nočjo. Najlepšo in najdaljšo, kot obljubljajo organizatorji. Vendar prireditve ne bodo potekale samo ponoči. Cela vrsta se jih bo zvrstila že čez dan. Začnejo s kolesarskim kriterijem<, pa šranganjem in kmečko oh-cetjo, za popoldan ob 16. uri pripravljajo na žalskem stadionu >strankarsko tek-mo< v malem nogometu, zanimivo bo pogledati katera stranka je najbolj vešča te igre, popoldne bo tudi pro-menadni koncert žalske godbe, pa potem še na tržnici večer kmečke kuhinje, za kar bodo poskrbeli aktivi kmečkih žena. Za najmlajše bo organizirano celodnevno varstvo. Da jim ne bo dolg čas jim bodo pripravili vrsto družabnih iger, recimo risanje na asfalt, vožnjo z balonom, ki bo kot taksi vozil po ulicah ... Vrhunec pa bodo prireditve dosegle zvečer, ko se prične zabava. Zanimivo Je, da žalska noč pritegne v Žalec več ljudi kot šteje občina prebivalcev. Pa je teh okoli 36 tisoč. Sam Žalec pa jih ima okoli 6000. Organizatorji si ta hip ne želijo ničesar bolj, kot da zdrži vreme. Da bo lepo in toplo. Da bo prijetno. Prebivalci Žalca praznujejo občinski praznik 7. julija. Letos ga bodo proslavili v Braslovčah, kjer bo tudi praznovanje posvečeno 850-letnici kraja. Konec tedna v znamenju skakalnih prireditev Bomo videli tudi Weisfloga, Ploca, Ježa, Cecona,... Posnetek z lanske tekme (foto: vos) Smučarsko-skakalno središče ob velenjskem gradu bo konec tedna po napovedih predsednika velenjskega smučarskoskakalnega kluba Feliksa Zamude pritegnilo znana svetovna imena tega športa. Nekateri odlični skakalci, med njimi Weisflog, Jež, Parma, Ploc, lanski zmagovalec Podzimek Lu-nardi, Laccedelli, Wiegele, Ulaga, Tepeš in drugi so obljubili, da bodo konec tedna olepšali s svojim nastopom praznik rudarjev in mnogim ljubiteljem tega športa omogočili pravi užitek. Večina skakalcev te dni že pridno trenira, sicer pa naj bi nastopilo okrog 80 tekmvoalcev in sicer poleg naših še skakalci iz Češkoslovaške federacije, Vzhodne Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske in Švice. Podroben razpored vseh prireditev je objavljen na 15. strani. Logarska dolina Otvoritev planinske sezone Pravimo, da se v Logarski dolini ničesar ne dogaja. Pa se! Zlasti zadnje tri dni tega tedna, se pravi od jutri do nedelje, bo vredno obiskati to lepo dolino, se naužiti lepot in se razvedriti. RTC Golte, Pivovarna Union in »Vandrovček« Solčava namreč pripravljajo prireditev, ki so jo poimenovali »Otvoritev planinske sezone Logarska dolina 90«. Na prostoru ob Domu planincev pripravljajo vrsto zanimivih nastopov in prireditev, prav tako bo bogata ponudba izvirnih domačih jedi in še česa, vse obiskovalce čakajo prijetna presenečenja, sicer pa program objavljamo na notranjih straneh. j. p. nama titovo velenje Novice mmiMl w wm. Emona ekspres waatm MMNNMM&roPt Že drugi raziskovalni tabor Zavodnje (tap) — Kulturni center Ivana Napotnika je lani prvič organiziral raziskovalni tabor v Zavodnjah. Na njem je sodelovalo 35 mladih raziskovalcev, ki so pod vodstvom mentorjev teden dni »obdelovali« Zavodnje — predvsem s področja različnih naravoslovnih in družboslovnih ved. Ker je tabor odlično uspel, so se pri Kulturnem centru odločili zanj tudi letos. Okrog 40 mladih raziskovalcev od ponedeljka dalje, pa do srede, 4. julija nadaljuje lani začeto delo pri raziskovanju te vasice na zgodovinskem, etnološkem, geografskem, naravoslovnem in ekološkem področju. Danes volitve novega vodstva ZSMS- LS Mozirje (jp) — Danes, v četrtek, se bo ob 17. uri v nazar-skem delavskem domu pričela konferenca ZSMS — liberalne stranke občine Mozirje, ki bo obenem tudi volilna. Po sprejetju pravil in organiziranosti ter poslovnika o delu občinske konference bodo ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju. Po razpravi o poročilu in po obrazložitvi predloga kadrovskih sprememb bodo izvolili novo vodstvo občinske konferne-ce. Za novo predsednico je predlagana Zdravka Hriberšek-Ladinek, sekretar naj bi bil še naprej Bojan Sevšek, izvolili pa bodo tudi vse ostale organe občinske konference ZSMS — liberalne stranke občine Mozirje. Ukinitev ukrepov v GP Turist Mozirje (jp) — Za včeraj dopoldne je bila sklicana 3. skupna seja zborov skupščine občine Mozirje. Prva in osrednja točka je bila namenjena gospodarjenju mozirske občine v prvem tromesečju, seveda s posebnim poudarkom na tekočih gospodarskih gibanjih, ki so kljub temu, da trenutno ni zelo resne nevarnosti za stečaj v posameznih podjetjih, zelo zaskrbljujoče. Drugo je bila razprava in odločanje o ukrepih družbenega varstva v GP Turist Nazarje, oziroma o njihovi ukinitvi s 1. julijem, saj so za to dozoreli pogoji; med drugim je bila na dnevnem redu tudi ocena lanske turistične sezone in razprava o letošnji, delegati pa naj bi določili tudi kraj praznovanja letošnjega občinskega praznika in imenovali odbor. Prenehanje ukrepa družbenega varstva (jp) Nazarje — Na nedavni seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje sprejeli sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Gostinskem podjetju Turist Nazarje. Začasni kolektivni poslovodni odbor je opravil dobro delo in možnosti za preživetje tega podjetja sedaj so dane. Seveda naj bi bilo životarjenja dovolj, kaj več sam Turist namreč ne zmore, zato načrtujejo sovlaganja in ustanovitev družbenega podjetja, še naprej pa je vprašljiva združitev s Savinjo. Ne glede na to bodo še do konca meseca izdelali sanacijski program iz razvojne usmeritve do leta 2000, predlog ukinitve ukrepa pa bodo sprejemali delegati občinske skupščine na bližnji seji. Nestrokoven odbor (fk) Celje — V Celju je bilo zadnji čas slišati precej kritičnih pripomb na račun Gorenja Servis, ki v Celju ureja kabelsko televizijo. Toda na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil Servis, so povedali povsem drugače: delo v Celju so zasnovali kot najsodobnejši informacijski kompleks, doslej so pri delu izpolnili vse določbe pogodbe, dogovorjenih rokov se držijo. Celjanom očitajo, da imajo nestrokoven odbor, kar otežuje delo. Kljub vsem zapletom in očitkom pravijo, da so pripravljeni v Celju delati še naprej in zgraditi ves sistem v občini. Če pa bi tu iskali nove izvajalce, pa se bodo povsem umaknili. To pa bi hkrati pomenilo, da bo Celje izpadlo iz načrtovanega regijskega distribucijskega sistema. O usodi rudarjev (fk) Laško — Glede na sedanje razmere v našem premogovništvu tudi v Laškem resno razmišljajo o usodi svojega rudnika. V laškem rudniku rjavega premoga, ki deli usodo zasavskega energetskega kombinata, je zdaj zaposlenih še 220 delavcev. Čeprav gre njihov kakovostni rjavi premog dobro v prodajo, jim tudi brez neurejene sedanje energetske politike preti v dveh ali treh letih zaprtje, če ne bodo našli novih zalog premoga. Nove raziskave pa so drage, zaradi globin novih zalog pa bi bil drag tudi izkop. Zato seveda resno razmišljajo o preusmeritvi. Za prvih 50 delavcev so novi program že našli, za druge ga še iščejo. Zalčani v Braslovcah (fk) Žalec — Letošnje osrednje slavje ob žalskem občinskem prazniku bo v Braslovčah. Tega kraja lani niso izbrali slučajno, saj v Braslovčah letos slavijo 850-letnico trga. Obletnici in prazniku primerno so trg letos obnovi, pri tem pa so se izkazali tiidi mnogi občani, ki so uredili pročelja svojih hiš. Družinsko petje Piše: VINKO VASLE Potem ko smo se Slovenci z demokratičnimi volitvami vendarle dogovorili, da začnemo s procesom narodne sprave in smo dosegli nekakšen vsenarodni konsenz, da je prav, da se spravimo z mrtvimi in živimi sovražniki, se nam je v istem času primerilo, da smo vse bolj sprti med sabo. Boljše polovice Slovencev so besne na moški del populacije, ker ji je v političnem življenju republike namenil samo nekaj slabotnih odstotkov. V tolažbo jim ni niti dejstvo, da imajo eno celo gospo ministrico dr. Katjo Bohovo in močno organizirano polit-feministično gibanje, ki ga vodi nekaj so-cialistk in par prenoviteljic. In prirejajo okrogle mize ter pisarijo časnikom, kako se počutijo zapostavljene. Ker po naših ulicah še niso javno demonstrirale, jim že ne more biti tako hudo kot se delajo. Če so si kje Slovenci popolnoma enotni — ne glede na strankarske barve — so si namreč v tem, da žensk ni spustiti blizu politike, ker bi lahko še kaj pametnega storile. Potem so Slovenci in Slovenke sprti med sabo po strankarski pripadnosti. Tisti, ki so še v hudih časih socializma — kar je bilo še pred nekaj meseci — bili na isti strani barikad, se danes v parlamentu grdo gledajo in si delijo lekcije o tem, kdo je bil bolj zagrizen komunist v preteklosti, kdo samo komunist in kdo nikdar. Slednjih je nekam malo, kar je razumljivo, saj — kolikor se spomnim — so nas s policijo in vojsko včlanjevali med komuniste. Ne morem pa se najbolje spomniti, kdaj je to bilo. Samo da je minilo in da se kdo ne bi spomnil, da so grdi tisti, ki niso člani zmagovite koalicije. Kaj nas torej v Slovenski suverenosti sploh še druži? Pesem seveda, čeprav so zaradi šoka ob volilnem porazu malo pozabili besedilo nove slovenske himne Zdravljica imenovane in so samo grdo gledali. A to se mora spremeniti, saj nam je predsednik vlade Lojze Peterle na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični svetoval, da se moramo bolj kot doslej posvečati družinskemu petju. Vem za primerke, ki so takoj po njegovem govoru sedli k mizi in zahtevali tudi od drugih lojalnih članov družine, da morajo prepevati. Elanovci so baje skupno jodlali tisto »Kaj pa je tebe treba bilo ...« in mislili na policijo, ki jim šari po gospodarstvu in gospodarjenju, slovenski managerji bodo — kot je slišati — tudi ustanovili pevski zbor, za himno pa si bodo izvolili tisto, ki pravi »Kaj nam pa morejo, morejo, morejo . ..«, dokler koga spet ne bodo postavili na hladno. Recimo zato, ker ni v pravi stranki, kot smo to slišali na kongresu socialdemokratov, ko bi nekateri med njimi kar vse slovenske direktorje takoj zamenjali, pa če so krivi ali pa ne. Če namreč še niso krivi, še pa bodo ... Ampak, ali nas lahko pesem druži, če seveda odšte- jemo gostilniško prepevanje, ko Slovence brez izjeme prevzame običaj, da pojejo ne glede na to, v katero stranko je kdo zašel? Kot kažejo aktualne razmere, nam tudi spravljivi Peterletov nasvet ne bo dosti pomagal! Ko bodo na primer zmagovalci peli tisto »Vrtec ogradila bodem, rožic nasadila bodem ...«, se bo opozicija zagotovo na vse grlo drla tisto »puško, meč, kopje v dlan, za svobodo bije se tlačan«. Tako je pač to: še včeraj je to pesem pela bivša opozicija sedaj na oblasti, medtem ko stara oblast sploh ni več prepevala, ker je samo še dirigirala. Rešitev slovenske pevske sprave je torej samo v enem: vsi bodimo dirigenti, kajti v petju se ne bomo nikdar ujeli — vedno se bo namreč našel kdo, ki bo fušal . . . Snemanje občine iz letala Geodetska uprava velenjske občinske skupščine bo začela v skladu s sprejetim sporazumom junija s pomočjo letal snemati del naše občine, predvsem področje Ravn in Topolšice. Za takšno snemanje morajo teren ustrezno pripraviti. Predvsem bodo označili mejnike postavljene leta 1974, tako da bodo ti vidni na fotografijah. Geodeti prosijo krajane omenjenih območij, da jim pomagajo, predvsem pa, da oznak mejnikov ne odstranjujejo. Že v teh dneh bodo torej velenjski geodeti v sodelovanju s celjskimi opravili na terenu pripravljalna dela. Odkrili bodo mejnike postavljene leta 1974 in jih označili s plastičnimi folijami v obliki križa (velikosti 2 krat 2 metra), tako da bodo na letalskih posnetkih vidni. Okrog mejnikov bo potrebno pokositi visoko travo. Novi katastrski načrti, ki bodo računalniško podprti so resnično že nujni, saj zaenkrat še vedno delajo s 150 let starimi. (mz) ..... Celjsko območje « Dogovarjanje bo še potrebno Za zdaj je jasno vsaj nekaj: svet občin celjskega območja, kot je zasnovan sedaj, bo deloval še vsaj do septembra. Tedaj pa se bodo odločili, kako naprej. Tak je sklep z zadnje seje, na kateri so bili seveda že novi župani in je minila v veliki meri tudi v spoznavanju dela tega regijskega organa. Na sestanku se ni zastavilo vprašanje, da bi bilo treba svet ukiniti, nekaj pomislekov je bilo le o tem, ali je treba imeti za to profesionalnega delavca, ki usklajuje delo, ali lahko delajo povsem neprofesionalno. Odločitve o tem še ni, toda po problemih sodeč, ki so jih na seji nakazali, da jih je treba reševati skupno, je le verjetno, da bo treba zadržati sedanjo obliko. Saj je tudi zdaj na svetu zaposlen le en profesionalni delavec. Nihče pa na seji ni postavil skrajne zahteve, da je treba svet ukiniti — nasprotno, menili so, da je kot mesto sodelovanja in usklajevanja potreben. Že zdaj so si tudi zadali tri bistvene probleme, ki jih bodo obravnavali jeseni; nekatere na prvi septemberski seji, druge na naslednji. To so bodoča akcija za modernizacijo celjske (regijske) bolnišnice, problematika PTT-de-javnosti ter cestna problematika. Pri vsem tem je treba resno sodelovanje vseh občin tega območja, če želijo v ak- cijah uspeti: pri bolnišnici, da jo skončajo (do konca leta še velja sprejeti sporazum financiranja, nato se je treba dogovoriti za naslednje akcije), pri PTT-ju, da dosežejo boljše sodelovanje in prekinejo z monopolističnim obnašanjem (na to opozarjajo iz več občin celjskega območja) veliko skupnih nalog pa jih seveda čaka tudi pri cestni problematiki. Boj za naj-primernajšo rešitev cestne povezave z Ljubljano namreč še ni dobljen — to pa je gotovo problem, ki zadeva vse občine našega območja. Za vsa tri področja bodo do jeseni pripravili strokovna gradiva, da se bodo z niimi nova vodstva občin bolje seznanila, pa tudi, da bodo lahko na tej osnovi lažje odločali o naslednjih nalogah in aktivnostih. Do jeseni pa se bodo v vseh občinah tudi odločili o bodočem delu — s profesionalnim ali amaterskim vodstvom. Vendar pa kljub tej odločitvi do jeseni ne bodo počivali. V okviru sveta občin celjskega območja se bodo namreč še pred počitnicami sestali vsi predsedniki izvršnih svetov občin na tem območju, pa župani, sestali se bodo vodje organov za družbene prihodke ter komisija za izdelavo srednjeročnih planov. Delo torej kljub nekaterim dilemam ni zamrlo- (-fk) Savinjsko-ša/eška naveza Postalo je prav pestro w Ce so kaj prinesla nove volitve in s tem tudi novi sestavi občinskih skupščin, potem lahko mirne roke zapišemo, da so prinesle veliko več pestrosti v delegatske klopi. Ni še dolgo tega, ko so mnogi delegati jadikovali, da je bolje če spijo doma, kot da zaradi monotonosti in »nedo-gajanja« spijo v delegatskih klopeh — zdaj povsod (ali pa vsaj v večini) seje potekajo veliko bolj burno. Pomen novih strank in delegatov — oprostite, prosim poslancev — ni v tem, da le z raznih stališč zastavljajo probleme, ampak tudi v tem. da, če je le mogoče zafrknejo odbornike druge stranke. Pa čeprav s tem tudi riskirajo, da padejo v nasprotje s stališčem svojega strankarskega kolege. Pomembnejša od argumentov so namreč ponekod strankarska nasprotovanja; po številu besednih dvobojev namreč ponekod merijo stopnjo demokracije. Taki besedni dvoboji imajo seveda za posledico, da se lahko poslanci pohvalijo, da so zasedali pet, šest ur. Nekaterim se to zdi očitno zelo imenitno — bolj imenitno od tega, da nekateri pravijo, da je modrost v kratkih, a umnih besedah. Ker da so bile črevarske seje lastnost politikov, ki smo jih z volitvamii zašpilili. Pa se očitno niti na te stvari ne spoznamo dosti dobro. Bolj od lesenih špil nam gredo v glavo očitno lesena polena, ki jih še vedno (ali vse bolj) znamo metati drugim pod kolena. Ob teh razgretih skupščinskih razpravah nekateri celo pozabljajo na usodo Jugoslavije: poslanci velenjske skupščine so na zadnji seji razpravljali in razpravljali in pri tem pozabili, da se je v tistem času že začel usoden boj za jugoslovanski obstanek; bodo nogometaši še ostali naprej na bojiščih sve- tovnega prvenstva ali ne. Po mnenju nekaterih je bilo pomembneje od tega to, ali poslanci hodijo za govorniški oder, da bi se vsaj bolje slišali, če se že ne razumejo. Stvari so se torej spremenile, popestrile, ponekod zaostrile in sploh s ponekod pretirano zapletenostjo postale bolj čiste. Ali kot bi kdo porekel: končno je nastopil čas, da smo si nalili čistega vina. Glede na dolžino sej bo res potrebno ob sejnih dvoranah postaviti tudi bifeje. In stranišča! (frk) Velenje ima že deseti dan novo vlado Kaj bi si delegati od vlade še želeli? Sindikati v Velenju Todor Dmitrovič, mandatar za sestavo velenjske vlade je bil v svojem uvodnem govoru prepričljiv, tako so vsaj dejali mnogi kasneje v razpravi. Na kaj pa so še posebno opozorili, kaj predlagali, kaj vprašali. Vane Gošnik (Zeleni Velenje) je ponovno predlagal postavitev treh monitorjev na javnih mestih, kjer bi občani lahko vsak trenutek odčitali onesnaženost zraka, Marjan Jakob (Slovenska kmečka zveza) je vprašal, zakaj kmetijstvo v programu ni omenjeno niti z besedo. Todor Dmitrovič mu je odgovoril, da zelo dobro ve kako uspešno je kmetijstvo na našem področju, razlog zakaj ni posebaj omenjeno pa tiči v tem, da ga smatra kot del gospodarstva. Franjo Bartolac (Slovenska demokratična zveza) se je vprašal, ali niso nekatera področja — recimo družbene dejavnosti in varstvo okolja obenem, nepo-srečeno izbrana in obenem menil, da so družbene dejavnosti tako pomembna stvar, da Hi moral hiti zanje zadolžen pose- ben član izvršnega sveta. Tudi Ivan Marin (ZKS — SDP) je menil, da so družbene dejavnosti področje, ki bi ga lahko obvladoval poseben član, Mirko Melanšek iz zbora krajevnih skupnosti ni bil zadovoljen, ker program ne omenja gasilcev, Ivan Atelšek (ZSMS — liberalna stranka) pa se je zavzel za te-meljitejšo obdelavo programov krajevnih skupnosti, smoter-nejšo organiziranost komunale in se vprašal, ali poznamo razvojne usmeritve velikih velenjskih sistemov, imamo socialne programe za delavce, ki lahko ostanejo brez dela (koliko jih bo?) in predlagal ustanovitev ekološkega inšpektorata. To slednje — ustanovitev ekološkega inšpektorata — je podprl tudi Tone De Costa (Slovenska demokratična zveza), Miroslav Bukvič iz zbora združenega dela je menil, da se je treba na osnovi cilje lotiti strategije, Bogdan Menih (Socialdemokratska stranka) pa predlaga ponoven pregled vseh investicij. (mkp) V skupščini postaja vse bolj živahno • • • O ZAPISNIKU PRIHODNJIČ Bolj redko se zgodi, da kakšen zapisnik, kdaj ne bi bil sprejet. Pa vendar se je to zgodilo z zapisnikom drugega dela prve seje velenjskega parlamenta. V njem marsikaj manjka, iz njega marsikaj ni razvidno, zato bodo dopolnjenega sprejemali prihodnjič. To so predlagali Zeleni Velenja. Dokaz, da je temu res tako, pa je kmalu sledil. Zeleni so tokrat ugovarjali na poimensko branje tistih delegatov, ki manjkajo. »Kako proti,« se je začudil predsedujoči Pankrac Semečn/k, »zadnjič je prav to predlagal Vane Gošnik.« »Kje pa to piše?« ga je vprašal ta. Sledil je smeh. • • • SIMBOLE SO ZAMENJALE ROŽE Iz skupščinske dvorane so odstranili simbole preteklosti, kot so to predlagali prejš-njikrat Zeleni. Doprsni kipi Tita, Kardelja in Leskoška so izginili s podstavka. Tam zdaj stoji posoda z rožami. Kdo jih je odnesel, kdaj jih je odnesel in druge podrobnosti tudi predsednik skupščine ne pozna. Nekoga pa je zanimalo — zakaj so odnesli tudi Tita? »Po moje zato, ker je bil Tito predsednik stranke, zveze komunistov. Potemtakem bi imel zdaj v večstrankarskem parlamentu lahko vsak pravico do svojega simbola v dvorani. Zeleni bi recimo pripeljali v skupščinsko dvorano tovornjak smrek,« je odvrnil Vane Gošnik. • • • PREKMALU NAPISANE NEUMNE MISLI Precej polemik je vzbudila v skupščini pobuda prenovitelja Mira Trampuša, da bi iz velenjske skupščine predsedstvu Republike Slovenije in izvršnemu svetu poslali predlog, da o dogodku iz republiške skupščine, ko je bila delegatu Aksentijeviču vzeta pravica do govora v materinem jeziku, zavzameta jasno stališče. Vemo, da imata o tem dogodku svoje mnenje, svoje poglede in svoje argumente >dva nasprotujoča si bloka<, imajo pa svoje tudi v istem taboru. Če je prenovitelj Miro Trampuš menil tako, pa je prenovitelj Ivan Marin menil drugače. »Mi v Velenju smo znani po prekmalu napisanih neumnih mislih,« je rekel, ko je Trampuš že umaknil svojo pobudo. (mkp) Občina Mozirje ■ I Prenovitelji se v novi vlogi počutijo svobodni Nobeno zlo ni tako črno, da ne bi prineslo nekaj dobrega tako ocenjujejo razplet dogodkov ob volitvah mozirski prenovitelji. Ni sicer mogoče hitro pozabiti ognjevitih in z mržnjo izrečenih obtožb na predvolilnih zborovanjih na račun nekdanje partije. Govorilo se je, da je 45 letna preteklost obdobje poneumljanja ljudi, da ni bilo nič narejeno, da je danes večina ljudi na robu preživetja, da socializem jemlje ljudem njihove osnovne človeške in državljanske pravice itd. Hkrati pa so bile dane zelo konkretne obljube ob istočasnem poudarjanju, da je predvolilni čas križpotje, v katerem se moramo zavedati vsaj tega, da smo pot lepih obljub o svetli bodočnosti že prehodili. Torej o tokrat danih obljubah ni dvomiti. V Mozirju je stranka demokratične prenove v izhodiščih za na-daljno delovanje opredelila, da bo prevzela vlogo kreativne opozicijske stranke. Zato je tudi za- vrnila sodelovanje v izvršnem svetu. Razlog za to Je pripisati tudi porazu, ki so ga doživeli pri izbiri najodgovornejših funkcionarjev v občinski skupščini. Pri tem ni bilo mogoče prezreti dejstva, da je bila pri izboru funkcionarjev na prvem mestu strankarska pripadnost in da so bile ostale okoliščine nepomembne. Stranka je takoj po volitvah ustanovila Klub delegatov, kot obliko dela v skupščinskem sistemu. V klubu je trenutno petnajst delegatov, prepričani pa so, da se jim bo še kdo pridružil. Metoda delovanja kluba bo dovolj demokratična, da ne bo omejevala delegatov pri njihovem delu, pač pa bo predvsem možnost pridobivanja dovolj informacij, izmenjave mnenj in ugotavljanja širših interesov. S prevzemom vloge kreativne opozicijske stranke bodo predvsem preverjali zakonitost odločitev skupščine in izvršnega sveta, spremljali uresničevanje volilnega programa strank združenih v DEMOS, spremljali uresničevanje volilnih obljub, danih na zborih volilcev, preverjali uresničevanje programa dela zborov skupščine, preverjali uresničevanje programa dela izvršnega sveta, ki je bil predstavljen in sprejet na drugem zasedanju zborov skupščine in ocenjevali dejanja in ravnanja, ki imajo političen značaj s strani predstavnikov DEMOS-a. O vseh svojih predlogih, stališčih in ugotovitvah bo stranka demokratične prenove obveščala svoje člane in volilce. Kot eno izmed najpomembnejših nalog, ki izhaja iz dosežene stopnje demokratizacije družbe, bodo preverjali izvajanje enakopravnosti in pravic občanov. Prav s tem namenom organizirajo tako imenovani»DAN ODPRTIH VRAT«. Na sedežu stranke v Mozirju, Hribernikova ul. 2, bodo svako sredo popoldan pripravljeni z nasveti -pomagati občanom pri uveljavljanju njihovih pravic. Vrata so odprta sleherne- 20. junija, dan civilne zaščite Svečana seja in podelitev priznanj Občinski štab civilne zaščite Velenje je na dan civilne zaščite v domu borcev in mladine pripravil krajšo slovesnost. Navzoče pripadnike CZ in goste je najprej nagovoril poveljnik občinskega štaba Peter Krapež, za njim pa je o pomembnosti te organizacije spregovoril še velenjski župan Pankrac Semečnik. V nadaljevanju svečane seje so za uspešno in dolgoletno delo ter sodelovanje na tem področju podelili priznanja. Zlati znak republiškega štaba CZ je prejel občinski štab teritorialne obrambe Velenje za zgledno sodelovanje in vrsto let skupnega načrtovanja; bronasti znak republiškega štaba pa Štefan Plaskan, dolgole- Svobodni dobivajo konkurenco v neodvisnih »Trudili se bomo za pravičen in dostojen dohodek, ki mora do leta 2000 doseči raven sedanjih zahodnih držav in bo temelj socialne varnosti tako delavcev kot upokojencev; za varstvo pravic iz dela in do dela; za nova delovna mesta; za boljše pogoje dela; za volitve sindikalnega vodstva, ki bo izbrano na tajnih volitvah in ne postavljeno od upravnega aparata; za zaščito delovnih invalidov, ki ne bodo več odvečna delovna sila, ampak bodo enakopravno vključeni v ustrezen delovni proces; za skrajšanje delovnega tednika na 40 ur; za revizijo tako imenovanega evropskega časa; za nadzor pri razprodaji naše skupne lastnine podjetij in za pravico do stavke brez vsakršnih sankcij.« Tako nam je program Neodvisnih sidnikatov, ki delujejo v okviru Gorenja na kratko predstavil član iniciativnega odbora Ivo Verzolak. Ustanovili so ga v začetku junija v Gorenju, ustanovnega sestanka pa se je udeležil tudi predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije France Tomšič. Nastal naj bi kot reakcija na nestrinjanje z načinom pridobivanja članstva za Svobodne sindikat« Slovenije, kot pravijo v iniciativnem odboru in zato, ker je vsaka konkurenca dobra. »Tako naj se ljudje svobodno odločajo tudi o tem v kateri sindikat bodo stopili,« pravi Ivo Verzolak. V neodvisnem sindikatu Gorenja je danes blizu sto članov. »Trenutno je možno biti član obeh sindikatov, tudi Svobodnih, kasneje pa se bo vsak verjetno sam odločil, v katerem bo ostal,« pravi Verzolak. Da pa bodo lahko delovali, delali in tudi odločali, so se zavzeli za to, da tudi njim poslovodni organi in i k Ivo Verzolak: »Ljudje naj svobodno odločajo o tem v kateri sindikat bodo stopili.« strokovne službe zagotovijo podatke o vseh tistih zadevah, o katerih v podjetju odloča poslovodni organ, delavski svet in njegovi izvršilni organi in so pomembne za delavca. Pred kratkim so se prvič dobili na sestanku s predstavniki Svobodnih sindikatov v Gorenju in se pogovarjali o nekaterih stvareh, o katerih imajo različna mnenja. Gre za blagajno vzajemne pomoči in koriščenje počitniških zmogljivosti. »V Neodvisnem sindikatu menimo, da je to last vseh delavcev, ki plačujemo vsa leta, in da imajo do tega pravico vsi, tudi tisti, ki niso člani nobenega sindikata.« (mkp) mu občanu, ne glede na strankarsko pripadnost. Stranka v teh dneh dobiva tudi novo podobo organiziranosti. Poleg Kluba delegatov ustanavljajo še druge oblike delovanja pri čemer je izhodišče interes članov. V vodstvu stranke so zadovoljni, ker jim člani zagotavljajo, da bo v spremenjeni opozicijski vlogi lažje delovati in da je proces prenove znotraj stranke dejanje, ki utrjuje njihovo pripadnost stranki. V teh dneh potekajo tudi sestanki krajevnih organizacij, kjer se dogovarjajo o spremenjeni vlogi in bodočem delu stranke. Še ta mesec bodo organizirali zbor vseh članov stranke, na katerem bodo sodelovali člani Centralnega komiteja. V stranki se dobro zavedajo, da so odslej vsa njihova dejanja in ravnanja odločilna pri oblikovanju političnega prostora in da bi bilo umikanje iz javnega življenja velik korak nazaj pri demokratizaciji družbe. Janez PLESNIK Zbornica in Delavska univerza izobražujeta podjetnike Tržno oglašanje prodaja izdelek, stiki z javnostjo ugled tni poveljnik štaba civilne zaščite v KS Lokovica; zlati znački občinskega štaba civilne zaščite Velenje sta prejela Gasilsko društvo Titovo Velenje za usklajen razvoj in povezovanje gasilstva s civilno zaščito ter Aleksander Ignjatov za uspešno organiziranost in pripravljenost enot civilne zaščite za reševanje iz vode; posebno priznanje so podelili vodstvu in članom jamske reševalne čete Rudnika lignita Velenje za uspešno reševanje v rudniku Aleksinac. Prejeli so jih: Ivan Bogataj, Marjan Hace, Stanislav Hočevar, Slavko Janežič, Viktor Jurič, Igor Korelc, Jože Koren, Alojz Pan, Ivan Pogorelčnik. Marjan Pogorevc, Avgust Terglav, Franjo Tisnikar in Jože Znidaršič; lepe knjižne nagrade za vestno delovanje v civilni zaščiti pa so prejeli: Leon Camlek, Silvo Breznik, Mirko Ternik, Marjan Britovšek in Anton Apat. B. Mugerle Pri uveljavljanju novih razmer v gospodarstvu, je treba spremeniti miselnost. Desetletja smo živeli v sistemu, kjer je bila v ospredju dogovorna ekonomija. Res smo prihajali v stik s tujim, tržnim gospodarstvom, a šele, ko je treba začeti tudi delati tako, ugotoviš, koliko ti manjka. Praznino je treba nadomestiti. Večja podjetja imajo organizirana redna usposabljanja in izobraževanja za svoje delavce, veliko manjših pa teh možnosti nima oziroma so predraga, da bi si jih urejal vsak zase. Zato so bili na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici veseli pobud Delavske univerze Velenje, ki je našla svoj tržni prostor na področju podjetniškega izobraževanja. V zadnjem času so skupaj pripravili že nekaj predavanj in seminarjev. Prejšnji teden so se lotili ,sodobnih zasnov stikov z javnostjo'. Gre za mlado dejavnost, ki pa v zadnjem času tako na tujem kot pri nas, vse bolj pridobiva na pomenu. Profesionalno vodenje in učinkovitost stikov z javnostjo lahko prinese organizaciji, podjetju številne koristi z bistveno manjšimi stroški kot večina elementov celotnega tržno komunikacijskega spleta. Stik s trgom se prične preko stika z javnostjo. Službe za stike z javnostjo, t.i. public relations, so ušesa, oči in usta skozi katera goyori podjetje. Skozi to si ustvarja svojo podobo. Ta seminarje bil eden zahtevnejših, ki sta se ga lotila zbornica in Delavska univerza, zato so bili z obiskom — dvajset iz različnih podjetij — kar zadovoljni. Več kot polovica udeležencev seminarja je prišla iz Elektrostroj-ne opreme, kjer bodo svojo vse bolj tržno usmerjenost, skušali potrjevati in usmerjati .tudi na ta način. Verjetno se že zavedajo, daje skozi stike z javnostjo lahko tudi prodaja bolj stimulirana kot s posamičnim reklamiranjem. V naši dolini je veliko strokovnjakov, ki imajo precej znanja, ki predavajo drugod. V prihodnje jih bodo poskusili pritegniti. Zato že načrtujejo in pripravljajo predavanje Staneta Fiandra, podpredsednika Koncema Gorenje, ki že leta predava na Brdu pri Kranju v šoli za poslovodne delavce. Tema seminarja bi naj bile ,tehnike pogajanj'. Spet gre za zanimivo in aktualno temo v tržnem gospodarstvu — kako doseči svoje, da sta pri tem zadovoljni obe strani. M. Krstič-Planinc Predstavljamo novi izvršni svet skupščine občine MIRAN GMAJNER, zadolžen za področje občinskih javnih gospodarskih dejavnosti ■jry -m lili 1 • A guspuucusKiii ucjaviiUMi Kako bodo delovali ! Prednost tržnemu gospodarstvu Na torkovem zasedanju, prejšnji teden, so delegati vseh treh zborov občinske skupščine potrdili novo sestavo izvršnega sveta naše občine oziroma potrdili predloge mandatarja Todora Dmitroviča. Na listi za opravljanje nalog na posameznih področjih so poleg predsednika občinskega izvršnega sveta zapisana še štiri imena. Zaenkrat ni znan le podpredsednik izvršnega sveta, zadolžen za področje uprave, proračuna in financ ter za področje občinske uprave za družbene prihodke. In kako bodo delovali? IVAN GABER, zadolžen za področje prostorskega in urbanističnega urejanja, posegov v prostor in geodetsko upravo Glavno besedo stroki »Zavezamal se bom za vljudno in strokovno poslovanje s strankami ter po svojih močeh poskušal vplivati na ugodne in v najkrajšem možnem času rešene njihove vloge in zahteve. Na področju geodetske uprave bodo moja prizadevanja usmerjena v nadaljnje posodabljanje zemljiškega katastra kot temeljne evidence v prostoru. Ostala, z zakonom predpisana določila, pa bomo še najprej izpolnjevali in dograjevali s potrebami urejanja prostora. Uvesti moramo uporaben prostorsko informacijski sistem, katerega cilji bodo jasno definirani in hitro izvedljivi predvideni posegi v prostor. Ustrezno računalniški programi so namreč že dosegljivi in čas je, da jih tudi v občini uvedemo v naše vsakdanje delo. Zaradi drugačnih gledanj na lastnino in druge zadeve bo področje urejanja prostora v družbi treba v celoti na novo opredeliti ter pri tem zavzeti jasna stališča. Izdelovalci dokumentacije prostorskih izvedbenih aktov ne morejo imeti več nikakršnega monopola, ampak morajo pri tem prevladati natečajne rešitve. Ker to tudi nekaj stane, bomo morali v občini zagotoviti za te namene namenski dinar; gradnji v odprtem prostoru na podeželju bo potrebno nameniti še več pozornosti kot doslej. Drobne malenkosti (temne strehe, lepo oblikovani detajli, barva, itd.) to v resnici sploh niso, saj dajejo objektu velik vtis. Ob odrazu vzgoje in kulture posameznikov pri tem ne bo majhen tudi delež urbanistične in gradbene inšpekcije; zmotno je mnenje posameznikov, da nekdo na občini odloča, kje lahko kdo gradi in kje ne. Vse je namreč že vnaprej določe- * „ ^r- no v dokumentih (dolgoročnem prostorskem planu, srednjeročnih načrtih, nenazadnje je to zapisano še v posameznih izvedbenih aktih (lokacije, zazidalni načrti . . .). Res pa je, da morajo biti ti dokumenti sprejeti zakonito in pokrivati morajo ves občinski prostor. Še nekaj o predpisih na področju urejanja prostora; mnogo jih je, celo preveč, saj predpisujejo vsako malenkost postopka, soglasje, dokaze in brez zadnjega potrdila v tej verigi ni pozitivne odločitve. Nekatere dajatve, zlasti sprememba namembnosti kmetijskega področja v gradbeno na območjih, kjer se lahko gradi, je postala tako draga, da lahko popolnoma zavre gradnjo. Zato bomo vplivali na delegate občinske skupščine, da o teh vprašanjih spregovorijo na republiški ravni. Zavzemal se bom torej za deregulacijo predpisov. K ukrepom na področju, za katerega sem v občinskem izvršnem svetu zadolžen, pa sodi še izboljšanje informacijskega sistema. Ne samo strokovno tehničnega, ampak tudi na ravni občan—občina. Posamezniki še namreč vedno ne vedo, da jih je v mnogih postopkih zastopala krajevna skupnost. Ko pa se seznanijo z uresničevanjem zazidave na terenu, so se nato počutili ogoljufane, ker pač nič ne vedo. Ob tem je najbrž odveč poudarjati, da so časi gradnje na večjih kompleksih mimo. Zamenjati jih morajo temeljita razmišljanja o prednosti revitalizacije starih objektov, mestnih jeder, obrtnih con, skratka s prostorskimi ukrepi bomo spremljali razvoj v kmetijstvu, malem podjetništvu, obrti in seveda tudi v industriji. Pri vsem tem bo odigrala pomembno vlogo organiziranost. Da bi bile odločitve podprte, predvsem s strokovnimi argumenti, bom predlagal izvršnemu svetu ustanovitev močnega strokovnega odbora tako kot je bilo to doslej.« ' I *'v H SI DO Veplas Se je kolektiv otresel Kaj je bogastvo? V Veplasu trdijo, da so to programi, jasne usmeritve v prihodnje ter zavest delavcev za uresničevanje zastavljenih ciljev. Prav to in pravočasna usmeritev v izvoz so vzvodne točke, ki so potegnile kolektiv iz krize. krize? Veplasovo prihodnost v tem trenutku predstavljajo štirje programi. Poleg kompozitnih čelad (za potrebe JLA, motoristične, v razvoju imajo še nekatere druge tipe), v tem času prinaša dragocene devize program jamborov za jadralno desko. Vse, kar proizvedejo, prodajo na zahodno evropskem trgu, Avstraliji in Ameriki. Ob jamboru naj bi ta program v prihodnje dopolnjevali še drugi izdelki po tej tehnologiji. Še svetlejšo bodočnost pa jim med drugim napoveduje ustanovitev mešanega podjetja s trenutno največjim Veplasovim kupcem. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo že prihodnje leto. 20 letna vlaganja v razvoj terapevtske opreme že dajejo v kolektivu bogato žetev. Po besedah direktorja Franca Vedenika naj bi ta program postal celo nosilen. Kooperacijska pogodba z nemškim partnerjem in pozornost švedske tovarne, ki obvladuje z izdelki tovrstnega programa 17 odstotkov svetovnega trga, so osnova zapisani prej omenjeni napovedi. Za začetek naj bi postal Veplas njen zastopnik za Jugoslavijo in vzhod kar kmalu. »Ta program sestavljajo tri veje: ena je povsem proizvodna (dva do tri tisoč kadi za vodno masažo), pri drugi gre za dopolnitev našega programa z izdelki tujega partnerja, ki nam bodo pri opremljanju novih objektov, bolnišnic, zdravilišč nadvse dobrodošli. Konec koncev pa je zanimiva še tretja veja- -r izvajanje servisne de- javnosti, ki je v Jugoslaviji še ni. S pravilnim pristopom pričakovanja o prerastu tega programa v tovarno ne bi smela biti tja v en dan.« j Jugoslovanski trg pozna Ve-1 plas predvsem po gumbih. Poskusi, da bi z njim prodrli tudi na tuje tržišče, so se izjalovili. Optimizma v zvezi s tem se v kratkem času ne nadejajo, ampak razvoj tega programa načrtujejo v višji obliki organiziranosti. Od 1. aprila dalje so vse te programe organizirali v profitnih centrih, v njih pa združili funkcijo razvoja, proizivodnje in kakovosti. Komercialni del pa so obdržali na ravni delovne organizacije. Bojazen pred velikim številom programov, za Veplas to v preteklosti ni bilo nič posebnega, nesposobnost obvladovanja vseh so botrovali odločitvi o ustanovitvi dveh mešanih podjetij. Tako na področju grafične dejavnosti kot pri proizvodnji jadralnih desk skupaj z IMP iz Slovenskih Konjic ter Cometom iz Zreč ohranja Veplas večinski delež. Štirje programi in dve mešani podjetji so torej Veplasovo bogastvo. Ga bodo zaposleni v naslednjih letih zapolnili še z ultra-lahkimi letali? Pritrdilnega odgovora v kolektivu še zaenkrat ne vedo oziroma nanj bo treba počakati do konca tega leta. S tujim partnerjem, ki se s tovrstno pro-. izvodnja že uk.varja, se namreč šele dogovarjajo. Možnosti za prenos proizvodnje v Titovo Velenje menda obstajajo, kadre pa v kolektivu tudi imajo. Kdor zna pa zna, bi lahko zapisali ob koncu tega zapisa. Toliko bolj, ker je Veplas eden redkih kolektivov, ki mu kriza zaenkrat prizanaša. Če bo paradni konj zmogel vse napore, bomo o bogastvu Veplasa gotovo še večkrat pisali. -tap- »Kaj nameravamo delati na tem področju smo opredelili grobo v programskih usmeritvah. Smo v času, ki zahteva temeljito analizo starega srednjeročnega obdobja, vzporedno pa načrtovanje novega. To gotovo ne bo lahka naloga. Toda z aktivnim sodelovanjem krajevnih skupnosti, ki bodo »zlile na papir« želje in potrebe ter stroke, ki bo nato slednje uskladila z možnostmi in postavila prednostni vrstni red, ne bo pretežko. Pri tem pa bo treba stremeti za racionalizacijo in učinkovitejšim delom občinske uprave kot izvajalcev. Svoje bo zahtevala tudi dokaj visoka raven, ki ga občani Šaleške doline na področju komunalne dejavnosti imamo. Obdržali oziroma skrbeli za njegov nadaljnji razvoj bomo lahko le z vrnitvijo stanovanjskega fonda lastni- kom stanovanj, potrebna pa bo prav tako jasna opredelitev do solidarnostnega fonda. Za dobrine na področju komunalnega gospodarstva bosta v občini skrbeli dve javni podjetji, katerih delo bo moralo biti v skladu z opredelitvami v odloku. Na prvem mestu bo pri tem zahtevala po racionalni organiziranosti in optimalnem izvajanju njunih del ter nalog. Vodno gospodarstvo in PTT promet sta področji, na razvoj katerih doslej naša občina kljub višini sredstev zanju, ni imela velikega vpliva. Zato bo ena mojih prednostnih nalog tudi uveljavitev večje vloge pri njunem gospodarjenju. Za ostale dejavnosti, ki prav tako sodijo pod občinske javne gospodarske dejavnosti, pa bo veljalo — nič bistvenih sprememb, ampak uvedba tržnega gospodarstva..« IGOR MEH, zadolžen za področje gospodarstva Proč z odvečnimi bremeni »Nova organiziranost občinske uprave daje večji poudarek strokovnosti posameznih področij. Imena petih resorjev natančno opredeljujejo njihovo dejavnost in ena od teh je gospodarstvo. Slednje se duši pod bremeni sociale, ki niso primerljiva z najbolj razvitimi državami. Zato si bom prizadeval za razbremenjevanje gospodarstva, ki bo socialo in njene stroške omejilo na sprejemljivo raven. Zasebna iniciativa, lastna in tuja vlaganja bodo v naši občini vedno dobrodošla. Od tod tudi moja skrb za izkoriščanje slehernega razpoložljivega prostora za razvoj podjetništva, obrti, gostinstva, trgovine in kmetijstva. Med svoje prednostne naloge pri delu izvršnega sveta uvrščam tudi zatiranje sivega trga dela in storitev, saj predstavlja nelojalno konkurenco registriranim subjektom gospodarstva. Pogoj za izpolnitev teh ciljev je nadgradnja (ceste, železnice, telefonija, vodovod, elektrika. ..) Velenje je na tem področju odrezano od Slovenije, Evrope in sveta, zato nas čaka pri tem ogromno dela. Naše zahteve do republiške skupnosti, kateri pripadamo, morajo biti jasne, saj so vprašanja, s katerimi se ukvarjamo in se bomo še v prihodnje, v veliki meri plod razdajanja naše doline za interese republike Slovenije in morda tudi širše. Vse to pa moramo postaviti pod nadzor javnosti in stroke, da nam zaradi ozkosti obravnavanih vprašanj ne bi ušlo to, kar bi povzorčilo nove težave, s katerimi bi zanancem otežili bivanje v naši dolini.« JOŽE PRISLAN, zadolžen za področje notranjih zadev in splošne ljudske obrambe Delovali bomo preventivno - »Področje, za katerega sem zadolžen v izvršnem svetu, je zelo široko. Poleg zadev s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite vključuje še občinsko gasilsko zvezo, notranje zadeve v upravnih organih in strokovne službe skupščine občine, področje civilne zaščite, centra za obveščanje, med naloge sodi še sodelovanje oziroma koordiniranje dela s postajo milice, skratka nadzor nad družbenim gospodarskim sistemom. Vsa prizadevanja na teh področjih bodo imela skupen imenovalec — umno gospodarjenje, bodisi pri delu ali kadrih. Da bi bili občani mnogo bolj zadovoljni s storitvami vseh služb, bo treba njihovo delo poenostaviti in približati tistim, katerim je namenjeno. Skladno s tem ne bo manjkalo mojih prizadevanj za zmanjšanje prispevne stopnje za SLO in DS, za dvig strokovnosti v službah, postopno zmanjšanje števila zaposlenih v njih, urejeni informatiki,. . . Nekaj novega na tem pdoroč-ju ne načrtujemo, ampak bodo naše aktivnosti usmerjene v vzdrževanju obstoječega, po zmožnostih pa tudi k posodabljanju. Zakonska povezanost z zvezno in republiško ustavo na tem področju ima dobre in slabe strani. Da bi slednje odpravili, bo eden naših ciljev preko skupščine vplivati na spremembo zakonodaje._ Program ukrepov in nalog je za posamezna področja izdelan. Nekatere naloge so uresničljive takoj, druge malo kasneje oziroma od spremembe zakonodaje in sodelovanja z ostalimi organi skupščine občine. Delovali bomo preventivno in pri tem vztrajali, da bo občina varna za poštene občane, prestopniki pa se v njej ne bodo smeli počutiti brezskrbne.« Varnost v funkciji tehnologije S poti po Zvezni republiki Nemčiji in Nizozemski smo že poročali, kako nas je sprejel ambasador dr. Frlec v Bonnu. Tokrat poročamo o sprejemu in predavanju na državnem inštitutu za varstvo pri delu ZRN v Dortmundu, kamor so varnostni inženirji (s katerimi so bili tudi člani velenjskega DV1TA) prišli po zaslugi strokovnjakov Inštituta za varstvo pri delu iz Maribora. Predstavnik te ustanove ing. Peter Busse je najprej predaval o organiziranosti varstva pri delu v ZRN, o vlogi varnostne funkcije v njihovi državi ter o delu »Deutsche Arbeitschutz Dortmund«. Naši strokovnjaki so spoznali, da je vloga varnosti v službi človeka v njihovi deželi še veliko bolj poudarjena ter da je bolj vgrajena v proizvodne in tehnološke procese. Primerjave z organizira- nostjo varstva pri delu prt nas so precej identične, le da v Nemčiji vlada veliko večja disciplina, odgovornost ter ekonomska nujnost. Daje temu tako, so pokazali tudi v laboratorijih inštituta, kjer poteka raziskovalno delo, razna testiranja in konkretne študije, ki jih ustanova izvaja po naročilu ministrstva za delo. Rezultate objavljajo javno ali pa jih aplicirajo v konkretno proizvodnjo, kar povečuje delovno varnost in humanizacijo pogojev dela. Ob ogledu laboratorijev ter delovnih metod, so čutili naši inženirji, da smo pri uveljavljanju boljših in varnejših pogojev dela še v velikem zaostanku, tako materialno kot tudi miselno. Pridobljene izkušnje pa bodo v veliki meri koristile strokovnjakom pri delu — kot vodilo k napredku na tem področju. Jože Miklavc avtobus bralcev na izlet v Budimpešto z avtobusom na izlet v neznano dva barvna TV sprejemnika sušilnik perila moške hlače, ženska krila pohištveni elementi striženje, friziranje... usnjen ženski kostim knjižna darila vikend na morju brezplačen prevoz blaga s tovornjakom prstan videokasete pasovi za ure namizni prti kosila, pogostitve čelade jambor brezplačno kopanje tri hranilne knjižice po 500 din majice Naš čas mali gospodinjski aparati fotografiranje ogledi filmskih predstav Dragi naročniki in tisti, ki boste to šele postali! V prejšnji številki našega tednika smo napovedali veliko nagradno žrebanje za naročnike. Izvedli ga bomo v mesecu septembru na javni prireditvi, ki jo bomo pripravili skupaj s kolektivom velenjske Name, na prostoru pred to veleblagovnico. • V žrebanju boste lahko sodelovali vsi tisti, ki boste — to si zdaj dobro zapomnite — poravnali naročnino za drugo polletje najpozneje do 15. avguta, seveda letos. Torej velja žrebanje tako za naše stare dolgoletne naročnike kot tudi za tiste, ki boste naš naročnik šele postali. • Našim starim naročnikom smo v teh dneh že začeli pošiljati položnice, vsak novi naročnik pa bo položico prejel takoj po naročilu tednika Naš čas. • Pohitite in se naročite čimprej, kajti 15. avgust se, pa naj se sliši še tako hecno, bliža. Možnosti za to je veliko: pišite nam na naslov: Naš čas, Foi-tova 10, 63320 Titovo Velenje. Pokličite nas po telefonu: 853-451, 855—450 ali 854—761. Ustavite se v veleblagovnici Nama, na katerem koli od oddelkov z blagajno, kjer dobite naročilnico in kjer jo lahko tudi oddate. Lahko pridete osebno na Foitovo 10 in vaše naročilo pustite v posebnem poštnem nabiralniku Našegalčasa. Možnosti je veliko, morda poznate še vi kakšno — najpomembneje je, da vaše naročilo pride do nas, čimprej. • In sedaj tisto, najbolj privlačno. Čeprav je Naš čas iz tedna v teden boljši in vam za 7 dni nudi več kot karkoli drugega, vas bomo mi ob tem še nagradili. Morda boste imeli srečo in postali dobitnik katere od blizu 200 nagrad, ki smo jih do danes že dobili od naših, recimo jim >sponzorjev<. Krog nagrad pa se iz tedna v teden še povečuje. Šamu tours, AVTIST — 5 R, Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Elektronika široke potrošnje, Gorenje Glin, Gorenje MGA, Nama, Veplas, Era, Ljubljanska banka d. d. Velenje, Go- stinstvo Paka, REK — Družbeni standard, Tovarna usnja Šoštanj, De-korativa, Samopostrežna trgovina Pri lipi, Corida, Beno Strozak, Elkroj, urarstvo Basti, Video Sonček, RTC Golte, Foto Tekauc, Kulturni center Ivan Napotnik, Kino Velenje, Terme Topolšica, Brivnice in česalnice, Pletilstvo Joli, Naš čas, Zlatarstvo in urarstvo Pire-Čnik... Jože Kožar — kakšen je položaj rudarja dartes? »Nič kaj rožnat, a krize so že bile ...« GD Gaberke >Pred 25. leti stal sem na sodu in premišljeval: ali mi bo žal? Danes zadovoljen sem. da sem rudar!< (Skok čez kožo, 3. julij, 1986) Pa danes, štiri leta kasneje? Kakšen je položaj rudarja danes, slab teden pred njegovim praznikom? »Nič kaj rožnat. V takšni krizi še ni bil, oziroma bil tam sredi '70 let, vendar ne tako hudi. Zaskbljeni smo. Ne vemo kakšna bo nadaljna usoda energetike in s tem rudarstva. Mi upamo, da bomo premog še kopali. Najbolj nas ta hip skrbi v kakšni količini.« • Na rudniku so ljudje, pripeljani iz vseh koncev in krajev... »Cez noč stalež zmanjšati, je za nas nemogoče. Nikdar ne bomo pristali na to, niti v sindikatu, niti v vodstvu firme, da bi ljudi >metali< na cesto. Delamo vse, da do takrat, da bo tudi dolgoročno znana naša usoda, preživimo vsi, ki smo danes na rudniku.« Išče se izhod iz krize. Vrsto razgovorov je bilo, tudi z ministrom za energetiko... »Do jeseni je obljubljeno samo to, da nas ne bodo spustili v neke stečaje, da bomo imeli sredstva za osebne dohodke. Jeseni naj bi bila dolgoročna strategija energetike znana. Verjetno bo znana tudi cena — koliko je ta dr- žava, ta republika pripravljena to energijo plačati. Trg ne bo šel mimo nas. Morali se mu bomo prilagoditi, če bomo hoteli preživeti.« Ko se pogovarjaš z ljudmi, so precej zaskrbljeni, kako rudar sprejema mraz-mere, kako jih razume? »Danes niti plače niso v teh pogovorih več v prvem planu. Ta se je preselil drugam — bo jutri še delo ali ga ne bo?« Že dve leti praktično ne zaposlujete, razen štipendistov . . . »Že pred leti smo slutili in šli v to, da z manj zaposlenimi in večjo produktivnostjo ___Danes nam pride prav, da nismo zaposlovali kampanjsko, tako kot še deset let nazaj.« Koliko je vaš položaj podoben položaju revirskega rudarja? »Kriza je tu in je tam. Malo smo na boljšem v primerjavi z rjavimi premogi. Kljub temu, da nam ni povsem jasno, kaj bo, imamo pogoje, da preživimo. Investicije imamo v glavnem zaključene, če gledamo instalirano moč v TEŠ-u ekološka sanacija je dobila pri vladi prednost in upamo, da ne bo prišlo do kakšnih kritičnih, korenitih zasukov, da bi morali ljudi odpuščati.« Vse bo povedala cena .. . »ja, vse bo povedala cena. Takrat se bo jasno treba odločiti, ali več ljudi za , % p j ' I JS^l»/ manjši denar ali manj ljudi za normalne plače.« Se kriza odraža tudi v manjši odsotnosti z dela? »Disciplina je drugačna. Za delo je težko in vsak čuva tisto, kar ima.« »Jože Kožar, rudarji ste pred praznikom, stanovskim praznikom ... »Upam, da tako kot smo prebrodili že vse krize, upamo, da bomo tudi to. Koliko bo ta boleča je drugo vprašanje, upamo, da čim manj za vse zaposlene. In v tem upanju, bi vsem rudarjem čestital k prazniku in jim zaželel še naprej veliko delovnih uspehov.« M. Krstič-Planine Gasilcem v ponos, krajanom v pomoč Lepšega praznovanja 60-letnice delovanja društva si vrli člani gasilskega društva Gaberke najbrž ne bi mogli zamisliti. Novi dom je v primerjavi z visokimi uspehi, s katerimi se ponašajo pri opravljanju svojega dela, vsaj zavidanja vredna pridobitev, če ne veliko več. Prostrane, sodobne prostore novega gasilskega doma so predali svojemu namenu prejšnjo nedeljo. V kraju kot so Gaberke, kjer ni šole ali podobne ustanove so člani gasilskega društva skrbeli tudi za kulturno in družabno življenje. Z vestnim delom na mnogih področjih je društvo prerastlo ozko usmerjeno dejavnost in vse do današnjih dni ostalo glavni povezovalec ter pobudnik življenja in dela v kraju. Od tod izvira množičnost. Ob ustanovitvi je bilo namreč vanj vključenih 29 krajanov, danes že več kot 230. Narava je močnejša od človeka, izkopavanje premoga pušča sledove, pa naj si bodo naprezanja vseh še takšna. Izgradnja nadomestnega novega gasilskega doma je bila neizbežna. Kot je med drugim v slavnostnem govoru na sobotni" svečani seji poudaril predsednik gabr-skih gasilcev Jože Borovšek, so vse pridobitve sad nesebičnega dela generacij od ustanovitve do današnjih dni. Dobro sodelovanje z Rudnikom lignita Velenje, ki je skoraj v celoti financiral izgradnjo doma iz naslova rudarskih škod, pa je uresničilo njihovo dolgoletno željo. »Danes, ko sedimo v dvorani novega gasilskega doma, nas prevevajo lepi in prijetni občutki, čeprav je bilo slovo iz starega gnezda boleče. Trudili se bomo tudi v prihodnje, da bodo novi prostori za dejavnost gasilcem v ponos, krajanom pa v pomoč.« Da je gasilstvo postalo nepogrešljiva setavina življenja in dela v kraju, dokazujejo ne samo dodežena visoka raven na tem področju, uspehi, ampak tudi množičnost. H kakovosti življenja prispeva svoj delež tudi gasilstvo, saj združuje krajane, goji lepe medsebojne odnose, v svojih akcijah izraža skrb za sočloveka v nesreči. Te besede je na slavnostni seji izrekel velenjski župan Pankrac Seme-ničnik ter se med drugim zavzel vsaj za ohranitev doseženega razvoja na tem področju. Na sobotni svečanosti, s kulturnim programom so jo popestrili člani Rudarskega okteta, so podelili najprizadevnejšim gasilcem in gasilkam naše občine priznanja občinske gasilske zveze Velenje in gasilske zveze Slovenije, ter mnoga društvena priznanja in diplome. Hkrati s 60-letni-co ustvarjalnega dela so prejšnjo soboto proslavili še 10-obletnico pobratenja s tovrstnim društvom Zibika". Nedelja je bila praznični dan ne samo za gasilce Gaberk, ampak tudi tamkajšnje krajane. Svečana gasilska parada, številni gostje, med katerimi je bil tudi predsednik republiške gasilske zveze Slovenije Branko Božič, predstavniki Rudnika lignita Velenje, so otvoritvi novega doma dali svojevrsten pečat. Čeprav naj bi služil predvsem gasilcem za opravljanje njihove dejavnosti, ga bodo gotovo s pridom koristili tudi ostali krajani za kulturno in družabno življenje v kraju, (tap) Na iiicnIu, kjei si o 11 danes lep objekt, je se pred dobrim li-Ioni rasilo grmm je. I/.grad h ja je stala okrog 280 tisoč dinarjevv. Svojemu namenu ga je predal predsednik gasilskega društva Gaberke Jože Borovšek Phot*" Jp »! Krajevna skupnost Desni breg pred praznikom — 3. julijem w Se zadnja dela pri kabelsko razdelilnem sistemu V Mislinji so praznovali Kar nekaj časa že nismo namenili nobene vrstice krajevni skupnosti Desni breg, kar pa ne pomeni, da je življenje in delo v njej zamrlo. Kje pa! V tem času dokončujejo še zadnje naloge, ki so se jih lotili s pomočno samoprispevka. To so potrdili predstavniki krajevne skupnosti — Polde Dvoršak, Jože Doberšek, Stane Planine in Josip Malinovič. Krajevna skupnost Desni breg je ta čas pred svojim praznikom, 3. julija ga praznuje, tako kot rudarji. Ne pripravljajo nobene posebne slovesnosti, praznovali bodo bolj delovno. Naloge, ki so jih vnesli v program samoprispevka so že skoraj uresničene, razen otroškega igrišča na Šer-cerjevi cesti, kjer se zatika zaradi mnogih želja — eni bi imeli zaklonišče, drugi garaže, ureditev otroškega igrišča pa ostaja v ozadju. Več sreče imajo tisti, ki se ustavijo na otroškem igrišlu v >Rakovi goši<, ki je že urejeno. Ni pa namenjeno samo otrokom, saj je primerno tudi kot sprehajališče starejšim, ki si lahko potem privoščijo počitek na kakšni klopi v prijetni senci. Urejeno je tudi otroško igrišče na Jenkovi cesti. • • • ZAKLJUČUJEJO GRADNJO KABELSKO RAZDELILNEGA SISTEMA V zadnjem pol leta so v krajevni skupnosti Desni breg vse sile usmerili v izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema. Gradbeni odbor, ki ga vodi Jože Doberšek računa, da bodo gradnjo zaključili v prazničnih dneh. Za ta sistem so iz samoprispevka izdvojili približno 30 odstotkov vrednosti sistema, ogromno pa so naredili krajani sami. Opravili so za preko milijon dinarjev udarniškega dela. Skopali so okoli 14 kilogramov trase, položili prav toliko kilometrov kablov, vso traso so sami izravnali in ozelenili. Zgradili so ti postaje za priklop na primarni vod, napravili preko sto predorov pod cestami in prehodi. Skoraj vsa montažna dela po posameznih stanovanjskih objektih je opravila ekipa, ki so jo sestavljali krajani sami in dela opravili za polovico manjšo vsoto kot bi jih kakšno podjetje. Kabelsko razdelilni sistem je pripeljan do vsake hiše, razen do novogradenj na Cesti talcev in Aškerčevi cesti. • • • ZA LEPŠI IZGLED, ZA PRIMERNEJŠE BIVANJE V krajevni skupnosti Desni breg precej pozornosti namenjajo tudi izgledu kraja. Se posebno ponosni so na lepe in nove ob- jekte, ki rastejo na področju nekdanjih >Provizorijev<. Krajani so zanje našli ime — sanatorij jim pravijo. Na območju krajevne skupnosti Desni breg stojijo starejše hiše novega Velenja in veliko jih je, ki imajo ravne strehe. Ker te pogosto zamakajo, jih podjetja (ki so lastniki stanovanj v njih) popravljajo in gradijo dvokapni-ce, istočasno pa ta dela izkoristijo še za pridobivanje novih stanovanj. Tako kot so načrtovali, so tudi telefonski vodi pripeljani že skoraj do vsake hiše, uredili so razsvetljavo, kjer so to dopuščale tehnične možnosti, asfaltirali so preko dva tisoč kvadratnih metrov dvorišč in parkirnih prosto- rov pri več kot tridesetih zgradbah. Odstranili so vsa tista drevesa, ki so s krošnjami in koreninami ogrožala stanovanjske objekte in namesto njih nasadili nova, mlada drevesa. Popolnoma dokončani in opremljeni so tudi prostori krajevne skupnosti. Pa najbrž se vsega niti našteti ne da. Ko bodo seštevali vse opravljeno delo podrobneje, ko bodo izdelali dokončen obračun vseh naložb, bodo izdali glasilo in krajane o vsem podrobno seznanili. Nekaj pa so rekli — nikar ne pozabite izreči čestitke z željo po lepem vsem krajanom Desnega brega ob prazniku — 3. juliju. Pohvala godi !< Za Boštjana Soviča iz Titovega Velenja sicer ne moremo trditi, da je znanec iz sosednje ulice. Brez bojazni pa lahko zanj zapišemo, da je star znanec gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Doslej je v njem sodeloval vsa štiri leta izobraževanja na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, letos pa se je poleg tega preiskusil kot mentor. V eni in drugi vlogi se je odrezal nadvse uspešno. »Če bi 10 let hodil v srednjo šolo, ne bi pridobil toliko izkušenj, da o znanju posebej ne govorim, kot sem jih v štiriletnem sodelovanju v tem gibanju. Oboje bom s pridom uporabil na strojni fakulteti v Ljubljani, kjer bom nadaljeval izobraževanje,« komentira svojo odločitev in rezultate svojega ustvarjalnega dela. Pohvala godi, vendar si gibanje to zasluži, saj je nalašč za mladega človeka, željnega doseči v življenju kaj več kot mu nudi šola, in če bi kakšni stvari rad sam prišel do dna. Področji, ki sta ga še posebej zanimali, sta strojništvo in računalništvo. Še neodkrite oziroma ne povsem raziskane stvari na slednjih je poiskusil rešiti najprej sam, zadnji leti pa je delal pred- vsem v skupini. Sad prizadevanj slednje je razvoj MCAD — sklopa programov za dimenzioniranje in preračunavanje strojnih delov. »Pri skupinskem delu lahko namreč tisti, ki sodelujemo v gibanju že dalj časa, lažje prenašamo izkušnje na mlajše. Ce bomo oziroma bodo nadaljevali tako tudi poznejši rodovi, bomo v gibanju naredili še marsikaj.« Po Boštjanovem mnenju je od uspeha mladega raziskovalca odvisno marsikaj. Poleg njegove volje, pripravljenosti, znanja, iznajdljivosti, žrtvovanja prostega časa tudi razumevanje okolja, v katerem dela. Izostajanja od pouka je pri takšnem delu kar precej. Na strojni usmeritvi Centra srednjih šol v Titovem Velenju imajo menda to najbolje urejeno, saj imajo-mladi raziskovalci možnost opraviti preizkus znanja iz posameznih predmetov z izpiti. Zato so uspehi slednjih prav v tej usmeritvi največji. Povsod seveda temu ni tako. Zato bi, meni Boštjan, marsikatero težavo, na katero naletijo mfadi raziskovalci pri svojem delu, opravil rešen njihov status. K večjemu zanimanju za gibanje pa bi gotovo pripomogla večja ob- veščenost učencev. Tudi ta ni povsem odvisna od njih samih, ampak še od profesorjev, njihovih spodbud,.. . Boštjan se zaveda, koliko resnice je v kitajskem pregovoru: če načrtuješ za eno leto, sadi riž; če načrtuješ za deset let, sadi drevesa; če načrtuješ za vse življenje, vzgajaj človeka. Tudi nekateri na centru in širšem občinskem prostoru. Vsi dosedanji uspehi, ki jih je dosegel na občinski in republiški ravni na področju raziskovalne dejavnosti, ga spodbujajo za nadaljnje sodelovanje v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje: bodisi kot raziskovalca ali kot mentorja. (tako) študentski Vse več kozjerejcev tudi v velenjski občini -*T(\Cf CÌ\ Slovenija ima izjemne pogoje mehki siri, jogurt in podobno. stavo in sejmom je bil republiški in prehrano Slovenije, skupaj z 1> " p za razvoj kozjereje, ki smo jo po Ob naštevanju teh podatkov ne komite za kmetijstvo, gozdarstvo zadružno zvezo Slovenije. B. M. Naš, študentski kulturni večer, je v soboto le bil. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo vseeno vztrajali in vso stvar prestavili pod streho Placa in Stiskarne. Kljub temu, da se to res ne da primerjati z vzdušjem, ki ga nudijo grajski zidovi, je bilo vseeno prijetno. Prišlo je kar precej ljudi, ki so si ogledali kulturni program, razstava fotografij pa je zaradi raz-noraznih zapletov (vsega je bil kriv le dež) na žalost odpadla. Program je bil dober, predvsem pa zanimiv. Znova so nas očarale Marjetice, navdušila je čelistka Jerica in seveda poezije Marjana Kukovca. Cel večer smo vrteli tudi dobre stare burleske in — kako bi le brez nje — dobro glasbo. Ampak priznati je treba, da je najboljše prišlo šele po programu. Dovolj je bilo pijače, pa tudi slastnih prigrizkov (gurmanski užitki niso izostali). Prijetno vzdušje je trajalo dolgo v noč ... Danes bomo bolj kratki, saj smo še utrujeni od napornega konca tedna in priprav na izpite in počitnice, zato naj vas le še spomnimo, da se morate prijaviti za taborjenje v Ribnem pri Bledu. Zakaj bi ponavljali, ko pa že sami veste, da vam bo žal, če boste pozabili priti v Plač in izpolniti prijavnico. Danes res le toliko. Pa prihodnjič kaj več! Slovenija ima izjemne pogoje za razvoj kozjereje, ki smo jo po vojni zatrli, drugod po Evropi pa razvijali, širili in dosegli zavidljive rezultate. V zadnjem času kozjereja tudi v Sloveniji beleži nepričakovano dobre rezultate. To so spoznali tudi strokovnjaki za živinorejo in veterinarstvo pri biotehnični fakulteti v Ljubljani, ki vseskozi sodelujejo s podružnico za kozjerejo Slovenije. Podružnica za kozjerejo pri zvezi društev gojiteljev malih pa-semskih živali praznuje letos majhen jubilej — pet let organizirane kozjereje v Sloveniji. Danes preko 250 članov te podružnice redi nad 2000 proizvodnih mlečnih koz, se pa to število nenehno veča. Petindvajset kooperantov Hmezadove mlekarne »Zelena dolina« pa ponuja našemu trgu proizvode iz kozjega mleka, kot so trdi. poltrdi in mehki siri, jogurt in podobno. Ob naštevanju teh podatkov ne moremo mimo dejstva, da imamo tudi v velenjski občini kar nekaj uspešnih rejcev koz. Nekateri s te vrste drobnice po proizvodnji mleka sodijo v sam jugoslovanski vrh. Podružnica za kozjerejo Slovenije je letos v Sevnici pripravila od 22. do 24. junija 5. razstavo in sejem koz z mednarodno strokovno udeležbo. Sodelovalo je preko 50 rejcev iz Slovenije, Hrvatske in Vojvodine. V petek, 22. junija, so po prihodu testirali ple-menjake, ocenjevali koze in mlečne izdelke, zvečer pa so pripravili pogovor o smotrni reji koz, ob 19. uri pa je bila na vrsti kontrolna molža. Molžo so pripravili tudi v nedeljo in ob tem iskali rekorderko mlečnosti za prehodni pokal »Zelena dolina 90«. Pokrovitelj celotne prireditve z raz- Srečanje Stane Vanovšek »Podoba našega okolja ni odvisna le od vrtnarjev« Sadjarji in vrtnarji imajo pomladi največ dela, njihovi rezultati in uspešnost pa so najbolj vidni jeseni, Jco pospravljajo pridelke. Žal je njihovo delo skoraj v celoti odvisno od vremena, ki je sila muhasto, kot letošnje na primer. Da bi pobliže spoznali delo vrtnarja, smo se odpravili v Vekosovo Vrtnarstvo in naredili pogovor s Stane-tom Vanovškom, kmetijskim tehnikom, sicer pa vodjo DE Vrtnarstvo Vekosovega tozda Komunalna oskrba. Šolal se je v Celju, srednjo šolo pa nadaljeval na kmetijski šoli v Mariboru. Kaj ga je privedlo do tega še sam dobro ne ve, morda to, da je tudi njegov oče znan »Vrtnar je lep in časten poklic, pa tudi težak in umazan« velenjski vrtnar. Ker poklic vrtnarja potrebuje tudi nenehno strokovno usposabljanje zaradi nenehnih novosti in drugačnega pristopa k delu, se z očetom dopolnjujeta in izpolnjujeta znanje. »Vrtnar je lep poklic, čeprav je pri njem tudi veliko težaškega in grdega dela, vendar je človek zadovoljen ko vidi, da mu rastline lepo in bogato uspevajo. Vrtnar-jevo delo danes ni samo sa- jenje rastlin, je nekaj več, skrbeti mora še za ekonomičnost svojega dela in skrbeti za vsakdanji dinar, da preživi,« razmišlja Stane Vanovšek in nadaljuje: »Trdim lahko, da so zdaj slabi časi za vrtnarstvo. Zakaj? Zato, ker z leta v leto vse bolj zaostajamo za vrtnarsko razvitimi deželami. Za primer. Pred leti smo lahko semena in sadike uvažali sami in jih tudi vzgojili do odraslih rastlin ter tako tržišču ponudili široko izbiro. Letos se je sicer stanje nekoliko izboljšalo, še vedno pa so težave pri nabavi kvalitetnega reprodukcijskega materiala, ki ga pri nas ni moč dobiti. Prav tako so težave pri nabavi raznih preparatov, pripomočkov, strojev in orodja.« V nadaljevanju pogovora se s sogovornikom nisva mogla izogniti vprašanju urejenosti okolice Titovega Velenja. Stane pravi, da je vsak vrtnar ponosen na svoje mesto, če je seveda lepo in zgledno urejeno. »Titovo Velenje je bilo včasih lepo, če že ne najlepše mesto po urejenosti v Sloveniji, celo širše. Vsi, ki so ga obiskali, tudi tujci, so občudovali zelenice, nasade, cvetlične gredice. Žal je danes slika našega mesta povsem drugačna, še najmanj zgledna. Čeprav se vrtnarji zelo trudimo, da bi mestu vrnili lepoto, pa nam prazen žakeljček denarja tega ne zagotavlja. Da pa bi bil izgled okolice lepši in boljši, ni odvisno samo od nas vrtnarjev, ampak je še kako odvisno od slehernega občana, da s svojim odnosom in kulturnim vedenjem in pristopom prispeva k temu, da bo naša okolica lepša in bolj cvetoča. Žal je sedanji odnos vse prej kot to,« pove Stane Vanovšek. Pogovarjala sva se o načrtih za naprej. Bolj želja kot načrti so, pravi, da bi lahko delali na takšnih proizvodnih površinah kjer bi bila tehnologija na takšni stopnji, ki bi omogočila pridelovanje kvalitetnih in poceni rastlin in vrtnin. Vrtnarji si tudi želijo, da bi se kulturni nivo okolice spremenil na bolje in da bi tisti, ki lahko kakorkoli vplivajo, da bi se stanje zares spremenilo, prisluhnili tudi mnenju vrtnarjev. B. Mugerle Leto evropskega turizma Naredimo naše mesto spet najlepše Pri turističnem društvu Titovo Velenje uspesno deluje tudi komisija za varstvo okolja, ki si vsako leto zastavi obširen program. Svojo dejavnost imajo razdeljeno na tri osnovna področja, ki zajemajo ocenjevanje centralnih in podružničnih osnovnih šol, ocenjevanje mestnih in vaških krajevnih skupnosti ter ocenjevanje — tekmovanje za najbolj urejene javne objekte, površine ter zasebne stanovanjske hiše. Slednje ocenjujejo komisije za varstvo okolja pri krajevnih skupnostih. Po zbranih podatkih o oce-tt\e\anju komisija vsako leto podeli zlato, srebrno in bronasto vrtnico, pokal in priznanje. V sklopu turističnega društva Titovo Velenje, ki pokriva deset mestnih in sedem vaških krajevnih skupnosti, deluje tudi devetčlanski odbor za varstvo okolja, ki ga vodi predsednik Martin Slatinšek. Povedal je: »Vsako leto v aprilu podelimo zlate, srebrne in bronaste vrtnice, pokale in priznanja. Meseca maja, to smo storili tudi letos, razpošljemo razpis za najboljšo urejenost zasebnih hiš in drugih objektov v krajevnih skupnostih. Ocenjevanje najprej opravi komisija za varstvo okolja v posamezni krajevni skupnosti, oceno pa pošljejo v nadaljnji postopek odboru za varstvo okolja pri turističnem društvu. Od junija do konca avgusta člani odbora ocenjujemo urejenost mestnih in vaških' krajevnih skupnosti. Letos, ko je leto »evropskega turizma«, se v imenu turističnega društva še posebej obračam na vse občane in odgovorne s prošnjo, da se vsi skupaj in vsak zase trudimo, da bi imeli čim manj področij, raznih ustanov in drugih objektov ter zasebnih zgradb, ki bi si zaslužili bodečo nežo. Vsekakor pa hvala vam, ki so tudi do danes karkoli napravili v korist lepega okolja in za dobro počutje nas vseh in turistov na našem področju. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil neodgovornega vedenja nekaterih občanov, ki jim ni mar do našega lepega mesta in drugih krajev, ki s hojo po zelenicah, uničevanjem cvetličnih nasadov, svetilnih teles, košarioc za smeti, kažipotov, prometnih znakov in s pisanjem po zidovih kažejo svojo vsestransko »kulturo« do naših skupnih dobrin. Želim, da bi v prihodnje imeli bolj srečno roko pri turističnem osveščanju, da bi v prihodnje za nove infrastrukturne objekte in pridobitve, za turistično aktivnost ter lepo okolje podelili krajevnim skupnostim, ustanovam, podjetjem in posameznikom čim več zlatih, srebrnih in bronastih vrtnic. Skupna želja turističnih delavcev in večine prebivalcev Velenja ter okoliških krajev je, da bi se po nekajletnem presledku Titovo Velenje s svojo okolico zopet uvrstilo med najlepša mesta in kraje v celjski turistični regiji. Naj sklenem takole: vse sile za turistični napredek in lepo okolje.« B. Mugerle Tako urejenih hiš mora biti še več Turizem naj bi bil prednostna panoga in največja razvojna možnost Zgornje Savinjske doline. Gotovo to tudi je, »naj« pa zato, ker bo na tej poti nujno potrebno manj pisati in veliko več dejansko storiti. Ne smemo zanemariti posameznih uspehov, ki se jih vsi veselimo in nedvomno so prispevek h krepitvi ponudbe, vendar jih bo nujno strniti v celoto in s skupnimi močmi potegniti voz naprej. Obrabljena misel seveda, ob zadnjih uspehih in naporih pa vendarle upamo, da vse ne bo znova ostalo pri načrtih in željah. Tudi zato ne, ker je letos »leto evropskega turizma«, ki doline ne sme zaobiti, kot tudi ne prihodnje leto, ki naj bi v še večji meri pomenilo prilagajanje na Evropo 92. Posameznih novosti, aosezKov in načrtovanih prireditev ter akcij na tem mestu ni treba naštevati, povedati pa velja, da je napredek očiten, da bodo najpomembnejše turistične prireditve letos zanesljivo drugačne in bogatejše, da bo turistična podoba Zgornje Savinjske doline letos živahnejša in bolj pestra. Ob tem Očitne dosežke povezati v celoto posebej v Logarski dolini kar 119. Seveda pa so odstotki varljivi, pomembno je dejansko število nočitev, ki v mozirski občini ni pretirano visoko. V nazadovanju je tudi gostinstvo, vzroki za vse skupaj pa so več ali manj jasni. Padec kupne moči in poslovnega turizma, slaba zima, slabotna kakovost, slabšanje gospodarskih in drugih razmer in podobno. Vse skupaj ne obeta nič dobrega niti v letošnjem poletju. Za konec še podatek, da bodo v mozirski občini tudi letos nadaljevali z ocenjevanjem na vseh področjih in se pri tem še tesneje povezovali s celjsko turistično zvezo. Lani je bila pri ocenjevanju malih turističnih krajev najboljša v Sloveniji Rečica ob Savinji, v mozirski občini pa je najvišjo oceno za šolski okoliš dobila osemletka na Ljubnem ob Savinji, najbolje urejen družbeni gostinski lokal je bila Menina v Gornjem Gradu, med zasebniki pa Raduha iz Luč in Trobej iz Gornjega Grada. Naj torej njihovemu zgledu letos sledijo še drugi- j■ P- bodo turistični delavci letos nadaljevali z ustaljenimi oblikami dela, ki jih razumljivo želijo okrepiti. Tu gre za res večjo skrb za okolje, čistočo, red, urejenost, poslovnost in vse kar zraven sodi in kar naj pritegne več gostov in jih predvsem zadovolji. Verjetno je tudi osnovni pogoj za nekatera tuja vlaganja, ki si jih želijo in jih predvidevajo. Med pomemb- nejše naloge sodi tudi nadaljnja krepitev dela s podmladkom. Število nočitev je v prvih letošnjih štirih mesecih v celjski regiji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem padlo za malenkost (dosežen odstotek je 97 v regiji in 91 v Sloveniji). V občini Velenje so dosegli 76 odstotkov lanskih nočitev, v mozirski 107 in Uspehi so res vidni, smeti pa (žal) še tudi Opto- me- SL ter SšSj. KABELSKI ANTENSKI SISTEM NE DELUJE »OD SVETEGA DUHA« Zdaj, ko je Titovo Velenje v glavnem povezano s kabelskim antenskim sistemom KTV, potem, ko so s streh izginile klasične antene, je napočil čas, da se začne poslovna dejavnost te investicije. Vse krajevne skupnosti so dobile nalogo, da začno s »pobiranjem« denarja od TV naročnikov, po 60 din mesečno od gospodinjstva. Ker je takšen sistem predlagalo podjetje v ustanavljanju Gorenje Servis »KTV», so predstavniki krajevnih skupnosti staknili glave ter malo »zglihali« ceno, Gorenjčanom pa predlagali, da naj kar sami kasi-rajo vzdrževalnino za antene. Tako bi naj že v prihodnjih dneh prejeli položnice po 40 din za mesec dni, kar bo do podražitev predstavljalo 480,00 din letno. To seveda še ni vse. Podjetje si bo gotovo prizadevalo kupiti kakšen zanimiv satelitski program, ki gaje potrebno plačevati. To bo osnova za višjo participacijo. Ni kaj, za več muzike, več cvenka! za Cisto pako i,6 din/m3 odpadkov Te dni bo zgrajena centralna čistilna naprava v Šoštanju, ki bo pričela s poizkusnim obratovanjem 1. julija. Od tega datuma naprej bomo komunalni zavezanci plačevali še spuščanje »kakca« v javno kanalizacijo. Po normativu bo potrebno plačevati 1,6 dinarja/m3 odplak. Koliko kubikov spuščamo, bomo kmalu ugotovili na položnicah Vekosa, ki bo upravljalec čistilne naprave. Verjetno bo količina v tesni povezavi s potrebami po denapu. Ze spet ne bomo mogli ločiti tistih, ki ga manj ser-jejo od tistih, ki so ga zasrali že davno ... miličniki adijo, zdravo policaji Inovacij na področju družbenih sprememb ni konca ne kraja. Najnovejši hit je predlog, da miličniki ne bodo več to kar so, postali bodo POLICAJI. To seveda ne pomeni, da jim bomo lahko na ulici dejali, skr. »caj-kani«, »kifeljci«, »pandurji«... namesto vljudno, tovariš miličnik, bo pravilno in uradno, gospod policaj!! vozniki, v gornjo savinjsko le s svojo »pumpo« Ce ste namenjeni čez vikend na izlet, odločite pa se za Gornjo Savinjsko dolino, nikar brez pumpe. Nezaupljivi Gornjesavinjčani ob koncu tedna vzamejo kompresorje ali vsaj polnilce domov, da si ne bi kdo zastonj napolnil zraka. Le kako drugače si naj predstavljamo dejstvo, da niti v Mozirju niti v Nazarjih nimajo potrebnega agregata za polnjenje zračnic oz. jim ne deluje. S praznim kolesom se pa v Ljubno voznik skoraj ne more podati. Oh, Petrol, kje je še tvoja Evropa. marijin trg v šoštanju V Šoštanju ne bo več poplav, ali pa vsaj ne bodo segale Mariji do gležnjev, saj je struga Pake že dolga leta regulirana. Je pa kip Marije spet na svojem mestu, po dolgih letih anonimnosti, ko je romal po naši deželi, baje vse do Laškega. Šoštanjčani so si zdaj oddahnili, saj imajo svojo kulturno dediščino spet doma. Baje pa bi se še bolj veselili, če bi na obelisku stal strog miličnik, ki bi delal red na trgu in parkirišču. Ker pa Šoštanjčani niso kar tako (saj že imajo načrte za parkirišča), bodo postopoma pošlihtali vse po vrsti. Mogoče dobijo nazaj tudi svojo »policijo«?! ELEKTRO USLUGE - Prav tako v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so pridobili še nekaj novih lokalov, ki zares krepijo ponudbo. Sem gotovo sodijo tudi elektro usluge Borisa Bitenca v Spodnji Rečici, za lažjo primerjavo — namesto, da bi med vožnjo od Näzarij proti Logarski na križišču zavili desno proti Rečici, zavijte levo, v gmajno bi lahko rekli, in ne morete zgrešiti. Boris Bitenc v svoji delavnici popravlja električne naprave na vseh vrstah vozil, zaganja-če, alternatorje, električne motorje, vgrajuje vso dodatno električno opremo v vozila, nudi popravilo in vgrajevanje električnih naprav v stanovanjskih objektih in podobno. Delavnica je odprta od 7. do 15. ure, po želji pa dela in popravila opravlja tudi na terenu ali na domu. (Foto: I. P.j MOJA PISMA Podcenjena pripovedna moč arhitekture P. S. ; Bravo, Velenje se je nekdaj v svojem nastajanju označevalo kot gospodarski, kulturni in nacionalni fenomen. Arhitekturno dogajanje na tem prostoru ni bilo namenjeno samo na novo prihajajočim meščanom, temveč se je štelo v važen kulturni dogodek širšega prostora. To, da je republika ponudila takrat najboljše arhitekte, se je v tistih časih štelo v del nacionalnega kulturnega programa novo nastajajoče države. Leta 1957 je arhitekt Trenz iz Ljubljane podal arhitekturno zasnovo novega mesta. Velenje je z njegovim izredno zanimivim konceptom začelo izgrajevati svojo sebi lastno indentiteto in sicer indentite-to mesta v parku. Z izgradnjo ključnih objektov, ki naj bi fiksirali ta plan se začenja želja po mestu kot grajeni arhitekturni celoti uresničevati. Zanimivo je, kako pomembno se je zdelo začetnim snovalcem in investitorjem vlagati v lepoto mesta. Res je, da so se kasneje pokazale tudi slabosti modernih mest. Mesto v parku, zračno in sončno je nedvoumno omogočilo humanejše bivanje, po drugi strani pa je osiromašilo socialni prostor, prostor medčloveških odnosov, tako značilen za stara mesta. Pa vendarle so takratni ustvarjalci podali resnično največ kar se je v tem času dalo podati. V našem mestu imamo precej objektov, ki jih lahko štejemo v kvalitetne arhitekturne spomenike naše polpretekle dobe. Žal pa so ti danes deležni vse prevečkrat predelav, ki pačijo njihov izvirni arhitekturni izraz. Če se še spomnimo, da je nastajanje mesta bilo požlahteno z neštetimi udarniškimi urami, lahko Velenju priznamo, da že ima svojo samo zanj značilno zgodovino. Kdaj se pravzaprav zgodi arhitekturni preobrat? Začne se s tem, da se arhitektura odpravi kot umetnost gradnje, kot del kulture in se jo postavi v samo znanstveno, tehnično sfero. S tem se izloči javnost in meščanom odvzame pravica do glasnega doživljanja rasti svojega mesta. Razglasi se jih za neuke arhitekture. Mesto dobi svoj lokalni biro, lokalni zavod za urbanizem. Temu se pridruži lokalno gradbeno podjetje. Tretji partner je lokalna oblast in vsi skupaj lahko popolnoma nekontrolirano počnejo kar se jim zljubi. Denar za izvajanje pa si zagotovijo z lokalnimi samoprispevki. Mehanizmi delovanja tega zaprtega kroga povzročijo arhitekturni molk. Ne govori se več niti o dobrih stvareh niti o slabih. Že samo razmišljanje o javnih natečajih postane smrtni greh. Posledica tega je, da védenje o arhitekturnem oblikovanju mesta po- časi izpuhti. Investitorji se znajo postavljati samo še z uporabnostjo objektov, njihovo funkcijo, pridobljenem številu kvadratnih metrov, rekordnem času izgradnje itd. O samem izgledu objekta pa ne spregovori nihče nič. Zadnjih dvajset let je Velenje raslo brez pravega generalnega plana. Mesto je bilo prepuščeno samo sebi. Raslo je samo s parcialnimi zazidalnimi načrti, brez jasne predstave o tem kaj in kakšno hoče postati. Nadaljnjemu izobčenju arhitekture je v zadnjem času pripomogla tudi prečudna bolezen investitorjev, bolezen prizidkov. Opaziti je da skoraj vsi, še v nekdanjem sistemu nastavljeni direktorji, upravniki . . ., skušajo označiti svojo vladavino z novogradnjo. Modrost o arhitekturi mesta tu ni zaželena, saj se le ta Knjižni kotiček Počitnice so torej tu in v naslednjih dveh mesecih bo obilica časa za konjičke, ki jim med šolanjem naša mladež ni mogla nameniti več prostega časa. Med slednje gotovo sodi knjiga. Kot pravijo knjižničarke pionirskega oddelka knjižnice v Titovem Velenju se je živ-žav iz hiš učenosti že prve počitniške dni »preselil« med bogato založene knjižne police tega oddelka. Dogodivščinam Zvitorepca, Tr-donje in Lakotnika (35 izp.), M. Musterja, 30-krat izposojenim Millerjevim Pošastim, dela iz zbirke 5 prijateljev se bodo ta mesec gotovo pridružile še druge najbolj brane knjige. Morda bodo mladi knjižni molji izbrali katero od naslednjih: čeprav je sirski pisatelj Rafik o Seharnija eden najuspešnejših sodobnih mladinskih pisateljev, se tokrat lahko na tem oddelku prvič srečajo z njim. Knjiga z naslovom Dlan polna zvezd je napisana v obliki dnevnika štirinajstletnega fanta, ki živi v Damasku kot pekov sin. Rad bi postal novinar, vendar pa je ta življenjski cilj zanj skorajda nedosegljiv. Mladenič piše o življenju v prostranem mestu, o svojem starem prijatelju kočijažu Salimu, o svoji ljubezni Nadii, šoli, ulici,. .. Pridruži se boju proti krivicam in nasilju oblasti ter postane sodelavec ilegalnega časopisa. Skratka Dlan polna zvezd je zgodba, na videz daleč, a vendarle blizu. Najmlajšim obiskovalcem pionirskega oddelka pa knjižničarke ponujajo v presojo dve novi slikanici: Otroški most ter Superku-ra. Mimogrede naj omenimo še, da je iz zbirke 5 prijateljev izšla že osma pustolovščina. Njen naslov pa je tokrat Skrivnost fantomskega vlaka. Tistim, ki bi se ob lahkem branju radi seznanili še s čim drugim, bodo morda dobrodošle poučne knjige kot so Ptiči, Minerali preveč podreja kriterijem prostora in ne le samo njihovim ambicijam. Njihov interes so kvadratni metri in sploh se uspešnost meri samo s količino. Prav neverjetno je; večja ko je gmota betona vztrajneje investitor to poimenuje prizidek (prizidek zdravstvenemu domu). Tudi če je sprojektirano enkrat večje čudo od obstoječega ima investitor še vedno veselje označevati želeno novogradnjo za prizidek (prizidek knjižnice). Nesmiselno pače-nje besede »prizidek« se vrši seveda na škodo arhitekture. In, dokler na mizi leži en sam načrt in se na njega pozove komisija, ki bi med drugim naj tudi popravljala ta projekt, je to lahko razumeti samo kot nepoznavanje, nepriznavanje in še več, podcenjevanje arhitekture kot umetnosti. Kaj bi rekel slikar, če bi kritika s čopičem spreminjala njegovo sliko? Kako bi se počutil pisatelj, če bi dopisovali tuje misli v njegovo knjigo, mu črtali poglavja in preoblikovali stavke? Ni najino področje razlagati arhitekturno zgodovino, tudi ukvarjanje z arhitekturno kritiko nama ni končna ambicija. Sama se vseskozi zavedava dvojnosti svojega početja. Vendar je, obstoječi sistem rojevanja objektov, nastanil pri nas zmedo, da bo treba še veliko pojasnjevati. Predvsem bi rada arhitekturo vrnila javnosti in če s tem početjem povzročiva jezo in užaljenost določenih investitorjev, je to še najmanj pomembno. Mogoče še to. Drugo leto bo v Ljubljani svetovni kongres oblikovalcev. Organizator želi med drugim predstaviti tudi pregled slovenske arhitekture osemdesetih. Enkratna priložnost za slovenske arhitekte, pokazati se svetu. Če se spomnimo, da je Velenje že bilo publicirano v arhitekturnih revijah (tudi tujih) je žalostno, da se velenjski arhitekti (razen arh. Šmida) na ponujeno priliko niso odzvali niti z enim samim projektom. Nande Korpnik, __Edi Vučina in kamnine. Očarljiv svet ptic vedno preseneča bralca, v knjigi se ta seznani z njihovim razvojem, vedenjem, dvorjenjem in skrivnostnim življenjem slednjih. V delu Minerali in kamnine pa bodo tisti, ki jo bodo vzeli v roke, spoznali kamnine iz vesolja, dragocena zrna zlata, srebra, platine, njihov nastanek, pestrost in uporabnost v vsakdanjem življenju. Knjigi sta izšli v zbirki Svet okoli nas. Ob že omenjenih velja mlade bralce opozoriti še na eno zelo lepo enciklopedijo z naslovom S prvo malo enciklopedijo do učenosti. V tej zbirki so izšla doslej tri dela: Neutrudne živali, Na kolesih in krilih ter od jutra do jutra. Odgovorov na otroški večni Zakaj v omenjenih delih kar mrgoli. Naj ob koncu obiska na pionirskem oddelku knjižnice v Titovem Velenju zapišemo še odpiralni čas med počitnicami. Od 1. julija do 31. avgusta bodo vrata knjižnice odprta od 9. do 14. ure, ob sredah od 13. do 19. ure, ob sobotah pa bo knjižnica zaprta. MLADINSKA KNJIGA Bolj ali manj »suša«, bi lahko zapisali ob pogledu na police v Mladinski knjigi v Titovem Velenju, saj je marsikaj, kar izide, drago in za plitke žepe občanov skorajda nedosegljivo. In kaj tokrat zaposleni ponujajo za darilo, za obogatitev lastne zbirke,.. . Biblijski atlas za 1290 dinarjev, delo Mata Novakoviča Jadran (640 din), Svetovne znamenitosti Jugoslavije pod okriljem Unesca. Za to delo boste odšteli 615 dinarjev. Morda se boste raje odločili za droben zve-ščič Na očeh, ki vas bo veljal 95 dinarjev, ali za poezije Milana Apiha Sredi polja drevo za 110 din. Za nekoliko lažje branje pa lahko med drugim izbirate med delom priljubljene Victorie Holt Grajski gospod (260 din) ali Kdo je Bourne?, delo, po katerem je nastala že predvajana TV nadaljevanka letošnje Poletne noči. Za prvi in drugi del boste morali odšteti 490 dinarjev. Pa veliko prijetnega branja vam želimo, tudi če si boste krajšali prosti čas z branjem najbolj iskanih knjig preteklega meseca — Črne bukve in Krim učencev. Borut! Sploh pa se mi zdi, da ste »Demosovci« v tem času jako nervozni. Vsak mušji pik takoj razglasite za kačji ugriz, in na vsakem koraku hočete dokazati, da je bil prejšnji »režim« čisto v vsem gnil in, da se zgodovina Slovencev začenja šele z vami. Če so prej »rdeči« vse povprek lepili etikete, zdaj to z nič manjšo vnemo počnete vi. In dosedanji »sanjski« rezultati nove vlade? Ali niso začetki tega že pri prejšnji vladi, in ali ne bi tudi liberalno rdeča vlada počela (v teh razmerah, ki so jih sicer s težavo a vendarle v veliki meri ustvarili prav pre-noviteljski »rdeči«) istih stvari? Ob tem, da je pri teh rezultatih še vedeno večina le povolilne kozmetike, tolažba na hitrico, da volilci ne bodo prehitro zahtevali izpolnitve obljub drugje (gospodarstvo, ekologija, zvezni proračun, JLA), kar bo tudi za Demos trd oreh. Nasprotno, ali vas kot zobozdravnika nič ne skrbi Demosov hitri poseg v družbene dejavnosti? In ne nazadnje, kdaj se bo gospod predsednik slovenske vlade pripeljal iz Ljubljane v Velenje po novi avtocesti? Borut, vem, da se boš oglasil v naslednji številki Našega časa in v svojem »članku« našel vsaj še enega otroka cvetja,, mehkuž-neža, pozabljivca, izdajalca, rdečkarja, jugoslovenarja, unitarista — a ti ne bom zameril. Prav imaš — ločiti se moramo med sabo. Ti to znaš in ne pozabljaš — a tistega česar nikoli nisi vedel (saj nisi edini) niti ne moreš pozabiti, na primer tistega latinskega reka: Omnia vin-cit amor (Ljubezen zmore vse)! Lep pozdrav, »navsezadnje bodo čez leto dni spet volitve«, U. Hrast Iz muzeja Velenje Zgodilo se je • « 28. junija LETA 1955 V mariborskem Večeru je bila objavljena naslednja novica iz Šoštanja: »Kaže, da se bo izpolnila stara želja Šoštanjčanov. Gasilsko društvo in Okrajni zavod za socialno zavarovanje nameravata v najkrajšem času kupiti za potrebe Šoštanja primeren reševalni avto.« Po tolikih letih pa vsi držimo pesti, da bi Šoštanju in okoliškim krajem zopet vrnili dežurno zdravstveno službo, ki jo ta kraj nedvomno potrebuje! LETA 1957 V teh dneh, ko večina šolarjev že preživlja zaslužene počitnice, je bila objavljena v Celjskem tedniku novica o velenjskem šolstvu: »Letos so na vseh osnovnih šolah in nižjih gimnazijah zaključili pouk šele 20. junija. Pedagogi so ponovno ugotovili, da je čas, prebit v šolskih klopeh junija, izgubljen. To je pokazala tudi krivulja uspehov, ki je ves junij nezadržno padala. Na zaključni konferenci nižje gimnazije v Velenju so ugotovili, da se je uspeh od prvega polletja izboljšal in znaša povprečno 70 % pozitivno ocenjenih. Kmetijsko gospodarska šola v Velenju je 20. junija zaključila pouk. Na tej šoli je bil po 30. marcu redno tedensko praktični pouk. Te dni je šola organizirala poučno ekskurzijo. V Žalcu so si ogledali hmeljarski inštitut in lepo urejena hmeljišča, v Celju gospodinjski center, v Rogaški Slatini pa zdravilišče in steklarno.« Ne samo za učence, tudi za učitelje je junij naporen mesec ! LETA 1962 Ker so športne vesti v naši rubriki na vrsti le tu in tam in ker je nogomet v teh dneh »najvažnejša« stvar na svetu, danes, posvečamo malo daljši članek nogometnemu klubu »Rudar« in Titovega Velenja, ki je bil objavljen v velenjskem Rudarju : »Rudar, novi član SCL. Končno je po dolgoletnih naporih uresnčena želja športnikov in velikega števila športne publike Velenja. Nogometni klub »Rudar«, ki je v sezoni 1961 — 1962 postal prvak okrajne celjske nogometne lige, si je priboril možnost sodelovanja v kvalifikacijskih tekmah za vstop v najelitnejšo družbo slovenskih klubov, to je v Slovensko nogometno ligo. Kvalifikacije je odigral s prvakom novomeške lige »Belo krajino« iz Črnomlja ter v obeh tekmah — doma v Velenju ter v Črnomlju — dosegel skupni rezultat 12:6 in s tem po predvidenih propozicijah postal dokončno član SCL. Lahko bi rekli, da ta želja Velenjčanov traja že polnih deset let, to je od časa, odkar zabeležujemo začetek rasti in ustvarjanja velikega kolektiva rudnika, z ogromno povečano kapaciteto proizvodnje, s tem v nadalnji zvezi pa s splošnim razvojem mesta in povečanim prebivalstvom. Sama po sebi se je nekako postavljala tudi naloga, da se naj vzporedno dviga tudi športna dejavnost, v kateri je kot v drugih velikih rudarskih revirjih nogomet najbolj popularen. Velenjski športni publiki bo torej dana možnost, da vsaj v naslednji sezoni gleda kvalitetnejše tekme naših najboljših slovenskih klubov. Zelo napačno pa bi bilo mnenje, da smo sedaj, ko smo dosegli vstop v SCL, že opravili vse, kajti zavedati se moramo, da terja to kmetovanje nove napore igralcev in uprave kluba, da se tudi obdržimo v tej ligi več kot eno sezono oziroma, da postanemo njeni permanentni člani. Gre za splošen in kvalitetnejši nivo igralcev, ki je potreben, kar bo težka naloga vodstva. Nedvomno je, da je Rudar v tehničnem in kvalitetnem oziru napredoval v zadnjem času, vendar je to še občutno premalo za obstoj v ligi. DELAVSKA ENOTNOST — Pozdravljeni gospod Pučnik — Najprej naj vsak pomete pred svojim pragom in šele potlej pred Ravnikovim — Kočevska reka v besedi in sliki Delavske enotnosti Časopis, ki je že pri vaSem prodajalcu! Pripis tov. uredniku: honorar za P. S. nakažite na žiro račun 50101-678-51579, »za pomoč Iranu« ! To, da se je Hrast zaenkrat poslovil, še vedno velja, vendar si jemlje pravico pripisa k zadnjemu pismu. Kajti gospod Slovenec Borut Korun je v zadnji številki Našega časa natrosil toliko gneva, da človeka zasr-bijo prsti, ko to prebira. Torej, dragi gospod Borut: temeljito sem se lotil tvojega članka in se zgrozil ob misli, da bi to utegnilo-biti mnenje večine Velenjčanov. Z rumeno sem podčrtal stavke, ki štrlijo iz članka in na koncu ugotovil, da je rumenega dosti več kot črnega. Prepričan sem (in to cenim), da je tvoje stališče do podobnih vprašanj isto že dolga leta, ne cenim pa tega, da si se z njim oglasil šele sedaj, ko je »demokracija Demosa« zamenjala »totalitarizem komunizma«, šele sedaj, ko v tvojem »korajžnem« blatenju rdečih iz prejšnjega režima ni niti pičice nevarnosti za tvojo osebo, sedaj, ko vsakdo lahko govori in piše vse, kar se mu zahoče. Tudi to je cena demokracije, žal. Prav imaš, ko praviš, da v »primeru Pirnat« ne gre za formalizem. V tem primeru gre za veliko več, toda ne za »pozabljanje«, ki ga pripisuješ »jugoslovenarskim in unitarističnim komunistam in liberalcem«. Etiko in moralo je pri tebi zamenjal čisti revanšizem, maščevanje, zob za zob. »Zgodovinska dejstva« (našla bi se kakšna napaka — napoti se v velenjski muzej, da se o tem poučiš pri strokovnjakih), ki jih naštevaš, so resnica, bile so številne krivice. Toda ali boš zdaj »popravljal« krivice s tem, da boš delal nove. Nalašč. Ker ste vi nas, bomo pa zdaj mi vas. Oko za oko. S tem, dragi Borut, dokazuješ, da si prav takšen Balkanec kot tisti južno od Save. Človekova vrlina ni maščevanje, temveč odpuščanje, dvig nad primitivna čustva maščevanja, ter razumsko, kulturno (tudi demokratično, če hočeš) dokazovanje svojega »prav«. Narod krivic ne sme pozabljati, a jemati jih mora kot izkušnjo, kot nauk, ne kot nenehen vir novih sovraštev. Ti Borut, kot »svetovljan«, bi to lahko vedel. In tisti, ki to vedo, niso jugoslovenarji, unitaristi in izdajalci. Kabelsko razdelilni sistem bo delniška družba Začasna naročnina 40 dinarjev — od 1. junija Od konca leta 1986 pa do danes je kabelsko razdelilni sistem zgrajen v enajstih velenjskih krajevnih skupnostih. Na skupni seji predstavnikov svetov in gradbenih odborov iz teh krajevnih skupnosti je bil predstavljen model bodoče organiziranosti upravljanja in vzdrževanja KRS Velenje. Po modelu, ki je bil sprejet, naj bi že do konca letošnjega leta ustanovili delniško družbo, del katere bo tudi KRS Velenje. Pred ustanovitvijo te družbe pa bo treba razmejiti lastninske pravice med občani, krajevnimi skupnostmi in delniško družbo. Vsak, ki je sodeloval pri izgradnji sistema bo postal ustanovni delničar te družbe. V začetku septembra naj bi krajevne skupnosti že pričele izdajati potrdila o tem, koliko je kdo prispeval za gradnjo sistema. Takoj po razpisu delnic (oktober ali november) boste vsi, ki boste imeli ta potrdila, lahko dvignili delnice pri pooblaščeni banki. Te bodo tudi obrestovane, tako da bo to dobra naložba. Za kritje tekočih stroškov, ki jih je treba kriti med letom (najemnine prostorov, amortizacija, električna energija ...) pa bo po novem treba plačati najemnino. Začasno naročnino v višino 40 dinarjev mesečno bodo pobirali od 1. 6 do 31. 12. V tem času bo sistem začasno upravljalo podjetje Gorenje Servis. Že 1. januarja prihodnje leto, ko bo delniška družba ustanovljena, bo na skupščini družbe sprejet tudi dokončen cenik uslug, ki jih bo ta družba nudila. Morebitne okvare KRS Velenje pa lahko prijavite neposredno po telefonu: 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure), ob nedeljah praznikih in ob delavnikih izven navedenega delovnega časa pa na telefonsko številko 856-273. äggisÄSiPs; i"».........................»...............»m To je središče Žalca, živahno, da je kaj. Prepričani smo, da ga, ko se vozite proti Ljubljani, ne obidete, ampak da si kdaj vzamete tudi čas, da se sprehodite po njem, tako kot smo se mi. Ustavite se v Žalcu! Ni kaj. Žalec je vreden ogleda, vreden obiska, vreden tega, da začutite njegov utrip, da spoznate njegove ljudi, da postojite. Kako pomladil se je v zadnjih letih, kako svež in nov je postal, kako podjeten. Kot da je že dolgo čakal in se pripravljat na priložnost; ki jo je v trenutku izkoristil. Zalee utripa. Žalec res živi. •Qprutö Jpman Šlandrov trg 2, Žalec Telefon: 063/712-303. IŠČETE OČALA, ŽELITE KONTAKTNE LEČE ALI MORDA OKULISTA? V Optiki IRMAN imajo za vas veliko izbiro domačih in uvoženih okvirjev in stekel po solidnih cenah. Dva dni v tednu sprejemajo tudi vse, ki potrebujejo zdravniški nasvet. Za vse, ki si želite kontaktne leče, je OPTIKA IRMAN pravi naslov, saj vam ponuja vse vrste teč znanih proizvajalcev CIBA VISION, PER MACON. . . Če jih trenutno nimajo na zalogi, jih boste po naročilu dobili prav kmalu! Pridete lahko vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah pa do 12. ure ali pokličite po telefonu 712-303. OTROŠKA TRGOVINICA ŠPELA BAUDEK Šlandrov trg 32, Žalec Za vaše malčke boste v FRKLJI GOTOVO našli, kar potrebujete: velika izbira otroških oblačil iz blaga in trikotaže, igrače, kolesa, športne vozičke, stajice, pleničke in oblačilca za dojenčke po NAJUGODNEJŠIH CENAH, pri večjem nakupuje možno plačilo na dva čeka! Vabimo vas vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Sonček sije, dežek gre, iz Žalca FRKLJA smeje se! PARFUM ERIJ A &aGHai^ DROGERIJA BRINOVEC VILJANA, ŠLANDROV TRG 33, ŽALEC tel.: 063/713-135 Ponudba parfumerije in drogerije SAG H AR v Žalcu vas bo presenetila! Velika izbira domače in uvožene negovalne in dekorativne kozmetike, otroške in moške kozmetike, parfumov, sredstev za sončenje in celo modnih dodatkov.... Izbrali boste lahko tudi toaletne in higienske potrebščine in čistila. Kupujte ugodno, kupujte v parfumeriji in drogeriji SAGHAR v Žalcu, vsak dan od 8.30 do 19. in vsako soboto od 8. do 12. ure. Prodajalna obutve Kar težko se bo odločiti, katere čevlje bi kupili, police v prodajalni ROK so polne samih lepih čeveljčkov, sandal, športne obutve, cokel iz naravnega usnja, starterk, copat.. . Poleg obutve Alpina in Ciciban, prevladujejo uvoženi, res lepi modeli iz Italije, tudi za vse, ki težko najdete primerne čevlje za vaše noge .. Ne le bogata ponudba čevljev za vso družino, tudi cene vas bodo še večkrat zvabile v prodajalno ROK! Namesto čez mejo, pridite kar v Žalec v prodajalno ROK, ki vam odpira vrata vsak dan od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. ure! * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA . KMETIJSTVA N GOZDARSTVA \ ŽALEC a sub. a Največja hranilno kreditna služba v Sloveniji vam nudi: — najugodnejše obresti za vaše hranilne vloge — jamstvo republike Slovenije za hranilne vloge — možnost dviga in pologa pri poslovnih enotah Ljubljanske banke — kredite za vse namene Pripravljamo : — opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane in civilno pravne osebe (obrtnike) — otvoritev poslovne enote v Velenju Obrtniki in podjetniki!! Izkoristite možnosti in ugodnosti poslovanja preko HKS KG Žalec. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 714-251. prodajalna tv * audio • video * micro staro za novo šlandrov trg 12 - arčan dani žaleč - telefon: (063) 712-104 BOGATA PONUDBA ELEKTRO AKUSTIKE IN ZABAVNE ELEKTRONIKE! Morda še ne veste, da v N" 1 lahko prinesete star aparat, doplačate razliko in dobite novejšega ali novega! VSAK RABLJEN APARAT IMA GARANCIJO! POSEBNA AKCIJA DO 30. JUNIJA: čTo 51) % ceneje boste kupili rabljene aparate! Radio in TV servis MILAN ZUPANC dopolnjuje ponudbo s hitrim in kvalitetnim popravilom na istem naslovu. RADIO IN TV SERVIS ZUPANC MILAN SLANDROV TRG /2 63310 Žalec V prijetni prodajalni lea lončar Šlandrov trg 6, Žalec, tel.: (063) 712-180 vam po zelo ugodnih cenah ponujajo veliko privlačnega: — moško in žensko konfekcijo — pletenine — ročna dela — usnjene izdelke (torbice, pasove ...) — izdelke domače in umetne obrti (slike, nakit.. — modne dadatke — čevlje — veliko izbiro kopalk Obiščite Varianto, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19., ob sobotah od 9. do 12. ure, kjer boste zase gotovo izbrali pravo varianto! Darilni butik cvetličarna MB Cvetličarna — darilni butik MB v središču Žalca je kot že samo ime pove, nekaj posebnega. V njem lahko kupite vse, kar je posebno primerno za darilo — od cvetja, do drobnih in lepih darilc. Če zaidete vanj, gotovo ne boste razočarani, tako kot ne boste tudi, če obiščete ta butik v Levcu ali na Polzeli. Darilni butik cvetličarna MB Žalcu, v ulici Savinjske čete 1, je odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Darilni butik cvetličarna MB v Levcu 53, je odprt vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Darilni butik cvetličarne MB na Polzeli (Polzela 10 a) pa je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Obiščite jih, presenečeni boste! I I I I I I I I I I I I I I I I I r i i i i i i i i t i i i I i i i L 10. stran naš òas OBIŠČITE ŽALEC 28. junija ,990 Ko se peljete iz Titovega Velenja proti Arji vasi, se le ustavite v diskontu Pirešica, — ne bo vam žal. Ena od blagovnic je na Polzeli. Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žalec" Slandrov trg 35 - 63310 Žalec Ko se sprehajaš po prestolnici Spodnje Savinjske doline, Žalcu, ne moreš prezreti Savinjskega magazina, trgovinskega podjetja s petintridesetimi prodajalnami od Pirešice do Liboj na vzhodu in do Letuša in Vranskega na zahodu. Z njihovimi prodajalnami je v bistvu prekrita vsa dolina zelenega zlata, kot jo nekateri imenujemo. Gotovo ste bili med njihovimi kupci kdaj tudi vi. Morda v kateri od štirih blagovnic, morda kateri od šestih industrijskih prodajaln, ali pa morda v kateri od mnogih samopostrežnih trgovin. Ena od enot Savinjskega magazina Žalec pa se ukvarja tudi s trgovino na veliko. • • • V SAVINJSKEM MAGAZINU - OD IGLE DO LOKOMOTIVE V svojih petintridesetih prodajalnah vam ponudijo vse, kar hočete: živila, pohištvo, tekstil, gradbeni material . . . Reklo bi se lahko vse — od igle do lokomotive. No, to zadnje ne čisto dobesedno, ampak kakšna manjša bi se tudi našla. V zadnjem času so se v Savinjskem magazinu Žalec začeli ukvarjati tudi z uvozom, predvsem tekstila in živil. Vedo, da je za njihove potrošnike najbolj zanimivo italijansko in avstrijsko blago, pa tudi blago z Daljnega vzhoda. Še pomembneje pa, da so cene tega blaga, v njihovih poslovnih enotah, nižje v primerjavi z našimi tudi do petdeset odstotkov! Razlog več za obisk, saj se na kratkomalo kmalu ne bo več splačalo, po vsako drobnarijo >leteti< čez mejo, saj bo lahko marsikaj, kar potrebuje človek, našel veliko bližje — v skoraj vseh njihovih poslovnih enotah, največ pa seveda v kateri od štirih velikih blagovnic. • • • NAJVEČJI OBJEKT JE BLAGOVNICA SAVINJKA Pred tremi leti so odprli blagovnico Savinjko. Z dva tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin je tudi največja blagovnica tega uspešnega žalskega podjetja. Ni je moč zgrešiti. Tudi zato, ker se pred njo neprestano kaj dogaja. Zdaj to, zdaj ono, ljudje hitijo sem in tja . . . Prodaja poteka v dveh etažah. Spodaj iščite živila, gospodinjske potrebščine, v drugi etaži Savinjke pa se nahaja tekstilni oddelek, oddelek s steklom in porcelanom, drogerija, oddelek za otroke — s tekstilom in igračami, bela tehnika, športni oddelek in specializiran oddelek z darili. Notranjost in zunanjost Savinjke je lepa, za kar se posebaj trudi osebje Savinjke, pred Savinjko pa se vrstijo različne prireditve, akcijske prodaje. In ko ste po uspešnem nakupu prijetno utrujeni, morda celo lačni in bi želeli kaj na hitro pojesti in popi- savinjski magazin Najbolj ponosni so v Savinjskem magazinu na Savinjko — v središču Žalca ti — potem v bife s hitro pripravljeno hrano, ki je tudi v sklopu Savinjke. • • • SREDI MARCA SO ODPRLI DISKONT PIREŠICA Podjetnost jim ne da miru. Neprestano so v gibanju, urejanju in odpiranju novih prodajaln. Zadnja njihova uspešna in dobra dinjske potrebščine, čistila, brezalkoholne pijače, vina, pecivo ... Občasno pa se diskont Pirešica loti tudi akcijske prodaje sadja. Vašo pozornost znajo nagraditi. Pri večjih nakupih boste lahko pri njih, zastonj seveda, popili dobro kavi-co. To je majhna pozornost, pravijo. Večja je, da se vsakemu kupcu posvetijo, in da greste od njih res zadovoljni. sebno zanimiv je diskont za prebivalce Ponikve, Galicije, Vinske gore, Doberne in seveda za potnike, ki potujejo tam mimo. — Cene so konkurenčne. To lahko preverite sami. Nekaj pa vam lahko zaupamo: v to jih sili neposredna konkurenca, tam v bližini. — Zanimivost: diskont Pirešice je Savinjski magazin Žalec postavil v dvesto let staro hišo, jo rešil propada in lepo obnovil. V njej je V Petrovčah je lepo urejena mesnica poteza je tu blizu, ob cesti proti Celju — v Pirešici. Ko se peljeta iz Titovega Velenja proti Arji vasi, ga ne morete zgrešiti. Diskont so odprli 15. marca. V njem prodajajo galanterijo, tekstil, gospo- Še osebna izkaznica diskonta Pirešica: — Velikost: postavljen je na petdesetih kvadratnih metrih uporabnih površin in ima velik parkirni prostor takoj ob vhodu. Še po- še zidana omara iz tistih časov, ki so jo v Savinjskem magazinu znali izkoristiti. • • • 40 LET SAVINJSKEGA MAGAZI- NA ŽALEC - PRIHODNJE LETO V Savinjskem magazinu Žalec se ta čas vneto pripravljajo na okrogli jubilej — 40. letnico obstoja praznujejo prihodnje leto. Ko se bodo ozirali nazaj, bodo imeli kaj videti. Ne samo v objektih, ki so jih postavili, ampak tudi v ljudeh, ki so pravo bogastvo in v poslovnih uspehih. Savinjski magazin Žalec je doslej vedno posloval pozitivno. Vseh štirideset iet! Nikoli, niti eno samo leto, niso pridelali niti di-narčka izgube. 345 zaposlenih je prepričanih, da bo tako tudi naprej. Zakaj ne'.' Novega direktorja Savinjskega magazina Žalec Roberta Čemažarja, ki je kr milo uspešnega podjetja prevzel od Toneta Privošni-ka, čaka trdo delo. Zaposleni si gotovo želijo še vsaj štirideset let uspešnega poslovanja. In če počasi sklenemo, čeprav še nismo rekli vsega, pa bo za to priložnost še kdaj drugič, potem je treba že reči nekaj o tistem: pridi, vidi in se čudi . . . Pod takšnim sloganom se je sredi meseca junija zvrstilo vrsto prireditev, akcij, prodaj, de-gustacij, pri čemer so sodelovale skoraj vse njihove poslovne enote. Čeprav se pod tem sloganom ne oglašajo več, je ostal v ušesu — pridi, vidi in se čudi. Zakaj ne, ko vidite oznako Savinjski magazin Žalec, vstopite. Pa naj bo to kjerkoli: v Letušu, Vranskem, Žalcu, Preboldu . . . Dlaizid. VELEPRODAJA s kmetijskimi stroji, rezervnimi deli, reprodukcijskim materialom za kmetijstvo, gradbenim materialom, metalurgijo in instalacijami, barvami, sredstvi za osebno in civilno zaščito, papirjem, kmetijskimi pridelki in žitaricami oskrbuje kmetijstvo, trgovino in drobno industrijo na vsem jugoslovanskem prostoru. i, MALOPRODAJA Blagovnica Žalec, Blagovnica Ilirska Bistrica, Tržnica Žalec ZUNANJA TRGOVINA AGRT^A HRANILNO KREDITNA SLUŽBA I» SKLADIŠČE IN Lasten transportni park omogoča tovorne TBAMCPflDT prevoze blaga v cestnem prometu za la-t KAnSrUK 1 s(ne jn tuje potrebe SADEKS Odkupuje, predeluje in dodeluje zdravilna zelišča, gozdne sadeže in sadje. MEGA v sodelovanju z obrtniki se razvija tako proizvodna kot storitvena dejavnost. Prisotna visoka strokovnost dela. Priznani kmetijski in medicinski programi z izdelki elmag, ufo stol, . . . BLAGOVNICA AGRINA ŽALEC Je sodoben kmetijsko tehničen prodajni center s širokim prodajnim avsorstimaonom kmetijske mehanizacije, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, avtotehničnega materiala, elektro in vodo instalacijskega materiala, barv, tapet, vijakov, orodja, agrokemije, bele tehnike. Blagovnica Agrina znana tudi pod imenom »Zelena trgovina« ohranja zaupanje kupcev in pridobiva vedno nove kupce saj je v njej najti vse »od vijaka do traktorja«. Zatorej dobri gospodarji, obiščite nas v Žalcu ali pokličite na tel. 712-124! 15 let KO POSLOVNI STIK IN NAKUP POSTANETA HARMONIJA IZPOLNJENIH ŽELIA .(fl)hMz»L Boljše kot katerekoli delnice ali obveznice se vam v tem trenutku obrestujejo vloge v HRANILNO KREDITNI SLUŽBI AGRI-NE V ŽALCU vloge na vpogled vezave nad 3 mesece vezave nad 6 mesecev 33% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom 35% letna obrestna mera z mesečnim pripisom 37% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom NOVO! Možnosti potrošniških posojil za vse varčevalce Varčevalci, dobri gospodarji, vabljeni v blagovnico Agrine v Žalcu HMEZAD TP NAMA, p. o., Žalec inf. telefon: Žalec (063) 711-231, Leveč 26-313 RAZLOG VEČ ZA OBISK NAMINA DISKONTA v ŽALCU in LEVCU - od 1. 7. dalje celoten asortiment po grosističnih cenah. NAKUP V NAMI JE PRA VI NAKUP! NE BODITE SAMO ENA OD STRANK, PRIDOBITE SI KARTICO NAMA! W/flftSKnKKKHtlà R-INTERIER vedno koräk pred drugimi ■■■■■i R-INTERIER je sprva nekoliko težje najti. A samo sprva. Domuje na Slandro-vem trgu 9, v hiši, ki je pod spomeniškim varstvom. SplaOa pa se ga vsekakor poiskati, ker ko ga enkrat najdete, ste toliko bolj presenečeni, presenečeni že za-to, ker so v njem vedno korak pred drugimi. Tudi danes. R-INTERIER je tr govina s pohištvom in notranjo opremo. To je že treba povedati. Bili so prva zasebna trgovina s pohištvom na celjskem območju, prvi so bili, ki so blago začeli prodajati z najugodnejšimi prodajnimi pogoji, potem so bili med prvimi, ki so jim omogočili odmik plačila, šestmesečni kredit. In trenutni hit, ki vas bo morda prevzel — spet prehitevajo — svojim kupcem omogo- čajo 12-mesečni kredit. Kar pa vedo že mnogi VelenjČa-ni, saj jih je trgovina polna. Ustni telefon pač deluje. In tako dobre kot siabe stvari se pogosto daleč slišijo. R-INTERIER je opremljen kot stanovanje. Tako ima kupec živo predstavo ambienta, predstavlja si lahko koliko prostora bo zasedel kakšen kos pohištva. Naprodaj pa je v tej trgovini popolftoma vse, kar je v njej — od rož, okrasnih eksponatov, odej, prtičkov, slik, ki so iz galerije IZBA, dela akademskih slikarjev... R-INTERIER Pa ima še velike ambicije. To kar je v Žalcu, kmalu ne bo vse. Pogovarjajo se še marsikje, rezultati pa jim dokazujejo, da so na dobri poti. In kar je še posebno važno — kljub gneči, ki je v tej prodajalni vsak dan, si vzamejo čas za vsako stranko. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ■ I I I I I I 1 I I I I I L. ZLATARSTVO KRAG L ŽALEC Šlandrov trg 39 Žalec TRADICIJA TREH GENERACIJ Pri nas vam ponujamo: — vse vrste zlatega nakita, tudi po naročilu — odkupujemo staro zlato — predelavo iz starega zlata — vsa popravila zlatega nakita — tradicionalne popuste ob novem letu in 8.marcu — veliko izbiro poročnih prstanov Pridite, obiščite nas, potrudili se bomo in ustregli vašim željam! Pri nas lahko kupujete tudi na obroke! Za vas pa smo v naši prodajalni vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18., ob sobotah pa do 12. ure! DARILA ZLATARSTVA KRAGL, darila ob katerih vam zastaja dih! 12. stran naš čas OBISKALI SMO ŽALEC 28. junija 1990 A.iUJ, mam IllllfV rnmBÈ No, ker zdaj pričakujete, da vam bomo našteli, kaj vse novega se dobi v trgovinici A.B.U. ŠPORT, vas bomo razočarali. Našteti vsega se preprosto ne da, da bi ugibali, kaj vi potrebujete, pa tudi ne. Zato je najbolje, da ribiči, stopite do Žalca, saj ni tako daleč, in si sami pogledate — bo ali ne bo? Za tiste, ki Žalec malo slabše poznate — napotek — zraven žalske Postaje milice, je. Pa dober prijem, seveda. Slovenski ribiči, ne samo tisti iz okolice Žalca, so se gotovo razveselili nove specializirane ribiške trgovine z vso potrebno opremo in priborom, ki jo je v Žalcu, v Pe-čovnikovi ulici 6, odprl mlad in podjeten ALEKSANDER LESNIK. Čeprav majhna na pogled, pa ves čas polna — ne samo opreme, ampak tudi tistih, ki to opremo potrebujejo, in ki so jo morali doslej nabavljati po tujih trgovinah ali pa se znajti kako drugače. A.B.U. SPORT ji je nadel ime — Žal Aleksandra nismo vprašali, kaj naj bi tiste kratice pomenile, pa bo že moralo biti kaj v zvezi s kakšnim proizvajalcem ribiške opreme ali čem podobnim ? Pa to niti ni tako pomembno. ne ? Pomembneje je. da v tej trgovinici ribiči dobijo resnično vse. kar potrebujejo. razen seveda tistega — i Dober prijem < — ki mora biti pravemu ribiču tako ali tako lasten. Sicer pa je z dobrim priborom tudi prijem lahko boljši, ne? Po slovesno oblačilo v Ko ste bili nazadnje v Žalcu ste se gotovo čudili — kako zelo je središčna ulica imenovana Šlandrov trg spremenila svojo podobo. Prav neverjetno živahna je postala, polna majhnih a prijetnih lokalov, ki se ne ukvarjajo samo z gostinsko ponudbo, ampak še čim drugim. Med njimi je še zlasti opazno zasebno podjetje ZLATI D, s tremi prijetnimi lokalčki: najprej je tu specializiran BOUTIQUE DANA s pestro ponudbo slovesnih oblačil. Vreden je podrobnejšega opisa, saj je ta modna trgovinica edina tovrstna na širšem območju. Tudi Velenjčanke, nekatere, jo zelo dobro poznajo. Kot že rečeno, je osrednja pozornost tega boutiqua namenjena slovesnostim, zato dobite oziroma naročite v njem vsakovrstne obleke za slovesnejše priložnosti, kot so recimo poroke, valete, mature, birme, obhajila. . . Oblačila vam izdelajo iz kakovostnih uvoženih materialov in kar je še po- sebno pomembno v svetu mode — oblačilom lahko izberete primerne modne dodatke — od klobučkov, ogrlic, brošk . . . Ker so priprave na slovesne reči ponavadi nervozna zadeva, je v sklopu tega prijetnega lokalčka tudi nadvse prijazen prostor, kamor lahko sedete, v miru pokramljate, dopolnite na vašem oblačilu še ta ali on detajl in popijete kavo ali kaj drugega. Samo nekaj metrov naprej pa je v sklopu Zlatega D še ena prijetna trgovinica — Škorpijon, kjer pa dobite vsa oblačila, ki jih potrebujete vsak dan, tako moški kot ženske. Ko pridete na Šlandrov trg v Žalcu ZLATEGA D ne morete zgrešiti. Pridite pa seveda v času, ko je odprt: vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. če pa bi se želeli o kakšni zadevi posvetovati predhodno, pa telefonska številka: 713-233, klicna je seveda (063). ATELJE ZA BARVNO IN ČRNO BELO FOTOGRAFIJO, Šlandrov trg 9, Žalec Telefon: 063/712-252 FOTO TONICA vam kvalitetno in po konkurenčnih cenah: — nudi izdelavo fotografij v barvni aH črno beli tehniki za dokumente v treh dneh ali v desetih minutah — razvijajo filme v barvni in črno beli tehniki v treh dneh Pridite, obiščite FOTO TONICA na Slandrovem trgu 9 v Žalcu! V ponedeljek in sredo: od 8. do 18. ure, torek, četrtek in petek: od 8. do 16. ure, in v soboto od 8. do 12. ure. (§)Mmi 2ALEC Podjetje GRAMES p. o. Žalec DUTY FREE SHOP V ŽALCU Šlandrov trg Telefon: (063) 714-398 ** % V ^ dfc, d? s v Os NIŽJE CENE: — tehnično blago, akustika, TV aparati priznanih proizvajalcev: Fisher, Orion, Hitachi, Nordmende, ICES, Tensai, ITT Nokia .,.. — Gospodinjski aparati Moulinex, Philips, Bosch — kolesarska in teniška oprema FILA (torbe, loparji, kopalke, majice, tenis copati .. .) — hoby program Bosch in Black & Decker GARANCIJA IN SERVISI ZAGOTOVLJENI!! POSEBNA PONUDBA: — sesalec Hitachi 1000 Watt 221,50 DEM — kalkulator CANON s trakom 236,00 DEM — garnitura škarij (4 kom) 28,00 DEM — teflonski likalnik na paro Black & Decker 64,00 DEM — glasbeni center ICES 327.50 DEM PRODAJA AVTOMOBILOV: VW, AUDI servisne usluge za VW in AUDI traktorji 1MT, TORPEDO, avtokleparska dela, trgovina z rezervnimi deli ARA — trgovina z barvami in laki, v sodelovanju s V CHEMO Ljubljana, je nova prodajalna pri Zlatem križu "^hV v Novem Celju, na cesti med Petrovčami in Žalcem. Prodajajo barve, lake. razredčila, lepila, pleskarski pribor, čistila in to vse po konkurenčnih cenah. Za barvitost vašega življenja — ARA!! ZASEBNA TRGOVINA BARVE-LAKI KOMPAN VALTER D0BRISA VAS '8 6330' PETR0VCE xiimun VAMNUD,: \ /II I^V / A — metrsko blago po zelo ugodnih cenah 1 i J — veliko izbiro konfekcije za mlade BREDA ČUVAN Novost: p|iscii "kril !: Šlandrov trg 23 Žal6C Pr'čakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. Telefon: 063/713-900 Izkoristite priložnost, kupujte po konkurenčnih cenah v prodajalni VITKA! IZDELAVA KOREKCIJSKIH OKVIRJEV IN SONČNIH OČAL Šlandrov trg 23 Žalec Telefon: 063/713-250 ROMANA SALOBIR — velika izbira domačih in uvoženih okvirjev po ugodnih cenah — vse vrste stekel — sončna očala — zdravniški nasveti: vsak ponedeljek od 15. do 17. ure pop predhodnem naročilu Vabljeni! Vsak dan od 9. do 19. ure. IHHÉÉBHBHHHH Grad propada, pa kaj ! Ce se na sredi Šaleške doline, ali boije rečeno, blizu Šaleškega gradu postavimo na breg reke Pake, in se obrnemo proti Smrekov-cu in Mozirskim planinam, potem imamo na naši desni strani Clr-kovce i. legendarno Graško goro v ozadju na levi strani pa se bohoti precej dolgi hrbet gozdnatega Ko-žlja. Če bi poleteli z avionom preko tega hriba, bi se nam na oni strani odprla dolina precej podobna šaleški, le da je precej manjša in ne pozidana, saj so menda prebivalci te doline že dvakrat uspešno pregnali tiste, ki jih mika obilica nepozidane zemlje. Bolj proti zgornjemu koncu te doline, nekako na severovzhodu stoji na hribu mogočno grajsko poslopje imenovano Gradič. V zgodovinskih virih je prvič omenjeno v petnajstem stoletju. Ohranjen je zapis, da so bili v času protestantizma lastniki gradu pristaši reformacije. Od tukaj so razpečevali Dalmatinovo Biblijo, ki je v tistih časih veljala par volov. Gradič je v svoji petstoletni zgodovini menjal številne lastnike, dokler ni prišel po vojni pod upravo države, ki je vanj naselila brezdomce. Ko je pred leti zapustil grad zadnji stanovalec, je pretila nevarnost, da prične propadati. Ker družbeni sektor ni pokazal zanimanja, da ga prevzame v upravljanje, so občinski možje sklenili, da ga prodajo najboljšemu ponudniku. In res se je našel človek, ki si je v tujini z trdim delom prislužil čedno vsoto trdnih in spoštovanih sol-dov, ki jih je želel pametno vnov-čiti. Gradič in njegova okolica sta mu bila takoj všeč. Ni ga motilo, da bo potrebno poslopje pošteno popraviti. Ker nista bila niti prodajalec, niti kupec iz pre- več trdega materiala je grad kmalu dobil novega gospodarja, ki se je z vso vnemo vrgel na delo. Tisti na spomeniškem varstvu mu niso delali sitnosti, če je pri obnovi naredil kakšno stvar po svoje. Tudi na občini so ga podprli z ugodnim kreditom, ko so videli, da se novi lastnik zares trudi, da bi dal gradu kar najlepšo podobo. Skratka vsem je bilo veliko do tega, da grad ne bi propadel, in tako je s skupnimi močmi v relativno kratkem času iz umazane graščine nastal lep grajski dvorec v ponos bližnje in daljne okolice. Od nekod je podjetni lastnik pripeljal starinsko pohištvo in z njim opremil največjo grajsko dvorano. V pritličju je poleg kleti, ki je dobro založena z raznovrstnimi vini še precej velik gostinski lokal z odlično kuhinjo. Čeprav so vsi prostori precej luksuzno opremljeni, nikogar od tam zaposlenih ne moti, če pristopi k točilnemu pultu delovno oblečen domačin, ki je pustil svoj traktor pred grajskimi vrati in stopil noter, da si s steklenico piva priveze dušo preden odide na polje. Tukaj se držijo pregovora, ki pravi, da na pene-zih ne piše čigavi so. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da se domačih gostov ravno ne tare. To pa lastnika ne skrbi preveč, saj si je med dolgoletnim bivanjem na tujem ustvaril precej veliko poznanstev in to mu omogoča, da je obnovljeni Gradič dobro zaseden z gosti, ki so pripravljeni za nekaj dni preživetih v mirnem in zdravem podeželskem okolju odšteti kakšen dinar oziroma marko več. Nekoliko nižje stoji velik grajski hlev. Lastnik ga ravno sedaj obnavlja. Veliko je namreč gostov sitih avtomobila. Okolica gradu in sama dolina sta kakor nalašč za vožnjo s konjsko vprego, ali pa ježo po ozkih stezah, ki se vijejo med polji in travniki. Torej poteza oziroma naložba, ki se je več kot izplačala. Propada smo rešili enega izmed spomenikov naše kulturne dediščine, dolini in kraju pa dali delček tujskega turizma z zelo malo negativnimi posledicami. Do tukaj vse lepo in prav. Zgodba oziroma članek katerega bi z veseljem obesili na najbolj vidno mesto. Toda na tem našem ljubem svetu je že tako, da se zmeraj najde kakšen »če«, ki potem vso stvar obrne na glavo. In tako je tudi pri članku, ki ste ga ravnokar prebrali. Pa pojdimo lepo po vrsti: Vse bi bilo lepo in prav, »če« ne bi imeli do pred kratkim na našem krmilu ljudi, ki so se slepo držali zakonov in predpisov socialistične družbe. V vsakem trenutku so bili pripravljeni okrcati in napraviti iz človeka sovražnika naše družbe vsakogar, kdor si je drznil podvomiti o pravilnosti poti katero je začrtal socializem in njegovi politični nesmrtniki, ki so verjeli, daje mogoče v nedogled jesti z lopato in delati z žlico. Človek, ki je bil pripravljen kupiti graščino, je naletel na neprebojni zid birokratskega stroja, obupal in odšel drugam. Hlev, ki je omenjen v zapisu je nižje stanujoči domačin odkupil, ga podrl in si spodaj na ravnini postavil manjšega, pri-kladnejšega. Nikar ga ne poskušajmo obsojati. Bolje, da ga je podrl on, kot pa, da bi se sam. To je le ena od številnih zgodb o zablodah našega minulega gospodarstva, za katere pa kot vemo ne bo nihče odgovarjal. Piko na i tej zgodbi pa postavlja Gradič, ki stoji nad prelepo dolino zapuščen in izropan, v pričakovanju trenutka, ko se bo pričelo rušiti njegovo stoletno zidovje. M. Hrusti Izkušnja iz Knjigarne V našem mestu živimo tudi ljudje, ki nam knjige pomenijo nekaj nepogrešljivega, nekaj, kar nam predstavlja življenskega sopotnica in prijatelja. Zaradi tega so naši domovi obogateni s knjigami, ki so se pretakale skozi naše oči in srca. Marsikomu so knjige pomagale iz stiske ali pa ga usmerile na novo, uspešnejšo življenjsko pot. Nove knjige, ki vsake toliko časa obogatijo, tudi našo, mestno knjigarno, to je Mladinsko knjigo, nas čakajo na policah v svoji iskrivi skrivnostnosti. Sam sem obiskal že mnogo knjigarn, od Koroške, Celja, Ljubljane, Slovenj Gradca ... in tudi Velenja. Želel bi pohvaliti predvsem odnos prodajalcev v knjigarni do nas, ljubiteljev knjig, ki je skoraj povsod zelo kulturen in nekako prijetno v di-stanci in intimni razdalji. Lahko se umirjeno sprehodim med knjigami, med slikami in ostalim papirniškim materijalom, ki utegne zanimati ljubitelja pisane besede. Sproščen in mirno ustvarja- len odnos, tiho in kulturno ozračje ter prodajalke, ki vljudno in tiho opazujejo naše obraze in so nam na voljo, da nam posredujejo morebitno informacijo, ki bi jo mi utegnili potrebovati. Niti najmanjše vsiljivosti ali celo predrznega odnosa ni zaznati. Ni čutiti lokalskega ali stojničnega ozračja, kjer se že od daleč dere-jo nate in ti obenem gledajo pod prste. Tega vsega v knjigarnah ni. Pa je temu res tako? Velika izjema je prav naša, mestna knjigarna, ki je vse drugo samo ne hram kulturne ponudbe in pretanjenega okusa. Moje mnenje ni osamljeno in ga skupno delimo s številnimi ljudmi, ki zahajajo v knjigarno zaradi knjig, ki jim veliko pomenijo. Moje »velenjske« izkušnje so povsem nepričakovane in porazne. Vse to ni od včeraj, temveč se že leta vleče in mu ni videti konca. Moja zadnja izkušnja je stara tri dni, ko sva šla s hčerko spet skupaj v knjigarno, da morebiti nakupiva kakšno knjigo, ki je pravkar prispela. A že po parih minutah se mi približa hčerka, ki je komaj zadrževala solze. No, tudi sam sem videl, da je prodajalka z imenom P . . . nekaj rohnela proti moji hčerki, ki je želela pogledati razstavljene svinčnike na polici. Prodajalka je kar streljala s pogledi in nenavadna nestrpnost ji je žarela iz oči. Dobil sem strašno neprijeten občutek, čeprav sem reden gost te knjigarne in sem nakupil že na desetine knjig. Omenjena prodajalka je hčerki osorno prepovedala gledati svinčnike! Ni minilo pol minute, ko zaslišim novo osorno nadiranje dveh mladih šolark, ki sta jo vljudno vprašali za ceno nekega izdelka. Mar smo tukaj sami kriminalci ali nekaj podobnega? Ko sem se zbral in si želel ogledati še slike, je omenjena P . . . takoj prišla za menoj, me nekaj časa grdo gledala, nato pa zasikala, če kaj želim. Se isti dan mi je žena govorila o podobnih neprijetnih izkušnajh, ki jih je imela v tej knjigarni. Tukai ne bi omenjal preglasnega klepetanja teh trgovk z nekaterimi strankami, medtem ko ostali čakamo na blagajni. Seveda so predvsem starejše trgovke tukaj drugačne. Konkurenčna klavzula Pri nas je doslej veljalo načelo, da naj bi bilo zastopanje subjektov na tržišču svobodno. Vemo pa, da v vsakdanjem življenju v svetu konkurenca na trgu ni svobodna, ampak jo omejujejo glede na interese različnih subjektov, mnogokrat pa je opredeljena tudi z zakonom ali s pogodbo. V našem pravnem sistemu do sedaj skoraj nismo imeli pravil, ki bi prepovedovale konkurenco, razen neke izjeme v čl. 790/3 Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pa se tičejo pogodbe o trgovskem zastopanju. Na področju delovnega prava se je vprašanje konkuriranja, predvsem delavcev, ki so še v delovnem razmerju do podjetja, kjer delajo, zaostrilo zlasti v zadnjem času. Liberalizacija, ki jo je prinesel Zakon o podjetjih, predvsem pa nizek znesek začetne vloge za registracijo družb z onlejeno odgovornostjo, je spodbudil delavce podjetij (predvsem pa vodilne in vodstvene), da registrirajo nova podjetja v zasebni lasti, največkrat z dejavnostjo, ki jo opravljajo dopoldan v delovnem razmerju. Pri tem velikokrat uporabljajo novi podjetniki izdelke raziskovalnega in konstruktivnega dela, podatke, ki so celo poslovna tajnost, nove tehnične rešitve, patente, modele, vzorce, ki še niso tehnično zaščiteni itd., da ne govorimo o tem, da včasih uporabljajo za za- četek poslovanja tudi orodja iz podjetij, kjer dopoldan delajo, speljati pa želijo k sebi tudi poslovne partnerje. Čeprav smo tudi v naši občini to zaznali kmalu po uveljavitvi Zakona o podjetjih in nato tudi sproti opozarjali pristojne in odgovorne, da vendar kaj ukrenejo, smo dejansko šele s sprejetjem republiškega Zakona o delovnih razmerjih dobili možnost vsaj kolikor toliko ustaviti ta način prilaščanja družbenega premoženja. Konkurenčno klavzulo oz. konkurenčno prepoved je ta zakon zapisal v 7. členu. Vsebino klavzule lahko delimo na prepoved za čas. ko je de lavec v delovnem razmerju in na čas po prenehanju delovnega razmerja. Pravno normo si lahko vsak prečita, a vemo, da smo Slovenci iznajdljivi in da znamo tudi tako konkurenčno prepoved zaobiti. Iz konkretnih primerov vemo, da so nekateri delavci ostali v delovnih razmerjih, njihovi družinski člani pa so registrirali podjetja z dejavnostjo, za katero niso imeli potrebnih znanj. Družinski član, ki je ostal na delu, je nekaznovano ali težko dokazljivo prenašal znanje v to novo podjetje, kjer formalno res ni bil zaposlen. Taki primeri izigravanja so možni tudi sedaj. Tihi svetovalci v konkurenčnih podjetjih bodo vedno možni in težko dokazljivi. V naši občini je mnogo novih družbenih, zlasti pa zasebnih podjetij. V zbornici sicer trdijo, da jih je največ na področju proizvodne dejavnosti, a iz samih oglasov in različnih objav lahko razberemo, da je največ svetovalnih, supersveto-valnih in ne vemo kakih še podjetij, ki drug drugemu konkurirajo in skorajda bomo za vsak računalnik imeli v naši občini novo podjetje. Najbrž je to vse v redu in prav, dokler s tem razrešujemo viške delovne sile. a za zdaj temu ni tako. V družbenih podjetjih je zdaj slej ko prej dana možnost, da se odločijo ali bodo v okviru še veljavnih določil obrtnega zakona še sploh dopuščali in dajali tako imenovana soglasja za popoldansko obrt pa tudi možnost, da neposredno ukrepajo proti Vsakemu delavcu pri njih. ki opravljajo dela in sklepajo posle zase in za svoj račun. a taki posli sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije oz. delodajalca. Ne vemo zakaj je zakonodajalec pri tem še dodal, da je treba proučiti, »če bi bili s tem prizadeti interesi ogra-nizacije oz. delodajalca«. V sodni praksi se že postavlja vprašanje, kdo vse bo lahko ugotavljal kršitve 7. člena Zakona o delovnih razmerjih. Za delavce, ki bodo ravnali v nasprotju z zakonom med trajanjem delovnega razmerja pri delodajalcu oz. organi- Pesem našega okolja Ž.c davno tega je. kar naša hosta hila je lernen gazil, zelena, gostu, kjer tla pokrival mah je rev mehak in zimzelen je rasel kakor tlak. Zdravilnih rož vseli vrst jc tam cvetelo, med njimi tisoče žuželk frlelo. drohan potoček čist in zdrav in vse kar li gozdu sodi. da je prav. Ponosno stopal gospodar po hosti svoji, prešteval smreke, ki hi moral jih podreti, sani suhi hi se skoraj mogel upreti, rekoč: »Kar vsake škoda je v posesti moji'" Zdaj liosta jc poslala redka, svelta, ker krone smrek rtijave so poslale, zaradi zraka jim je trda predla in trdnega lesa ne bodo dale. Le redkokje še mali pokriva ila in zimzelen prav redka je raslima, zdravilnih rož nabrali se ne da. z žuželkami vred vredne so spomina. In gospodar upognjen lava lam. kjer nekdaj rasel je njegov ponos, odločili se mora sam. koliko suhih smrek bo za odvoz. A V MESTU TAKEGA PROBLEMA NI. IZ LONCEV VELIKANSKIH PARA PIHA IN IZ VISOKEGA SE DIMNIKA KADI VSE TISTO. KAR MED SMRTJO IN ŽIV t JEN JEM NIHA Marinka Obu Pismo medicinski sestri a splošnega vtisa to ne spremeni. Imamo daleč najslabšo knjigarno in to je slabo. Mislim, da bi si gospodična P . . . rajši našla drugo delovno mesto, saj njena osorna osebnost nikakor ne sodi med plemenite misli in otroške dušice. Moje razmišljanje je odmev na stisko, ki jo kot kupec in starš doživljam v našem mestu. Nenazadnje se odzivam tudi kot učitelj, ki s težkim srcem gledam, kako brezdušna bitja tlačijo naše otroke. Za konec bi imel še prijazen predlog: Ne bi bilo slabo, če bi prodajalke knjig tudi kakšno knjigo prečitale. Morda bi potem bolj razumele naš občutek, ko listamo po novi knjigi in jo želimo uvodno spoznati, da bi jo morebiti kupili, pa se meter stran ljudje nadirajo, otroci naganjajo . . . Upam, da bo temu kmalu konec in bomo spet radi hodili v našo knjigarno, ki bi jo lahko tudi drugače in bolj strokovno uredili. Kapljica okusa in bo šlo. Če pa bo ostalo pri starem, potem . . . potem bomo pač hodili v Slovenj Gradec ali v Celje, kjer se človek ne boji, da bo nadziran kakor tat. Bernard KRAJNC Razmišljam o članku v časopisu pa tudi sicer o podobnih stiskah staršev, ki tega niso napisali in mi narekuje, da moram odgovoriti. Odgovor pa mora seveda biti hiter, dokler imajo bralci vsebino članka še v spominu, drugače ne bodo imeli prave predstave. Razumem pisca, ki je izrazil v spretni obliki svoje ogorčenje in hkrati nemoč, da bi kaj lahko spremenil. Žal pa letijo navadno očitki na neprave ljudi, huduje-mo se na tistega prvega s katerim imamo stik, ki pa je lahko najmanj česa kriv. Prostori otroškega dispanzerja so nemogoči. Starši, ki hodijo z otroci sem, sedaj že tudi z vnuki, vidijo, da se v vseh teh letih ni nič spremenilo, odnosno se je celo na slabše. Bolj kot otroški dispanzer je del prostorov temnica odnosno prostor za skladišče, sprejemni del je prav tako nemogoč ne naraven, le redko kje je še tako, da se pred okencem moraš sklanjati in počepati, če hočeš normalno kontaktirati. Tega ni kriva medicinska sestra. Vsi bi radi imeli lepe prostore, ali vsaj primerne za tako službo, kjer bi se otroci in starši in tudi mi zdravstveni delavci dobro počutili. Potegujemo se za take prostore. Z muko smo si priborili ločene prostore za preventivno delo, medtem ko smo se potikali po celem zdravstvenem domu, tudi v kletnih prostorih dežurne službe. Ko se je razpravljalo o potrebnih prostorih smo bili prvi »na spisku«, po realizaciji bomo zadnji. Neprijetnost čakanja v čakalnici skušamo ublažiti z naročanjem. Mislim, da je to sodobnejše in prijetnejše saj se vsaj približno ve kdaj prideš na vrsto. Po izkušnjah se lahko predvidi koliko zmoremo pregledov na uro. odnosno delovnik. V tem smislu je ravnala tudi medicinska sestra in bi tako olajšala težave staršem odnosno otrokom. Pri nas dajemo prednost težko bolanim ali poškodovanim otrokom, ali drugim res objektivnim vzrokom, potrdili pa bodo lahko vsi, da se najmanj oziroma sploh ne oziramo na končnice priimkov. Medicinska sestra ima pri okencu, na tem vetrovnem mestu kaj nezavidljiv položaj, razpeta je med prihajajočimi in odhajajočimi pacijenti, med telefonom in vsem dogajanjem v našem prostoru in delom in načinom dela zdravnika. Če ni nepredvidenih zapletov — težki bolniki ali neka višja sila, ki zadrži zdravnika, bi moralo potekati vse tako kot je tudi sestra predvidela in je v dogovoru. V konkretnem primeru bi bilo lahko vse prav, da pa ni bilo je odgovoren zdravnik. Jezili ste se. bi rekel upravičeno, samo ne na pravega. Vaš dvom, da iz vsega skupaj ne bo nič, da vam ostane samo zadoščenje. da ste to napisali, se ne bi smel uresničiti. Treba se bo pogovarjati ob sodelovanju vodilnih v naši službi, da bi take nepravilnosti odpravili. Vodja predšolskega dispanzerja Dr. Drago Kunej. spec. pediater zaciji, bo to nedvomno delodajalec, ki bo sprožil tudi postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti, v primerih, ko bo delavec ravnal v nasprotju s 7. členom po prenehanju delovnega razmerja, pa naj bi bili poleg delodajalca za izpodbijanje ustanovitve konkurenčnega podjetja ali drugih ravnanj legitimirani tudi zunanji dejavniki s tem pa tudi družbeni pravobranilci samoupravljanja. Pojavlja pa se že problem ukrepanja le-teh v primerih. ko so direktorji soustanovitelji družb z omejeno odgovornostjo. vendar so še vedno v rednem delovnem razmerju v podjetju, posle za to družbo pa opravljajo med delovnim časom, seveda ob uporabi sredste\ in ljudi, zaposlenih v podjetju. Če tedaj zaključimo: konkurenčna klavzula je tu. vprašanje je. kako in v kolikšnem obsegu se je bomo sploh posluževali in kako bo učinkovala. Po našem mnenju gre tu predvsem za vprašanje morale, za odnos delavca do podjetja, kjer še dela. za vprašanje lojalnosti delavca do podjetja, kot ga poznajo v zahodnih sistemih, a res je tudi, da v kriznih časih vsak želi tiste ugodnosti, ki jih je imel nekoč in do katerih je zlahka prišel, ker ni bil problem zaposlitve in še dodatnega angažiranja ter pridobivanja takih ali drugačnih ugodnosti. Neizkoriščen dom krajanov Na sedanji lokaciji doma krajanov krajevne skupnosti Šmart-no-Velenje je bilo nekoč otroško igrišče, postavljen koš je bil priložnost za rekreacijo. Vse je bilo opravljeno udarniško. Pa so se apetiti začeli spreminjati. Hoteli so (smo) imeti prostoren dom krajanov, ki nas bi vsaj delno zbližal, kljub uspelim referendumom je bilo sredstev premalo, iskali in našli so se sovlagatelji, za nekatere kasnejši kamen spotike. Otroci so bili ponovno na cesti, dom pa je rasel in se širil. Po obveznih otvoritvenih ceremonijah so se vrata krajanom odprla na široko, a kaj. ko se je skozi nje v vseh teh letih vstopalo bolj poredkoma. Bili smo priča dvema osmomarčevskima programoma, dvema srečanjima sosesk, kakšnemu neuspelemu mladinskemu plesu, občastnim neštevilčnim srečanjem pletilk in šahistom, nekaj malega se je pripravilo za najmlajše. Redno so potekala le srečanja borcev in starejših krajanov in nekajkrat se je prepiralo zaradi solastnikov in kabelske televizije. Se največkrat so se sestajali organi krajevne skupnosti, a tudi tu se stvari spreminjajo. Redno delujejo svet krajevne skupnosti, borčevska in krajevna organizacija rdečega križa. Socialisti po volitvah čakajo svoj kongres, liberalcev že dolgo ni bilo opaziti, prenovitelji pa tako niso kaj prida sodelovali znotraj krajevne skupnosti. Poizkus s ponovnim zaživetjem delovanja društva prijateljev mladine in turističnega društva se je končal z miselnostjo posameznikov po načelu žrtvuj ti svoj čas, zakaj bi jaz svojega. S pridom pa ta naš dom krajanov izkoriščajo ostali izven naše krajevne skupnosti. glasbeniki in nogometaši vsaj nekaj se v domu dogaja! Ni več otroških glasov z omenjene lokacije, ni veselja po doseženem košu, imamo samo neizkoriščen dom krajanov, s katerim upravlja peščica zanesenjakov. ki žrtvuje svoj prosti čas za dobrobit krajevne skupnosti Šmartno. Zdravko Golob Marija pa kar stoji Nebo se je v nedeljo 24. 6. 1990 zvedrilo in izza oblakov je sramežljivo pokukalo sonce, ko so se ljudje zgrinjali na trg Bratov Mravljak (tudi ime bo treba spremeniti) na slovesnost ob ponovni postavitvi Marijinega kipa tja, kjer je bil že nekdaj, pa so ga zaradi ideološke zaslepljenosti odstranili in postavili na hladno (kot pravi P. Rezman). Premlada sem, da bi vedela za kip, ki je nekdaj stal na trgu in označeval, do kam je Paka poplavljala Šoštanj. Kljub temu sem šla, skupaj s starši, na to prireditev, od katere sem pričakovala, da bo lepa, predvsem pa zelo slovesna. Domov sem se vrnila, kot najbrž še mnogo drugih starih Šoštanjčanov in okoličanov, globoko razočarana. Igrala je godba, pod kipom je stal pripravljen pevski zbor Svoboda, ki je menda edini vedel, zakaj je tam in nam z ubranim petjem, slovesnemu trenutku primernih pesmi, pripravil prijetno vzdušje. Človek bi pričakoval, da se bo slovesnost stopnjevala, pa je tovariš ali gospod (naj si vzame, kar mu ustreza) Rehar napovedal slavnostnega govornika tovariša ali gospoda (tudi on naj si vzame, kar mu ustreza) Matjaža Nateka in njegovo pojavo pospremil z besedami: »Naš nesojeni župan občine Velenje.« Mislim, da so volitve pred nedavnim dovolj jasno pokazale, koliko je bilo usojeno Matjažu Nate-ku biti župan. Potem je nastopil govornik s svojim famoznim govorom. Prav neverjetno se mi je zdelo, kako dobro je Matjaž Natek seznanjen z 800 let staro zgodovino Šoštanja in s sedanjimi problemi mesta Šoštanj, le zadnjih 45 let zgodovine mu je nekako ušlo iz glave. Mimogrede je omenil, da je bila OKOLI leta 1952 Marija odstranjena s šoštanjskega trga. Matjaž Natek je bil takrat že dovolj star, da se spominja KDO in ZAKAJ je odstranil Marijin kip s šoštanjskega trga. Tega jaz ne vem, pa bi rada vedela, ker na govorice ne dam veliko. Govornik tudi ni omenil, zakaj so ravno zdaj postavili nazaj Marijin kip, zakaj tega niso storili že prej? Neprestano pa so iz ust govornika padale lepe besede o našem Šoštanju, o ljudeh, ki tod živijo, da je Šoštanj rešen, da se obnavlja, da Šoštanjčani živijo za svoj kraj, da se mu bodo vrnile vitalne funkcije itd. Vse je tako spominjalo na neko, še ne tako davno preteklost, ko smo imeli velike slovesnosti ob postavitvah raznih spomenikov in spominskih plošč. Takrat smo otroci prepevali tisto pesem O »čudežu, ki se je zgodil čez noč, staro je vse proč >Paka pa žubori spev bodočnosti«. Paka je pela spev takšni bodočnosti, kakršna je bila in je še vedno sama. Matjaž Natek pa se bo moral sprijazniti tudi s tem, da se bo nekaj starega vrnilo nazaj, drugače ga bo povozil čas. Času neprimerna je bila tudi slovesnost, saj je potekala brez pravega okusa za slovesno in lepo (scenaristu se ni zdelo vredno niti šopka rož postaviti pod kip, da o zapleveljenih gredicah sploh ne govorim). Višek vsega pa šele pride. Po 15 minutni slovesnosti je napovedovalec oznanil konec formalnega dela in nadaljevanje neformalnega dela slovesnosti ob šankih in stojnicah. Ljudje pravzaprav niso vedeli ali verjeli, da je konec, saj so še kar stali in čakali. Pa je spet stopil na sceno napovedovalec in še enkrat začel priganjati množico ljudi k šankom, kakor da je bila glavna točka slovesnosti vrček hladnega piva. Ljudje pa so se spraševali, kdaj bo blagoslov Marijinega kipa. Zal vsi niso videli gospoda šoštanjskega župnika med publiko. Blagoslova pa ni bilo, ker so kip postavljali nazaj tisti, ki so ga nekoč brezobzirno sneli. Za zaključek pa še tole: takšna prireditev, kakršna je bila v nedeljo, se pripravlja in je namenjena VSEM ljudem. Organizatorji tej nalogi niso bili kos ali pa še vedno ne zmorejo in sicer prenovljenega a očitno pretesnega jopiča. Okorelost je značilnost komunističnega sistema. Marija je baje nekoč gledala proti Paki, danes pa se ozira proti zahodu. Tudi to je prispodoba današnjega časa Sonja ROTNIK poročena ARLIČ Ni več veliko časa za dvom in sprenevedanje Ob rob večkratnim zapisom v Našem času, raznim komentarjem in različnim predstavitvam Centra srednjih šol v naši javnosti zadnjih dni se želim in moram oglasiti tudi jaz. Upam, da mi bo kot ravnatelju in dolgoletnemu sodelavcu v Centru srednjih šol možno objektivno kritično predstaviti življenje in delo na šoli. V 31 letih neprekinjenega delovanja srednjega šolstva v Velenju je uspešno zaključilo izobraževanje že preko 11 tisoč učencev, dijakov in odraslih udeležencev ob delu in iz dela. Vsi, ki so končali srednje izobraževanje pri nas, so dobili kakovostno in količinsko zadosti temeljnih znanj za uspešno opravljanje del, vodenje in organizacijo dela — kakor tudi za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Dokazov za take trditve je tudi v našem okolju dovolj. V tekočem šolskem letu je obiskovalo pouk 2019 rednih učencev in preko 400 odraslih. Tečaji tujih jezikov, računalništva, krmiljenja in regulacij v specializiranih, sodobno opremljenih učilnicah tu niso všteti. Učni proces smo s 139 rednimi učitelji in vzgojitelji ter 28 zunanjimi sodelavci izvajali v štirih šolah po desetih vzgojnoizobraževalnih programih za 19 smeri (poklicev) na drugi, četrti, peti in šesti stopnji zahtevnosti. Ob tem rednem programskem vzgojnoizobraževalnem delu naši učenci že nekaj let s pomočjo in s sodelovanjem izjemno prizadevnih pedagoških delavcev in mentorjev dosegajo bleščeče rezultate tudi pri vzgojnih obšolskih dejavnostih. Ponosni smo nanje in prepričan sem, da je lahko enako ponosno na to tudi okolje, v katerem delujemo. Izjemno vzpodbudni so dosežki in uvrstitve naših učencev na republiškem, državnem, pa tudi na evropskem nivoju s področja računalništva, elektrotehnike, strojništva, naravoslovja, družboslovja, kulture in športa. O teh uspehih ste verjetno že brali in jih v tem okviru ne bom navajal. Tudi letos bo večina učencev ob vsej mladostni in pomladni vznemirjenosti in razposajenosti bolj ali manj uspešno končala šolanje in samozavestna odšla na zaslužene počitnice. Izobraževanje na srednji stopnji pa bo to šolsko leto zaključilo 569 učencev. Nekateri izmed njih bodo po prenovljenih programih končali s preverjanjem znanja na zaključnih izpitih, drugi pa bodo po starih, usmerjenih programih prejeli diplome. V letih vzgojnega in izobraževalnega dela na šoli smo se spoznavali in se še spoznavamo s starši, učenci, učitelji, vzgojitelji in z drugimi. Doživeli smo in opravili že mnogo pogovorov, sproščenih, zaupnih, svetovalnih, tudi žaljivih: bilo je veliko veselih in srečnih trenutkov, pa tudi razočaranj. Vsi ti in takšni stiki so nas vse — ene in druge — vznemirjali, ustvarjali dvome in nezaupanja. Nekateri tudi pomirjali, bodrili in navdajali z gotovostjo, da smo na pravi, ustvarjali, pedagoški poti. Ob letošnji predaji ključa (simbolično zaključni letniki mlajšim) so učenci izkazali visoko mero zrelosti, vzgojenosti, domiselne ustvarjalnosti v pripravi in izvedbi ceremoniala in spontano izražali iskrene hvaležnosti učiteljem in vzgojiteljem za njihovo večletno vzgojno in izobraževalno prizadevanje in dosežke. Seveda pa se povsod, v vsakem kolektivu, v vsaki skupini in vsakršni dejavnosti — tudi pri nas pojavijo izgredi, mislim, da le kot posledica preobremenjenosti in trenutnih slabosti posameznikov ali skupin učencev ali učiteljev, ki ne morejo in ne smejo biti povod za sebično, čustveno in nerazumsko posploševanje in zaznamovanje te ali one celote. Tako posplošeno pripisovanje vsem brez izjemne dolgoročno škoduje, destimulira in vzbuja upravičeno užaljenost najbolj prizadevnih udeležencev procesa. Kakšne cilje in kakšne vrednote si postavljamo v življenju in delu naše šole Ob vsakem času je zaznati spogledovanje z razvito, civilizirano, demokratično in kulturno Evropo. Priznavamo njeno pravilno usmeritev, pogled na posameznika — človeka in humano družbo. V tisti in takšni Evropi pa vedo tudi, da omogoča uspešno sedanjost in človeka vredno prihodnost v družbi oz. narodu le šola, ki bogati in razvija celotno človeško naravo in ne samo intelekta in tehniškega znanja. Človek namreč ustrezno uporablja svoje intelektualno znanje le tedaj, če je dosti razvit in kultiviran tudi v drugih delih svoje človeške narave. Človek, ki ima razvit samo intelekt — ni pa dovolj telesno zdrav in razvit ali pa ni dovolj čustveno uravnovešen in tankočuten, se ne more ustrezno odzivati na razne zahteve, ki jih prinaša življenje. Je enostranski, neizpolnjen, lahko tudi nesrečen, težaven v medsebojnih odnosih, pogosto se negativno odraža v poklicnem delu in storilnosti. Če hočemo torej tekmovati z drugimi narodi, čisto gotovo ne zadošča razvijati zgolj intelekta mladih, temveč bo prav tako treba skrbeti za njihov zdrav telesni in splošni duševni razvoj; za zdravo močno vitalnost, čustveno uravnovešenost in kulturo, za kultiviranje etične in estetske, socialne in psihološke sposobnosti in lastnosti. Vse to je naloga vzgoje v dobri šoli. Šola mora mladim pomagati razvijati njihove telesne in duševne potenciale, jih učiti in jim pomagati živeti v harmoniji s samim seboj in okoljem - to je najpomembnejša, temeljna in doživljenjska naložba v človeka. Dobra šola prihodnosti mora biti kulturno bogato, razvojno in stimulativno človeško okolje, v katerem bodo pozitivno ambiciozni učenci lahko razvijali svoje sposobnosti in nadarjenost, se kultivirali in dobivali informacije, kje iskati in najti odgovore na svoja vprašanja. Pri učencih, ki sami ne kažejo dosti zanimanja za učenje, kakor tudi pri težje učljivih, pa je treba izvajati več skupinskega in razrednega dela s prilagojenim izborom učne snovi z večjo konkretnostjo in uporabo učnih ponazoril in učil. V takšno šolo bodo hodili učenci in učitelji z večjim veseljem, medsebojnim spoštovanjem in s prijetnim ob čutkom uspešnosti in potrebnosti drug drugemu. Prepričan sem, da bo marsikdo podvomil v ustreznost in primernost takšnega načina pedagoškega dela — češ da je to naivno in nezrelo razmišljanje, vendar to je cilj, h kateremu stremimo. Da je realno pričakovati uresničitev takšne šole, dokazujejo nekateri najuspešnejši naši kolegi, ki že odlično uspevajo na tej poti. V takšnem okolju vzgojeni in izobraženi mladi pedagoško nadarjeni se bodo lažje in z veseljem odločali tudi za plemenit, odgovoren, težak a vendarle lep poklic učitelja. Seveda je potrebno za to, da bomo ta cilj dosegli in uveljavili šolo po svoji meri, imeti boljše delovne razmere in primerno materialno stimulacijo in družbeno vrednotenje učiteljevega dela. Učne načrte moramo očistiti razne navlake in razdeliti na obvezni tematski in avtonomen izbirni del. Obljubljeni katalog znanj nam bo pomagal objektivno vrednotiti in primerjati pedagoško uspešnost. Učitelji naj imajo možnost strokovnega izobraževanja, šola pa izbiro najkvalitetnejšega kadra s pristnim pedagoškim erosom. In kako se prebiti iz obroča soodvisnih problemov, kot so: ustreznejši pogoji za delo v šoli, kadrovska selekcija, stimulativnejše materialno in družbeno vrednotenje dela, reševanje izčrpanega gospodarstva na eni in družbenih dejavnosti z osiromašenim šolstvom na drugi strani itd. in tako naprej — zdaj v eno, nato v drugo smer v istem krogu. Prepričani smo, da ni več časa za dvom in sprenevedanje! Za učinkovitost in afirmacijo gospodarstva in celotne družbe je potrebna ustvarjalna vnema in dovoljšnja količina kakovostnega znanja, »moč družbe je ekvivalentna količini znanja, ki ga ima na voljo«. Neizpodbitna je tudi naravna zakonitost, da je potrebno najprej orati, nato sejati in šele potem žeti, oz. pobirati in uživati sadove. Enako zaporedje nalog in opravil bomo logično morali vsi uglašeno skupno postoriti tudi v našem šolstvu in v naši ožji družbeni skupnosti, če hočemo doseči želene in načrtovane cilje. Šola je javna vzgojnoizobraževalna ustanova, zasnovana in organizirana za zadovoljevanje najširših in najvi-talnejših družbenih potreb. Učitelja in učiteljske zbore poklic in javno delo obvezujeta za celovito, odgovorno in objektivno odločanje, vzorno osebno vedenje in opredeljevanje v jav- nem in zasebnem življenju. Zato smo za svoje ravnanje in odločitve pripravljeni sprejemati tudi dobronamerne sugestije in objektivno kritiko za slabo ali neodgovorno delo, vendar pa si želimo, da ne rečem zahtevamo enako intenzivno in javno predstavitev tudi za nadpovprečne — odlične dosežke in uspehe posameznika ali šole kot celote. To je le nekaj razlogov, ki pa še zdaleč niso vsi, ki me vodijo k odločitvi, da bomo v prihodnjem šolskem letu 1990/91 povabili na sestanek in posvetovanje predstavnike šolskih oblasti, delovnih organizacij, gospodarstva in negospodarstva, nosilce družbenih funkcij, predstavnike občinske uprave, starše naših učencev, absolvente naših šol in druge zainteresirane skupine in posameznike. Na sestanku bomo izmed prisotnih imenovali posvetovalno telo, ki bo skupno z nami — šolniki — usklajeno in moralno odgovorno pred javnostjo, sodelovalo na področju šolske in ob-šolske vzgoje mladih, pri vpisu v programe, pri izbiri neobveznih vsebin v učnih načrtih in zagotavljalo materialne, finančne in kadrovske pogoje in drugo potrebno za sodobno, kakovostno in učinkovito pedagoško delo v CSŠ. Sestanek sem pripravil na podlagi svojih izkušenj iz večletnega poučevanja in pedagoškega vodenja ter mnogih zapisov in komentarjev staršev, učiteljev in učencev v raznih javnih občilih zadnjih nekaj let. Potrditev in dopolnitev svojih spoznanj in usmeritev za prijaznejši in učinkovitejši proces vzgoje in izobraževanja pa sem dobil v knjižici avtorja Janeza Svetina »Slovenska šola za novo tisočletje«, ki jo ob tej priložnosti (prosim — brez zamere) priporočam prebrati staršem, učiteljem, učencem in drugim razmišljajočim in v družbi odgovornim ljudem našega kraja. V okviru tega sestavka se mi nudi tudi priložnost, da se javno iskreno zahvalim v imenu vseh sodelavcev, učencev in osebno vsem delovnim organizacijam, upravnim organom, javnim službam in posameznikom za naklonjenost, dobronamernost in sodelovanje s šolo v tem šolskem letu. Vsem sodelavcem, učencem in njihovim staršem želim prijetne in zaslužene počitnice! RA VNATELJ CSS T. VELENJE Peter ROBIDA, dipl. inž. Minister Pirnat pa nič! S škandalom ministra Pirnata je javnost že toliko seznanjena, da incidenta ni potrebno ponovno opisovati. Ta članek tudi nima tega namena oz. bi ga sploh ne bilo, če se ne bi v 23. št. NČ pojavil članek »Bravo, Rajko Pirnat« izpod peresa Boruta Ko-runa, predsednika SDZ in Demosa. V njem namreč B. K. ugotavlja, da R. P. v republiški skupščini FORMALNO NI RAVNAL PRAV, nato pa trdi, da se danes formalizma ne moremo iti! S člankom se torej poskuša javnost prepričati, da sme POSLANEC PRAVOSODNI MINISTER (!) PIRNAT sam presojati, kdaj bo in kdaj ne bo spoštoval zakonov! In to v imenu zgodovinskih krivic! S tem se seveda ne strinjamo. Dejstvo torej je, da je minister Pirnat v rep. skupščini KRŠIL njen POSLOVNIK. V Evropi, na katero se vsi tako radi sklicujemo, se za taka dejanja ponudi odstop ali pa odpokliče! Minister P. pa nič! Še celo več — njegova stranka želi škandal spremeniti v politično prakso in politični uspeh. Zakaj bi sicer bil potreben članek v NČ? Torej je zadeva vendarle zelo resna. Resna zato, ker stranka, ki je še do včeraj obljubljala tudi po RV in NČ boj za PRAVNO DRŽAVO in spoštovanje človekovih pravic, danes dopušča pravosodnemu ministru, da se na vse to požvižga. Ali imajo nekateri res tako slab zgodovinski spomin, da ne vedo, kam to pelje? Ali ne vedo, koliko človeških življenj je bilo izgubljenih, ker se je ministrom dopuščalo nespoštovanje obstoječe zakonodaje? Ali ne vedo, da za Evropo velja pravilo, da vlada sme delati to in samo to, kar ji dopuščajo zakoni? Ali ne vedo, da človek, ki ne zna ohraniti mir- no kri, ne more biti minister? Ali bomo čakali, da bo v nenadni sveti jezi ustrelil še večjo neumnost? Potem bomo verjetno pritegnili še ALELUJO! Če torej vsega tega ne vedo ali pa nočejo vedeti, če bodo torej vztrajali na taki ozki, nevarni strankarski politiki, potem nas je lahko vse le še STRAH PRIHODNOSTI! Dogajanja na zadnjem kongresu SDZ to le še potrjujejo. Naj končam enako kot B. K.: Navsezadnje bodo čez leto dni spet volitve! In dodam: bomo ocenjevali tudi dejanja ministra Pirnata. Še zlasti Velenjčani, ker je bil pri nas na listi SDZ in Demosa. Martin Budna Socialistična stranka Slovenije — Velenje Kako zelena bo slovenska prihodnost Naši energetiki so šli po nasvete za jedrsko odlagališče v Francijo, so nam povedali in pokazali v tedniku TV Slovenije in nekaterih slovenskih časopisih. Francozi so povedali tudi, kako so prepričevali svoje ljudi, da so se sprijaznili z njegovo bližino. Ali bodo ti nasveti uporabljeni tudi za prepričevanje Slovencev? Toda mi smo trmasti in nezaupljivi, pa imamo še vedno kup pomislekov in neprijetnih vprašanj. Sprašujemo se, kakšna bo Francija čez 200 let, ko bo imela na svojem ozemlju skritih najmanj 10 takih odlagališč. Toda to so šele odlagališča za nizko in srednjeradioaktivne odpadke. Žal novinar ni bil radoveden, kam bodo odlagali visokoradioa-ktivne odpadke in ostanke jedrskih central. Pri nas bomo našo JE zaprli čez pet let. Kam bomo mi shranili visokoradioaktivne odpadke, ki jih bomo imeli, saj še nismo rešili problema shranjevanja nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov? Iz neuradnih krogov, smo slišali, da bomo tudi za to najeli kredite. Kaj če nam bo kredite ponudila država, ki bo želela del našega odlagališča tudi za svoje odpadke? Bo naša vlada rekla ne? Kako bi vlada javnosti zagotovila, da so v odlagališču res samo srednje in nizko radioaktivni odpadki in res samo naši? Strokovnjaki so s svojim skrivanjem ekoloških problemov v preteklosti zapravili naše zaupanje. Zato vztrajamo, da se odpadki izvozijo v z jedrskimi po- skusi že kontaminirano puščavo. Tak dogovor bi se lahko sprejel tudi za druge države v okviru OZN. Zaskrbljeni smo tudi nad načrtovanjem elektrarn, ki naj bi dejale energijo namesto naše NEK. Dovoljevali naj bi gradnjo tujih elektrarn na Slovenskem, ki nam bi za uslugo dajale del svoje energije, n.pr. italijanska ponudba plinske elektrarne. Tudi plinske elektrarne onesnažujejo. Koliko milijonov ton plina mora zgoreti v 1000 MW elektrarni in koliko strupov in radionuk/idov gre v zrak? Če so ekološko čiste, zakaj jih ne načrtujejo na svoiem ozemlju temveč jih želijo zgraditi v deželi, ki ima dokaj negotovo politično prihodnost? Kako zelena bo naša Slovenija, če bomo na njej gradili tuje elektrarne, tuje tovarne, mednarodne tranzitne ceste, tuje plinovode itd, ko nimamo ustrezne zaščitne zakonodaje: nimamo še zakona o prepovedi uvoza odpadkov, v ekoloških zakonih imamo trikrat milejše dovoljene maksimalne vrednosti zaščitnih norm kot drugod po svetu. Tov. Markovič pa je rekel: vse je dovoljeno, kar ni prepovedano. Zato nas je strah za našo zeleno prihodnost kljub zelenim obljubam Zelenih. Ali nas ne bo ekonomska kriza in strah pred brezposelnostjo prisilila k še večji poslušnosti, kot jo očitamo staremu sistemu? Za Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Šavor Rdeči spomini V 23. številki Našega časa se Peter Rezman (ne vem s čim naj ga oslovim, ker tovariš ni že približno dve leti) oglaša na moj članek v katerem se ne strinjam z izvolitvijo predsednika skupščine občine Velenje. Res je, da sem kandidiral na listi moje stranke za delegata v DPZ občinske skupščine. Zapisan sem bil na štirinajstem mestu in bil bi zelo velik optimist, če bi računal z izvolitvijo. Moja stranka bi morala dobiti na volitvah absolutno in ne le relativno večino, da bi sedel v skupščinskih klopeh. Vem pa, da je mnogo komunistov v naši občini sposobnejših od mene in je prav, da so le ti predlagani in po monosti celo izvoljeni na odgovorna mesta kot je skupščina. Tudi na vprašanje »Kdo je Kalimero?« z lahkoto odgovorim. Pred meseci, ko ste Zeleni Velenja bili člani De-mos-a in vam je bil vaš skupni interes v »pošteni« igri zlomiti nasprotnika (velik komunistični stroj, ki je vse pred sabo zdrobil in zmlel v prah), ste opozarjali na krivice, ki se vam godijo. Delali ste v stilu Kalimera. No, sicer pa to niti ni tako pomembno, ker vi podobno mislite o nas. Strinjam se s' tabo, da bo nova zakonodaja pomenila določen preobrat. Še bolj pa bi vam ustrezal zakon, ki bi prepovedal delovanje komunistov, ki pa so bili ravno v ilegali najmočnejši. Lepo je zapisal Vinko Vasle, ko je ugotovil, da bi z lahkoto prešteli vse tiste, ki niso komunisti in nikoli niso bili. Ostala bi zgolj peščica ljudi. Tudi ti si bil komunist, predvsem na papirju. Bil si član stranke, ki je veljala kot najmočnejša v tistih časih, izstopil pa si v času, ko smo se prenavljali in postavljali naše delovanje na nove temelje. To, da nam očitaš velik profesionalni štab, pa je zopet značilnost Kalimera. Res je v njem delovalo določeno število profesionalcev, ki smo jih plačali z našo članarino, še več pa je bilo ne-profesionalcev. V tem štabu nisem deloval na lastno željo, torej tudi s proučevanjem volilnih zakonov nisem imel veliko opraviti Vejetno bodo seje skupščine res pestre in boste za to poskrbeli tudi Zeleni, vendar ne zgolj s predlogi, kot je preimenovanje mesta Titovo Velenje. Pa veliko uspeha! Bojan Kontič DEŽURSTVA Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 28. junija — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Pečnik in dr. Vjdovič Petek, 29. junija — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Žuber in dr. Be-zljaj Soboto, 30. junija in nedeljo, 1. julija — dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Mijin in dr. Grošelj Ponedeljek, 2. julija — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Menih in dr. D. Vrabič Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 1. julija dežurna zobozdravnica dr. Andreja Ambro-žič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 29. junija do 6. julija je dežuren dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 36, telefon: 858-704. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju : Do 1. julija je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179. Od 2. julija do 8. julija je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112. Rečica ob Savinji Vaška olimpiada letos drugače Turistično društvo Rečica ob Savinji te dni hiti s pripravami na svojo osrednjo vsakoletno prireditev, ki ji je bilo doslej ime »vaška olimpiada«. Letos bo na vrsti že 12. zapored, dobila pa je novo ime in sicer »Od lipe do prangerja«, kar pomeni dva pomembnejših simbolov tega kraja in krajevne skupnosti. Prireditve ob tej priložnosti bodo trajale od jutri, 29. junija, do nedelje, 1. julija. Jutri, v petek torej, bo najprej na vrsti vsakoletni večer pod trško lipo, ki se iz leta v leto bolj uveljavlja in privablja množice ljubiteljev slovenske ljudske pesmi, domače besede in glasbe. Se pred tem bodo v prostorih osnovne šole odprli razstavo slikarskih in kiparskih del znanih bratov Dolenc in gobarsko razstavo. V soboto bodo imela prednost športna tekmovanja, ki jim bodo dodali še tekmovanje za »NAJ« Telovadno društvo Škale V nedeljo 8. vaška olimpiada Telovadno društvo Škale bo v nedeljo, 1. julija, pripravilo že 8. po vrsti »Vaško olimpiado«, ki se bo na prostoru pri starem gasilskem domu pričela ob 14. uri. Vsem ljubitejem razvedrila obljubljajo obilo užitkov, zanj pa bodo poskrbele ekipe iz Radovcev pri Murski Soboti, Voličine iz Slovenskih goric, Galicije, Mislinje, Lokvice, Konovega in Škal. Zares pravo razvedrilo, smeh in zabavo obetajo disci-yVvne : tekma koscev in gra- DATUM: 22.6. URA: 14.00 MERILNA POSTAJA: Šoštanj Koncentracija SO; mg/m1 0.91 [ituiKìr^® mMmm TONE GRLICA Hofbaverjeva L, Mozirje Tel.: 063/831-203 l I® Iskra # vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja BLACK & DECKER j ^Ima ^^telovni čas: vsak dan od 8. do_ 17. ure — previjanje vseh vrst elektromotorjev savinjski želodec. V nedeljo, 1. julija bo osrednji del tridnevne prireditve — po novem »Od lipe do prangerja«, na kateri se bodo kot vsa leta doslej pomerile ekipe zaselkov in vasi te krajevne skupnosti v šaljivih in malo bolj resnih igrah. Vse skupaj gotovo temelji na ohranjanju bogatega izročila kraja in vse krajevne skupnosti, dodati pa velja, da bodo letos program in igre bistveno spremenili, na bolje seveda, zlasti vsebinsko. Da bodo za vse obiskovalce vsestransko poskrbeli ni treba posebej poudarjati. j. p. V soboto mednarodno tekmovanje V soboto bo društvo »Modelar« iz Titovega Velenja pripravilo mednarodno tekmovanje daljinsko vodenih ladijskih modelov v razredih FSR-V/3,5, FSR-V/6,5 in FSR-V/15. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri in bo na Plevelovem jezeru potekalo ves dan. prijavilo pa se je 55 tekmovalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Češke in Madžarske. Tako močna udeležba je pogojena tudi s pripravami na bližnje svetovno prvenstvo modelarjev v Avstriji, vsekakor pa je lepa priložnost, da sprehod in sprostitev ob jezeru dopolnite z užitki ob spremljanju zanimivega tekmovanja. b. m. bljic, ribolov, vlečenje vrvi, žaganje in sekanje drv, metanje vode in tekmovanje v pitju piva, posebej zanimivo pa bo tekmovanje športnih konj v preskakovanju zaprek. Poseben mik prireditve bo razumljivo že tretje po vrsti srečanje zaradi rudarjenja preseljenih Škalčanov, ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti na ustrezno ponudbo po sami olimpiadi, za ples in ostalo pa bo poskrbelo »Zreških šest«. Če bo vreme slabo, bo prireditev 4. julija. Onesnaženost zraka V dneh od 18.6. —24.6.1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO; višje od polurne MIK 0,75 mg/m3. n i i i i j Rešimo gozdove ZELENI VELENJA smo seznanjeni .z intenzivno sečnjo dreves tudi v gozdovih Šaleške doline, ki so v »družbeni« lasti. Po nekaterih podatkih obstaja možnost, da se plani sečnje sproti prilagajajo političnim in zakonskim razmeram ter potrebam. Intenzivni posek bi naj tako potekal v gozdovih, ki bodo po novi zakonodaji z gotovostjo vrnjeni osebam ali dedičem razlaščenih oseb. (Gre za razlastitve opravljene po letu 1945.) Tam, kjer je posek opravljen, pomeni, da bodoči lastniki takšnega gozda od 10 do 30 let ne bodo mogli delati drugega, kot čistiti ter vzdrževati gozd. ZELENI smo zainteresirani, da se z gozdovi gospodari skrbno in racionalno. Prepričani smo, da je gospodaren posameznik v večini primerov naj-skrbnejši lastnik gozodv, saj teh zelenih površin, pljuč nas vseh, ne vidi zgolj kot trenutno tržno maso lesa, ampak kot trajen kapital, ki se ob pametnem gospodarjenju neprestano obnavlja! Zato se zavzemamo, da se opravi vračilo »podržavljenih« gozdov pravim lastnikom čimprej in korektno. Gozdovi pa naj ne bi bili do skrajnosti razredčeni, saj se bo le na tak način povečala motivacija bodočih lastnikov, da bodo gozdove čuvali, ne ropali. Zato smo ZELENI VELENJA v velenjski skupščini 19. 6. 1990 sprožili pobudo, da se te stvari uredijo, vendar zaradi zakonskega vakuuma o tej stvari ni bilo možno formulirati ustrezne, obvezujoče sklepe za občinske izvršne organe in izvajalce sečnje. Kljub temu ne nameravamo vreči puške v koruzo pa zato želimo dobiti še več podatkov o domnevni pretirani sečnji. POZIVAMO VSE ZAINTERESIRANE, BODOČE LASTNIKE, DEDIČE IN POTENCIALNE DEDIČE razlaščenih gozdov, da se nam oglasijo s polnim imenom ter naslovom. Želimo, da opravijo pregled gozda, ki jim je pripadal pred razlastitvijo ter nam na kratko sporočijo, kaj se v gozdu dogaja. Če tega ne morejo ali ne želijo opraviti pismeno, naj nam pošljejo samo naslov in morebitno telefonsko številko, da se bomo oglasili pri njih ter sprejeli ustne informacije. Za tajnost vseh informacij jamčimo, v kolikor pa bi se pokazala potreba po javni objavi le-teh, tega nikakor ne bomo storili brez privoljenja prizadetih. Prosimo vas, da nas o teh stvareh obvestite vsaj v roku treh tednov. Po tem roku bomo organizirali SKLIC VSEH, ki se nam boste o tej zadevi oglasili. Organizirali bomo PRAVNO PODPORO ter na ta način skušali premostiti težave ter preprečiti intenzivno sečnjo, dokler se ne sprejme republiški zakon, ki bo te zadeve urejeval. Naš naslov: ZELENI VELENJA Titov trg 4/II, p.p. 140 63320 Titovo Velenje OČUVAJMO NAŠE GOZDOVE! ZELENI VELENJA Kozmetični in frizerski salon IRIS Cesta 1/8, Titovo Velenje Telefon: 063/ 856-837 ŽELITE BITI LEPŠE, VITKEJ-ŠE? z novim aparatom MYOLIFT vam bodo odlično pozdravili akne, brezgotine, strije, zmanjšali gube, odstranili gubice okrog oči, učvrstili prsi, odstranili celulit in vas rešili odvečnih kilogramov. Še je čas pohitite, poletje bo kmalu tu! Vabi vas kozmetični in frizerski salon IRIS na Gorici v Titovem Velenju! Že po prvem obisku bo vaš videz lepši, postali boste vitkejši za 4 do 6 cm. Naročila sprejemajo po telefonu 856-837! Republiški zavod za zaposlovanje — enota Titovo Velenje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. NČ ROK IZK. DČ P. OD ŠT DEL OBČINA VELENJE CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL profesor matematike profesor matematike in fizike dipl. pedagog dipl. ing. računalništva dipl. ing. strojništva profesor biologije profesor za glasbeno vzg. dipl. ing. elektrotehnike profesor nemškega in francoskega jezika učitelj matematike x učitelj matematike in fizike x šolski pedagog in koordinator šolske svetovalne službe x učitelj računalništva x učitelj strokovno teoretičnih predmetov v strojni usmeritvi (nadomeščanje) x učitelj biologije x učitelj umetnostne vzgoje (polovični delovni čas) x učitelj strokovno teoretičnih predmetov v elektrotehnični usmer. (polovični delovni čas) x učitelj nemščine in francoščine (polovični delovni čas) x dč dč dč dč dč dč dč dč dč 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 3.500 3.500 3.500 Smeli načrti za delo Na programsko volilni konferenci Turističnega društva Titovo Velenje so delegati sprejeli zelo smel program dela za letos. Razdelili so ga na štiri poglavja. Na področju varstva okolja bodo razpisali tekmovanje za najbolj urejeno krajevno skupnost, ocenili urejenost šol, mestnih in vaških krajevnih skupnosti, podelili prehodne pokale, vrtnice in priznanja. Nosilec naloge: Odbor za varstvo okolja. Drugo področje je propaganda. Redno bodo'predstavili vse prireditve preko centra Turistične zveze in javnega obveščanja, zbrali bodo celovito ponudbo kraja in jo predstavili vsem subjektom na področju turistične propagande. Na video film bodo posneli Titovo Velenje in prireditve, ki se bodo zvrstile preko leta. Za te naloge bo poskrbel predsednik Turističnega društva in upravni odbor. Na področju izletništva bodo organizirali izlete skupaj s Turistično zvezo Velenje in izvedli srečanje s turističnimi delavci velenjske občine. Nosilec naloge: Upravni odbor društva. Med ostalimi nalogami pa bodo pripravili seminar za turistične vodiče, navezali stike s turističnim podmladkom na osnovnih šolah in poskušali dobiti nov prostor za delovanje društva. Sodelovali bodo pri gradnji avto campa ob velenjskm jezeru. Za te naloge je zadolžen upravni odbor turističnega društva. Turistično društvo naj bi sodelovalo tudi pri ureditvi Hude luknje, z rekreacijskim centrom Trebeliško in kulturno skupnostjo pri ureditvi Šaleškega gradu. Odbora za varstvo okolja in Odbor za prireditve pa imata tudi svoj program. O tem pa kdaj drugič. B. M. V nedeljo trim kolesarjenje ZTKO občine Velenje bo v nedeljo, 1. julija, pripravila trim kolesarjenje znotraj občinskih meja. Kolesarji bodo na pot krenili izpred velenjske pošte, nato nadaljevali po Kidričevi cesti, proti rudarskemu domu, mimo jezera, Hrastovca, Skal, Gaberk in po stari cesti proti Šoštanju do Puharjevega mostu in skozi Penk do nove ceste (tu bo kontrolna postaja), nato pa skozi Lokovico in Pesje do Vegradovega parkirnega prostora v Starem Velenju. SMUČARSKO SKAKALNI KLUB VELENJE VABI NA SKAKALNE PRIREDITVE: PETEK, 29. 6. 1990 ob 19. uri na javno žrebanje štartnih številk pred restavracijo Nama SOBOTA, 30. 6. 1990 ob 21. uri na mednarodno nočno tekmo na 55 metrski skakalpici za RUDARSKO SVETILKO NEDELJA, 1. 7. 1990 ob 12. uri na medkiubsko tekmo na 12 metrski skakalnici iii ob 17. uri na mednarodno tekmo na 80 metrski skakalnici za pokal M. CLUB. VABLJENI! HE Zgornjega vlnjska kmetijska y / ^ zadruga Mozirje t \ L_j BLAGOVNICA LJUBNO Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Mercatorjeva blagovnica v Ljubnem ob Savinji vam nudi: — stavbno pohištvo — strešna okna — podstrešne stopnice — program pohištva VARIO proizvodnega programa Glin Nazarje z od 25 do 45 % popustom. Možnost plačila s potrošniškim kreditom tel. 063/840-020 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Morda smo vsa ta leta poslovali preveč v anonimnosti in zato nas pozna manjši krog varčevalce^. Želimo pa se predstaviti širšemu krogu občanov. Hranilno kreditna služba je v sestavi TOK-a Kmetijstvo Šoštanj. Hranilno kreditna služba ima svoje blagajne v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, kar pomeni, da dokaj dobro pokrivamo območje občine Velenje. Za naše hranilne vloge jamči republika Slovenija. Trenutno obrestujemo hranilne vloge na vpogled po 33% obrestni meri. Sprejemamo tudi depozite in vezane hranilne vloge. Blagajne HKS so: - HKS TITOVO VELENJE, Prešernova 10 tel. 856 539 - HKS ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 tel. 881 241 - HKS ŠMARTNO OB PAKI, Šmartno 139 tel. 884 129 Za zaupanje se zahvaljujemo! RUDNIK LIGNITA VELENJE ■ ■ ri i.■•••" m 'r : ' - Rudnik lignita Velenje je najsodobnejši premogovnik z jamskim načinom odkopavati ja premoga v Jugoslaviji. Letošnja 115-letnica delovanja pomeni skoraj ravno tako dolgo bitko z nadvse zahtevnimi montangeološkimi razmerami, ki jih v jamah >pooseblja< stalna prisotnost metana, veliki pritiski, nenehna nevarnost požarov, vdorov vode in mulja ... ■Zato ni slučaj, da so velenjski rudarji, zlasti v zadnjih tridesetih letih, razvili tudi v svetu priznane nove odkopne metode in postopoma uvedli najsodobnejšo jamsko mehanizacijo, v zadnjih letih podprto tudi s sodobnim informacijskim sistemom. * Spričo dolgoletnega premišljenega razvoja rudnika in nenehnega vlaganja v znanje njegovih delavcev se ta kolektiv ponaša s takšno produktivnostjo, ki ga med rudniki z jamskim odkopavanjem premoga uvršča v sam evropski vrh. Več kot 80 % premoga pokurijo Termoelektrarne Šoštanj, ki slovenski državi dajejo kar dobrih 30 % vse potrebne električne energije. Glede na znane zaloge premoga v Šaleški dolini pomeni njihovo izkoriščanje stabilen vir energetske preskrbe republike Slovenije za prihodnjih 60 let. V petek, 29. junija Ob 9. uri: na kotalkališču v T. Velenju TEKMOVANJE v KOTALKANJU ZA RUDARSKO SVETILKO; ob 15. uri: v restavraciji družbene prehrane SRÉ-CANJE JUBILANTOV -JAMSKIH REŠEVALCEV; ob 16. uri: v restavraciji družbene prehrane EKIPNI ŠAHOVSKI TURNIR; ob 18. uri: v Delavskem klubu v T. Velenju SREČANJE UPOKOJENCEV V RLV (upokojenih po 30. 5. 1989); V soboto, 30. junija ob 9. uri: na teniških igriščih ob jezeru MEDKLUB-SKI TENIŠKI TURNIR; na jezeru pod restavracijo Jezero MEDNARODNO TEKMOVANJE MODELARJEV Z DALJINSKO VODENIMI ČOLNI; ob 18. uri: na stadionu NK Rudar NOGOMETNA TEKMA NK RUDARrNK MARIBOR; ob 21. uri: na skakalnici pod gradom MEDNARODNA NOČNA TEKMA na 55-metrski skakalnici; V nedeljo, 1. julija ob 8. uri: na balinišču pod bazeni v T. Velenju TEKMOVANJE V BALINANJU; ob 17. uri: na skakalnicah pod gradom MEDNARODNA TEKMA NA 80-METRSKI SKAKALNICI; - ob 19. uri: v upravni zgradbi (REK), Rudarska 6, v T. Velenju OTVORITEV RAZSTAVE DEL RUDARSKE LIKOVNE KOLONIJE; V ponedeljek, 2. julija ob 18. uri: v Glasbeni šoli v T. Velenju SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA RLV. ob 19.30: pred Delavskim klubom v T. Velenju PRO-MENADNI KONCERT RUDARSKE GODBE. V torek, 3. julija ob 5. uri: BUDNICA ob 8.00: na Titovem trgu — FORMIRANJE PARADE ob 8.10: POLOŽITEV CVETJA K SPOMENIKU MARŠALA TITA ob 8.20: ODHOD PARADE PROTI KOTALKALIŠČU ob 9.00: OSREDNJA PRIREDITEV »SKOK ČEZ KOŽO« ob 11. uri: pri restavraciji Jezero - SREČANJE UPOKOJENCEV IN DELAVCEV RLV. I Ob slabem vremenu bo »SKOK ČEZ KOŽO« v Domu kulture, popoldansko srečanje pa bo na jezeru ne glede na vreme. titovo velenje ERA TUDI OB NEDELJAH Prepričani smo, da marsikomu ustreza za nakupovanje prav nedeljsko dopoldne. Da bi vsem tistim našim potrošnikom ugodili, vam pri Eftl od 1. 7. dalje odpiramo vrata ene izmed svojih živilskih prodajaln tudi ob nedeljah od 8. do 11. ure. V mesecu JULIJU bo to poslovna enota SALEK, £ v preostalih mesecih pa: avgusta septembra oktobra novembra decembra MARKET HRANA TRŽNICA PRESKRBOVALNICA PREHRANA RDEČA DVORANA Delovna organizacija za izvedbo prireditev, propagandne in turistične dejavnosti p. o. Šaleška cesta 3 63320 Titovo Velenje ponovno razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev z dne 22. 6. 1990 dela in naloge DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati za direktorja delovne organizacije morajo poleg pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo smeri: ekonomske, pravne, komercialne, organizacijske ali tehnične, — z višjo ali srednjo -šolsko izobrazbo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — z visokošolsko izobrazbo 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da ima organizacijske sposobnosti, potrebne za tako delovno mesto. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 14 dni po objavi razpisa na naslov: Rdeča dvorana, Šaleška 3, 63320 Titovo Velenje — za razpisno komisijo. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. RTC GOLTE, PIVOVARNA UNION LJUBLJANA IN VANDROVČEK d.o.o. Solčava vas vabita na OTVORITEV PLANINSKE SEZONE LOGARSKA DOLINA 90. Prireditev bo na prostem pred planinskim domom v Logarski dolini. Pripravili bomo obilo zabave. Prireditev bo 29., 30. 6. in 1. 7. 1990 29. 6., 30. 6. in 1. 7. 1990 obiščite Logarsko dolino. Za vas bomo pripravili prireditev z naslovom OTVORITEV PLANINSKE SEZONE LOGARSKA DOLINA 90. 29. 6. ob 20. uri Happy end 30. 6. od 15. ure dalje Štajerskih 7 in humoristična skupina Alkotest i 1. 7. od 12. do 18. ure ansambel Krt in humorist Terezika OTVORITEV PLANINSKE SEZONE LOGARSKA DOLINA 90. Prireditev bo na prostem pred domom planincev v Logarski dolini. V času prireditvf bomo pripravili bogato gostinsko ponudbo: srnjakov golaž, savinjski želodec, masovnik, domača potica, sirnjek, sir, skuta in druge dobrote. KUPCE SPOMINSKIH PRIPONK ČAKA PRESENEČENJE. • V soboto 30. 6. si lahko ogledate nogometno tekmo KIKLE : HLAČE na igrišču ob počitniškem domu Elektrokovine. Tekma bo ob 13. uri. Pripravili bomo tudi druga tekmovanja za obiskovalce. ^Pridite ne bo vam žal! m OBVESTILO prodaja rezervne deie strojev in vozil ter ostalega materiala (le-žaji, jermeni in tesnila) ob delavnikih od 16, —18. ure v prostorih Vegrada — Stari trg 35. GIP VEGRAD VELE- „M_ „rnnur NjE CENE SO UGODNE. — PE MEHANIZACIJA VABLJENI! MOŽNOST DVIGANJA GOTOVINE Z DINARSKE HRANILNE KNJIŽICE IN S ČEKI LJUBLJANSKE BANKE V DRUGIH BANKAH Letos je možnost dviganja gotovine z dinarske hranilne knjižice in s čeki Ljubljanske banke v enotah drugih bank urejeno na podlagi pogodb s posameznimi bankami. Pri izboru bank je Ljubljanska banka upoštevala predvsem prisotnost enot banke na območjih, ki so pomembna za varčevalce bančne skupine Ljubljanske banke, in zanesljivost banke. Z večino izbranih bank, ki jih v nadaljevanju tudi navajamo, je sodelovanje že dogovorje'no, do letnih dopustov pa bodo sklenjene pogodbe še z nekaj preostalimi bankami. Obrnete se lahko na naslednje banke: Bjelovarska banka d. d. Bjelovar, Dalmatinska banka d. d. Zadar, Dubrovačka banka d. d. Dubrovnik, Kreditna banka d. d. Umag, Jugobanka-Jubbanka d. d. Sarajevo, Beograd, Komercialna banka d. d. Zagreb, Medjimurska banka d. d. Čakovec, Panonska banka d. d. Novi Sad, Privredna banka d. d. Sarajevo, Privredna banka Zagreb d. d. Zagreb, Riječka banka d. d. Rijeka, Samoborska banka d. d. Samobor, Sisačka banka d. d. Sisak, Splitska banka d. d. Split, Stopanska banka a. d. Skopje, Tuzlanska banka d. d. Tuzla, Varaždinska banka d. d. Varaždin, Vinkovačka banka d. d. Vinkovci, Voj-vodanska banka d. d. Novi Sad, Zagrebačka banka d. d. Zagreb. V Republiki Sloveniji je mogoče dvigati gotovino z dinarske hranilne knjižice in s čeki Ljubljanske banke v enotah A bnan-ke d. d. Ljubljana, pri Komercialni in hipotekami banki d. d. Ljubljana pa lahko za sedaj poslujete z dinarsko hranilno knjižico. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Titovo Velenje ČETRTEK 28. JUNIJ 1 PETEK 29. JUNIJ 1 SOBOTA 30. JUNIJ 1 NEDELJA 1. JULIJ PONEDELJEK 2. JULIJ 1 TOREK 3. JULIJ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 H TV SLOVENIJA 1 H TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ■ tO.IO Alpe Jadran 10.40 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Žarišče. Ponovitev 15.55 Poletna noč. Ponovitev nadaljevank. Murphy Brown, ameriška nanizanka, 21/22 Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka, 9/13 Leteči cirkus M. Pythona, angl. nanizanka, 3/12 18.10 TV Mozaik Te presenetljive živali Angleška poljudnoznanstvena serija, 1/6 18.40 Spored za otroke in mlade Čudežna leta. Ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, 8/13, angleška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.05 TV Dnevnik 3 22.25 Poletna noč Murphy Brown, ameriška nanizanka, 22/22 Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka, 10/13 Leteči cirkus M. Pythona, angl. naniz., 4/12 TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi — Poskusni prenosi. 18.50 Ravnotežja: Družbene dejavnosti na razpotju. 3. — Zadnji del izobraž. oddaje. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/12. 20.55 Mali koncert nagrajencev XIX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije, 1. oddaja. 21.00 Rdeča violina. Dokumentarna oddaja. 21.30 Večerni gost: Silvija Luks. TV ZAGREB 1 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Tudi letos, izobraževalna oddaja. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 »Va-rošarije«, zabavna oddaja. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Eurosong 90, 23.10 Poročila za tuje turiste. 23.15 Barva noči, nočni spored. 0.15 Poročila. Gzzmng 75.(5 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Italija 90. 16.45 Igre brez meja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Alo, alo, humoristična nanizanka. 20.30 Kolo sreče. 21.00 Poročila. 21.05 Zora lažnih bogov, italijanski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.30 Igrani film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Kadeči se kotli. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duke pride redko sam. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, krim. serija. 20.55 Poročila. 21.00 Kid Blue, igrani film. 23.10 Pozor — visoka napetost, krim. serija. 0.00 Ura filmarjev — filmske zgodbe. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tele boutique. 10.05 Transformers. 10.35 Dragi stric Bili. 12.30 Klasika opoldne. 13.00 Popoldanski program: 13.30 California Clan, serija. 15.00 Wimbledon. 17.10 Cena je vroča — show. 18.00 Nevidni — pustolovska serija. 18.45 Poročila. 19.15 Človek za šest serija. 20.15 led na palčki 0T05 Budova skrivnost, pustol. film. milijonov dolarjev Igrani film. 22.30 Sladoled na palčki. umm* 6.00 Poslovno poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Dviganje uteži (evropski turnir). 10.00 Profesionalni boks. 12.00 Svetovno nogometno prvenstvo — dokumentacija. 14.00 SNP — povzetek najboljših tekem. 16.00 Golf. 17.00 Sedmeroboj in deseteroboj. 18.00 Lahka atletika: NDR—SZ. 19.00 Medn. motošport. 21.00 Rokoborba. 22.00 Košarka, finale iz ZDA. L i g 1: AL - 6.00 Channel E + E.B.C. 7.00 Day-break. 8.30 Videomoda. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the air. 18.30 Blue Night — magacinski show. 19.30 Poročila. 20.00 Severna zvezda, film (Anne Baxter). 22.00 Poročila. 22.15 High Chaparral, serija. 23.15 E.B.C. — novice. 23.45 Sladko in kislo, dram, serija. 10.30 Infošov. 11.00 Sylvester, ameriški družinski film, 1985 (Richard Farnsworth). 13.30 Infošov. 14.00 Navpični start, nemška komedija, 1988 (Mike Krüger). 15.30 Telemix. 16.00 Frantic, francoska kriminalka, 1988. 18.05 Ječa, tu ste na varnem, ameriška komedija, 1984 (Jeff Alt-man). 19.30 Telemix. 20.00 Zlata ribica je padla v vodo, ameriška komedija, 1987 (Goldie Hawn). 21.50 Taxi boy, francoska komedija. 1985 (Claude Brasseur). 23.30 Dvoboj najboljših, italijanski fantazijski film, 1983. 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke Kljukčeve dogodivščine. 1/2 9.30 Boj za obstanek Angleška poljudnoznanstvena serija. 5/12 9.55 Rdeča violina. Dokumentarna oddaja 10.25 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu. Angleška nadaljevanka. 6/13 .11.15 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Žarišče. Ponovitev 15.55 Poletna noč. Ponovitev nadaljevank Murphy Brown, ameriška nanizanka, 22/22 Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka, 10/13 Leteči cirkus M. Pythona, angl. nan. 4/12 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 TV Mozaik Safari v mestu: Oaze zelenja. Angleška poljudnoznanstvena serija. 2/6 18.40 Spored za otroke in mlade Pet prijateljev, angleška nanizanka. 1/13 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Rumena reka. Japonsko-ki-tajska dokum. nadaljevanka. 5/10 21.15 Zakon v Los Angelesu. Amer. nanizanka. 7/42 22.00 TV Dnevnik 3 22.25 Ohcetni videomeh. Prenos 23.25/23.55 Poletna noč Mati in sin, avstralska nanizanka, 1/14 Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka, 11/13 Leteči cirkus M. Pythona, angl. nan., 5/12 1.30/1.55 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi — Poskusni prenosi. 19.00 Videomeh v Ameriki, 1. oddaja. Ponovitev. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Poletni koncert iz Osla. 21.30 Skupščinska kronika. 22.00 Regionalni programi TV Ljubljana Studio Maribor: TELE M. 23.30 Satelitski programi — Poskusni prenosi. TV ZAGREB I 10.10 Tv koledar. 10.20 Letni spored (do 14.00), 14.35 Poročila. 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni spored. 17.50 Ferdy, risana nanizanka. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V City-ju, filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Skupščinska kronika. 22.30 Kulturni magazin, 23.30 Poročila za tuje turiste. 23.35 Barva noči, nočni spored. 1.35 Poročila. TV ZAGREB 2 16.00 Poročila. 16.05 Tv koledar. 16.15 Izložba znanstvenih knjig. 16.30 Italija 90. 16.45 Igre brez meja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Alo, alo. humoristična nanizanka. 20.30 Poročila. 20.35 Posebna oddaja o svetovnem nogometnem prvenstvu Italija 90. 22.90 Lepi duhovnik, italijanski film. 0.20 Kronika jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 9.00 Ladja ljubezni. 10.00 Poročila. 10.05 - ' 10.30 Duke pride redko sam, 12.'15_Kolo jreče. 13.00 Tv bor-Ladja Teleshop, sam, 12.11 za. 14.05 Real Ghostbusters. ) Zaljubile ;haparall, ljubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 16.05 High Chaparall, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Druži na Addams, grozljivka. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angeli za Charlieja, kriminalna serija. 21.00 Kakor se poigra usoda, film. 22.50 Nevarna igrača, film (Nino Manfredi, Marlene Jobert) RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.10 Zgodba Springfieldovih. 10.05 Transformers. 10.35 Dragi stric Bili. 11.00 Slepar proti sleparju. 11.45 Dva z obratom. 12.35 Klasika. 13.05 Tele butik. 13.30 Kalifornijski klan. 14.15 Springfieldo-va zgodba. 15.00 Wimbledon. 18.45 Poročila. 21.45 Povzetek iz Wimbledons. 22.30 Sok, grozljivka. 00.05 Podganje gnezdo, grozljivka. nmn 6.00 Poslovno poročilo. 7.00 D. J. Kat ifro ----- ;ga 11.00 Trax. 11.30 Moto šport. 12. Italija 90 ....... Show — za uteži. 10.00 o.troke. 9.30 Dvigovanje Šport iz vsega sveta. povzetek najboljših tekem. 16.00 Mednarodni moto sport. 17.00 Sedmeroboj in deseteroboj. 18.00 Lahka atletika NDR—SZ. 19.00 Smučanje prizadetih. 20.00 Rokoborba. 21.30 Trax. 22.00 Lahka atletika, grand prix iz Lillea. 00.00 Italija 90. SUPER CHANNEL break. 8.30 Turisitčni magacin. 9. % 6.0u Channel E in E. B. C. 7.00 Da' agac Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit studio international. 20.00 Concert Special. 21.00 Blue Night. 22.00 Poročila. 22.15. Concert Special. 23.15 E. B. C. 23.45 Max Headro-om. 00.15 Poročila. 00.30 Blue Night. 9.00 Izbor tedenske programske tvornosti 9.00 Spored za otroke in mlade Radovedni taček: Vrata 9.15 Lonček kuhaj: Čokoladna zmr-zlina 9.25 Zbis: Mladenič in vila 9.35 Ciciban. Dober dan: Salica ali mala šalica 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 2/18 10.15 Zgodbe iz školjke. 26. oddaja 10.45 Tednik 11.45 Večerni gost: Silvija Luks 12.30 Video strani 15.15 Video strani 15.25 Žarišče. Ponovitev 15.55 Poletna noč. Ponovitev nadaljevank Mati in sin, avstralska nanizanka, 1/14 Nekdo jezdi mimo, amer. nanizanka, 11/13 Leteči cirkus M. Pythona, angl. nan. 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Iz tujih kuhinj Izobraževalna serija. Ponovitev. 3/9 18.40 Spored za otroke in mlade Cvetlične zgodbe. Ponovitev 19.10 Risanka 19.20 Tv Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Eleni, ameriški film 22.30 TV Dnevnik 3 22.50 Miss Slovenije '90 23.30 Poletna noč Mati in sin, avstralska nanizanka, 2/14 Nekdo jezdi mimo, ang. nadaljevanka, 12/13 Leteči cirkus M. Pythona, ang. nan. 6/12 TV SLOVENIJA 2 16.30 Italia 90 — SP v nogoetu (1/4 finala). 18.55 Danes skupaj. Odd. TV ZG 19.30 TV Dnevnik. 20.10 Hiti Me-sama '89. Zab. glasbena oddaja TV BG. 20.35 Italia 90 — SP v nogometu. (1/4 finala) 23.00 Satelitski programi — Poskusni prenosi (do 01.30) usm 9.30 Tv koledar. 9.40 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.05 Barva noči, ponovitev nočnega sporeda. 12.05 Saga o Forsytih, filmska nanizanka, 13.00 Portret Branka Gavelle. 14.30 Henry, kanadski film za mlade. 16.05 Oddaja narodne glasbe. 16.35 Sedmi čut. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Tv avkcija. 17.30 M. Krleža: Tomo Ba-kran, drugi del, 18.25 Tv avkcija 2. del. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik, 20.15 Saint Yves, ameriški film. 21.15 Tv dnenvik. 22.15 Split 90, festival zabavne glasbe. 0.00 Poročila za tuje turiste. 0.05 Barva noči, nočni spored. 02.05 Poročila. TV ZAGREB 2 14.05 Tv koledar. 14.15 Svet tišine, 15.00 Danes skupaj. 15.30 Glasbeno-pesniške igračke, spored za otroke, 16.30 Italija 90. 16.45 Firence, nogometna tekma četrtine finala. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show. 20.30 Poročila. 20.35 Italija 90. 20.50 Rim, nogometna tekma četrtine finala. 23.00 Kronika filmskega festivala v Pulju. 23.45 Glasbena oddaja. 0.45 Split, drugi del festivala zabavne glasbe. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angeli za Charlieja. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Te|eshop. 10.30 Ghost- Ze se usoda poigi ein. 13. Naša majhna kmetija. 14.15 Car pla- film. >.55 Družina Feuerstein ra, 25 busterji. 11.00 n. 12.5 letija. nin — Matterhorn, 14.55 Teksaški'va- ?abund, film (Gary Cooper, Loretta oung). 16.40 Glasbene novosti. 17.05~Potopis: Gvatemala. 17.50 Fan-tasy Island. 19.05 Batman. 20.00 Stin-gray. krim. .serija. 21.00 Jake in McCabe — Čez drn in strn, serija. 22.05 Halo Berlin. 22.30 Drzneži, film. 00.05 Noči groze, grozljivka. RTL PLUS 8.00 Za otroke. 10.30 Tele butik. 11.00 Dragi stric Bili. 11.00 Vzorčno mesto, film (James Stewart). 13.00 Tele butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Alias Smith in Jones. 15.00 Wimbledon. 18.15 Mož za 6 milijonov dolarjev. 19.45 Poročila. 20.15 Na sledi, grozljivka (Margot Kidder). 23.00 Mlade zapeljivke, erot. film. 00.00 Seksi klipi. ozn 7.00 Za otroke: Barrier Reef, Leteči kiwi, tovarna šal. 10.00 Italija 90. 14.00 Motošport-grand prix iz Nizozemske. 16.00 Trax. 16.30 Italija 90 povzetek. 17.00 Italija 90: četrfinalna tekma. 19.00 Tour de France. 19.30 Boks. 20.30 Italija 90: povzetek in če-trtfinalna tekma. 23.00 Italija 90: vrhunci tekem za četrtfinale. EHIISEma 7.00 Super B.O.O.S. glasba in risanke. 11.00 Mix. 17.00 Video moda. 17.30 Eurochart — evropskih vročih 100. 18.00 Ultra šport. 20.00 E.B.C. — novice. 21.00 Tele preveč, komedija. 22.30 Območje somraka. 23.00 Quicksand, kriminalka (Mickey Ro-oney, Jeanne Cagney, Barbara Ba-teš. Peter Lorre). ' 9.35 9.45 10.35 11.05 11.40 12.00 13.00 16.00 16.10 17.00 17.10 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05 21.05 22.25 22.45 Video strani Otroška matineja Živ Žav Otroška matineja Pet prijateljev. Angleška nanizanka 1/13 Zgodbe iz mest — Stolac Zabavnoglasbena oddaja. 2/11 Alpski večer '90. 4. oddaja Kmetijska oddaja TV ZG Video strani Video strani Formula 1. Francoska nadaljevanka (12. del/13) TV Dnevnik 1 Bratje Sacketi, ameriški film Risanka TV okno TV Dnevnik 2 Vreme B. D. Feijoo — J. B. Stagnaro: Pot na jug. 2. del jugo-slov.-argentinske kopro-dukcije TV NS Zdravo TV Dnevnik 3 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film (do 13.00). 16.30 Italia 90 — SP v nogometu. Prenos. (1/4 finale) (Če YU, na LJ 1). 18.55 Jugotonov klub. Oddaja TV ZG. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Te presenetljive živali. Angleška dokumentarna serija. 3/6 20.40 Italia 90 — SP v nogometu. Prenos (1/4 finale). TV ZAGREB 1 9.30 Poročila, 9.35 Šport Billy, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka 14.00 Poročila. 14.05 Sestanek brez dnevnega reda. 16.20 Poljudnoznanstvena nanizanka. 17.15 Zakaj, čehoslovaški film. 18.45 Tarzan, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, filmska nanizanka. 21.05 Zabavna glasba. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poroči'a za tuje turiste, 22.00 Barva noči, nočni spored 0.00 Poročila. EEEH 7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Barva noči, ponovitev nočnega sporeda. 10.00 Danes za jutri. 13.00 Športno popoldne. 16.30 Italija 90. 16.45 Milano: nogometna tekma četrtine finala. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbena oddaja. 20.30 Poročila. 20.35 Neapelj: nogometna tekma četrtine finala. 22.50 Pregledi dneva. 23.00 Kronika filmskega festivala v Pulju. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Družina Feuerstein. 8.30 Batman. 9.20 Tele nasvet za kuhanje. 9.30 Glasbene novosti. 10.00 Šport. 11.00 Teksaški vagabund, film (Gary Cooper, Loretta Young). 12.40 Sredi Evrope — zgodovina Nemčije. 13.10 Berlinski pogovori. 14.10 Živali in mi (Alpski ZOO v Innsbrucku). 14.35 Naša majhna farma. 15.25 Človek, ki je hotel vladati, film (Broderick Craw-ford). 17.15 Samosodje, film (Donald 'Pleasence). 18.45 Poročila in vreme. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Koncert iz Berlina (Daniel Berenbolm). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.15 Na begu, kriminalka. RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.30 Blisk — beli konj, film. 11.10 Njihov prvi mož, Film. 13.10 Moj oče je zunajzemljan. 14.00 Dr. Who. 14.25 Čas življenja — čas ljubezni, film. 16.10 Naše majhno gledališče. 17.30 Ruleta. 17.45 N. N. Priljubljena narodna glasba. 18.45 Poročila. 20.15 Sladoled na palčki: Velika ljubezen, najstniški film. 22.35 Tutti Frutti. 23.35 Krim. zgodba. tum H< 7.00 Ura moči (verski program). 8.00 Za otroke. 10.00 Avstralski nogomet. 11.00 Italija 90: včerajšnji četrtlinalni tekmi. 15.00 Boks. 16.00 Motošport. 16.30 Italija 90 — povzetek in tekma. 19.00 Tour de France. 20.30 Italija 90: povzetek in tekma. 23.00 Italija 90: obe današnji četrtfilalni tekmi. SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 11.00 Coca Cola Eurochart. 11.30 Konkretno življenje. Krščanski program v nemščini. 12.00 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. Novice. 17.00 Mix. 18.00 Poslovni teden. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundiee in Calha-ne, pust. drama. 21.00 Moje nespodobnosti, film, temelječ na življenju slovitega hollywoodskega zvezdnika Errola Flynna, v glavnih vlogah Dun-cah Regehr, Barbara Hershey, Barrie Ingham, Michael Callen, Lee Purcell in George Coe. Programa nismo prejeli. 11.30 12.00 14.25 14.35 15.55 18.00 18.10 18.10 18.25 18.40 18.40 18.50 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 21.35 21.50 22.10 Mozaik Slovenska ljudska glasbila in godci Violinske citre. Ponovitev. Video strani Video strani Zdravo. Ponovitev Poletna noč. Ponovitev nadaljevank Mati in sin, avstral. nanizanka, 2/14 Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka, 12/13 Leteči cirkus M. Pythona, ang. naniz., 6/12 TV Dnevnik 1 Mozaik. Ponovitev. Utrip Zrcalo tedna Spored za otroke in mlade Radovedni taček: Luna Cvetlične zgodbe, 6/13 Risanka TV Okno TV Dnevnik 2 Vreme Tomislav Osmanli: Skopske podobe iz sanj, drama TV Skopje Ameriško plesno gledališče: Alvina Aileya — Fever Swamp, balet TV Dnevnik Poletna noč Mati in sin, avstral. nanizanka, 3/14 Nekdo jezdi mimo, 13. — Zadnji del angl. nad. Leteči cirkus M. Pythona, angl. naniz., 7/12 TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — Poskusni prenosi. 18.55 Zgodovinski parki Hrvatskega Zagorja, dokumentarna oddaja TV ZG. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Kavarna, ponovitev 21.35 Po sledeh napredka 22.05 Izbor iz JRT2 TV ZAGREB 1 10.30 Risanka 11.00 Poročila. 11.05 Poletni spored (do 14.00), 14.35 Poročila. 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega sporeda. 16.50 Sedmi čut, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Južno od Rusije. Uzbekistan in Kazahstan. 17.50 Oddaja za otroke. 18.05 Gora-nove zgodbe 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18. 45 Teledisk, 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Oče Izet, tv drama. 21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Poročila za tuje turiste. 22.05 Barva noči, nočni spored. TV ZAGREB 2 13.25 Modri spored: morje. 13.55 Wimbledon, teniški turnir. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Italija '90. 20.45 Poročila. 20.50 Italija '90, specialna oddaja. 22.00 Poročila. 22.05 Kronika filmskega festivala v Pulju. 22.50 Gospej v čast, italijanski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Poročila. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 9.50 Tv nasvet za potovanje. 10.00 Poročila. 10.05 Teleshop. 10.30 Samosodje, film (Donald Pleasence). 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tele borza. 14.05 Gasimir & Co. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone, vestem. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tele nasvet za «aravo. 17.50 Hotel, druž. serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Trapper John, bolniš. serija. 21.00 Inkovski zaklad, vestem. 22.40 Poročila. 23.20 News & Stories: pogovor s Heinerjem Müllerjem. 0.05 Svojega otroka hočem obdržati, film (Mariel Hemingway). RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 8.35 Tele butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Transformers. 10.35 Tele butik. 11.00 Lopovi zoper lopove. 11.45 Delvecc-hio. 12.30 Klasika. 13.05 Bogat in lep. 13.30 Že spet ti-sum. 14.00 Wimbledon '90, vmes ob 18.45 poročila. 21.35 Poročila. 21.45 Wimbledon '90 — povzetek. 22.30 Airwolf — lov na ljudi po teksaško. 23.45 Magacin za moške. Enszn 6.00 Poslovno poročilo. 6.30 Evrop. poslovni kanal. 7.00 D. J. Kat Show (za otroke). 9.30 Tour de France. 11.00 Motorne dirke — grand prix Nizozemske. 12.00 Italija 90: vse štiri četrtfinalne tekme. 19.00 Mednar. motošport. 20.00 Tour de France. 21.00 Boks. 22.00 Kakšen teden! Izbor vrhunskih dogodkov. 23.00 I.A.A.F. grand prix atletike iz Stockholms. 0.00 Tour de France. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 Evrop. poslovni kanal. 7.30 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Poletje v zraku (Summer in the air). 19.30 Poročila. 20.00 Mix. 21.00 Hollywood. 22.15 Turistični magacin. 22.45 Svet fotografije. 23.15 Mix. 23.45 Coca Cola Eurochart. 0.15 Poročila, potem pa Mix. 18, 18, 18, 18. 19, 19. 19. 19. 19. 22. 22. 00 Mozaik Spored za otroke in mlade Zgodbe iz školjke, 27. oddaja 35 Mozaik. Ponovitev Rock Kompas, 1/4 20 Video strani 15 Video strani 25 Žarišče. Ponovitev. 55 Poletna noč. Ponovitev nadaljevank Mati in sin, avstral. nanizanka, 3/14 Nekdo jezdi mimo, 13. — zadnji del angl. nad. Leteči cirkus M. Pythona, angl. nan, 7/12 00 TV Dnevnik 1 10 Spored za otroke in mlade 10 Zlata ptica: Sedemletnica 20 F. Milčinski: Vesela zgodba o žalostni princeski .10 Risanka .20 TV Okno .30 TV Dnevnik 2 .47 Vreme .55 Italija 90 — SP v nogometu: prenos (1/2 Finale) .05/23.05 TV Dnevnik 3 .25/23.25 Poletna noč: Mati in sin, avstralska naniz., 4/14 Porotniki v senci, frane, na-daljevanka, 1/7 Leteči cirkus M. Pythona, angl. naniz., 8/12 .15/1.15 Video strani 13.55 Wimbledon — Tenis. 17.00 Satelitski programi — Poskusni prenosi. 18.55 I. Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana '90. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Igre junakov, ameriški film. 22.05 Satelitski programi — Poskusni prenosi (do 24.00), TV ZAGREB 1 9.50 Tv koledar. 10.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke, 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota, 20.05 Sanjal vas bom z zadnjimi sanjami, ameriški film. 21.20 Dialogi, kontaktni spored, 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Poročila za tuje turiste. 22.35 Barva noči, nočni spored. 0.35 Poročila. TV ZAGREB 2 14.40 Poročila. 14.45 Tv koledar. 14.55 Wimbledon, teniški turnir. 19.30 Italija 90. 20.00 Neapelj, nogometna tekma polfinala. 22.00 Poročila. 22.50 Kronika filmskega festivala v Pulju. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Samson in inkovski zaklad, vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tele borza. 14.05 Medvedkovi ogledi. 14.30 Tele nasvet denar. 14.40 Ladja ljubezni, zaljubljen v čarovnico, Bo-nanza, vestem. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tele nasvet za avto. 17.50 Matt Houston, krim. serija. 18.45 Poročila, kolo sreče, poročila. 20.30 Vedro naprej, kviz. 20.30 Majhne ribe pravosodja, sod. serija. 21.00 Rad bi živel s teboj, film. 22.45 Spiegel TV. 23.15 V — Zunajzemeljskli obiskovalci prihajajo, serija. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Trans-formers. 10.35 Tv butik. 11.05 Lopovi zoper lopove, Kaz & Co. 12.30 Klasika opoldne. 13.05 Bogat in lep. 13.30 Kalifornijski klan. 14.15 Springfieldova zgodba (pon.). 15.00 Wimbledon. 18.45 Poročila in vreme. 19.10 Knight Rider. 20.00 Križ na lovčevi poti, domovinski film. 21.45 Povzetek iz Wim-bledona. 22.30 Eksplozivno — Kino-klub. 23.15 Ameriški graffiti, film (Richard Dreyfuss, Harrison Ford itd.). mmzn 6.00 Mednar. poslovno poročilo. 6.30 Evrop. posi, konala. 7.00 D.J. Kat Show (za otroke). 9.30 Tour de France. 10.30 Trax: svetovni pokal specialno — šaljivosti iz Italije. 11.00 I.A.A.F.gradn prix atletike iz Stockholms, Opoldne: mednar. motošport. 14.00 Boks. 15.00 Skoki za trofejo ES iz Belgije. 16.00Eurosport Kakšen teden! Izbor vrhunskih dogodkov. 17.00 Tenis z Australian Open. 19.00 Motošport iz Nürnberga. 20.00 Tour de France. 21.00 Rokoborba. 22.00 Italija 90: prvi polfinale. 0.30 Golf: Peugeot French Open iz Pariza. Ulj J iT 6.00 Channel E. 6.30 Evrop. poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 17.30 Poletje v zraku. 19.30 Poročila. 20.00 Ultra šport, vmes ob 22.00 Poročila. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 1.30 Time Warp. muz Programa nismo prejeli. Programa nismo prejeli. SREDA 4. JULIJ TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Mozalk Spored za otroke in mlade B. Vovk: Radovedni slonček 9.45 T. Osmanli: Skopske podobe iz sanj. Drama TV SK 11.15 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč. Ponovitev nadaljevank Mati in sin, avstral. nanizanka, 4/14 Porotniki v senci, frane, nada-Ijev., 1/7 Leteči cirkus M. Pythona, angl. naniz., 8/12 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Mozaik Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade Moja družina In ostale živali, angleška serija, 1/13 19.12 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.47 Vreme 19.55 Italia 90 — SP v nogometu. Prenos. (Polfinale) 22.05/23.05 TV Dnevnik 3 22.25/23.25 Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, 5/14 Porotniki v senci, frane, nada-Ijev., 2/7 Leteči cirkus M. Pythona, angl. naniz. 0y2S/1.25 Video strani TV SLOVENIJA 2 14.55 Wimbledon - Tenis. 17.00 Satelitski programi — Poskusni prenosi. 19.00 Iz tujih kuhinj. Izobraževalna serija, 5/9. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Pekel na Pacifiku, ameriiki film. 21.40 Svet poroča. 22.40 Satelitski programi — Poskusni prenosi (do 24.00) TV ZAGREB 1 9.50 Tv koledar. 10.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Barva noči, ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja: S poti po Italiji. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Tibetanske impresije, potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Mestni princ, ameriški film. 20.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila za tuje turiste. 23.10 Barva noči, nočni spored. 01.10 Poročila. TV ZAGREB 2 13.40 Poročila. 13.45 Tv koledar 13.55 Wimbledon, teniški turnir. 19.30 Italija 90. 19.50 Torino: nogometna tekma polfinala. 22.00 Poročila. 22.05 Rezerviran čas. 22.50 Kronika filmskega festivala v Pulju. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje In Ladja ljubezni. 10.05 Tv trgovina. 10.30 Rad bi živel s teboj, film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, Zdravje, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Nori divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv nasvet vrt. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Plača je premalo, igra. 23.00 Jetset dekle in vohunstvo, kriminalka. 0.25 Mike Hammer. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Trans-formers. 10.35 Tv butik. 11.00 Lopovi zoper lopove. 11.45 Quincy. 12.30 Klasika. 13.05 Bogat in lep. 13.30 Že spet ti. 14.00 Wimbledon '90. 18.45 Poročila in vreme. 19.10 Angel vauh New Yorka. 20.00 Zvesti detektivi, film. 21.45 Wimbledon '90 — povzetek. 22.30 Stern TV. 23.05 Blazing Magnum, akcij. film. 0.25 Olimpijski dan. 0.55 Sijajni vohun. EHHZH 6.00 Mednar. poslovno poročilo. 6.30 Evrop. poslov, kanal. 7.00 D. J. Kat Show (za otroke). 9.30 Tour de France. 10.30 Mobil 1 (motošport). 11.00 Tenis: BMW German Open, Hamburg. 14.00 Golf: Peugeot French Open, pariz. 15.00 Motorni šport. 16.00 Tenis — dokumentacija: zgodba Chris Evert. 17.00 Italija 90. 19.00 Šport po svetu. 20.00 Tour de France. 21.00 Boks. 22.00 Italija 90: drugi polfinale. 0.30 Skoki iz Belgije. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E (vzgojni program). 6.30 Evropski poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Halo Avstrija, halo Dunaj. 9.00 Poročila. 9.15 Mix (obilo prvovrstne glasbe in video). 17.30 Poletje v zraku. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp (klasični klipi). 20.00 Mix. 22.15 Poslovni teden. 22.45 Spiegel TV. 23.15 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 1.30 Time Warp, potem spet Mix. folklora iz sicilije Iz Italije prihajajo k nam v goste člani folklorne skupine CITA DI TRAPANI, ki nam bodo predstavili stare pesmi, stare plese in instrumente iz Sicilije. Skupina letos sodeluje tudi na že tradicionalnem srečanju folklornih skupin v Mariboru. Predstavili se nam bodo v petek, 29. junija, ob 19. uri na ploščadi pred Namo. Če bo deževalo, prireditve ne bo! koncert komornega tria lorenz - novak - žibert V četrtek, 5. julija, ob 20.30 bo na velenjskem gradu prvi KUD IVAN CANKAR Plešivec RADIO VELENJE RAZPISUJETA XV. SREČANJE ANSAMBLOV DOMAČE NARODNE GLASBE TO BO 19. AVGUSTA NA GRAŠKI GORI PRI TITOVEM VELENJU OB 14. URI Sodeluje lahko ansambel, ki bo za SREČANJE prijavil dve skladbi. Obe skladbi morata biti lastni, vsaj ena pa naj bo prvič izvajana. Komisija za ocenjevanje bo podelila nagrade po sledečih temah: 1. Prvič izvajana skladba — izvirnost 2. Kvaliteta izvedbe 3. Nagrada občinstva Prireditev bomo posneli in predvajali po radiu. Za vse manj znane ansamble bomo v eni izmed dvoran v Titovem Velenju izvedli avdicijo. Vsem, do roka prijavljenim ansamblom, bomo naknadno poslali obvestilo o datumu avdicije. Avdicija bo kot javni nastop. Uvajamo novost — ansambli, ki bodo na avdiciji izpadli, bodo lahko po tekmovalnem delu popoldne na Graški gori nastapili izven konkurence. Da bo to resnično pravo »SREČANJE«, se naj bi po uradnem delu še kak ansambel predstavil z igranjem za ples. Skupinam bomo povrnili delne potne stroške in jim priskrbeli jedačo ter pijačo. Vsak nastopajoči bo prejel izvirno spominsko darilo. Vsem, ki vas veseli in imate smisel do igranja ter petja na svidenje na Graški gori 19. avgusta 1990! Prijave za XV. SREČANJE pošljite najpozneje do 10. julija 1990. Poleg prijav priložite besedila skladb, ki jih boste igrali. Naslov: KUD Ivan Cankar, Plešivec št. 15 (Alojz KLANČNIK tel. 858-633 ali Dragica ODERLAP tel. 855-023), 63320 Titovo Velenje. Na istem naslovu dobite vse dodatne informacije. Programa nismo prejeli. GLASBENI KOTIČEK DEE JAY Robby Bratuša YO... BROTHERS AND SI-STERS!!! Čeprav je že dobre tri mesece 1 od tega, ko smo v londonu izbrali novega prvaka med DEE JAY-i, vas prav zanima kakšni so zaslužki DJ-ev v razvitem zahodu in kaj pravzaprav počenjo. Zato sem se danes odločil, da vam na kratko opišem, leto v življenju lanskega svetovnega prvaka, Angleža svift-a Cutmaster. Že tisto noč, ko je zmagal je Cutmaster dobil visoko denarno nagrado pet tisoč angl. funtov plus dva zlata Technicsova gramofona z mixerjem. Seveda ne tistega, ki ga uporabljamo v go-spodinstvu. Po podatkih, ki jih imam na razpolago je v letu njegove vladavine, hladnokrvno pobral še naslednjih sedem tisoč angl. funtov. Kaj je storil s tem denarjem je čisto njegova zadeva, kaj pa je naredil v letu, ko je vladal, je stvar kluba D.M.C. Vsekakor si je svet želel videti novega šam-piona v akciji. Moram povedati, kitarski večer, na katerem se nam bo predstavil komorni trio v sestavi: Tomaž Lorenz, violina, Jerko Novak, kitara in Franc Žibert, harmonika. Vsi trije umetniki velenjskemu občinstvu niso neznani, saj so se nam že predstavili kot solisti, skupaj zaigrati pa jih bomo slišali prvič. Program: Vivaldi, Kelterborn, Paganini, Schmidt, Ramovš, Feld in Trojan. Če bo deževalo, bo koncert v dvorani glasbene šole v Velenju. Vstopnice so po 60 din, mladina ima 50 % popusta. ištvam römer na velenjskem gradu Na drugem koncertu v sklopu kitarskih večerov, ki bo v soboto, 7. julija, ob 20.30 pa se nam bo predstavil eden naših najboljših kitaristov Ištvan Römer, ki je vsakoletni gost kitarskih večerov na gradu. Program: Bach, Koškin, Tarrega, Turina in Ruiz-Pi-po. Vstopnice bodo po 60 din, mladina 50 % popusta. Če bo deževalo, bo koncert v dvorani glasbene šole Velenje. da je Cutmaster pravi angleški diplomat v svetu DEE JAY-ev, kamorkoli se odpravi pusti za sabo verigo prijateljev. Kaj moremo, ga pač ljudje imajo radi. SWIFT CUTMASTER v šoli nikoli ni bil posebej uspešen pri predmetu zemljepisa, odkar pa je postal svetovni prvak pa vam lahko pove kako izgledajo restavracije Tokya, kakšne so plaže na Mauritiusu ter kakšne ženske živijo v Braziliji. Pove lahko celo več, kot njegov učitelj zemljepisa. Leta 1989 je kar petkrat skočil v Italijo, trikrat je zapustil letališče Heathrow, ko se je odpravljal v Paris. Kljub vsem tem potovanjem pa ima Cutmaster kot sam pravi tudi težave: »Rad odhajam na letališče Heathrow in odkrivam nova mesta, vendar se ponavadi po dveh, treh dneh vračam domov bolan. Kar naenkrat pogrešam družinsko življenje in varnost svojega doma ter prijateljev.« Tako pravi torej Cutmaster, sicer pa je v letu 1989 Technics-ov kralj obiskal mnogo nočnih klubov v naslednjih državah Evrope in sveta: Avstralija, Hong Kong, Švica, Češkoslovaška, Švedska, Danska, Finska, Španija, Združeni Arabski emirati, Nizozemska, Nemčija in na koncu koncev tudi ZDA. Tako je SWIFT CUTMASTER SWIFT ali drugače Johnny nesel svoj PMX2 mixer kar čez osemnajst različnih carin. Ali si lahko zamislite kako boste Brazilskemu cariniku razložili kaj je to WORLD MIXING CHAMPION.? Jaz niti slučajno ne vem kako bi lahko razložil Brazilskemu cariniku, ko pa že angleškemu težko. Očitno pa je Johnnyju to več kot dobro uspevalo, saj to je vendar Show business. Toliko za danes. Vsem, ki se že odpravljate na počitnice želim veliko sonca in seveda dobre glasbe. Če pa je še nimate jo lahko dobite v našem DEE JAY SERVISU, vsak dan od 17.-19 ure (prostori videoteke TOMY). Prav tako pa tudi lepe majice kluba D.M.C. LEP POZDRA V!!! ! Hfl CU C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanpvljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški-rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-PIaninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprt ve: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89. telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenie. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din in trimesečna naročnina za tujino 132 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mr(enju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. IS let Velenje Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK 29. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedilo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 1. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855 973 sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera sami ne uspete dobiti odgovorov) 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 2. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje-18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 4. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje, vmes ob 17. uri nasveti vrtnarjem. t MtMoi i m REDNI KINO Četrtek, 28. 6. ob 18. uri TANGO IN CASH - ameriška krimi-komedija. Vgl. vi.: Sylvester Stallone, Kurt Rusell AKCIJA in KOMEDIJA ter dva odlična in atraktivna igralca je formula za uspeh. Oglejte si! Petek, 29. 6. ob 10., 18. in 20. uri, sobota in nedelja, 30. 6. in 1. 7. ob 18. in 20. uri GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA - ameriška komedija. V gl. vi.: John Travolta HIT FILM LETA! KINO VELENJE PRIPOROČA OGLED FILMA! NASMEJALI SE BOSTE DO SOLZ! MONOLOG ŠELE ROJENEGA FANTKA MIKEYA, KI KOMENTIRA SVET OKOLI SEBE PA JE ENA NAJORIGINALNEJŠIH IN SMEŠNIH PRIZOROV V ZGODOVINI KINEMATOGRAFIJE!!!!! Ponedeljek, 2. 7. ob 10. uri in torek, 3. 7. ob 18. uri GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA — komedija. Porodnici Molly na poti v bolnico pomaga taksist James, ki je ne zapusti tudi po tem, ko ta rodi krasnega fantiča Mikeya. Super komedija! Ponedeljek, 2. 7. ob 18. uri in torek, 3. 7. ob 20. uri PREIZKUŠNJE HUDIČA - komedija. V gl. vi.: Alain Noury Sreda, 4. 7. ob 10., 18. in 20. uri VRNITEV NAVAHO GROMA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Mark Gregory NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 28. 6. ob 20. uri NAJBOLJŠA UČITELJICA - ameriški,1 erotični. V gl. vi.: Ginger Lynn Petek, 29. 6. in nedelja, 1. 7. ob 22. uri NAJBOLJŠA UČITELJICA — ameriški, erotični. Sobota, 30. 6. ob 22. uri, ponedeljek, 2. 7. ob 20. uri PREDSTAVLJAMO BARBI — ameriški, trda erotika. KINO DOM KULTURE Četrtek, 28. 6. ob 20. uri TANGO IN CASH - ameriški, krimi-komedija. V gl. vi.: Sylvester Stallone. Tango in Cash sta najboljša policaja losangelskega oddelka, ki ju gangster Yves spravi v zapor s tem, da jima podtakne umor. V zaporu pa se srečata z vsemi, ki sta jih onadva spravila v zapor in se hočejo maščevati. . . KINO ŠOŠTANJ Sobota, 30. 6. ob 20. uri NOČNI KINO - NAJBOLJŠA UČITELJICA Nedelja, 1. 7. ob 19. uri KITAJSKA ZVEZA - ameriški, karate. Ponedeljek, 2. 7. ob 19. uri GLEJ NO, KDO SE OGLASA - komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 29. 6. ob 20. uri KITAJSKA ZVEZA — ameriški, karate. KINO »DOM« MOZIRJE 28. 6. - PROGRAMIRANA DA UBIJA, ameriški akcijski. 30. 6. in 1. 7. - PRINC ODKRIVA AMERIKO, ameriška komedija. 5. 7. - LJUBEZNI NE MOREŠ KUPITI, ameriška melodrama. KINO »JELKA« NAZARJE 30. 6. in I. 7. — ERIK, ameriški avanturistični. 4. 7 - TRI SIMPATIČNE BARABE, ameriška komedija. KINO LJUBNO 29. 6. - SEKS MED DELOVNIM ČASOM, ameriška trda erotika, NOČNI. 30. 6. in 1. 7. - TRI SIMPATIČNE BARABE, ameriška komedija. 3. in 4. 7. - JUTRO NASLEDNJEGA DNE, ameriška grozljivka. RAZSTA VA SLIK UDELEŽENCEV LIKOVNE KOLONIJE Kulturni center Ivan Napotnik — galerija vabi na odprtje razstave slik likovne kolonije nove generacije slovenskih slikarjev. Kolonija bo potekala od srede 27. — petka 29. junija, ko jo bodo zaključili ob 19. uri z odprtjem razstave v galeriji. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Udeleženci kolonije so diplomanti Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, ki so študij končali v šolskem letu 1988 — 89. Kolonija je organizirana prvič, tema in tehnika pa sta prosti, prav tako tudi lokacija slikanja. Vabimo vas na, ?aklj,u^ek kolonije in ogled razstave! NAŠ OBVEŠČEVALEC 28. junija 1990 jihaloog&Mc Tel. št.: 853 451 _855 45CL o naà čas stran 19 mnama Namin kotiček V TEKSTILNEM DISKONTU: — barvaste majice iz uvoza le 29,70 din — jeans hlače iz uvoza od 266,30 din dalje — jeans jakne iz uvoza 390,00 din — jeans srajce iz uvoza 211,50 din — maiice bele — uvoz 29.40 din NA ODDELKU OTROŠKE KONFEKCIJE: — spodnje perilo, majice in hlačke tovarne Galeb po 17,20 din NA ODDELKU ŽENSKE KONFEKCIJE: — usnjene jakne 2.521,70 din — usnjene jakne 2.832,10 din NA ODDELKU METRAŽE: — modne viskoze iz uvoza od 279.80 din dalje V SAMOPOSTREŽNI VELEBLAGOVNICI: — Fruškogorski biser 27,80 din — prekajena rebra kg 64,60 din — sir Gauda uvoz Norveška kg 65,20 din — sir Gauda uvoz Poljska kg 59,00 din — sirupi APIS I 29,70 din IZŽREBALI SO NOVEGA POTNIKA ZA NAMIN IZLET: Špilak Cvetka Tomšičeva 35 Titovo Velenje GRADBENO PARCELO, cca 1000 m2 z vsemi priključki na lepi sončni legi v Vinski gori in vinograd cca 800 m2 v Andražu z možnostjo gradnje vikenda in 2 mJ suhih hrastovih desk debeline 5 cm, prodam. Informacije do 15. ure po telefonu 711-325 od 16. do 20. ure po telefonu 776-466. KOSILNICO BCS, prodam. ©858-745. BRAKO PRIKOLICO PRODAM. © 853-408. TIPKAM HITRO IN POCENI, tudi ob sobotah. © 853-078. ŠOTOR-4 osebe, din 3.500, moped atx din 12.000, Videorecorder din 6.300 prodam. © 852-992 dopoldan. TOPLOVODNI ŠTEVEC SCHINZEL, motorno žago, avto prikolico in elektromotor, prodam. © 855-656 do 14. ure. NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL išče kitarista, © 856-578. HIŠO V FLORJANU PRODAM. © 854-410. OTROŠKO POSTELJICO in stajico prodam. © 853-312 interna 1791 dopoldan. PRIKOLICO ADRIA, dobro ohranjeno, za 4 osebe, prodam. Cesta VI/1. POROČNO OBLEKO, unikatno, uvozno, št. 38/40, bela-roza, ugodno prodam. Anton Sopar, Šercerjeva 11, Titovo velenje. V ŠOŠTANJU KUPIMO GARSONJERO. ©881-015, VVZ Šoštanj. PUDLICO, z rodovnikom, črno, staro 10 mesecev, prodamo. Navajena je na mir in stanovanja. Šalek 86, stanovanje 55, T. Velenje. V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam parcelo. © 850-350. STANOVANJE V LASTNIŠKI HIŠI PRODAM. © 855 927. STARE KUHINJSKE ELEMENTE, s štedilnikom in šivalni stroj Ruža-step ter dva radia, prodam. Naslov je v uredništvu. DIANO 6, letnik 1977, neregistri- rano, v voznem stanju, ugodno prodam. © 853-321 interna 614. OMARE ZA DNEVNO SOBO, PRODAM. © 850-023 popoldan. POLOVICO STANOVANJSKE HIŠE, 270 m2 z lokalom v Bra-slovčah, prodam. © 882-789. NERABLJEN, KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ, (debelinko, mio standard, Osijek), prodam, cena 15.000 din. © 851-161. NOVO, ŠE ZAPAKIRANO SPALNICO DIANA, Atari ST(1 MB), s tiskalnikom, monitorjem in dvostranskim disketnikom ter Rog avtomatik s čelado, ugodno prodam. © 881-215. VEČJI VIKEND Z VINOGRADOM, 2 km s Polzele, prodamo. ©713-401. HONORARNO DELO NUDIM akviziterjem, prodaja na terenu, zaslužek po delu. © 858-802, popoldan. ZASTAVO 101, letnik 1982, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Koradej, Šmartno ob Paki 16. KRAVO SIVORJAVO, dobro molznico, brejo šestega teleta, brejost v osmem mesecu, prodam. Tone Tajnšek, Arnače 22 C, Šentilj, Velenje. MOTORNO KOLO AVTOMATIK, staro 5 let, malo voženo, prodam. © 831-666. ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE, za dobo dveh let. ßisiro JO lahko tudi več, najboljšemu ponudniku. Informacije na Kaju-hovi 2, (Skledar). SKORAJ NOV TRAKTOR, Tomo Vinkovič, tip 732 in priključke, prikolico, plug in brano, ugodno prodam. © 855-142. MANJŠE STANOVANJE v centru Titovega Velenja, s telefonom, zamenjamo za večje. Prednost 100 m2. © 857-242. TAKOJ VZAMEM V NAJEM prostor s telefonom, namenjen za pisarno. Prednost T. Velenje-center. © 857-242. NUJNO NAJAMEM garažo za osebni avtomobil v T. Velenju. © 857-242. MERCEDES 220 D, letnik 1976, odlično ohranjen, prodam. ® 858-417. 126 P, registriran celo leto, obnovljen, prodam. Arneče 19. HIŠO V ŠALEKU, mestni toplovod, KTV, ®, prodam ali menjam za manjšo kmetijo. Verdev, Šalek 16 A. 126 PGL, letnik december/8, prodam. ® 882-758 popoldan. RISALNO MIZO AO in risalno desko AO, prodam. © 858-424 SPREJMEM KAKRŠNO KOLI DELO NA DOM, med drugim tudi tipkanje. ®855-022 po 16. uri. ZAMENJAM DRUŽBENO STANOVANJE v Predmestju Beograda za stanovanje v Titovem Velenju z okolico. ® 857-447. BRAKO PRIKOLICO SKIF, motor APN 7, komplet akvarij 100 literski, peč kipers bucsh, moško kolo na pet prestav, pony kolo, PRODAM. Stan-tetova 20, stanovanje št. 18, Titovo Velenje. ZASEBNA PLAVALNA ŠOLA »VIDRA« vabi — k učenju plavanja otrok in mladine — k učenju plavanja odraslih — in k izpopolnjevanju tehnik plavanja Oglasite se na naslov: ZASEBNA PLAVALNA ŠOLA »VIDRA« Prof. Rajmud Vaici, Tomšičeva 10 A 63320 TITOVO VELENJE ali po telefonu 855-862, vsak ponedeljek in sredo med 18. in 20. uro. VABLJENI! ». . . šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije, smrt mu čela pot obriše.« Prešeren ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame in stare mame Marije Krajnc rojene LAUBENSTEIN 2. 2. 1919—21. 6. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ki so ji lajšali bolečine ob njeni zadnji uri, gospodu duhovniku za opravljeni obred, godbi tovarne Usnja Šoštanj in gospe Lojzki Zalaznik za poslovilne besede. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerka Cvetka z družino Ni besed več tvojih in ne stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpki jok. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, babice in tete Marije Naraks 4. 9. 1904-16. 6. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem, kt ste mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter priskočili na pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se govornici za besede slovesa, pevcem, stanovalcem Prešernove 12, maminim sosedom ter Kristi Gračner za vso pomoč. Zahvala velja tudi dr. Glušiče-vi in zdravnikom iz Šoštanja za vso pomoč ob njeni bolezni. Hvala tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred. V globoki žalosti vsi njeni Težko je najti dobrega prijatelja, še težje je, če ga izgubiš! V SLOVO »Mrkiju« Dne 16 6 1990 je prenehalo biti srce našemu dobremu prijatelju in sodelavcu »MRKIJU«. DRUŽINA ANDREJC v Naši prometni nesmisli (1) HntBBHHHHHRBflHMHHR Titovo Velenje je prometno precej neurejeno področje, čeprav bi slučajni popotnik menil, da je kar se da funkcionalno in varno urejeno mesto. Krivde za to ne nosijo sedanji upravljalci ali vzdrževalci, (čeprav bi se še dalo kaj postoriti), gre za stare grehe, ki so se ponavljali vse od začetka gradnje Velenja ter njegovih »četrti« in zaselkov. Najbrž je bil včasih vprašanje denar, največkrat pa le slabše strokovne rešitve glede na perspektivni razvoj. O tem so nekateri občani in strokovnjaki v Našem času že obširno poročali. Ce bomo hoteli kaj postoriti v prihodnjem obdobju ter zagotoviti bolj trajne rešitve, to ne bo mogoče tako, da se bosta dva soseda zmenila in si uredila prometni režim, ki bo odvisen od lepe žive meje ob prometnici. Za začetek omenimo problematično prometno področje, ki kar kliče k rešitvi. Še najbolj zaradi krajanov Šmartnega in Sela, zaradi njihove prometne varnosti. Gre za Cesto na Selo, ki se povezuje z vsemi cestnimi priključki tega predela, z Graško- TURISTIČNI DELAVCI V AVSTRIJI - Zgornjesa- vinjska turistična zveza je v soboto in nedeljo pripravila strokovni izlet za turistične in gostinske delavce mozirske občine na avstrijsko Koroško. V dveh dneh so jo prečesali po dolgem in počez, videli veliko lepega, zanimivega, si nabirali koristne napotke za nadaljnje delo na turističnem področju, čeprav so se jim ob tamkajšnjih dosežkih nemalokrat cedile sline ali ježili lasje. Na posnetku je enkratno naselje kmečkih hiš, sicer pa bomo obširno reportažo objavili v prihodnji številki, (foto: j. p.) posebej poudarjajo, da je dovolj, če se skupina naroči vsaj dve uri prej. Torej najprej naročilo, nato izlet in sprehod do slapa Rinka in ob povratku že kosilo. Še ena zanimivost. Povedali so namreč, da otroci niso zadovoljni več s sendviči (kar ne bi bil problem), ampak jih večina želi kosilo, zato je naročilo seveda nujno. Pa še ena zanimivost. Mnogi jim očitajo neurejeno okolico doma, otroška igrala denimo. Pa niso nič krivi, ker vse skupaj ni njihovo, ampak je last sosednjega »Palen-ka« celjske Kovinotehne, okrog katerega se kopja še kar lomijo, morda tudi upravičeno. V »Palenku« pravijo (šele sedaj ugotavljajo), da je bil zgrajen prehitro, z veliko napakami, ki jih je bilo treba odpravljati, da je veliko neizkoriščenega in neuporabnega prostora, da NI skladišča za pijače, ki jih nosijo kakšnih sto metrov, ki ga bodo morali dograditi in tako naprej. Tako naprej pomeni (pre)ozka stopnišča, da imajo v slabem vremenu skupen prostor le za 25 ljudi (z drago in neprimerno opremo), da imajo sicer dobro opremljeno sejno sobo — za samo 20 ljudi! V načrtu imajo tudi ureditev že omenjenega prostora z igrišči, vendar je sezona že v polnem zamahu, moti pa jih tudi svinjarija, ki jo je za sabo pustil izvajalec in je še ni odstranil; nameravajo jo sami. Šele po 15. juniju je »Pa-lenk« odprtega tipa, sedaj ga Izletnik ponuja v najem, a zahteva astronomsko najemnino. Pa še nekaj dobrih besed, čeprav je zunanji videz in razpored v apartmajih in sobah stvar okusa in potreb; sta pa oprema in urejenost na ravni, ki lahko zadovolji precej zahtevne goste. V apartmajih si lahko gostje tudi kuhajo sami, če to želijo, sicer pa je ponudba hrane omejena, vendar zelo dobra. Ob tem bodo nudili vodnike za izlete po planinah, omogočili lov ali ribolov, nudili ustrezna kolesa, uredili igrišča, drugih možnosti za šport in rekreacijo trenutno ni, zagotavljajo pa, da bo za glasbo, piknike in druge oblike zabave poleti dobro poskrbljeno. Tudi za goste se poleti ne bojijo preveč, saj imajo precej sklenjenih pogodb. Toliko o Logarski dolini 21. junija letošnjega leta. j.p. mm^mmmmtmmmmmm Šoštanj Srečanje harmonikarjev Ubrane viže harmonikarjev-diatoničarjev, ki letos slavijo 10-letnico delovanja pod okriljem šoštanjske Svobode, so pritegnile mnogo poslušalcev. Vrt Kajuhovega doma v Šoštanju že dolgo ni bil tako poln kot je bil prejšnjo nedeljo. Za prijetno nedeljsko popoldne krajanov ni poskrbelo lepo vreme, ampak predvsem harmonikarji-diatoničarji naše občine. Turistično društvo Šoštanj je v sodelovanju z delavci Kajuhovega doma namreč pripravilo že drugo srečanje tovrstnih glasbenikov, ki naj bi postalo tradicionalno. Čeprav se je zanj prijavilo kar 20 har-monikarjev-diatoničarjev Šaleške doline, je tokrat zaigralo poskočne Avsenika, Slaka, Miheliča, Štirih kovačev ter nekateri lastne skladbe 8 harmonikarjev. Med nastopajočimi pa so poslušalci z burnim ploskanjem nagradili tudi igranje na orglice, skratka, bilo je prijetno, zabavno in vsi, ki so si prireditev ogledali, so z obiskom dokazali, da si podobnih nastopov še želijo, (tap) Vrednote Logarske doline 5 »Prometna soteska« na Selu hohBHH gorsko in križiščem na Selu. Cesta je ozka in omogoča le enosmerni promet. Ker takšen prometni režim ni ustrezal domačinom, so se odločili za delno zaprtje ceste, promet je dovoljen le stanovalcem in intervencijskim vozilom. Ker pa se občani ne držimo znakov in predpisov, je bilo domačinom počasi »ferkerja« dovolj, zadenske vožnje, divjanja in »tranzita«, pa so poklicali na po- moč miličnike. Ti so lepo (ne le enkrat) ustavljali vse voznike in tiste, ki niso stanovali na Cesti na Selo, na Graškogorski ali kateri drugi ulici tega predela, so morali plačati kazen. Na hitro pri tem ni nič narobe. Kazen za prevožen prometni znak — prepovedan promet v obeh smereh — za »tujce«, pač mora biti. In so jo mnogi tudi plačali. Žal denar ni bil zbran za razširitev te ceste, kar je edina rešitev, pa naj domačini še tako prisegajo na to, da je za njih cesta dovolj široka. Javna cesta ni niti slučajno le njihova. Imajo pa do nje gotovo največjo pravico, še več, pravico imajo živeti ob varni cesti. Ni pa to nobena rešitev, če stanuješ na Lipi in pelješ iz bolnice staro mamo, ki je doma na Selu, pa jo moraš pri prometnem znaku odložiti, ali preložiti v vozilo »domačina«, ki jo bo pripeljal varno domov. Zgodi se tudi, da mora »tujec« pripeljati krmo za rejo malih živali svojemu prijatelju, da »Selan« naprosi za prevozno uslugo sodelavca, da se ponoči zateče prijatelj k svoji ljubici, a je doma iz Celja. Pride miličnik in »hop Cefizelj«, moraš plačati kazen. Salo na stran, če naj ne bi krajani s tega območja zaposlili miličnike (kot carinike) za stalno, je rešitev v dogradnji cestišča za dvosmerni promet, ali pa jo zapreti. V sedanjem stanju resnično ni sposobna za promet tovornih vozil, avtobusov in traktorjev, je pač cesta za previdne in potrpežljive voznike, to pa vsi domačini tudi niso .Jože Miklavc Razpeta med lepotami, možnostmi, načrti in resničnostjo Z manjšim presledkom nadaljujemo z objavljanjem člankov o bodočem razvoju Logarske doline. V prvih štirih so bila na vrsti štiri nadaljevanja povzetka študije, ki jo je (tudi povzetek) pripravil zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Vsakdo si o tem lahko ustvari svoje mnenje, seveda pa bi bilo smiselno objaviti še povzetek tako sporne študije, ki jo je naročila in plačala mozirska občinska skupščina. Študija je pred kratkim dokončno zagledala luč sveta in tako bodo poudarki iz nje kmalu na vrsti. Za aktivni predah med obema pa ne bo slabo, če zapišemo dogajanje v Logarski dolini čisto določenega dne, v četrtek, 21. junija. Jutro je bilo deževno, oblačno in za obisk Logarske doline nekoliko neprimerno, sredi dopoldneva pa je vendarle posijalo sonce, razgnalo oblake in meglo in rodil se je prav lep dan. Pričnimo na začetku, se pravi na koncu ceste pred slapom Rinka. Otroci z ljubljanske Kolezije so bili na šolskem izletu. Nekaj pred enajsto uro je bil kiosk s spominki, razglednicami, okrep-čili in drugim še zaprt, prav tako postojanka malo više, odprto pa je bilo Orlovo gnezdo tik ob slapu. Oboje omenjeno so v tem času odprli, otrokom in učiteljicam pa vse skupaj vendarle ni bilo preveč všeč. Okrepčilo jih niti ni toliko motilo, saj so se sami preskrbeli, spominke in razglednice pa bi vseeno radi kupili. Menili so, da bi v tako lepi Logarski dolini ponudba morala biti boljša, čeprav niso bili posebej ogorčeni. Morda tudi zato ne, ker se niso napovedali in se hrano in pijačo prinesli s sabo, vse skupaj pa spekli, pojedli in popili na prodišču nekoliko nižje, prostor so si seveda poiskali sami. V domu planincev RTC Golte v letni sezoni večjih problemov ni, oskrba je dobra, za izletnike imajo urejen zunanji prostor za piknike in podobno, prav konec tedna pa bo vse tri dni v domu in okrog njega več kot živahno, saj skupaj z agencijo Vandrovček pripravljajo otvoritev sezone v Logarski dolini s številnimi glasbenimi nastopi, igrami in vsem kar zraven sodi, tudi pokrovitelji kot so Union, M1P in drugi, pri- pravljajo pa tudi lepa presenečenja za obiskovalce. Le lepega vremena si močno želijo in privoščimo jim (in nam) ga. Nekoliko drugače je v Izletnikovem planinskem domu. Sicer je lepo urejen, delavci se trudijo po vseh svojih močeh za ponudbo, matična firma pa nič. Razlog je preprost: Izletnik dom prodaja zato niti najmanj ni poskrbel za propagiranje poletne sezone, niti za goste (malo res sodeluje njegova agencija ITA), niti za spominke in podobno, v domu so skratka prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. In še pri tem so krepko omejeni, saj si sob in nočitev skoraj ne upajo ponujati, tako slabe so. Sicer pa so z majem in junijem na vso srečo lahko zadovoljni. Kljub vsemu namreč sobe ob vikendih še kar zapolnijo, še bolj pa so zadovoljni s številnimi izleti, naj bodo sindikalni ali šolski, ki so jim v teh dveh mesecih dajali zaslužek, tudi trije, štirje ali več avtobusov jih je obiskalo. Napovedanim lepo in po željah ustrežejo, z nenapovedanimi skupinami pa je nekoliko težje. Kolikor trenutno morejo pač storijo, pri tem pa MILIČNIKI SO ZAPISALI UKRADEL LESENI KIP V noči iz 17. na 18. junija je neznani storilec iz nezaklenjene kapelice v Arnačah, last Antona Jelena, ukradel leseni kip Marije Pomočnice z Jezusom. Lastnika je oškodoval za okrog dva tisoč dinarjev. VOZIL PO LEVI STRANI Sredi prejšnjega tedna, ob 9. uri dopoldan, se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v Gaberkah, v bližini gostilne Janez. Voznik neregistriranega motornega kolesa Jože Stropnik, star 70 let, iz Plešivca je zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Franc Navodnik, star 36 let, iz Topolšice. V nesreči seje motorist hudo telesno poškodoval. VLOM V VIKEND V nočeh iz 21. na 23. junij je vikend v Podkraju, v bližini cer- kve sv. Jakoba, obiskal nepovabljen gost. Očitno je bil samo zelo lačen, saj je odnesel le dve ribji konzervi, čeprav je bila v vikendu televizija in nekateri drugi tehnični ter gospodinjski pripomočki. POČITNIŠKI OBISK V OŠ MIHE PINTARJA TOLEDA Zadji dan pouka, okrog 18. ure, je bila šola Mihe Pintarja Toleda v Titovem Velenju skorajda prazna. V njej so se mudile le še snažilke. Tega pa očitno storilec ni vedel. Zlezel je skozi priprto okensko krilo in se ustavil pri vitrini z zaščitnimi maskami in praznimi ampulami v učilnici za prvo pomoč. Pri opravljanju »dela« je bil preveč glasen, Saj ga je zalotila snažilka. Pobegnil je s kraja dogodka. Po opisu pa so ga delavci velenjske postaje milice našli naslednji dan. Ugotovili so, da si je novih dogodivščin zaželel otrok B. Z., ki je tega dne prišel na krajše počitnice iz prevzgojnega doma Jarše. ODNESEL PAPIGO S KLETKO VRED Prejšnjo soboto, okrog 23. ure, je iz nezaklenjene stanovanjske hiše v Arnačah nepovabljen gost odnesel papigo nimfo s kletko vred in jo tako odtujil lastniku M. S. ZBIL OSEMLETNO DEKLICO Prejšnji četrtek, približno ob 13. uri, je na Partizanski cesti — v bližini prodajalne Avto Celje v Titovem Velenju — voznik osebnega avtomobila Marko Unter-lehner iz Titovega Velenja zbil osemletno peško M. Z. iz Partizanske ceste. Deklica je prečkala cesto nenadoma. V nesreči se je hudo telesno poškodovala in odpeljali sojo v celjsko bolnišnico. ZNOVA ZASTRUPITEV S SLADOLEDOM Ob lepem vremenu, kakršna je bila prejšnja nedelja, se radi sploh otroci posladkajo in ohladijo s sladoledom. Za tiste, ki so kupili sladoled v slaščičarni Jagoda na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju, pa se nedeljsko popoldne ni končalo prijetno. Približno 30 otrok je namreč iskalo zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Zaradi suma zastrupitve s sladoledom so inšpektorji vzeli vzorce, rezultati analize pa do zaključka redakcije še niso bili znani. KRŠIL JAVNI RED IN MIR Prejšnjo soboto, ob 20.15, so morali delavci postaje milice v Titovem Velenju pohiteti v gostilno Pod gradom v Starem Velenju, kjer je kršil javni red in mir vinjeni D. S. Brez razloga je večkrat udaril s pestjo po obrazu gosta S. M. Ker ni kazalo, da bi se »umiril«, so ga miličniki pripeljali na postajo in ga pridržali v posebnih prostorih do iztrezni-tve. Sodnik za prekrške bo gotovo hotel natančno vedeti razlog za njegovo početje. TRGOVINA »PALČEK« IN OTROŠKI PROGRAM — Zasebna ponudba v Gornji Savinjski dolini se krepi tako-rekoč z dneva v dan. Novo trgovino so dobili, prvič v zgodovini, tudi prebivalci Prihove. V soboto je namreč svoja vrata na stežaj odprla trgovina »Palček«. Ime ni naključno, saj je njena notranjost resnično lepo urejena, ponudba pa obsega otroški program, v veselje mamic in predvsem otrok; prav tako pa v veselje samih prebivalcev te vasi, saj jim poslej ne bo treba tekati in se voziti za vsako malenkost v Nazarje, Mozirje ali kam drugam. »Palček« je namreč dobro založen tudi z najrazličnejšimi živili, pijačami in drugimi gospodinjskimi potrebščinami. (Foto: J. P.)